Poštni urad 9020 Ceiovec Verlagsposfamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
!
*
L	<,

LETNiK XXXVit
CELOVEC. PETEK, 5. NOVEMBER 1982
HHBB3UEBM:
ŠTEV. 44 (2095)
Poklonili smo se junakom
ki so padli za svobodo v borbi proti fašizmu
„Dan mrtvih je priiožnost, ko se po vsem svetu še posebej spominjamo svojih rajnih. Ta dan pa je ziasti posvečen tudi spominu na padie narodne junake, ki jim vsako teto s cvetjem in trenutkom motka izkazujemo čast in hvaiežnost za žrtev, ki so jo doprinesti s svojo smrtjo v borbi proti zatiratskemu nacifašizmu, da mi danes iahko živimo v svobodi."
Tako je dejal predsednik Zveze koroških partizanov Janez VVutte-Luc minuli petek na boroveljskem Pokopališču, kjer je bila letos osrednja spominska slovesnost v okviru polaganja vencev na partizanska grobišča širom južne Koroške. Ob spomeniku protifašističnim borcem in žrtvam fašizma so se zbrali tudi predstavniki generalnega konzulata SFRJ v Celovcu, ki so skupaj z zastopniki ZKP polo-
zaključnih bojih z umikajočimi se nemškimi osvajalci in njihovimi belogardističnimi ter ustaškimi sodelavci, in to v dneh od 9. do 14. maja 1945, torej po kapitulaciji nacistične Nemčije in po koncu druge svetovne vojne v Evropi. Spomnil se je tudi vseh padlih borcev, ki pcčivajo na 40 pokopališčih širom južne Koroške, prav tako pa tudi vseh žrtev širom Evrope in vseh tistih junakov, ki so darovali svoja
Rli vence na vseh 40 partizanskih 9robiščih. Navzoči so bili generalni konzul Marko Kržišnik s sopro-9o in člani konzulata, predsednik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser in bivši predsednik dr. Franci Zvvitter, občinska odbornika Feliks VVieser st. in Ewa!d Grabner, zastopniki bivših partizanskih borcev, pripornikov in izseljencev ter številni drugi, ki so prišli, da se poklonijo vsem tistim junakom, ki so se borili in žrtvovali za svet miru, svobode in demokracije.
Predsednik ZKP je v svojem kratkem nagovoru omenil, da na boroveljskem pokopališču počiva 49 borcev, ki so skoraj vsi padli v
življenja za pravičnejši svet kot borci proti fašizmu ali v koncentracijskih taboriščih in zaporih nečloveškega režima, zločinskega rtaci-fašizma.
„Mini!o je že celih 37 let, odkar se je končala strašna moritev druge svetovne vojne, ki je terjala nad 55 milijonov človeških žrtev, toda koroški Slovenci še danes ne uživamo vseh nam zagotovljenih pravic, ki so sad neustrašnega in junaškega boja protifašističnih borcev," je dejal predsednik ZKP. Omenil je, da je deželni glavar Wagner pred nedavnim ponovno trdil, da zahteve koroških Slovencev niso utemeljene in da je državna
pogodba izpolnjena, kar pa nikakor ne odgovarja resnici. Kljub temu se VVagner krčevito drži tri-strankarskega sporazuma in s tem daje potuho KFID in drugim proti Slovencem usmerjenim organizacijam.
„S potvarjanjem resnice hočejo naši nasprotniki prepričati javnost, da je na Koroškem vse v najlepšem redu in postavljajo manjšinsko rešitev v Avstriji celo kot zgled, kako širokogrudno so izpolnili obveznosti iz državne pogodbe," je naglasil tov. Luc. „Ker pa je resnica drugačna, je zato naloga nas še živečih partizanov in aktivistov, da nadaljujemo boj za uresničitev idealov, za katere so šli naši tovariši neustrašeno v boj proti mnogo močnejšemu sovražniku in darovali svoja mlada življenja. Še posebno pa s tega mesta pozivam našo mladino, da prav tako neustrašeno in pogumno stopa po stopinjah padlih in živečih partizanskih borcev ter nadaljuje boj za dokončno uresničitev pravic, ki nam gredo po državni pogodbi."
Spominsko slovesnost so s svojo pesmijo olepšali d<*mam pevci pod vodstvom Romana Verdela.
Pred ustanovitvijo "Alternativne liste Avstrije"
Kot smo že poročali, se tudi v Avstriji formira zeleno oz. alternativno gibanje. Pred nekaj tedni so se alternativne skupine iz vse Avstrije srečate v Admontu na Štajerskem, kjer so prediskutirale možnosti nastopa na prihodnjih državnozborskih volitvah.
To soboto in nedeljo se bodo alternativne skupine ponovno srečale v Gradcu, kjer se bodo dokončno odločile glede volitev. Na predvečer bo govorila predsednica nemških „ze-lenib" Petra Killy. Zveza slovenskih organizacij je poslala na srečanje svojega opazovalca.
Del odlikovanih antifašističnih bortev in iftev fašizma, ki jih je odlikoval zvezni predsednik Kirchschlager.
Avstrijsko odlikovanje
protifašističnim borcem in žrtvam fašizma
V	torek dopoldne je koroški deželni glavar VVagner podelil 132 Korošcem častne znake zasluge za osvoboditev Avstrije, s katerimi je zvezni predsednik Kirchschlager odlikoval bivše borce proti fašizmu in žrtve nacističnega nasilja. Odlikovancem, med katerimi je večina koroških Slovencev, ki so bili za časa nacifašizma v zaporih ali izseljeni, oziroma so se borili med partizani, je spregovoril deželni glavar VVagner, ki je med drugim poudaril zasluge odlikovancev za osvoboditev Avstrije ter izrazil upanje, da bodo še nadalje delovali tako, da se taki časi ne bodo ponovili.
V	imenu odporniških gibanj se je deželnemu glavarju in preko njega zveznemu predsedniku zahvalil za pozna, a vendar zaslužena odlikovanja Hans Pavvlik. V imenu odlikovanih koroških Slovencev pa je spregovoril Peter Kuchar iz Železne Kaple, ki je poudari) napore slovenskih ljudi za osvoboditev izpod nacifašizma in po osvoboditvi njihov trud pri obnovitvi porušenih domov, s tem pa hkrati pri obnovi Avstrije.
Vsem odlikovancem, katerih imen pa zaradi preobširnosti seznama ne moremo objaviti, iskreno čestitamo!
Španski socialisti
so dosegli prepričljivo zmago
Tako v Španiji kot tudi v tujini so z velikim zadovoljstvom pozdravili prepričljivo zmago, ki so jo pri državnozborskih volitvah prejšnji teden zabeležili španski socialisti. S 46,4 odstotka glasov ter z 201 poslancem so daleč presegli absolutno večino in si s tem zagotovili solidno podlago za svoje delo v vladi in v parlamentu.
naredila velik korak naprej. Ta razvoj je pomemben toliko bolj, ker so pri volitvah utrpele najhujši udarec poleg vladajoče unije demokratičnega centra prav tiste desničarske sile, ki so še vedno sanjale o diktaturi ter grozile z državnim udarom oziroma ga lani celo ppskusile izvesti.
V tem smislu zmaga socialistične
Volilni uspeh španskih sociali- stranke Felipa Gonzalesa gotovo stov splošno ocenjujejo kot pre- ne pomeni samo zmage ene same pričljivo zmago mlade španske de- stranke, marveč gre za zmago špan-mokracije, ki je v sedmih letih od skega naroda in preko njega za smrti diktatorja Franca uredila svo- zmago demokratičnih in naprednih je temelje in v četrtek prejšnji teden sil v Evropi.
PREBERITE
Stiki s Severnoprimorsko regijo
stran 2
O Gašperjevi bralni znački
stran 3
Prireditve ob dnevu varčevanja
stran 4
Založba Drava na knjižnem sejmu v Beogradu
stran 5
Še o srečanju narodnosti sosednjih dežel
stran 7
SAK je
jesenski prvak
stran 8
Široko gibanje za mir
združuje ljudi preko vseh meja in razlik
Razmere, Av v/adajo v današnjem sveta, predstav/jajo čeda/je večjo nevarno;;; za mir,- čr/azna oboroževalna fe^ma se nada/jaje ;n ce/o stopnjaje, prepad med razvitim :n nerazvit;??: .sveto??; se pog/ab/ja, vedno več je žarišč, ^jer spore resajejo z oboroženo si/o ;n vmešavanjem v notranje zadeve dragib, zaostraje se gospodarska kr;za in narašča armada krezpose/mk — vs; taki in podobni pojav: nosijo v sebi nevarnost, da se nebega dne razrastejo v novo svetovno vojno z ttepredvide?:;??:: posledicami za vse č/oveštvo.
Toda obenem z nevarnostjo vojne narašča in se str; tadi mirovno g:ka?;je, ki zdražaje /jadi preko vsek mej in raz/ib. Č/oveštvo se namreč vedno ko/j zaveda vojne nevarnosti m števi/ni /oba/ni spopadi dovo/j prepričljivo opozarjajo za groz/jive pos/edice, k; jik ima vsako okrača?;ava?:je i?i reševanje sporov z oboroženo si/o. V vsek de/ik sveta se vrstijo ve/ike demortstracije, s katerimi mrtožice miro/jabnib ijadi ne g/ede na narodno pri-pad?:ost a/i karvo kože, ne g/ede na politično prepri-ča?:je a/i veroizpoved, ne g/ede na pok/ic a/i spo/ posa-mezmka, zdraže?:o protestirajo proti tistim, ki s svojo po/itiko ogrožajo mir m s tem okstoj človeštva. Na mitožičmk skodik, kjer sega ade/ežka tadi do po/ milijona /jadi, manifestirajo proti vojni — za mir ter pozivajo odgovorrie državnibe, naj bončno pre??ekajo z dejanji, ki vojno nevarnost samo se stop?:jajejo.
Tadi v Avstriji ir: na Koroškem je ki/o že več prireditev, ki so ime/e isti namen ir: enabo vsebino; oksoditi ir: zavr?:iti vse tisto, kar povzroča nevarnost okorože-
rtega okrača?:ava?:ja, zato pa podpreti ir: pospeševati vse tisto, kar s/aži mira ir: sožitja. Posebno veličastna je ki/a v tem okvira spom/adansba mirovna demonstracija rta Dartaja, kjer je rta desettisoče /jadi iz vsek zveznik deže/ povzdigni/o g/as proti vojni — za mir. /n prav tako /etos spomladi smo se na ..mirovnem pokoda" zkra/i tadi v Ce/ovca, da oksodimo netenje sovraštva in mržnje ter izpovemo svojo privrženost nače/om prijateljskega in enakopravnega sožitja kot prvega in g/av-nega pogoja za okranitev mira.
„Proti vojni — za mir" je ki/o tadi ges/o prireditve, ki jo je Koroška mirovna iniciativa pripravi/a mina/; petek v ce/ovški Mohorjevi. V kesedi, predvsem pa v pesmi in g/aski so sode/ajoči, med katerimi je ki/ tad; mešani pevski zkor „Rož" iz 3entjakoka, poadari/i in opozori/i, da si je za mir treka nenekno prizadevati. Vsak posamezni /akko prispeva svoj de/ež, vsi skapaj pa komo preras/; v močno si/o, mimo katere nikče ne ko moge/.
/n krepitvi tek si/ mira ko ve/ja/a predvsem tadi ve-/ika mednarodna prireditev, ki ko jatri na Danaja. V ogromni danajski mestni ka/i se kodo jatri popo/dne zkra/i tisoči /jadi od k/iza in da/eč, da pris/aknejo več-arnema vrkanskema sporeda, ki ga kodo pod ges/om ..Lknetnik; za mir" izvaja/i ansamk/i in posamezniki, med njimi tadi ametniki mednarodnega in svetovnega slovesa. V ta edinstveni zkor izvaja/cev se ko vk/jači/ tadi Koroški partizanski pevski zkor, da s svojo pesmijo demonstrira za mir, svokodo in sožitje med narodi.
Naprej pred lastnim pragom je treba pometati...
„V zvezi s sedanjim položajem v Jugoslaviji je prišel vladni kolegij do skupnega mnenja, da se v zadeve sosednje države ne želi vmešavati." Tako beremo v glasilu koroške SPO, ko poroča o seji deželne vlade prejšnji teden, na kateri so člani prav tako soglasno odobrili tudi osnutek deželnega proračuna za leto 1983.
Priznati je treba, da so ljudje v koroški deželni vladi res širokogrudni: ne želijo se vmešavati v notranje zadeve tuje države. In tisto, kar je bilo z avstrijse strani potrebno povedati v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi v Jugoslaviji, je baje že bilo povedano — pri čemer je očitno mišljen tudi izpad deželnega glavarja Wagnerja, ki se je vsekakor tako daleč vmeša! v zadeve sosedov, da je njibove ukrepe, ki so jih sprejeli kot suverena država, imenoval napad na svobodo.
V kolikor pa koroška oz. avstrijska stran druge opozarja na dolžnost spoštovanja pogodbenih obveznosti, naj se raje prime za lastni nos (npr. člen 7 državne pogodbe).
Stikov med manjšinami in matičnimi narodi stabilizacijski ukrepi ne smejo okrniti
Prejšnji teden je predsednik SZDL Slovenije Franc Šetinc v spremstvu predsednika komisije za manjšinska vprašanja Danila Turka obiskal Slovensko kulturno-gospo-darsko zvezo v Trstu, kjer je imel pogovore z vodilnimi predstavniki osrednje organizacije Slovencev v Italiji ter si ogledal nekaj njenih ustanov.
Ves čas obiska pa sta bili v ospredju pogovorov dve vprašanji: položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in njen boj za globalni zaščitni zakon ter zadnji ukrepi za stabilizacijo gospodarskih razmer v Jugoslaviji in njihov vpliv na obmejno sodelovanje in v
tem okviru še posebej na odnose med matičnim narodom in narodnostno skupnostjo.
Predsednik SKGZ Boris Race je v svojem prikazu položaja Slovencev v Italiji naglasil, da je njihov boj za globalni zaščitni zakon povezan z bojem za nadaljnjo demokratizacijo italijanske družbe. Ob podpori, ki jo uživa pri demokratičnih silah v Italiji, pa je slovenska narodnostna skupnost hkrati trdno navezana tudi na podporo matičnega naroda. Zaradi tega je življenjsko zainteresirana za nadaljnjo politiko odprte meje; ima sicer razumevanje za sedanje ukrepe v Jugoslaviji, vendar upa, da bodo
Nov primer diskriminacije
NA PODLAG) SEDMOJULtJ-SKE ZAKONODAJE
Dežetni Sotski :vet za Ko-roSko je spet enkrat fkotiko-krat že v zadnjih me!ecih!) zavrni! viogo obeh osrednjih organizacij koroJkih Stovencev, ker je bita pisana v stovenskem jeziku. Pri svojem ukrepu, ki predstavna kričeč primer diskriminacije stovenske narodne skupnosti na KoroSkem in njenega jezika, kateri je po čtenu 7 avstrijske državne pogodbe priznan kot drugi uradni jezik na Koro!kem, se dežeini Sotski svet tudi tokrat skticuje na dotočila sedmojutiiske zakonodaje oz. izvedbene odredbe k tej zakonodaji.
Tako v resnici izgteda „vzorna' reSitev manjSin-
prikazovati kot „evropski zgted". Toda diskriminacijski značaj te potitike je preveč očiten, da bi le kdo nasede! tepim besedam.
skega vprašanja v Avstriji, ki jo skušajo predstavniki naše države četo drugim
LANDESSCHULRAT FUR KARNTEN
Z7.i,<i.S82







'.d.R.d.A.
čimprej izpolnjeni pogoji za ponovno sprostitev prehajanja meje.
Predsednik SZDL Franc Šetinc je poudaril, da Slovenija in Jugoslavija vsestransko podpirata slovensko narodnostno skupnost v boju za zaščito; v njej vidita ne le del naroda, marveč tudi povezovalca med sosednjima državama. Glede sprejetih ukrepov v Jugoslaviji pa je ponovno zagotovil, da imajo izključno gospodarski in začasni značaj. Jugoslavija se vsekakor ni odpovedala politiki odprte meje, je dejal Šetinc, nasprotno, to ostaja trajna in temeljna vrednota, ki bi je trenutni zastoji ne smeli prizadeti.
Prav tako s sprejetimi ukrepi in njihovimi posledicami za stike med manjšinami in njihovim matičnim narodom so prejšnji teden razpravljali na seji komisije za narodnosti skupščine SR Slovenije. Razprava je pokazala, da italijanska in madžarska narodnost v Sloveniji podpirata stabilizacjiske ukrepe, vendar se zavzemata za to, da stiki z matičnima narodoma zaradi teh ukrepov ne bodo okrnjeni. Pri tem je bilo govora predvsem o prehodih meje in predpisanem depozitu za vsak prestop meje ter o omejitvi oz. zmanjšanju števila potovanj z maloobmejnimi dovolilnicami.
Ugotovili so, da ti začasni ukrepi onemogočajo organizirane stike med narodnostmi in matičnim narodom. Po mnenju predstavnikov italijanske in madžarske narodnosti bi ukrepi morali upoštevati sedanje bogato in za narodnosti na obeh straneh meje zelo pomembno sodelovanje. „Zato se narodnosti v Sloveniji zavzemata za nadaljevanje in krepitev stikov z matičnima narodoma zavoljo lastnega razvoja in tudi zaradi vpliva na razvoj slovenske narodnosti v zamejstvu," je bilo poudarjeno na seji.
Nedavni kongres SPO
zaostril odnose med stranko in mladino
Kongres socialistične stranke Avstrije, ki se je začel povsem v znamenju množičnega „uvoda" v volilni boj za državnozborske volitve, ki bodo meseca aprila prihodnje leto, se je končal precej drugače, kot so to pričakovali njegovi organizatorji in režiserji. Kancler Kreisky, ki je bil razumljivo spet izvoljen za predsednika SPO, je sicer še enkrat uspel vsaj na zunaj prikazati enotnost in s tem moč stranke, toda ravno na tem kongresu je prišlo dovolj jasno do izraza, da se tudi v vrstah te velike in do temeljev dobro organizirane politične sile čedalje močneje pojavljajo glasovi kritike na račun raznih pojavov, ki jih po mnenju „na-vadnega človeka" pač ni možno spraviti v sklad z načeli demokracije in socializma.
