Poštnina plačana v gotovini Ichaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7*50 Din, za inozemstvo 20 Din Račun pri poštno-Čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Cclje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritHčje, desno. Telefon inlerurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Ogiasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glcde prostora in dneva cbjave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 89. Celje, petek 4. novembra 1932. Leto XIV. Demisija vlade dr. Srškica V četrtek 3. t. m. od 18. do 18*30 je imel ministrski svet sejo, na kateri je ministrski predsednik g. dr. Milan Srškič sporočil zbianim članom ka- bineta, da se je odločil podaii ostavko celokupne vlade. Svoj sklep je ute- rneljil s tem, da je prevzel sestavo vlade v času, ko je biio treba očuvati enotnost v vodstvu državne in narodne politike. S konstituiranjem Narodnega predstavništva v novem zasedanju, s formalno dovrsitvijo organizacije Ju- goslovenske radikalne krnetske demo- kracije, s služben-m priznanjem nove stranke ter uspešno razporeditvijo po- slov v Narodni skupščmi in senata ]e naloga njegove vlade končana. Mini- strski svet je soglasno pritrdil odlo- čitvi predsednika vlade in se mu za- hvalil za niegovo ko^ciliantnost in prijateljsko kolegi-alnost. Ob 1830 se je ministrski predsed- nik g. dr. Milan Srškic odpeljal v dvorec na Dedinju in izročil Nj. Vel, kraliu ostjivko vlade. Nj. Vel. kralj je ostavko sprejel. Naše sadjarstvo in gospodarska kriza O sadjarstvu se v na§i mladi domo- vini zadnje case mnogo govori in piše, na vso žalost pa malo, boljše rečeno niČ ne stori, čeprav postaja to pereče vprašanje za odstranitev gospodarske krize od dne do dne nujnejše, posebno v naši ož|i domovini, dravski bano- vini. Evo nekai za premišljevanje na- šim odgovornim činiteljem: Ni ga v Evropi in tudi ne v ostalih delih naSe aemeljske oble /.a gujeiije le- pega in okusnega sadju sposobnejšega in Ugodnejšega podnebja, kakor je naša ožja domovjna Slovenija, posebno pa Še slovite pokrajine bivše Soodnje Štajerske, n. pr.: Slovenske gorice tja do ogrske ravani. Že sto let cenijo Nemci iz rajha in drugih držav naše izborno sadje ter leto za letom v obil- nem številu prihajajo v Slovenijo na- kupovat letna in zimska labolka. Pred vojno je imela vsaka fara po več nemških kupcev, ki so najeli potrebne prostore ter v ugodnem zimskem času ter zgodaj pomladi razpošiljali sad- je na vse strani iz države, kjer se ie naše lepo in okusno sadje mnogo višje cenilo od italijanskih pomaranč, fig itd. Po vojni se je za nekaj let vsled ob- < mejnih razmer ta Živahni promtt res j zrnanjšai, danes pa so se razmere ublažile in je želja po naSem žlahtnem sadiu postala t;sko živa, da ji msmo v desetini zmožni res z lepim in trpež- nim sadjem ustreči. Mi bi torej lahko izvozili Še mnogo več sadja, ako bi ga imel". Zakaj nimamo v obširnih sadov- njakih lepega sadja in trpimo pri tem izgube na stotine milijonov, to naj premislijo oni, ki se za sadja»stvo ozi~ roma pouk po vsestransko naobraže- nih potovalnh instruktorjih prav nič ne brigajo. Ti instruktorjt bi od se!a do sela potovaü in posestnike na hcu mesta praktično učili in naučili umne- ga sadjarstva; sama pisarija malo ali n;č ne pomaga. Da se ta važna go- spodarska panoga povzdigne na do- stojno in dobičkanosno stopnjo, je nujno potrebno, da se nastavijo res strokovno in teoretično naobražoiii strokovnjaki, ki so Že od rane mla- dosti znani sadiarji. Kadar bodo na merodajnih mestih to nujno potrebo za resno spoznali, bo gospodarska kri?.a znatno omiljena. Zelo potrebno in važno je, da se ljudstvo temeljito pouči, kako se dre- vo goji, kake pečke naj bodo za se- janje diviakov, ki služijo za podlago, kako se snaž>, okopava, varuje pred raznimi mrčesi in boleznimi, kako se sadje obira, sortira in posebno še, kam se naj shram in kako se obva- ruje pred gnilobo in končno, kako se pri prodaji zapakuje itd. To mora, ozi- roma bi moral vsak posestr.ik sadov- njakov ravno tako točno vedeti, ka- kor vinogradnik o vinogradu in rav- nanju vina, hmeliar o hmelju itd. Pri vsej odgoji sadnega drevja ie pa glav- na stvar, pravilno sajenje. Sto in sto- krat sem povdarjal, da je ravno pri sajenju drevo obsojeno za prihodnjost, da bo ali ne bo rodilo, da bo živelo ali pa umrlo. Poznam možaka, ki je pred štirimi leti posadil do 150 dreves, a danes nima ne enega pri življenju. Tudi se premnogo greši s tem, da se dreves- ca pregosto sadijo ter vsled tega ro- dijo slabo ter slab, neokusen in bo- lehav sad. Tukaj je treDa temeljitega pouka s strani starih izkušenih sad- jiirskih strokovnjakov. Vsakomur, ki želi doma na lieu mesta točnega pouka v prakss je pod- pisani vedno drage volje na razpolago. Vatroslav Kosl, strok. ekonom na Oorici pri Lopati. DOMAČE VESTI d Narodno predstavnlštvo. V pone- deljek 31. oktobra dopoldne je biio s kraljevim ukazom otvorjeno redno za- sedanje Narodne skupščine in senata. Predsednik vlade dr. Srškič je v skup- ščinski seji sporočil, da je minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo in mini- strstvom pravde predložil Narodni skup- ščini naČrt zakona o zaSčiti kmetov in ureditvi kreditnih odnošajev. Senat je izvolil člane stalnih odborov v po- nedeljek popoldne, Narodna skupSčina pa v Četrtek 3. t. m. dopoldne. d Lavoslav Jcrlnf. V ponedeljek;31. oktobra zjutraj je urnrl v Toplicah pri Zagorju upokojeni /ačunski vodja bra- tovske skladnice in posestnik g. Lavo- slav Jerin v 77. letu starosti. Pokojnik je bil odločen naprednjak in narodnjak, ki je že pred in med vojno neustra- šeno kazal odločno jugoslovensko pre- pričanje. Z veliko vnemo in ljubeznijo se je udeistvoval v Sokolu, ki mu je bil nekaj Časa tudi podstarosta, ter v raznih prosvetnih in hurnanitamih dru- Stvih. Njegov sin Jurče je pade! kot iugoslovenski dobrovoljec 16. septem- bra 1916. na Kajmakčalanu. Eden sinov, uradnik Celjske posojilnice g. Lojze ie znan sokolski delavec in načelnik celj- ske sokolske župe, sin g. Albert je šolski upravitelj pri Sv. Lovrencu pod Proži- nom; pokojnikove tri hčerke so vse vnete sokolske delavke. