Ptuj, petek, 5. januarja 2007
letnik LX • št. 1 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR (280 sit) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
[E HITREJE DO WMF SERIJE VRHUNSKIH KUHINJSKIH NO@EV SPITZENKLASSE!
V SOBOTO, 6-1- in V NEDELJO 7.1/07
na Ptuju - v hipermarketu \ srar^ in megamarketu [ interspar^
Eleganten, vznemirljiv, dinamičen. Novi Touran z novo podobo in t zapeljal vas in vašo družino.
naš salan Volkswagen.
Novi Touran
(m
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj
02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, Letališka c
ataje «imbuiría. Skupna porab* S^-MMOO Ion. EmMjc CO* l&fi-lSJsg/km.	
/ti??. i\yj 1 \ap/ IVA l /T\ .¿LC (A) O.CA TT p ** 1 d.o.o. L-, OBRTNA CONA Markovcih 103	TRGOVINA. MOKTAŽA •vodovod •	centralna kurjava •	plinske instalacije •	kopalniška oprema •	keramične ploščice NOVI JORK, Nova vas pri tel.: 754 00 90
ZRK MT Ptuj •
Pred 1. tekmo 3. kroga pokala EHF Stran 15
Nastja Ceh •
Odslej v Rusiji
Stran 16
Novo leto 2007 nam je poleg številnih novosti prineslo tudi novo, evropsko valuto. Zbogom tolar, nič več ne bo, kot je bilo, sedaj je tudi pri nas uradno plačilno sredstvo evro. Razen gneče na bankah prvih nekaj dni novega leta, ker so nekateri želeli čimprej zamenjati valuto, ni bilo nobenih posebnih težav. Sicer pa se bo treba še na marsikaj navaditi, tudi v trgovinah, kajti odslej so zneski v glavnem veliko nižji, že skoraj izpo-drinjeni kovanci pa so spet pridobili veljavo.
Martin Ozmec
Foto: Martin Ozmec
Po naših občinah Videm • Videmske politične nevihte
Stran 3 Po mestni občini Ptuj • Kdo se bo sedaj posul s pepelom?
Stran 4
Gospodarstvo Ptuj • Z razvojem več dela za gradbenike
Stran 6
Po naših občinah Žetale • Konec vodovodnega obdobja
Stran 7 Po naših občinah Vareja • Zaradi ceste na sodišče?!
Stran 8
Po naših občinah Kmetijstvo Podlehnik • Komu Slovenija • Bo peti mar za takšen člen boljši? nadzorni odbor?	Stran 10
Stran 9 Po naših občinah Videm • Je z dokumentacijo vse v redu?
Stran 13
Ptuj • Druga redna seja skupščine Območne obrtne zbornice Ptuj
Posebna skrb promociji obrti
V prostorih Izobraževalnega centra Območne obrtne zbornice Ptuj je 18. decembra potekala 2. redna seja skupščine Območne obrtne zbornice Ptuj. Na njej so sprejeli temeljne dokumente za svoje delovanje v letu 2007: program dela sekcij, program dela OOZ Ptuj s finančnim načrtom in predlog sklepa o določitvi višine in načina plačevanja članarine OOZ Ptuj.
Obrtniki so s svojo zbornico zadovoljni, še naprej so pripravljeni plačevati obvezno članarino. Prav tako so večinsko podprli reorganizacijo obrtne zbornice, zato bo minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak v noveli obrtnega zakona predlagal reorganizacijo OZ Slovenije v obrtno-podjetniško zbornico z obveznim članstvom in deregulacijo pogojev za opravljanje obrtne dejavnosti in obrtnih poklicev.
Predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič je v poročilu o delu OOZ Ptuj v letu 2006 navedel podatke o tem, da je vlada Republike Slovenije v tem letu uspela uresničiti več kot polovico zahtev slovenske obrti, upoštevala je daleč največ že tradicionalnih zahtev slovenskih obrtnikov in obrt-nic. Po zaslugi nove davčne zakonodaje bosta delo in poslovanje na nekaterih po-
dročjih bistveno olajšana.
OOZ Ptuj je v letu 2006 v večini uspela realizirati zastavljeni plan dela. Leto je bilo pomembno tudi zaradi praznovanja 35-letnice delovanja OOZ Ptuj in volitev novih organov, ki bodo zbornico vodili v mandatnem obdobju 2006-2010. V delovanje zbornice in njeno vodenje je preko sekcij in vseh organov zbornice vključenih več kot 150 obrtnikov in obrtnic, na dan skupščine je bilo v OOZ Ptuj vključenih 1233 članov. V Izobraževalnem centru so izvedli skoraj 40 izobraževanj.
Leto 2007 bo za delovanje OOZ Ptuj prav tako pomembno. Prišlo bo do zbornične reorganizacije, veliko sprememb bodo prinesle spremembe zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodka pravnih oseb, zakona o davčnem postopku in zakona o DDV.
Člani skupščine, tudi v novem mandatu šteje 39 članov, so se seznanili tudi s potekom pogajanj o novi kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo in o odpovedi kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci ter s problematiko Sklada za izobraževanje. Sindikatu obrtnih delavcev je bila odpoved poslana 6. julija, odpovedni rok traja pol leta. Zakon o kolektivnih pogodbah pa določa leto dni podaljšanja odpovedane kolektivne pogodbe, če ni sklenjena nova. V tem trenutku potekajo s sindikatom intenzivna pogajanja o novi kolektivni pogodbi.
Članarina do nadaljnjega zamrznjena
V programu dela za leto 2007 bodo še posebno pozornost namenili strokovnemu šolstvu, njegovi promociji in vsem drugim oblikam rednega izobraževanja, ki so
Ali ostaja odhajajoče leto 2006 le še spomin? Po čem si ga bom predvsem zapomnili, kaj nam ponuja kot izkušnjo, ki jo kaže upoštevati tudi vnaprej in bi lahko bilo drugače?
Predsednik Janez Drnovšek v svojih najnovejših razmišljanjih napoveduje, da se bo „zemlja stresla in bo poplavljena, vzpostavil se bo nov svet". Drnovšek preroško zagotavlja, da si bodo v takšnem novem svetu ljudje medsebojno pomagali, „solidarni bodo in ozaveščeni", gonilo razvoja pa ne bo več dobiček. „Vsakdo bo lahko dostojno živel in preživel". Seveda - tako kot večina prerokov - tudi Drnovšek ni natančen in ne pove, kdaj se bo to zgodilo in kje bo takšen svet.
Vsekakor Slovenci tudi preko svojega predsednika dokazujemo, da nismo narod, ki bi bil sposoben sanjati, ki nima vizij in ki ni sposoben ustvarjati različnih utvar. Drnovšek, ki je bil nekoč, še zlasti tedaj, ko je o potrebnosti vizij kar naprej govoril nekdanji predsednik Milan Kučan, najhujši nasprotnik „vizij" in največji častilec pragmatizma, je zdaj nenadoma največji „vizio-nar". Seveda postaja čedalje bolj aktualno vprašanje, ali potrebuje država na predsedniški poziciji
pomembne za razvoj obrti in podjetništva v Sloveniji. Pri tem bodo poskušali po načelu »Vse na enem mestu« za svoje člane zagotoviti več podjetniško podpornih aktivnosti iz pospeševalne mreže za malo gospodarstvo, članstvu pa ponuditi kar največ ugodnosti preko sistema kartice Obrtnik, ki bo postala plačilna kartica
predvsem sanjača ali predvsem realista? Oziroma še bolje: koliko vsakokratnemu predsedniku uspeva njegove ideje in načela udejanjati v konkretni praksi, v tukajšnjem in zdajšnjem življenju države? Ali drugače povedano, koliko in kako prispeva k (takojšnjemu) „premikanju" sveta?
V zvezi s slovenskimi predsedniki je še toliko bolj potrebno govoriti, glede na to, da je aktualni šef države sredi tega leta že sporočil, da ne misli več kandidirati na prihodnjih predsedniških volitvah, ki bodo konec leta 2007.
Po napovedih in željah mnogih politikov naj bi bilo na tokratnih predsedniških volitvah marsikaj drugače, čeprav ravno ne povedo natančno, na kaj vse mislijo. Bo morda manjši naval kandidatov? Bo prišlo znova do prerivanja zunaj strank, kar se je tako značilno zgodilo na letošnjih lokalnih volitvah? Bodo še novi predsedniški kandidati - podobno kot Lojze Peterle, ki se je že pred časom sam odločil za predsedniško tekmo - svoje in druge stranke preprosto postavljali pred dejstvo? Koliko pretendentov za predsedniško funkcijo bo „mečkalo" tako kot predsednik slovenskih socialnih demokratov Borut Pahor, ki - kljub temu, da mnogi poznavalci po različnih njegovih potezah še kako vidijo, da koketiraš to funkcijo - skupaj s svojo stranko ne da in ne da jasnega odgovora na vse pogostejša vprašanja, ali
tako doma kot v tujini.
Finančni načrt za leto 2007, predstavil ga je sekretar Janez Rižnar, je pripravljen na osnovi načrtovanega obsega dela in sprejetih projektov. Leto 2007 je pomembno tudi zato, ker obrtniška organizacija prehaja na lasten sistem pobiranja članarine, doslej je to opravljal DURS, ki jim je za
bo kandidiral ali ne. Med neod-ločneži očitno ne bo slovenska nacionalna stranka (SNS). Njen podpredsednik Sašo Peče je pred dnevi na televiziji brez kakršnegakoli razmišljanja in dvo-umljanja kategorično napovedal, da bo predsedniški kandidat njihove stranke Zmago Jelinčič, ki naj bi bil - kot je dejal - zagotovo boljši predsednik kot pa preveč enostranski Peterle oziroma frazerski in samovščeni Pahor ... Vsekakor se (spet) obeta vroč boj in kakšnem posebnem „nenapa-danju" med predsedniško volilno kampanjo vsekakor ne more biti govora, ne glede na to, da se zadnje dni na veliko govori o tem, da naj bi bilo prihodnje leto obeleženo z nekakšnim notranjim „paktom" o nenapadanju.
Nosilec ideje o notranjepolitičnem nenapadanju na Slovenskem je predsednik slovenske socialne demokracije Borut Pahor, povod za to pa naj bi bilo bližnje predsedovanje Slovenije Evropske unije. Pahor očitno ni poskrbel za dovolj natančno pojasnilo, kaj hoče s tem svojim predlogom, saj so odzivi nanj, tako v strankah pozicije kot opozicije, zelo različno.
Kaže, da Pahor želi, da Slovenija (v času svojega polletnega predsedovanja EU) ne bi izpadla kot notranje prepirljiva država, brez ustrezne strpnosti in politične kulture. Toda, ali je politično napadanje zgolj to? Ali se v političnih „napadih" ne kaže tudi stopnja demokratičnosti, vloga opozicije, njena korektivna in kontrolna funkcija. „Napadanje", če temelji na argumentih in na siceršnjem spoštovanju integritete
to zaračunaval 7 odstotkov od pobrane članarine, to pa presega tri milijarde tolarjev. Članarina za leto 2007 bo za vse enaka, pri čemer pa se bo posebej upošteval položaj izdelovalcev izdelkov domače in umetnostne obrti, je bilo sklenjeno na seji. Za izdelovalce izdelkov domače in umetnostne obrti, ki presegajo 1,5 milijonov tolarjev prihodkov letno, bo znašala 10 evrov mesečno, za vse ostale pa 26,71 evra.
Na skupščini OZ Slovenije, ki je bila dan pozneje, pa je bilo sklenjeno, da ne bi bilo primerno v kratkem času dvakrat spreminjati članarine, ker je minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak napovedal hitro spremembo obrtnega zakona. Zato je bil sprejet sklep, da se do sprejema novele obrtnega zakona članarina obračunava enako kot za 2006, le da se bo preračunala v evre.
MG
vsakega posameznika in vsake inštitucije ali nič slabega, nič takšnega, čemur bi se bilo treba odreči zaradi predsednikovanja. Sicer pa nasploh ne bi smeli delati iz predsednikovanja, ki nas čaka, nobenega posebnega fetiša, posebnega prazničnega ali juhejskega ozračja. Je kratko malo sestavni del funkcioniranja Evropske unije in bolj ko se bomo ob njem obnašali normalno (in delovno), bolj bomo prepričljivi in uspešni. Pri tem ne bi izključeval tudi notranjih in „internacionalnih" prepirov, če bodo potrebni in, če bomo vedeli, zakaj se prepiramo.
Predsednik vlade Janez Janša ob koncu leta (pa tudi sicer) upravičeno opozarja na uspehe, ki jih dosega ta vlada, še zlasti na gospodarskem področju. Ti so zavidljivi in vredni pohvale. Morda vse skupaj, tako premier kot drugi člani vlade, po nepotrebnem pačijo (in relativizirajo) z različnimi „političnimi", če ne celo „ideološkimi" poudarki, ki sugerirajo vtis, da se vse dobro dogaja s to vlado in pod njo, vse slabo pa s prejšnjimi vladami. Vsak novi dosežek je zagotovo nekaj več od prejšnjih, to pa še ne pomeni, da bi bilo treba zanikati in podcenjevati prejšnje dosežke. Še posebej, ker so največkrat prav ti pogoj in sestavni del najnovejših uspehov. V teh dneh se bo Janševa vlada opravičeno ponašala s svojimi zaslugami za uvedbo evra v Sloveniji, vendar pa te ne bodo nič manjše, če jih bo ustrezno delila tudi s prejšnjimi vladami. Vse skupaj bo samo bolj verodostojno.
Jak Koprivc
Uvodnik
Stati inu obstati!
Nedvomno bo letošnji prehod iz starega v novo leto v zgodovini slovenstva ostal krepko zapisan, saj smo se 15 let po osamosvojitvi, v manj kot treh letih po vstopu v Evropsko unijo, tudi uradno priključili evropski ekonomski in monetarni politiki in s tem dokazali, da smo dovolj odprti in predvsem zreli za tako resne odločitve. Brez posebnih emocionalnih težav ali pompa smo se poslovili od nacionalne valute prav ob 15-letnici njenega obstoja in prevzeli evropsko valuto ter se z lahkoto priključili evroobmočju, ki tako združuje že 315 milijonov prebivalcev iz 13 držav.
Čeprav so skeptiki skoraj do zadnjega trenutka negotovo skomigali z rameni, se je vse skupaj zgodilo tako rekoč spontano, skoraj preveč gladko. Morda res še nismo povsem dojeli, kaj smo pravzaprav storili, kaj se dogaja in kaj nas čaka, a sem prepričan, da se bo kmalu pokazalo v vseh lučeh in predznakih, da ne tavamo v temi. Vsaj za sedaj pa kaže, da smo bili na slovo od tolarja ter na prevzem evra dovolj dobro pripravljeni, saj na bankah, razen nekaj gneče v prvih dneh, ter v trgovinah in drugih prodajalnah med ljudmi ni bilo opaziti večjih negodovanj ali negativnih pojavov.
In tako se je slovenski tolar, na katerega smo čakali toliko stoletij in ga s ponosom vzeli za svoj prvi nacionalni denar, skoraj brez dvigovanja prahu pridružil vsem dosedanjim valutam, ki smo jih kdajkoli uporabljali na Slovenskem in se znašel v družbi keltskih, ilirskih in pozneje rimskih kovancev, raznoraznih pfeningov, goldinarjev, krajcarjev, dukatov, guldnov, kron SHS, pa jugoslovanskega dinarja in prehodnih osamosvojitvenih bonov.
No ja, nekaj svojih posebnosti ali nacionalne identitete, če hočete, pa smo vendarle uspeli ohraniti tudi na evro kovancih, saj so na njih naša štorklja, knežji kamen, Groharjev sejalec, Plečnikov načrt slovenskega parlamenta, lipicanca, Triglav, Trubar in celo Prešeren. Tako zagotovo ni tehtnih vzrokov, da bi se pisec prve slovenske knjige sedajle obračal v grobu, saj smo s tem (trdno upam da) zadovoljili njegovim znamenitim in opozorilnim besedam "lubim Slouencam", ki so zapisane tudi na kovancu za 1 evro: Stati inu obstati!
Martin Ozmec
Sedem (ne)pomembnih dni
Samo spomin?
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radicKtednik.si,www.tednik.si,www.radioptuj.si Cena izvoda v torek 0.63 EUR (150 tolarjev)(za naročnike 0,50 EUR (120 tolarjev), v petek 1,17 EUR (280 tolarjev). Celoletna naročnina: 85,34 EUR (20.440 tolarjev), za tujino (samo v petek) 112, 84 EUR (27.040 tolarjev). Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Videm • Z zadnje lanske seje
Videmske politične nevihte
V videmski novi sestavi občinskega sveta je po prvih dveh sejah že jasno, da ima župan izjemno močno (in zanimivo mešano) opozicijo, ki bo v skupni golaž mešala točno take začimbe, kot ji paše. Nevihtno, malo treskajoče in predvsem dobro poprasto je bilo tudi na zadnji prednovoletni seji.
Najprej so namreč svetniki absolutno popljuvali pripravljen proračun, češ, da ga v takšni obliki, kot jim je predstavljen, niti približno ne mislijo sprejeti, saj je zanje preveč nejasen, skrivanja denarja si pa tudi ne bodo dovolili. Tako so točko obravnave predloga proračuna gladko zavrnili in izločili iz dnevnega reda, nato pa so, z obrazložitvijo, da še nimajo odborov in komisij, ki bi se seznanile z vsebinami nekaterih ostalih točk, iz dnevnega reda izbrisali še štiri točke.
Marinič in Bračič se pač ne ljubita ... in pika
Šele potem se je seja res začela, in sicer kot vedno, s pobudami in vprašanji.
Prvi je eksplodiral Stanko Simonič: „Zanima me, zakaj na to sejo ni bil vabljen naš poslanec?! Zdaj se je prvič zgodilo, da ni niti med navedenimi imeni vabljenih! To ni napaka vodstva občine, to je ukaz župana! Marinič ni dobil ne vabila, ne gradiva, čeprav je zaprosil zanj! Poslanca iz naše občine bi morali bolje izkoristiti!" Župan Friderik Bračič je takoj razvil protitoč-no obrambo: „Ne vem, da se je to zgodilo, vsekakor pa je res, da se poslanec razen ene ni doslej v dveh letih udeležil nobene naše seje, čeprav res iz opravičljivih razlogov. Poleg tega ne razumem, zakaj ne kontaktira z menoj. V naši občinski stavbi je velikokrat, uredili smo mu poslansko pisarno, toda nikoli ne pride do mene! Osebno sem ga že nekajkrat tudi poklical po telefonu, on pa mene nikoli, obrača se le na našo občinsko upravo. Predstavili smo mu vse naše občinske projekte, pa se ne odziva, na pobudo civilne iniciative o spremembi trase daljnovoda pa je povedal le, da v tem primeru kot poslanec ne more delovati v korist lokalnih interesov!" Simoniča se razprava župana ni dotaknila; povedal je le, da naj se ne razčiščujejo zadeve za nazaj, ampak naj se postavijo za na-
Svetnik Franc Kirbiš st.: „Zahtevam, da se nam predstavijo vsi pomembni občinski projekti, vse plače in nagrade občinskih funkcionarjev, razvoj zdravstva v občini in da se neha razprodaja občinskega premoženja!"
prej in naj se poslanca vsekakor vabi na seje, s čimer se je potem strinjal tudi župan.
Za haloški konec občine se je nato potegnil Franc Stopaj-nik, da kdaj bodo dobili signal za mobilno telefonijo, nato pa ga je zanimalo še, kdaj lahko pričakujejo obnovo dotrajane zdravstvene ambulante, če sploh oz. kaj bo s tem v prihodnje. Župan je zagotovil, da je lokacija za anteno že določena in da je v načrtu tudi obnova ambulante, da pa bo pred tem potreben še dogovor s ptujskim zdravstvenim domom. Potem je svetnikom, skupaj z direktorico občinske uprave Ratajčevo pojasnil, da je občinski proračun pripravljen točno tako kot ga zahteva državna zakonodaja, da ga drugače ne morejo zapisati, saj obstajajo predpisani obrazci, da pa se lahko dogovorijo za jasnejšo predstavitev, tako bolj po kmečki računski logiki, da bo vsem jasno, kot so to storili lani. In so se vsi strinjali.
Kirbiš nastopil s kupom zanimivih zahtev
Nato je prišel na vrsto nekdanji župan Franc Kirbiš, ki se s svojim govorom postavil čisto po župansko: „Najprej bi rad, da župan vsem nam, novim svetnikom, pa tudi osta-
lim, predstavi vse najvažnejše projekte občine za ta štiriletni mandat! Nato naj se nam v podrobnosti predstavi projekt izgradnje in plačila našega vrtca! Nadalje nas zanima, kako je z zdravstveno oskrbo, kdaj se lahko pričakuje lekarna, avtomat za potrjevanje zdravstvenih izkaznic itd. Potem želim opozoriti še na to, da je naš režijski obrat v začetku, pred leti, že še lahko opravljal določena dela za sosednje haloške občine, da pa je zdaj tega konec, naj si te občine zagotovijo delavce preko javnih del! Naj se do naslednje seje pripravijo tudi vsi podatki o plačah, višini sejnin, denarnih nagradah in vseh ostalih izplačilih za občinsko upravo, svetnike in župana! In še predlagam, da naj se v občini zmanjša število volišč, da naj se predstavi projekt prekategorizacije gramoznice, do kje je sploh to urejeno in kdaj bo tu obrtna cona, pa tudi, da naj se takoj neha razprodaja občinskega premoženja. Tega je preveč, v vsakem gradivu najdem nekaj, kar občina prodaja, bomo razprodali vse?!" K vsemu naštetemu je Kirbiš dodal še željo po ustanovitvi videmske pihalne godbe; češ da imajo glasbenikov dovolj, da pa ti igrajo po drugih pihalnih godbah, odgovore na svoja vprašanja, ki jih je predal tudi v pisni obliki, pa je zahteval na naslednji
Opazke Andreja Rožmana, ki so letele na delo občinske uprave, so do konca „razkurile" župana Bračiča: „Rožman, zdaj je pa dovolj! Če je vaš načrt miniranje občinske uprave in župana vam lahko kar takoj povem, da imam dovolj kondicije, da bom take zadeve na sejah zdržal! Zavedajte pa se, da tako velike pristojnosti, da bi zrušili občinsko upravo in župana, nimate!"
seji - prav tako zapisane. Nato so se oglašali še drugi; najprej Boris Novak, da imajo tudi v Vidmu težave s signalom za mobitel in da je bolj od tega, ali poslanec sodeluje z županom pomembno, ali sodeluje z občinskim svetom, Dušica Avguštin je zažgolela nekaj o tem, da naj bi bile seje bolj konstruktivne, namenjene reševanju težav ne pa medsebojnemu obdelovanju, Brane Orlač pa se je zoperstavil Kir-biševemu mnenju o prekinitvi prodaj občinskega premoženja: „Veste, eno je nižinski del, drugo pa haloški del občine. Pri nas je stanje tako, da bi dali zemljo tudi zastonj ali za simbolično ceno, če bi ljudje le hoteli priti v naš konec. Tu ne more biti neke uravnilov-ke, sicer bodo Haloze izumrle! Konkretno zdaj opozarjam na parcelo ob bloku v centru Le-skovca, ki je že bila na razpisu, pa je nihče ne kupi. Naj se ta parcela razpiše za prodajo še enkrat, za simbolno ceno ali zastonj, s pogojem, da se na njej postavi zgradba, v kateri bo spodaj zdravstveni dom, v nadstropjih pa se lahko uredi nekaj stanovanj!"
Rožmanove cvetke: Je direktorica le županova svetovalka?!
Točka pobude in vprašanja pa se seveda nikakor ni mogla končati brez Andreja Rožma-na, ki se je najprej spravil nad predlog proračuna in zahteval za začetek natančna pojasnila, koliko je občina zadolžena oziroma koliko ima odprtih neporavnanih obveznosti: „Veste, da se je zadnje mesece asfaltiralo čez vse meje in vse postavljene plane. Imamo pa en kup cest, ki so še pod garancijo, pa jih je treba popraviti. Naj se najprej naredijo te sanacije - že s tem imamo dela za naslednja tri leta, pa še nobenega tolarja ne bomo porabili, saj velja garancijski rok!" S tem se ni končalo; Rož-man je udaril še čez vse ostalo, predvsem po direktorici občinske uprave, ki da „največ
dela v papirnici in leta po terenu ter govori o tem, kdo sedi v občinskem svetu in kdo naj bi sedel v nadzornem odboru, namesto da bi opravljala svoje delo": „Naša direktorica zasluži 900 tisočakov bruto mesečno, njena naloga je, da v občino pripelje čimveč evropskega in državnega denarja za naše projekte. Kaj pa smo doslej dobili od tega? Nič, vse po-kasirajo drugi, mi pa imamo le
teorijo in papirnate zadeve!" Rožmanega obstreljevanja tu še niti približno ni bilo konec; kronal pa ga je z izjavo, da naj se direktorica raje preimenuje v županovo svetovalko, če ni sposobna za nič drugega. S tem je stopil na zadnji žulj županu Bračiču, ki ga je zalila temna rdečica in njegove potrpežljivosti je bilo konec: „Rožman, tu je pa dovolj, zdaj si pa prekoračil vse meje! Če je vaš načrt miniranje občinske uprave in župana vam lahko kar takoj povem, da imam dovolj kon-dicije, da bom take zadeve na sejah zdržal! Zavedajte pa se, da tako velike pristojnosti, da bi zrušili občinsko upravo in župana, nimate! In še nekaj; v naši občini je bilo v investicije vloženo 2,4 milijarde tolarjev, od tega je bila milijarda pridobljena preko razpisov!"
Seja se je nato počasi ob prehodu ostalih točk umirila. Svetniki so imenovali vse komisije brez posebnih razprav, razen razočaranja DeSusa, ki je dobil bore malo članstva, potrdili so tudi vrednost točke za NUSZ, ki ostaja enaka kot doslej (0,30 tolarja oz. 0,00125 evra), na koncu pa jih je župan seznanil še s potekom izgradnje vrtca ter haloškega vodovoda.
SM
Markovci • Koncert godbe
Koncert navdušil
Godbeniki Godbe na pihala občine Markovci so tudi letos pripravili tradicionalni Miklavžev koncert. Tokrat so se odločili za izvedbo v novi večnamenski dvorani. Odličnemu koncertu, kjer je zapela tudi Nuša Derenda, pa je prisluhnilo kar 600 obiskovalcev.
Prireditev takšnega obsega je bila za godbo sicer precejšen organizacijski zalogaj, a so godbeniki kljub temu prireditev izvrstno izvedli. Delo in trud godbenikov ter njihove dirigentke in profesorice Helene Bezjak je bilo še posebej nagrajeno, ko se je izkazalo, da je bil obisk več kot zadovoljiv. Obiskovalci so tako prisluhnili uri in pol izvrstnega programa. Več skladb je zaigrala godba z nekaterimi solisti (Jan Meznarič - pozavna, Bogdan Megličin in Damjan
Kelenc - oba tenor). Poleg godbenikov je nastopil tudi otroški cerkveni zbor Zvonček, ki ga vodi Alenka Rožanc. Zvončke sta na klavirju in kitari spremljala Andrej Kramberger in Grega Zmazek. Vrhunec večera pa je zagotovo bil nastop ene izmed najboljših slovenskih pevk Nuše Derende.
Med obiskovalci na koncertu sta bila tudi markovski župan Franc Kekec in župan občine Cirkulane Janez Jurgec.
Mojca Zemljane
Ob igranju markovskih godbenikov je zapela tudi ena izmed najboljših slovenskih vokalistk Nuša Derenda.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: MZ
Ptuj • Po GIZ Poetovio Vivat spodrsnilo še LTO
Kdo se bo sedaj posul s pepelom?
Ptujski turizem dela s figo v žepu. Da je tako, je najnovejši dokaz »poraz« delovanja tudi druge organizacije na področju lokalne organiziranosti ptujskega turizma. Lokalna turistična organizacija LTO naj bi prenehala delovati in šla v stečaj, so razmišljali na njenem svetu, ki se je sestal 28. decembra lani. Ptujski turistični subjekti so nezmožni sodelovanja oziroma povezovanja, prireditve prinašajo izgubo, še zlasti kurentovanje.
LTO je Mestna občina ustanovila leta 2001 kot obliko organiziranosti turizma na ravni svojega turističnega območja, saj poskus ustanovitve za širše območje ni uspel, tudi zaradi neslavnega konca GIZ Poetovio Vivat, katerega zgodba še vedno ni končana oziroma je v zadnjih letih ostala »prikrita« javnosti. Potem ko so se v začetku decembra 2004 na hitro »sporazumno« razšli s prejšnjim direktorjem LTO Tadejem Bojnecem, so za v. d. direktorja postavili diplomiranega ekonomista Aleksandra Dolenca in ga po enoletnem vedejevstvu imenovali za direktorja.
Tadej Bojnec je že kmalu po prevzemu krmila LTO pričel opozarjati na to, da minuse prinašajo prireditve, pri ku-rentovanju je to karnevalska dvorana, a mu takrat nihče ni verjel. Po vseh zapletih, ki so se v letu 2004 dogajali okrog LTO, smo se takrat v Štajerskem tedniku vprašali, ali kadrovske menjave (svet zavoda in direktor) pomenijo nov začetek ali konec zgodbe ptujskega LTO. Do novega začetka ni prišlo, čas je temu pritrdil, kvečjemu se je pospešil konec, ne glede na vse lepe besede in napovedi, ki smo jih takrat slišali. Franc Mlakar, takratni predsednik sveta zavoda LTO Ptuj, je napovedal, da se bo svet zavoda oblikoval ne le kot nadzorni organ, ampak kot organ, ki se bo dejavno vključeval v vodenje turizma na Ptuj. LTO naj bi postal povezovalec in nosilec turistične dejavnosti na Ptuju; a mu to v obdobju, ko je bil direktor Tadej Bojnec, ni uspelo. To je bil tudi največji očitek oziroma kritika dela takratnega direktorja. Takšno (novo) vizijo naj bi podpirali vsi najpomembnejši turistični subjekti Ptuja. Zdaj, ko se ta zgodba, ki se niti ni prav
začela, sesuva, javnost pričakuje, da bo nekdo enkrat le odkrito povedal, zakaj ta zgodba na Ptuju ni mogoča, zakaj se ptujski turistični akterji ne morejo trdneje povezati, uskladiti aktivnosti in dela LTO zastaviti skladno z ustanovitvenim aktom. Kaj se je zgodilo z operativno razvojno strategijo z enajstimi primerjalnimi prednostmi, ki naj bi bila v bistvu razvojni dokument LTO, je vprašanje, na katerega v tem trenutku ni pravega odgovora.