Ne edini, vendar najbolj „spekta-kularen" izraz tega kritičnega odnosa in nezadovoljstva je bil diskusijski prispevek predsednika socialistične mladine Josefa Capa. Njegova
kritična vprašanja so bila sicer naslovljena na gradiščanskega deželnega glavarja Keryja, toda veljala so prav tako tudi vsem drugim „tovarišem", ki so se kot nižji, srednji in predvsem vodilni funkcionarji stranke ob-djali z najrazličnejšimi privilegiji, o katerih navadni člani mislijo, da niso v čast predstavnikom delavske stranke.
Dejstvo, da Cap „za kazen" ni bil več izvoljen v 56-člansko strankino predstojništvo, je vsekakor značilno in kaže, da so se tudi v socialistični stranki že močno razpasle „razvade", ki postavljajo v dvom marsikatero njeno deklarirano načelo. Nehote se v tej zvezi vsiljuje primerjava s koroškim primerom, ko je bila „čez noč" razpuščena organizacija socialističnih srednješolcev, ker se je preveč jasno postavila na stran Slovencev — proti nemškim nacionalistom, kar očitno ni šlo v račun strankinemu vodstvu. Neugodje, ki ga je se-
daj povzročilo črtanje predsednika socialistične mladine iz strankinega vodstva, je seveda še hujše. To se ni zrcalilo samo V besedah tistih vodilnih funkcionarjev SPD, ki so „Ca-povo usodo" obžalovali, marveč predvsem v kritičnih stališčih, ki so jih v tej zvezi zavzela deželna vodstva socialistične mladine, ko so se skoraj brez izjeme postavila za svojega predsednika — in s tem bolj ali manj proti strankinemu vodstvu odnosno proti „nezdravim pojavom" v stranki.
V kolikšni meri bo nezadovoljstvo in kritičnost mladih socialistov vplivala na volilno odločitev prihodnje leto, danes seveda še nihče ne more povedati niti predvideti. K izboljšanju odnosov med stranko in njenimi mladimi člani pa prav gotovo tudi to ni prispevalo, da o njihovih zahtevah na primer glede pojavov neonacizma ni razpravljal in sklepal že kongres, marveč jih bo obravnavalo šele ožje strankino vodstvo.
Sodelovanje s
Severnoprimorsko regijo
Po poglobtjenem sodetovanju ZSO z Gorenjsko in s Cetjsko regijo je Zveza ncvezata prejšnji teden tudi stike z zastopniki Severnoprimorske regije Na enodnevnem detovnem obisku se je v ta namen mudita na Koroškem 14-čtanska detegacija družbenopotitičnih detavcev iz te regije pod vodstvom predsednika medobčinskega sveta SZDL Vlado Uršiča, ki je obiskata poteg nekaterih mešanih podjetij tudi gradbišče novega dijaškega doma v Celovcu tudi še kutturni dom in otroški vrtec v Šentprimožu ter muzej NOB pri Peršma-nu v Lepeni.
V okviru tega obiska je prišto na sedežu ZSO v Cetovcu do datjšego razgovora severnoprimorske detegacije z zastopniki ZSO in vktjučenih organizacij. Na tem razgovoru je predsednik ZSO dipt. inž. Fetiks Wieser orisat trenutni narodncpotitični položaj na Koroškem, pri tem pa se je dotaknit tudi bodočih votitev in ugotovit, da bodo pod danimi pogoji dobiti nemškonacio-natni gtasovi še večji težo kot do sedaj. Dr. Janko Maite pa je v imenu SP* kritično orisat težaven kutturnopotitičen potožaj stovenskega čtoveka na južnem Koroškem.
Predsednik medobčinskega sveta SZDL Viado Uršič pa je predstavit gospodarsko in družbeno situacijo Severnoprimorske regije, v kateri je zaposte-nih 46.000 tjudi in ki je dosedaj močneje povezana z itatijanskim zamejstvom.
Z obiskom zastopnikov Severnoprimorske regije (Totmin, Ajdovščina, t°' rija. Nova Gorica idr.) je bit sprejet načeten dogovor o sodetovanju te regije z Zvezo stovenskih organizacij na kutturnem, gospodarskem, športnem mtadinskem področju, tako da bo potekato sodetovanje s to regijo v bodoče tudi v botj organiziranih obtikah.
Vprašanje Južne Tirolske kratko pred dokončno rešitvijo?
Več kot štiri ure je trajal pogovor, ki ga je v četrtek prejšnji teden vodil predsednik italijanske vlade Spadolini z deželnim glavarjem Južne Tirolske in predsednikom južno-tirolske ljudske stranke Magnagom. Prvotno so nekateri pričakovali, da bo to sploh že ..zaključni razgovor". Predvsem je ta optimistični vtis nastal na podlagi izjav, ki jih je ob nedavnem srečanju z vodstvom OVP podal predsednik italijanskih demokristjanov Piccoli, ki je na Dunaju menil, da je sporazum o južnotirolskem problemu le še vprašanje nekaj dni ali celo le nekaj ur.
Pogovor v Rimu pa je potekal le nekoliko drugače. Na ..dnevnem redu" je bilo menda pet še nerešenih vprašanj iz južnotirolskega paketa, ki se nanašajo na samostojno sekcijo deželnega upravnega sodišča v bocenski pokrajini. Kakor je bilo povzeto iz izjav po pogovorih, so glede štirih vprašanj dosegli soglasje, še naprej pa je ostalo odprto eno vprašanje, ki ga je Magnago šele na tem sestanku predložil predsedniku vlade, tako da ga Spadolini sploh še ni mogel preučiti.
Kljub temu je bilo z zadoščenjem zabeleženo, da se je Spadolini obvezal, da južnotirolsko vpra-
šanje reši „v zelo kratkem času . predvidoma še pred koncem leta-V tem smislu je razumeti tudi na* poved, da se bo Spadolini v zadnji tretjini novembra ponovno sestal z Magnagom.
In za Magnaga je ta naglica tudi potrebna, kajti za 4. december ja napovedan kongres južnotirolske SVP, na katerem bo Magnago s svojim ..zmernim krilom" gotovo naletel na pritisk nasprotnikov pe* keta, zlasti če do takrat ne doseže rešitve še odprtih vprašanj. Pred' vsem postajajo spet zelo aktivni in naravnost bojeviti krogi okoli juž' notirolskega Heimatbunda, ki zijo celo s posebnim referendu* mom, ki naj bi odloči) o tem, ali )^ prebivalstvo Južne Tirolske spl°*] pripravljeno sprejeti takoimenovani „paket" — v primeru zavrnitve pe hoče Heimatbund uveljaviti načelo samoodločbe ter zahtevati ustanovitev samostojne južnotirolske dr* žave v mejah sedanje bocenske pokrajine.
Ob zaključku zadnjega pogovora v Rimu pa je Magnago zelo jasno opozoril, da južni Tirolci in Ladinc' ne bodo priznali morebitnih „reši' tev", ki bi jih sprejela vlada brez predhodnega sporazuma s pred' stavniki obeh narodnosti.
Za naša vprašanja ni pravega razumevanja
„V Avstriji ni pravega razumevanja za naša vprašanja," je dejal predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser v pogovoru, ki ga je imel s sodelavci ljubljanskega Dnevnika.
Na vprašanje, kaj naj N bližnje volitve v Avstriji pomenile za koroške Slovence, je predsednik ZSO omenil, da smo v času, odkar je na oblasti socialistična stranka, doživeli napad na dvojezične napise ter preštevanje, čeprav je kancler Kreisky takrat izrecno obljubit, da preštevanja ne bo.
„To tudi pomeni, da se socialistična stranka v svoji predvolilni taktiki na ta vprašanja ne bo in ne more ozirati. Rezultat volitev zato ne more bistveno vplivati na avstrijsko politiko do manjšin. Do sprememb lahko pride le z načrtnim in dolgotrajnim delom, kjer skušamo pritegniti tudi nemško govoreče demokratične ljudi in vse tiste, ki vedno manj zaupajo utečeni tradicionalni strankarski strukturi."
Novo vodstvo Hrvatskega akademskega kluba
Hrvatski akademski klub na Dunaju je imel pred nedavnim svoj občni zbor, na katerem so izvolili novo vodstvo te organizacije gradiščanskih Hrvatov. Dosedanjo predsednico Marijano Grandič, ki odhaja na enoletni študij v Italijo, je zamenjal mag. Franjo Perušič, doma iz Velikega Borištofa.
Sploh je bilo vodstvo Hrvatskega akademskega kluba močno pomlajeno in z „mladostnim poletom" je novi predsednik tudi orisal svoje načrte in predstave delovanja organizacije. Kot glavni nalogi je naglasil opozarjanje javnosti na manjšinsko problematiko ter vzpostavljanje ožjih stikov s krajevnimi organizacijami gradiščanskih Hrvatov. V stran-karsko-političnem pogledu bo HAK tudi v bodoče ostal neodvisen, kar pomeni, da v njegovem krogu lahko vsak zastopa in izrazi svoje mišljenje. Za njegovo delo naj bi bili značilni ,,komunikacija in konstruktivna kooperacija."
Skupnost ,,Alpe-Jadran" za poglobitev sodelovanja
V	Benetkah je bilo zasedanje delovne skupnosti „Alpe-Jadran", kjer so predstavniki sosednjih dežel alpskega loka razpravljali o raznih oblikah in možnostih sodelovanja na področjih kulturnih dejavnosti, varstva narave, razvoja turizma, izgradnje prometnih zvez itd.
Na zasedanju so poudarili voljo prebivalstva srednjeevropskega prostora po razvijanju vseh oblik sodelovanja, zlasti še potrebo po gospodarskem sodelovanju, da bi s skupnimi napori premagali gospodarsko krizo, ki zavzema mednarodne razsežnosti.
V	tem okviru je bilo posebej govora tudi o zadnjih stabilizacijskih ukrepih Jugoslavije ter o njihovem vplivu na razvoj sodelovanja med sosednjimi deželami. Pri tem so se predstavniki Koroške in Slovenije domenili, da se bodo v kratkem sestali na „razjasnitvenih pogovorih", kjer bi skušali doseči določene olajšave za prehod meje.
Za leto 1983 napovedujejo 17 milijonov brezposelnih
Pet največjih gospodarskih inštitutov v Zvezni republiki Nemčiji je na podlagi ankete, ki so jo izvedli med 500 najvidnejšimi ekonomskimi strokovnjaki po svetu, prišlo do neprijetne ugotovitve, da je mednarodni gospodarski položaj danes slabši, kot je bil videči še lani ali celo junija letos. Pričakovana stopnja rasti družbenega proizvoda za naslednja 3 do 5 let povprečno za vseh 50 držav, ki jih upošteva obsežna anketa, znaša samo 2,8 "/o. Pri tem za industrijske države pričakujejo najslabčo rast, medtem ko dežele v razvoju lahko računajo — vsaj relativno — z večjo stopnjo rasti.
Za slab gospodarski položaj je dovolj zgovoren tudi podatek, po katerem v 24 državah OECD narašča nezaposlenost hitreje, kakor so pričakovali gospodarski strokovnjaki. Pričakujejo, da bo nezaposlenost v prihodnjih 3 letih še naraščala i.n da bo dosegla 17 milijonov ali še več.
LR Kitajska ima več kot milijardo prebivalcev
Prvi podatki o popisu prebiva! stva, ki je bil julija letos, kažejo, da ima LR Kitajska danes 1.008,175.2° prebivalcev. Če k temu prištejemo še prebivalce Tajvana, Hongkonga ' Macaa, torej delov kitajskega oženj' lja, ki še niso združeni z LR Kita) sko, potem pa najbolj obljudena Jr žava na svetu šteje 1.031,882.511 lje di skupno.
Iz objavljenih podatkov tudi ^ haja, da se je število prebivalce Kitajske od zadnjega ljudskega štetja leta 1964 povečalo za okoli 313 nj! lijonov, kar pomeni več kot 17 m" jonovnaleto.
Pripadnikov narodnih manjšin s našteli okoli 67 milijonov. V prlmcj javi z letom 1964 je število pr*P^. nikov 55 narodnih manjšin narasi^ za 63,4 odstotka, medtem ko se I število pripadnikov večinskega tajskega naroda v tem obdobju P° večalo le za 43,8 odstotka. NarodJ* manjšine predstavljajo 6,7 odstot°' vsega prebivalstva LR Kitajske.
OB RAZSTAV! ROBERTA HLAVATYJA V AVL! SLOVENiCt:
Zapustil nam je obsežen akvarelni opus, ki nas osuplja z izrednim znanjem
Prejšnji četrtek je v prostorih Aute siovenice v Ceiovcu biia otvoritev razstave akvareiov tržaškega siikarja dr. Roberta Hiavatyja. Poteg števiinih tjubitetjev iikovne umetnosti, je ob tej priiožnosti predsednik Auie siovenice, dr. Mirt Zvvitter pozdravi) tudi generainega kon-zuia in konzuia SFRJ v Ceiovcu, Marka Kržišnika in Aifonsa Naberž-"ika, hčerko pokojnega siikarja gospo Gaiovič, predstavnika sioven-skih poiitičnih in kuiturnih organizacij na Koroškem in druge.
O živijenju in deiu Roberta Hiavatyja pa je spregovori) znani umetnostni zgodovinar iz Ljubijane prof. Janez Mesesnei, katerega izvajanja objavijamo v ceioti, saj v ie-teh temeijito predstavija Hiavatyja kot umetnika in čioveka.
s,Slikarstvo, katerega izbrane primerke si lahko ogledamo na tej razstavi, je v marsikaterem pogledu nekaj posebnega. Njegov avtor, pokojni dr. Robert Hlavaty, po poklicu pravnik in zobozdravnik, namreč ni URel nikakršnih umetnostnih šol, kot Popoln samouk pa je dognal svoje akvarele do tiste stopnje umetniške Prepričljivosti, ki je značilna za nadarjene šolane profesionalce. Še več, s svojim slikarstvom se je uvrstil med najboljše slovenske akvareliste in je Posebno v svoji generaciji in v okviru ^ržaških slikarjev zavzemal v tej smeri 'n tehniki vodilno mesto.
Dr. Robert Hlavaty se je rodil leta 1897 v Trstu češkima staršema. Z ozirom na posebne razmere v Trstu v zvezi z nacionalno polarizacijo je °d vzgojen v slovenskem duhu. Obiskoval pa je nemško šolo s predmetnim poukom slovenščine, pozneje pa hrvaško gimnazijo na Krku. Če vemo, da je med tržaškimi vrstniki govoril italijansko in doma češko, potem si lahko ustvarimo vtis o njegovi široki jezikovni izobrazbi in s tem o možnostih študija in pozneje duhovnega osvajanja sveta. Leta 1921 je maturiral v Idriji. Potem pa se je odločal med veseljem do likovne umetnosti in bolj praktično usmeritvijo — 'Zbral je medioino. Dve leti je študiral V Ljubljani, dve v Zagrebu in dve v Padovi, kjer je leta 1927 promoviral, ^atem je še dve leti specializiral zobozdravstvo na Dunaju.
Že med študijem je rad risal in v jetih 1921—1923 objavil nekaj karikatur v takratnem ljubljanskem časniku „Jutro", a slikal še ni. Pač pa se je živahno narodnoorganizacijsko ndejstvoval, celo med študijsko odsotnostjo. Po končanih študijah je po-
stal asistent v tržaški bolnišnici, potem pa je v Trstu in Postojni prevzel stomatološko prakso in ordinacijo. Kot zaveden in delaven Slovenec — tako se je za vselej opredelil — se je znašel na spisku nezaželenih oseb fašističnega režima in se je leta 1931 izognil konfinaciji s pobegom v Ljubljano. Zaposlil se je na zobozdravstvenem oddelku bolniške blagajne in imel tudi zasebno prakso. Prav tu pa se je življenje dr. Roberta Hlavatyja bistveno obogatilo. V ordinaciji se je spoznal s svojimi pacienti, tedanjimi znanimi slovenskimi slikarji Ivanom Čargom, Francetom Pavlovcem, Rajkom Slapernikom, Ivanom Vavpotičem in Zoranom Mušičem; takrat se je začela njegova slikarska pot, zagotovo ne brez spodbud, nasvetov in korekcij omenjenih novih znancev in prijateljev. Slikarstvo je takrat razumljivo pojmoval kot hobby, kot oddih in duhovno dopolnilo pretežno rutinskega dela v ordinaciji. Slikal je motive iz okolice Ljubljane in izbral si je akvarel kot sprva najprimernejšo tehniko zaradi praktičnosti. Poletja pa preživljal v Dalmaciji, predvsem na Kornatih, kjer sta s tržaškim rojakom, slikarjem Albertom Sirkom slikala marine.
Tako se je že ob začetkih njegove slikarske poti dr. Hlavaty omejil snovno in motivno, v vseh bistvenih silnicah pa je nakazal tudi poznejše oblikovne sestavine in kvalitete, Te so prišle do izraza predvsem takoj po vojni, ko je ob hudih organizacijskih obremenitvah vendarle utegnil še slikati. V krogu tedanjih tržaških slikarjev je zavzel svoje enakovredno mesto in njegovo delo je prav tako pomenilo odkritje za celinsko umetniško miselnost, ko so se kot skupina predstavili v Ljubljani.
Hlavatyjevo slikarstvo označuje iskrenost: iskrenost pristopa, saj je vselej slikal tisto, kar mu je bilo pri srcu in ta čustveni odnos ga po njegovih lastnih besedah označuje kot romantika, ki je cenil čustva ljubezni do njegove zemlje, kar je tudi želel povedati ljudem. Zato je zlasti po vojni, ko se je stalno naselil na Opčinah nad Trstom, upodabljal tržaške izreze pristanišča, iz industrijske cone, pa marine in predvsem Kras. Kras v njegovih premenah letnih časov, atmosfere, vlažnosti in zračnosti, živih in drugič spet utišanih barv, doslednih struktur njegove grajene pokrajine, Kras v široki paleti intimnih razpoloženj.