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, preostalim naše iskreno sožalje! d Msgr. dr. Anton JerovSek f. V ponedeljek 31. oktobra zvečer ie umrl v Mariboru msgr. dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne, v 59. letu starosti. Pokojnik je bil ustanovitelj in načelnik Sponještajerske Ijudske poso- jilnice, predsednik ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru ter ugleden go- spodarski in politični delavec. Rodil so je 23. maja 1874. v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici. Gimnazijske in bogoslovne študiie je dovrSil v Mari- boru. Od julija 1898. do 30. oktobra 1899. je služboval kot kaplan v Voj- niku pri Celju, potem pa ie odSel v Rim, kjer je 20. julija 1900. promoviral za doktorja rimskega prava. Do 30. septembra 1903. je bil dvorni kaplan in konzistorijalni tajnik, potem pa je služboval do svoje upokojitve I. 1911. kot profesor verouka na mariboski realki. Tega leta je prevzel vodstvo tiskarne sv. Cirila v Mariboru. OJ I. 1924. do 1928. je bil fmančni referent v mariborskem občinskem svetu. Po- kojnikovo truplo so prepeljali iz Mari- bora v Slovensko Bistrico, kjer so ga A „Kaj pa še — za takšne > reči nima mamica denarja ! ... ampak mamica ga je oprala, pa je kakor nov." • Kako pa ona to naredi? • „Naša mamica pere samo še z Luxom, pa so vse reči trpežnejše in po vsakem pranju, kakor nove. Tako se pa da prati samo UJ 6-A2 v četrtek 3. t. m. dopoldne ooložili k zadnjemu počitku. Dr. JerovSku büdi ohranjen časten spomin ! d Izpremembe v članstvu Zbornlce za TO1 v Ljubljana Minister trgovine in industrije je imenoval za člana v industrijskem odseku ljublianske Zbor- nice za trgovino, obrt in industrijo ,tr. ing. Oskarja Dračarja, tcvarnarja v Mariboru, za njegovega namestnika pa g. ing. Antona Klinarja, člana uprave Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani. d Pri astmi in bolezni srea, prsi in pljuč, škrofulozi in raliitisu, poveča- nju ščitne žleze in postanku golše jo uravnava delovanja frovosja z upo- rabo naravne »Franc Jožefove« gren- oice velike važnosti. Kliniki svetov- ncga slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se za- peke ponoliavajo s poino'cjo »Franc Jcžefove« vode, ne da bi so pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vsoh lekai'iiah, drogerijah in spece- rijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za soboto 5. novembra: Po večini jasno in zelo milo, v severnih Alpah južno, pozneje naraščanje oblačnosti. Celje in okolica c Sloviti učiteljskl pevsk! zbor iz Ljubljane bo priredil v nedeljo 6. t. m. s pričttkorn ob pol 5. popoldne v dvo- rani Ljudske posojilnice v Celju kon cert pod vodstvom pevovodje gosp. Srečka Kumarja. Na sporedu so na- slednje skladbe: TajČevičevi »Duhovni stiki« Milojevičevs »Muha i koma- rac«, Josipa Stolceria- Slavenskega na- rodne pesmi iz Prekmurja, veČ Ada- mičevih harmonizacij narodnih pesmi ter njegova izvrstna skladba »Potr- kan pies«, Lajovčeve »Bolest kovač«, »Zeleni Junj« (sopran solo poje gdč. Mara Pirčeva, učiteljica na II. ljub- ljanski osnovni Soli) in »Medved z medom« ter OsterČeva zanimiva »Pe- sem o suhi muhi«. Z zborom potujeta tudi skladatelja gg. Emil Adamič in Slavko Osterc, ki bosta prisostvovala koncertu. Vstopnice se dobe v pred- prodaji v knjigarni K. Goričarja nasl. na Kralja Petra cesti. Zbor bo prispel iz Maribora, kjer bo koncertiral v so- boto, v Celje v nedeljo ob 16. Po koncertu bo prijatftijski sestanek v Celiskem domu. Priporočamo občin- stvu iz Ce'ja in okolice, da si preskrbi vstopnice v predprodaji, ker je zaradi živahnega zanimanja za koncert priča- kovati velike udeležbe. c Praznih Vseh svetnlkov. V pone- deljek 31. oktobra in zlasti v torek, na praznik Vseh svetnikov, so celjska pokopališča oživela. Številni posetniki so obdali grobove svojih dragih s cvetjem, zelenjem in vencn Mestna občina je dala urediti in okrasiti vo- jaško pokopališče in grobove ruskih uietnikov na bolniškem pokopališču. V ponedeljek, prav posebno pa v torek so velike mnoz'ce deloma peš, deloma pa v avtomobilih in mestnih avtobusih obiskovale poko- paližča. Štetje obiskovalcev grobov je izvrSil Rdeči križ, ki je pri vhodih pokopališč nabiral prostovoljne pri- spevke za reveže. V torek dopoldne je sijalo solnce, popoldne pa se je nebo pooblačilo in proti večeru je ne- kaj Časa deževalo. Združeni moški zbori Celjskega pevskega društva, »Oljke« in Katoliškega prosvetnega druStva so ob 15. (namesto ob 16., kakor je bilo riapovedano) na okoliSkern pokopaušču zapeli Jelenovo »Usliši nas, Gospod« in