Sanacijski program LTO, ki ga je moral pripraviti že Tadej Bojnec, ni nikoli prav zaživel oziroma sploh ni bil sprejet. Že Bojnečev je ostal v predalu, Dolenčev pa je bil le dobra osnova za razpravo, ki se je končala že na začetku. Mestni svetniki prejšnjega mandata so se poslovili, ne da bi zadevo podrobneje pogledali. V poročilu o poslovanju v letu 2005 so v LTO celo zapisali, naj bi odpravnina bivšemu direktorju bila eden od razlogov izgube v tem letu, čeprav dokumenti kažejo drugače - iz naslova odpravnine za to leto mu je bilo izplačanih le nekaj nad dvesto tisoč tolarjev. Torej to ni mogla ustvariti nekajmilijonske izgube, ki je bila v resnici posledica preslabo zastavljenega projekta kurentovanja. To pa je v letu 2006 prineslo še večjo izgubo.
Na Ptuju še niso zreli za povezovanje
V eni uri in petnajst minut je bila končana razprava o predlogu sanacije oziroma stečaja LTO Ptuj, o katerem je svet zavoda razpravljal 28. decembra. Predlogu sanacije oziroma stečaja LTO je bila dodana tudi odstopna izjava direktorja LTO Ptuj Aleksandra Dolenca. Sejo je vodil
predsednik sveta Franc Mlakar, ki se je pridružil mnenju direktorja, zapisanega v poročilu, da na Ptuju očitno še nismo zreli za povezovanje. LTO naj bi bil vedno dežurni krivec za vse, kar se na Ptuju dogaja ali ne dogaja. Dolg se bo z zaprtjem LTO samo prenesel na neko drugo institucijo, zaposleni v LTO pa tudi ne bodo delali, če ne bodo dobili izplačanih plač. Reorganizacija sveta zavoda LTO ni prinesla želenega, Franc Mlakar ugotavlja, da je stroka odpovedala, nekateri člani sveta zavoda LTO so se udeležili le ene seje.
Andrej Klasinc je v svoji razpravi navedel, da se neuspešna zgodba o organiziranosti ptujskega turizma na lokalni ravni vleče že več kot 10 let. Za Terme je dejal, da potrebujejo dobro komunikacijo z mestom, zato se zavzemajo, da bi skupaj z MO Ptuj iz TIC-a ustanovili neko neprofitno organizacijo pod maksimalno kontrolo. Terme Ptuj sanacije ne podpirajo, LTO naj gre v stečaj.
Tudi Jernej Golc je bil mnenja, da bo najboljše, če bo nastala neka nova organizacija, ki bo neobremenjena s preteklostjo, ustanovitelj pa naj reši nastalo situacijo z LTO. Škoda, da ni povezovanja; denar, ki bi ga lahko na ta račun pridobili, po nepotrebnem izgubljamo oziroma ga ne moremo porabiti, četudi ga pridobimo.
Petra Pribožiča je zanimalo, kdo se je mešal v delovanje organizacije, da je prišlo do takih izgub. Če je to bila MO Ptuj, mora prevzeti glavnino odgovornosti, svet zavoda LTO lahko poda le predlog, stanje pa mora preučiti politika, mestni svet, in tudi poda rešitev.
Aleksander Dolenc je ponovil, kar je opozarjal že Boj-
nec, da prireditve prinašajo izgubo, konkretno pri kuren-tovanju karnevalska dvorana, drugi del izgube pa izjaha iz materialnih stroškov. Po njegovem bi se morali župani Spodnjega Podravja odločiti, v katero smer naj se razvija turizem, LTO pa bi se morala ukvarjati z razvojem tega območja in ne s prireditvami. Stečaj LTO je podprl tudi Albin Pišek. Po mnenju Vlada Čuša pa ni na voljo dovolj konkretnih informacij, da bi se lahko odločil. Jasno pa mu je, da LTO v tej kadrovski zasedbi in z danimi finančnimi sredstvi ne more razvijati turistične destinacije in delati uspešnih prireditev. Stanje je potrebno podrobno preučiti, preveriti porabo denarja in šele na podlagi tega sprejeti odločitev.
Jure Šarman je prepričan, da bo izgubo potrebno pokriti z javnimi sredstvi. Glede odstopne izjave direktorja pa je menil, da bi jo sicer lahko sprejeli, vendar to ne bi bilo smotrno, ker je potrebno najprej stvari zaključiti. Potrebne ukrepe pa je potrebno povleči tudi glede plač zaposlenih.
Marjan Selinšek rešitve ne vidi, ker tisti, ki je na čelu organizacije, ne vidi izhoda, Kurentovanje 2007 pa je po njegovem priložnost za sanacijo vsaj dela izgube, saj Perutnina prevzema karnevalsko dvorano.
Franc Mlakar je ob koncu seje povedal, da se bo šele, ko LTO-ja ne bo več, to dejansko poznalo in tudi videlo, kaj vse je dajal od sebe. (Razprave posameznih članov sveta zavoda LTO Ptuj smo povzeli po zapisniku, ki ga je posredoval predsednik sveta zavoda LTO Ptuj Franc Mlakar, saj so mu člani sveta naložili posredovati informacije javnosti, brez dodatnih velikih
im
i; ■■ ■ ■ in ! '4L!
Äd ■ v ^
-JM M
IVI t \
■'//;) ¡i v, mér&'M''
mm
razprav, op. a.).
Ptujski župan odločen - izredne seje ne bo!
Četrto sejo sveta zavoda LTO Ptuj so zaključili s tremi sklepi: županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu so predlagali, da naj v čim krajšem času skliče izredno sejo mestnega o prenehanju delovanja LTO Ptuj in da naj preuči pravne možnosti izplačila plač zaposlenim, ki plač niso dobili že od novembra lanskega leta. Odstopne izjave direktorja LTO Ptuj Aleksandra Dolenca niso sprejeli.
Za komentar v zvezi z dogajanjem v LTO Ptuj smo zaprosili tudi ptujskega župana dr. Štefana Čelana.
»S problematiko delovanja LTO so bili mestni svetniki in svetnice že velikokrat seznanjeni. Direktorju in organu upravljanja (svetu zavoda) so
naložili, da pripravi učinkovit program sanacije. Žal smo do danes sprejeli le takšne rešitve, ki so vzrok za trenutno nastalo situacijo. Ker MO Ptuj do zavoda izpolnjuje vse obveznosti (finančne in organizacijske), torej ni povzročiteljica nastalih zapletov. Zato ne vidim nobene potrebe po sklicevanju izredne seje mestnega sveta. S problematiko se bodo svetniki in svetnice seznanili na redni januarski seji. Kar zadeva odstop direktorja, ki ni bil sprejet, naj povem, da je legalna in legitimna pravica organa upravljanja, da takšen sklep sprejme. O njem bodo svetniki in svetnice odločali na januarski seji. O pravnih možnostih izplačila plač zaposlenim smo se s strokovnimi sodelavci v MO Ptuj že veliko pogovarjali. Žal do danes nismo našli rešitve glede na trenutno stanje v LTO Ptuj, ki ima blokiran transakcijski račun.«
MG
Ptuj • Božični koncert zbora
Za mir,
veselje, srečo
V minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju je bil 25. decembra božični koncert zbora sv. Viktorina, ki ga vodi Sonja Winkler.
Gosta večera sta bila har-fistka Tina Žerdin in violinist Joannis Vagenas. Zbor sv. Viktorina deluje že več kot
35 let. Letošnjemu božičnemu koncertu je prisluhnilo več kot 600 ljudi. V izbranem šopku so prisluhnili protestantski, adventistični, pravoslavni in slovenski katoliški božični pesmi, ki so prinesle sporočilo miru, veselja, ljubezni in sreče.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Do kurentovanja 2007 je še dober mesec dni, priprave na osrednjo prireditev javnega pomena MO Ptuj pa so bolj ali manj zavite v tančico skrivnosti, tudi zato, ker so se pričele tik pred zdajci, kar je že stalnica te ptujske prireditve. Kurentovanje pa naj bi bilo tudi glavni krivec za »neuspelo« poslovanje LTO.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Majhen dvojni jubilej radijcev
44 let Radia Ptuj in 4 leta Štajerske budilke
Radio Ptuj se je s svojim programom prvič oglasil 2. januarja 1963, na pobudo tedanjega občinskega odbora SZDL Ptuj oziroma na podlagi osebnih prizadevanj njenega predsednika Branka Gorjupa ter sekretarja Franca Tetičkoviča. V torek, 2. januarja 2007, so torej programski delavci in sodelavci radia Ptuj slavili že 44. rojstni dan.
Foto: R. Skrjanec
Ekipa Štajerske budilke je svojemu 4. rojstnemu dnevu nazdravila že v zadnji lanski jutranji oddaji.
Svoj prvi delovni prostor in studio je dobil radio Ptuj najprej v vzhodnem stolpu ptujskega gradu, od koder so napeli zasilno anteno na mestni stolp. Sicer je že oktobra leta 1962 pričel prenašati prvi program radia Slovenija, s povsem lastnim programom pa se je prvič oglasil v nedeljo, 2. januarja 1963. Informativni program so sprva pripravljali na SZDL, prvi odgovorni urednik je bil Stane Kanduč, tehnična opravila pa so opravljali ptujski radioamaterji pod vodstvom Mihaela Gobca.
Ker so kmalu spoznali, da na amaterski podlagi ne bo šlo, je bil 1. marca 1963 za upravnika nameščen Franc Plohl, ki je uspešno vodil radio Ptuj vse do svoje tragične smrti leta 1971.
V začetku je radio Ptuj oddajal svoj lastni program le ob nedeljah, potem se je oglašal dvakrat tedensko, leta 1965 pa je začel oddajati vsak dan, vendar sprva le z dvournim programom. Od aprila 1964
je bil odgovorni urednik radia Ptuj Franc Fideršek, leta 1970 ko je postal radio Ptuj samostojni zavod, pa je postal njegov direktor Mihael Gobec.
Leta 1969 je v počastitev 1900-letnice mesta Ptuja radio Ptuj pričeli s prvim festivalom Domače zabavne glasbe Slovenije, ki je danes osrednji festival te glasbe v Sloveniji. Leta 1976 je prišlo do združitve Radia Ptuj s tedanjim Ptujskim Tednikom v enoten zavod Radio-Tednik Ptuj, za direktorja je bil imenovan Mihael Gobec, odgovorni urednik obeh medijev pa je bil Franc Fideršek. Leta 1980, po upokojitvi Mihaela Gobca, je bil za direktorja zavoda Radio-Tednik Ptuj imenovan Franc Lačen, od leta 1985, po upokojitvi Franca Fiderška pa je odgovorni urednik obeh medijev postal Ludvik Kotar, ki je odgovorni urednik radia Ptuj še danes. Direktor Radia Ptuj oziroma združenega podjetja Radio-Tednik pa je danes Jože Bračič.
Poleg prvega radijskega od-
dajnika, ki stoji od leta 1963 v Novi vasi pri Ptuju, so leta 1993 postavili oddajnik tudi na Belskem Vrhu pri Borlu, v vseh teh letih pa je radio Ptuj oddajal tudi na več različnih frekvencah, sprva le na srednjem valu, po posodobitvi opreme pa na Ultra kratkem ali UKV valu. Od prvih radijskih napovedovalcev: Vide Vi-dovič in Marjana Šnebergerja se je na radiu Ptuj menjalo že veliko ženskih in moških glasov, novinarjev in voditeljev. Danes pa sta odgovornemu uredniku Ludviku Kotarju pri urejanju vsebine programa v pomoč dnevni urednici Marija Slodnjak in Anemari
Kekec, pri snovanju radijskih oddaj, novic in zanimivosti pa najpogosteje novinarji, sodelavci in voditelji Majda Fridl, Mojca Zemljarič, Natalija Škr-lec, Nataša Pogorevc, Zmago Šalamun, Danilo Klajnšek, David Breznik, Janko Bezjak in pa Orfejčkov par Luka Huz-jan ter Jože Ekart in še veliko drugih.
Med ženskimi glasovi so na radiu Ptuj najpogosteje na programu Danica Godec, Darinka Čobec, Zlatka Lampret, Tatjana Mohorko, Natalija Škrlec, Manja Kokol, Darja Lukman Žunec in Sonja Voda; od moških voditeljev pa so najpogosteje z vami Marjan
Nahberger, Peter Kirič, Vladimir Kajzovar, Frenk Muzek, Martin Ozmec ter budilkarji Rado Škrjanec, David Breznik in Danilo Majcen.
Danes je Radio Ptuj sodobna radijska postaja s statusom regionalnega programa posebnega pomena. V pretežnem delu gre za informativni in zabavni program na širšem območju Spodnjega Podrav-ja, katerega cilj in strategija je obdržati oziroma utrditi vodilno mesto med radijskimi programi na tem območju. Radio Ptuj pa se programsko in poslovno povezuje tudi s sorodnimi programi v Sloveniji in skupaj s še 10 postaja-
mi sodeluje v Skupnem nočnem programu slovenskih radijskih postaj, popularno imenovanem SNOP.
V sredo, 3. januarja, pa so ptujski radijci proslavili še en, sicer precej krajši, a prav tako pomemben jubilej, saj je minilo štiri leta, od pričet-ka dokaj popularne Štajerske budilke, jutranjega programa radia Ptuj, katerega glavna značilnost je da jo ob popularni glasbi čimbolj sproščeno in razgibano povezujeta dva voditelja. V moškem delu voditeljskega para se poleg Rada Škrjanca, ki je zraven od vsega začetka, občasno pojavljata tudi David Breznik in Danilo Majcen. In ker brez nežnega spola očitno ne gre, se v ženskem delu med tednom menjujejo voditeljice Tatjana Mohorko, Zlatka Lampret ter Natalija Škrlec. Kolegicam in kolegom z radia Ptuj in Štajerske budilke ob jubilejih čestitamo!
M. Ozmec
m
Hi
Foto: M. Ozmec
Pred desetimi leti so postavili radijski odajnik tudi na Budnem.
Ptuj • Slovo od tolarja in prihod evra
Zaenkrat tekoče in brez težav
Kljub nekaterim skeptikom sta slovo in prehod iz tolarja na evro po vsej Sloveniji minila brez zapletov ali težav. Večina bančnih avtomatov je z novo evropsko valuto pričela delovati že kmalu po polnoči, najpozneje pa v jutranjih urah prvega dne letošnjega leta, vse osrednje bančne enote pa so kljub praznikom za menjavo valute poslovale tudi v ponedeljek in torek, 1. in 2. januarja, med 10. in 14. uro.
Tekoče in brez težav je minil prehod iz tolarja na evro valuto tudi v ptujski podru-
žnici Nove KBM, kjer je vodja enote Vlado Vadlja po prvih treh dneh prehoda v evro
območje stanje včeraj takole ocenil:
"Naše prve ugotovitve so pozitivne, saj je prehod v evro potekal tekoče in brez problemov, tako kot smo v te-
Foto. M. Ozmec
Zbogom tolar, dobrodošel evro!
Foto: M. Ozmec
Poslovalnica Nove KBM na Novem trgu je bila v torek, 2. januarja, kljub prazničnemu dnevu dobro obiskana.
Foto: M. Ozmec
Vlado Vadlja, vodja ptujske enote nove KBM prehod na evro valuto ugodno ocenjuje.
meljitih pripravah tudi načrtovali. Obe naši poslovalnici na Novem trgu na Ptuju in v Ormožu sta kljub praznikom poslovali tudi v ponedeljek in torek, 1. in 2. januarja, med 10. in 14. uro. Pohvalimo pa se lahko tudi, da je vseh 23 naših bankomatov delovalo že takoj v začetku novega leta, dejansko so vsi delovali že od polnoči dalje. Tudi, ko smo v sredo pričeli z rednim poslovanjem, nismo zabeležili nobenih problemov, zastojev ali kakršnihkoli težav.
Da bi bilo tako tudi v bodoče, pozivamo občane, da čimprej opravijo menjavo tolarske valute v evre, najkasneje pa do 1. marca, saj bo do tega datuma menjava še brezplačna, oziroma do takrat še ne bomo zaračunavali nobene provizije.
Sicer pa dovolite da izkoristim priložnost in zaželim vsem našim, sedanjim in bodočim komitentom, ter seveda tudi vašim bralcem Štajerskega tednika, predvsem zdravo, srečno in poslovno uspešno novo leto 2007!"
OM
Ptuj • Sto let Gradbenega podjetja Ptuj
Z razvojem tudi več dela za gradbenike
Gradbeno podjetje Ptuj je podjetje z najstarejšo gradbeno tradicijo ne samo v okviru mladega podjetja oziroma skupine MTB, v katero se je priključilo konec leta 2005, temveč tudi na Ptujskem in širše. Podjetje MTB, d. o. o, Maribor, je od začetka leta 2006 njegov večinski lastnik. Dejavnost pa tudi po tem datumu ostaja nespremenjena, osnovna dejavnost ostaja visoka gradnja in proizvodnja gramoza, gramoznih agregatov in betonov.
Foto: Črtomir Goznik
Borut Bernhard, direktor Gradbenega podjetja Ptuj: »Gradbeno podjetje Ptuj je konec 2006. praznovalo 100-letnico vpisa v register in opravljanja gradbene dejavnosti na Ptuju.«
Enota Doma upokojencev Ptuj v Muretincih
Foto: Arhiv GP Ptuj
Redno zaposlenih je 70 delavcev, v vrhuncu gradbene sezone pa se to število poveča v povprečju za 100 ali 150 delavcev - kooperantov, da lahko opravijo vse prevzeta oziroma pogodbena dela. Večino del pridobivajo z javnimi naročili oziroma z zbiranjem ponudb, nekaj manj pa z lastnimi investicijami oziroma gradnjo za trg. Pozna se, da se je v SV delu Slovenije pričela intenzivna gradnja avtocestnega programa. Cestna gradnja na tem območju (rondo in viadukt Pesnica na avtocesti Maribor-Lenart) poteka tudi z gramozom iz njihove gramoznice, prav tako za te potrebe dobavljajo tudi betone. Njihov beton vgrajujejo tudi v štirizvezdični hotel v Termah Ptuj. To sta v tem trenutku največja objekta, ki ju oskrbujejo z gramozom oziroma betonom, ki pa ga koristijo tudi za lastne potrebe in potrebe skupine MTB.
Nad izkupičkom letine 2006 se v Gradbenem podjetju Ptuj ne pritožujejo, je povedal direktor Borut Bernhard, ki je di-rektorovanje ponovno prevzel julija lani, sicer pa ima z delom v gradbeništvu že dolgoletne izkušnje. Načrtovano realizacijo bodo presegli za 11 odstotkov, dosegla bo 3 milijarde 215 milijonov tolarjev. Med večje lanske objekte sodijo: PS Magdalena I. v Mariboru, v sklopu katerega so zgradili 120 stanovanj, dograditev livarne livarskih zlitin v Talumu Kidričevo, kotlarna KP Ptuj, poslovni objekt Teh centra, Dom upokojencev v Muretincih in avtocestni program (viadukti, mostovi, nadvozi, podvozi). Dobavljali so beton tudi za izgradnjo mostu čez reko Dravo na Ptuju, vendar so zaradi neplačevanja obveznosti dobavo z izbranim izvajalcem prekinili.
Začetek v predmestju Kaniža
Temelji današnjega Gradbenega podjetja Ptuj segajo v leto 1906, ko je bilo na zdajšnjem sedežu (Osojnikova 9, sedež na
tem naslovu je ohranilo, kljub temu da se je pred skoraj desetimi leti preselilo v Žabjak) prvič vpisano kot podjetje, ki se je ukvarjalo z gradbeno dejavnostjo. Delovalo je vse do leta 1946, ko je bilo na podlagi odločbe OLO Ptuj, izdane 2. novembra 1946, 10. decembra registrirano kot Okrajno gradbeno podjetje Ptuj. Novembra oziroma decembra 2006 je tako Gradbeno podjetje Ptuj praznovalo 100-letnico vpisa v register in opravljanja gradbene dejavnosti na Ptuju, je v pogovoru za Štajerski tednik povedal direktor Borut Bernhard.
Iz »zgodovine« ptujskega gradbeništva oziroma monografije o gospodarskem in družbenem razvoju ptujske občine po II. svetovni vojni, izšla je leta 1992, izhaja, da je bilo prvo gradbeno podjetje po drugi svetovni vojni ustanovljeno 15. junija 1945 - to je bila Opekarna Ptuj. Leta 1946 pa sta nastali Gradbeno podjetje Ptuj in Okrajno slikarsko-pleskarsko podjetje (Okrajno remontno podjetje, kasneje Gradnje Ptuj). Gradbeno podjetje Drava (pod tem imenom naj bi poslovalo od leta 1951, podatki glede poimenovanja so različni), danes Gradbeno podjetje Ptuj, je izvirno ime obdržalo do 31. decembra 1975, od leta 1990 posluje pod imenom Gradbeno podjetje Ptuj. Lastninsko preoblikovanje podjetja se je zaključilo
v letu 1996, kot je bilo vpisano v sodni register kot Gradbeno podjetje Ptuj, d. o. o., Ptuj, s 50 družbeniki.
Majhen kolektiv, ki je imel ob ustanovitvi leta 1946 okrog 50 oziroma 60 zaposlenih, se je tako kot mnogi drugi v porušeni domovini lotil obnove z izrabljenim orodjem, brez mehanizacije, vendar poln zaupanja v svojo moč in lepšo bodočnost. Po osvoboditvi je prišlo na področju gradbeništva do sprememb pri organizaciji dela in lastninjenja. Gradbeno podjetje Ptuj je nastalo iz firme Dengg, firme Treo in državnega gradbenega podjetja Obnova. Sicer pa je Ptuj začel dobivati današnjo obliko v 19. stoletju, določena pravila, kako in kdo sme pozidati stanovanjsko ali poslovno stavbo, pa je mesto imelo že v srednjem veku. S konca 19. stoletja so najbolj znani gradbeniki na Ptuju in v njegovi okolici: Treo, Mresihar, Macun, Dengo, Celotti in Tolaz-zi. Tretjega junija 1906 je Wilhelm Dengg skupaj s Celottijem in Tolazzijem dobil koncesijo za gradbeno podjetje. Sedež podjetja je bil v predmestju Kaniža, številka 9 in 10, na lokaciji še današnjega sedeža Gradbenega podjetja Ptuj, kjer stoji Poslovni center Drava. Tudi zato, da bi se na nek način tradicija ohranila, Gradbeno podjetje Ptuj sedeža podjetja ni spreminjalo, četudi že skoraj deset let deluje na pre-
seljeni lokaciji.
Firma Dengg je kot prehod-nica današnjega Gradbenega podjetja Ptuj dela opravljala ne samo na Ptuju, temveč tudi bližnji in širi okolici. V obdobju svojega delovanja je zgradila okrog 2500 objektov, če ne štejemo popravil in dograditev že obstoječih objektov.
Potem ko si je Gradbeno podjetje Ptuj ustvarilo materialne pogoje za delo, je lahko pričelo prevzemati večja in zahtevnejša dela tudi zunaj takrat še velike občine Ptuj. Graditi je pričelo v Čakovcu, Varaždinu, Mariboru in nekaterih drugih krajih. V ptujski občini so zgradili vse nove šolske objekte po drugi svetovni vojni do osemdesetih oziroma devetdesetih let prejšnjega stoletja, razen srednješolskega centra.V obdobju od leta 1969 do 1974 so zgradili vrsto stanovanjskih objektov za trg. Ob izvajanju regulacijskega programa v pesniški dolini so zgradili več mostov, zgradili in vzdrževali so vrsto manjših objektov v nekdanjem TGA, današnjem Talumu, kjer gradijo še danes. Neprecenljiv je tudi njihov delež pri gradnji elektroenergetskih objektov v ptujski in mariborski občini. V Mariboru so med drugim zgradili eno največjih trafopostaj v sistemu Nikola Tesla v bivši Jugoslaviji. V vsem svojem delovanju po II. svetovni vojni so zgradili vrsto pomembnih objektov za potrebe gospodarstva, družbenega standarda, izobraževanja in ostalih dejavnosti. Od objektov, ki so nekaj časa zelo burili ptujske duhove, velja omeniti poslovno stavbo Perutnine, na Potrčevi cesti 10. V osemdesetih oziroma devetdesetih letih prejšnjega stoletja so veliko vlagali v proizvonjo gradbenega
materiala, dokončali so rekonstrukcijo betonarne in njene zmogljivosti povečali kar za 300 odstotkov. V tem obdobju je podjetje doživelo tudi več statusnih sprememb.
Poseben poudarek pripravi in distribuciji betona
Posebnih slovesnosti ob 100-letnici niso pripravili, le pričujoči zapis naj bi spomnil na njihovo že stoletno prisotnost v tem okolju. Čeprav niso ne veliki ne majhni, pa s svojo tradicijo in delom sestavljajo pomemben mozaik v razvoju Ptuja in okolice. V okviru skupine MTB in GP Ptuj deluje tudi profitni center Pleterje, kjer so na območju 22 ha zemljišč združene dejavnosti pridobivanja in separacije gramoza ter proizvodnja in distribucija betona. Za vse gramozne agregate in betone imajo pridobljen certifikat kontrole proizvodnje po sistemu SIST EN standarda. S certifikatom kontrole kakovosti vodenja ISO 9001-2000 pa GP Ptuj razpolaga od 24. 12. 2004, od takrat do danes so uspešno prestali že tri presoje. Poseben poudarek želijo v bodoče ob pridobivanju gramoznih agregatov za gradnjo cest dati pripravi in distribuciji betona. Proizvodnjo betona naj bi že v letu 2007 podvojili, lani so ga proizvedli 40 tisoč m3, saj se bo v naslednjih letih zaradi še večje cestne izgradnje povpraševanje po betonih še povečalo.
V Pleterju so pridobili večje površine zemljišč, ki so v prostorskih aktih opredeljene kot širitev gramoznice, v začetku decembra so dobili tudi odločbo o izbiri koncesionarja, po-
deljeno rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin. Do aprila 2007 naj bi zdajšnjo betonarno s Hajdine preselili v gramoznico v Pleterju, v katero so v letu 2006 kar precej investirali v okviru skupine MTB. Predvsem gre za opremo za izkope, težko gradbeno mehanizacijo, med katere sodi tudi bager vrbičar, ki lahko gramoz koplje tudi iz vode. Velika pridobitev pa je tudi tehtnica, vse izhodne količine se po novem tehtajo. Betonarno morajo preseliti tudi zaradi načrtovane izgradnje pomembnega turstič-nega objekta, Megalaxije. Novo separacijo v Pleterjah so postavili pred dvema letoma. V tem trenutku se lahko pohvalijo, da imajo zelo sodobno opremljeno gramoznico.
Svoje načrte so v letu 2006 dosegli in presegli. V novo leto vstopajo z optimizmom, že sklenjenih pogodb imajo že sedaj za skoraj enajst milijonov evrov. V Mariboru bodo nadaljevali gradnjo stanovanj za trg, v okviru projekta Magdalena II. jih bodo zgradili 140, v Račah bodo gradili športno dvorano, v Podlehniku policijsko postajo, v Negovi bodo obnavljali grad Negovo, delali pa bodo tudi na drugih objektih. Na nekaterih deloviščih so prisotni že nekaj let.
Že nekaj časa pa tako kot vsi gradbeniki opozarjajo na deficitarnost poklicnih profilov, zlasti primanjkuje zidarjev, tesarjev in železokrivcev. Dejavnost je v ekspanziji, gre torej za poklice, ki imajo bodočnost, mladim bi jih morali le pravilno predstaviti, da bi se lažje in množičneje odločali zanje. Deficitaren kader je tudi inženirski, zato jim na široko odpirajo vrata. »Zaposlujemo mlade inženirje, sami jih vzgajamo, izkušnje si pridobivajo na naših gradbiščih z našimi vodji gradbišč,« je še povedal direktor GP Ptuj Borut Bernhard.
Skupaj z MO Ptuj pa že nekaj časa načrtujejo tudi večji projekt za trg, ki pa je še v konceptu, zato o njem še ne želijo govoriti na glas. Do sredine leta 2007 pa naj bi bilo že več znanega.
MG
Foto: Arhiv GP Ptuj
Eden od večjih projektov v letu 2006 je bila dograditev livarne livarskih zlitin v Talumu Kidričevo.
ú m
Gradbeno podjetje Ptuj d.o.o.
2250 Ptuj, Osojnikova cesta 9
Tel.: 02 787 12 11, Fax: 02 787 12 30 e-mail: gradbenopodjetje@gpptuj.si
Žetale • Pred novim srednjeročnim planom
Konec „vodovodnega obdobja" - kaj bodo gradili Žetalčani zdaj?
V Žetalah so po volitvah, na katerih so občani izbrali nove člane občinskega sveta, župan pa je ostal isti (Anton Butolen, op. a.), saj protikandidata ni bilo, izvedli dve redni seji občinskega sveta.
Na prvi, konstitutivni so tako kot v ostalih spodnje-podravskih občinah ugotovili, da nepravilnosti pri volitvah ni bilo in potrdili mandate izvoljenim svetnikom ter županu. V svetniški klopeh bodo tako naslednja štiri leta sedeli: Stanko Skledar (262 glasov), Janez Vogrinec (254), Anton Furman (244), Franc Vogrinc (243), Petra Plajnšek (240), Janez Vodušek (239) in Izidor Štajnberger (233), na-čeloval pa jim bo še naprej Anton Butolen, ki je na volitvah dobil 600 glasov. Žetal-ski občinski svet je sicer premočno v rokah koalicije OO SLS, NSi in SDS, ki jo zastopa pet od skupno sedmih svetnikov, Janez Vogrinc je član OO LDS, Franc Vogrinc pa je neodvisni občinski svetnik.
Župan Butolen je na začetku vodenja tretjega mandata svetnike nagovoril tako: „Če se ozrem na začetek nastajanja naše občine ugotavljam, da se je občina ustanavljala v zelo težkih in skromnih razmerah, tako zaradi prostorske stiske kot tudi zaradi dvomov nekaterih o samostojnosti občine. Povedati moram, da je bilo včasih res za obupati. Pogosto smo se lotevali uresničevanja odločitev, ki so bile tvegane in so prinašale negativne točke. Za menoj je ostalo veliko neprespanih noči, saj kot župan odgovarjam za vse sprejete odločitve. Kljub temu pa lahko danes povem, da
sem včasih tudi tvegane odločitve sprejemal zavestno, ker sem vedel, da se lahko vedno zanesem na občinski svet, ki je, brez ozira na strankarsko sestavo, deloval konstruktivno in v dobro občine in občanov. Upoštevajoč naše pogoje smo se takrat odločali za skoraj nemogoče investicije, kot je bila izgradnja nove osnovne šole, mrliške vežice, zdravstvene ambulante, ureditev občinskih prostorov, modernizacija cest itd. Vsi cilji so do danes uresničeni in prepričan sem, da je danes ugled naše občine in njena prepoznavnost v državi večja od njene ekonomske moči in želim, da tako tudi ostane."
V občinskem razvojnem načrtu 2007-2013 tudi vrtec?