Umetniško je Hlavatyjevo slikarstvo vselej pomenilo združitev osebne oblikovne in barvne občutljivosti z velikim znanjem, vse pa zlito v enoten osebni slog, ki pomeni različico postimpresionističnih pridobitev. Oblikoval se je v ozračju in pod nazorskimi vplivi slovenske skupine ..Neodvisnih", ki je združevala umetnike s podobnimi težnjami — povzeti rezultate eksperimentalnih smeri ekspresionizma, nove stvarnosti in morda še odmevov zgodnejšega konstruktivizma v mirnejšo, likovno žlahtnejšo celoto, v kateri naj bi spet prišle do polnega izraza temeljne slikarske, umetniške kvalitete. V tem okviru je Hlavaty izživljal svoj čisti, čustveni in spekulativno neobremenjeni odnos do ljubljene snovi, do kraške pokrajine, s katero se je intimno identificiral. Zapustil nam je obsežen akvarelni opus, ki nas osuplja z izrednim znanjem, tehnično rutino in neprestano navzočim čustvenim nadzorom — sledni mu je pomenil najvišjo kritično vrednoto. Tako smo dobili Slovenci redko zaokrožen in čist akvarelni slikarski opus, ki nas prevzema in hkrati zavezuje tako s svojimi temeljnimi slikarskimi kvalitetami kot s svojim sporočilom, svojo izpovedjo globokega, komunikativnega humanizma."
Ob tej priložnosti bralce še opozarjamo, da je letošnji stenski koledar Aule siovenice opremljen z akvareli Roberta H!avatyja. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o le-tem poročali v prihodnji številki našega lista (op. ured ).
^0 PRIREDITVAH V OKTOBRU:
Vsebinski izpovedi bo treba posvetiti še več pozornosti
Večje število naših prosvetnih društev je letos s Prireditvami „Dober večer, sosed!" spet praznovalo avstrijski nacionalni praznik. Pobudo je dalo pred leti SPD „Zarja" v Železni Kapli, prevzela pa so jo Številna društva, letos osem po številu.
V večini primerov praznovanje državnega praz-Pika ni zraslo iz nuje, da ima avstrijski nacionalni Praznik poseben pomen za koroške Slovence, pač Pa se z njim ponuja priložnost, da se zavestno oddaljujemo in izogibamo praznovanju 10. oktobra kot Pemškonacionalnega praznika. Ne da bi vsebinsko docela in povsem jasno vrednotili 26. oktober, so ga Pekatera naša društva začela praznovati kot praznik srečanja z narodom-sosedom. K temu jih je silila Selja, da bi se čim prej otresla lastne izolacije in da dl s pobudo za sodelovanje z nemškogovorečimi dosegla tudi primeren odziv v javnosti.
Politično je vsekakor zelo posrečeno, da so dale Pobudo za praznovanje slovenska društva. To je spravilo ponekod občinske strukture v določeno zadrego, saj se praznovanju avstrijskega nacionalnega Praznika niso mogle odpovedati. Izjemen primer je Pajbrž samo globaški župan, ki ni kazal posluha za tovrstno praznovanje. Vsekakor je to nespametna Politična poteza, saj so župani v drugih krajih že spoznali, da prireditve lahko postanejo koristne tudi la večinski narod. Navsezadnje bo morda celo ta 3I' druga politična stranka od takšnih srečanj od-Pesla nekoliko političnega kapitala v svojo korist. To je pa problem, ki bo treba o njem v bodoče še 9ovoriti.
Kot kaže primer sodelovanja z neškim zborom v železni Kapli, se je napetost med pripadniki obeh Parodov le nekoliko zmanjšala. To seveda olajšuje Sporazumevanje, sicer ga pa še dolgo ne uresničuje. Sploh pa je sodelovanje v tistih primerih zelo ^Praštjivo, kjer gre za nam odtujene ali celo napram Slovencem sovražno razpoložene „nemškogovoreče Slovence" oz. nemškutarje, če so pripravljeni uresničevati sodelovanje, ki ga mi vsebinsko oblikujejo tako, da pri tem ne zgubimo svojega obraza (svo-ip narodne identitete), potem to lahko postaja ko-
ristno, ker pomaga odstranjevati predsodke in potemtakem olajša sporazumevanje.
Tokrat je uspelo nagovoriti (poleg nastopajočih) nemškogovoreče sodeželane predvsem v Borovljah in na Radišah, delno pa tudi v Železni Kapli, drugod pa so razen nekaj izjem še manjkali. To se pravi, da bomo morali še precej podvzeti in iskati poti, kako bi nagovorili nemškogovorečega sodeželana.
Slej ko prej pa se mi zdi, da je vsebinska plat tovrstnih prireditev najvažnejši problem. S koncertom samim nam ni treba praznovati državnega praznika. Take tendence pa so pri nas močno prisotne. Nekateri se bojijo narodno-političnih izpovedi. V takem primeru služi naša pesem kot nadomestilo, ne pa kot dopolnilo za ustvarjanje boljšega razumevanja. V pesmi sami še dolgo ni izčrpana naša narodna identiteta. O tem smo v pripravah za prireditve 26. oktobra mnogo govorili in ponekod prišli do spoznanja, da je to diskusijo treba nadaljevati, če želimo, da se bo na naših prireditvah inovacijsko in vsebinsko izpovedno kaj spremenilo. Določene napredke smo dosegli predvsem na prireditvah „Dober večer, sosed!" v Borovljah, na Radišah, v Železni Kapli in v Dobrli vasi. V Globasnici in v Svečah so pa bile tudi že vidne tendence, da se tamkajšnji prosvetaši ukvarjajo s temi vprašanji. Izjemo predstavlja le šentjakobsko društvo, ki se je izognilo vsebinskemu problemu 26. oktobra, toda zato pa se je predstavilo z umetniško in vsebinsko zelo posrečeno prireditvijo o vprašanju miru.
Če letos torej ob prireditvah za državni praznik razmišljamo o vsebinskih inovacijah, potem smo zaenkrat, lahko zadovoljni. Prav pa bi bilo, če bi se posamezni društveniki oglasili v našem listu in povedali, kakšni problemi jih tarejo, ko gre za sodelovanje z nemškogovorečimi skupinami in kako gledajo na praznovanje državnega praznika. O načelnem pomenu državnega praznika in o problemih, ki se za nas koroške Slovence porajajo v tej zvezi, pa nekaj več v eni izmed prihodnjih številk.
Janko Maiie
AULA SLOVENICA
CELOVEC, PAULiTSCHGASSE 5-7 Vijudno Vas vabimo na razstavo akvareiov
Roberta Hlavatyja
(1897-1982)
Razstava bo odprta do 19. novembra 1982, od ponedeijka do petka, od 13. do 17. ure.
Prisrčno vabijeni!
Organizirajmo Gašperjevo braino značko
16. marca /930 je amr/ eden izmed vodite/jev borošbega partizanstva, ^o/go/etm predsednib Zveze borošbib partizanov ter fanbcionar najvažnej-1/7? naroifnopojitičniTi organizacij, tov. Karl Prašnib-Gašper.
3 knjigo „Ganiti na p/aza" je Gašper izb/era/ neizbrisen spomenik sebi in vsem tistim, bi so se v najasodnej-šib časib za s/ovensbi narod odzva-ii b/ica srca ter se vb/jači/i v širob zbor poštenjabov-antifašistov. To v časa, bo je večina naših sodeže/a-nov verjela tistim, bi so oznanjali berenvoibovsbi režim in ob/jab/ja/i posameznibom bariero.
Gašper je bnjigo „Gamsi na p/aza" pisal v zapora Kar/aa pri Gradca /eta /943. V epi/oga je med dragim zapisa/ „Afoji sojetnibi so se strahovito do/gočasi/i in zapor je bi/ zanje daševno trpljenje. Aloje misli pa so b/odi/e ves dan po poteb mojega življenja. Ko sem prenaša/ opebo in seja/ peseb, sem bi/ v mis/ib nebje v gozdnatem Tobniba a/i na sbriv-nib, toda svobodnih partizansbib stezicah moje Korošbe. Tabo sem svoje mačite/je i/vabrat abani// sbrivaj sem iztibotapi/ /iste svoje bnjige in bi/ sem, čeprav za zidovi in že/ezjem, svoboden č/oveb, bi mn niso aspe/i streti daha".
Gašperjevi bnjigi, bi je izš/a v treh s/ovensbib, v srbobrvašbi in v nemšbi izdaji, se imamo zabva/iti, da naša ba/varija iz drage svetovne vojne ni s/a v pozabo. 3e več/ Gašperjeva bnjiga širi zgoc/ovino o boro-šbem partizansbem odpora vis a vit vsem tistim našim sodeže/anom, bi idejnopolitično bit/erizem še vedno
Prireditve v Cankarjevem domu v Ljubljani
Petek 5. novembra ob 19.30 uri koncert Sinfoničnega orkestra Slovenske filharmonije — velika dvorana Petek 5. novembra ob 20. uri Arthur Schnitzler: Rajanje, jugoslovanska praizvedba — srednja dvorana
Sobota 6. novembra ob 19.30 uri F. Gracia: krvavo svatba. Slovensko stalno gledališče, Trst — srednja dvorana Torek 9. novembra ob 19.30 uri Foiktorna skupina Emona, ob 15-letnem delovanju — srednja dvorana Petek 11. novembra ob 20. uri Otheito je ubii Jeni:, gostovanje baleta Narodnega gledališča iz Beograda — srednja dvorana
Sobota 13. nov. ob 19.30 uri Isidor Štoka: Boianska komedija, premiera — srednja dvorana
Vse podrobne informacije lahko dobite po telefonu 03 061 222 815 (blagajna Cankarjevega doma).
niso prebo/e/i, in bi šc danes ponavljajo paro/c, bi so jih jim vcepi/i pobesne/i bit/erjanci. Z Gašperjevo bnjigo imamo možnost, da si naberemo tisto znanje in vednost o zgo-dovinsbi poti in asodi s/ovensbe narodne sbapnosti na Korošbem, bi jo bo rabi/ vsab dražbenopo/itični de-/avec, abtivist a/i pa m/adinec, v svojem vsabodnevnem de/n. Nasprotovanje apravičenosti partizansbega odpora borošbib 3/ovencev je ena izmed najvažnejših ideo/ošbib postavb nemšbega naciona/izma na Korošbem. Prav ob tem vprašanja naši nasprotnih:' vzhajajo protis/ovensbo atmosfero.
3am Gašper je izobraževanje in znanje visobo ceni/. V njegovi ocen/ zimsbega semestra „partizansbe ani-verze" v Top/i pod Peco beremo/ „V teh zimsbib taboriščih v Peci nad Top/o je prva partizansba borošba četa izboristi/a čas predvsem za politično izobrazbo za pom/ad, bi bo priš/a, s pašbo in bnjigo v robab. A/atjaž je /abbo zadovo/jen s svojim de/om. /z teh bnapov ter bmečbib in gozdnih de/avcev so nas/ednjo pom/ad posta/i zre/i po/itični de/avc/ na vojašbem in po/itičnem področja. 3nd te „aniverze" v g/obobem snega sba/nate Pece 2942—/943/ /. Koro-šbi bata/jon, vzbodnoborošbi odred. A/nogo smo se tam naači/i. Tadi pozneje smo se v oboroženem brvavem boja ači/i. Od vojne smo se naači/i biti novi /jadje. Preteb/ost smo pasti/: strohneti v Peci. Tadi v meni je omene/a."
izhajajoč iz prepričanja, da je boj za narodnostni obstoj bbrati tadi ha/tarni boj, da je ta boj /e aspešen, če poznamo zgodovinsbo genezo na-sianba, je Gašperjev soborec, dolgoletni predsednib g/avnega odbora borošbib partizanov v Tjab/jani inž. Pav/e Žaacer-Aiatjaž že /eta /930 iniciira/ v 3/oveniji Pra/no značbo Kare/ Prašnib-Gašper.
V preteb/em /eta in /etos je abcija za Pra/no značbo v števi/nib šo/ab po 37oveniji izredno odjebni/a. Af/a-di rod je z ve/ibim vese/jem spreje/ Žaacerjevo pobado.
Tadi na Korošbem smo astanovi/i odbor za Gašperjevo bra/no značbo, baterega osnovni namen je prib/ižati /epo bnjigo m/adema č/oveba, ma razviti ba/tarno potrebo za branje, za štadij ter ma širiti s tem znanje in sp/ošno izobrazbo. Odbor bo de/ova/ v tesnem sode/ovanjn s štadijsbo bnjiž-nico v Ce/ovca, bi je spreje/a v njen de/obrog tadi Gašperjevo bra/no značbo.
Za dosego bra/ne značbe /. stopnje so predvideni Gašperjevi „Gamsi na p/aza". Knjigo je moč izposoditi pri 3/ovensbi štadijsbi bnjižnici.
Pra/no značbo Kar/a Prašniba-Gaš-perja bomo prvič pode/i/i sredi meseca decembra vsem tistim, bi so Gašperjeve „Gamse na p/aza" že prebra-/i in to do začetba decembra sporočijo odbora za Gašperjevo bra/no značbo na nas/ov Gasometergasse /0, 9020 Ce/ovec.
„Kundalini" v Žitari vasi
Jazz-koncert preteklo soboto v Žitari vasi je brez dvoma bil dobra ideja. Ne samo zaradi obiska, ki je nadvse zadovoljil organizatorje, temveč tudi zaradi vsebinsko nove iniciative. Zveza slovenske mladine je namreč v soboto v žitrajsko diskoteko „Happy Night" povabila celovško jazz-sku-pino „Kundalini", ki v domačem koroškem krogu osvaja vedno več ljudi s posluhom za sodobni jazz.
Petorica ljudi, ki sestavlja skupino, je res pokazala kaj zna, tako Ali Gaggl, ki je poskrbela za vokalni del, kot instrumentalisti Luka Antičevič (bas), Emil Krištof (bobni), Bruno Posod (klavir) in Pauli Tatschl (saksofon). Poleg jazzovskih standardov so zaigrali nekaj svojih kompozicij, od katerih sta komada „Snake power" in „Davaj Čičo" požela poseben aplavz, brez dvoma tako zaradi izvedbe kot zaradi glasbe same, ki je bila zgrajena na južnoslovanskih motivih. Pozitiven odziv je bil tudi na dvojezično napovedovanje, za katerega je poskrbel Emil Krištof. Na vsak način je mladina prišla, in na vsak način bi kazalo, da slovenski mladinci še naprej razmišljajo v tej smeri.
e
Seveda pa skoraj ni mogoče, da bi kaka slovenska prireditev ostala brez protesta iz rjavih protislovenskih vrst. V občini Škocijan, kjer je ZSM razposlala dvojezičen
letak za koncert, je bil eden od članov skupine in njegova družina, ki je doma v občini, izpostavljena hudim napadom in takorekoč telefonskemu terorju, samo zaradi tega, ker je kot član skupine igral na koncertu. Pa naj še kdo reče, da so na Koroškem prijazni ljudje ...
Spretnostna vožnja v Železni Kapli
Poteg glasbene prireditve v Žitari vasi je Zveza slovenske mladine konec zadnjega tedna priredila še spretnostno vožnjo za mladince iz Železne Kaple. O tem dogodku nam je Zdravko Haderlap poslal sledeči dopis:
V nedeljo 31. oktobra je krajevno združenje ZSM Železna Kapla vabilo na spretnostno vožnjo z avtomobilom. Pri lepem vremenu se je v Piskerniko-vi peščeni jami udeležilo tekme visoko število ljudi. Vendar je avto, ki nam je bil na razpolago, delal velike težave. Toda tudi ta problem smo znali rešiti.
Da se je tekma uspešno razvijala, se lahko zahvaljujemo predvsem gospodarju Pepiju Župancu, ki je dal na razpolago peščeno jamo in neutrudljivemu mehaniku Martinu Pečniku, ki je pred vsakim štartom zamenjal vrelo vedo v avtomobilu. Tekma se je odvijala brez nezgode.
Rezultati
Moški: 1. Mihi Ošina, 2. Josef Ha-bernig, 3. Martin Pečnik. Zenske: 1. Žalika Novak, 2. Lizi Wolcher, 3. Cita Malle.
Mladim varčuje pri Posojilnicah
Z vrsto prireditev so Posojilnice vabiie v minulem tednu varčevanja predvsem otroke in mladino, da se soočijo z zamislijo varčevanja. Odmev je bil v tistih krajih, kjer so dobro pripravili prireditve precejšen. Na sedežu Zveze slovenskih zadrug so nam povedali, da smisel za varčevanje in praktično varčevanje tudi letos ni popustilo, z veseljem so ugotovili, da je v primerjavi z lanskim letom bilo opaziti iahko naraščanje varčevanja.
Križaj daje v Piiberku avtograme.
Posojilnica Pliberk je v ta namen razvila široko aktivnost. Na sliki, ki jo objavljamo, vidite znanega smučarja Bojana Križaja, ki je v soboto 30. oktobra dajal avtograme v prostorih plibrške Posojilnice. Pravijo, da je naval navdušene mladine bil še večji kot lansko lato v Borovljah, razveseljivo pa ja tudi dejstvo, da so poleg slovenske mladine bili navzoči tudi nemškogovoreči. Tudi z vlaganjem cb dnevu varčevanja so bili v plibrški Posojilnici zadovoljni.
Že teden prej pa je plibrška Posojilnica vabila v šmihalsko farno dvorano na lutkovno prireditev „Zaj-ček didldajček", ki so jo izvajali lutkarji KDZ. Nad 100 predvsem mladih obiskovalcev je sledilo navdušeno razgibanemu življenju zajčka, po predstavi pa so obdarili otroke odborniki Posojilnice kot tudi na drugih ptireditvah še s pečenimi kostanji in z limonado. Med drugim so bili navzoči poslovodja Jurij Mandl, ki je otroke pozdravil in jim govoril o smislu varčevanja, ter Sigi Stropnik, Janko Apovnik in Jože Nachbar.