Prelovčevo »Zadnje slovo«. Nato so na mestnem pokopa- lišču zapeli >Usliši nas, Gospod«, na vojaSkem pokopališču pa Prelovčevo »Oj, Doberdob«. Moški zbor celjske »Svobode« je pel na mestnem, oko- Mškem in bolniSkem pokopaližču Kioo- sov »Mir« in Pregljevo »Mirno spavaj«. c Legitlmaclje za vožnjo v Mari- bor na manifestaeijsko zborovanje JRKD, ki bo ob pol 10. dopoldne v unionski dvorani, se dobe v celjskem srezu pri predsednikih in tajnikih or- ganizacij JRKD. c Pisarna pomožne akcije otvor- jena. Akcijski odbor za pomožno akcijo za zaposlitev in podpiranje brezposel- ISliilp Stran 2. »Nova Doha« 4. XI. 1932. Stev. 89. nih ter pomoč siromašnim slojem v Celju in okolici je v sredo 2. t. m. otvoril pisarno v pritličju poslopja Pokojninskega zavoda v Kolenčevi u- lici, kjer se bo vršila evidenca brez- poselnih in revežev in kjer se bodo delile podpore. Že prvi dan se je zgla- silo v pisarni skoro 400, v četrtek 3. novembra pa nad 100 brezposelnih in revežev. Pisarna izvrsuje sedaj vpi- sovanje brezposelnih in revežev, na- kazovanje podpor pa se bo pričelo v nekaj dneh. c Celjski delovnl trg. Pri celjski ekspozituri javne borze je bi!o 21. oktobra prijavljenih 490 brezposelnih (401 moSki in 89 žensk). Od 21. do 31. oktobra se je na novo prijavilo 47 brezposelnih (32 moških in 15 ženskj. posredovanj je bilo izvršenih za 35 oseb (22 moških in 13 žensk). Dne 31. t. m. je ostalo v evidenci 497 brezposelnih (407 rnoških in 90 žensk). Delo dobe : 2 hlapca, 2 deiavca, 1 brivec, 1 brusač jedilnega orodja, 1 kovač, 1 mizarski vajenec, 5 služkinj, 3 kmečke dekle, 1 kuharica, 1 soba- ricai 1 delavka za milarno in 1 ple- tilska vajenka. c Podplranje revnlh gimnazijcev. Podporno društvo za revne Licence na drž. realni girnnaziji v Celju je imeio v soboto popoldne redni letni občni zbor. Društveni tajnik je poročal, da je društvo v minulem šolskem letu kupilo za preko 20.000 Din novih učnih knjig in jib razdelilo med revne učence. Za Miklavža je dobilo 38 dijakov in dijakinj čevlje, 7 pa obleko , nekateri so prejeli tudi podpore v gotovini. Na razne naslove je bilo poslanih 221 prošenj za podpore; 130 proSenj je bilo uspeSnih. V lanskem šolskem letu je bilo 12 000 Din več izdatkov nego dohodkov, ker denarni zavodi z mali- mi izjemami niso dali druStvu običaj- nih podpor. Za novega društvenega predsednika je bil izvoljen direktor g. Fran Mravljak, v odbor pa sta bila poleg večine dosedanjih članov izvoljena gg. prof. Brodar in Napotnik. ČEVLIE otroške od Din 22- naprej ženske od Din 65-— napre) moške od Din 135'— naprej Strašek, Celje, Kovaška ulica 1 c Upravni odbor zadruge državnih uslužbencev za nabavo kredita v Celju, ki je bila nedavno ustanovlje- na, se je na prvi seji konstituiral ta- ko-le: predsednik je sodnik okrožnega sodišča g. dr. Josip Dolničar, podpred- sednik Solski upravitelj gosp. Fran Voglar, tajnik in blagajnik pa davčni upravitelj v p. g. Josip Močan. c Oblsk tujcev v oktobru. Od 1. do 31. oktobra je oblskovalo Celje 734 tujcev (lani v oktobru jih je bilo 973) in sicer 561 Jugoslovenov in 173 inozemcev, med slednjimi 99 Avstrijcev, 22 Čehoslovakov, 16 Italijanov, 15 Nemcev, 7 Madžarov, 6 Francozov, 3 Rusi, 3 Poljaki, 1 Belgijec in 1 Grk. Po poklicu je bilo 298 trgovcev in trgovskih potnikov, 145 obrtnikov, 94 uradnikov, 24 inženjerjev, 10 indu- strijcev, 8 odvetnikov, 8 dijakov, 6 zdravnikov, 6 učiteliev, 5 profesorjev in 2 lekarnarja; 128 oseb je bilo brez poklica. c Na Ljudskem vseučillšču v pone- deljek 7. t. m. zvečer ne bo preda- vanja, ker je naprošeni predavatelj za- držan. c Strokovna komlsija za Slovenljo v Ljubljanl bo priredila v soboto 5. t. rn. ob 1930 zborovanje v Na- rodnem domu v Celju. Na dnevnem redu je razprava o 40 urnem delovnem tednu, gospodarski krizi in položaju delavstva. Poročal bo tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik. c TečaJ nemškega lezlka se bo pri* Čel v sredo 9. t. m. ob 20. v poslopju Delavske zbornice v Razlagovi ulici v Celju. Vsi interesenti so vabljeni, da se udeležijo tečaja. c Iz sodne siužbe. Gospod Franc Kompara, sodnik okrožntga sodišča v Celju, je s kraljevim ukazom imeno- van za starešino okrajnega sodiSča na Vranskem. Sodnijski pripravnik g. Vladimir Kravos je imenovan za sodnika okrajnega sodišča v Celju. c Zaradl opustltve trgovine po- polna razprodaja cele zaloge. Po to- varniški ceni kupite:Za otroke: oblekce, suknjiče, plaSčke, vestje, puloverje, vse vrste perila, čepice, klobuke, majce, čevlje, copatke, rokavice, nogavice, vse vrste trakov, krstne opreme itd. Za ženske : zimski plašči, obleke, perilo, vestje, puloverje, zimsko penlo, čevlje, copate, nogavice, rokavice, majce, če- pice, volna, ves pribor za šivilje, dež- nike, ročne torbice, denarnice in še mncgo drugih predmetov. Za moške: vestje, puloverje, perilo, čepice, čevlje, copate, nogavice, rokavice, pase, dež- nike, kravate, listnice, denarnice itd. Za vsakcgar, ki si ogleda izložbe in zalogo, se bo riaSel konsten predmet za rnalo denarja. lzrabite to ugodno priliko, kaiti cene se pri vsem blagu dvigaio, Vi pa kupite po tako nizki ceni! A. Kuder nasl. D. Cerlini, Celje, Glavnl trg 14. c Umrljlvost v celjski okolici. V občini Celje-okolica je umrlo v oktobru 9 oseb in sicer 2 moška in 7 žensk. c Smrtna kosa. V pondeliek 30. oktobra je umrl v Celju (Krekov trg 8) v 74. letu starosti višji sodni svet- nik v p. g. Alfcnz Gallinger, t-st ma- gistratnega direktorja g. Iva Šubica v Celju. Dne 31. oktobra je umrl na Mi- klavškem hribu pri Celju 65 letni Anton Petek, viničar pri g. Westnu in dolgo- letni požarni čuvaj. V celjski bolnici so urnrli: v torek 1. t. m. 23 letni de- lavec Herman Podpečan iz Stranic, v četrtek 3. t. m. pa 36 letna posestni- kova Žena Marija Šketova iz šmarske okolice, 64 letni brezposelni delavec brez stalnega bivališča Anton Kokalj ter 36 letni učitelj g. Alojzj Stergulic iz Konjic. G. Sterguljc je nedavno padel z motorrum kolesom in se ooškodoval, inficiral pa se je z bacili tetanusa, ki mu je sedaj podlegel. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, preostalim naSe iskreno sožalje! c NesreČe. 15 letni sin vdove Alojz Kolenc iz Zagrada je našel v četrtek 3. t. m. okrog 15 na kapucinskem mostu patrono. Ravnal je z njo tako ne- previdno da mu je v desni roki eksplodi- rala in težko poSkodovala tri prste. —11 letni dijak Dušan Derce iz Celja si je 3. t. m. pri padcu zlomil levo podlehtnico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c SSK Celje obvešča vse svoie simpatizerje, da se bo vršila prva kva- lifikacijska tekma z rnariborskim „Ra- pidom" v nedeljo 6. t. m. ob'10'15 dopoldne v Mariboru na igrišČu 1. SSK Maribora. SSK Celje opozarja na ugod- nost četrtinske vožnje in pričakuje številno udeležbo iz Celja. c Tatovi na delu. V noči na 30. oktober je nekdo ukradel izpred hiše posestnika g. Hladnika na Jožefovem hribu 150 Din vredno odejo, v pone- deljek 31. oktobra pa tapetarju g. lvanu Jazbecu ob Cesti na grad iz delavnice razno blago v vrednosti 435 Din. Damske plašče, kostume in vsa moška oblacila izdcluje po solidni ceni Karl Kramer, krojač, Celje, Ljubljanska cesta 19, zraven plinarne. Sport c Pocenl vožnja v Celje, eventualno zastonj pride vsakemu, kdor nakupi v ^ tovarni oblek Stermecki svoje potreb- ščine za zimo in sicer plašče, kostume in krila za dame, kratke in dolge suknje in obleke za gospode, isto tudi za dekleta in fante. Kar ni gotovo, se izdela po meri v 1—2 dneh. c Darlio za pomožno akcljo. Od- delek VI. okrožnega sodišča v Celju je oddal iz neke poravnave znesek 310 Din v prid pomožne akcije za za- | poslitev in podpiranje brezposelnih ter pomoč siromašnim slojem v Cilju in okolici. c Društvo občinskih nameščencev in upokojencev v Celju je darovalo za pomožno akcijo za brezposelne 100 Din namesto venca na grob višjega sodnega svetnika v p. g. Alfonza Ga- Uingerja. c Red Belega orla V. stopnje je bil izgubljen 1. t. m. na poti od Ka- pucinske ulice po Glavnem trgu do Mariborske ceste. c NoČno lekarniško službo ima od sobote 5. t. m. do vštetega petka 11. t. m. Iekarna »Pri križu« na Kralja Petra c. c Gasilno društvo Celje. Tedensko službo ima od nedelje 6. t. m. do vštete sobote 12. t. m. I. vod pod po- veljstvom g. E. Berne. Proda se v mestu Celju krasna hiša, 6 stanovanj po 3 sobe, kom- fort, velik vrt za 550.000 Din, polovico knjiga Mestne hranilnice v Ljubljani. Dalje enonadstropna trgovska hiša 320.000 Din, Tile itd. Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1. AH je zmaga nad Rapidom mogoča? Celje, 4. novembra. Po žalostni epizodi z bivSim načelni- kom nogometne sekcije SSK Celie in po izstopu dela igralcev iz kluba je mar- sikdo mislil — in se na tihem tudi smejal v pest — da bo konec sloven- skega sportnega kluba v Celju. Toda temu ni bilo tako. Na mesto izstopiv- ših so takoj vstopili drugi, boljSi. SSK Celje je temeljito očistil svojo njivo. Šli smo takoj na delo in ni bilo lahko izvleči voz iz blata. Glo- boko je tiČal v njem. To je bilo pre- teklo zimo. V začetku zime, že v snegu in prav občutnem mrazu — je SSK Celje po- slal popolnoma pregrupirano moštvo v ognjeni krst, v boj s takrat sijajno razpoloženim ASK Primorjem iz Ljub- liane. V tern srečanju so se Celjani odrezali tako, da so se tudi nasprot- niki čudili. V centru je igral mož, ka- teremu so se vsi brez izjeme divili. Pokazal je prav nazorno, kako lepa, viteška, tehnično dovršena je prava nogornetna igra. Prav eklatantno je do- kazal ta igralec, dasi sam fizično ka- kor filigran nasproti robustnežem, ka- kor n. pr. Hasel, Slamič itd., kaj je nogomet, kako lepa, kako nesirova je ta igra. Seveda, če bi imeli same take igralce in če bi prirejali samo tako uspele tekme, kakor je bila omenjena, bi bilo vsesploSno mnenje o nogometu kaj kmalu drugačno. Stavim, da bi ga tudi v šoli poučevali. Upravičeno sem zgoraj dejal, da je bila tista tekma s »P'rimorjem« ognjen krst na novo sestavljenega mo5tva. Vse je kazalo, da bo šlo rapidno na- vzgor. SSK Celje je bil trdno prepri- can, da mora postati, da bo postal prvak okrožja in da se bo tudi v ligi plasiral na ugodno mesto. Toda glej! Namesto navzgor, je šlo navzdol. In kako naglol V vseh srečanjih je SSK Celje klavrno odrezal. Šele v peti tek- mi z ligaškim klubom SK Atletik so se igralci na splošno začudenje zopet znašli, se zavedli, da cranijo pravza- prav kot Slovenci slovensko sportno cast naSega mesta in so ob 12. uri dokazali, da znajo igrati nogomet tako, kakor se spodobi. Zares, rad bi vedel, kje je tičal vzrok temu?! Potem je prišel LNP s svojimi fa- moznimi ukrepi in odločbami. Videz je bil, da se zares začenja čas, ko se bo nogomet igral — na zeleni mizi. — Žetev pa je bila bogata» Dobili smo še 5 tekem s »Slovanom«, tem zelo dičnim klubom iz Ljubljane, kateremu so za malo »zapoznele pirhe« dali, da iztrga SSK Celju ponosni naslov ligaš- kega kluba. In zopet je bilo treba pete tekme, da so Celjani dokazali, da zna- jo igrati. Da znajo zares igrati in, ka- dar se igra, da je treba pustiti doma vse,. da, prav vse. »Punco, fajfo in po- lič.