Nadalje je župan Anton Butolen spregovoril tudi o bodočem štiriletnem obdobju: „V mandatu, ki je pred nami, nas čaka zelo naporno delo. Načrt razvojnih programov za obdobje 2002 do 2006 je praktično v celoti uresničen, nekateri projekti pa so pravkar v izvedbi in bodo v letu 2007 dokončani. Prejšnji občinski svet novega načrta razvojnih programov zavestno ni pripravil, saj gre za obdobje 2007 do 2013, s čimer je vam prepuščena
odločitev o tem, čemu se bo dala prednost v naslednjem obdobju. To sicer ne pomeni, da projekti niso pripravljeni, ravno nasprotno: Žetale so vključene v Program razvoja podeželja, v katerega smo vključili veliko svojih projektov. Prav tako smo se priključili projektu večih občin iz povodja reke Dravinje, aktivno smo vključeni tudi v pripravo RRP za Spodnje Podravje, skupaj z nekaj drugimi občinami pa pripravljamo še projekt za ogrevanje z biomaso. Nadalje imamo pripravljen tudi idejni načrt za vrtec in za obnovo kulturne dvorane. Od vas, se pravi od občinskega sveta pa bo odvisno, katerim projektom bo dal prednost!"
O tem sicer ne bo odločal le občinski svet, pač pa bodo projekte najprej obravnavali na posameznih vaških odborih, šele nato bodo zadnjo besedo rekli tudi svetniki.
O prednostnih projektih bodo svetniki torej odločali v letošnjem letu, konkretneje po sprejetju novega proračuna, še pred tem pa so na drugi seji potrdili rebalans proračuna za leto 2006.
Dokončno izgubljena mejna taksa
Vzrokov za rebalans je bilo več: „Prvi razlog je izgradnja vodovodnega omrežja, kjer
je prišlo do zamika dela plačila, gre za 88 milijonov, v leto 2007. Prav tako so ostale nedokončane sicer začete modernizacije dveh odsekov cest. Predvidevali smo, da bodo dela zaključena letos, vendar izvajalec tega zaradi poznega začetka del, saj smo čakali na sklepe vlade in zaradi preobilice dela drugje, ni uspel zaključiti. Tako bo 12 milijonov zapadlo v plačilo naslednje leto. Sicer pa je rebalans potreben tudi zaradi načina najemanja kreditov, saj vstopa v veljavo nov zakon o financiranju občin, po katerem bi naj naš proračun postal bogatejši za približno 60 milijonov tolarjev. Nadalje smo v letu 2006 porabili kar 11 milijonov več za vzdrževanje cest kot smo predvideli, kar je posledica hudega junijskega neurja, za katerega posledice nam država doslej še ni izplačala niti tolarja."
Občina Žetale sicer v leto 2007 vstopa s 126 milijoni dolgoročnega kredita in 155 milijoni kratkoročnih kreditov (za vodovod), še 55 milijonov pa je nepokritih obveznosti za izgradnjo cest.
Za precej velik izpad dohodka so se v Žetalah dokončno (tako kot tudi v Pod-lehniku) morali „obrisati pod nosom" zaradi izgube prihodka iz naslova mejne takse. Čeprav so avgusta 2006 še sprejeli občinski odlok o ponovnem pobiranju tega davka na mednarodnem mejnem prehodu v Gruškovju, jim dokument ni veliko pomagal, saj so podjetju, s katerim sta se obe občini dogovorili za izvajanje te dejavnosti, pristojna policija (fizično) preprečila le-to. Da ne bi kdo razmišljal narobe; ni prišlo do nobenega pretepa ali prerivanja, pač pa je policija dala jasno vedeti, da po odločitvi Ustavnega sodišča pobiranje te takse ni zakonito in konec. „Res je, da smo se zato morali odreči precejšnjemu prilivu, ki smo ga v začetku leta še načrtovali, zato smo tudi morali potem najeti določen znesek kredita. Ustavno sodišče je s presojo oziroma odločitvijo zelo dolgo odlašalo, več kot pol leta, ko pa smo poskušali takso ponovno začeti pobirati, je prišla dokončna odločitev US, da je to protizakonito," je zadevo pojasnil župan Anton Butolen.
SM
Foto: SM
Župan Anton Butolen: „Prejšnji občinski svet novega načrta razvojnih programov zavestno ni pripravil, saj gre za obdobje 2007 do 2013, s čimer je novemu svetu prepuščena odločitev o tem, kateremu od številnih pripravljenih projektov se bo dala prednost v naslednjem obdobju."
Od tod in tam
Ormož • Pihalni orkester navdušil
Foto: ns
Člani pihalnega orkestra Ormož so v minulih dneh ponovno napolnili športno dvorano na Hardeku, saj so se Ormožani množično udeležili novoletnega koncerta, ki je letos potekal v znamenju 110-letnice delovanja. Prvi del koncerta so posvetili 250-letnici Wolfganga Amadeusa Mozarta, v drugem delu pa so izvajali najuspešnejše skladbe zadnjih devetih koncertov. Ob tej priložnosti so za dolgoletno delovanje v orkestru podelili dvanajst bronastih, dve srebrni in pet zlatih medalj Bojana Adamiča ter bronasto, dve srebrni in eno zlato Gallusovo značko. Podelili so tudi medalje za zasluge mednarodne glasbene zveze - za 37 let delovanja v orkestru jo je prejel Anton Šalamon, za 39 let Jože Barin Turica, za 42 let Slavko Petek, za 44 let pa Marija in Martina Lah. Priznanji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, območne izpostave Ormož sta prejela predsednik orkestra Robi Vaupotič in dirigent Slavko Petek, vodja sklada Tomaž Bolcar pa je za organizacijo enajstih tekmovanj godb v zabavnem programu prejel Bronasti častni znak zveze godb.
ns
Ptuj • Ljudska univerza podarila računalnike
Foto: Črtomir Goznik
Predpraznične dneve je Vrtcu Ptuj olepšala Ljudska univerza Ptuj. Direktorica mag. Klavdija Markež jim je skupaj s sodelavci podarila tri računalnike za tri enote: Marjetico, Trobentico in Narciso. »Za darilo smo iskreno hvaležni, da so se spomnili na nas in nam na ta način pomagajo,« je v zahvalo med drugim povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Vrtec je leto 2006 zaključil nadvse uspešno, kot prvi vrtec v Sloveniji je pridobil certifikat kakovosti - kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja. Sredi januarja bodo certifikat predstavili tudi javnosti.
MG
Majšperk • Čobalova Anatomija kozolca v Galeriji
Foto: ZL
V nedeljo, 24. decembra, so člani likovne sekcije DPD Svoboda Majšperk vabili na otvoritev zanimive razstave mariborskega slikarja in likovnega pedagoga Bogdana Čobala, ki se je številnim ljubiteljem likovne umetnosti iz Majšperka in okolice predstavil s sklopom slikarskih del Anatomija kozolca. Njegovo umetniško pot in njegov celoten slikarski opus je predstavil likovni kritik Mario Berdič. Razstavo so majšperški likovniki posvetili praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti, na otvoritvi so zapeli pevci Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk, obiskovalce pa je pozdravila tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin. Slikarska dela so v Galeriji DPD Svoboda Majšperk na ogled vsako nedeljo med 9. in 12. uro.
Zlatka Lampret
Vareja • Težave s cesto
Zaradi slabe ceste na sodišče?!
V KS Vareja v občini Videm so pred dobrim letom dni slovesno odprli nov odsek drobne asfaltirane ceste med vinogradi. Nič posebnega sicer, pa vseeno je bilo med tamkaj živečimi občani precej veselja.
Otvoritev je bila zato takšna kot se sliši; z govori, čestitkami, prerezom traku, pojedino in zdravicami, celo petja ni manjkalo. Nekaj časa, čez predlansko zimo, ni bilo slišati nič, potem pa so se že pred lanskim poletjem začele pojavljati prve pripombe, da s cesto še zdaleč ni vse v redu, da se menda močno udirajo bankine (ki so, resnici na ljubo že ob sami otvoritvi bile bolj za okras kot za dejansko uporabo, kar smo preizkusili vsi, ki smo prišli na kraj slovesne otvoritve)in da je zdaj začela pokati in se udirati še asfaltna prevleka. Občani so preko svetnikov tako še v prejšnjem mandatu obvestili župana Friderika Bračiča, da naj se vsa zadeva popravi s strani izvajalca, saj se bodo težave sicer le še povečevale. Potem zelo dolgo, vse do letošnjega novega leta, ni bilo slišati kaj veliko. Zdaj pa je spet počilo, tokrat precej bolj kot prvič. Novoizvoljeni svetnik iz te KS, Marjan Jelen, je namreč povedal: „S cesto so se težave začele že dva meseca po iz-gotovitvi avgusta 2005, to je pa vseeno malo prehuda. Občani so takoj opozorili, da so bankine zanič, da niso utrjene in da se cesta zaradi tega vse bolj ruši. Pritožba je bila dana županu, a ta v vsem tem času ni ukrepal. Na izvedbo cest je izvajalec vendarle dolžan dati reklamacijski rok oziroma garancijo in krajani so pravočasno opozorili na nekvalitetno izvedbo. Ker se na pritožbe ni odzval nihče na občini kot investitorju, je zadeva zdaj že na
sodišču! Tako se vendarle ne moremo iti naprej, da se daje veliko denarja za asfalt, potem pa je ta zanič v nekaj mesecih, izvajalec pa ni dolžan popraviti slabo narejenega dela?! Tako to ne gre! V računu, ki je bil plačan izvajalcu, gre za Cestno podjetje Ptuj, saj to ni nobena skrivnost, so zajete tudi cestne bankine in njihova ureditev je bila tudi plačana. Torej morajo izvajalci zdaj to tudi popraviti, če bankine ne zdržijo in zato potem propada celo cestišče! Če reklamacije ne more rešiti občina kot investitor, potem ni druge, kot da se to reši preko sodišča!"
Problematične naj bi bile nabrežine
Župan Friderik Bračič je na pritožbe občanov, ki jih je povzel Jelen, povedal, da si je sporno cesto ogledal takoj po prvih opozorilih in da je sama cesta narejena tako kot mora biti: „Gre pa za to, da je teren, kamor je vrezana, izjemno težaven. Samo vozišče je torej čisto v redu, da bi se lahko utrdile bankine, pa bi bilo potrebno odkupiti še nekaj zemlje, da bi se cesta pomaknila bolj v terase, vendar te zemlje noče nihče odprodati. Tako je pač vozišče urejeno po samem robu teras in bankin na zunanjem delu ni možno bolj utrditi. Sicer so pa tu še druge težave in medsebojna nagajanja, o čemer ne bi govoril na široko. Bankine pa se ne morejo urediti bolje oziroma utrditi, če ni zemlje za to!"
Težava haloških cest, na katero so tokrat zelo glasno opozorili Varejčani, je sicer enaka skorajda povsod v Halozah; tereni za izgradnjo in asfaltiranje cest so zelo težki, še težje pa se je dogovoriti z ljudmi oziroma lastniki zemlje, da bi je odpro-dali kakšen kos več, posebej na najbolj tveganih območjih, kjer bi za višjo trajnost obstoja ceste teren pod in ob njej morali nekoliko bolje utrditi. Ker po drugi strani tudi občinski proračuni niso ravno „veseli" visokih cifer ureditve haloških cest, se tako neredko dogaja, da se asfaltna trakulja sicer potegne po zarisani trasi,, na precej točkah tudi bolj na račun videza kot pa dejanske utrditve spornega terena in na takih točkah se potem najprej začnejo velike težave; praviloma sicer po prvi zimi in pluženju, ko traktoristi s plugom lepo „dvignejo" kar cele odvodne jaške in še marsikaj zraven, sicer pa svoje opravita še led in voda. Reklamacije pa so v takih primerih (lahko) zelo sporne, kot je dal vedeti tudi župan Friderik Bračič za primer varejske ceste: „Res je, da so bankine slabo narejene in res je, da so bile plačane izvajalcu. Vendar ta ne more narediti nič več kot je, saj bi za boljšo utrditev bankin bilo potrebno predhodno utrditi teren pod njimi. Težava je v tem, da so bankine narejene na ozkem pasu ob cesti, na nabrežinah, ki bi jih bilo potrebno najprej utrditi, saj te 'nosijo' bankine. Vendar pa utrjevanje nabrežin ni zajeto v delih in popisu iz-
vajalca - Cestnega podjetja, zato tudi pritožba za ureditev oz. sanacijo bankin ne reši ničesar in je v tem pogledu brezpredmetna."
Pojasnilo je v tem pogledu zelo jasno: bankin se ne da popraviti, ker so postavljene na nabrežine, ki niso utrjene, zato se bo vse rušilo še naprej. Cestno podjetje ni dolžno urediti nabrežin, ker tega ni bilo v pogodbi. Pritožba je tako precej sporna in vprašanje je, če bo sodišče odločilo kaj drugače. Res pa je, po drugi strani, da bi investitor na takih območjih, kjer vnaprej ve, da teren ne zdrži asfaltne nadgradnje, moral zaustaviti dela in zahtevati dodatna dela za utrditev oziroma to predvideti vnaprej ... vendar tega tudi ni v pogodbi ... In nenazadnje, malo bi se v ogledalo morali pogledati tudi Haložani in se vprašati, kolikokrat in kako dolgo se je zadrževala izgradnje kakšne ceste ali kakšne druge infrastrukture, ker nekdo ni hotel odprodati koščka zemlje; večinoma namreč v teh primerih gre le za nekaj kvadratov parcele. Potem se pač velikokrat, če le gre skozi, dela po liniji najmanjšega odpora, posledice so kakršne so, vpitje prizadetih pa je v takih primerih brez posebnega učinka. Varejsko cesto bi bilo čisto možno lepo speljati, če bi jo nekoliko globlje zarezali v terase in s tem pridobili nekaj dodatnega terena, ki bi bil primerno utrjen oz. bi ga bilo možno dovolj dobro utrditi ...
SM
Cesta po varejskem vinogradniškem območju je bila že po nekaj mesecih hudo nacefrana; krajani trdijo, da zaradi nekvalitetnega dela izvajalca (CP Ptuj) in zato zahtevajo reklamacijsko popravilo, CP pa kaže na dejstvo, da so za rušenje bankin krive neutrjene nabrežine, ki pa niso bile zajete v popis del. Da so nabrežine sploh lahko predmet utrjevanja, pa morajo biti najprej last občine, torej jih mora lastnik odprodati ...
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Big Band ponovno navdušil
Foto: Črtomir Goznik
Praznični decembrski dnevi so Ptujčanom prinesli vrsto odlične glasbe in pesmi. Med zadnjimi so jih navdušili z odličnim koncertom člani Big Banda Ptuj pod taktirko Boža Ljubca. 30. decembra so v kulturno dvorano Gimnazije Ptuj povabili vse ljubitelje dobre glasbe. Kot vokalisti so nastopili Katarina Muhič, Blaž Vidovič in David Matiči. Prednovoletni koncert ptujskega Big Banda naj bi postal tradicionalen. Mladi glasbeniki pričakujejo, da bodo v letu 2007 imeli več podpore pri svojem delovanju, kot v letu 2006.
MG
Ptuj • Koncert Keel Klezmer Banda
Foto: Črtomir Goznik
V hotelu Mitra je 29. decembra nastopil ansambel Keel Klezmer Band, ki ga sestavljajo odlični akademsko izobraženi glasbeniki: Faruk Dreca (klarinet), Vojko Vešligaj (kitara), Josip Tkalec (harmonika) in Marko Furek (kontrabas). Koncert so organizirali Ptujski postpesimisti. Ptujsko občinstvo so navdušili z klez-merjem, tradicionalno judovsko glasbo, ki izvira iz vzhodne Evrope. V prvem delu koncerta so predstavili tradicionalni (ulični) klezmer, v drugem modernega, nekaj pa je bilo tudi avtorske glasbe. Za najpristnejšo obliko izvajanja klezmerja v Sloveniji jim je judovska skupnost podelila posebno priznanje.
MG
Ptuj • Sedmi pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka
Foto: Črtomir Goznik
Ptujsko društvo Zreli vedež je 2. januarja organiziralo že sedmi pohod Po poti Ivana Potrča in Matija Murka, kije bil že po tradiciji dobro obiskan. Pohodniki so se zbrali ob 9. uri na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer jih je v imenu knjižnice pozdravil Vladimir Kajzovar, zapele pa Ljudske pevke s Hajdine. Predsednica društva Viktorija Dabič je med pohodniki posebej pozdravila že stalne udeležence iz Zagreba pa tudi goste iz Hrastnika. Na poti so obiskali Potrčevo rojstno hišo na Štukih, nato jih je pot vodila prek Placarovske-ga vrha do rojstne hiše Matije Murka na Drstelji. Pohod so v veselem razpoloženju zaključili na turistični kmetiji Lacko na Drstelji, kjer so pohodnikom podelili priznanja za večkrat prehojeno pot. Po sedmih letih pa jim je uspelo izdati tudi prospekt.
MG
Podlehnik • Z zadnje lanske občinske seje
Komu mar za takšen Nacionalni odbor?
Zadnja lanska podlehniška seja bi pravzaprav lahko bila končana veliko prej kot se je dejansko zaključila; zapletalo in odpletalo pa se je okoli sestave novega NO, kjer bi lahko brez dolgoveznega besedovanja že takoj na začetku vse odločili z glasovanjem svetnikov.
Podlehniška Kviaz, ki se je sestala že dan pred napovedano sejo, se namreč nikakor ni mogla zediniti okoli skupnega predloga tričlanskega nadzornega odbora, zato je po dolgotrajnem „sejanju" vso zadevo prepustila odločitvi občinskih svetnikov. Ivo Ban kot podžupan in predsednik omenjene komisije je tako najprej na dolgo in široko povedal, kako zelo so se trudili okoli tega, da bi vendarle dosegli kompromis okoli treh oseb, ki naj bi sedele v NO, ker pa nikakor ni šlo, naj pač svetniki z glasovanjem odločijo med šestimi predlogi, ki so jih prejeli in obravnavali. Nepotrebno izgubljanje časa in besed se je nato nadaljevalo še med svetnikoma Se-bastijanom Toplakom in Antonom Žerakom, ki sta, sicer vsak iz svojega zornega kota, dokazovala drug drugemu in vsem prisotnim, zakaj ni prišlo do soglasja znotraj Kviaza glede sestave NO, da ima zdaj o sestavi članstva NO pravico odločati občinski svet z glasovanjem za vsakega posameznega kandidata in da se lahko celo na sami seji predlagajo novi kandidati za NO. V bistvu sta oba, tako Žerak kot Toplak, govorila ves čas o isti stvari, le da je bilo na začetku Toplaka razumeti, da naj bi se glasovalo le o že znanih kandidatih, Žerak pa je vztrajal, da se lahko predložijo še novi in se nato glasuje še o teh. Žerakovo utemeljevanje, da se lahko glasuje še o morebiti na novo predlaganih imenih za NO je na koncu potrdil tudi Ivo Ban, županu Mau-čiču pa je vse besedovanje očitno že malo načelo živce, zato je zahteval, naj tisti, ki želijo še koga predlagati, to povedo, potem pa naj se začne glasovanje. No, novih imen oz. predlogov za člane NO ni podal nihče izmed svetnikov, zato naj bi glasovali. Pa se je zapletlo še enkrat; namreč, ali naj bo glasovanje tajno ali javno. Trije svetniki (Anton Žerak, Ivo Ban in Alojz Grabrovec) so bili za javno glasovanje, preostali štirje pa za tajno. Tako so pač tajno obkrožili imena šestih kandidatov na listinah, po kratki prekinitvi seje, v okviru katere je posebej sklicana komisija preverila in seštela glasove, pa je bil rezultat takšen: največ, vseh sedem glasov je dobila Petra Žerak, v podleh-niškem NO pa bosta ob njej s petimi glasovi sedeli še Marija Murko in Elizabeta Šlehta. Domačinom in poznavalcem oseb imena gotovo veliko povedo, za tiste, ki Podlehnik poznajo nekoliko manj, pa lahko povemo, da je Šlehtova poslovna sekretarka z dvema letoma delovnih izkušenj, Petra Žerak univ. diplomirana pravnica s štirimi meseci delovnih izkušenj, Marija Murko pa računovodkinja z 20-letnim delovnim stažem,
ki je bila sicer kratek čas tudi članica bivšega NO v prejšnjem mandatu pod vodstvom Romana Cesarja, odkoder pa je hitro izstopila s pojasnilom, da s Cesarjem ne more delati ... Glede na sedanjo sestavo novega NO v Podlehni-ku tako ni pričakovati, da bi se odkrivale strahotne nepravilnosti (za nazaj), za spoti in za naprej pa bo to tudi težko, saj je sedanji župan Marko Maučič bolj postavljen v vlogo stečajnega upravitelja kot pa župana ... Zanimivo pa je vseeno, da se je med kandidate za NO priglasil tudi Albert Korošec, ki pa je dobil le dva glasova, čeprav je jasno, da velja za enega najbolj korektnih in sposobnih občanov v Podlehniku.
Podlehnik zdaj „zakreditiran" do
konca
Naslednja točka, kjer je bilo slišati nekaj več besed, se je nanašala na cenik najema nove podlehniške večnamenske dvorane. Najem za uro in pol naj bi za domača društva oz. domače organizatorje znašal med 2000 in 4000 tolarji, za tuje pa od 4000 do 8000 tolarjev. Vse lepo in prav, Že-rak je glede cenika opozoril le, da je potrebno postaviti ne le cene, ampak še pogoje uporabe dvorane, s čimer so se vsi strinjali, sprejeli pa so še sklep, da za primere brezplačnega najema za kakšne dobrodelne ali podobne zadeve lahko odloča župan brez sklica izredne seje.
Podlehnik odslej kreditno nesposoben
Na koncu je župan svetnike seznanil še z določenimi „finančnimi" dejstvi, in sicer da
zamišljeno preprogramiranje kratkoročnih v dolgoročne kredite ne gre skozi, da je uspel pridobiti le soglasje za 60 milijonov dolgoročnega kredita, za katerega so občini podale ponudbe tri banke, med katerimi je zaenkrat najugodnejša Volksbank, ki ponuja 62 milijonov tolarjev za 4,2 milijona letne anuitete (z obrestno mero Libor + 1,25). Pri tem je Maučič še povedal, da je to absolutno zadnji kredit, ki ga občina zdaj lahko še najame, saj je s tem zakonsko dosegla vse dovoljene limite kreditiranja, ob že znanem tekočem dolgoročnem kreditu v višini 150 milijonov za vodovod ter dveh preostalih kratkoročnih kreditih. Kako bo občina poravnala stomi-lijonske odprte postavke do izvajalcev za izgradnjo dvorane in dveh odsekov cest, pa se očitno ne splača „sekirati" nikomur. Razen če se bodo morda začela „sekirati" izvajalska podjetja?! ...
Država je sofinancirala podlehniški vodovod!
Žeraka je po Maučičevih pojasnilih o kreditih in kreditni (ne)sposobnosti občine zanimalo, kaj je s sredstvi v višini 140 milijonov tolarjev pri ribniškem skladu, kjer je občina uspela na razpisu in kako daleč so prizadevanja občine za refundacijo vsaj dela denarja iz državne blagajne za zgrajen vodovod, omenil pa je še, da bi lahko bila kakšna obrestna mera ugodnejša kot je tista pri Volksbank. Maučič je bil v odgovorih kratek: „Sklad v Ribnici nam je ponujal kredit v višini 45 milijonov in nič več. Četudi je njihova obrestna mera res nekaj ugodnejša, pa

..... " . r ■ ■ - ..
■j* ' «i®.; Eajjfcl^Mj* .1
VSi'-'"


Podlehniški vodovod je delno sofinancirala tudi država; za morebitno pridobitev še kakšnega tolarja se bo potrebno zelo previdno pogajati ...
je to premajhen znesek. Pri ostalih bankah, ki so poslale ponudbe, pa obrestna mera ni ugodnejša, razlika je le v tem, da je izražena v Euribor, vendar po sedanji preraču-navi manj ugodna. Kar se pa tega tiče, da bi poskušali iztržiti oz. pridobit nekaj državnih sredstev za naš vodovod pa lahko povem, da sem dogovorjen za srečanje z ministrom Podobnikom. Vendar pa se Podlehnik nikakor ne more obnašati, kot da za svoj vodovod ni dobil nič državnega sofinanciranja. To je zavajanje, sami dobro veste, da smo dobili sofinancirane določene zadeve, v glavnem objekte oz. vodohrame. Preden se lahko upravičeno spustim v pogajanja za refundacijo dela vloženega denarja v vodovod, hočem in moram imeti celovito sliko projekta, da se točno vidi in da se točno napišejo cifre, ki jih je za naš
vodovod država že dala. Sicer nam lahko gre vse po vodi, saj ne moremo zahtevati denarja za nekaj, za kar smo ga že dobili!"
Novica, da je država vendarle dodala delež denarja za podlehniški vodovod, o katerem se je vsa leta doslej govorilo, da si ga je podleh-niška občina plačala sama in s čimer se je vsa leta župa-novanja ponosno bahal preminuli župan, je bila starim svetnikom očitno vsaj malo znana, saj nihče ni rekel nič. Za marsikoga pa je verjetno to nekaj novega, saj je bilo leta dolgo slišati, kako zelo mačehovsko se obnašajo državna ministrstva do uboge podlehniške občine. Da je odnos države do haloških občin res bolj pasje slab, ni zanikati, vendar pa je izguba velikanskih sredstev za vodovod napaka umrlega župana, ki se pač ni hotel ukloniti potrebni administraciji in po-
čakati, da se zadeve speljejo tako kot so se za preostale občine to jesen (Majšperk, Žetale in Videm so za izgradnjo vodovoda zdaj dobile preko 700 milijonov tolarjev iz državnega proračuna). Zaradi njegove neposlušnosti so Podlehničani vodo sicer res dobili nekaj let prej, bodo pa zato veliko let odslej brez ostalih nujnih pridobitev, ker jim bo še dolgo zmanjkovalo denarja; tako za vrtec, kot za ceste ter za kandidaturo na evropske projekte, pa še za marsikaj ... V tem kontekstu je Maučič tudi povsem upravičeno dodal, da se bo treba pogajati zelo previdno; prvič zato, ker je za podlehniški vodovod nekaj denarja svoj čas bilo vseeno pridobljenega iz države, drugič pa zato, ker „post festum" država ni dolžna dati nič več, pač pa je to le stvar dobre volje pristojnega ministrstva ...
SM
Župan Marko Maučič: „Odobreno nam je 62 milijonov dolgoročnega kredita; več se občina do nadaljnjega ne more zadolžiti ne glede na dolgove!"
Cerkvenjak • 3. redna seja občinskega sveta
Lidija Šipek, podžupanja občine
V četrtek, 14. decembra, so se na 3. redni seji sestali svetniki občine Cerkvenjak. Svetniki so na seji sprejeli proračun za leto 2007 in leto 2008. V proračunu občine Cerkvenjak za leto 2007prihodki znašajo 352,6 milijona tolarjev, odhodki pa 345,5 milijonov tolarjev. Prihodki v proračunu občine za leta 2008pa znašajo 364,5 milijona, odhodki pa 357 milijonov tolarjev. V nadaljevanju seje so sprejeli statutarni sklep o objavi splošnih aktov v katerega so zapisali, da bodo predpise občine objavljali v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije. V nadaljevanju seje so sprejeli letni program športa v občini Cerkvenjak za leto 2007 in 2008 za katerega je v teh dveh letih v proračunu namenjenih dobrih pet milijonov tolarjev. Župan Jože Kraner pa naj bi na seji tudi podal informacijo o imenovanju podžupanje občine Cerkvenjak, ki je postala svetnica SLS Lidija Šipek.
Zmago Šalamun
Foto: SM
Foto: SM
Kmetijstvo • Pritožba ne zadrži izvršbe
Kako si nekdo zamišlja izplačilo lanskih subvencij v letu 2008?!
„Kmetje se na prejete odločbe, na katerih jim je plačilo dela subvencije zamaknjeno do konca leta 2008, lahko pritožijo - pritožba namreč ne zadrži izvršbe, kar pomeni, da bodo preostali del subvencij, ki jim je namenjen v zapisanih rokih, dobili izplačan," pojasnjuje kmetijski inšpektor Boštjan Štefančič iz Ormoža.
Kmetje, ki bi se tako - seveda v zakonsko določenih rokih - pritožili na del odločbe, v katerem je izplačilo neposrednih plačil za SKOP zamaknjeno do konca leta 2008, s tem ne tvegajo preostalega dela subvencije. Kar se tiče izplačil za SKOP, ki so premaknjena do konca leta 2008, pa je itak vprašanje, ali bodo ta sredstva sploh izplačana ali ne. Datumsko nedoločeno izplačilo (v odločbah namreč piše le do konca leta 2008) je namreč hudo vprašljivo, saj konkretno ne zavezuje nikogar, ali pa morda malo le izdajatelja - toda do konca leta 2008 se lahko že zdavnaj zamenja cela vlada in s tem tudi vodstva ministrstev. Koga bodo potem kmetje „držali" za besedo, da naj bi dobili denar do konca leta 2008?! Morda novega kmetijskega ali finančnega ministra?! Težko, saj bo morebitni novi minister pač zelo lahkotno zamahnil z roko, da pač ne more reševati „zavoženih" zadev bivšega ministra in zadeva bo končana.
Problematika tako izpisanih in izdanih odločb je več-
plastna; prvič gre za to, da so v leto 2008 oz. do konca tega leta premaknjena neposredna plačila za SKOP ukrepe, to pa pomeni, da bodo kompletno brez vseh sredstev ostale gorske kmetije, brez večinskega dela subvencije pa tisti kmetje, ki so se odločili za okolju prijazno kmetovanje. Tovrstno kmetovanje je po eni strani precej dražje, po drugi strani ima manjše ekonomske učinke, zato se je država zavezala večje izpade dohodka pokriti s temi subvencijami. Zdaj jih prestavlja v nekam v prihodnost, brez točnih datumov izplačil. S takim zamikom nadalje povzroča, da sredstva pravzaprav niso več namenska, saj bodo nekateri kmetje zaradi izpada velikega dela ali celo kompletne subvencije prenehali s kmetovanjem, po domače bankrotirali, in jim tudi morebiti kasneje nakazana sredstva ne bodo več pomagala - razen za morda pokrivanje izgube v bankrotu, s tem pa te subvencije izgubijo svoj pravi namen. Poleg tega je ogromno kmetov, ki se jim zdaj zamika plačilo za dve
leti, v EPD sistemu, v velikih investicijah in so računali na ta sredstva, zato jim bodo padale cele investicije!
V nasprotju z evropskimi uredbami!
Nadalje je hudo sporna tovrstna odločitev države že zaradi tega, ker so zamiki plačil v nasprotju z evropskimi
uredbami; slednje so sicer res le načelne narave, vendar jih ostale države spoštujejo.