Tudi slovenski barvni film po povesti Franca Bevka ,,Pestrna" in drugi lutkovni filmi so v nedeljo 24. oktobra privabili v kletno dvorano v plibrški Posojilnici nad 100 otrok. Vsa mladina s starši vred je dobro
sprejela slovenske filme ter premišljujoče sprejela besede poslovodje Nachbarja ob dnevu varčevanja. Predsednik SPD Edinost pa je ob tej priliki podaril vsakemu od otrok primerno knjižno darilo.
Vrsto prireditev pa so v nedeljo 31. oktobra zaključili z lutkovno predstavo šmihelske lutkovne skupine v Zvabeku, kjer se je zbralo okoli 50 mladih gledalcev. Vodja lutkovne skupine učitelj Karl Gril je povedal, da so otroci redkokdaj s takšnim zanimanjem in aktivnim sodelovanjem spremljali lutkovno predstavo. S tem je bil dosežen dvojni uspeh je menil Lipej Kolenik, predsednik plibrške Posojilnice, ki je otrokom spregovoril o smislu varčevanja v današnjem času, saj so se otroci kulturno udejstvovali, navdušili pa so se tudi za varčevanje. V plibrški okolici so letos prav zadovoljni s potekom tedna varčevanja in pravijo, da se tam vidijo uspehi, kjer odborniki posojilnic aktivno pristopijo k mladini. Pripomniti pa je treba, da se ne zavedajo v vseh krajih vsi odborniki velikega pomena tedna varčevanja.
Po večletni tradiciji pa je ob dnevu varčevanja predstavila javnosti svoj umetniški stenski koledar tudi Avla slovenica v Celovcu.
Kvartet „Kežar" pel v Sloveniji in Zgornji Avstriji
V Domu kulture v Titovem Veie-nju je bilo v petek 22. oktobra 7. srečanje malih vokainih skupin Slovenije. Na posredovanje Slovenske prosvetne zveze je na tem srečanju zastopal koroške Siovence ženski vokaini kvartet Kežar iz Šentvida v Podjuni, ki ga sestavijajo mati in tri hčerke.
Potreba po srečanju malih vokalnih skupin se je porodila ob dejstvu, da je vedno več revij in srečanj velikih zborov, manjše skupine pa te možnosti nimajo. Zato je pred sedmimi leti bilo v Črni na pobudo Albina Krajnca prvo tovrstno srečanje.
S strani Koroške so dosedaj že sodelovali kvartet Hartman, skupina Štern iz Šentlipša ter kvintet dunajskega krožka. Letošnjega sre-
čanja malih vokalnih skupin se je udeležilo dvanajst skupin, med njimi ženski vokalni kvartet Kežar, ki je zapel pesmi: Pesem o vigredi (prir. Gobec), Pr Zil rožce rastejo (prir. Gobec), Kak so me mati navadili (prir. Pregelj). Ves program, ki ga je oblikoval Marjan Kralj in ki ga je organiziral Radio Titovo Velenje je snemal tudi Radio Ljubljana.
Naslednji dan se je Kvartet Kežar napotil v Ried im tnnkreis na Zgornjem Avstrijskem, kjer je zadnji torek sodeloval v direktni televizijski oddaji avstrijske televizije ob avstrijskem državnem prazniku, v kateri so bile predstavljene vse zvezne dežele Avstrije. Oddajo, ki ji je sledilo veliko število ljudi, je pripravil deželni študio ORF Zgornje Avstrije.
Podjunska jesen '82
V pliberški občini je od 23. do 30. oktobra, potekal teden prireditev pod naslovom Podjunska jesen 82, ki so ga skupno pripravila štiri društva in to: pevska društva „Kra!j Matjaž" in „Podjuna", ter Katoliško prosvetno društvo iz Šmihela in Slovensko prosvetno društvo „Edinost" iz Pliberka. Prva predstava iz tega sklopa je bil pevski koncert Slovenskega prosvetnega društva „Zarja" iz Železne Kaple z obema zboroma, ki ju vodi Jožko Wrulich, vmesne točke pa je oblikoval ansambel Korenika. Zadnja predstava pa je bila igra ,,Odra 73" — ,,Stara garda", pod režijo Anite Hudi. Po predstavi je bila diskusija o problematiki starejše generacije, ki jo je vodil višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik. Svoj prispevek pa je podal kot socialni re-
Dan varčevanja v Dobrli vasi
Naša dobrolska Posojilnica, ustanovljena pred skoroda 100 leti, je za 26. oktober 1982, popoldan, povabila svoje mlade varčevalce iz vse bližnje in daljše okolice, da z njimi z obširnim kulturnim programom praznuje „Dan varčevanja".
Kot prvi je nastopil 30-članski otroški in mladinski zbor iz Dobrle vasi. Ustvarila in vodi ga gimnazijka Ljudmila Sturm. Prišel je tudi otroški vrtec iz Št. Primoža s svojimi 25 otrcci pod vodstvom obeh tam delujočih vzgojiteljic. Nadalje 34-član-ski mladinski zbor iz Škocijana pod vodstvom učiteljic Mlinar in Rigelnik. Prišel je mladinski zbor iz Št. Primoža s Stankom Polzerjem, ki je nadomestoval vaditeljico tega zbora, Danico Kežar. Iz Št. Lipša je Pepca Weif3, učiteljica v Pliberku, pripeljala svoj 33-članski mladinski zbor. Nadalje je iz Št. Lipša nastopila še folklorna skupina z desetimi pari. Z njimi vadi učiteljica Irena Brežjak, Šemunova iz Pvaznice. Harmoniko njim igra Tonej Lužnik, Smovnikov na Poleni. Imeli smo tudi dva družinska nastopa: „Trio Šturm" iz Dobrle vasi s petjem in brat in sestra Lomschekova iz St. Lipša s harmonijem.
Spored je torej bil bogat, število sodelujočih obilno in veselje gledalcev, prav posebno mamic, veliko. Ne bom se spuščal v podrobnejši popis nastopajočih, ker bi to bilo preobširno. Zahvalo zaslužijo vsi sodelujoči, predvsem pa vaditeljice posameznih skupin in mamice, ki so pri tem po svojih močeh pomagale, ker se zavedajo, da je kulturno delo vzgoja za življenje.
Predsednik Posojilnice, Stefan Sienčnik, je ob koncu prireditve vsem, ki so vadili posamezne skupine, podaril šopek nageljnov. Ob tej priliki je rekel, da ta prireditev ne bi bila mogoča, če ne bi imeli svojega prosvetnega društva in ljudi, ki se zanj žrtvujejo.
ferent občine Piiberk mestni svetnik dir. Vatentin Vauti. Kljub manjšemu številu ljudi ali pa ravno zaradi tega se je diskusija kvalitetno dobro razvila in kljub različnim prispevkom diskutantov, se je vedno znova nakazal isti problem, in to, da kljub veliki socialni varnosti starejših, manjka pristni medčloveški odnos generacij. Obe imenovani prireditvi sta potekali v dvorani Schwarzl v Pliberku, med tednom pa so bile prireditve po okoliških vaseh. Tako sta bili v Šmihelu prireditvi: lutke „Zaj-ček dideldajček" (soprireditelj Posojilnica Šmihel) in predstava, ki jo je vodila Lenčka Kupper „Pojmo z otroci". Lenčka Kupper je staršem in otrokom predstavila svoje otroške pesmi.
Koroški Slovenci smo se letos spominjali 40-let pregnanstva in upora. Kot težišče Podjunske jeseni 82 je bilo predavanje s slikami ,,40-let pregnanstva in upora", ki je bilo v Libučah, v Vogrčah, na Komi ju, pri Božjem grobu in v Šmarjeti. Predavali so prof. Štefan Pintar, dr. Janko Malte in dr. Marjan Šturm. Obisk predavanj je bil presenetljivo dober. Obiskovalci so z zanimanjem sledili predavanju, po katerem se je povsod razvila živahna diskusija, ki je tudi trajala dolgo v noč.
Podjunsko jesen 82 so ob koncu takole ocenili: treba je z manjšimi prireditvami v vasi in zaselke, potrebnih je več predavanj in informativnih večerov, (kar je potrdilo konceptu tega tedna), potrebna je izbira primernejšega časa, predvsem pa je potreben za stoodstotni uspeh resnejši prijem pri pripravah, organiziranju in pri obveščanju.
K temu bi bilo pripomniti, da pa na drugi strani posojilničarji v zadnjih ietih z raznimi prezidavanji kulturno delo zelo pospešujejo. Tako se v Dobrli vasi izpopolnjuje gospodarsko z kulturnim delom.
Ko sem se pri tej prireditvi zgledoval po dvorani in videl tako na odru samo mladino, kakor tudi v dvorani mnogo, zelo mnogo mladih nasmejanih obrazov, ki so se stiskali k svojim mamicam, sem si mislil: Kaj bi danes rekel Sumahov oče iz Sinče vasi, ustanovitelj Posojilnice in ustanovitelj slovenskega prosvetnega društva, kaj bi rekel njegova desna roka, Jožef Lipuš, Požovni-kov oče iz Prible vasi in še mnogi njih sodelavci, če bi danes vstopili v to dvorano in videli toliko mladega življenja, ki še časti svojo materino besedo, domačo pesem in naše stare plese. Gotovo bi z zadovoljstvom ugotovili: Naše narodno delo ni bilo zamgn.
Dr. Luka Sienčnik
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega ateja Franca Krušica se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi pevskemu zboru pod vodstvom Joška Boštjančiča ter dekanu Kaslu in ostali duhovščini.
Zahvala velja tudi vsem govornikom.
RUPtJEVA DRUŽINA
Slovenska prosvetna zveza vabi na koncert, ki bo v nedeljo 21-novembra 1982 ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu.
Na 3. spominskem koncertu Pavlu Kernjaku bodo sodelovali zbori in skupine iz Gur ter moški zbor prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika.
Slovensko prosvetno društvo Radis* vabi staro in mlado na
PLESNI TEČAJ	,
Pričetek: v nedeljo 7. nov. 1982 ob 19. uri
Trajanje: lOkrat po 3 ure ob nedeljah popoldne ali zvečer (čas po skup* nem dogovoru)
Kraj: kulturni dom na Radišah
Prispevek: šil. 350.— na osebo za celotni tečaj (velja samo za društvene člane; prispevek za tečajnike, H m* so člani SPD Radiše znaša 500 šil )
Predvideni načrt: ustaljeni standardni in sodobni modni plesi
Voditelj: diplomirani plesni učitelj Gregej Krištof
Prijave: Ani Tolmaier in Franci Wal' ter jih sprejemata
Krščanska kulturna zveza v Celovcu prireja ob 75-letnici ustanovitve Slovenske Krščansko-socialne zveze za Koroško
SREČANJE MLADtNSKiH ZBOROV
v nedeljo 7. novembra 1982 ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu. Nastopajo otroške in mladinske skupine iz Suhe, Zvabeka, Globasnice! Št. Lipša, Zitare vasi, Dobrle vast Škocijana, Št. Vida v Podjuni, Velikovca, Celovca, Šmarjete v RozU! Sel, Sveč, Št. Jakoba v Rožu, Rožeka! Zilske Bistrice in Slovenjega Plnj' berka.
Koordinacijski odbor jugoslovanskih klubov na Koroškem vabi na
III. FESTIVAL FOLKLORNIH SKUPIN
jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v republiki Avstriji ki bo dne 6. novembra 1982 ob 19.39 uri v veliki dvorani Doma glasbe ^ Celovcu.
Lutkovna skupina „Lutke Mladje KDZ Gelovec vabi na premiero 1"1' kovne igre Libuše Titelbachove ZAJČEK DIDLDAJČEK v petek 12. novembra 1982 ob 19. uP v Mohorjevem dijaškem domu v Celovcu.
Kulturno društvo „Peter Markovič v Rožeku vabi na
KOROŠKI VEČER v soboto 20. novembra 1982 ob 20. uri v gostilni Na muti (Woschitz V Rožeku).
Sodelujejo: Mešani pevski zbor SPD „Zarja" iz Železne Kaple in Getnisch' ter Chor Rosegg iz Rožeka in drug''
Slovensko prosvetno društvo Šentjanž vabi na igro
STARA GARDA
v soboto 13. novembra 1982 ob 20-uri pri Tišlarju v Šentjanžu.	„
Gostuje igralska skupina „Oder 78 SPD ,.Edinost" iz Pliberka.
Občina Borovlje sporoča, da bo 1^' tošnji
MARTINOV SEJEM
v četrtek 11. novembra na glavnem trgu v Borovljah.
Slovenski športni klub Obir vabi na 2. PLES ŠPORTNIKOV v soboto 6. novembra 1982, ob 2". uri pri Kovaču na Obirskem.
Igrajo ,,Fantje izpod Obirja"
SPD Danica vabi na igro
STARA GARDA	-
v nedeljo 14. novembra 1982 ob 14-^ uri v kulturnem domu Danica Šentprimožu. Gostuje Oder 73 Sm venskega prosvetnega društva Ed'' nost iz Piiberka.
KONCERT SAKRALNIH PESM*
v soboto 6. novembra ob 19. uri farni cerkvi v Žvabeku. Priredite J KPD „Drava" v Zvabeku.	. ^
v nedeljo 21. novembra ob 15. ur' farni cerkvi v Podgorjah	. ^
v nedeljo 21. novembra ob 19. ur' farni cerkvi v Globasnici	^
Nastopa Mešani pevski zbor Jak Petelin-Gallus iz Celovca.
Razstava del OŽBALTA HAFNER^
je odprta do 28. novembra v rna sobi kolodvorske restavracije v C lovcu.

KUD „France Prešeren" iz Vojnika gostovalo v Pliberku
Državna pogodba obvezuje uresničitev narodne enakopravnosti
Predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Vrtača", Janko Malle je ob prireditvi za državni praznik v Borovljah imel govor, katerega zaradi aktualnosti in stvarnega prikaza doprinosa koroških Slovencev k osvoboditvi Avstrije izpod nacizma, objavljamo v celoti:
„5PD 77 /toroM/Mi ;'?! 5PD „Vrta<:a" (e prvič praZMMjetc Jržaviii pMZiii^. Mi^iii?io, Jii ;e 26.	več ^or M?wo povoj z^r mz-
iMilDiije,	rwo z Jejariji pripriivijeiii $^Mpr;o o^ii^oviiri žrvJjerrje pri-
piijiii^ov o^eA iiiiroJov v rrar: občini.
Za ;e	JržavMr' prazni več ^or po/ioJ; m re^i v naravo.
Njegov ve/rča^reM po?73f?i iii več v ZiiJo^riii meri zar/rčran v zavej^ av^tnj-y^ega pre^;'va/i7va, zato rwo Joižiii, Ja opozorimo ?:a njegovo ^^torzčrro pomem^iio viogo m poiiJiirimo pomeri av$fr;'jr^ega Jržav/rega prazw(^a za ?!arfawe^ m obstoj av^tnj^e Jržave. Srez Jvowa io Jozoreva/; pogoj; za oSy?oj av^tnj^e rracrje že prej 26. oi-foivom 793J, verrJar je na zavest avstrijskega prekrvajstva skoz; Jesetjetja vpkva/a Jow;3ta^t^a v/oga r;em-^oiMCiOiMine iJeoiogije, k; je veJiio spet Jvo?n;7a v okstoj /ast^e avstrijske nacije.
NaciOiiaJsociajističtia Joka, v kateri je že sawa raka oznake „Zvstrija" kiia kraznivo Jejanje, je zmeraj več Zvstrijeem Jokazova/a, Ja je Avstrija v svojem okstojn ogrožena nacija. SeveJa je ki/a privoiitev zavezniškik sij meroJajna za oknovo Avstrije, ki nam je prines/a svokoJo. VenJar je ravno v tipom Joživeta patriotična zavest vsaj vsek proti ?MCi'ofiii(yoc;ii-jizma asmerjenik Avstrijcev ki/a v resnici poJiaga za neoJvisno Avstrijo kot taji za statas trajne nevtrainosti, kar so skieniii 26. 70. 7933 v par-iamenta.
S pojpisom Jržavne pogoJke je Avstrija napravi/a zaJnji korak, s katerim je oJstraniia vse poiitične posieJice, ki jik je atrpeia z izgako Jržavne samostojnosti. Ze poprej ieta 7943 pa so Sovjetska zveza, Veiika Z?ri'r;im';<3 in ZDA v znani Moskovski Jekiaraciji skieniii, Ja ko Avstrija osvokojena in so pri tem poaJariii, Ja ko Jokončna rešitev oJvitna oJ iastnega Joprinosa Avstrije za svojo osvokoJitev. S tem je ta Jekiaracija poaJariia pomen avstrijskega apora proti nacionaisociaiizma za oknovi-tev neoJvisne Avstrije. Po izrecnem sprejema tega Jeia Moskovske Jekiara-cije v 3. čiena razgiasitve o neoJvisnosti Avstrije iz ieta 7943 je postai avstrijski apor noseči steker Javnopravnega temeija Drage repakiike. Pa-Ji mi koroški Siovenci se iakko z zaJosčenjem prištevamo mej tiste, ki so na avstrijskem ozemija aktivno Jeiovaii v apora proti nac;'ona(socia(;yrič-nema nasiija in tako Joprinesii svoj Jeiež k oknovitvi neoJvisne Jemo-kratične repakiike. Na ta prispevek koroskik iiovencev so se skiicevaii taJi avstrijski zastopniki pri pogajanjik za Jržavno pogojko. Morja smo prav zaraJi tega postaii precej okčatijivi proti vsem akrepom, ki so naperjeni proti Joiočiiom Jržavne pogoJke in zaraJi tega kaiijo oJnose meJ okema naroJoma na 7(oroskem.
Priznavamo se k astanovni (istim Jrage repakiike, k avstrijski' Jr-žavni pogoJki in k statasa trajne nevtrainosti, ker so to oJiočiini temeiji neoJvisnosti in. Jemokratičnega razvoja Avstrije. Preko tega pa naj ki sia-žiii taJi popaščanja napetosti in mira v sveta.