« To pa ni šala. To je prav resen opomin. Tako se je SSK Celje po prav never- jetnih peripetijah vendarle izluščil iz II. razreda, dobil milostno legitimacijo, da sme igrati še s prav hudim kon- kurentom, ki je gladko odpravil >Ili- rijo«, z mariborskim »Rapidom« zato — da bi se šel SSK Celje zopet nazaj v II. razred tepsti s »Šoštanjem« . . . Brez sale: Rapid ni Slovan. Ima v zad- njem Lasu trenerja, ki igra v moštvu. Zato ta podvig! »Rapid« ni SK Trbov- lje, ki smo ga z 11 goli poslali v sa- jasto dolino. Nedeljski nasprotnik, ki brani SSK Celju vstop v I. razred, je kompaktno moštvo z dovršeno tehni- ko, absolutno priznano igro in never- jetno vztrajnostjo. V vsem tem se vidi jasno način njegovega treniranja. Da, treniranja po nekem sistemu. Ker SSK Celju to manjka, mora z železno voljo in resnično ljubeznijo do nogometa in kluba, iz dolžnosti napram naši sport- ni javnosti dokazati, da hoče in tudi zna zmagati. In zmagati moral Od te zmage zavisi procvit SSK Celja, da, procvit nogometa v Celju. Kajti SSK Celje je tudi svojim prijateljem dol- žen, da jim pripravi veselje s serijo prvovrstnih tekem, ki bi sledile tej zmagi. All se vast lasje cepijo na koniCall? To je neprijeten pojav, ki kaže, da so lasje izsuaeni ter da se cepijo In sekajo zaradi kodranja ali pa zaradi či- ščenja z neprimernimi sredstvi. Negaijte take lase redno s »črno glavo«, po umi- vanju pa jih temeljito izpirajte s prilože- nim sredstvom >Haarglanz, pa bodo lasje postali spet prožni in zdravi. To boste sa- mi opazili na krasnem sijaju. Potem lahko lase spet brez skrbi ondulirate. »črna glava« s sred- Btvom j-Haarglanz« in očali proti peni je na razpolago v treh vr- stah: za svetle, temne lase in za >extrablond«. 11 Zato v nedeljo na junaški mejdan za barve SSK Celja — do takrat pa brezpogojno proč s — »punco, fajfo in poličem.« — c. t SK Rapid Marlbor:SSK Celje. V nedeljo 6. t. m. ob 10.15 se bo pričela na igrišču I. SSK Maribora v Mariboru prva kvalifikacijska nogometna tekma med obema kluboma. Sodil bo g. dr. Pianinšek. Ob tej priliki bo igral g. Fricko Presinger, znani centerhalf SSK Ceija, 150. tekmo za svoj klub. Njegovi tovariši v moštvu bodo pro- slavili ta lepi sportni jubilej najlepše s tem, da bodo v nedeljo v Mariboru z dobro in uspešno igro zastopali celj- ski sport. t SSK Celje. V soboto 5. t. m. ob 19'30 v Zdravstvenem domu obvezen sestanek prvega moštva. Posebno se pozivajo gg. Hillinger, KoprivSek, Mi- ku§, Presinger I., Zupsnc. Flis, Ahtik, Presinger II., Trifunovič, Gobec II. t SK Jugoslavia : SK LaSko. V ne- deljo 6. t. m. ob 15. se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« drugorazred- na prvenstvena tekma med obema klu- boma. V slučaju slabega vremena se bo tekma vršila na igrišču SK Olimpa na Sp. tiudinji. t SK Jugoslavia Celje. Vsi člani se pozivajo, da se udeleže važnega se- stanka v soboto 5. t. m. ob 20. v klu- bovi sobi v Narodnem domu. Načelnik. Glasovi iz občinstva Vnsc soiarjev Zdi se mi, da prejSnja leta ni bilo toliko vrišča in vpitja okoli sol kakor ga je letos. AH pa smo morda sedaj bolj občutljivi in razdraženi ? Mali dečki (začetniki) toliko vpijejo na poti domov in se Uličejo po imenih, da jih Že mnogo poznamo. Vem> da jih v Soli učijo reda in spodobnosti, ali kaj po- maga to, ko pa se jih pol tucata po- tem postavi kje pred kako hišo, in vpije tako, da si tarn ležeči bolnik želi smrti, da bi bil rešen muk. Saj še zdrav človek težko posluša. Miroljub. Celjske psarne Da, psarne, tudi teh je še nekaj v Celju. Naše kavarne se polagoma pre- tvarjajo v psarne. Najprej je kaka ne- okusna ženska prinesla v kavarno kako ljubljeno živalico, potem je priskakljal kak psiČek za svojim gospodarjem, sedaj pa že kar po več ljudi vodi vsak dan pse v kavarno. Tu ti Ježijo in ze- vajo, ali pa sanjajoč vzdihujejo, včasih se pa celo spopadejo. In tedaj začneta gospodarja rohneti vsak nad svojim, tako da je za vse druge, ki še nimamo psov, ali jih pa puščamo doma, res prijetno. Prihodnjič pridem tudi jaz s psom. —d— M damske in moške rokavice linnnn v P^vovrstni kvaliteti. I1U|I|JU Kramar & Mjsiej — Celje Tržne cene Tržne cene mesa v Celju in Mari- bcru so tako različne, da tega ne mo- remo razumeti. Nedavno je stala te- letina v Mariboru 4 Din, v Celju nad 10 Din kg. Nimamo nikogar, ki bi mesne cene malo revidiral. Sedaj imajo cenik mesa na tablicah napisan. N. pr. govedina 6 do 8 Din. Ko kupiš kg mesa, ga pa zaračunajo po 10 Din To se pravi rogati se iz kupcev. Pro- simo mestno tržno nadzorstvo, da bi uredilo cenike po primerjavi z drugirni mesti, da se ne bo Se dalje govorilo, da je Celje eno najdražjih mest v Jugoslavia, kar je danes resnica. Štev. 89. »Nova Doba« 4. XL 1932. Stran 3. Sokolstvo Iz župne uprave Župnl izplti Župni izpiti se bodo vršili 11. de- cembra v Celju. Pričetek ob 8. zjutraj v društveni telovadnici celjskega Sokola (mestna osnovna šola). Kakor smo že poročali, so po odredbi saveznega na- čelništva k tem izpitom izjemoma samo še letos pripuščeni vsi, ki še morda