To je nujno že zato, ker za kmetijske subvencije v Sloveniji kar 80 odstotkov sredstev prihaja iz EU, le 20 odstotkov pa iz domače blagajne. Za pridobitev teh evropskih sredstev seveda veljajo čisto določena pravila, ki jih morajo države EU upoštevati in eno izmed teh pravil je tekoča
poraba sredstev za določene namene; prenosi sredstev v naslednja leta pa niso možni, razen s posebnim soglasjem evropske komisije. Torej, če slovensko kmetijsko ministrstvo še tako sveto zagotavlja izplačilo subvencij v letu 2008, lahko govori le o svojih 20 odstotkih, nikakor pa ne o evropskih 80 odstotkih! Za prenos tega deleže namreč Slovenija mora pridobiti določeno soglasje ali odločbo evropske komisije, da bo EU svoja sredstva res izplačala takrat. Tega pa doslej še ni bilo slišati. Čeprav je res, da naša država z letošnjimi odločbami in dikcijo o izplačilu do konca leta 2008 sicer subvencij kmetom direktno ne odreka, pač pa prestavlja v nedoločeno prihodnost, pri tem postaja hudo vprašljiva usklajenost takih odločb z evropskim pravnim redom oz. načinom koriščenja evropskega denarja. Naša država torej ne more kar na svojo roko, v neskladju z evropskimi uredbami, prestavljati obveznih plačil, pač pa mora za kaj takega pridobiti soglasje in podporo pristojnih evropskih institucij,
ki dajejo večinski delež teh sredstev. Evropski proračun je namreč točno izdelan in predvideva porabo določenega denarja v točno določenem proračunskem letu in če v tem letu sredstva niso izplačana, jih potem vnaprej ni več! Za EU torej takšne odločbe in odločitev države ne pomeni nič! Ko bo Slovenija oz. agencija za letos izvedla plačila, bo morala posredovati stroške na EKUjS (evropski kmetijsko usmerjevalni jamstveni sklad), plačane pa bo oz. bi dobila v dveh mesecih, vendar še to samo, če bo vsa zadeva (odločbe, izplačila) izvedena v roku največ štirih mesecev. V primeru, da plačila ne bodo izvedena v navedenem času, evropskega denarja ne bo (nikoli več). V tem kontekstu je jasno, da tudi, če naša država s poročilom EU predvidi izplačilo določenega deleža subvencij v letu 2008, se ji to kar tako ne prizna, ampak se briše ves evropski delež. Razen, kot rečeno, če je sprejeta kakšna posebna odločba EU, s katero je kaj takega možno, o čemer pa vsaj zaenkrat ni govora ...
SM
Foto: SM
Kmetijski inšpektor Boštjan Štefančič opozarja kmete, da se na odločbe lahko pritožijo ne da bi zato izgubili tisti del subvencij, katerih izplačilo je datumsko določeno za to ali naslednje leto.
Kmetijstvo • V pričakovanju dopolnitve zakona o gostinstvu Petrovič
Bo peti člen spisan bolj „na roko" kmetom?
Po že znanih zapletih, ki jih je letos povzročilo dosledno izvajanje zakona o gostinstvu, po katerem kmetje z dopolnilno dejavnostjo gostinstva ne morejo prodajati pijač drugje kot v okviru svojega obrata (torej kmetije), nikakor pa ne na prireditvah kot je npr. Martinovanje, so v ptujski izpostavi KGZS že pripravili in odposlali predlog dopolnitve tega zakona.
„Gre za to, da peti člen tega zakona pravi, da se lahko opravlja gostinska dejavnost le na sedežih kmetij oz. za to registriranih objektih, ne more pa se opravljati na stojnicah ipd. Upravna enota zato na podlagi takega zakona oz. tega člena pač ni mogla izdati soglasja kmetom. Sicer ta
zakon velja že nekaj časa, nekako se je pač gledalo „skozi prste", od letos naprej pa to ni več možno, zato je tudi nujno potrebna sprememba oziroma dopolnitev tega zakona v smislu, da se lahko opravlja gostinska dejavnost pod določenimi okoliščinami in pogoji tudi drugje, predvsem, ko gre
za takšne prireditve. Pismo o tem smo že poslali na pristojno ministrstvo in po prvih informacijah se z dopolnitvijo zakona strinja tudi gospodarsko ministrstvo. V zapisu oz. predlogu navajamo, da naj se peti člen dopolni z besedilom, po katerem bo kmetu omogočeno, da z registrirano gostinsko dejavnostjo (kot dopolnilno dejavnostjo na kmetiji) lah-
ko slednjo opravlja tudi izven kmetije na podlagi soglasja pristojne upravne enote. Seveda so pod temi primeri mišljene večje prireditve, med drugim tudi takšna ko je naša Dobrote slovenskih kmetij, na kateri bi pod sedanjo dikcijo zakona kmetje sploh ne smeli karkoli prodati, ne prehranskih izdelkov in ne vina oziroma drugih pijač," je zadnje novice v zvezi
z napori dopolnitve zakona povzel vodja ptujske svetovalne službe Peter Pribožič.
Tudi, če sprememba oziroma dopolnitev zakona obvelja, pa ne zajema kmetov - vinogradnikov, ki nimajo registrirane gostinske dejavnosti. „To je res, saj bi z dopolnjeno dikcijo zakona možnost prodaje svojih izdelkov bila dana le kmetom z registrirano dopol-
nilno dejavnostjo gostinstva. Rešitev zanje bo potrebno poiskati v okviru drugega zakona, in sicer zakona o vinu," je še povedal Pribožič in dodal, da se bodo preko kmetijskega ministrstva zavzeli za čim hitrejšo spremembo Zakona o gostinstvu oziroma, da bi dopolnitev tega zakona bila sprejeta po hitrem postopku.
SM
Zapomnite si cene!
Od 1. januarja plačujemo z evri. Bodite pozorni na cene stvari, ki jih boste kupovali.
Po sedanjem zakonu o gostinstvu kmetje z registrirano dopolnilno dejavnostjo gostinstva ne morejo prodajati svojih pijač na sejmih in različnih prireditvah, ampak le na lokaciji svoje kmetije. Bo predlog dopolnitve zakona, po katerem bi lahko prodajali domači pridelek tudi izven kmetije, sprejet?
banka _
slovenije EVROPSKA
KOMISIJA
Evro-za vse nas
evrofon 080 2002 www.evro.si
Foto: SM
Ptuj • Milan Dekleva, Prešernov nagrajenec v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj
»
Zamujamo le takrat, ko se ukvarjamo z nepomembnimi stvarmi ...
Gost Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je bil 11. decembra 2006 Milan Dekleva, pesnik, pisatelj, esejist, dramatik, prevajalec, pisec songov, muziklov, vedno ga je zelo zanimalo »delanje« besedila na že narejene glasbena dela, knjig za otroke in mladino, skladatelj, publicist, novinar, tudi igralec ragbija in nekdanji član glasbene skupine Salamander. Rodil se je v Ljubljani. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Zaposlen je na TV Slovenija kot urednik otroškega in mladinskega programa. Lani je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo in Delovo nagrado Kresnik za leto 2006.
«
Pogovor s Prešernovim nagrajencem je v leposlovni sobani študijskega oddelka knjižnice Ivana Potrča Ptuj vodil Vladimir Kajzovar, bibliotekar vodja študijskega oddelka ptujske knjižnice. Za glasbene vložke sta skrbela jazz kitarista Damir Ovčar in Stane Hebar. Direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj mag. Matjaž Neudauer pa je Prešernovemu nagrajencu ob tej priložnosti izročil tudi posebno darilo, žlahtno kapljico iz ene najeminentnejših kleti na Slovenskem, Ptujske kleti, s katero so ga počastili tudi ob 60 jubileju, ki ga je slavil oktobra lani.
V pogovoru je Prešernov nagrajenec svoje delo predstavil v treh krogih, prvi je vodil skozi poezijo, liriko, ki obsega 15 pesniških zbirk, drugi krog se je dotaknil proze, treh romanov, dveh zbirk kratkih zgodb, številnih proznih tekstov za otroke in mladino, v tretjem pa eseji-stike, za katero je prejel tudi Rožančevo nagrado. Sklopi si sledijo v časovnem zaporedju in so tudi medsebojno prepleteni. »Ne smeš biti pač nervozen, da kadar gre gre, kadar ne gre pač ne gre,« je Dekleva dejal v nekem intervjuju, ko so ga vprašali po počutju in o tem, kako gre. Zdaj pa očitno gre, je bila uvodna Kajzovarjeva ugotovitev, ki jo je občinstvo, ki je ob tej priložnosti napolnilo prostor leposlovne sobane sprejelo z aplavzom, Dekleva se je od srca nasmejal in dodal, da ko človek pride v zrela leta ni več tako nervozen, ker je neko modrost že prinesel s seboj. »Ko si mlad, se ti zdi, da boš ne vem kaj zamudil, ampak čas se z nami igra na tak način, da o kakšni zamudi ne moremo govoriti. Zamujamo morda edino takrat, ko se ukvarjamo z nepomembnimi stvarmi, za katere nismo poklicani in ki jih ne obvladamo dobro. Jaz upam, da sem znal potrpeti, ko je bilo potrebno molčati in da se mi je to obrestovalo, da je potem beseda dobila svojo moč in se mi je tudi pustila zapisati.«
Vsaka pesem je stik s kozmosom
Prve pesmi je Milan Dekle-va leta 1971 objavil v Tribuni, v nemirnih študentskih časih in tudi nasploh. Zbirka Mus-hi mushi je bila v tistih časih nekaj posebnega za slovenski literarni prostor, prva zbirka haiku (japonske) poezije v Sloveniji, združitev vzhodnjaške zen filozofije, daoistov in evropskega sistema. Vzdušje
je bilo v tistih časih zelo naklonjeno domači literaturi, domači književnosti, to se običajno vedno zgodi v nekih časovnih zarezah. Ko pride do družbenopolitičnih premikov se zgleda Slovenci znamo vedno ponovno združiti okrog svojega materinskega jezika in zaznamo moč, ki jo ima literatura za neko duhovno prebujenje, poudarja De-kleva. Tudi leto 1970 je bilo v znamenju nekih takih premikov v čutenju in razumevanju sveta, posledica tega je bil odmik kroga mladih intelektualcev od »evropocentrične misli«, te zahodne poti v golo potrošništvo, ki jo je že takrat diktirala Amerika in ki jo je zahodna Evropa nekontrolirano prevzemala. Poti, da ne bi sledili omenjenim vzorcem na poti v odraslost, pa so bile različne. Naslonitev na različne neevropske načine mišljenja in čutenja sveta je bila tudi ena od možnosti. Tudi zato je bilo takrat veliko zanimanja za tuje kontitente, za njihovo filozofijo, religijo in duhovno ustvarjalnost. Med njimi je Milana Deklevo precej privlačila Azija, daoizem, budizem, z njegovo japonsko enačico zenom, ki je nekakšen temelj haikuja. »Zanimalo me je namreč to, kako s čim manj besedami povedati čim več. Večkrat rečem, da je poezija nekaj zelo čudežnega, ker lahko v neki drobni formi, na videz drobni pesmici, nenadoma prikliče v našo bližino cel svet. Vedno govorim, da je poezija inkantacija celotnega sveta. V vsaki dobri pesmi nenadoma doživimo en stik s kozmosom. Vedno pa me je
tudi dražilo, zakaj se to zgodi. Haiku v tej majčkeni formici, ki komaj izstopa iz beline papirja, ima to moč, kar pa je še nekaj bolj čudežnega. Lahko rečem, da me je že od samega začetka zanimala ekonomičnost pesniške govorice. Kasneje sem pisal sicer še daljše pesnitve, vendar sem bil vedno skrajno pozoren na to, kaj povem in kaj je potrebno za-molčati. Vedeti je potrebno, da pesem govori tudi s tistim, kar ni izrečeno, od tod tudi njena moč.« Prve zbirke, od Dopisovanja, ki je izšla leta 1978, Nagovarjanja, do Narečja telesa, so bila leta iskanja, ko se je tudi učil, da ne sme biti preveč nervozen. V tem obdobju je bil na Slovenskem zakon »visok« modernizem. Tempo razvoja slovenske poezije je diktiral Šalamon in drugi modernisti. »Mene pa ta modernizem, suvereno gospodarjenje z jezikom, kjer je jezik samo kocka, ki jo neki igralec meče po mizi, to me ni nikoli navduševalo, vedno sem skušal biti prisluškovalec jezika, vedno sem bil mnenja, da jezik človeka presega. Razmišljal sem o tem in skušal doumeti na kakšen način se dogaja in v čem je ta moč jezika. Z že omenjenimi zbirkami sem iskal odgovor, kako izstopiti iz tega modernizma ter oblikovati svojo poetično govorico. To mi se mi posrečilo kasneje, v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja.« Narečje telesa je po Alešu Bergerju že kakovostna, zrela moška poezija. Po mnenju večine slovenskih kritikov je Deklevova poezija ena filozofsko najbolj uteme-
Foto: Črtomir Goznik
Milan Dekleva: »Vedno govorim, da je poezija inkantacija celotnega sveta.«
ljenih v Sloveniji. Za zbirko Panični človek je dobil nagrado Prešernovega sklada in Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta 1990. V Preseženem človeku je tudi zapisal, da človek na zemlji ni doma, ampak samo gostuje, s tem je želel povedati, da moramo biti presneto pozorni do tega sveta in da se skušamo v tem polaščanju sveta tudi malo ustaviti. »Odrešitev za človeka je šele to, da sam sebe preseže, stopi korak nazaj in skuša spet ujeti harmič-nost.« Sledili so Kvantaški stihi, ki prinašajo malo zabave in »mehčanje« politike. Šepa-
Foto: Črtomir Goznik
Pogovor z Milanom Deklevo, Prešernovim nagrajencem za leto 2006 in prejemnikom Delove nagrade Kresnik za leto 2006, je vodil Vladimir Kajzovar, bibliotekar in vodja študijskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
vi soneti so nekaka protiutež ostalim zbirkam oziroma formam, v njih je užival. Jezikava rapsodija in Improvizacija na neznano temo pa sta izšli kot nek odgovor na vse, kar se je dogajalo v naši neposredni bližini, na vojne v bivši Jugoslaviji. Soslednja so po mnenju kritike nov vrh za Deklevovo poezijo, Vživi zob pa je naslov njegove zadnje zbirke, ki je izšla leta 2003.
Pimlico kot odgovor na slovo velikih režimov
V življenju Milana Dekleve so se dogajale zelo zanimive stvari, ki so odpirale prostor umetnosti in prostore zavesti. Eden od ljudi, ki so nanj odločilno vplivali, je bil Dušan Pirjevec, da je to moral nekako ubesediti, tudi obe diplomi je delal pri njem. To se je zgodilo v romanu Oko v zraku, ki je v bistvu roman o generaciji '68, ki je preživela študentske nemire. Skušal je najti eno pisavo, ki bi povedala, da je prejšnji enopartijski režim razpokal najprej na duhovni ravni. Moral je najti ustrezen jezik, upa, da mu je to uspelo. Gre za nekako mešanico toka zavesti, realističnih opisov in pa tudi halucinacij, ki jo kasneje na drugačen način poskuša preizkusiti tudi v Pimlicu, ki se tudi dotika tega časa. V bistvu pa je slovo od mladosti. Pim-lico poskuša biti odgovor na družbenozgodovinsko zarezo, devetdeseta leta, ko se poslovijo veliki režimi, o kateri
govori Kundera s svojo zgodbo o zasedbi Češke, Dekleva pa o času po osamosvojitvi Slovenije, ko se kar naenkrat in veliko prekmalu pozabi na vse, kar je nekoč in toliko časa veljalo. V ospredje so prišli ljudje, ki so stremeli k čim hitrejši obogativi, naenkrat se je »zgodilo« veliko mladih povzpetnikov, ki so stopali čez ljudi. To je roman o tem, kako se je ta svet nenadoma spremenil v nek zelo racionalen stroj za ustvarjanje dobička. Pimlico je tudi ena od osnov za esej, ki ga bodo na maturi 2007 pisali gimnazijci. Za roman Zmagoslavje podgan, ki je roman na ključ in odpira zgodbo 20. stoletja, je dobil Kresnika.
Zaznamoval ga je tudi šport, ragbi. Zanj pravi, da je bil ena od čarovnij, ko je bil majhen ga je začel igrati, vedno ga je obsedala želja, da bi se z njim ukvarjal. V Ljubljano so ga prinesli študentje iz Splita. Sam je bil kar nekaj časa del te zgodbe, igranje ragbija je zanimiva stvar, bistvo pa je v tem, da se lahko ustavlja samo tistega nasprotnika, ki nosi žogo. Igranje ragbija, pravi Milan Dekleva, je bila zanj ena učna ura sociologije. Podobno se dogaja v umetnosti, kjer tudi iščeš sozvočje z jezikom.
Z vsako knjigo, ki jo preberemo, živimo novo življenje. To je eden od čudežev sveta, da nam je dano v enem življenju živeti toliko življenj, je še na pogovoru na Ptuju povedal Prešernov nagrajenec Milan Dekleva.
MG
Maribor • Božični koncert orkestra Slovenske vojske z gosti
Ob 10-letnem jubileju
V torek, 19. decembra, je 72. brigada Slovenske vojske skupaj z orkestrom Slovenske vojske in gosti organizirala božični koncert z naslovom Zimska pravljica, ki je potekal v Unionski dvorani v Mariboru.
Na začetku je zbranim spregovoril poveljnik 72. brigade Slovenske vojske podpolkovnik Friderik Škamlec in vsem zaželel lepe praznike. Orkestru Slovenske vojske pa je dirigiral prof. Tomaž Habe, ki je predstojnik strokovno teoretičnih predmetov na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, kjer poučuje solfeggio
in glasbeni stavek, hkrati pa je bil predavatelj na Akademiji za glasbo. Orkester Slovenske vojske je bil ustanovljen aprila 1996 z jasnim namenom in programom in je bil kot prištabna enota razporejen v Generalštab SV. Leta 2004 po reorganizaciji 12. gardnega bataljona je prešel v sestavo Ge-neralštaba Slovenske vojske.
Orkester Slovenske vojske sestavljajo predvsem diplomanti Akademije za glasbo v Ljubljani, ki so v povprečju stari manj kot 29 let. Orkester pa je v letošnjem letu praznoval 10. obletnico svojega ustvarjanja. Osrednji dogodek praznovanja je bil uspešno izveden koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v mesecu
Orkester SV vojske skupaj z gosti in dirigentom prog. Tomažem Habejem.
oktobru. Z »Zimsko pravljico« je Orkester Slovenske vojske v mesecu decembru v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici pod vodstvom prof. Tomaža Habeta in priznanimi gosti leto zaključil s sklopom božično-novoletnih koncertov in s tem simbolično zaokrožil praznovanje svoje obletnice.
Kot gostje so na koncertu v Mariboru nastopili baritonist Jože Vidic, solist ljubljanske Opere SNG. Nastopil je tudi mešani pevski zbor »Viva-Bre-žice«, ki deluje od leta 1992, vodi ga Simona Rožman Str-nad. Nastopila pa je tudi skupina Katrinas, ki jo sestavljajo akademska pianistka Sanja Mlinar, državna revizorka Petra Grkman in doktorica psihologije Katarina Habe. Članice druži veselje do kvalitetnega vokalnega ustvarjanja in sledenje skupnim glasbenim sanjam in so stalne udeleženke slovenskih festivalov, opaznejše rezultate pa so dosegle na festivalu Slovenska popevka s skladbama Letim in Zeleni Žafran.
Zmago Šalamun
Ptuj • Osnovna šola Ljudevita Pivka v znamenju Ekošole
»Zunaj mrzel snežec pada, bela, bela je livada ...
«
Tako bi bilo, če bi nas zima obdarila s snegom. A kaj bi to! Smo v mesecu decembru, v mesecu veselega pričakovanja, ko se želimo čim lepše posloviti od starega leta in v veselju pričakati novega.
Učenci OS Dr. Ljudevita Pivka mesec december preživljajo malo drugače. Miklavž jih je obdaril s skromnimi darili. Učenci so izdelali okraske, z njimi okrasili učilnice in hodnike.
Že nekaj dni pozneje pa je zadišalo po slastnih piškotih in pecivu, ki so ga učenci pripravljali z učitelji v okviru gospodinjskega pouka.
V torek, 12. decembra, so v družbo povabili najmlajše, mlade in manj mlade po letih, a mlade po srcu, in skupaj ustvarjali v delavnicah. Izdelovali so ptičje pogače. Vabilu so se prijazno odzvali otroci iz vrtca Marjetica, učenci iz OS Mladika, varovanci VDC Sožitje, VDC Sonček in stanovalci Doma upokojencev Ptuj.
Zjutraj so naredili samo še piko na i in čakali goste. Po sprejemu v skupine in po predstavitvi so začeli delati. Izginila je začetna napetost in trema. Učenci in gostje so ustvarili prijetno vzdušje. Jo-gurtovi lončki so se polnili, zmes je pošla.
Posladkali so se s pecivom in čajem ter se vsi skupaj zbrali v telovadnici, kjer jih je pričakal kantavtor Tadej in jim s pesmijo polepšal zaključek
delovnega dne. Vsak udeleženec je odnesel s seboj izdelano ptičjo pogačo in recept za izdelavo. Ptičje pogače je bilo moč dobiti tudi na njihovi Eko stojnici.
Da so delavnice lahko izvedli, so iskali donatorje, ki so prispevali razna semena. Za pomoč so hvaležni prijazni prodajalki Majdi iz mesnice
Žerak na tržnici, ki je pomagala pri nabavi govejega loja, saj ga sicer ni v prodaji.
Delavnice so pripravili z namenom spoznavati in se družiti v predprazničnih dneh. Vse je potekalo v okviru projekta Ekošola kot način življenja na temo Zdravo življenje, v katero prav gotovo sodi tudi gradnja dobrih medsebojnih
odnosov. Vsi udeleženci so odhajali z obljubo, da se bodo ob priložnosti še družili. Z lojnimi pogačami pa se bodo v hladnih dneh gostile ptice v okolici njihovih domov. V preteklem šolskem letu so skrbeli zanje z rednim nastavljanjem hrane v ptičje krmilnice. Tudi letos bodo s tem nadaljevali.
Marija Arnuš
Tednikova knjigarnica
Novoletna zabava (pravzaprav opis nenavadne, vrhunske knjige)
Glavna odlika (ali funkcija) velike večine knjig je pripoved, zgodba v kakršnikoli literarni zvrsti ali obliki, poljudni ali znanstveni tvarini. Praviloma so knjige za branje, no, so take, ki so bolj gledljive, manj bralne. Tudi če so likovne, arhitekturne in podobne monografije, pišejo in slikajo zgodbo, o umetnikih, o krajih, deželah, ljudeh... Leposlovne knjige za odrasle so le poredkoma ilustrirane oziroma ilustracije nimajo tehtne naloge pripovedovanja skladno z ali ob besedilu.
Seveda pa so tudi take knjige, ki segajo čez rob običajne knjižne produkcije. Vedno so nekam skrivnostne, čudno mične in obetavne v smislu posebnih estetskih užitkov.
Pred koncem leta mi je bila podarjena takšna skrivnostna knjiga. Velika in kvadratna (pribl. 26,7 krat 26,7 cm), za slab centimeter je ujete knjižne sredice barve blede vanilije (ali pa morda utrujenega snega, ki se je izgubil nekje grede v naše kraje) med črne, trde platnice. In rahlo je ovita v prijetno meglen ovitek, ki spominja na dobre stare (nove) ponaredke per-gamenta. Na desni strani naslovne platnice sramežljivo, a ravno prav na veliko, vabi naslov, napisan z rdečo: Novoletna zabava. Vezni listi so črni, enaki platnicam, pa si rečem: črni so, kot dobre stare, črne saje. K sajam sodijo dimnikarji, ti pa (še vedno) simbolizirajo srečo, ki smo si jo te dni na vsa usta želeli. In rdeča iz naslova, pa tiste rdečine v ilustracijah, ki so pravzaprav samostojne kompozicije Novoletne zabave, rdeča je praznična barva. Listam. Previdno. Svečano. Taki dnevi so. Svečani in praznični.
Listi so veliki, berem naslov Jutro velikega ribiča. Obrnem list: besede v ravnotežju, odstavki, vse na listu z razkošnim knjižnim robom, zgoraj, spodaj in ob straneh. Dragocenost. Nato prazen list levo, tudi desno - skoraj, le zopet berem naslov, tokrat manjši in bolj desno spodaj: Jutro velikega ribiča. Obrnem list in! Glej: slika, ki kot najfinejši prt seže med lista, kakor nekoliko podaljšana ovalna posoda. Kot bi z vesolja uzrli velemestno svetlobno razkošje, skozi kupolo megle in vetra, ki po svoje krojita svetlobne pramene. Ali pa je mesto potopljeno v še ravno dovolj čisto reko, jezero ...
Zgodb je šest: Jutro velikega ribiča, Mrak nad Trstom, James Bondpo špansko, Marinka ne more več dihat, Novoletna zabava in Kabinski - dvakrat živ. Njihov avtor je pisatelj, dramatik, novinar Zdenko Kodrič.
In šest je slik, ilustracij, enako naslovljenih kot zgodbe, akademskega slikarja Dušana Fišerja. Čeprav so to knjižne ilustracije, so stilno prepoznavne, z barvnimi rastri, čistimi geometrijskimi liki, mrežami, z likovnimi premori, ki dajejo občutek prostora nekje zadaj, v zaodrju misli in slike, so po svoje neknjižne in bi jih veljalo videti v izvirni obliki. Fišerjeve knjižne podobe kar vidim v velikem formatu (ali morda prikupno majhnem), kakor ga poznamo z razstav. Edino figuri, ženski (obakrat Marinka, španska plesalka), ki so s Kodričevimi zgodbami morali vstopiti tudi v Fišerjeve slike, sta zame nov likovni element Fišerjevih podob. (Naj mi poznavalci oprostijo, slikarja pač pomnim po razstavah, ki sem si jih ljubiteljsko ogledala).
Morda pa izvem o slikah iz priloženih cedejk? Tri so: prva je pripeta na notrino prednje platnice, dve pa na zadnjo. Oj, prva je glasbena. Glasbo je napisal dže-zovski mojster Samo Šalamon (kitara), muzicirajo še Michel Godard (tuba), Luciano Biondini (harmonika), Roberto Dani (bobni). Torej šest skladb. Šest zgodb. Šest slik. Odlična zamisel! Odlična izvedba. Na ostalih cedejkah pa zopet presenečenje: tri zgodbe Zdenka Kodriča bereta vrhunska igralca Iva Krajnc in Peter Trnovšek.
Tako je Novoletna zabava multimedijska knjiga, odlična spojina temeljnih umetniških oblik, staroveških in novih, klasičnih in modernih. Prijeten je občutek ob knjigi, ki je hkrati literarna, slikarska, glasbena. Zares. Novoletni zgodbi bi lahko rekli »performans book«, saj je za branje, gledanje, poslušanje. Skupaj in posebej, česar se s slovenskega knjižnega trga ne spominjam.
Avtorjem, urednici in založbi (o projektu je Štajerski tednik poročal pred kratkim) čestitam za knjigo, kajti njena celost daleč presega umevanje domoznanskih publikacij in knjižnih izdaj ter briše meje umetniškega ustvarjanja.
Liljana Klemenčič
P. S.: Tokratna knjigarnica je nalašč brez slike knjige, kajti Novoletno zgodbo je nujno videti v celoti.
Foto: ZS
Videm • Vrtec že ima svoj „obraz"
Je z dokumentacijo vse v redu?
Okoli videmskega vrtca je bilo v minulem obdobju že toliko povedanega in napisanega, da je bilo prav čudno slišati zahtevo novih videmskih svetnikov, da bi radi vedeli vse podrobnosti o velikem projektu, ki je tik pred dokončno realizacijo. Imajo pa občinski politiki čisto prav, saj so vendar sedli v občinske klopi povsem na novo in se pač želijo iz „prvega vira" seznaniti o vsem, kar se dotika te pridobitve občine.
Znano je, da videmski vrtec raste po načelu podelitve stavbne pravice, ki jo je po javnem razpisu (po pričakovanjih) dobilo podjetje Mar-les. Podelitev stavbne pravice pomeni, da je zemljišče sicer last občine, zgradba pa last investitorja, dokler je občina ne odkupi oziroma pridobi nazaj (menda naj bi bilo zgradba avtomatsko vrnjena občini 15 let po izteku najemne pogodbe z lastnikom, brez odkupa - vsaj tako so trdili predstavniki Marlesa o podpisu pogodbe). Občina torej za izgradnjo stavbe ne potrebuje niti tolarja, saj jo Marles gradi na svoje stroške, bo pa morala do nadaljnjega za uporabo vrtca plačevati najemnino v višini cca 1,4 milijona tolarjev mesečno, seveda pa ob tem poravnavati še vse stroške. Vključno z izgradnjo vrtca se v Vidmu obnavlja in na novo urejuje tudi šolska kuhinja z jedilnico.
Projekt same izgradnje je razdeljen v dva dela oz. dve fazi: prva je ureditev že omenjene skupne kuhinje za vrtce in šolo ter šolske jedilnice in postavitev temeljne plošče za vrteško zgradbo. Opisano (se pravi kuhinja, jedilnica in temeljna plošča) je torej lastnina občine, ki jo tudi sama financira. Gre za okoli 150 milijonov tolarjev, od katerih pa jih je večino prispevalo šolsko ministrstvo (okrog 88 milijonov). Za ta dela je občina tudi pristojni nosilec gradbenega dovoljenja. Vrteška montažna stavba pa naj bi po informacijah stala približno 166 milijonov tolarjev, ki jih financira Marles sam. Od tu naprej pa je zadeva malo bolj zamegljena, saj točnega odgovora na to, kdo mora pridobiti gradbeno dovoljenje za vrteško stavbo, nismo uspeli dobiti, pač pa je bilo odgovorov več: tako naj bi bilo grad-
beno dovoljenje za celoten projekt od a do ž pridobljeno na osnovi in v okviru stavbne pravice, kar naj bi se razumelo, da ima občina gradbeno dovoljene za vse, kar se gradi; tako za kuhinjo, jedilnico, temeljno ploščo in stavbo. Po drugih informacijah bi moralo imeti gradbeno dovoljenje za stavbo podjetje Marles kot lastnik in investitor.
Kakorkoli že, župan Friderik Bračič in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc zagotavljata, da z gradbenim dovoljenjem ni nič narobe, da ga je občina pridobila, saj se sicer ne bi nič gradilo, na vprašanje, kako to, da ima gradbeno dovoljenje občina,
saj bi ga po logiki moral imeti investitor oziroma lastnik stavbe (Marles), pa je bilo možno dobiti le odgovor, da je zadeva v videmskem primeru pač specifična, saj je občina postavila in je lastnik temeljne plošče, zato ne gre tega primerjati z izgradnjo ptujskega vrtca po enakem načeli podelitve stavbne pravice.
Kakorkoli že, glavno je, da bo pridobljeno uporabno dovoljenje preden se bodo vrata vrtca odprla za varstvo majhnih nadebudnih „videmskih bučk", saj si prav nihče ne bi želel morebitnega zaprtja težko pričakovanega vrtca zaradi tovrstne dokumentacijske „lumparije", še manj pa, da se
(bognedaj) zgodi kakšna nesreča, za katero bi potem odgovarjal - kdo?
Namesto menjave in prodaje zdaj služnostna pravica?!