DanJanes se veJno koij aveijavija miseinosi, Ja naročiia iz Jržavne pogoJke ne smejo postajati pretveza za pasivno zaJržanje in okievanje, pač pa zaJoižajejo v smisia prijateijskik oJnosov meJ naroJi, Ja se vsi prizaJevamo za aresničitev naroJne enakopravnosti. Not preJstavija nev-trainost nase Ježeie pozitiven Jejavnik za popasčanje napetosti in atrJitev mira v svetovnem meriia, tako naj ki gieJaii v interesa mirnega sožitja taJi na Joiočiia Jržavne pogoJke o garanciji osnovnik čiovekovik pravic, o pravicak siovenske naroJne skapnosti, vsaj so prav ta Joiočiia nastaia na poJiagi kriJkik zgoJovin^^i/r izkašenj. Zato naj ki se vsako (eto v tem časa spomniii vsek tistik, ki so za neoJvisnost in saverenost naše Jržave piačaii z živijenjem. Njim v zakvaio in priznanje pa smo Joižni astvar-jati take pogoje za sknpno živijenje v sporazamevanja in spoštovanja, Ja komo kos koJočim naiogam in Ja komo aJejaniii Jak prijateijstva meJ naroJi v Jomačem kraja, pri nas na 7<čoroškem."
Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Pliberku ima že vrsto let dobre stike s Kulturno umetniškim društvom „France Prešeren" v Vojniku pri Celju. Večkrat smo si že izmenjali svoje programe in tako je bilo tudi v soboto 16. oktobra, ko so bili pri nas v gosteh Vojničani s komedijo „Naši trije angeli" in z oktetom Lokvanj. Veselili smo se obiska, ker vemo, da dramska skupina KUD naštudira vedno dobre komade s svojim izvrstnimi igralci.
S komedijo „Naši trije angeli" so nas še posebno razveselili, saj je vsebina le-te izzvala mnogo prisrčnega smeha, tako da smo pozabili na vse vsakdanje skrbi. Igralci so odigrali svoje vloge dovršeno in le težko bi ugotovili, kateri je bil za malenkost boljši. Posebno pa so se izkazali prav tisti trije angeli,
kot da bi bili pravi poklicni igralci. Med odmori pa je nastopal mešani oktet Lokvanj in nas navdušil s svojim lepim ubranim petjem. Pesmi okteta so nas očarale in hoteli bi jih poslušati še in še. Vendar pa, kakor vsaka stvar, je imel tudi ta lepi večer, ki so ga nam tako lepo pripravili Vojničani, svoj konec. Hvaležna publika, ki je na žalost ni bilo toliko, kot smo to vajeni (spodobilo bi se, da bi bile vrste bolj polne), je vsekakor z večkrat-
W. Berg v Celovcu
V galeriji Carinthia v Celovcu, Voi-kermarkter Ring 23 je odprta raz:tava del slikarja Wernerja Berga. Pri tem gre :a prikaz zgodnjih umetnikovih det — iz obdobja 1929—1932. Razstava je odprta do 20. novembra 1982, od ponedeljka do petka od 7.30 do I2.30ureinod14.30do18. ure, ob sobotah pa od 7.30 do 12. ure. Prisrčno vabljeni!
nim aplavzom dokazala svoje zadoščenje igralcem in pevcem iz Vojnika. Vse prehitro je minil večer, čeprav so nam Vojničani po prireditvi ob družabnem srečanju s Pliberškimi prosvetaši pri Schvvarzlu še zapeli marsikatero pesem, morali smo se posloviti in oditi na svoje domove. Hvaležni smo igratcem, pevcem in pevkam iz Vojnika za res lep kulturni užitek. Želimo, da bi kaj kmalu prišli spet v goste k našemu Slovenskemu prosvetnemu društvu „Edinost" v Pliberku. Nasvidenje.
Ob robu pa naj bo tudi povedano to, da bi se v bodoče izogibali temu, da ne bi bilo na isti večer v neposredni bližini več prireditev naenkrat. Vsekakor bi morala imeti večjo težo društvena prireditev z gosti, kot pa plesni tečaj ali pa P'es.	jkej
Jasna želja po enakopravnem sodelovanju
„Vsaka vas ima svoj glas", pravi slovenski pregovor, ki velja v prvi vrsti za narečne posebnosti. Letos bi lahko veljal tudi za krog prireditev ob avstrijskem državnem prazniku „Dober večer sosed".
Šentjakobčani so skušali oblikovati prireditev s posebnim pristopom in vsebino. Povabili so mešani pevski zbor iz Dobriacha ob Mil-štatskem jezeru. Dobrososedski odnosi so za Slovence na Koroškem pogosto le pobožna želja, je v uvodnih besedah dejal Franci Serajnik, ko je opozoril na dejstvo, da v Šentjakobu ni vedno mogoče imeti skupne prireditve domačih slovenskih in nemških društev. Tako je bila prireditev ob državnem prazniku tudi primer, kako samo po sebi umevno bi moralo biti sodelovanje med društvi v domači občini.
Domači zbor „Rož" in gornjeko-roški mešani zbor sta oblikovala pevski del sporeda. Mešani zbor „Rož" je izvajal slovenske umetne pesmi, zbor iz Dobriacha pa je poleg nemških umetnih pesmi zapel tudi nekaj koroških narodnih in ljudskih. Poseben pečat je prireditvi dala recitatorska skupina šentjakobskega društva, ki jo je vodil Slavko Sticker. Med pevskimi točkami so mladi recitatorji skušali nagovoriti obiskovalce prireditve s
slovenskimi in nemškimi pesniškimi besedili. Vpliv besede so še povečali s koreografiranim nastopom. Šentjakobsko društvo je avstrijski državni praznik povezalo z antifašistično in protivojno dediščino novejše zgodovine. ..Avstrija je postala svobodna, ker je tisočletni rajh propadel," je bilo rečeno v pozdravnih besedah. Zato so recita-
torji izbrali pesmi o vojni in miru, ki naj bi pridobivale za mirovno gibanje.
Zbora sta prireditev zaključila s skupnim nastopom. Skupaj sta zapela slovensko in nemško pesem. Tako je prireditev ob državnem prazniku izzvenela z jasno željo po enakopravnem sodelovanju v deželi in miru v svetu.
Založba Drava sodelovala na knjižnem sejmu v Beogradu
Na letošnjem knjižnem sejmu v Beogradu sta bili zastopani tudi zamejski založbi Založništvo tržaškega tiska in založba Drava iz Celovca. V jugoslovanskem glavnem mestu sta predstavili produkcijo svojih knjižnih izdaj v zadnjih letih. Ob tej priložnosti pa so se njeni predstavniki pogovarjali tudi o možnostih sodelovanja z jugoslovanskimi založbami. Tako je konkretno bil sprejet dogovor, da bosta Drava in Srbska knjižna zadruga poskrbeli za izid srbohrvaškega prevoda Lipuševe knjige Zmote dijaka Tjaža.
Kot znano, je sejem odprl predsednik ZKJ Mitja Ribičič, ki je ob tej priložnosti obiskal tudi razstavni prostor obeh zamejskih založb.
PAVLA ROVAN	2
Hrepenenje
Ta ritem zvokov pa se je sčasoma spreminjal in prihajal iz neznanih daljav in se razvijat v komaj slišni klic po življenju, dokler se ni v tej osameti pomladi spremenil v žarek, poln svetlobe in hrepenenja. To je bila misel telesa, Prepolnega tišine in samote, ki se je dvignila v svojem naravnem poslanstvu — želji po materinstvu. Hotela je imeti otroka...
Stopila je h klavirju, ga odprla in se zazrla v vrata, kakor bi nekoga pričakovala. Potem je zaigrala nekaj akordov in povesila roke. Na polici so ležali kupi raznih hot in na vrhu je zagledala partituro ..Izgubljena sreča". Hlastno jo je potegnila k sebi, raztrgala na koščke in vrgla ha preprogo. Predmeti okoli nje so utonili. Podprla si je čelo, strmela v praznino in čutila, da v tem trenutku odlaga boleče spomine, ki so jo toliko le objemali kakor plamen. V nji se je porajala krčevita odločitev, spremeniti svoje življenje. Odtrgati se od preteklosti ni bilo lahko. Ali ji bo uspelo iz miselnega sozvočja, porojenega v pogovorih s človekom, ki ga sedaj pričakuje, in s svojo žrtvijo ustvariti si duševno umirjenost in srečo? Saj je to odločitev sprejela po hudih notranjih bojih.
Čakati nanj je bilo neznosno
Na vratih je zazvonilo. V hipni tišini se je zdelo, da širina zvoka trga preteklost in širi vedrost in svetlobo. Da, pričakovala je znanca, prijatelja. Srečala ga je večkrat v prešerni družbi pri svoji teti, ki se je po moževi smrti trudila z dobro vpeljano krčmo in otrokoma. Ob prostem času ji je pomagala. Vsak torek so se v lovski sobi zbrali prijatelji ob šahovski partiji. Pri teti se je v kuhinji prav rad zanimal za šolske uspehe njenih dveh sinov. Pomagal ji je tudi ob zapuščinski razpravi. Tako je v pogovoru s teto spoznala profesorja tudi Alenka. Nekajkrat se ji je ponudil, da jo pelje domov, saj sta imela isto pot. Zelo rad je imel otroke, ki jih v njegovem zakonu ni bilo. Obkrožali so ga le v poklicnem delu.
Ta skupna pota proti domu so jima dajala možnost zanimivih pogovorov o osebnih pogledah skozi prizmo življenja. Tudi sicer je Alenko večkrat spominjal na fanta njene mladosti. Bil je vljuden, in vendar zadržan, resen, in v pogovorih je bila vsaka njegova trditev utemeljena. Obdajala ga je širina misli, ki ji ni manjkalo življenjske vedrine. Z njim je lahko razpravljala o vsem, tudi o svojih intimnih željah, s čustvom topline, kot govori človek človeku.
Prepričljivi razlogi so ju zbližali, in tako je danes pričakovala odgovor na svoje pred časom postavljeno vprašanje. Sodila je, da si lahko uredi svoj življenjski smoter — imeti otroka - ne da bi izgubila svoj ponos in se povezala v zakon. Če gleda na to njeno prebujenost drugače, naj bo molk njegov odgovor. Napravila je prvi korak tistemu, kar je hotela.
Ponovno je pozvonilo. Za trenutek se je ozrla v smer Aleševe slike. Stopila je proti vratom in jih odklenila. Prvič
je profesor vstopil v prostor njenega domovanja in obema je bilo tesno. Stisk roke in zdaj sedi na kavču poleg nje. Zaprla je oči, prikrivajoč solze.
„Zakaj jočeš?" ji je dejal.
Obstala je z besedo in ga gledala, kot da ga vidi prvič.
Prijel je njene roke in z njimi pokril lepoto njenega obraza. Sled solza je ostala na njeni snežni belini. Pretresen je bil zaradi njene prizadetosti in njegova roka je zdaj drhtela v njeni. Poskušal se je nasmehniti, da bi se rešil vznemirjenosti in bi se končalo reševanje nečesa, kar je oba v tem dejanju izločevalo od drugih ljudi in dogodkov.
Čutila je, kako se v nji nekaj sprošča in odločitev, da bo živela za sedanjost, za trenutek svojega življenja, jo je umirila.
Ozrl se je okrog sebe. S pogledom je premeril sobo in ni prezrl Aleševe slike na polici. Hotel ji je povedati nekaj lepega, toplega, enkratnega. Ko pa je pogledal v njene vprašujoče oči in občutil, da se je trzajoč spet premaknila, je vedel, da bi vsaka beseda, ki bi vdrla v ta čudoviti mrak sobne tišine, obležala kot kamen v njenem srcu. In vse je postalo še tišje kot prej. Misli obeh pa so se vračale iz preteklosti v sedanjost in naprej v prihodnost.
Mrak se je temnil z obkrožajočimi silhuetami v temo in tako skrivnostno odprl pot preprostemu dogodku, vse drugačnemu kakor ob plamteči ljubezni, ki dosega najvišjo točko zanosa. Z odprtimi očmi, ki so topo strmele v eno samo točko, se ji je v trenutku izpolnitve razmejil čas preteklosti in ob združitvi razlil v eno samo globoko željo, imeti otroka.
On pa je občutil le žalost, brez krivde. V to tišino se je razlila njegova misel, da ne moreš zanikati življenja in
O - Štev. 44 (2095)
ZA DOM IN DRUŽINO
5. november 1982
Dobra tla tudi grejejo
.SJdr/ $t%rŠZ /%Z?^0 77!/%J/772 5f%W772 ve/Z^o
po/H^g^jo. Vr/? feg;r wz%;o /^/?/:o Me/zwewo vc-ye/jc y woj/?7:/ WM^Z.	w^t/ ('a/; oče)
^e yogo^ro 5prajK/e;o.' ,,/č^/:o to, Ja w/^ew /we-/a j yc?o;/w/ orro^Z nZ^o/Z ranega t?eye/ja, ^ot ga ZTZMTTr z vrza^z? Nzzz, zzaj^rž ^ew ;ewa/a ^vo-;o Jo/ŽMO^r preveč z*Mzzo, )?a je čar za ojgo-'uorzzo^r j?reg/a^Z/ vM Jraga casrva v zzzezzz."
V TTznogz^? Ježe/a/? ^vera ve/jajo Jtare matere za ^rro^ovzz;a^zzz;e za otroške itvarZ, zzz/a-JZ?w zzzarerazzz ye ya zJ/ Mwo po $e/?Z azzzevzzo,
Mladi par in stari starši
Ja o/rnejo aa svoje zzzaZere, ^aJar zzzzajo ^a^e režale z ozro^ozzz zzz ^aJar poZre^ajejo pozzzočz. Če w/aJa rnat/ Za^o ze/o zaapa svojz TMaZerz, j/ Za zze Jaje zgo/j zzazvezov, ^zwpa^ jo Za /a/?&o ZaJž Zo/ažz.
^tzzzpa^ v ZJražezzz/z Jržava/? zza pnzzzez- se zareče zzz/aJa zzzaZz' po pozzzoč zzavaJzzo zzajpz*ej ^ zJrazzzzz^a zzz zze^aZerzzzz zezzs^azzz sp/o/z zze przJe zza zzzzse/, Ja /?/ pzz svojz zzzaZerž zs^a/e zzasveZa. To je Je/ozzza zaZo, ^er szzzo se zzava-JZ/Z, Ja se s svojzzzzz' zežazzazzzž zaZe^azzzo po pomoč ^ po^/zczzzzzz sveZozza/cezzz — zJrazzzzz^ozzz, vzzgojzzzzzz sveZova/cezzz, socza/zzzzzz Je/avcem, za-^ozzs^zzzz sveZovza/cezzz, zzz pszjzo/ogozzz.
De/oma ravzzazzzo Za^o zaZo, ^er se zzase zzza-zzje jzzZzo veča, pa sz' zzzzsJzzzzo, Ja je Jazzes že zasZare/o vse ZzsZo, /?ar je /?Z/o pzeJ JvajseZzzzzz /er/ se Jojzzo zzz prav. G/avzzž vzro^ za Zo, Ja se zzz/aJe zzzaZere zze zazehajo ^ svojzzzz zzzaZe-razzz, je pa Zo, Ja so zzz/aJe zzzaZere pogoszo se ze/o zzezre/e, pa /zočejo zaZo Jragzzzz zzz se/?Z Jo-^azaZz, Ja so že oJras/e. Rojzjo se, Ja j/Z? /?oJo zzzaZere ojzravzzavaJe &oZ oZro^e, ^ar zzz^a^or zze že/Zjo več /?/t/.
Do ze/o Z?MJZZ? Zrezzj zzzej zzz/aJzzzz parozzz zzz sZarzzzzz' sZarš/ pr/Je /a/z^o, če zzz' zzz/aJa zzzaZz' ( a/z oče j v svojz' zzz/aJosz/ svojzzzz sZarsezzz zzz-^o/Z zzo/*ezze sZvar/ zzareJz/a prav. $azzza preJ se/zoj se čaZz' zzegoZovo, zze prezzese zzo/zezze graje zzz /zoče po vsej s//z Jo^azaZz, Ja je sazzzo-sZojzza. Z.a/z^o se zzavJzzs/ za zzove vzgojzze zzazz-^e zzz jz/z prav zagrzzezzo ave/jav/ja. ZJz' se jz' zzazzzreč, Ja so ve/zTzo /zo/j zJrav/ ^oZ pa z/sz/, po ^aZerz/? so zzjo vzgaja/z. O/zezzeza s svojzzzz przsegazzjezzz zza zzovo vzgojo sZarzzzz sZarsezzz ^aže, ^a^o so sraro<&opzZzz/, zzz se jzzzz s Zezzz zze^o/z^o zzzaščaje.
Če je č/ove%: /zaJ zza svojega zzasproZzzz^a, zzza je prav/ až/ze^, če se /a/z/zo z zzjzzzz pre-pzra o razzzz/z Zeor/ja/z. Narobe je pr/ Zezzz sa-zzzo Zo, Ja ravzzo oZro^ova vzgoja ra/z/ za orožje o/zezzza sZrazzezzza. V Za/zezzz po/ožaja preJ/a-gazzz sazzzo ezzo: /zrž /zo sZarš/ opazzjo, Ja so zzepresZazzo zzavz^rzz s svojzzzz/ sZarš/, zzaj se /s^rezzo vprašajo, a// zzzorJa svoj//? sZaršev zza-zzzezzozzza zze /zz/vajo, zze Ja /?/ se Zega zaveJa/z.
Vrsto ta! v zgradbi dotočimo predvsem glede na namen posameznih prostorov. Glede na toplotno izolacijsko sposobnost tal jih razvrščamo v topla, polhladna in hladna tla, glede na način izdelave in polaganja pa lesene pode, naboje in tlake. Večina podov sestoji iz spodnjega nosilnega sloja-podloge in zgornjega obrabnega sloja. Od dobrih tal pričakujemo, da so trajna, udobna pri hoji, in da jih lahko enostavno vzdržujemo. Če so udobna pri hoji, in da jih lahko enostavno vzdržujemo. Če so obenem zaščitena proti vlagi, mrazu, zvoku, kemičnim vplivom in požaru, so prikladna za vsak namen.
Pred močno talno vlago zavarujemo tla nepodkletene hiše obenem z zidom z vodoravno (horizontalno) mokrotno izolacijo, pri podkleteni zgradbi pa z vodoravno in navpično izolacijo. Vodoravno mokrotno izolacijo izvedemo običajno s strešno lepenko in vročim bitumnom, navpično pa s cementno prevleko in vročim bitumnom. Zelo natančno moramo izvesti stik med vodoravno in navpično izolacijo.