nimajodruštvenega prednjaškega izpita. Vsled tega se prijave sprejemajo na- knddno še do 15. t. m. Snov je treba vzeti iz priročnika za prednjaške izpite. Nova Izdaja priročnika Br. društva opozarjamo, da je izšel nov priročnik za prednjaške izpite in sicer že v tretji izdaji. Pisan je v la- tinici v srbo-hrvatskem jeziku in zelo pregleden. Priročnik obsega 480 strani in stane 30 Din. Naslov: Priročnik za predniaške izpite, uredil Vojislav Bo- gičevič, Tuzla. Priporočamo to knjigo v nakup- Župni prednja&ki tečaj Predviden je župni prednjaški tečaj za člane, ki se bo vršil med 10. de- cembrom in 15. januarjem 1933. v Ce'ju, če se prijavi zadostno število priglašencev. Vsak obiskovalec mora skrbeti za lastno prehrano, edino pre- nočišče bo brezplačno. Tečaj bi trajal 1 teden. Prijave naj se pošljejo naj- kasneje do 15. t. m. župnemu načel- ništvu, ki bo potem določilo čas tečaja po razpoložljivem prenočišču. Župni smučarski tečaj Tudi za smučarje se bo vršil letos prvi tečaj ob ugodnih snežnih prilikah in sicer na Mozirski planini. Tečai je predviden za čas od 26. do 31. de- cembra. Vsak tečajnik se bo moral tideležiti tečaja na svoje stroSke, ven- dar pa se bodo skušali stroški prehrane in prenočišča Čim bolj znižati. Trenerja plača župa. V tečaj bo sprejet od vsake edinice po eden prijavljenec, čigar na- loga bo potem nuditi druStvenim smu- čarjem svoje znanje s tern, da bo pri- redil tečaj za začetnike doma, prirejal t druStvene smučarske izlete in tekme. Bratska druStva naj prifavijo svoje udeležence do 15. t. m. z fcvent. pri~ pombo glede izbire časa in kraja. Savezni smučarskl izpU! Vršiu se bodo savezni smučarski izpiti. Čas bo pozneje določen. V slu- čaju zadostnih prijav se bodo izpiti vršill pri župi, v nasprotnem slučaju v Ljubljani. Treba se je seznaniti s pra- vili za smuČarske tekme, ki jih je izdala Sokolska matica v Ljubljani in ki stanejo 5 Din. Dobijo se tudi pri župi. Vsakemu društvu, ki ima smučarski odsek, se toplo priporoča nabava te knjižice. Priiave za savezne smučarske izpite se morajo poslati takoj, ker je rok potekel že 31. oktobra. Vse smučarje opozarjamo, da že sedaj pričnejo z vajami, ki so neobhodno potrebne za vsakega smučarja. Vsak dan pridno vežbajmo čepe, počepe, od- klone v levo in desno, prenašanje teže Pri pomanjkanju teka, kolcanju in napihovanju, obloženem jeziku, ne- prijetnem duhu iz ust, glavobolu jcrnljite zjutraj ali zveCer pred spa- njern Vi—1 kozarcc naravne grenči- ce HUNYADI JANOS, idealno in ne- nadkriljivd odvajalno sredstvo. Pa- zite na etiketo z rdečim srednjim po- Ijcm! Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. telesa z ene na drugo nogo itd. Po- manjkanje predvaj se pri vsakem smu- čarju silno maSčuje z utrujenostjo, neizdržnostjo in posledice so — pike. Z d r a v o! Župno načelstvo. »Franc Jožefova« grenčiea je iz- redno milo učinkujoče odvajalno sredstvo. Kino Mestnl kino Celje. Petek 4, sobota 5. in nedelja 6. novembra: »Melodija srca*. Sijajen zvočni film z #odbo jn petjem. V glavnih ulogah Willy Fritsch in Dlta Parlo. Olasba: Werner Hey- mann. Ne zamudite tega izredno lepe- ga filma! — Oci ponedeljka 7. novem- bra dalje se bo predvajal špijonažm zvočni velefilm »X-27« („Onečaščena") s slovito Marleno Dietrichovo. Gospodarstvo XIV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenljo. ŽALEC, 31. oktobra. VČeraj so bili prodani zadnji ostanki letine 1932. in sicer po cenah do Din 40"— za kg. Tudi za letnik 1931. je nekaj zanimanja in se je plačalo po kakovosti do Din 6"— za kg. V tukajšnji Javni oznamovalnici za hmelj je bilo do danes signiranih 1655 bal po 150 kg. Društveni odbor. Smuška gimnastika in suhi smuški tečaji (Od saveznega smuškega učitelja Ervina Gračnerja). Važna stran srnuškega treninga ie smuška telovadba ali gimnastika. Že sedaj se v vrstah smučarjev vršijo priprave za prvi smuški izlet, ne samo da se popravijo smuči, palice, stre- mena, Čevlji, mafveč se tüdi telo pri- merno priprav« za prve dni, kadar gremo v beli svet, bodisi s tekom na na dolge proge, da se ojačijo noge in pljuča, bodisi s celodnevnim nedelj- skim izletom v hribe ali pa z obisko- vanjem smuškega tečaja na suhem, kjer se popolnoma pripravi telo zlasti pa mišice v členkih in nogah, za prve smuške ture. To naredijo pravi smu- čarji, ki nočejo že v začetku zimske sezcne pri najmanjši turi čutiti težo v nogah in bolečine v členkih. Kaj pa stori Siroka masa smučarjev? Čaka, da pride zima, in potem je vse pre- pozno. Nošnja nahrbtnika jih muči, pri raznih lokih jim noge odpovedo, pri najmanjšem vzponu primankuje sape. Ni čuda, če je potem smučanje mu- čenje telesa, vsega so krive smuči, palice, celo smuški učitelj in vendar je v resnici le vsak sam kriv. Poglejmo začetnika, kako nerodno se giblje na dilcah. Niegovo telo, v katerem mišičevje in živci neekono- mično delujejo, se zaman bori za rav- notežje. Smučke takorekoč z njim po- begnejo. Kolikokrat ne ve, kaj storiti, z zadnjimi močmi poizkusi svoje ni- hajoče telo ohranlti pred padcem, a nič ne pomaga, snežen oblak naznanja njegov padec. Zraven njega se vozi recimo mnogo šibkejši smučar igra- joče z Iahkoto in brez posebnega na- pora, kakor da bi ne moglo biti dru- Vsak sportnik, turist, častnik, potnik, avtovozač vsak zdrav in bolan človek posebno po zimi nujno potrebüje HELIORA toplo blazino Da pa se ta scgreje, ne