No, če pustimo ob strani administrativne zadeve, ki v tem trenutku res niso najpomembnejše (ne pa tudi nepomembne), pa se precej bolj zapleta okoli funkcionalnih zemljišč pri vrtcu. Nekoliko „posilem" postavljen in k šoli prigrajen vrteški objekt je namreč že v začetku naletel na kar nekaj prostorskih oziro-
ma zemljiških omejitev, ki jih je vodstvo občine nameravalo in upalo rešiti čimprej, pa se vlečejo še danes. Gre sicer za tako majhne koščke parcel ob vrtcu, da se človek res vpraša, ali je takšno „kompli-ciranje" potrebno.
Najprej so, kot je že pred časom povedal župan, imeli kar nekaj težav, pa zelo veliko potov in sestankov s skladom kmetijskih zemljišč, kjer pa so se po njegovih besedah končno zedinili in našli skupno rešitev v odprodaji majhnega dela zemlje v smeri proti Štur-movcu. Še vedno pa je v teku reševanje zamenjave dveh koščkov parcel med občino in bližnjim sosedom, podjet-
Videmski vrtec pospešeno raste, v zakulisju pa se odvijajo, razvijajo in zapletajo postopki okoli pridobitve nujnih funkcionalnih površin ...
nikom Žerakom. Po prvih pogovorih in pogajanjih naj bi občina dala Žeraku približno enak kos zemlje na enem delu parcele pri vrtcu in v zameno postala lastnica drugega koščka njegove parcele, kar je potrebno zaradi ureditve gospodarske poti oziroma pet-metrskega pasu ob zadnjem delu vrtca, ki gleda proti Štur-movcu. Potem so se pogajanja menda obrnila v drugo smer, saj podjetnik naj, po besedah župana, ne bi pristal na ponudbo občine, sporna naj bi bila tudi dovozna cesta z njegovega parkirišča do vrtca. Tako so zdaj v občini projekt zunanje ureditve in dostopa do vrtca za namene oskrbe nekoliko spremenili ter uredili posebno, svojo cesto, ki teče tik ob parkirišču oziroma med parkiriščem in šolo do vrtca oz. do oskrbnega vhoda, še vedno pa je ostalo odprto vprašanje koščka zemljišča na petmetrskem pasu ob zidu vrtca, ki je potrebno za morebitna popravila na sami zgradbi ali v zemeljskih instalacijah ob vrtcu.
Kot je zdaj povedal župan Bračič, je možnost medsebojne zamenjave približno enakih zemljišč (gre za okoli 40 m2) oziroma odkupa propadla, saj podjetnik predlaga služnostno pogodbo za uporabo njegovega dela zemlje. „Prav v teh dneh sem se ukvarjal s tem vprašanjem in danes dobil potrdilo, da je možno težavo rešiti tudi na ta način, se pravi z uporabo služnostne pravice, pri čemer pač lastništvo zemljišča ostaja nespremenjeno," je tik pred novim letom v zvezi z zemljiškimi zapleti okoli vrtca za naš časopis še povedal župan Friderik Bračič. Upati je, da so težave zdaj res rešene, da je volk sit in koza cela. Bomo pa še videli in seveda - poročali.
SM
Ptuj • Stosedeminpetdeseti Viktorinov večer
Pomen Svetega pisma v javnem življenju
V petek, 5. januarja, ob 19. uri bo v refektoriju minoritskega samostana teolog, filozof in pedagog akademik dr. Jože Krašovec na Viktorinovem večeru predstavil pomen Svetega pisma v javnem življenju.
157. Viktorinov večer namenjamo letu Svetega pisma, ki poteka od 1. januarja do 31. decembra 2007 po sklepu Sveta krščanskih Cerkva v Republiki Sloveniji, v katerega so povezane katoliška, srbska pravoslavna ter evangeličanska Cerkev. Slovenci se v okviru Evropske skupnosti z razglasitvijo leta Svetega pisma uvrščamo med tiste evropske narode, ki so Sveto pismo posebej počastili z letom Svetega pisma.
Sveto pismo je temeljni dokument naše duhovne in
splošne kulture. Na začetku nastajanja slovenske narodne biti se je njegova božanska vsebina utelesila v vseh oblikah našega jezika in pismen-stva. V Brižinskih spomenikih je Sveto pismo prešlo v slovensko besedo in literarno obliko v odlomkih, v 16. stoletju pa je postalo zares slovensko v prvem celotnem prevodu Svetega pisma. Do danes se je v slovenskem jeziku zvrstilo sedem prevodov celotnega Svetega pisma, s čimer je njegova vsebina v slovenski besedi našla svoj dom
na vseh področjih zasebnega in družbenega življenja ter kulture. S Svetim pismom v slovenskem jeziku smo se uvrstili med najbolj kulturne, napredne in trdožive evropske narode.
Slovenija bo kot prva država nekdanjega komunističnega bloka gostila svetovni kongres strokovnjakov Svetega pisma z vsega sveta. Prvič v zgodovini velikih mednarodnih posvetov raziskovalcev Biblije bo na kongresu sodelovala večina najbolj priznanih pravoslavnih strokovnja-
kov Svetega pisma. Tako bo Slovenija graditeljica mostov med Vzhodom in Zahodom. Od leta 2004 je predsednik Mednarodnega združenja za raziskovanje Stare zaveze akademik dr. Jože Krašovec, ki pripravlja 19. svetovni kongres tega združenja v Ljubljani od 12. do 20. julija 2007.
Dr. Jože Krašovec je bil rojen leta 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Pri 26 letih (leta 1970) je diplomiral in magi-striral na Teološki fakulteti v Ljubljani. Ima štiri doktorate: leta 1976 je doktoriral iz
bibličnih ved na Bibličnem inštitutu v Rimu, leta 1982 iz filozofije na hebrejski univerzi v Jeruzalemu, leta 1986 iz zgodovine religij in religij-ske antropologije na Sorbo-ni in Katoliškem inštitutu v Parizu. Od leta 1992 dalje je redni profesor za eksegezo Stare zaveze na Teološki fakulteti v Ljubljani, je redni član Slovenske (SAZU) in Evropske akademije znanosti in umetnosti. Od leta 1980 je koordiniral pripravo novega prevoda Svetega pisma, izdal je več knjig v tujini in Slove-
niji ter več sto znanstvenih in strokovnih člankov.
V Društvu izobražencev Viktorina ptujskega smo ponosni, da nam bo o pomenu Svetega pisma v javnem življenju spregovoril akademik dr. Jože Krašovec, ki je njegov svetovno uveljavljeni poznavalec. Zato vas vabimo, da se udeležite Viktorinovega večera v petek, 5. januarja, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. V glasbenem utrinku bodo nastopili koledniki Sveti trije kralji.
Peter Pribožič
Foto: SM
Ptuj • Z decembrskega kolegija županov Spodnjega Podravja
Alenki Korpar je na koncu le uspelo!
Župani in županja občin Spodnjega Podravja so se na decembrskem kolegiju dobili tik pred iztekom leta 2006. Izjemoma so se sestali 28. decembra, ker so »lovili« nekatere roke, v ospredju je bilo imenovanje predstojnika Skupne občinske uprave. To kadrovsko vprašanje jih je tako ali drugače zaposlovalo dobro leto. Imenovanje dosedanje v. d. prestojnice Skupne občinske uprave Alenke Korpar za predstojnico je minilo brez razprave, nekaj predlogov in pripomb so imeli le na »dodatek k sporazumu«, ki so ga sprejeli na podlagi 10. člena odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin in sklepa 31. kolegija županov Spodnjega Podravja, ki je bil 18. septembra 2006, s katerim tudi odpravljajo pravno praznino pri imenovanju predstojnika Skupne občinske uprave občin.
Kot je znano so se najprej izbire novega predstojnika Skupne občinske uprave lotili z internim natečajem, ki je bil objavljen 22. decembra leta 2005 na spletni strani ministrstva za javno upravo, trajal je osem dni, zaključen je bil do 30. decembra 2005. Odločitev za interni natečaj so podpisali vsi župani. Ko pa se je pokazalo, da ga bo zasedla ženska, ki izpolnjuje vse pogoje in ki je v bistvu v letu 2005 že »vodila« Skupno občinsko upravo zaradi bolezni prvega predstojnika, uradno je bila tudi njegova namestnica, pa je interni natečaj postal naenkrat sporen. Novega predstojnika niso imenovali, edina kandidatka, ki je izpolnjevala pogoje internega natečaja, Alenka Korpar pa je bila imenovana za v. d. predstojnice. Vedejev-ski mandat je želela čim prej končati. Odvetniško mnenje pa je v tistem času (januar 2006) prepričalo župane, da je potreben nov, javni natečaj, ki bo omogočil, da bodo prišli do »pravih« kandidatov, da bodo lahko izbrali novega predstojnika Skupne občinske uprave občin. Ko smo lani januarja spraševali ptujskega župana dr. Štefana Čelana po verodostojnih podatkih o vsem dogajanju pri izbiri novega predstojnika, ker je v javnosti krožila vrsta zgodba o tem, da Alenki Kor-par ne oporekajo strokovnosti, nima pa podpore največje občine v Skupni občinski upravi, MO Ptuj in s tem tudi ne podpore njenega župana, je odgovoril, da se je zapletlo na proceduralni ravni in da se spodobi, da se za tako pomembno delovno mesto objavi javni in ne zgolj interni razpis. Do izbire kandidatke ali kandidata pa bo funkcijo vršilke dolžnosti predstojnika Skupne občinske uprave občin opravljala Alenka Korpar, vendar za največ šest mesecev. V tem terminu bo tudi objavljen javni razpis. Javni natečaj je bil objavljen v Uradnem lsi-tu Republike Slovenije št. 5960, ki je izšel 9. junija 2006, na spletni strani ministrstva za javno upravo in na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Potencialni kandidati so morali pisne prijave z dokazili, življenjepisom in programom dela ter vizijo razvoja poslati v zaprti kuverti, v osmih dneh od objave javnega natečaja. Pred objavo so morali z razpisnimi pogoji oziroma razpisom soglašati vsi župani, to so naredili s podpisi, pravi tako pa so morali si potrditi
sklep o imenovanju komisije za izbiro kandidata za predstojnika. V njej so bili ptujski župan dr. Štefan Čelan, vi-demski župan Friderik Bra-čič, gorišniški Jože Kokot, hajdinski Radoslav Simonič, kidričevskega župana Zvoni-mirja Holca pa je zaradi bolezni nadomeščal podžupan Jože Murko. Kandidati, ki so izpolnjevali pogoje, so se na komisiji predstavili 3. julija 2006. Zaslišanje kandidatov pa je prineslo nepričakovani rezultat, enako število točk za dosedanjo v. d. predstojnico Alenko Korpar in Janka Širca, vodjo oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj. Z remijem pa se je »pojavila« tudi pravna praznina, ki je tudi onemogočila, da bi dokončali izbiro, čeprav je bilo mogoče izbiro dokončati tudi drugače, z rangiranjem znotraj enakega števila točk, so takrat povedali poznavalci.
Z novimi akti nad pravno praznino
Ker je bila Korparjeva še vedno v nemilosti, favorit ptujskega župana pa je bil Janko Širc, so se odločili za salomonsko rešitev, ki so jo še isti dan po zaslišanju kandidatov sprejeli na kolegiju županov, ki je zasedal na Hajdini. V. d. predstojnici Alenki Korpar so vedejev-stvo podaljšali do konca leta. V tem času pa bodo odpravili pravno praznino, sprejeli dokumente oziroma akte, iz katerih bo jasno in trans-prentno razvidno, da kako se imenuje, kako razrešuje, kateri organ upravlja, kateri organ nadzira delo predstojnika Skupne občinske uprave in ostale sodelavce,
Foto: Črtomir Goznik
Marko Maučič, župan občine Podlehnik: »Stanje na starem mejnem prehodu Gruškovje je katastrofalno.«
je julija 2006, po remiju na podlagi javnega natečaja, povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Ta dokument naj bi bil 28. decembra lani sprejeti dodatek k sporazumu, saj drugih aktov, ki jim bodo v bodoče pomagali reševati pravne praznine na zadnjem kolegiju v lanskem letu župani občin na Ptujskem niso sprejeli oziroma o njih razpravljali. Iz razprave o sporazumu pa so (nekateri župani) dali vedeti, da ne sprejemajo prevlade ene, torej velike občine, ki sicer v 60 odstotkih zagotavlja sredstva za delovanje Skupne občinske uprave, nad drugimi. Predstojnika bodo izbirali in imenovali na podlagi javnega natečaja. V natečajni komisiji bo sicer vedno sedel ptujski župan, družbo pa mu bosta delala po dva župana z levega in desnega brega Drave. V šestem členu pa so besedilo dodatka k sporazumu popravili tako, da je po novem predstojnik Skupne občinske uprave imenovan, če ga potrdijo v dveh tretjinah občin ustanoviteljic, v prvotnem besedilu je bilo zapisano, da je predstojnik
imenovan, če ga soglasno potrdijo vsi župani. Alenka Korpar je sicer opozorila, da mora biti predstojnik imenovan od vseh županov. Zadnjo besedo bodo glede tega popravka morali povedati pravniki.
Dve »ženski« prijavi, od tega ena popolna
V času javnega razpisa za novega predstojnika Skupne občinske uprave občin, objavljen je bil sredi decembra leta 2006, sta prispeli dve prijavi, ki sta jih oddali ženski kandidatki. Ena je izpol-nejvala pogoje v celoti, druga ne, ker ni priložila programa dela in vizije Skupne občinske uprave, ni izpolnjevala pogoja o osmih letih delovne dobe, prav tako k prijavi ni predložila dokumenta, da je državljanka Republike Slovenije. Kandidatko, ki je izpolnjevala vse razpisne pogoje, Alenko Korpar, dosedanjo v. d., predstojnico Skupne občinske uprave je predsednik natečajne komisije dr. Štefan Čelan kolegiju županov predlagal v imenovanje za predstojnico Skupne občinske
Foto: Črtomir Goznik
Alenka Korpar, nova predstojnica Skupne občinske uprave občin, je bila tudi med sejo delavna. Na fotografiji z županoma občin Juršinci in Hajdina, Alojzem Kaučičem in Radoslavom Simoničem.
uprave. Razprave o predlogu ni bilo, zdaj je na županih in županji, da predlog za imenovanje še dokončno formalizirajo, s podpisom. Alenka Korpar se je zahvalila za zaupanje, skupaj s sodelavci se bodo potrudili, da bodo zaupanje tudi upravičili. V Skupno občinsko upravo občin se želijo priključiti tudi Cirkula-ne, njihov občinski svet bo o priključitvi odločal na seji, ki bo 5. januarja 2007.
Direktorica Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na Ptuju Vlasta Stojak je župane seznanila z rezultati 3-let-nega dela Hiše informacij na Ptuju, predlogom pogodbe s finančnimi deleži za novo obdobje. Zadovoljni so z obsegom in kakovostjo opravljenega dela. Samo v enajstih mesecih letošnjega leta ga je obiskalo blizu sedem tisoč oseb. V tem času opravili veliko skupnih oblik dela za brezposelne osebe, številne delavnice, ki so motivirale iskalce zaposlitve. Začeli so z nekaterimi novimi projekti, kot je prekvalifikacija žensk za tradicionalne moške poklice. Izvedli so prvi zaposlitveni sejem v Sloveniji, ki ga je obiskalo okrog 400 brezposelnih oseb, 150 dijakov in študentov ter 50 drugih obiskovalcev. Za leto 2007 se predvsem povišujejo stroški najemnine, objekt v Krempljevi, kjer ima sedež CIPS, je bil vrnjen denacio-nalizacijskemu upravičencu, ki po novem zahteva 8 evrov najemnine po m2 površine, ko je imela zadevo v rokah še MO Ptuj, je bila cena bistveno nižja, le 2 evra po m2. Vlasta Stojak je na decembrskem kolegiju predstavila tudi Sklad dela Spodnjega Po-dravja, ki je v ustanavljanju. Gre za neprofitno ustanovo na področju aktivne politike zaposlovanja, katere ustanovitev že podpirajo v MO Ptuju in občinah Kidričevo, Majšperk, Hajdina, Markovci in Juršinci. V Sloveniji deluje že 14 skladov dela, lokalne skupnosti nimajo nobenih obveznosti za stalno financiranje, vključene so le toliko, koliko so njeni občani in občanke vključene v aktivno politiko zaposlovanja. Sklad dela bo na Ptuju deloval pod okriljem Animacije, ki ima več kot 15-letne izkušnje na področju izobraževanja in usposabljanja odraslih.
Na decembrski kolegij županov je prišel tudi dosedanji direktor ZRS Bistra Ptuj dr. Bojan Pahor, ki ga je s prvim januarjem 2007 nasledil doc. dr. Dušan Klinar,
ki se je ob tej priložnosti tudi predstavil. Županom občin Spodnjega Podravja se je zahvalil za dosedanje sodelovanje. Z Bistro bo še naprej sodeloval, nov izziv je Skupina Perutnina Ptuj, kjer bo svetovalec predsednika uprave, odgovoren za področje raziskav in razvoja, vse do ustanovitve novega podjetja Bionergetika, katerega direktor bo.
Z informacijami iz DZ je tokrat sodeloval le Franc Puk-šič, Branko Marinič naj
ne bi prejel vabila. Podal je kratek presek lanskoletnega dogajanja v državnem zboru. Ustavil se je pri zakonodaji o pokrajinah, kjer ocenjuje, da ni dobro, da bodo zadeve tekle dvotirno, predvidena sta dva sveta, zato pričakovanih sinergijskih učinkov ne bo. Prav tako pa ni dobro, da se bo predsednik pokrajine volil posredno. Kar pa zadeva zunanjepolitično delovanje, kjer prav tako deluje, pa ocenjuje, da se je položaj Slovencev v zamejstvu poslabšal. Župani občin na Ptujskem so imeli v točki informacije poslancev DZ tudi nekaj zelo konkretnih vprašanj. Anton Butolen (Žetale) je povedal, da se doslej v vseh letih še ni zgodilo, da ne bi dobili niti najmanjšega odgovora, kako bo s plačili glede škode po neurju, ki je zelo prizadela njihovo občino. Samo za najnujnejša popravila občinskih cest so plačali 13 milijonov tolarjev. Slaba so tudi izplačila okoljskih programov, gre pa za demografsko najbolj ogrožena območja. Marko Maučič, župan občine Pod-lehnik, pa je opozoril na katastrofalno stanje na starem mejnem prehodu v Gruškov-ju, na parkirišču pred motelom Podlehnik. Takšno stanje obcestnih območij si država v tem predprazničnem času in tudi sicer ne bi smela dovoliti. Tudi na završkem območju je proti mejnemu prehodu vse nastlano, je dodala Marta Bosilj. Ta nesnaga ni občinska, zanjo je odgovorna država, je prepričan tudi že-talski župan.
V letu 2007 bodo na kolegiju županov Spodnjega Po-dravja sodelovali tudi župani treh ormoških občin, Ormoža, Svetega Tomaža in Središča ob Dravi. Kolegiji županov bodo potekali po občinah, vodil ga bo še naprej ptujski župan, ob podpredsednici dr. Darinki Fakin bo imel še drugega podpredsednika Alojza Kaučiča, župana občine Juršinci.
MG
Nogomet
Nastja odslej za ruski Khimki
Stran 16
Judo
Lea, Klemen in Anja med najboljšimi
Stran 16
Strelstvo
Z rekordoma Simon Simonič in Rok Pučko Stran 16
Kolesarstvo
Uspešna sezona za TBP Lenart
Stran 17
Slavko Dokl
40 let delovanja v boksu
Stran 18 Športna šola Juhuhu
Z Juhijem smučalo 165 otrok
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
RADIOPTUJ
tta. afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • Pred 3. krogom pokala EHF
Slovakinje so premagljive!
Prva sobota v letu 2007 bo za ptujske rokometašice zelo pomembna, saj bodo v športni dvorani Center gostile slovaško ekipo Iuventa Mihalovce; to bo prvo srečanje 3. kroga pokala EHF. Gre za ekipo slovaških prvakinj v minulem letu, kakor tudi vodeče moštvo slovaškega prvenstva, ki je v desetih krogih zbrala 22 točk; veliko igralk nastopa tudi za slovaško reprezentanco. Nasprotnice ptujskih rokometašic so bile boljše v dveh krogih pokala EHF od Dinama iz Volgogra-da in švedskega IK Savehofa. Njihove ambicije pa segajo v tekmovanju EHF še više. Med nosilke igre pri Slovakinjah sodijo zunanji igralki Anna Dittel (visoka 186 cm) in Alžbeta Tot-hova (178 cm) ter krilna igralka Maria Hrichova (160 cm). To je torej ekipa, vredna vsega spoštovanja, ki bo že na Ptuju poskusila narediti vse, da bi si priigrala pred povratno tekmo prednost.
Računica ptujskih rokome-tašic pa je povsem drugačna. Po odhodu reprezentantke Mojce Derčar in mladinske reprezentantke Sanje Potoč-njak so se v domačem taboru
naporen, saj so odigrale kar tri pripravljalna srečanja. Na gostovanju v Ivancu so brez težav premagale domačo ekipo, uspešne pa so bile tudi na turnirju v Škofji Loki, kjer so premagale Europrodukt Brežice in domačo ekipo Loka kava. Hitra in učinkovita igra ter obrambe Miše Marinček bi morali biti glavni adut varovank trenerja Miša Toplaka. Največji del bremena bo zagotovo slonel na ramenih repre-zentantk (Ciore, Marinčkove,
s T[¡vB
športna slovnica
Čučkovo 6a, Ptuj
Mihičeve), svoj delež pa morajo prispevati tudi druge igralke. Ptujčanke bodo zagotovo zaigrale na vso moč, saj se pred domačimi navijači želijo predstaviti v kar najboljši luči; cilj je seveda zmaga. Skupni seštevek proti skromni ciprski ekipi je že šel v pozabo, vsak teden pa nosi svoje izzive. Športna direktorica ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Ines Černe Mlač je pred srečanjem dejala: »To je izjemna priložnost za dokazovanje, seveda si želimo napredovanja. Gostje sicer prihajajo iz rokometno manj razvite dežele Evrope, vendar v 3. krogu pokala EHF ni več lahkih nasprotnic.«
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Igralke ZRK MT Ptuja čaka v soboto v dvorani Center prva tekma 3. kroga pokala EHF.
Derčarjeva v Podravko
Državna reprezentantka Mojca Derčar je bila dve leti in pol članica ŽRK Mercator Tenzor Ptuj ter dve leti tudi najboljša klubska strelka. Po odhodu iz vrst ptujskih prvoliga-šinj je kaj hitro našla novega delodajalca in to v hrvaškem rokometnem ženskem gigatnu Podravki iz Koprivnice, ki ima visoke ambicije v evropski Ligi prvakinj. Tam bi naj ostala do konca letošnje sezone z možnostjo podaljšanja sodelovanja.
DK
okrepili z izkušeno reprezen-tantko Vesno Puš. Vesna je vsestranska (all round) igralka in trener Mišo Toplak bo poskušal kar najbolje izkoristiti njene kvalitete. Minuli teden je bil za ptujsko ekipo
Športnik leta 2006
Vas izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja
Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 18. januarja 2007 razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in Športnih novic.
Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in Športnih novic in poslušalci Radia Ptuj, izbrali naj-
popularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli športnika (moško ekipo) in športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konku-rencah.
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8-98,2"l04;3
ŠPORTNIK LETA - SPODNJEGA PODRAVJA - 2006
ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_
ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _
ime in priimek: _
NASLOV: _
Poštna številka, kraj:_
Izpolnjen kupon pošuite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj
RADIO-TEDNIK PTUJ V SODELOVANJU S ŠPORTNIMI NOVICAMI
Gšportne novice
Rokomet • RK Velika Nedelja
Šok iz Velike Nedelje - izstop iz lige!
Občina Ormož v letu 2007 več ne bo imela starega dobrega sosedskega derbija med Ormožem in Veliko Nedeljo. Vzrok je odstop članskega moštva Velike Nedelje iz tekmovanja oz. 1. A MIK lige. V tem trenutku je to še neuradna novica, ki pa bo v kratkem času
potrjena tudi s strani kluba, kjer zaenkrat za "radovedne" novinarje nimajo razumevanja.
Šokantna novica iz Velike Nedelje je do spodaj podpisanega prispela tik pred koncem starega leta, toda na prošnjo s strani Velike Nedelje in v želji,
da le pride do ugodne rešitve smo novico posredovali nekoliko kasneje. Izstop iz lige je najbolj prizadel igralce, ki v tej zgodbi niso prav nič krivi. O krivcih bi lahko razpredali na dolgo in široko, a to ni naš cilj in s tem žalostna zgodba Športnega društva Velika Nedelja ne
Foto: Črtomir Goznik
Dino Poje je še eden redkih igralcev Velike Nedelje, ki še ne ve, kje bo nadaljeval kariero.
bi bila rešena. Eden glavnih vzrokov "velikonedeljske tragedije" je pomanjkanje finančnih sredstev, ki so tudi posledice izgubljenih tožb z bivšimi domačimi igralci (Robert Bezjak ...) ter umik alfe in omege kluba Vilija Trofenika.
Po pogovoru s fanti iz Velike Nedelje je znano, da so do igralcev poravnani vsi dolgovi. Največji del ekipe odhaja v 1. B-ligaša Gorišnico: Pisar, Kukec, Ivančič, Munda, Venta, Špindler in Krabonja. Na Ptuj so odšli Mesarec, Bračič in ka-petan moštva Kovačec. Nova kluba sta si našla tudi Hanželič (Jeruzalem) in Marko Ristic (Ribnica), tako da sta zaenkrat vprašljiva le Korpar in Poje. Slednji želi svojo pot nadaljevati v Jeruzalemu, ampak pot do Ormoža ga vodi le preko odškodnine. Trener Ivan Hru-pič bo ponovno sedel na klop Gorišnice, kjer bo zamenjal Stanka Bezjaka.
Tudi usoda izjemno uspešnih mlajših selekcij pri Veliki Nedelji še ni znana. Srčno upamo, da bo uprava kluba našla rešitev za najmlajše in za prihodnost velikonedeljskega rokometa. Velika Nedelja si to, roko na srce, z ali brez Vilija Trofenika tudi zasluži.
Uroš Krstič
Nogomet • Konec negotovosti za Nastjo Čeha
Nastja odslej za ruski Khimki
Tik pred novoletnimi prazniki se je končno zgodilo to, kar smo pričakovali že nekaj časa; najboljši ptujski nogometaš Nastja Čeh se dokončno vrača na nogometna igrišča, podpisal je namreč pogodbo z novim ruskim prvoligašem Khimkijem. Slednji je v lanski sezoni prepričljivo osvojil 1. mesto v drugoligaški konkurenci, pred novo sezono, ki se v Rusiji začne marca, pa se želi primerno okrepiti.
Bogati ruski klubi so v zadnjih letih privabili v svoje vrste že mnoge nogometne zvezdnike, med njimi je pristal tudi slovenski reprezentant iz Ptuja. 28-letnik je podpisal tri-
Nastja Čeh s klubskim šalom ruskega Khimkija.
letno pogodbo, finančna vrednost pogodbe pa ostaja neznana. Tako je končana nekajmesečna negotovost, ki je nastala po njegovem sporu s prejšnjim klubom - dunajsko Austrio. Na koncu je Nastja le dobil proste roke pri izbiri novih delodajalcev, kar je bilo zanj v tem trenutku najpomembnejše.
»Zaenkrat sem v Rusiji opravil zdravniške preglede, srečal sem se tudi s trenerjem Vla-dimirjem Kazačjonkom, z novimi soigralci pa še nisem imel kontaktov. Spoznal sem Khimki, ki je predmestje Moskve, prvi vtisi pa so zelo pozitivni. Najbolj važno pa je v tem trenutku to, da opravim dobre priprave in nato začnem znova igrati,« je za začetek povedal Nastja.
Kako je prišlo do prestopa v Khimki?
N. Čeh: »Bili so pač pravi ljudje na pravem mestu. Kontakte je navezal poslovnež, ki že dalj časa deluje na področju Rusije, Ukrajine in drugih bližnjih držav, prestop pa je nato dokončno uredil hrvaški manager Elvir Rača. To so ljudje, ki niso samo obljubljali, ampak so bili sposobni prestop tudi dejansko urediti.«
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Čeh v dresu slovenske reprezentance.
Khimki ima kar pestro mednarodno zasedbo, saj v njem igrajo igralci iz Srbije (2), BiH, Hrvaške, Ukrajine, Litve in Armenije, ostali pa so Rusi (najbolj znani je nekdanji reprezentant Vladimir Bes-častnikh). Nastja se bo z njimi srečal že čez dober teden, ko se bo ekipa zbrala na pripravah v Poreču.
Reprezentanca Slovenije
Za konec pa še beseda o slo-
Strelstvo • Strelec leta 2006
Z novima rekordoma Simon Simonič in Rok Pučko
V	četrtek, 21. decembra, je v Ljubljani potekala slavnostna podelitev in razglasitev najboljših strelcev v letu 2006.
Rezultatska analiza pretekle sezone nam pokaže, da se je prvič v zgodovini slovenskega strelstva zgodilo, da so bili kar 3 strelci uvrščeni v finale svetovnih pokalov, dva izmed teh pa celo na istem tekmovanju. Najbolj razpoznavni strelci v Sloveniji po rezultatih tako še vedno ostajajo strelci s puško Rajmond Debevec, Robi Markoja in Zdenka Stolnik, ki so prav tako najresnejši kandidati za nastop na OI leta 2008 v Pekingu. Rajmond De-bevec je že izpolnil zahtevano kvoto, med tem, ko se je ta Ro-biju Markoji in Zdenki Stolnik v letu 2006 malenkostno izmuznila, kljub nastopoma v finalu. Vendar bo priložnosti za doseganje tako želene kvote še dovolj, največ pa se jih bo razdelilo marca na EP z zračnim orožjem v francoskem Deauvil-leu. Velik napredek pa se kaže predvsem pri delu z mlajšimi selekcijami, kjer smo na nekaterih večjih tekmovanjih že videli nekaj odličnih rezultatov takega sistematičnega in konsistentnega dela.
V	preteklem letu je bil za najboljšega slovenskega strelca izbran naš zlati olimpijec Rajmond Debevec in sicer že 26 zapored, kar predstavlja svojevrsten rekord. Za najboljšo strelko preteklega leta pa je bila izbrana Zdenka Stolnik. Lenta najboljšega mladinca je že drugič zapored pripadla odličnemu mlademu juršinskemu
Foto: Simeon Gönc
Rok Pučko in Simon Simonič s trenerjem Darkom Pavlinom.
strelcu Simonu Simoniču, ki
je nizal prepričljive rezultate iz dneva v dan, na marsikaterem tekmovanju pa se je celo bolje odrezal kot vsi njegovi starejši kolegi iz članske vrste. Simon je dobil še priznanje za postavitev novega državnega rekorda med mladinci s pištolo, ki ga je dosegel 27. januarja 2006 na MT v Munchnu, ko je zasedel 6. mesto s kvalifikacijskim rezultatom 570 krogov in finalom 98,5 krogov, s čimer je prehitel svoj prejšnji 9 mesecev star rekord, ki ga je dosegel na DP v Lendavi. Priznanje za izena-
čitev državnega rekorda med mlajšimi mladinci s pištolo si je prislužil še drugi član juršin-skega strelskega društva Rok Pučko, ki je 22. aprila na DP v Trbovljah dosegel 570 krogov in postal državni prvak.