NAJLEPŠA - LESENA TLA
Navadna lesena tla so običajno iz skobljanih jelovih, smrekovih ali borovih desk, debelih 3 cm, ki jih pribijemo na podne blazine (6x8 cm). Blazine so položene v 8 do 10 cm visok nasip iz suhega prodca ali zdrobljene opeke. Tak pod prepušča prah skozi stike med deskami, pri pomivanju tal pa se nasip razmoči in sčasoma se rada
pojavi hišna goba.
Ladijska tla so v tem pogledu mnogo boljša, ker so stiki ob vzdolžni strani napravljeni na pero in utor, poleg tega pa še pribiti ob utoru, tako da glave žebljev niso vidne. Polagamo jih navadno na podne blazine v prodnatem nasipu. Najprimernejši za ladijska tla je hrastov, bukov ali borov les. V nekaterih prostorih tla lahko premažemo z oljnatim opleskom in lakiramo.
Parket običajno polagamo na leseno podlago (slepi pod), ki leži na podnih blazinah v peščenem nasipu. Kakovost parketa je razvrščena po standardih v več razredov, material za parket pa sta navadno hrastov ali bukov les (včasih jesenov ali brestov). Parketne deščice se stikajo podobno kot ladijski pod na pero in utor. Deščice so debele od 18 do 26 mm, tako imenovani lamelni parket, lepljen na podlago, pa je debel le 8 mm. Parket včasih polagajo tudi na betonsko površino, ki je namazana s posebnim bitumenskim lepilom, v katerega vtisnejo parketne deščice.
VEDNO VEČ TLAKOVCEV
Tlake polagamo na utrjeno podlago (beton, gramoz, glina), nakar stike med posameznimi tlakovci zalijemo z malto ali asfaltom.
Opečene tlakovce polagamo na gramozni nasip, prek katerega nanesemo 2 cm apnene malte, ali prek betonske podlage, kjer jih polagamo v pesek ali v cementno malto. Za tlak lahko uporabljamo navadno dobro
žgano opeko, postavljeno ploskoma ali po robu. Ponavadi pa polagamo mnogo trše tlakovce iz prepreke, ki so debeli 3 do 4 cm. Stike med tlakovci zalijemo s cementno malto v razmerju 1:2,5. Tovrstni tlaki so primerni za hleve, kleti, shrambe in hodnike v hiši, terase, kuhinje, stranišča, kopalnice.
Leseni tlaki so iz kock trdega lesa (hrast, bukov, jelša), udušijo ropot in so primerni za tlakovanje dvorišč, remiz in konjskih hlevov. Navadno jih polagamo prek betonske podlage, stike pa zalijemo z asfaltom alt fino cementno malto.
Cementne In teraco ploščice polagamo prek betonske podlage v svežo cementno malto debelo 2 do 3 cm. Tudi spojnice zalijemo s cementno malto. Primerne so tudi za oblogo pohodnih streh.
Keramične ploščice so primerne predvsem za tla v kopalnicah, hodnikih in kuhinjah, ker so higienične, obenem pa dobimo zelo lep in trajen pod. Polagamo jih na betonsko podlago in zalijemo z redko cementno malto, ki poveže stike. Običajno so ploščice velike 10x10x0,5 cm in jih dobimo v raznih barvah.
Teraco ali venecijski tlak polagamo prek betonske podlage v debelini 2 do 4 cm. Zmes sestoji iz 1 dela cementa, 'D dela marmornega prahu, '/2 dela peska in vode. To zmes položimo in izravnamo, nato pa posipamo nanjo zrna marmorja in polijemo s cementnim mlekom. Ko se zmes posuši, površino zbrusimo ročno ali strojno. Tlak je primeren za kopalnice, balkone, veže.
PLASUKE SE IZOGIBAJMO
Linolej polagamo običajno prek betonskega tlaka, na katerega najprej položimo stisnjen papir, nato linolejski kit. Prek tega pa lepimo plošče iz linoleja, ki so debele 2 do 3,5 mm. Polagamo ga lahko tudi prek lesenega ali ksilolitnega poda. Linolej ja prožen in obstojen material, obenem pa je dober toplotni in zvočni izolator.
Gumo običajno polagamo prek tlaka iz betona ali mavca. Nanj jo lepimo z elastičnim lepilom. Guma je obstojna in odporna proti obrabi ter izolira toploto in zvok.
S plastični podi oblagamo kuhinje, hodnike, kopalnice, pa tudi ostale prostore. Nekatere polagamo kot plastično maso rta podlago, druge pa kupimo v obliki bat, kosov ali trakov (podolit, vinaz plošče). Obstojne, obenem pa enostavne za čiščenje so plastične obloge raznih barv, s hrapavo zgornjo površino in toplotno izolacijskima slojem na spodnji strani.
Hipotenzija - zmanjšan krvni pritisk
Hipotenzija je bolezen, na katero so zdravniki postali pozorni šele zadnjih nekaj let. Do nedavnega so namreč menili, da hipotenzija ne more ogrožati življenja, čeprav lahko bistveno zmanjša njegovo kvaliteto. Danes vemo, da v nekaterih primerih, resda redko, lahko pripelje tudi do smrti, recimo pri elementarnih nesrečah (potresih), ko človek, ki dalj časa stoji v ozkem prostoru, umre zaradi hipotenzivnega sindroma oziroma nezadostne prekrvlje-nosti možganov.
Spričo teh opažanj in tudi razvoja medicinske misli se je na tem področju povečalo število raziskav, ki so jih opravili klinični in bazični raziskovalci, rezultat pa so naša današnja spoznanja o patofiziologiji,
simptomatologiji in zdravljenju ljivost za vremenske razmere hipotenzije. Zaradi težnosti se in so težave večje, ko je vroče, pri človeku v stoječem položa- Nastajajo tudi vrtoglavice, ter ju kri zliva v venska skladišča, slabše pomnenje in razdražlji-
vost. Zdravnik bo od objektivnih ugotovkov opazil razbijanje srca, hladne okončine, znojenje, pogosto zehanje, v genitalnem sistemu pa pri moških ženskah pa te-
Osnovna patofiziološka motnja pri hipotenziji je preveliko „pretakanje" krvi iz sistema re-zistentnih krvnih žil (ki se upirajo) v kapacitivne žile, to je
v vene, ki služijo kot skladi- ^potenco, pr, ženskah pa šče krvi. Do ..pretakanja" krvi zave pr, menstruacij,
v venska sklad,sca pnde tedaj,	pogost, ote-
k. „osn.vn, vensk, tonus n,	^
ustrezen. Stmptom,, k, sprem- ^	specialista do druge-
ljajo tako moteno stanje, se ka- Vendar moramo vedeti, da žejo kot subjektivni simptom, hipotenzijo kar 10-odstot-in objektivni ugotovki. Od sub- vseh bolnikov, k, prihaja-jektivnih simptomov so značil- jo k zdravniku splošne prakse, ni telesna in duševna preutru- Zato je pravilno opazovanje in jenost, stalen občutek utruje- prepoznavanje simptomov zelo nosti ter potreba po miru in pomembno za določanje zdrav-spanju, zlasti zjutraj. Simpto- niških ukrepov in lajšanje bolmi se kažejo tudi kot občut- nikovih težav.
hkrati živeti.
Odmaknil se je od njenega trzajočega telesa, jo rahlo poljubil na oči in čelo, kot da bi v svoji senci iskal oporo. Z vzdrhtelim pogledom se je poslovil od kraja dogajanja. Nič ju nikoli več ne bi moglo združevati, ker je bil tak njun dogovor. Začutil je bolečino in hlad, ki sta ga obdajala. Za trenutek je pogledal v svet, ki je in ni bil prevara. Dejanje njunega dogovora je končano.
Tiho je zaprl vrata. Po stopnicah je stopal počasi, kot bi noge dvigal s silo in bi ga vleklo nazaj, kakor da njun dogovor ne sme obveljati. Lahko bi bi) zakričal v svoji trenutni bolečini, a ve, da tega ne bo storil. Ali človek v življenju lahko spozna o sebi vse, lepo in grdo? Isto dejanje, ki je za nekoga lahko najvišja točka človečnosti, je za drugega poraz, bolečina ali celo krivica.
Počasi je odšel proti izhodu hiše. Stopal je ob obrežju, vzdolž motne reke, ki je komaj vidno valovila.
Če je kdaj premišljeval o samem sebi, zunaj dnevnih vsakdanjosti, o takšnem, kakršen je bil, je to stori) zdaj. Hodil je po ulici s tesnobo, ki je ni mogel odgnati. Ati je bilo njegovo dejanje naključje? Ne, je pribil. Bila je živa moč verovanja v sočloveka.
Obstal je ob reklamni deski in med številnimi objavami je njegovo oko obstalo na belem razglasu: „Teden otroka"... Nasmehnil se je. Ljudje se pomikajo mimo njega. Gleda jih, tako svobodno se obnašajo, ali so veseli aii žalostni? Globoko se je zamislil, saj je tudi sam v sebi še čutil bližino ravnokar minulega.
Mi vsi smo kakor listi v vetru. Nikoli ne veš, kam in v kaj te zanese usoda. Vse to so nevidna pota življenja.
Izza dreves je stopila luna. Njena svetloba je utap-
ljala odsev ulične svetilke in trudno je prečkal ulico. Mesečina v poznih večernih urah je belila trg, kjer sta z roko v roki počasi stopala fant in dekle, odeta v cvetje mladosti, brez besed, zaverovana v skrivnost ljubezni in pomladi.
— Tako sta tavala v svetlobi in sreči nekoč tudi Aleš in Alenka, je vstala v njem misel ob prispodobi na razsvetljenem trgu. — Da bi nikoli več ne bilo vojne, ki trga najgloblje človeške vezi in čustva ter jih okrutno in usodno prepleta do kraja, je povezal svoje dejanje s preteklostjo. Komaj je opazil, da že stopa čez most in ga le nekaj hiš še loči od doma. Želel si je samote in miru. Šele v poznih jutranjih urah ga je premamil spanec. Žene ni bilo doma ...
Jutranja zora se je svetlikala skozi rožnate zastore in odkrivala podobo sobe, ki je bila edina molčeča, mrtva priča Alenkinega sedaj do jedra dognanega dejanja. Slišala je zvečer tihe, odhajajoče korake. Ure in ure je brez sna čakala na spokojnost. In zdaj so se porajali prvi začetki prebujenega jutra.
V hiši je bilo vse tiho. Vstala je, odgrnila zastor in globoko vdihnila sveži jutranji zrak. Poljubila je sliko svojega nikoli pozabljenega Aleša. Čutila je v sebi skrivni zanos in nikomur bi ne mogla o tem govoriti. V njej sta bila neskončna širina in zadovoljstvo.
S človekom, ki si ga je izbrala za očeta svojemu nadvse zaželenemu otroku, se nista več srečala. Izpolnil je svojo obljubo. Čez tri mesece je odšla daleč na jug domovine k dobrim prijateljem. Ničesar jim ni zamolčala. Njena mladostna prijateljica je vodila medicinski center obsež-
nega obmorskega kraja. Bila je mati dveh ljubkih deklic-Ob Alenkini izpovedi sta se z možem zdravnikom globoke zamislila in ji ob njenem vzponu k življenjskemu cilju "* imeti otroka - krepko stisnila roko.
Kar hitro se je lahko zaposlila. Morda so se oko!' njene skrivnostne nosečnosti dvignila raznotera ugibanja in malomeščanske nikoli izčrpane govorice in laži, ki p& nikdar niso vdrle v njen duhovni svet.
Ko se je ob večerih sprehajala ob zatonu sonca, k' se je v mavričnih barvah poslavljalo za eno noč od srečnih in nesrečnih zemljanov, se je zavestno prištevala k srečnim. Kot beli galebi nad nikoli mirujočimi valovi morja je ponosno usmerjala svoj korak v bodočnost.
Vsrkavala je lepoto teh večerov in jih spojila z ljubečo mislijo na Aleša, ki je za svobodo in zanjo dal življenje-Otroka, ki ga je zdaj nosila pod srcem, je hranila z nepo* zabnimi spomini na čas njune mladosti.
Iz dneva v dan se je njeno novo življenje začelo utr* jevati v obmorski ritem. In kmalu je čutita, da nosi v seb' srečo tistega sveta, ki črpa moč za življenje iz življenjsko usode. A to ni bila več samo preteklost, to je bila se* danjost, prepojena s plodom njenega lastnega telesa.
Pred njo je oživljal njen veliki dan in jo opijal z zarto* som. Ni se več obračala k preteklosti z bolečino. Prisluh* [ nila je utripom svojega telesa in uživala v njegovem izpo'" njevanju.
Rodila je sina. Dala mu je imel Aleš ...
Želja imeti otroka in se soočiti s tisočerimi lepotah" in težavami, ki jih vsebuje materinstvo, je večna, nikoli iz* peta pesem človeškega rodu.
(Konce)
VIL SREČANJE NARODNOSTI SOSEDNJIH DEŽEL:
Poročilo o položaju
slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem
Ni mogoče tajiti, da so pravice slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem od podpisa državne pogodbe 1955 naprej, v katere členu 7 so zapisane pravice slovenske in hrvatske manjšine, stalno zoževali in omejevali.
Dejstvo je, da so leta 1958 po kampanji protimanjšinskih sil brez primere razveljavili šolsko odredbo iz leta 1945, ki je na vsem južnem Koroškem — „v korist obeh narodov", kakor je bila prepričana tudi tedanja deželna vlada — predvidevala obvezni dvojezični pouk za vse otroke. Dejstvo je, da je leta 1959 manjšinski šolski zakon sankcioniral sporno prijavno načelo za pouk slovenščine in zahteval ugotavljanje manjšine in
da je
v istem letu — zakon o i
ir
ziku pred sodišči reduciral število sodišč, kjer je bila dovoljena slovenščina kot uradni jezik, od devet na tri sodišča. Dejstvo je, da je zakon o krajevnih napisih leta 1972 imel Za vredne dvojezičnega krajevnega nap:sa samo 205 od nad 800 dvojezičnih krajev na južnem Koroškem,
pogodbe člen 7 z izjemo ustanovitve slovenske gimnazije ni izpolnjen. Tega mnenja so tudi priznani mednarodni strokovnjaki za manjšinsko pravo.
Dejansko se zakon o narodnih skupinah bolj in bolj izkazuje kot sredstvo, s katerim se pravice manjšine permanentno še bolj zožujejo. Poleg zakona o narodnih skupinah, ki so ga sklenili brez sodelovanja manjšin in proti njihovemu odporu, slovenske osrednje organizacije odklanjajo tudi vstop v institucijo, ki jo je ta zakon ustanovil: manjšinske sosvete. Kajti ta alibi forum brez pristojnosti odriva priznano zastopstvo koroških Slovencev v vlogo frakcije v posvetovalnem organu, ki ga postavlja zvezna vlada.
Te vrste manjšinska politika je rezultat sporazuma treh koroških de-želnozborskih in v parlamentu zastopanih strank (julija 1976), pri tem pa je še posebej značilno dejstvo, da ima s tem v zadevah slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem najmanjša stranka z najbolj nemško-
Cindrof — pogled na eno izmed znaiilnih ulic
in dejstvo je tudi, da je „ortstafel-šturm" pred desetimi leti preprečil celo to restriktivno ureditev in de faeto razveljavil ustrezni zakon.
Dejstvo je naposled, da je bil leta 1976 sklenjen zakon o narodnih skupinah. Trenutni položaj slovenske manjšine je določen predvsem s to Zakonodajo, označuje pa ga tudi temu sledeča ustavitev vseh bistvenih ukrepov za izboljšanje položaja manjšin s strani pristojne zvezne vlade.
Sklenitev zakona o narodnih skupinah leta 1976 in pripadajočih odredb o slovenskem uradnem jeziku m o dvojezičnih topografskih oznakah leta 1977 predstavlja višek zože-Vanja manjšinskih pravic po podpisu državne pogodbe leta 1955. Da so istega leta kljub protestu prizadetih manjšin in v nasprotju z določili državne pogodbe izvedli tudi ugotavljanje manjšin, ki so ga pred tem od leta 1959 naprej vedno spet vehementno zahtevale nemškonacionalne sile, samo potrjuje to ugotovitev.
Dvojezični napisi so z odredbo od 3l. 5. 1977 predvideni samo v šestini območja, ki ga Slovenci avtohtono naseljujejo, skupno je teh krajevnih napisov nekaj nad 90 v nasprotju z vendarle 205 leta 1972, toda do danes, pet let po odredbi, jih dejansko stoji komaj tretjina.
Slovenščina je dodatno k nemščini kot uradni jezik dovoljena pred uradi in oblastmi le v eni tretjini ob-niočja, ki ga Slovenci avtohtono naseljujejo, pri tem pa prihaja pri dejanski uporabi te pravice do presenetljivo mnogih težav. Razen tega Se je mogoče poslužiti deloma samo s tolmačem. V celoti se torej slovenščini v bistvu priznava samo funkcija pomožnega jezika.
Zakon o narodnih skupinah in njegove izvedbene odredbe torej deli kokoške Slovence glede na dodelitev Pravic na OSEM različnih kategorij. S tem se elementarne pravice samovoljno racionirajo, kar privede do ta-mh nesmislov, da smejo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti uporabljati svojo materinščino sicer pred ^krajnimi oblastmi, ne pa tudi v domači občini.
Tudi 27 let po podpisu državne
nacionalno in protimanjšinsko usmeritvijo odločilno vlogo. Dokler bo torej veljal ta tristrankarski pakt, ni upanja na rešitev, ki bi odgovarjala členu 7, bati se je nasprotno celo še nadaljnjih omejitev manjšinskih pravic.
Spočetka so skušali zlomiti odpor slovenske narodnostne skupnosti zoper protimanjšinsko zakonodajo s političnimi procesi proti slovenskim aktivistom in njihovim nemškogovore-čim prijateljem.