rabi ne tople vode ne električnega toka Žlička hladne vode segreje blazino v 3 minutah na 70 in vgč stopinj Cena 60 do 120 Din. Zastopniki za obisk privatnih strank se sprejmejo. Pojasnjuje in prodaja Zastopstvo HELIOR/i, Celje, Razlagova ul, 3aT IL nadstropje. gače. Tudi temu je bila učna doba precej dolga predno je spoznal vse finese smudanja. MnoRo jih je, ki mislijo da je smu ška gimnastika drobilec mišic, ure trajajoč tek na dolgo proge, in ne vem kaj Se. Čudijo se pa, ako pri smuškem tečaju ali prvi turi telo od- pove. Užaljeni in nezadovoljni posta- vijo smuči v kot, ker se je pokazal pri drugih, pametnejših že prvi dan viden napredek. Malo volje in nobenemu ne bo težko zjutraj vstati deset minut prej nego navadno. Malo jutranje gimnastike pri otprtem oknu (dihalne vaje, v ležečem stavu, kroženje telesa itd.) dajo telesu za ta dan več prožnosti. Kdor potem od tedna do tedna te vaje stopnjema zvišuje ali celo goji smuško gimna- stiko, je za zimo dovolj pripravljen. Za one, ki polagajo posebno važnost na tek na dolge proge, so priporočlji- vi nedeljski izleti v hribe. Za zdrav in sistematični trening je gozdni tek. Vsak tekmovalec ali netekmovalec naj ne zamudi te najbolj zdrave in naj- Iep5e lahkoatletske vaje. Gozdni tek ima samo eno napako, ki pa ima zo- pet veliko prednost: gozdni tek se mora gojiti sistematično. Enkrat v mesecu teči je neumnost, ker dobimo pri tem bolečine v mišicah. Nailepše pri gozdnem teku je, da vsak od tedna do tedna občuti, kako napreduje. Kdor je kedaj obiskal kak smuški tečaj na suhem, je bil pri prvem izletu na smučeh že tako treniran, da je lahko že v prvem trenutku opazil razne prednosti. Zlasti za one, ki stanujejo v mestu, je smuSka gimna- stika neobhodno potrebna, kajti do- kazano je, da so bili smučarji izven mesta pri prvih turah, kakor tudi na raznih tekmah vedno v prednosti že zaradi zraka, v katerem se gibljejo. Končno je pa vseeno, ali se goji smuška gimnastika ali gozdni tek ali oboje. Najboljša priprava za smučanje je, da se telo mnogo giblje. Vseeno je, ako plavamo, gojimo lahko atletiko ali boks, glavno je, da telo ne miruje in da je podvrženo raznim telesnim vajam. Smučarski klub Celje ima vedno za svoje Clane že v predseziji te suhe smuške tečaje in smuško gimnastiko, ter so bili obiskovalci lanskih tečajev popolnoma zadovoljni. Letos se vrSijo tečaji za dame vsako sredo od 8. do 10. zvečer, za gospode vsak četrtek od 8. do 10. zvečer in za otroke vsa- ko soboto od 6. do 7. zvečer. Te moje vrstice naj bodo marsi- kateremu začetniku opomin, da se ne poda na prvo turo nepripravljen, tem- več naj hodi vsako nedeljo v hribe, sedaj je 5e čas. Veži te izlete s kratkimi teki, vadi različne preskoke preko ns- ravnih zaprek itd. Vse to ti ne bo v Skodo, temveč Ie v procvit tvojega telesa. Smešnice »No, Stanko, srečno ločen? Kako si se dogovoril z ženo?« — »Zelo eno- stavno! Žena obdrži stanovanje, jaz otroke.1« — »In kako sta urediia gle- de premoženja?« — »To pa je dobil odvctnik!« * • »Zakaj je tvoja žena tako ljubo- sumna na tvojö tajnica?« — »Pred- no sva se poročila, je bila žena mo- ja tajnica!« * * »No, kako gre tvoji ženi?« — »Ne posebno dobro, njcna glava ji povz- roča velike skrbiA< — »Kaj pa ji je?« — »Kupiti si hoČe noV klobuk.« »Koliko plačuje Žemlja za svojo opremljeno sobo?« — »Ne vem. Soba stane 300 Din mesečno.« Konjice Golarjevo igro »Dve nevesti« bo uprizorilo tukajšnje Sokolsko dru- štvo v novembru v rožiji društvenegra prosvetarja Ivana Nemca. V novem- bru bo tudi otvoritvena predstava -sokolskega lutkovnega odra za zim- sko dobo. Grenčica Hnnyadi Janos je najza- nesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Zaupno mesto Večja tvrdka ustanavlja zaloge v vseh krajih. Zanesljive osebe se iščejo v to svrho kot vodje (voditeljice) podružnic proti mpsečnemudohodku 600 nemških mark. Povsem nove prodajne metode. Ponudbenanaslov: Kassel, Postschliess- fach (poStni predal) 323, Nemčlja. Naznanilo preselitve Vljudno sporočam cenj. občinstvu, da sem preselila svoj cvetlični salon iz Kocenove ul. št. 2 na Glavni trg st. 1O ter se pri- poročam tudi nadalje za blagohotno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem fl. B. Zelenko, Celje PIERRE BEN0IT: 31 KÖNIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič »Jaz? Saj vendar komaj čakam priložnosti, da bi se spoznala z gospodam Vignertom. Zdi se aii, da je dražesten. Oprostite mi, gospod, da scm rckla: zdi se ini. Nisem si še mogla ustvariti jasne sodbe. Pra- vijo, da dosti delate?« Ista fraza, ki mi jo je povedala tudi Mcluzina. Zasmehovanjc! Ali naj neprestano nosim s seboj žolarsko haljo? Ali bom zmeraj tisti, ki dosti cicla — jaz, ki sanjam ponoči o stvareh, katerih brezmejne sladkosti nibče niti ne sluti? Odgovoriti sem hotel. Čutil sem, da bom rekel Tijej, ki me prezira, nckaj odloßilncga. Toda tedaj je vstala: »Oprostite mi! Vsaj enkrat moram zaplesati.« »Gospod Hagen!