Zahvalo in priznanje za svoje 50-letno neprekinjeno in vztrajno strelsko udejstvova-nje je prejel tudi legendarni član SD Kidričevo, g. Konrad Kramberger, ki mu ga je izročil njegov učenec in zdajšnji predsednik strelske zveze Slovenije Gorazd Maloič.
Simeon Gonc
venski reprezentanci oziroma o izbiri selektorja. »Časa za dolgo premišljanje ni več veliko, saj se prve reprezentančne akcije že približujejo. Upam samo, da bo na selektorsko mesto sedel strokovnjak, ki bo znal iz te ekipe iztisniti maksimum. Stvari bo moral postaviti na svoje mesto, tako da bo vsak vedel, kakšna je njegova vloga v ekipi,« je zaključil Nastja Čeh.
Jože Mohorič
Nogomet • Drava Ptuj
Kršič in Pešterac še nista podpisala
Nogometaši ptujske Drave so imeli v sredo in četrtek še zadnja dva treninga pred deset dnevnim odmorom. Trener Dražen Besek je na igrišču z umetno travo vadil 16 nogometašev. Nekateri so bili upravičeno odsotni, med njimi pa sta bila tudi Dalibor Pešterac (FK Železnik iz Srbije) in Admir Kršič (Hit Nova Gorica), ki naj bi v kratkem z Dravo podpisala pogodbo. Do podpisa zaradi zdravniških pregledov in drugih administrativnih zapletov še ni prišlo. Na treningu je bil tudi izkušeni Viktor Trenevski, ki ga mnogi selijo v lendavsko Nafto. Viktor je bil zelo kratek: »Treniram, saj sem še vedno član Drave.«
Med nogometaši, ki je med zadnjimi zapuščal trening, je bil tudi Miljenko Bošnjak, sicer mladi hrvaški nogometaš, ki je na Ptuj prišel iz ZTE: »Moram reči, da se na Ptuju dobro počutim, zadovoljen sem z minu-tažo, vsekakor pa je v moji igri še veliko rezerv. Rekel bom
Foto: Črtomir Goznik
Miljenko Bošnjak (Drava Ptuj)
tudi to, da imamo kar velike možnosti za osvojitev drugega mesta. Dobre priprave, v katere sploh ne dvomim, pa bodo tiste, na katerih bomo gradili svoj optimizem,« je zaključil kratki pogovor mladi hrvaški reprezentant v dresu ptujske Drave.
Danilo Klajnšek
Judo • Podelitev priznanj najboljšim
Lea Murko, Klemen Ferjan in Anja Petek med najboljšimi
V petek, 22. 12. 2006, je bila v dvorani Celjanka na Celjskem sejmišču sklepna prireditev za judoiste v preteklem letu.
Na slavnostni prireditvi za izbor najboljših v slovenskem judu za leto 2006, ki jo je pripravila Judo zveza Slovenije, so se zbrali vsi, ki kaj pomenijo v slovenskem judu, zmagovalca pa sta bila Lucija Polavder in Rok Drakšič, člana judo kluba Sankaku iz Celja. Polavderjeva je bila izbrana za judoistko, Drakšič pa za judoista Slovenije v letu 2006.
Med najboljšimi so se ponovno znašli tudi ptujski judoisti. Med člani je bil 3. v skupnem seštevku Klemen Ferjan, ki je tudi daleč najboljši v svoji kategoriji do 81 kg. Med mladinkami pa je daleč največ točk 2.191 zbrala Lea Murko in tako prepričljivo zmagala.
Letošnje leto je bilo za ptujske judoiste, ki jih trenira Vlado Čuš, nadvse uspešno. Klemen je osvojil sedmo mesto na super A turnirju v Parizu, deveto mesto na članskem EP na Finskem in prvo mesto na OP Amerike, Lea je osvojila evropski A tur-
nir, bila 3. na mladinskem EP v Talinu in 5. na mladinskem SP v Dominikanski republiki. "Zelo sem vesela, da sem po lanskem naslovu med kadeti-njami tokrat na vrhu med mladinkami, kar mi daje novega zagona za naprej. Letošnje leto se je zame izteklo po željah. V začetku sezone sem zmagala na DP, nato na B turnirju članskega svetovnega pokala, ter mladinskem A turnirju evropskega pokala, piko na i pa postavila na evropskem prvenstvu v Tali-nu z bronasto kolajno ter petim mestom na SP v Dominikanski republiki. V letu 2007 bo tekmovalni urnik še bolj zgoščen; ob tekmovanjih za svetovni pokal se želim preizkusiti še na evropskem in svetovnem prvenstvu, kjer bo mogoče izpolniti normo za olimpijske igre v Pekingu,"je povedala Lea.
Med zmagovalci po posameznih kategorijah so bile tudi mlade judoistke JK Gorišnica, ki so slavile v kategoriji starejših deklic, Anja Petek pa je v tej kategoriji postala tudi absolutna zmagovalka.
Sebi Kolednik
Foto: Sebi Kolednik
Lea Murko in Mitja Jenuš - najboljša v kategoriji mladincev.
Najboljši v slovenskem pokalu za leto 2006:
Člani:
1.	Rok Drakšič (Sankaku) 3.560 točk,
2.	Sašo Jereb (Olimpija) 2.032,
3.	Klemen Ferjan (Drava) 1.493;
Ekipno: 1. Sankaku; Članice:
1.	Lucija Polavder 9.723 točk,
2.	Urška Žolnir 7.940,
3.	Petra Nareks (vse Sankaku) 5.990;
Ekipno:
1. Sankaku;
Mlajši člani:
1. Marko Petrič (Olimpija);
Mlajše članice:
1. Kristina Vršič (Duplek);
Mlajše članice - ekipno:
1.	Bežigrad,
2.	Drava; Mladinci:
1. Mitja Jenuš (Železničar); Mladinke:
1. Lea Murko (Drava); Mladinke ekipno:
1.	Bežigrad,
2.	Drava; Kadeti:
1. Jan Ratej (Bežigrad); Kadetinje:
1. Barbara Ban (Bežigrad); Starejši dečki: 1. Andraž Jereb (Alpina); Starejše deklice: 1. Anja Petek (Gorišnica); Starejše deklice ekipno: 1. Gorišnica;
Ekipna uvrstitev (ženske skupaj):
1. Sankaku,
3.	Drava;
Ekipna uvrstitev (moške + ženske skupaj):
1. Sankaku,
4.	Drava.
Kolesarstvo m KK TBP Lenart
Uspešna sezona za TBP Lenart
Sredi oktobra se je z zaključkom v Podsmreki tudi za kolesarje kolesarskega kluba TBP Lenart končala sezona. Sezono so pričeli s petnajstimi tekmovalci, med sezono se jim je priključilo še šest tekmovalcev in sicer v kategoriji elite in pod 23 let (člani).
Skupaj so se udeležili sedemdeset dirk, od tega trideset člani, triindvajset mladinci in sedemnajst dečki, večinoma v Slovenji, ostale pa v Avstriji, Hrvaški, Italiji, Madžarski in Bolgariji. Na zmagovalni oder so stopili dvajsetkrat; šestkrat so bili prvi, šestkrat drugi in osemkrat tretji. Najbolj so ponosni, da so osvojili dva naslova državnih prvakov in sicer Boris Keršič pri članih na velodromu v sprintu na 200 metrov in Simon Komperšak v kategoriji dečkov C v vožnji na 1200 metrov, Simon je še osvojil drugo mesto na cestnem državnem prvenstvu in dvakrat tretje mesto na velodromu in sicer v vožnji na 500 metrov in v vožnji na razdaljo. Medalje so še osvojili Miha Janša pri članih in sicer drugo mesto na
gorskem državnem prvenstvu, Aleš Obreht tretje v kriterijski vožnji na velodromu in Matic Robič v sprintu na 200 metrov. Pri mladincih Maks Polič drugo mesto v sprintu na 200 metrov.
Zraven tega so bili tudi organizatorji domačih prireditev: pripravili so 7. turistični rekreativni maraton štiriperesna deteljica, XIV. VN Lenarta za dečke A, B in C (obe prireditvi so letos izpeljali istega dne - 28. 5.), bili pa so soorganiza-tor mednarodne etapne dirke za mladince Po Štajerski 2006, kjer so organizirali prvo etapo s startom in ciljem v Lenartu na Ptujski cesti.
O minuli sezoni in o tem, katere dirke bo naslednje leto organiziral TBP Lenart, pa nam je športni direktor in trener Andrej Petrovič dejal naslednje: »Glede na finančno situacijo smo letos startali z zmanjšano ekipo in manjšim obsegom dela in dirk. Na koncu se je pokazalo, da sezona ni bila tako slaba, kot je kazalo v začetku sezone. Predvsem smo izpolnili osnovni cilj in začeli načrtno
V članski konkurenci so za Lenart nastopali: Aleš Obreht, Davorin Bukvič, Niko Čuček, Boris Keršič, Matic Robič, Marcel Ternovšek, Dejan Mlakar, Miha Janša in Simon Novak; v mladinski kategoriji: Aleš Aleš, Maks Polič in Rok Veršič; v kategoriji dečkov A: Mario Javornik, Andrej Rajšp in Marko Horvat; ned dečki B: Dani Pšajd, Staš Mencigar, Marko Pavlič in Primož Krulik; med dečki C: Simon Komperšak in Tadej Vogrin.
delat s podmladkom, ki je v drugi polovici sezone že zelo uspešno nastopal na dirkah. V sezoni 2007 bomo organizirali Maraton štiriperesna deteljica za rekreativce, VN Lenarta za dečke A, B in C in mlajše mladince, ter skupaj s KK Perutnina Ptuj in KD Branik Maribor že tradicionalno mednarodno dirko za mladince Po Štajerski 2007 UCI MJ 2. 1. V novi sezoni ne bomo imeli članske ekipe in se bomo posvetili delu z mladinskimi selekcijami in delu z dečki. S tem bomo vnesli več kvalitete v podmladek in pričeli graditi ekipe z lastnim kadrom. Glede na sestavo ekip in številčnost tekmovalcev lahko optimistično zremo v sezono 2007. Tudi zaradi ugodnih vremenskih razmer, saj je še vedno možno trenirati na kolesu.«
Danilo Klajnšek
Foto: arhiv kluba
Kolesarji TBP Lenart
Kolesarstvo • Bike ek Haloze
Zadovoljni z doseženim
V	cestnem pokalu Slovenije se tekem udeležuje 36 slovenskih klubov z 260 tekmovalci v različnih starostnih kategorijah. V skupnem seštevku vseh dirk so kolesarji KK Bike Ek ekipno pristali na 12. mestu. Njihovi tekmovalci so skupno v svojih kategorijah zasedli naslednja mesta: 4. Natalija Veršič, 8. Andreja Bezjak, 13. Franc Frangež, 4. Miha Vantur, 8. Mario Vračič, 20. Dalibor Babšek, 13. Matej Slanič, 17. Mitja Novo-selnik.
Ob vseh teh uspehih pa so zabeležili še 25 uvrstitev med prvo deseterico, od tega 18 uvrstitev med prve tri, štirikrat so stopili na zmagovalno stopničko. Zmage so si privo-zili Miha Vantur, Mario Vračič, prvo zmago v pokalu pa si je priborila tudi Natalija Veršič. V klubu pa so zelo ponosni na to, da imajo državnega prvaka v vzponu; to je postal Mario Vračič.
V	klubu niso usmerjeni samo v cestno kolesarstvo, ampak imajo tudi tekmovalce v
gorskem kolesarstvu in down-hillu. V disciplini downhill tekmuje Mitja Horvat, ki je letos na državnem prvenstvu med amaterji zasedel kljub padcu še vedno solidno 6. mesto. V gorskem pokalu Slovenije pa se je najbolje odrezal Damjan Utran-
ker, ki je zabeležil dve zmagi in dve drugi mesti, med drugim je bil drugi na državnem prvenstvu v kategoriji Master A. Dobre rezultate je privozil tudi Janez Bitenc, saj se je na vsaki dirki uvrstil med prvih deset.
Danilo Klajnšek
Mitja Horvat
Košarka m OMREŽJE.NET & PARKL
Začenja se boj za končnico
Odigranih je pet krogov tekem v obeh ligah, sedaj so košarkarji na 14-dnevnem počitku. V prvi ligi velja izpostaviti aktualne prvake, ki potrjujejo napovedi, da želijo ponoviti lanski uspeh. Načrte jim bodo poskušali prekrižati ostale štiri ekipe pod vrhom, vendar bo ena izmed njih izpadla iz boja za prvaka, saj v končnico vodijo le prva štiri mesta. Negativno presenečenje je ekipa iz Majšperka, ki do sedaj še ni prišla do zmage.
V drugi ligi so Kidričani do sedaj gladko premagali vse
nasprotnike, vendar odločilne tekme šele prihajajo. Krog ekip za napredovanje v višji rang tekmovanja se oži, a z gotovostjo lahko trdimo, da sta zadnje uvrščeni ekipi iz Maribora in Starš praktično že odpisani za napredovanje. Vse z zvezi s Parkl ligo lahko preberete na spletnem naslovu www.parkl. si.
1. liga
20:16, 17:11, 17:20), Tiskarna Ekart - KK Rače 74:87 (23:18, 15:19, 20:24, 16:26), KPŠ Slam - KK Rače preloženo.
1.	VET. PRAGERSKO 5 5 0 +64 10
2.	GOOD GUYS 5 3 2 +33 8
3.	KK RAČE	5 3 2 +8 8
4.	DIN DON NEMAN 5 3 2 -39 8
5.	KK STARŠE 4 3 1 +75 7
6.	TISKARNA EKART 5 1 4 -34 6
7.	KPŠ SLAM	4 13 -8 5
8.	PICERIJA ŠPAJZA 5 0 5 -99 5
Rezultati 5. kroga: KK Veterani Pragersko - Picerija Špajza 94:65 (31:16, 17:16, 19:8, 27:25), Din don Neman - Good guys 69:66 (15:19,
2. liga
ŠD Kidričevo
Rezultati 5. kroga: SD Podlože - ŠD Kidričevo 49:72 (12:11, 12:20, 15:21, 10:20), ŠD Ptujska gora - KK Starše mladi 62:47 (11:14, 20:9, 11 :11, 20:13), Veterani - KMO Dornava 78:81 (17:11, 22:21, 19:20, 20:29), ŠD Destrnik - KK Nova vas MB 71:68 (16:18, 17:14, 12:21, 26:15).
1.	ŠD KIDRIČEVO	5	5	0 +163	10
2.	KMO DORNAVA	5	4	1 +89	9
3.	ŠD PTUJSKA GORA	5	4	1 +57	9
4.	VETERANI	5	3	2	+10	8
5.	ŠD DESTRNIK	5	2	3	-50	7
6.	ŠD PODLOŽE	5	2	3	-66	7
7.	KK NOVA VAS MB	5	0	5	-15	5
8.	KK STARŠE MLADI	5	0	5	-188	5 Lestvica najboljših strelcev po 5.
krogu: 1. Davor Bauman (KK Rače) 116, 2. Uroš Goričan (ŠD Cirkovce) 113, 3. Mitja Blažič (Nova vas) 108 košev.
Radko Hojak
Tenis m OP Ptuja 8-11 let
Nina in Tine med zmagovalci
Edini letošnji turnir za najmlajše na Štajerskem je pod okriljem TK Ptuj in podjetja KIH kljub neugodnemu datumu (29.-30. 12. 2006) odlično uspel. Raznovrstni tenis, izvrstne nagrade, ločen prostor za trenerje in starše in odlična izvedba so karakteristike turnirja pod vodstvom Zorana Krajnca in Luke Hazdovca. K uspehu turnirja so svoj delež prispevali številni sponzorji, ki jim gre posebna zahvala. Vlogo vrhovne sodnice je odlično opravila Anja Regent, v veliko pomoč so ji bili sodniki pomočniki - igralci višjih starostnih kategorij: Toni Hazdovac, Andrej Artenjak, Katja Mršnik, Eva Kamenšek, Sara Korošec, Nuša Lisjak, Jan Lah, Žiga Krajgar, Urh Krajnc in Luka Merc.
Organizator je poskrbel, da
so igralci in spremljevalci ob vsakem igrišču spremljali gibanje rezultata na semaforju, tako da ni prihajalo do pomot pri štetju. Posebej so se izkazali igralci TK Ptuj, ki so v več kategorijah igrali v finalih, v midi tenisu pa so zmagali v obeh kategorijah.
Rezultati:
MINI tenis deklice:
1.	Barbara Beliš, TC Murko 96
2.	Izabela Lužnik, TC Murko 96
3.	- 4. Lara Jamšek, AS Litija 3. - 4. Pia Fackovič, TK Krško
MINI tenis dečki:
1.	Nejc Ferjan, TK Radovljica
2.	Kevin Rebernak, TK Hoče
3.	- 4. Martin Domajnko, TK Ptuj 3. - 4. Anže Arh, TK Radovljica
MIDI tenis deklice:
1.	Nina Potočnik, TK Ptuj
2.	Barbara Beliš, TC Murko 96
3. - 4. Izabela Lužnik, TC Murko 96 3. - 4. Vita Hauptman, TK Jar MIDI tenis dečki:
1.	Tine Glodež, TK Ptuj
2.	Sven Lah, TK Ptuj
3.	- 4. Nejc Pustavrh, TK Krško
3. - 4. Matija Sitar Dular, TK Portovald Tenis 10, 11 let združeno deklice:
1.	Pija Brglez, ŽTK MB
2.	Neja Krajnc Domiter, TK Ptuj
3.	- 4. Nina Jamšek, TK AS Litija 3. - 4. Sara Sirše, TK AS Litija
Tenis dečki do 10 let:
1.	Bor Schweiger Mužar, TK Otočec
2.	Nino Cunk, TK Radenci
3.	- 4. Tine Glodež, TK Ptuj
3. - 4. Jaka Kaplja, TK Domžale Tenis dečki do 11 let:
1.	Bor Schweiger Mužar, TK Otočec
2.	Mitja Čuš, TK Ptuj
3.	- 4. Nino Cunk, TK Radenci 3. - 4. Tine Veren, TK Radenci
JM
Najboljši v kategoriji midi tenis: desno spodaj je Nina Potočnik, zgoraj desno Sven Lah, drugi z desne pa Tine Glodež (vsi TK Ptuj).
Foto: RH
Boks • Slavko Dokl
40 let delovanja v boksu
Boks gotovo sodi med tiste športne panoge, ki so v Sloveniji in svetu še posebej na očeh. In če se Ptuj tudi v tej zvrsti ponovno uveljavlja, je to gotovo razlog za zadovoljstvo. Še posebej pa tak razmah lahko veseli nekoga, ki je za krmilom kluba te plemenite veščine in ki tudi sam ogromno prispeva k takšnemu razvoju.
40 let je minilo, odkar je Slavko Dokl v Mariboru kot prvi Ptujčan nastopil na republiškem prvenstvu v boksu. bil je registriran za BK Železničar Maribor oz. član Boksarske zveze Jugoslavije. Njegov nasprotnik v ringu je bil prekaljeni reprezentant Vrbnjak. Borba se je končala »neodločeno« in slavje številnih navijačev Do-kla se je lahko začelo. Domači boksar se je prvi hip še čudil sodniški odločitvi, a je kmalu uvidel, da je bila edina pravilna. Delitev točk je prenesel športno, kakor se za takšnega šampiona spodobi. »Dokl je velik borec. Neodločen izid je pravičen, saj enostavno nisem imel protiorožja, da bi ga presenetil. Ne pomnim, kdaj sem bil nazadnje tako nemočen,« je svojo nemoč priznal Vrbnjak, ki je moral zaradi poškodovane leve arkade po dvoboju poiskati celo zdravniško pomoč.
V zgodovino ptujskega, še posebej pa jugoslovanskega boksa, se je zapisal tudi Aco Barišič, trener Slavka Dokla, ki je slovel po tehnični dovršenosti in svoji izraziti hitrosti, s katero je nadomeščal pomanjkanje kilogramov. »Barišič je veljal za enega večjih gospodov v ringu in tudi zunaj njega,« je poudaril Ptujčan Albin Merc, večkratni državni prvak v srednji kategoriji, njegovo izjavo pa je podkrepil legendarni Mate Parlov, ki je dejal: »Ace je bil od glave do pet vrhunski športnik in zatorej navdih za mnoge Jugoslovane. Bil je pravi gen-
tleman boksa. Svoje je opravil z odliko.« Z njima so se strinjali pravzaprav vsi, ki so imeli priložnost spoznati petkratnega jugoslovanskega prvaka v vel-ter kategoriji. »Dokla je pred stranpotmi rešil prav boks, prek katerega se je izoblikoval v celovito osebnost. Težko bi se znašel v življenju, če ne bi prevladal šport,« je prepričan sloviti boksar Aco Barišič, ki dodaja, da je njegov nekdanji varovanec pravzaprav človek velikega in dobrega srca v večkrat umazanem (boksarskem) svetu.
Aco Barišič se je moral vrniti v Beograd, kjer je nastopal za Crveno zvezdo (kasneje še za banjaluški Borac), »pokroviteljstvo« nad Doklom pa je prevzel nepozabni mariborski boksar in trener Emil Žurman. Sredi šestdesetih je postal v mestu pod Pohorjem republiški mladinski prvak v boksu. Odmevni dosežki v ograjenem četve-rokotniku so ga v letih 1968-70 pripeljali v BK Zadar in BK Split, športno kariero odličnega boksarja pa je zatem končal v Sloveniji. za največji uspeh svoje športne poti meni, da je bil to dvoboj proti Stankoviču iz Crvene zvezde, reprezentan-
Slavko Dokl
Slavko Dokl je eden Izmed najboljših poznavalcev boksa In borilnih veščin nasploh. Lahko rečemo, da je utiral pot slovenskega boksa, saj je ustanovitelj boksarske zveze Slovenije (1991-92), ki je bila med prvimi priznana v mednarodnih povezavah, prvi predsednik te zveze, trener in selektor reprezentance. Bil je med pomembnimi člani ustanovitvenega odbora Olimpijskega komiteja in njegov stalni član. Že davnega leta 1970 je ustanovil Boksarski klub Ptuj in ga s krajšim presledkom uspešno vodi še danes.
Mali nogomet • MNZ Ptuj
V šestem odigranem krogu 1. lige malega nogometa sta vodeči moštvi Mark 69 Aba roletarstvo in Poetovio Petlja Vitomarci po pričakovanjih prišli do novih pomembnih zmag. Tako sta ti dve ekipi še edini ekipi s sto odstotnim
učinkom.
V drugi ligi je stanje na lestvici bolj izenačeno in razburljivo. V borbi za sam vrh prvenstvene razpredelnice se je spet zgodilo nekaj presenečenj (prvi poraz Toyota Furmana v derbiju s Clubom 13, poraza
tu Jugoslavije in olimpijcu, ki ga je premagal v ligaškem tekmovanju s klasičnim »knock outom« v drugi rundi.
Za vse to in še mnoga druga dela, zlasti za pozitivno naravnanost h Coubertinovim načelom olimpizma in sodobnemu fair playu, njegovo neutrudno prizadevanje za strokovne športne publikacije ter uveljavitev slovenskega športa in stroke v tujini, je Slavko Dokl prejel številna priznanja, med drugim leta 2001 tudi priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja od tedanjega predsednika Juana Antonia Samarancha. »Priznanje mi je v veliko čast. V njem ne vidim le potrditve za delo v preteklem letu, temveč nanj gledam kot na priznanje za dolgoletno delo. Uspeh redko pride čez noč, ponavadi je posledica dela v daljšem časovnem obdobju. Tako na listino gledam tudi kot na obveznost in vzpodbudo za naše prihodnje delo,« je skromen naš sogovornik. »Dokl je izvrstno združil tekmovalne uspehe z osebnim pristopom do športa in je zgled aktivnega načina življenja,« je takrat
Vinogradništva Plajnšek in NK Apač), kar je situacijo še zapletlo.
1. liga
povedal njegov velik prijatelj, olimpionik Miroslav Cerar.
Svetovna in Evropska boksarska zveza (EABA, AIBA) ga je izbrala in nagradila z zlato plaketo. Olimpijski komite Slovenije pa mu je za soustvarjanje zgodovine slovenskega športa in deset letnega članstva podaril spominsko uro. V ponos sta mu tudi bronasta in srebrna Bloudkova značka in številna mednarodna priznanja, na katera je še posebej ponosen.
»Cinizem in zavist posameznikov v rojstnem mestu je odraz netolerantnosti tistih, ki želijo prikriti lastno nemoč. Pa nič zato. Stiske in uspehe, odločitve, ki sem jih sprejemal ali pa se jim izogibal, radosti in razočaranju, sem znal z voljo in načrtnostjo, pa tudi z neko prirojeno distanco do vsega vedno znova obvladati oziroma preseči,« s kančkom pelina v ustih pravi Slavko Dokl.
Predsednika BK Ptuj in njegove varovance čakajo v bližnji prihodnosti težke naloge. Kot je zagotovil, ima izzive rad. Delo v skupini ga veseli in sodeluje z različnimi ljudmi. »Občutek, da imaš v vodstveni strukturi ljudi, na katere se lahko obrneš in jim zaupaš, je nekaj najlepšega. Nimam čarobne palice, verjamem pa, da bom s pogledom od znotraj in do zunaj lahko poiskal vzvode, da bodo številni dobri boksarji in drugi začeli spet verjeti v svoje sposobnosti in v to, da se splača ta voz s skupnimi močmi vleči naprej. Prizadevamo si ponovno osvojiti slovenski boksarski vrh in biti uspešni tako na evropskem, kakor tudi na svetovnem športnem prizorišču,« je na koncu vendarle optimističen naš sogovornik.
Only the best is good enough (v prevodu: samo najboljše je dovolj dobro) in to je zagotovo Slavko Dokl.
Ivo Kornik
69 Aba Roletarstvo - SD Podgorci 3:0, Poetovio Petlja Vitomarci - Hobit Pub Apače 12:5, KMN Majolka - ŠD AS 8:3, KMN Jado - ŠD Rim 0:2.
REZULTATI 6. KROGA: Bar Cheers Cyber caffe - Jure MTS Hajdina 2:3, Bramac Juršinci - Bar Saš 1:2, Mark
1. MARK 69 ABA	6	6	0	0	32:9	18
2. POETOVIO P. V.	6	6	0	0	35:12	18
3. BAR SAŠ	6	5	0	1	26:6	15
4. BRA. JURŠINCI	6	4	1	1	20:12	13
5. JURE HAJDINA	6	4	0	2	15:14	12
6. ŠD RIM	6	2	2	2	12:10	8
7. KMN MAJOLKA	6	2	1	3	19:22	7
8. BAR CHEERS	6	2	0	4	12:21	6
9. KMN JADO	6	1	0	5	12:18	3
10. H. PUB APAČE 6		1	0	5	15:29	3
11. ŠD PODGORCI 6		1	0	5	15:36	3
12. ŠD AS	6	0	0	6	12:36	0
2. liga
Foto: Črtomir Goznik
KMN Jado
REZULTATI 6. KROGA: Dolina Wi-nettu - ŠD Žimica 3:1, Vinogradništvo Plajnšek - Draženci 2:3, ŠD Vitomarci - ŠD Ptujska gora 6:0, Club 13 - Toyota Furman 4:3, NK Apače - Cirkulane 1:2.
1.	TOYOTA FURM. 6 4 1 1 25:13 13
2.	DOL. WINETTU 6 4 11 19:8 13
3.	CLUB 13 6 4 1 1 20:15 13
4.	NK APAČE 6 4 0 2 21:12 12
5.	ŠD VITOMARCI 6 3 1 2 20:15 10
6.	VIN. PLAJNŠEK 6 3 1 2 15:10 10
7.	ŠD ZIMICA 6 3 0 3 19:21 9
8.	DRAŽENCI 6 3 0 3 15:23 9
9.	ŠD CIRKULANE 6 2 0 4 14:18 6
10.	FELUKA BAR 5 10 4 10:16 3
11.	KPŠ	5 1 0 4 8:18 3
12.	PTUJ. GORA 6 0 15 14:31 1
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
ROKOMET
3. KROG POKALA EHF
V soboto ob 19. url bo v ptujski športni dvorani Center prvo srečanje 3. kroga pokala EHF, v katerem bodo rokometašice ŽRK Mercator Tenzor Ptuj gostile slovaško ekipo luventa Mihalovci.
TENIS
ZIMSKA LIGA 2006-2007
1. liga: 5. krog, sobota ob 9.00: Arte d. o. o - TK Skorba, TK Neptun
-	TC Kidričevo; sobota ob 12.00: Okrepčevalnica Patruša - TC Luka.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET
ZLMN ORMOŽ
1.	liga: sobota, 6. 1. 2007, v ŠD na Hardeku: Mihovci Center - Bel-cont Tomaž ob 15. uri, Kog - Mladost Miklavž ob 15.50, Bramac Bresnica
-	Avtošola Prednost ob 16.40, Nova Slovenija Ormož - Zidarstvo Čurin Pušenci ob 17.30.
2.	liga, sobota, 6. 1. 2007, v ŠD Na Hardeku: Plečko Trgovišče - Avto-servis Zidarič Pušenci ob 10.00 uri, KOŠ - Mladost Miklavž II ob 10.50, Impossible Team - Invest Ormož ob 11.40, Stora gora - Kog SK računalništvo ob 12.30, Črni ribič Texas Pušenci - Svetinje ob 13.20, Avtoservis Zidarič Pušenci - KOŠ ob 18.20, Mladost Miklavž II - Impossible Team ob 19.10, Invest Ormož - Borec ob 20. uri.
UK
3. MEDNARODNI ZIMSKI TURNIR U-12
NŠ Poli Drava Ptuj organizira v nedeljo, 7. 1., 3. mednarodni zimski turnir za igralce do 12 leta starosti. Turnir v dvorani Center na Ptuju se bo pričel ob 9. uri, zaključni obračuni pa ob 16. uri. Ekipe bodo razdeljene v 4 skupine.
Skupina A: NK Medimurje, NŠ Poli Drava a, ND Dravinja, NK Zagorje; skupina B: MNK Fotex, NŠ Poli Drava b, NK Get Power šampion, NK Bravo; skupina C: NŠ Poli Drava c, NK Aluminij, NK Nafta, NK Rudar Velenje; skupina D: NŠ Poli Drava d, NŠ NK Maribor, ND Triglav, NK Veržej.