Od leta 1979 naprej se je zadržanje vlade nekoliko spremenilo. Začeli so se razgovori med osrednjima organizacijama koroških Slovencev na zvezni in na deželni ravni o operativnem koledarju, ki sta ga predložili. Toda prav kmalu se je začela igra porivanja pristojnosti med zvezo in deželo. Koroška deželna vlada je odpravila operativni koledar (ki konkretizira s členom 7 zagotovljene zahteve slovenske manjšine po pospeševanju) sploh kot „ne konformne-ga z državno pogodbo". In vedno bolj očitno je postajalo, da določa avstrijsko manjšinsko politiko v bistvu Koroška. Odpovedi razgovorov maja t. 1. s strani zveznega kanclerja dr. Bruna Kretskega si drugače ni mogoče razložiti.
Vendar cas dela proti koroškim Slovencem. Kajti realnost je karak-terizirana od napredujoče asimilacije', je posledica vsakdanjih diskriminacijskih mehanizmov na socialnem, gospodarskem, kulturnem, političnem in sploh družbenem področju, pri tem pa ima formalnopravno, navidez pravnodržavno ravnanje dominantne nemškogovoreče oblastne birokracije posebno škodljive posledice. Tako restriktivne določbe zakona o narodnih skupinah, ki jih vrh tega različne oblasti interpretirajo še vedno bolj restriktivno, skrbijo za to, da se tiha germanizacija nadaljuje in se slovenščina izrine iz javnosti. V tej zvezi je treba opozoriti na diskriminacijsko ravnanje deželnega šolskega sveta za Koroško, ki zavrača vloge slovenskih osrednjih organizacij, ker so napisane v slovenskem jeziku Zdaj se tudi npr. finančni urad poslužuje takšnih praktik.
Toliko je ta politika nadaljevanje in eksekutiranje politike „končne črte", ki jo je 1970 proklamiral KHD in ki v zadnji instanci pomeni izginitev enega od obeh narodov na Koroškem. In toliko je vsako odklanjanje po ustavi pripadajočih pravic, torej toleriranje nadaljnje asimilacije narodnostne skupnosti, aktivna ger-manizacijska politika.
Da slovenska narodnostna skupnost noče križem rok pričakovati ogro-ženja svojega obstoja, je pokazala ne nazadnje v letih po zakonu o narodnih skupinah. Njeno kulturno življenje je doživelo doslej neznan razmah. Iz lastne sile, s solidarno pomočjo prijateljev iz večinskega ljudstva in s podporo Slovenije, kjer vendar živi glavni del slovenskega naroda, je ustvarila ustanove, ki naj zagotovijo njeno preživetje. Poleg kulturnih domov in zasebnih dvojezičnih otroških vrtcev (javnim doslej ne priznajo dvojezičnosti) so to tudi prizadevanja na gospodarskem področju, ki naj prestrežejo predvsem za južno Koroško škodljivi enostranski razvoj koroškega centralnega prostora. V isto smer gredo tudi dosledna prizadevanja za sodelovanje sosednjih regij čez mejo in za izgraditev odprte meje.
Prav zdaj, ko Jugoslavija sega po ostrih gospodarskih ukrepih, bi bil regionalni sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo, ki so ga s koroške strani žal preprečili, primeren instrument za zagotovitev še naprej uspešnega gospodarskega razvoja v koroškem obmejnem prostoru.
Velik pomen ima ohranitev in na-dalnje izoblikovanje kulturne, zgodovinske in družbene identitete pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti z gojitvijo in učenjem slovenskega maternega jezika. Vendar pa v javnih otroških vrtcih popolnoma ignorirajo slovenski jezik tako v vzgojnem programu kot tudi v praksi.
Z izjemo lansko leto ustanovljenega dvojezičnega abiturientskega tečaja na trgovinski akademiji v Celovcu in povečanja števila ur za prostovoljni pouk slovenščine na Zavodu za otroške vrtnarice v Celovcu so pristojne šolske oblasti doslej zavrnile vse bistvene zahteve slovenskih osrednjih organizacij. Stališča do 7. novele zakona o organizaciji šol sploh niso upoštevali. Slovenščina npr. v predšolskem pouku sploh ni predvidena, angleščina pa bo 1983 uvedena v ljudskih šolah kot obvezni predmet od 3. razreda naprej. Slovenščina, ki je na Koroškem prav gotovo bližja, tega statusa ne dobi. Kaže, da je di-skriminantno obravnavanje slovenščine na skoraj vseh šolskih področjih še naprej pravilo.
Trenutno s strani oblasti ni nobenih prizadevanj za uresničevanje dvojezične trgovske akademije, vendar pa obstajajo signali, da hočejo veljavnost manjšinskega šolskega zakona — očitno v smislu zakona o narodnih skupinah — teritorialno okrniti. Nemškonacionalne sile, zastopniki ljudske in svobodnjaške stranke zahtevajo celo ghetto šole za slovensko govoreče otroke.
Skrajno nezadovoljiv je položaj tudi na področju radia in televizije. ORP daje Slovencem v radiu na razpolago oddajnega časa reci in piši pičlo eno uro ob najbolj neugodnem oddajnem času, televizija pa do danes ni imela niti ene oddajne minute časa za eno od manjšin v Avstriji.
Torej o pristnem pospeševanju manjšine s strani avstrijske države nikakor ne moremo govoriti, tudi če nekatere ustanove slovenske narodnostne skupnosti dobijo določene subvencije, ki pa niso v nobenem razmerju s potrebami.
V tem trenutku torej gre za to, da se upravičene zahteve slovenske manjšine kot take priznajo in da avstrijska zvezna vlada najde voljo, da ne samo zagotovi obstoj narodnostne skupnosti (in doslej ne stori niti tega), temveč da podpre tudi njen razvoj. Dejstvo, da zvezni kancler Krei-sky samovoljno odpoveduje razgovore z manjšino, prav gotovo ni korak v to smer. Zastopstvo manjšine — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev — je vsekakor vedno in vsak-čas pripravljeno za enakopravne razgovore z zvezno vlado.
R A D i O — TELEVIZIJA
ORF - KOROŠKI RADIO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 5. 11.: 14.10 Obzornik — Zabavna gtasba — Spominjamo se.
SOBOTA, 6. 11.: 9.C0 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 7. 11.: 7.05 Duhovna misei —
PONEDELJEK, 8. 11.: 14.10 Obzornik — !z ijudstva za ijudstvo — 16.00 L. Mohar: Živah, zimski zaspanci (siov. šoiska oddaja za šoiarje od 1.—5. šoiske stopnje).
TOREK, 9. 11.: 9.30 Land an der Drau — Dežeta ob Dravi — 14.10 Obzornik — Mtada gria — Otroci, postušajte!
SREDA, 10. 11.: 14.10 Obzornik — Za oddih in premišijevanje.
ČETRTEK, 11. 11.: 14.10 Obzornik — Gtas-beni mojstri.
___ A V S T n ! J A 1
PETEK, 5. 11.: 9.00 Poročita — 9.30 Ruščina — 10.00 An-getika Kauffmann in njen krog — 10.30 Stava za dvojico — 11.20 Oče in sin — 11.30 Zgodovina druge repubiike
—	13.00 Poročita — 17.25 Otroška oddaja
—	17.55 Otrokom za tahko noč — 18.30 Družinska oddaja — 19.00 Stike iz Avstrije
—	19.30 Čas v stiki — 20.15 Kottan raziskuje — 21.15 Modna revija — 21.20 Zgodbe Georga Thomatte — 22.15 Nočni studio —
23.15	Poročita.
SOBOTA, 6. 11.: 9.00 Poročita — 9.05 An-gteščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Dopotdanski koncert — 13.00 Poročita — 15.35 Jaz in cesarica — 17.00 Abeceda športa — 17.30 Zgodbe o detfinu — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Tedenski preg!ed sporeda — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 Čas v stiki — 19.50 šport — 20.15 tgra z zvezdami — 21.50 šport — 22.15 Gtasba iz Hotty-wooda — 22.55 Poročita.
NEDELJA, 7. 11.: 11.00 Novinarska oddaja
—	12.00 Starši in otrok — 15.10 Jožefa in možje — 16.45 Listamo v stikanici — 17.05 Risanka — 17.40 Prometna vzgoja za otroke — 17.45 Seniorski ktub — 18.30 Družinska oddaja — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.30	čas v stiki — 19.50 šport — 20.15 Eber-hard Wachter — 21.55 Šport — 23.00 Poročita.
PONEDELJEK, 8. 11.: 9.00 Poročita — 9.30 Kuharsko omizje — 10.00 šotska oddaja —
10.30	Jožefa in možje —12.05 Moja najtjubša zgodba — 12.15 Richard Lindner — 13.00 Poročita — 17.25 Preprečujmo nezgode — 17.30 Risanka — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Pustotovščina divjina — 18.30 Družinska oddaja — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.30	čas v stiki — 20.15 Šport — 21.10 Nevarni načrti — 22.00 šport — 22.30 Poročita.
TOREK, 9. 11.: 9.00 Poročita — 9.30 Angte-ščina — 10.00 Pridobivanje in predetovanje nafte — 10.15 Poteti na druge ptanete —
10.30	Jaz in cesarica — 12.10 šport — 13.00 Poročita — 17.25 Tudi zabava je potrebna — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Btaz-no drzne potegavščine Dicka Turpina —
18.30	Družinska oddaja — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Lubantun-ska uganka — 21.00 Novo od včeraj — 21.45 Avstrijski avtorji o svojih detih — 22.45 Papež v Španiji — 23.45 Poročita.
SREDA, 10. 11.: 9.00 Poročita — 9.05 Tudi zabava je potrebna — 9.35 Francoščina — 10.05 šotska oddaja — 10.20 Od rude do jekta — 10.35 Navodita za skakanje čez ptot — 12.05 Oče in sin — 12.15 Lubantun-ska uganka — 13.00 Poročita — 17.00 Lutkovno gtedatišče — 17.30 Ostržek — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Smučarski tečaj — 18.30 Družinska oddaja — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki — 20.15 Biazno smeti tetatci — 22.00 Poročita.
ČETRTEK, 11. 11.: 9.00 Poročita — 9.30 Dežeta in tjudje — 10.00 šotska oddaja —
10.30	Btazno smeti tetatci — 12.15 Seniorski ktub — 13.00 Poročita — 17.25 Preprečujmo nezgode — 17.30 Pet prijatetjev — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Pogted v kuharski toneč — 18.30 Družinska oddaja — 19.C0 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki —
20.15	Kdor ima peruti, tisti teta — 21.25 Dve generaciji pozneje — 22.10 šport —
23.00	Poročita.
H		AVSTRtJA 2
E		PETEK, 5. 11.: 17.30 Starši in otrok — 18.00 Gaterija —
18.30	Brez nagobčnika — 19.30 čas v stiki — 20.15 S Ftoride v Katifornijo
—	21.00 Očartjiva znanost — 21.15 Modna revia — 21.20 Potitika v petek — 22.20 Uganka petih grobov — 23.40 Poročita.
SOBOTA, 6. 11.: 16.10 Živati iščejo dom — 16.25 Zadeva za tjudskega odvetnika —
16.50	Ljuba družina — 17.35 Ati poznate me-todijo? — 18.25 Nogomet — 19.00 Za prija-tetje fitma — 19.30 tdomeneo, opera, prenos iz Metropotitanske opere v New Yorku
—	23.35 Zgodba brez besed.
NEDELJA, 7. 11.: 8.30 Papež v Španiji —
11.15	Max Mett — 17.45 Portret avstrijskega književnika Metta — 18.30 Mtadinski obzornik — 19.30 čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 Navodita za skakanje čez
ptot — 21.45 Novo iz fitmskega sveta —
22.30	Atfred Hitchcock: Pismo — 22.50 Sto mojstrovin — 23.00 Poročita.
PONEDELJEK, 8. 11.: 18.00 Perspektive —
18.30	Dirk van Haverskerke — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Prestotonastednik — 21.50 Poročita — 22.20 Jastrebov pten — 23.50 Poročita.
TOREK, 9. 11.: 16.30 tz partamenta — 17.45 Šotska oddaja — 18.30 Dirk van Haverskere — 19.30 čas v stiki — 20.15 Zabava mora biti — 21.03 Dattas — 21.50 Poročita — 22.20 Ktub 2.
SREDA, 10. 11.: 16.45 tz partamenta — 18.00 Dežeta in tjudje — 18.30 Dirk van Haverskerke — 19.30 čas v stiki — 20.15 Kuiturni
cem — 21.50 Poročita — 22.20 Mozaik kratkega fitma — 23.20 Poročita.
ČETRTEK, 11. 11.: 16.30 tz partamenta — 17.45 šotska oddaja — 18.00 Na poti po Avstriji — 18.30 Dirk van Haverskerke — 19.30 čas v stiki — 20.15 Vetika pritožnost —
21.50	Poročita — 22.20 Jour fixe 23.20 Poročita.
		JUGOSLAVIJA
$	H	PETEK, 5. 11.: 8.55 TV v šoti — 17.20 Poročita — 17.25 Prvi
cvetovi — 17.55 čez tri gore — 18.25 Obzornik — 18.40 Bistre vode: Neretva
—	19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj
—	19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Fantje s Hit) streeta — 20.55 Ne prezrite — 21.C5 Sojenje strahu, ameriški fitm — 22.40
SOBOTA, 6. 11.: 8.00 Poročita — 8.05 Lotek in Botek — 8.15 Mtadi virtuozi — 8.30 Prvi cvetovi — 9.00 Samo Katka — 9.30 Pisani svet — 10.00 Povezave — 10.50 Pozdravtje-na, Makedonija — 11.05 Ptodna jesen — 11.40 Poročita — 13.25 Nogomet — 15.20 Poročita — 15.25 Tatiči, angteški mtadinski fitm — 18.30 Naš kraj — 18.45 Ciciban, dober dan — 19.00 Ztata ptica — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Živtjenje in časi sodnika Roya Beana, ameriški fitm — 22.05 Zabavno gtasbena oddaja — 22.50 Poročita.
NEDELJA, 7. 11.: 8.30 Poročita — 8.35 Otroška matineja — 9.20 Čtovekova gtasba — 10.15 SKAG — 11.05 TV kažipot — 11.25 Stovenski pihatni orkestri — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročita — 14.45 Posadka, sovjetski fitm — 17.00 Poročita — 17.05 tran: Po vseh vetrovih — 17.35 športna poročita
—	17.50 Oddaja za stik z gtedatci — 18.20 čtovek brez meja — 18.50 Ne prezrite — 19.05 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Ante ati prispevki za živtjenje-pis A. Jereba — 21.15 športni pregted — 21.45 Poročita.
PONEDELJEK, 8. 11.: 8.35 TV v šoti — 17.00 Poročita — 17.05 Povezave — 17.55 Kruh skozi stotetja — 18.25 Obzornik — 18.45 Zdravo, mtadi — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Rekord, gruzinska drama —
21.00	Kutturne diagonate — 21.40 V znamenju.
TOREK, 9. 11.: 8.35 TV v šoti — 15.55 šoiska TV — 17.15 Poročita — 17.20 Lotek in Botek — 17.30 Pustotovščina — 18.00 Praznični dnevi stovenske fotktore — 18.25 Obzornik — 18.40 Mostovi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost — 18.55 Knjiga — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 20.00 Skupno, no-tranje-potitična oddaja —	20.50 Bertin,
Atexanderptatz — 21.50 V znamenju.
SREDA, 10. 11.: 8.35 TV v šoti — 17.25 Poročita — 17.30 Ciciban, dober dan — 17.40 Samo Katka — 18.10 Okrogti svet — 18.25 Obzornik — 18.40 Naša pesem — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 20.00 Poročnik Morant, avstratski fitm — 21.45 V znamenju.
ČETRTEK, 11. 11.: 8.35 TV v šoti — 15.40 šotska TV — 17.00 Poročita — 17.05 Bajke med rožami — 17.20 Zapisi za mtade —
17.50	Mozaik kratkega fitma — 18.25 Obzornik — 18.40 Svatba, reportaža — 19.00 Umiranje gozdov — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mednarodna obzorja — 21.10 Portreti: Ferdo Veset — 21.50 V znamenju.
ZA MUZIKANTE
Iščemo harmonikaša za trio! Javite se po teiefonu štev. (0 42 27) 29 05 03 - v večernih urah.
VESTNIK
Izdajate!] In založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Gasometergasse 10 Uredništvo: 9020 Celovec, St. Rup-rechterstr. 19/IV, tel. 0 42 22 / 54 0 42, teleks 42086 sindok a Uprava: 9020 Celovec, Gasometergasse 10, tel. 0 42 22 / 32 5 50 Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec - Borovlje
To in ono iz Železne Kaple
Trebinja pri Šentilju
Po dolgi težki bolezni nas je za vedno zapustil Janko Groblacher p. d. Martinov Jankej s Trebinje. Svoje zadnje počivališče je našel na šentiljskem pokopališču, kjer se je od pokojnika poslovila velika množica ljudi.
Martinov Jankej izhaja iz zavedne slovenske družine. Njegov oče in pa tudi ded sta bila oba slovenska župana, kar potrjuje, da gre tu za zelo ugledno osebnost in družino.
Janko Groblacher je bil v zadnji vojni „po sili vojak". Medtem ko je on trpel in preživljal vojne grozote na raznih frontah, pa so njegovi starši in sestri podpirali partizane in biti vključeni v protifašistični boj. Ko se je Janko vrnit iz vojne se je takoj vključil v obnovo narodnega deia in svoje domačije. Pri Martinu na Trebinji je bilo takrat središče narodnopolitičnega delovanja, ne samo takratne občine Loga vas, temveč tudi celotnega območja od Drave pa do Osojskih Tur.