« je poklicala. Mali rdeči huzar se je prikazal pred njo. Stopil je k njej, pokoron in obenem srečen. O, venij da ga born nekoč oklofutal. Sredi dvorane nastane praznota. VaiČek velike vojvodke je podoben vrtincu. Vsi se boje, da jih no bi potegnil na dno. Plesalci se umikajo. Plešeta valček. V začetku je po'Casni neinSki val- ček na tri mere. Potem postane Čeclalje hitrejäi. Zdaj sta samo Še dve meri. To ni več boston, to je noko. mr/lično hitro in skladno gibanje. Gledalci mrmrajo vsi navdušeni. Veliki vojvoda Friderik-Avgust gleda lcpo vojvodko s ponosnim nasmeškom. Ta človek, ki pleše z njo, ni več Hagen, čeprav je vitek in lahek. Vse je samo še zeleno in belo telo, ki so vrti, vrti. Hagen je navdušen. V nepopisni milini žari nje- govo mladostno plavo lice. Prepušča so svoji via- darki. Rdeče, zeleno, rdeče, zeleno', naposled se oboje združi. Prikaže se zmesna barva. Vrtita sc, \rtila, vrtita ... V Franciji bi glcdalci ploskali. Vojvodka se je vrnila na svoj prostor, še zmeraj enako ponosna in nagla kakor izvir. Pri kretnji, ki jo z njo dvignila desno naramnico svoje obleke, je padel na tla njen čudoviti šopek vijoličnih perunk, ki se ni hotcla ločiti od njega. Hitro sem ga pobral. »Hvala, gospod,1« je malomarnd odvrnila. Potem ga je — to pot nalašč — spustila na tla. »Moj bog! Saj je evetje že uvelo.« — — — — Vrnil sem se v svojo sobo. Odprl sem okno in se oprl na laliti, da sem glodal naravnost proti mrzlim zvczdam. Mislim, da sem jokal. Razumel sem. Bila mi je neizprosno ncusmiljena. Zakaj? Kaj sem zagreSil? Ne vem. Na misel so mi priöle besede siromaka: deiajmo! Cul sem še neke nejasne zvoke. Po Königsplatzu so drveli avtomobili z močnimi žarometi. Oni, ki sede v njih, so srečni. Gledali so jo še potem, ko mene ni bilo več. Deiajmo! . . ,. Stran 4. »Nova Doba« 4. XI. 1932. Štev. 89. Kam drugam kakor v TRGOVSKI DOM STERMECKI - CEUE Oglejte si zaloge in izložbe! Brivnica „ZORA" Celje Slomškov trg 6 zraven župne cerkve se priporoča za prvovrstno britje in .striženje. Nizke cene. Dijaki in učenci polovične cene. Trgovski pomocnik mlajša moč z dobriin nastopom, ki ima sposobnost in veselje za pisarniška dela, se sprejme. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Trgovski pomočnik«. Hiša se proda v Gaberju, Prečna ul. 7. 3 sobe, kuhi- nja, klet, vrt, drvarnica. Dvosobno stanovanje v mestu s kuhinjo in pritiklinami se odda s 1. decembrom. Poizve se v restavraciji »Wilson« v Gaberju. Učenec s primerno šolsko izobrazbo z vso oskrbo v hiši se takoj sprejme v trgovini Jos. Plavc, Celje, Vrazov trg 1. PRATIKE Blasnikove, družinske, dopisnice za Miklavža, Božič in Novo leto kupite zelo ugodno v knjigarni Franc Leskovšek, Celje, Glavnitrg 16 Jabolke za prešanje se dobe pri tvrdki Martin Sumer, Konjice. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem elektriž- nem pražariu. Karol Ločbner, Celje Kral ja Petra c. 17. — Pri „Zwoncu" Delikatese, specerija, semena. Celjska posojitnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NAR0DN1 DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000"— Kupuje in pro- clojai devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šošfanj Sobica opremljena, na ulico, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se takoj s hrano vred poceni odda. Naslov v uprävi lista. Šivalni stroj „Singer** dobro ohranjen, težek, za krojače in šivilje, se poceni proda. — Naslov v upravi lista. Prodam po teni dobro ohranjeno spalnico iz mehkega | lesa, veliko kad in mizno posteljo. — j Naslov v upravi lista. Pfpoda se pod ugodnimi pogoji stavba, pri- rnerna za vsako obrt, avfogaražo itd., kompietno montirana motorja s 5 in 3 konjskimi silami, vodovod, tri de- lavnice in 4 stanovanja za stranke. Namesto gotovine se sprejmejo v račun tudi hranilne vloge. Naslov v upravi »Nove Dobe«. ZiLi.x>si.«li j>x>eselitrsre prodam: kompietno belo spalnico za eno oscbo (event, posamezne komade), malo garnituro zofo in dva fotelja, kuhinjsko mizo (Tafelbett) in razne druge hišne po- trebščine. Vse zelo poceni in snažno. Ogleda se v Celju, Zrinjskega ul. 15/U. S t ctnoYstin j a.: prvo obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, druyo obstoječe iz 3 sob, kuhi- nje, kopalnice in pritiklin, tretje obstoječe iz 2 sob, kuhinje, kabineta in pritiklin, se od- dajo takoj. Naslov v upravi lista. Iščem za svojega brata vdovca pridno, po- šteno in varčno gospodinjo Znati mora dobro kuhati, šivati in oprav- ljati vsa hišna dela. — Ponudbe na upravo »Nove Dobe« pod »Gospodinja«. Hadio-apavaf 3 cevni na izmenični tok, prvovrstne nemške znamke z zvočnikotn se proda. Naslov v upravi lista. JOL JBL ^T O supovo in vedno sveže praženo na lastn« m pražapniku ^istTax nudi I> o zmepnih cenah I^retm Ravnikai?, Celje V globoki žalosti naznanjamo, da je v ponedeljek 3t. oktobra 1932. ob 15. po kratkem, mukepolnem trpljenju preininul v 74. letu starosti naš , predobri oče in stari oče, gospod Alfons Gallinger viSji sodni svetnik v p. K večnemu počitku smo ga spremili v sredo 2. novembra na tukajšnje mestno pokopališče. Celje, 3. novembra 1932. Rodbine Gallinger, Šubic, Fio. Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, dn imam v svoji hiši v CELJÜ, KBflLJst PETRA c. 37 Prepričajle se! laslito mesarijo, preKalevalnico in gosiilno pri „lelenia" z izborno kuhinjo. Cene konkurenCne. Specijaliteta blaga zajaraCena. Pxodaja blaga na drobno in debelo. Za obilcn obisk se priporüCa losip Gorenfakc U jntio Hubopcc, obl. fepncBS-niEslnl tesapshi mohttep na M\ MMi r»|jj|i izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrcšja za |JI I liLljU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, pavHjone, vc- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov» Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. 't"'u