JM
Planinski kotiček
Zdravju naproti - pohod na goro Oljko
Sobota, 20. januarja 2007
Slovenci štejemo med največje bogastvo zdravje. Na žalost pa se ga zavemo šele, ko se nam skrha oziroma zbolimo. Zato je potrebno nenehno utrjevanje našega psihofizičnega zdravja. Med najboljše načine spadata hoja in gibanje v naravnem okolju, na svežem zraku, daleč stran od hrupa in onesnažene narave. Planinske poti so nalašč za utrjevanje našega zdravja, zato vas ptujski planinci vabimo, da se nam pridružite na tradicionalnem pohodu Zdravju naproti na goro Oljko. Pot je lažje narave in primerna za vse starostne kategorije.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 20. januarja ob 6.30 na železniški postaji Ptuj. Z vlakom Ic Mura se bomo odpeljali do Celja in naprej do Šmartnega ob Paki. Do vrha gore Oljke bomo potrebovali 1,5 ure zmernega hoda. V planinskem domu si bomo privoščili daljši počitek za malico. Vsak pohodnik prejme kontrolni kartonček Zdravju naproti, čaj in kuhano jajce kot simbol pohoda. Sestopili bomo čez Vimperk v Polzelo ter se z vlakom vrnili nazaj na Ptuj. S Pragerskega do Ptuja s posebnim avtobusom. Na Ptuj se bomo vrnili ob 16.30.
Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik ...) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinski koči. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za EC vlak, avtobusni prevoz s Pragerskega do Ptuja in organizacijo ter znaša 9,60 evrov (2.304 tolarje). Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 16. januarja 2007, v društveni pisarni na Prešernovi 27 (tel. 777 15 11) oziroma do zasedbe 48 prostih mest. Pohitite s prijavami.
Vstopili smo v novo leto in zato ne pozabite na letno članarino, ki vključuje nezgodno zavarovanje, popuste v vseh evropskih planinskih postojankah ter številne druge ugodnosti. Seveda pa potrjuje članstvo v PD Ptuj in pripadnost slovenski planinski organizaciji. V letu 2007 vam želimo obilo prijetnih planinskih izletov, varen korak in veliko zdravja.
Vodil bo Uroš Vidovič.
Na Osankarico in v Medimurje
Planinsko društvo Hajdina organizira izlet po poteh Pohorskega Bataljona (Rogla-Osankarica). Izlet bo v sobo-to,13. 1. 2007, odhod izpred OŠ Hajdina ob 6. uri. Prijave zbirajo do 10. 1.
Hajdinski planinci vabijo tudi na izlet v hrvaško Medi-murje (Vincekov pohod). Odhod avtobusa izpred OŠ Haj-dina bo v soboto, 20. 1., ob 7.30 uri. Prijave sprejemajo do 18. 1.
Informacije: Jože Majerhofer - 041 326 915, Jakob Kokol - 031 806 678 in Ivan Ladinek - 031 528 104.
Športna šola Juhuhu
Z Juhijem smučalo 165 otrok
Zaradi slabih snežnih razmer »v dolini« mnogi sploh niso oz. ne razmišljajo o smučanju, a že na Arehu je slika povsem drugačna; snega res ni 1 meter, a se po 30 cm smuča enako kvalitetno.
Člani Športne šole Juhuhu so tudi letos organizirali šolo smučanja za otroke od 3 do 12 leta starosti. TomiJagarinec, vodja šole je povedal: »Za učenje smo imeli najboljše pogoje doslej, saj so nas vse 4 dni spremljali sonce in prijazne temperature, pohorski žičničarji pa so odlično pripravili proge. Otroci so ponovno preživeli lep teden. Ob tem bi poudaril, da pri naših snežnih aktivnostih ne gre samo za šolo smučanja, ki je sicer osrednja aktivnost, pač pa se otrokom s spremljajočo animacijo trudimo pričarati tudi lepe in zabavne počitnice. Po odzivih sodeč nam je uspelo. Tečaj smo zaključili s sklepnim tekmovanjem, ko so (spet) vsi otroci premagali JuHi-ja in prejeli zmagovalne medalje, slednji pa jih je navkljub porazu presenetil s torto. Posebej sem vesel, da smo tečaj ponovno
Foto: Crtomr Goznik
Prvič so izpeljali tečaj bordanja.
uspeli izpeljati brez poškodb, za kar gre v prvi vrsti zahvala prizadevnim učiteljem, ki so svoje delo opravili z odliko. Zahvala gre tudi Športnemu centru Pohorje, posebej SK Branik z Matjažem Vreclom na čelu, s katerimi dobro sodelujemo.«
Juhi je na Arehu skrbel za zabavo 165 otrok iz Ptuja, Ormoža in Maribora, najmlajši udeleženec je imel 2,5, najstarejši pa 16 let. Prvič so izpeljali tudi tečaj bordanja, ki so ga najmlaj-
ši dobro sprejeli.
Člani ŠŠ Juhuhu pa ne želijo počivati na lovorikah, ampak so z mislimi že pri naslednjem tečaju smučanja, ki ga bodo izpeljali v zimskih šolskih počitnicah. Že sedaj vabijo vse interesente, da svoje otroke pravočasno prijavijo. Podrobnejše informacije lahko dobite na www.juhuhu.si, kjer si že lahko ogledate tudi posnetke z Areha.
JM
Foto: Crtomr Goznik
Mladi smučasrki navdušenci so na Arehu zelo uživali.
Atletska šola Mirka Vindiša
Mnogobojček ob božiču
Atletska šola Mirka Vindiša sedaj že tradicionalno sklene koledarsko leto z mnogoboj-čkom za svoje člane. Internega tekmovanja družabnega značaja se je letos udeležilo nekaj več kot šestdeset otrok od okoli devetdeset trenutno vpisanih, v ozki dvorani pa so jih na vsakem koraku bodrili tudi starši.
Otroci so tekmovali razporejeni v pet starostnih skupin, prvič pa se jim je pridružila letos ustanovljena skupina predšolskih otrok. Moči so merili v treh osnovnih atletskih disciplinah, tek na 40 metrov čez ovire in brez njih ter skok v daljino iz mesta. Na koncu jih je obiskal še Božiček v spremstvu dveh
urnih zajcev. Skupaj so vse otroke, kot se spodobi, tudi obdarovali. Tekmovanje so organizirali vaditelji Atletske šole Mirka Vindiša - Aleš Bezjak, Mojca Gramc, Barbara Gač-nik, Aleksander Lorenčič in Simona Oblonšek, pomagali pa so jim starejši atleti.
UE
Božično veselje atletskega podmladka.
Košarka • Veterani Pivo. Laško v Cirkovcah
10. jubilejno srečanje
Tiskarna Ekart design - Pivovarna Laško 64:70
TISKARNA EKART DESIGN: Goričan 19, Kolarič 15, Sternad 14, M. Frangež 6, T. Frangež 5, G. Dobrajc 3 in B. Dobrajc 2.
PIVOVARNA LAŠKO: Bla-gotinšek 21, Sadar 16, Zdolšek
7, Lapornik 6, Blatnik 5, Damiš 4, Gajšek 4, Pristovnik 3 in Lesjak 3.
Zadnje dni v letu 2006 so v ŠD v Cirkovcah namenjeni košarki, saj sta se letos že desetič pomerili domača ekipa in veterani Pivovarne Laško, ki so lani na EP osvojili 3, mesto, letos pa bodo v Puerto Ricu nastopili na svetovnem prvenstvu. V Cirkovcah so pripravili dobro
košarkarsko vzdušje, srečanje pa je s slavnostnim nagovorom odprl župan občine Kidričevo Jože Murko. V enakovrednem srečanju so bili v končnici bolj zbrani in natančni gostje iz Laškega, ki so slavili zmago z šestimi točkami prednosti. Srečanje sta pred 100 gledalci dobro sodila Radko Hojak in Stanko Podvršek.
Danilo Klajnšek
Spominski posnetek košarkarjev obeh ekip.
Strelski novički
12. Turnir samostojnosti: Zmagoslavje kidričevskih strelcev
V	torek, 26. decembra, na praznični dan dneva samostojnosti, je SK Ptuj v počastitev tega praznika organiziral že 12. tradicionalni Turnir samostojnosti na katerem so se strelci pomerili v dveh enotnih disciplinah s pištolo oziroma puško.
V	konkurenci strelcev s pištolo so trojno zmago slavili ki-dričevski strelci, najboljši med njimi pa je bil Boštjan Simo-nič, ki je dosegel 381 krogov in premagal klubskega kolega Cvetka Ljubiča s 379 krogi na 2. mestu in brata Simona Simoniča s 379 krogi na 3. mestu. 4. je bil Srečko Vidmar, SK Brežice s 379 krogi, Ptujča-ni Robert Šimenko, Majda Raušl in Matija Potočnik pa so dosegli 377, 377 in 375 krogov ter se plasirali med 5. in 7. mestom. Med ostalimi Ptujčani sta dobro streljala tudi Domen Solina in Borut Sagadin, ki sta s 368 krogi in 363 krogi osvojila 10. in 13.mesto. Med juršinskimi strelci se je najbolje odrezal Rok Pučko, ki je dosegel 368 krogov in osvojil 11. mesto, njegova klubska kolega Ludvik Pšajd in Mirko Moleh pa sta dosegla 365 krogov in 361 krogov ter osvojila 12. in 15.mesto. V ekipnem delu je bila najboljša ekipa SD Kidričevo s 1139 krogi pred ekipo SK Ptuj I s 1129 krogi in ekipo SK Brežice s 1124 krogi na 3. mestu.
Med strelci s puško je zmagal ruški strelec Robi Blažke s 386 krogi pred Vilijem Ravnikarjem, SD Rečica s 385 krogi na 2. mestu in Jernejem Mavro-vičem, SD I. pohorski bataljon Ruše, s 385 krogi na 3. mestu. Med domačini Ptujčani sta se dobro odrezala tudi Teodor Pevec in Marjan Zupanič, ki sta s 371 krogi in s 369 krogi pristala na 8. oziroma 9. mestu.
Foto: Simeon Gönc
Najboljše tri ekipe s pištolo na Turnirju samostojnosti, v ozadju ekipa SK Brežice in SD Kidričevo, v ospredju ekipa SK Ptuj.
Nastopila sta še dva mlada ptujska strelca Uroš Pešakovič in Tomaž Rojko, ki sta s 320 in 318 krogi tekmovanje zaključila na 15. in 16.mestu. V ekipnem delu so zmagali strelci iz Ruš s 1154 krogi, pred ekipo SD Slovenske Konjice s 1139 krogi in ekipo ŠSD Radgona Arcont s 1093 krogi. Ptujčani so dosegli 1060 krogov in tekmovanje končali na 5. mestu.
Božično-novoletni turnir: Kombinacija pripadla Stivenu Vočancu
V petek in soboto, 22. 23. decembra, je na strelišču ormoške občinske strelske zveze potekal prav tako tradicionalni božično-novoletni turnir v streljanju s standardno in serijsko zračno puško. Rezultati v disciplini standard zračna puška:
1.	Tadej Horvat 582 krogov,
2.	Stiven Vočanec 574 krogov,
3.	Andrej Stanič 571 krogov,
4.	Boris Hergula 570 krogov,
5.	Anton Novak 568 krogov,
6.	Vesna Mele 562 krogov, 7. Matjaž Habjanič 549 krogov, 8. Mitja Herga 544 krogov ... V ekipnem delu so zmagali strelci SD TSO I s 1720 krogi pred ekipo SD Ormož s 1694 krogi na 2.mestu in ekipo SD TSO II
s 1635 krogi na 3. mestu.
Serijska zračna puška posamezno: 1. Vesna Mele 186 krogov, 2. Stiven Vočanec 185 krogov, 3. Tadej Horvat 181 krogov, 4. Matjaž Habjanič 180 krogov, 5. Sašo Prapotnik 180 krogov, 6. Miran Miholič 179 krogov, 7. Melanie Habjanič 176 krogov, 8. Tadej Ivanuša 175 krogov ... Ekipno je zmagala ekipa SD TSO I s 547 krogi pred ekipo SD Ormož s 541 krogi na 2. mestu in ekipo SD Jože Kerenčič s 513 krogi na 3. mestu.
Najzanimivejša je bila posebna razvrstitev - kombinacija turnirja 2006, kjer je bil upoštevan rezultat s serijsko puško in prvi dve seriji s standard puško. V tej posebni razvrstitvi, ki dela omenjeno tekmovanje še posebej privlačno in kjer je potrebno združevati prvine klasičnega »začetniškega« streljanja, ki ga v pretežni meri prakticirajo pionirji in prvine »tekmovalnega« streljanja s standard puško, je slavil ormoški strelec Stiven Vočanec s 376 krogi, pred Tadejem Horvatom, SD TS Ormož s 374 krogi na 2. mestu in Vesno Mele, SD TS Ormož s 372 krogi na 3. mestu, 4. Boris Hergula, SD TSO, 361 krogov, 5. Tomaž Viher, SD TSO, 354 krogov, 6. Matjaž Habjanič, SD Ormož, 353 krogov .
Simeon Gonc
Foto: DK
Foto: UE
Majšperk • Pri Vrtičevih diamantna poroka
Petinšestdeset let srečnega zakona Ančke in Ivana
Po 65 letih zakonskega življenja sta na predbožično soboto, 23. decembra, pred županjo občine Majšperk dr. Darinko Fakin svojo zvezo potrdila diamantna poročenca Ana in Janez Vrtič iz Brega pri Majšperku.
Janez in Ana Vrtič, rojena Klep, sta sklenila zakonsko zvezo decembra 1941 v Pod-lehniku. Pred 15 leti sta slavila zlato poroko, pred petimi biserno, po 65 letih zakonskega življenja pa sta s svojimi najbližjimi v soboto, 23. decembra, proslavila tudi diamantno poroko.
Diamantna nevesta Ana je bila rojena v družini Klep 30. junija 1921 v Kozmincih pri Podlehniku, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo. Ko so stanovali še v Žetalah, je tri leta delala na državnem posestvu v pletarni. Po preselitvi na Breg pri Majšperku pa se je leta 1960 zaposlila v tedanji Tovarni volnenih izdelkov Majšperk, kjer je delala vse do upokojitve leta 1973. Poleg tega da je vse svoje življenje pridno skrbela za dom in kuhinjo je najraje šivala gobeline.
Diamantni ženin Janez pa je bil rojen 27. avgusta 1918 v Belavšku pri Leskovcu. Po končanem šolanju se je kot 14-letnik preselil v Kozmince, kjer je služboval pri kmetu Francu Širovniku. Leta 1939 je moral na odsluženje vojaškega roka, leta 1941 je bil v ujetništvu, leta 1943 pa prisilno mobiliziran v nemško vojsko, od koder so ga poslali na vzhod-
Foto. M. Ozmec
Diamantno poročenca Ana in Janez Vrtič sta tudi po 65 letih zakonskega življenja srečna in zadovoljna.
no fronto, kjer so ga v eni od bitk ranili v desno nogo. Med transportom ranjencev je bil med bombardiranjem vlaka spet hudo ranjen, tako da je izgubil levo roko. Po okrevanju v bolnišnici so ga leta 1945 iz Azije poslali domov, kjer se je spet srečal z ženo in sinom Maksom. Leta 1948 se je zaposlil v občini Žetale kot kurir. Po 10 letih dela v Žetalah se je z družino preselil na Breg pri
Majšperku in se tudi on zaposlil v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk. Med leti 1948 in 1958 je bil predsednik Rdečega križa v Žetalah, bil pa je tudi ustanovitelj društva invalidov Majšperk, od leta 1973 pa je v zasluženem pokoju.
V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Kljub svojim letom z ženo še sedaj z veseljem obdelujeta svoj vrt, rada se podata tudi na obisk k prija-
teljem in znancem, najbolj pa sta vesela, ko ju obišče kateri od štirih vnukov ali petih pra-vnukov.
Po slovesnem obredu diamantne poroke v prostorih občine Majšperk, kjer sta od županje dr. Darinke Fakin prejela tudi spominsko darilo občine, so v družbi najožjih svojcev diamantno slavje zaokrožili v domači gostilni.
OM
Kidričevo • Silvestrovanje na prostem in osmi silvestrski tek
Presenečeni nad številnimi mladimi udeleženci
Zadnji dan v letu 2006 so ob 21. uri v Kidričevem organizirali tradicionalni silvestrski tek, od 23. do 2. ure pa silvestrovanje na prostem s poslanico župana in veličastnim ognjemetom.
Čeprav izvedbe teka ni bilo pripravljeno prevzeti nobeno športno društvo v Kidričevem, so se tik pred tem, da le-ta letos odpade, uspeli dogovoriti, da ga izvede Društvo za medgeneracijsko sodelovanje (DMS Kidričevo). Za priprave je bilo zelo malo časa, zato so upoštevali predloge in sugestije tistih, ki imajo večletne izkušnje pri tem. A so bili organizatorji zavedeni ravno pri naših najmlajših, to je otrocih do 14. leta starosti. Izkazalo se je namreč, da se je dosedanja praksa, da se teka udeleži manjše število otrok in da zato nagradimo le najmlajšega, spremenila. Tokrat je bila v tej kategoriji največja zasedba udeležencev, zato bo v prihodnje potrebno vsaj nagrajevanje te skupine ustrezno spremeniti. Kljub temu pa iskrene čestitke za sodelova-
nje prav vsem, zlasti pa komaj 6-letnemu Marselu Kovačiču.
Tudi pri kategoriji moških, žal, brez zapleta ni šlo, saj so morali diskvalificirati enega udeleženca, ki ni upošteval pravil in je progo vidno skraj-
šal. Med moškimi zmagovalci ni bilo nobenega, pri ženskah pa sta 2. in 3. mesto zasedli domači tekmovalki.
Vsekakor velja posebej čestitati še najstarejšemu udeležencu teka. To je 67-letni
Tudi letos je tradicionalni silvestrski tek v Kidričevem zbral veliko tekačev in tekačic.
Miha Kornet, ki je pokazal in dokazal, da je na tovrstnih tekmovanjih pomembno sodelovanje, da šteje le to, da v Kidričevem vzdržujejo tradicijo in jim je še kako mar za šport in zdravje. Vsi udeleženci so prejeli zelo lepa priznanja, najboljši trije iz kategorije moških in žensk ter najmlajši in najstarejši udeleženec pa kristalne pokale in bogate praktične nagrade.
Tudi za silvestrovanje na prostem je vse večji interes - letos se je zbralo preko 500 občank in občanov. To pa je hkrati tudi povabilo, da tisti, ki želite, da bo v kidričevski občini, karkoli se bo dogajalo, najlepše, najboljše, največje in najpestrejše, sodelujete, pomagate z idejami in se pridružite organizatorjem, nam je povedala vodja silvestrovanja mag. Silvestra Klemenčič.
Ur
Foto: SK
Od tod in tam
Majšperk • Tri zlate poroke
V prostorih občine Majšperk so v soboto, 25. novembra, opravili kar tri obrede zlatih porok. Po 50 letih skupnega življenja so pred županjo dr. Darinko Fakin svoj »da« ponovili Angela in Frančišek Pišek, Marija in Alojz Gajšek ter Marija in Franc Debelak.
Zlatoporočenca Marija in Franc Gajšek
Zlata nevesta Marija, z dekliškim priimkom Arnuš, je bila rojena 21. avgusta 1934 v Medvedcah. Osnovno šolo je obiskovala v Majšperku, s 15 leti pa se je zaposlila kot sukalka in navijalka v TVIMajšperk, kjer je delala vse do upokojitve leta 1984. Zlati ženin Alojz Gajšek pa je bil rojen 20. maja 1931 v Skrbljah. Tudi on je obiskoval osnovno šolo v Majšperku in tudi on se je takoj po končanem šolanju zaposlil v TVI Majšperk, sprva kot delavec, nato pa kot vzdrževalec strojev in je delal v tej tovarni vse do upokojitve leta 1988. Naključje je hotelo, da sta se spoznala na delovnem mestu, poročila pa sta se 24. novembra 1956 v Lešju pri Majšperku. Skupno življenje sta pričela na domačiji ženina v Skrbljah, v zakonu so se jima rodili trije otroci, na jesen življenja pa ju osrečujejo še vnuki Iztok, Rok in Blaž ter vnukinje Lea, Vesna, Saša in Ana.
Zlatoporočenca Marija in Franc Debelak
Zlata nevesta Marija je bila rojena 17. marca 1935 na Slapah. Osnovno šolo je obiskovala na Ptujski Gori, po poroki ki je bila 24. novembra 1956 v Lešju pri Majšperku, pa je vse življenje gospodinjila in pomagala pri kmečkem delu. Zlati ženin Franc Debelak pa je bil rojen 25. maja 1934 na Ptujski Gori. Tudi on je obiskoval osnovno šolo na Ptujski Gori, kmalu za tem se je zaposlil v tedanji TGA Kidričevo kot elektrolizer, opravljal pa je tudi dela na kmetijskem kombinatu v Majšperku. V pokoju je od leta 1986. V zakonu sta se jima rodila sinova Branko in Dušan, s katerim živita skupaj z njegovo družino na Ptujski Gori. V veliko veselje pa so jima na zrela vnukca Aleš in Uroš ter vnukinji Katija in Klavdija.
Zlatoporočenca Angela in Frančišek Pišek
Zlata nevesta Angela Pišek, z dekliškim priimkom Krček, je bila rojena 11. maja 1930 v kmečki družini v Podložah. Osnovno šolo je obiskovala na domači Ptujski Gori, po končanem šolanju pa se je zaposlila kot tkalka v TVI Majšperk, kjer je pridno delala vse do upokojitve leta 1982. Zlati ženin Frančišek pa je bil rojen 15. februarja 1933 v Doklecah. Osnovno znanje je nabiral v šoli na Ptujski Gori, po končanem šolanju pa se je zaposlil v TGA Kidričevo, kjer je delal dobrih 30 let, nato pa se je leta 1984 invalidsko upokojil. Prvič sta si zazrla v oči pri Mariji Trošt v Žetalah in kmalu zatem, 24. novembra 1956, tudi potrdila v Marijini cerkvi na Ptujski Gori. V zakonu so se jima rodili trije otroci, na stara leta pa so jima v veliko veselje tudi vnuki Domen, Apolon, Andrej in Mitja.
OM
Severna Afrika • Iz dnevnika maroške avanture (III. del).
Najboljše in najdražje usnje se dela s „scanjem in drekom"!
Iz Rabata, kjer se nam je pridružil še drugi, večinski del naše ekspedicije, ki je zamudil prvo letalo iz Pariza za Casablan-co, smo se podali proti Meknešu, ki ga imenujejo tudi maroški Vesrailles. Dobrih 350 let nazaj je to mesto bilo prestolnica, ki jo je razglasil takratni vladar Moulay Ismail, danes pa je podobno vsem ostali maroški mestom. Hotelček v centru starega dela mesta, kamor smo prispeli pozno zvečer, je čudovit, nad pričakovanji, z lepim notranjim atrijem z vodometom, čisto luštkanimi sobami s pogledom na ulico in celo bazenom s hladno vodo, kjer se pa lahko normalno plava.
Smrad, ki preveva vso trgovino in bližnje ulice medine (na sliki) je neznosen -malo si človek lahko pomaga le z vejicami sveže mete pred nosom, ki jo trgovci na srečo ponujajo povsod...
Nagradno turistično vprašanje
Najboljše usnje se dela v mešanici scanja in drekcev; tako izgleda največja delavnica oz. pripravljalnica usnja v Maroku z balkona trgovine.
Porabljena energija se vrne, Jager pade na mizo, družba se veča in debati ni videti konca, medsebojno spoznavanje razkriva kdo in kaj smo, pa zakaj smo se našli v Maroku, pa kje je kdo že bil in kam še namerava, ura se nagne že krepko čez polnoč, ko se porazgubimo po sobah. Seveda z namenom iti spat, ampak, človek nesrečni - pozabi! Glasno bobnanje in petje začne tresti zidove hotela, polkna se tresejo kot ob zdivjani burji, še za trde rjuhe se zdi, kot da po-tresavajo v divjem ritmu bobnov. Kaj za vraga se dogaja zunaj?! Kljub svetlobi nočnih svetilk ni videti nič, čeprav glasba prihaja iz neposredne bližine. Vse skupaj traja dobro uro in pol, potem pa nenadoma smrtna tišina. Šele naslednje jutro izvemo, da smo bili (slušna) priča maroške poroke, ki se pač, tako kot naša, večinoma in najbolj glasno dogaja ponoči. Ampak dan kljub nekaj uram spanca ni niti malo pokvarjen, dviguje nas sonce in dopoldanske kar normalne temperature, ki se popoldne prevesijo v tistih nekaj stopinj (pre)več čez 30. Vam pa povem, da so ti, ki pripravljajo program potovanje, hudičevo dobro pregnani: zgodaj zjutraj, ko se lahko še normalno diha, nas vodijo po kulturnih znamenitostih - tako si ogledamo veliko židovsko pokopališče in cerkev, sledi celovit pogled na mesto z bližnje planjave, potem se gnetemo v ročni delavnici keramike, kjer nas na koncu poskušajo prepričati v drag nakup „unikatnih" ročnih izdelkov, (čeprav je jasno, da večina izdelkov še zdaleč ni ročno narejena) in ko energija ter elan že malo padata, sledi tisto glavno: ogled in nakup izjemno lepega maroškega usnja. To pa je poglavje zase!
SM (se nadaljuje)
Izpolnjevanje dokumentacije za evropsko kulturno prestolnico v sklepni fazi
V povezovalnem pogledu ptujskemu turizmu še vedno ne gre, LTO je v velikih težavah, grozi mu stečaj. Na potezi je ustanoviteljica, ki je bila novi organizaciji bolj ali manj ves čas od ustanovitve naprej mačeha. Letošnje kurentovanje nastaja v izrednih razmerah, čeprav si prireditev, ki se približuje abrahamu, zasluži resnejši in kvalitetnejši pristop. Posledice eksperimentov zadnjih let so prej kot slej morale sodu izbiti dno. Upati je, da bo treznje-nje le rodilo pričakovane sadove.
Turistično društvo Ptuj je lani proslavilo 120-letnico aktivnega delovanja društva. Čeprav članov ni veliko, je društvo zelo aktivno. Vsako leto poskrbi za ocvetličenje mesta, oken in balkonov ter več kot sto betonskih korit. Lani je ob 120-letnici mesto še bolj zacvetelo, saj je bilo na novo posajenih 13 tisoč cvetlic. Trinajstkrat je Ptuj prejel najvišje slovensko priznanje v projektu »Moja dežela, lepa in gostoljubna«, uspešen je bil tudi na mednarodnih tekmovanjih v okolju in med ocvetlilčenimi mesti. Ob vstopu v EU je društvo ob podvozu uredili Evropark, v katerem visijo zastave držav članic EU in kjer v obliki cvetličnih gredic s 7 tisoč cvetovi »cvetijo« grb Ptuja, slovenski grb in evropska zastava. Ptujsko TD se je tudi aktivno vključilo v izpopolnitev dokumentov za prijavo za evropsko kulturno prestolnico 2012. V ta namen je prispevalo blizu 30 svojih predlogov. Za rubriko Nagradno turistično vprašanje jih je povzel predsednik TD Ptuj Albin Pišek.
»Pristopiti je potrebno k obnovi grajskega hriba, ureditvi cest, poti in stopnišča, okrog gradu urediti sprehajalno pot in klopi ter celoviti ureditvi območja v neposredni bližini parkirišča pod gradom (nekdanje Pristave). Potrebno je pripraviti projekt za vse nad 200 let stare zgradbe v mestnem jedru, jih označiti, da bodo postale še bolj zanimive za turiste. Skupaj z arheologi je potrebno pripraviti projekt zanimivih arheoloških najdb, pomembne eksponate
razstaviti v izložbah trgovin, v gostinskih lokalih, na pomembnih trgih in drugih mestnih točkah. V starem mestnem jedru bi lahko v duhu zgodovine spremenili imena trgovin, barov, v mestnih lokalih pa trgovce in natakarje oblekli v srednjeveška oblačila, v gostilnah bi lahko pijače stregli v glinastih kozarcih, hrano pa v glinasti posodi. Izpopolniti bi bilo potrebno ponudbo domačih spominkov, izdelati spominek, ki bi ga lahko uporabljali kot vstopnico za muzej, vinsko klet in ob drugih pododbnih priložnostih. Že ob vstopu v EU smo v društvu predlagali, da naj bi se na Ptuju srečali predstavniki najstarejših mest iz vseh članic. Predlagamo tudi izdelavo projekta za podaljšanje Mestnega parka proti novemu Puho-
vemu mestu in do Rance, v starem delu parka pa je potrebno čimprej na novo urediti nekdanji glasbeni paviljon za nedeljske koncerte. Pod novim poštnim poslopjem naj bi prav tako uredili manjši cvetlični park, dokončati je potrebno tudi ureditev fasade minoritske cerkve. Ob 120-letnici se je TD Ptuj zavzelo tudi za pripravo projekta zložljive steklene strehe na dvorišču samostana, da bi lahko na tem eminentnem prireditvenem prostoru organizirali prireditve tudi ob slabem vremenu. Izdelati bo potrebno tudi projekte za ureditev parka ob gradu Turnišče, kjer bi lahko uredili ptujski arboretum. Prav tako bo potrebno nadaljevati projekt urejanja rekreacijskega centra ob jezeru. Zelo zanimiv je
projekt ureditve dravskega nabrežja od peš mostu do Term vse do zaščitnega gozda pri Termah, s kolesarskimi in sprehajalnimi potmi vse do kanala reke Drave proti občini Hajdina, na drugi strani proti jugu pa bi bilo potrebno nadaljevati urejanje nabre-žine proti zaščitnemu območju Štur-movcev. V starem mestnem jedru že dolgo kličejo po ureditvi tudi vsa dvorišča. Že nekaj let je star projekt nakupa turističnega vlaka. Bolj kot doslej mora prireditveno zaživeti Mestni trg, kjer naj bi postavili stalni prireditveni oder. Predlagamo tudi, da se odstranijo betonska korita in namestijo lična lesena korita. Sistematično se je potrebno lotiti urejanje poškodovanih fasad. V polnem pomenu beseda mora zaživeti tudi Drava, turistične vožnje z ladjo po Dravi morajo postati stalnica ptujske turistične ponudbe. Zelo si želimo, da bi si naše mesto uspelo izboriti poseben položaj doma in v Evropski
uniji, saj je eno izmed najstarejših mest v osrednji Evropi, ter si s tem zagotoviti dodatno financiranje na osnovi programov iz države in evropske unije, saj je denarja dovolj,« je predloge Td Ptuj za novo turistično leto, ki jih najstarejše slovensko mesto pričenja z intenzivnimi pripravami za kar najboljšo »prijavo« v okviru kandidature za evropsko kulturno prestolnico Evrope 2012, predstavil predsednik TD Ptuj Abin Pišek.
Temeljni kamen za štirizvezdični hotel v Termah Ptuj so položili 6. septembra 2006. Nagrado bo prejel Slavko Krajnc, Lovrens na Dravskem polju 55, 2324 Lovrenc na Dravskem polju. Danes vprašujemo, katero po vrsti bo letošnje kurentovanje, ki bo potekalo med 10. in 20. februarjem. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 12. januarja.
Foto: Črtomir Goznik
Obnove fasad bi se morali lotiti sistematično, predlagajo v TD Ptuj.
Foto: SM
Kuharski nasveti
Mlinci
Pri pečenju goske ali druge perutnine nastane okusna omaka, ki jo porabimo za zabelo prilog. Z nastalo omako zabelimo testenine in druge škrobnate priloge.