Zaradi svoje šegavosti in skromnosti je bil pokojni Janko zelo priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Za svojo življenjsko družico si je izbral Hauptmanovo Trezijo z Otoža, znano protifašistično borko, ki je morala okusiti gestapovske zapore v Celovcu. V zakonu so se jima rodili trije otroci, vsi vredni sinovi in hčere svojih staršev. Bili so srečna družina. Pa je prišla bolezen v hišo — Janko je zbolel. Vsekakor je bila njegova bolezen posledica prestane vojne. Vedno šegavi Janko se ni več smejal in družina je trpela z njim več kot dvajset let. Težko si predstavljamo, kako hudo je bilo za njegove svojce videti trpeti očeta in moža. Koncem septembra je nesrečni Janko dotrpel. Umrl je mnogo prezgodaj, saj je bil star komaj 62 let. Pokojni je bit v pravem pomenu besede mučenik in z njim so trpeli žena in otroci. V črno žalost se je zavila Martinova hiša, ko je zgubila svojega najdražjega in bridko prizadeti smo bili predvsem tisti, ki smo ga poznali in ki nam je bil dober in pošten tovariš.
Pogrebni obred sta opravila domači župnik Petricig in nekdanji župnik v Šentilju Kanauf. Z v srce segajočimi pesmimi žaiostinkami se je od pokojnika poslovil pevski zbor pod vodstvom Mira Kernjaka.
Pokojnega Janka Groblacherja bomo ohranili v nepozabnem in častnem spominu, ženi, sinu in hčerkama izrekamo naše globoko sožalje.
Toneta MiiHerja ni več
2e nekaj let redno gojijo stike kapelški prosvetaši s krajevno skupnostjo Dobrova pri Ljubljani, izmenjava prijateljskih obiskov, nastopi kulturnih skupin in letovanje tamburaškega zbora SPD „Zarja" v bližino Pirana, kjer se tamburaši vsako leto izpopolnjujejo v strokovnem seminarju, štejejo v široko zastavljeni okvir možnega sodelovanja.
Letos je s tamburaškim zborom vadil in delal sam predsednik tamburaškega združenja Slovenije tov. Terzič. Mladinci so precej napredovati in so za seminar in počitnice na morju zelo hvaležni.
SPD „Zarja" pa izreka zahvalo tako krajanom Dobrove kot tudi ZKO Slovenije, ki je poskrbela za strokovnega učitelja.
Organizator in duša seminarjev pa je prijatelj Kapeljčanov tov. Bine Otorepec iz Dobrove. Na njegovo pobudo so bile izvedene pravzaprav vse zgoraj omenjene akcije, imel pa je tudi zamisel, da se srečajo žene.
*
Do tega srečanja Dobrove z Že-iezno Kaplo je prišlo v začetku meseca oktobra, ko je nekajčlanska delegacija Zveze žena iz Dobrove obiskala žene v Železni Kapli. Tovarišice, katere je spremljal tudi tov. Otorepec, so se srečale pri Peršmanu v Lepeni.
Vzele so si dan časa in so razpravljale o problemih, ki se tičejo predvsem ženskega dela in organizacij. Za goste je o tem poročala tov. Danica Novak, o prizadevanjih ZSŽ v Celovcu je spregovorila predsednica Milena Groblacher, o težavah in skrbeh žena na terenu
pa Helena Kuhar. Na Koroškem so žene vključene predvsem tudi v kulturnoprosvetno delo v krajevnih društvih in je zato SPD „Zarja" predstavila Bredica Sadoišek.
Dr. Šturm pa je tovarišice vodil skozi razstavo pri Peršmanu in pripovedoval o pred-, med- in po-voj-nih dogodkih.
Pogovori so končno tekli tudi o možnostih nadaljnjega sodelovanja.
*
Žene ne bi bile žene, ako se ne bi izkazale tudi na svojih posebnih področjih. Zato so se odločile, da izpeljejo pod vodstvom domačinke učiteljice Danice Karničar še kuharski tečaj. 17 udeleženk se je
SLOVENSK!ATLETSK!KLUB
vabi na prvenstvene tekme
V	NEDELJO 7. NOVEMBRA 1982
SAK-DOBRLAVAS ob 12 30 uh SAK pod 23 — Dobria vas pod 23 ob 14.15 uri
Igrišče: Koschat
Vetrinj mi. — SAK mi. ob 10.30 uri
Igrišče: Vetrinj
V	SOBOTO 6. NOVEMBRA 1982 Donau šoi. — SAK šot. ob 15. uri
Igrišče: Donau
Prisrčno vabljeni
vneto učilo pripravljanja starih domačih hišnih jedi. To je bila glavna tema vseh priprav okoli štedilnikov in miz v glavni šol). Uspeh tečaja bo gotovo prinesel, da bodo te stare jedi znale pripravljati tudi
mlade žene in tako ne bodo povsem prišle v pozabo. Kdo od mladih še pozna ..žrinklofe", več vrst ..štrukljev", kdo pozna „nagega poba", kdo „masovnek" in „m!ince"? Hrana gotovo ne bo enolična, saj so poizkusile za eno jed kar več načinov in receptov.
Na zaključnem večeru so poleg udeleženk pokušali okusne jedi še tov. Milena Groblacher in kuhar dijaškega doma, poln pohvale pa je bil tudi podžupan Mihi Kuchar.
+
Kot po navadi je naše društvo „Zarja" tudi letos obhajalo državni praznik in se predstavilo s prireditvijo „Dober večer, sosed". To je bila že 8. prireditev v čast državnega praznika „Zarje" v Železni Kapli. Poleg kulturnih skupin domačega društva in btižnje okolice (Obirski ženski oktet, MoPZ „Trta" iz Žitare vasi, Gemischter Chor Eisenkappel) je nastopil tudi moški pevski zbor MGV Lind/Drautal z Zgornje Koroške, s katerim imamo Kapelčani tesne prijateljske stike.
Slavnostni govor je imel prezi-dent koroškega deželnega zbora Josef Guttenbrunner, ki je med drugim naglasil, da je materinščina zelo važna za razvoj človeštva. Govor prezidenta je bil dosledno dvojezičen.
Zbrano publiko, med njimi prezidenta koroškega deželnega zbora Josefa Guttenbrunnerja, kapelške-ga župana Albina Juvana, župana občine Kleblach Lind Petra FleiB-nerja, predstavnika Zveze slovenskih organizacij dr. Janka Malleja in številne zastopnike javnega življenja, je pozdravil predsednik „Zarje" Miha Travnik.
Na prireditvi je nastopilo skupno 140 pevcev, kar je kar lep kulturen dogodek. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Po prireditvi je bilo prijetno srečanje v hotelu „Obir". Imeli smo vtis, da so gostje bili zadovoljni, kar pomeni, da če od nemških prijateljev dobimo razumevanje, da je to že veliko in hkrati začetek poti skupne vzgoje v duhu sprave, v duhu sožitja in medsebojnega razumevanja. To so bile tudi med drugim besede predsednika „Zarje" Miha Travnika v njegovem pozdravnem govoru. Prireditev je bila odlično pripravljena, tako da gre prireditelju zaslužena pohvaia.
Umrl je Ivo Krainer
Pred kratkim nas je presenetila žalostna vest, da se je od nas za vedno poslovil Ivo Krainer iz Pod-gorij. Umrl je 20. oktobra na posledicah srčne kapi. Na željo umrlega so se od njega poslovili v petek 22. oktobra na Beljaškem pokopališču le najožji sorodniki. Žaro z njegovimi posmrtnimi ostanki pa bodo položili v zemljo pokopališča v Podgor-jah.
Še v začetku oktobra je Krainerja obiskal predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc in mu v imenu Zveze koroških partizanov in Zveze slovenskih organizacij čestital ob njegovi 90-letnici. Ob tej priliki mu je predal tudi odlikovanje, ki ga je prejel za prispevek v boju proti fašizmu.
Ivo Krajner je pripadal tisti generaciji, ki je doživela domala vse gorje 20. stoletja. Kot sin delavca, ki se je iz Bovca priselil v Breže, se je tam rodil 1. 10. 1892. Že v mladih letih je doživljal kot delavec izkoriščanje, zaradi pomanjkanja dela pa je živel in garal nekaj let tudi v Nemčiji, nato v Jugoslaviji, pozneje je moral s trebuhom za kruhom v Ameriko, odkoder se je moral spet vrniti. Pozneje si je kupil v Goselni vasi skromno hišo, kjer je z družino preživel vse grozote svetovne vojne. V zadnjih letih je živel pri svoji hčerki v Podgorjah, kjer je kljub visoki starosti budno spremljal narodno-politično življenje. Ob težki izgubi izrekamo svojcem iskreno sožalje.
Že </o/go s?7?o ver/c//, c/% zt/ngMtve-7?o	7*OMe;% A/Z/Z/crja pr/.
t^Mno hot h/ 77to?*%/o h/tZ, vcTtthtr p% je hZ zah/jKČZ/% žZtr/jfMjJho pot TMtCTMM r/ohre7?!K tr%yč%7!%, prZt/a vejico prczgocht;. Ne TTtoreTno se sprZ-jazfzZtZ s hr%to retTMCO, r/^ ToMejg ni več mer/ MrtmZ. Pogojni 3%inov Tone; ;e zrtg/er/rt/ /%č sveta v ČZrhovčrth pri Affinarjn in prežive/ tanz trrr/Z /efa otroštva. V stevi/ni Jrnžini so nzn trsr:r/Z/Z v srce zrrver/ttott in poštenost, h Z sta ga spremijaii vse živ/jenje. /Tmrt/tr se ;e zače/ zanimati tzzz/i za t^npno — zaz/rzzžno z/e/o in M ez/en oz/ prvi/7 in zvesti/? č/anov naše Po-sop/nice. Vez/no ho/; /e spoznava/, z/a je /e v s^zzpnosti moč in z/a se ho-mo o/?rani/i /e, če /7omo s^npno na-stopa/i in vztraja/i. O/* prZhor/M rjave v/az/avine je mora/ 0/7/eči taz/i oh/eho vojaka in iti za tnje interese s/KŽit vojsko prav tistemzz, hZ nam je /n/ naj/7%jši nasprotnih. /To pa se je vrni/ iz vojshe z/omov, je ponovno za-žive/ in se priz/rnži/ našemn z/e/n.
Za svojo žZti/;fH;tho r/rrtžZco si je Zzhrrt/ /ia/novo Pojzho iz Vogrč in se priženi/ na /epo 3%/novo hmetijo. /Tma/a je posta/ znan in pri/jnh/jen mez/ vaščani, hi so raz/i š/i h njema po nasvete in pomoč. $ svojo priz/-nostjo in vztrajnim z/e/om ma je aspe/o potor/ohZtZ hmetovanje. f/stvari/ si je prijetno ognjišče, oh haterem sta ma pomaga/a žena in pozneje sin /ozej. Ponej je hi/ z vsem svojim hotenjem hmet, hi je /jahi/ naravo in z/omačo graz/o. Ni čaz/a, z/a se je z vso močjo žari/ v to zem/jo, z/a je čim več iztrga/ iz nje za z/om in z/ražino. P e ma/o je tahih, hi hi s taho vnemo ora/i in seja/i, hrez z/a hi pomis/i/i, z/a more zem/ja faz/i č/oveha izčrpati. Z?Z/ je močnejši hot vogršha po/ja, s haterih je ime/ vez/no čaz/ovit pog/ez/ na /Tome/j, $vinšho p/anino, na Go/i-co. . . 5vojo z/ohroto pa ni z/e/i/ samo z z/omačimi, temveč taz/i z vaščani in zaz/ražnihi. Zaraz/i svojega or/htZ-tz'ga značaja, preaz/arnosti in poštenja h naši naroz/ni shapnosti, so ga haj hma/a na raznih zhorih izvo/i/z' v oz/hore. Paho je posta/ oz/hornih te-z/anje h/ašhe ohčine in hot tah sve-tova/ec in zagovornih našega č/oveha. Prav taho je hi/ zaraz/i svoje za-z/ražne mise/nosti izvo/jen v naz/zorni oz/hor naše Posoji/nice in tam z/e/ova/ z/o svoje prc/anc smrti. /T/jah ohi/-nema z/e/a na z/omačiji si je vez/no vze/ čas taz/i za naše shapne interese, se oz/trga/ oz/ po/ja in priše/ vez/no na seje in na njih preaz/arno soz/e/ova/. S svojo shromnostjo, nasmejanostjo in h/enim značajem je osvaja/ soz/e/ajo-če in nanje vp/iva/ top/o in z/omače. Pe težho homo preho/e/i izgaho c/o-
veha, hi je ime/ z nami to/iho shap-nega in žive/ za shapnost. Vez/no jc hi/ optimist ter hoz/ri/ in navz/aševa/ z/rage za p/emenite ci/je naše naroz/ne shapnostit. Po svojo shrh in razame-vanje pa ni posveča/ samo nam, temveč taz/i sosez/a z/ragega jeziha in hi/ oz/hrit zagovornih soz/e/ovanja tta poz//agi enahopravnosti in mirnega sožitja. /Tot tahega smo ga pozna// in spoštova/i in ga sprem/ja/i na zaz/-nji poti na vogršho pohopa/išče. Ve-/iho nas je hi/o, hi smo ma ishrenz? izreh/i zahva/o za vse storjeno. Zčaz-z/aja/ si se za z/rage, nase pa si večhral pozahi/. Zem/ja, hatero si taho /jahi/ najtiho/ahha.
Pesez/e zahva/e oh oz/prtem groha sta pohojniha v s/ovo izreh/a poz/ža-pan Oschmaatz v imena žapana A/z-hascha, poz/žapan Prič Kamer v imena ohčinshe /iste in vseh s/ovenshih organizacij ter prez/sez/nih Posoji/m* ce /To/enih Pipej. A/ošhi pevshi zhor 5PD „Pz/inost" in cerhveni zhor Z? Vogrč pa sta zape/a pesmi s/ovesa h? horošho Kož, Poz/jana, Zi/a.
.Svojcem izrehamo ishreno soža/je-
ikej
Zgubili smo prijatelja
Pred nedavnim je v Mariboru nenadoma umri incni planinec in planinski funkcionar Viadimir Stojan. Prav taka kot je njegova smrt prizadeta planince v Sioveniji je iatostno odjeknita tud' med siovenskimi picninci na Korofkent-
Še pred nedavnim je vodi) skupi"** mariborskih pianincev v Košuto in na lepo. Takrat je bii čil in zdrav. Kijub svojim ietom [okrog 6S iet) je bit P*"' na vrhu tepe, torej znak, da je bit a potni svoji moči. Sedaj pa ga že pa-kriva črna zemtja.
Viadimir Stojan je bii predsednik Pianinskega društva Maribor Matica, * katerim imamo siovenski ptaninci tesne priiateijske stike. Mariborčani so obiskati na Koroškem mi pa na /H"' jerskem. Poteg teh stikov pa so obstojali še drugi. Vtado Stojan in nje9°" nerazdružtjivi ptaninski popotnik Tone Korošec sta nas koroške pianince rad" vodita v itatijanske gore v Karnijske At-pe, kjer smo preživeti nekaj tepih p!"' ninskih dni. Bit nam je tik planinca zvestega tovariša. Prav zato nas je njegova nepričakovana smrt tembotj P"' zadeta, saj smo z njim stovenski p***' ninci zgubiti dobrega pianinskega t°' variša in zvestega prijatetja koroški" Stovencev.
Ženi in otrokom ob težki izgubi rekamo naše gioboko sožatje.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 4. novembra 19!%
Za 100 din dobite	23.00	ši
Za 100 din plačate	28.00	ši
Za 100 tir dobite	1.20	ši
Za 100 iir plačate	1.29	šj
Za 100 mark dobite	692.50	šj
Za 100 mark plačate	708.80	ši
Met pliberških zadružnikov
Na povabilo Merxa Celje in Kmetijske zadruge v Šentjurju smo se čiani in prijatelji živinorejske zadruge peljali na izlet na Štajersko. Ze ob sprejemu v Šentjurju so nas pozdraviti predstavniki kulturnopo-titičnih organizacij občine Šentjur in Merxa Celje. Odličen program, ki so ga nudili organizatorji, nam je dal vpogled v tamkajšnje kmetovanje, tako v zasebnem kot v družbenem sektorju. Videli smo kmetijo v hribih, ki se intenzivno bavi z živinorejo, nadalje nasade sadja in farmo pitancev v Ponikvi. Predvsem farma pitancev kjer stoji okrog 1300 bikov, je bila za nas zanimiva. Vodja obrata je razioži!
SAK je jesenski prvak
Siovenski atletski klub si je osvojil naslov jesenskega prvaka vzhodne koroške podlige. V zadnji tekmi je v nedeljo premagal Velikovec z 1:0 in si je z 18 točkami iz 12 tekem osvojil prvo mesto, čeprav ima igro manj kot ostali in čeprav je bil pri zadnjih igrah SAK močno prizadet, ker je bil trener v bolnici. Moštvo SAK od 5. igre naprej ni oddalo več vodstva v vzhodni pod-ligi, kar potrjuje ugotovitev ob začetku prvenstva, da se je SAK letos zelo dobro pripravil na sezono.
S 16 točkami je na drugem mestu KAC, presenetljivo pa je tretje mesto Šmihela (16), ki je v zad-
način krmljenja in pripravo silaže. Kljub temu, da je vreme malo nagajalo, smo se lepo imeli. Izvrstno pripravljeno kosilo v motelu nas je pošteno poživilo. Zvečer so nam še pokazali vinsko klet v Slovenskih Konjicah. Direktor nam je tudi obilno natočil belega in rdečega ko-njičana, da smo lažje zapeli. Veseli in zadovoljni smo se vračali domov. Iskrena zahvala za organizacijo in gostoljubnost vetja vsem, ki so nas spremljali, posebno dipl. inž. Jožetu Gračnarju. Izlet je vodil aktivni predsednik živinorejske zadruge Libuče Alojz Možina, ki se zelo prizadeva vzorno voditi zadrugo in poživiti njeno dejavnost.
njem času na tihem pleza) vedno višje. Dobro četrto mesto pa zaseda s 15 točkami novinec iz Šent-andraža pred favoriziranim moštvom iz Treibacha (15). Velikovec (9), Sinča vas (7) in Grabštanj (6) pa je trojka na spodnjem koncu lestvice.
Prihodnjo nedeljo se bosta pomerili moštvi SAK in Dobrle vasi, igra pa šteje že za spomladansko prvenstvo. Teden navrh (14. novembra) pa bo prišlo do izvedbe igre proti VVolfsbergu, ki je pred kratkim izpadla zaradi neuporabljivosti nogometnega igrišča.