Mlinci in tudi trganci popijejo kar nekaj tekočine in so najbrž ravno zaradi tega postali tako priljubljena priloga zraven pečene goske in druge pečene perutnine, ki jo pripravljamo. Ker nam v obroku manjka nekaj lažje hrane, bogate z vitamini in minerali in ker je v tem času dovolj zelja, kolerabe in repe, pogosto ponudimo še zraven priloge iz zelja, sveže repe in kolerabe. Že od nekdaj pa je veljalo, da se je na vasi za najpomembnejše dni v letu pripravila tudi kakšna pogača, gibanica ali potica, danes za Martinovo ne manjka tudi teh omenjenih dobrot.
Še vedno zlahka prepoznamo tipične domače mlince, ki dišijo po zapečeni hrustljavi skorji in jih doma pripravljajo le redki. Mlince nekateri prištevajo k najbolj tradicionalnim kruhom, lahko jih primerjamo s kruhi brez kvasa, ki so jih pekli na vročih kamnih, danes v krušnih pečeh, na plošči štedilnika ali v pekaču in pečici. Poznamo mehke mlince, ki jih pri nas manj pripravljamo in trde, hrustljave mlince. Nekateri jim pravijo tudi pita, ki je pri nas narejena iz pšenične moke brez
kvasa in jo pečemo na štedil-nikovi plošči ali pečici, dokler ne naredi mehurjev in ne dobi rjavih madežev. Kasneje jih poparimo z vročo vodo ali kuhamo minuto do dve v vroči vodi in nato poljubno zabelimo.
Mi pripravljamo najpogosteje pšenične mlince, v Skandinaviji jih pripravljajo iz ržene ali polnovredne pšenič-ne moke, so pa nekoliko bolj trdi in hrustljavi. Pripravimo jih lahko tudi iz ovsene ali ječmene moke ter krompirjeve mlince. Mlinci, ki so narejeni iz testa in s kvasom, so bolj debeli in imajo rahel kiselkasti okus. Te najpogosteje uporabljamo za podlago kakšne mesne jedi, na primer da damo kos pečene gosi na pečeni mlinec, pustimo stati nekaj minut in se sami zmehčajo in napojijo ali kot prilogo.
Mlince pripravimo iz kompaktnejšega vlečenega testa iz 30 dekagramov gladke moke, ki ji dodamo 1 do 2 jajci, rahlo solimo in po potrebi priliva-mo mlačno vodo. Iz sestavin zgnetemo na hitro gladko testo, ki naj bo mehko. Testo po vrhu premažemo z oljem in ga damo počivat 20 do 30 minut. Nato testo razvlečemo na okrogle krpe, ki jih lahko pre-režemo in spečemo na vroči štedilnikovi plošči ali na večjem pekaču v pečici. Pečemo
jih tako dolgo, da postanejo mehurjasti in dobijo rjave lise. Zapečene mlince ohladimo, natrgamo na manjše kose in jih poparimo s pomočjo vroče slane vode ali jih v slani vodi kuhamo eno do dve minuti. Zmehčane odcedimo, zabelimo z omako, ki je nastala pri pečenju goske in ponudimo. Zabelimo jih lahko tudi s prepraženo zaseko in ocvirki ali s pogreto kislo smetano in sesekljanim peteršiljem. Testu za mlince pa lahko dodamo tudi kislo smetano, na pol kilograma moke dodamo 3 do 4 žlice kisle smetane in 2 jajci ter prav tako zgnetemo, kot pri prej omenjeni pripravi.
Zraven mlincev si pripravljamo še priloge iz rdečega in kislega zelja. Rdečemu zelju nekateri pravijo tudi višnjevo zelje. Zaradi ostrega okusa lahko rdečo zelje najprej narežemo na rezance in ga v vroči vodi poparimo ali prevremo. Posebej na vroči maščobi pre-pražimo sesekljano čebulo in žlico sladkorja ter na kocke narezano slanino ali drugo suho meso, po želji lahko čebulo pomokamo z 2 žlicama moke in nato dodamo poparjeno zelje. Začinimo s ku-
mino, naribanimi jabolki ali stisnemo sok ene limone in solimo. Po potrebi prilijemo malo vode, juhe ali vina. Zelje dušimo tako dolgo, da je rahlo čvrsto na ugriz.
Rdeče zelje lahko pripravimo tudi tako, da zelje narežemo na tanke rezance. Posebej segrejemo manjšo količino maščobe, dodamo narezano zelje, dobro premešamo, dodamo žlico sladkorja, sol, mleti cimet, po potrebi še mast ali margarino in zalijemo z vodo ali juho. Dušimo pol ure, nato dodamo na krhlje narezana jabolka in dušimo do mehkega. Preden ponudimo poljubno zabelimo.
Iz rdečega zelja pa si lahko pripravimo tudi okusno solato, tako da zelje narežemo na tanke rezance, prilijemo malo kisa ali belega vina in dobro premešamo ter pustimo stati 5 minut. Posebej skuhamo ješprenj. Zelju dodamo po potrebi še kis, sol, kumino in ohlajen kuhani krompir, ki smo ga narezali na tanke lističe. Narahlo premešamo in po vrhu potresemo s kuhanim ješprenjem.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vi sprašujete. PIP svetuje.
Molk organa
V	naši občini je bila izvedena agromelioracija. Pri njeni izvedbi je prišlo do več kršitev postopka, zato smo se pritožili na odločbo, ki jo je izdala upravna enota. Ministrstvo je pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje upravni enoti. Ta je sicer začela s postopkom, vendar končne odločbe do danes še ni izdala. Zanima me, kaj lahko storimo in ali ni mogoče celotna zadeva že zastarala, glede na to, da je od odločbe ministrstva minilo že več kot eno leto?
Ministrstvo, kot pritožbeni organ, je vaši pritožbi ugodilo in zadevo v skladu s svojimi pristojnostmi vrnilo v ponovno odločanje upravni enoti. Z odločbo o pritožbi je upravno enoto tudi opozorilo, kako naj dopolni postopek, da bo tako izdana odločba v skladu z zakonskimi določili. Upravna enota bi morala pri ponovnem odločanju vseskozi ravnati po navodilih odločbe ministrstva in brez odlašanja, vendar najpozneje v 30 dneh izdati novo odločbo. Kakor navajate upravna enota nove odločbe ni izdala v predpisanem tridesetdnevnem roku, zato lahko sklepamo na molk organa.
V	tem primeru imate ponovno pravico do pritožbe na pristojno ministrstvo. Slednje pa mora po prejemu pritožbe, pri upravni enoti preveriti, zakaj odločba ni bila izdana v predpisanem roku. V kolikor ugotovi, da odločba ni bila izdana zaradi upravičenih razlogov oziroma razlogov, ki so na vaši strani (če npr. ne bi dostavili vseh dokumentov, se ne bi udeležili ustne obravnave, ipd.), podaljša upravni enoti rok za odločbo, ki pa ne sme biti daljši od enega meseca. V kolikor bi ministrstvo ugotovilo, da razlogi za neizdajo odločbe niso upravičeni, bi zahtevalo od upravne enote, da mu pošlje celotno dokumentacijo in praviloma samo odločilo o stvari oz. izjemoma to dolžnost ponovno naložilo upravni enoti. Takšna odločba ministrstva je dokončna, kar pomeni, da zoper njo ni več pritožbe. Zoper njo je možen le še upravni spor pred upravnim sodiščem.
Zakon o upravnem postopku določa, da je rok za pritožbo zoper upravni akt 15 dni, vendar pa vas v tem primeru ta rok ne zavezuje, saj zaradi molka organa upravni akt sploh ni bil izdan. V zakonu ni posebej predpisanega roka do kdaj se mora vložiti pritožba, zato jo lahko vložite kadarkoli po preteku enomesečnega roka, v katerem bi upravna enota morala izdati novo odločbo.
Če potrebujete brezplačno pravno pomoč nam pošljite vaše vprašanje s pripisom "za Štajerski tednik"
ali nas obiščite v Krempljevi ulici 1 na Ptuju ali pokličite na telefonsko številko 02 7711159.
Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje.
PIP
pravo
informacije
pomoč
PIP Center Ptuj
Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj
T 02 771 11 59 F 02 771 11 60
ptuj"@zavodpip.si www.zavodpip.si
P	zaprto
T	08.00 - 15.00
S	08.00 - 17.00 Č 08.00 - 15.00
P	zaprto
V vrtu
Ob slovesu s starim, srečanje z novim
Medtem, ko vrtna narava počiva v globokem zimskem snu, je zima že izstopila iz najdaljše noči v letu. Dan se ob dnevu Sv. treh kraljev že podaljša za dolžino petelinovega koraka. Vrtnar si še ob slovesu od starega leta ni dovolj odpočil, ko je vrtno rastje leglo k zimskemu počitku, vrtna zemlja pa se z nabiranjem moči za njegovo novo rast že pričenja pripravljati na novo.
Ko se ob prelomu starega v novo leto, sredi zime, sprehajamo po vrtu, opazujemo zimo in spremljamo počutje ter stanje vrtnega rastja pri njegovem počitku, se oziramo po življenju in počutju ptic v našem bivalnem okolju. Naj si bo brez snežna zima ali s snegom odeta narava, ptice naše prijateljice, ki nam poživljajo naravno okolje tudi v zimskem času, se morajo ob iskanju in nabiranju hrane prebiti skozi zimo, ko vsa druga narava počiva. Dokler okolja ne prekrije sneg, si nabirajo hrano po tleh med vrtnim rastjem, še posebej pa je koristno njihovo brskanje po drevesnih krošnjah in grmičevju, kjer stikajo po raznih drevesnih škodljivcih, ki tod prezimljajo, pri čemer so nam v pomoč pri njihovem zatiranju in vzpostavljanju ravnotežja, da se v prihodnji vegetaciji v vrtovih preveč ne razmnože in povzročajo škode na vrtninah, cvetju in sadju. Ko pa vrtno naravo prekrije snežna odeja, so ptice pri nabiranju hrane omejene, tedaj jim je potrebna pomoč pri dohranjevanju. Ptice, ki najdejo našo naklonjenost in pomoč pri dohranjevnaju v zimskih dneh v našem domačem okolju, se k nam rade vračajo. Z žvrgoljenjem se bodo pozne zimske dni po odjugi vračale na vrtove in naznanjale prihod pomladi, poleti pa spremljale in vzpodbujale vrtnarjevo delo s petjem od zore do mraka. Ptice hranimo čim bližje njihovim naravnim potrebam, da jim krmila ne bodo škodovala, pito pa jim polagajmo na varno mesto pred domačimi živalmi, da pri krmljenju in bivanju v vrtnem okolju ne bodo postale njihov plen.
Minili so praznični dnevi in časa za zimski počitek bo ne glede na zimo vse manj, saj se za vrtnarja nadaljujejo razna zimska manjša opravila, vezana za vrt. Ko vrtna narava zimsko počiva, je pri tem ne vznemirjamo. Rastline spravljene v zimovališču redno preglejujemo in nadzorujemo njihovo zdravstveno stanje. Z zimsko nego in varstvenimi opravili preprečujemo možne okužbe rastlinskih glivičnih boleznih, med katerimi je najpogostejša rastlinska plesen, izčrpajo pa jih tudi razne škodljivci kot so razni tripsi in kaparji. Rastline zalivamo le toliko, da je zemlja vlažna, preobilje vlage v tleh pa preprečuje zračnost koreninam. Korenine se ob pomanjkanju zraka zaduše, pojavi se koreninska gniloba, rastlina prične odmirati. Kdaj zalivati in s koliko vode ni enotnega nasveta. Opuščanje zalivanja rastlinam in pretiravanje je oboje škodljivo. Zimzelene rastline, vsled enakih življenjskih procesov v listu kot so poleti, le da so pozimi v času mirovanja v zmanjšanem obsegu, potrebujejo več talne vlage kot rastline, ki so listje v jeseni odvrgle. Tem vlažimo zemljo toliko, da se ne presuši, s čimer prične vpijati rastlinske sokove iz korenin. Prostore, kjer rastline hranimo, redno zračimo, ko zunaj ne zmrzuje, da rastlin ne prehladimo.
Pregledamo orodje in opremo, ki jo med letom uporabljamo pri vrtnih opravilih. Popravimo ali zamenjamo toporiš-ča na vrtnem orodju, ga očistimo in po potrebi naostrimo, kovinske dele pa naoljimo, da jih zavarujemo pred korozijo. Posebne in popolne nege so potrebne škropilne naprave, pri katerih naj bo temeljito opravljeno čiščenje in izpiranje rezervoarja, tlačnih naprav, cevi in razpršilcev do šob, ki morajo biti po izpiranju prezračene in osušene, kovinske deli pa naoljeni ter zavarovana tesnila, da se jim skozi zimo ne zmanjša tesnilnost.
V zimskem času je koristno, da prelistamo kakšno strokovno čtivo o vrtnarjenju, s čimer poglobimo strokovno znanje, ob načrtovanju o vrtnarjenju v naslednji sezoni pa se nam morda utrne kakšna nova misel o spremembah in dopolnitvah.
Miran Glušič, ing. agr.
4m 5. januarja -11 januarja
5-petek	6-sobota	7-nedelja é	8-ponedeljek |||
9-torek	10-sreda	11-četrtek	
Slavni ljudje, ki so obogateli z branjem II.
Tako je samo za vožnjo na delo in z njega potratil dve uri. In kaj me je pri njem najbolj impresioniralo? Da je bil trdno odločen, da uspe ne glede na vse! Zvesto in nenehno je sledil Mandinovemu načelu »Vztrajal bom, dokler ne uspem! Danes bom svojo vrednost po-stoteril. Delovati bom začel takoj zdaj!« In tako je tudi v resnici takoj začel dosegati uspehe. Na koncu meseca je zaslužil 1.200 € že samo od provizij. Na koncu drugega meseca je bil najboljši prodajalec na svojem območju. V letu dni pa je že ustanovil svoje podjetje za prodajo mobilnih telefonov. Danes priznava, da najbrž ni postal najboljši prodajalec na svetu, uspelo pa mu je doseči pot, da postane najboljši, kar se postati da. Resnično je obogatil vsa svoja življenjska področja. Pred kratkim sva sedela pri kavi, kjer mi je dejal, da se še danes ne more načuditi ob misli , koliko mu je ta žepna izdaja, ki je stala le nekaj evrov, obogatila življenje in kaj bi bilo danes z njim, če se je tedaj ne bi odločil prebrati? Sta mar uspeh in branje povezana med seboj? So knjige spremenile življenje tudi drugim ljudem? Če so, kateri ljudje in knjige so bili to?, sva se pogovarjala!
Kaj nam pravzaprav omogoči branje? Branje nam omogoči, da razmišljamo s tujim umom: to pa nas prisili, da razširimo svojega. Začnite brati in rasti. Ne glede na to, ali ste strasten bralec ali pa je to prva knjiga, ki jo berete, odkar ste prenehali obiskovati srednjo šolo, vam lahko katerakoli naslednja knjiga, ki jo boste prebrali, pomaga obogateti na različne načine. Izbrati morate knjigo ... jo odpreti ... in se lotiti branja ... Tako lahko sprožite rast, kakršne si prej niste niti predstavljali. Ali ste kdaj začutili, da se vam med branjem dobre knjige dviguje razpoloženje in spreminja življenje? Z branjem odkrivamo svet, zgodovino in sebe. Ta navedek zelo dobro pojasnjuje strašno moč branja. Bolj kot vse drugo, nas branje spreminja in izboljšuje. Prisili nas namreč, da razmišljamo, si predstavljamo, raziskujemo, rastemo, postopno pa tudi »odkrivamo svoj svet, svojo zgodovino in sebe.« Skratka, branje ima moč, da nas preobrazi iz tega, kar smo zdaj, v tisto, kar lahko postanemo v prihodnosti. Kadar pa se vsaj malce spremenimo, smo bogatejši kot prejšnji dan. Branje vam bo dalo moč, da boste v sebi odkrili posebne darove in jih nato uporabili, tako, da boste postali vse, kar lahko postanete. Vse kar preberete, preizkusite v praksi!!! Branje spremeni celo obliko naših možganov! Ko se res ustavimo in pomislimo na ves vpliv, ki ga je imelo branje na naše življenje, osuplo obnemimo.
Bi bil danes svet bistveno drugačen, če nikoli ne bi branja iznašli?
»Ne morem si predstavljati, da bi brez knjig postala človek, kakršen sem danes. Le kako bi sicer vedela, da je nad mojim malim, osamljenim, brezčutnim svetom še drugi svet? Knjige so mi postale sinonim za svobodo. Dokazale so, da lahko človek odpre vrata in stopi skoznje.« - Oprah Winfre
Mitja Petrič
Čarobni utrinki prihodnosti v letu 2007
Duševno zdravje
Bik (od 24. aprila do 20. maja)
Pogovor - sol in aroma življenja
Splošne smernice: V
letu 2007 se boste veliko učili in pridobili na notranjih vrednotah. Postanete lahko nekoliko bolj občutljivi in vendarle boste tiste prave občutke zakrivali v sebi. Dobro je da, si notranje občutke zapisujete in se čim manj obremenjujete. V tem letu boste iskali svoje bistvo in se odločali, kako naprej. Poti v usodi spoznanja so različne, ampak sami si morate najti pravo pot. Globoko v sebi si vendarle zaupate in tako veste, kje vas čaka sreča. Naredite nekaj odločilnih potez in sprejmite oazo sprememb. Nesporno je, da se to pri vas odvija počasi. Zanimivo je, da skrivnostno zaplujete v svet duhovnosti. Privlačila vas bodo domača opravila in čas bo, da se odločite za neko prenovo. Tradicionalno greste naprej, za potovanja pa ne boste najbolj navdušeni v tem letu, kakšna krajša že, ta so terapija za dušo.
Ljubezen: Harmonija čustvene povezanosti je za vas nekaj svetega in tako bo ostalo v tem letu. Navezani ste na partnerja, ga imate radi in ga podpirate. Bili so časi, ko ste stvari premlevali v tišini in sedaj boste končno izrazili svoje mnenje. Januarja se začne prijetno obdobje čustvene harmonije in pogovorov. Ko
CT~adej öink
hatami astrolog
Vj^^ fiH) 515 <26 m Hb^v- mi <723 see Se»	1-hka
Krvodajalci
2. oktober - Mitja Pukla-vec, Drakšl 35/b; Nevenka Maruh, Puhova ul. 12, Ptuj; Simona Majerič, Selska 6, Ptuj; Marjan Nedelko, Andrenci 41, Cerkvenjak.
5. oktober - Marjan Vajda, Spodnji Ključarovci 1; Franc Cizerl, Zagorje 10/a; Marjan Cizerl, Zagorje 10/b; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Irena Rola, Črmlja 12/a; Kamilo Kronvogel, Črmlja 7; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu; Danijel Mihelak, Črmlja 4; Jožef Flor-janič, Dornava 131/b; Marija Vesenjak, Placerovci 1; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Rajko Sok, Dornava 107; Robert Pon-delak, Zg. Pristava 12/a; Milan Golob, Bresnica 63/a; Irena Korent, Črmlja 20; Andrej Vrabl, Placar 57; Jožef Kokot, Mezgovci 61/b; Milica Petek Filipovič, Ul. 25. maja 9, Ptuj; Neža Mislovič, Kicar 13/b; Roman Korent, Črmlja 12; Majda Zmazek, Ribiška pot 20, Ptuj; Jože Pečovnik, Na Preloge 9, Miklavž na Dravskem polju; Slavko Ivančič, Vošnjakova 10, Ptuj; Benjamin Slanič, Koroška 31, Maribor; Jožica Forštnarič, Borovci 54; Davorin Arnuga, Belšakova 31, Ptuj; Anton Cenar, Mezgovci 55; Lidija Šilak, Dravska ulica 13, Ptuj; Franc Vaupotič, Popovci 15; Antonija Korent, Črmlja 12; Vera Lov-
pride praznik zaljubljencev - valentinovo, boste menili, da ste v devetih nebesih. Pomlad bo vaš čas in tedaj boste veliko dali nase in na svoj videz. Ljubezen je potrebno deliti. Poleti se vam obeta kar nekaj preizkušenj in določene stvari, ki so povezane s preteklostjo, se bodo vrnile. Narediti bo potrebno prerez, odpravite se na morje in bodite prožni. Morda bo to nekaj nekoliko težjega, toda stara modrost pravi »kjer je volja, tam je tudi pot«. Jesenski dnevi bodo prava oaza počitka in ustvarjalne energije. Čaka vas plodno obdobje in veliko prijetnosti. Zimski meseci bodo prej kot ne delavni.
Služba: Na začetku leta boste šli na neko pot ali se kako izobraževali. To bo v vas prebudilo željo po samozavesti in bili tako deležni neke nebeške pomoči. Od februarja do aprila boste imeli veliko nekih obveznosti in dokazati morate vztrajnost. To ne bo preveč težko in ne pozabite po potrebi zaprositi za pomoč. Govorno ste lahko aktivni in če delate v smeri intelektualnih del ali ste več na poti z ljudmi - potem bo potrebo pokazati prilagodljivost. Zgodnje poletje in do prvih jesenih dneh bo obdobje mirovanja. Čeprav ne boste počivali in bi bilo
renčič, Biš 62/a; Dragica Do-bič, Dornava 88/b; Stanislav Mislovič, Dornava 35; Romana Jurič, Dornava 115; Simon Kos, Trnovska vas 12; Zvonko Simo-nič, Zavrh 59, Voličina.
7. oktober - Branko Trčko, Sp. Jablane 11; Gorazd Malar, Kraigherjeva 26, Ptuj; Jožef Glazer, Prešernova 10, Ptuj; Borut Srečkovič, Ul. Jožefe Lackove 8, Ptuj; Miha Fekonja, Kokolova 2, Ptuj; Mitja Kova-čič, Orešje 100, Ptuj; Franc Trčko, Cirkovce 59/a.
9. oktober - Vinko Kokol, Dornava 1/a; Sebastijan Kapel, Ob železnici 19/a, Rače; Vesna Emeršič, Mezgovci 3; Marinka Vogrin, Dornava 92/b; Branka Botic, Zaloškca c. 98, Ljubljana; Marjan Korpar, Mezgovci 53/a Jerena Pučko, Gabrnik 36/a; Simona Lacko, Drstelja 21; Majda Zemljič, Podgorci 44; Branka Munda, Bodkovci 2/a Manja Kokol, Lasigovci 10/a; Andreja Mihelač, Sagadinova 11, Ptuj; Stanko Brumen, Zamušani 28.
12. oktober - Branko Kon-tarček, Hum 21/a; Alojz Cizerl, Mezgovci 62; Elizabeta Ferčič, Sobetinci 4; Martin Potočnik, Kovača vas 35; Andrej Frangež, Osterčeva 7, Ptuj; Sergej Zor-ko, Moškanjci 2/d; Alojz Goj-čič, Starše 43; Marija Polanec, Krčevina pri Vurbergu; Tatjana Kokol, Grajena 51/b; Dušan Potočnik, Popovci 2; Janez Šel, Apače 186/a; Stanko Tobijas, Moškanjci 70; Stanko Flegerič,
morda spodbudno. Na vsak način želite opozoriti nase in povedati, kaj vas veseli in kaj ne. Finančno se lahko mirno pohvalite, čeprav ste zelo skeptični glede nove valute, ugotovili pa boste, če je človek varčen, lahko privarčuje, največ izdatkov vas čaka na jesen. Zima bo naporna.
Prijateljstvo: Glede na to, da vas čaka precej komunikativno in zgovorno leto oz. bo to nekakšna obveznost. Kontakte navezujete z lahkoto, držite pa se starih prijateljev in le po potrebi navežete kontakte z novimi. Tisti, ki ste rojeni maja, se vam obetajo kar bučna praznovanja. Oktobra ne bo odveč nekaj previdnosti pri oblikah sodelovanja.
Šola, študij: Zdi se, da se vam bo vztrajnost in struktu-rirana oblika učenja obrestovala. Pomembno je, da si naredite učni načrt in da označite bolj in manj pomembne dejavnike. Tiste, ki obiskujejo osnovno šolo čaka leto trdega dela, bo potrebno vzeti v roke. Gladko ne bo šlo, toda
Tadej Sink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Sramežljivost
Kdaj je nekdo sramežljiv, ali takrat, ko svoje intime ne razgalja javnosti ali pa takrat, ko ob navidez neprijetnem vprašanju zardeva oziroma, kaj je sploh sramežljivost in kako se je znebiti, zanima 18-letno Mirando. Sramežljivost ni ravno termin, ki bi imel za sabo teorijo v psihološki znanosti, je pač boj uporaben termin. Vsekakor intimnost ponavadi zadržimo v krogu tistih, ki jim zaupamo in ki tudi zaupajo nam. Razgaljanje intimnosti javnosti je po navadi zaradi pretirane težnje in hrepenenja po pozornosti in slavi. Tudi takšna oseba je pa lahko v osnovi sramežljiva, toda zaradi motivacije, ki jo ima, da bi bila v središču pozornosti, s svojimi samovarovalnimi mehanizmi to sramežljivost obvladuje. Mnogi ljudje so preobčutljivi in iz njih izžareva negotovost in ti ponavadi zardijo že ob na videz neprijetnem vprašanju. V ozadju je lahko kaka psiho-somatska motnja in v takem primeru je potrebna strokovna pomoč. Ker vemo, da je temeljni vzrok preobčutljivosti nezaupanje do sebe in do drugih in nizka stopnja samospoštovanja, potem se lahko Miranda teh težav znebi, če izgradi sebi pozitivno samopodobo in dvigne nivo samospoštovanja, s tem da s pogovori s kakim mentalno higienskim strokovnjakom ali pa se samoizobražuje s pomočjo literature, ki je na razpolago za dvig samospoštovanja.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Majšperk 30; Avgust Borko, Ul. Dr. Hrovata 7, Ormož, Robert Pehar, Ul. 8. februarja 23, Miklavž na Dravskem polju; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurber-gu; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a; Dragan Posavec, Ul. Svobode 7, Miklavž na Dravskem polju; Drago Dobnik, Kungota 40; Janez Arnuš, Podvinci 31; Pavla Lepoša, Markovci 70; Petra Kumer, Ločki Vrh 54; Gera Čeh, Podvinci 98/c; Ivan Jelen, Kraigherjeva 22, Ptuj; Anica Jus, Žetale 56; Stanko Pulko, Žetale 52.
13. oktober - Katja Peter-šič, Dornava 85/b; Alenka Valentin, Vodova 10, Ptuj; Jasna Forštnarič, Bukovci 99/a Ines Flegerič, Majšperk 30; Mateja Zorko, Grlinci 32; Jernej Ter-buc, Ob Grajeni 3, Ptuj; Aleksandra Selinšek, Stogovci 38; Petra Simonič, Mostje 1; Karmen Unuk, Apače 255; Martina Gojčič, Pleterje 38; Barbara Zajc, Zg. Hajdina 114; Sanja Polanec, Zg. Leskovec 14/a; Bojana Selinšek, Stogovci 5/a. Krvodajalci
16. oktober - Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Marija Ar-nuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Boštjan Bedenik, Doklece 7/a; Dušan Furek, Draženci 87/a; Vojislav Veličkovic, Potrčeva 48, Ptuj; Bojan Topolnjak, Sovretova pot 6, Ptuj; Dušan Kokol, Lasigovci 10/a; Dragica Mlakar, Prešernova 25, Ptuj; Marjan Horvat, Krčevina pri Ptuju 72; Franc Mertuk, Trno-
vse enkrat mine. Oktobra prihaja vaš čas in tedaj boste lahko dokazali svoje znanje. In ne pozabite se varovati trme. Srednješolce čaka uspešno leto, kreativnost in ustvarjalnost. Imate plodno obdobje in tako lahko pridobite precej spodbudne in odlične rezultate. In veste česa se varujte - lenobnosti. Za študente prihaja kar ugoden čas. Čeprav boste morali narediti sintezo in se odločiti, kaj in kako. Svoje sposobnosti na nek način skrivate v sebi, toda saj veste, kako pravijo: »človek obrača in Bog obrne«. Dobro pa je, da na izpit nesete kakšen predmet za srečo in da naredite sintezo. Najbolj uspešen čas bo začetek tega leta in tedaj začnite s polno paro. Tako bo leto plodnih rezultatov.
vec 20; Roman Kostanjevec, Zagojiči 21; Boštjan Rodošek, Prepolje 28; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj.
19.	oktober - Robert Horvat, Lača ves 33; Karl Habjanič, Žerovinci 17; Anica Primožič, Vičanci 6; Milica Pulko, Zakl 12/b; Damjan Butolen, Maj-šperk 68; Primož Plohl, So-betinci 31/a; Janez Žnidarič, Lancova vas 96; Vida Maroh, Pobrežje 34; Jože Grula, Skor-ba 41/c; Aleksander Šeruga, Volkmerjeva 11, Ptuj; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Darij Kornik, Vičava 61; Marjana Kmetec, Soviče 17; Valentin Turnšek, Spuhlja 68/b; Rajko Jaklin, Cesta ob ribniku 39, Miklavž na Dr. polju; Branko Eržen, Slovenski trg 7, Ptuj; Franček Trčko, Šikole 3; Kajetan Brodnjak, Hajdoše 56/a; Tomaž Strmšek, Šikole 12; Dušan Pernek, Majšperk 20; Dominik Kodrič, Stojnci 4/b; Emil Pravdič, Rucmanci 6; Janez Le-skovar, Skrblje 7; Aleksander Ciglar, Pušenci 38; Anton Žu-ran, Gradišča 143; Darjan Podgoršek, Placarovci 14/b.
20.	oktober - Smiljana Horvat, Muretinci 60/a; Maja Svenšek, Jablovec 7; Nina Haj-šek, Sestrže 23; Renata Merc, Rimska ploščad 21, Ptuj; Bi-serka Mesarič, Slape 17; Sonja Bigec, Stanošina 20; Peter Lenart, Videm pri Ptuju 4/a; Matej Domanjko, Mala vas 23, Gorišnica; Matjaž Klasinc, Ba-
Zdravje, prosti čas: Na
splošno je pomembno, da se veliko gibljete, da poskrbite več časa zase in se ne obremenjujete. Tiste stvari, ki jih ne morate povedati, je prav, da jih zapišete na list papirja. V primeru, da imate težave s ščitnico, pomaga ruta ali šal v modri barvi, če pa z grlom pa veliko vitamina C (limonada, pomaranča ...).
Opomba: Bralko, ki je pisala pod šifro Prihodnost 2007, vljudno prosim, da pošlje svoje rojstne podatke, točen datum, točno uro in kraj rojstva, saj zaradi presplošnega vprašanje ne morem odgovoriti s pomočjo horar-ne astrologije.
Tadej Šink,
horarni astrolog
rislovci 13; Patricia Pajcur, Maj-šperk 54; Romana Zelenjak, Dornava 142/b; Aleš Rihtarič, Dravinjski Vrh 3/g; Julija Petek, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Ervin Sedlašek, Videm pri Ptuju 10/ b; Nataša Vidovič, Stojnci 21; Alenka Rožanc, Stojnci 49; Tamara Gajšek, Podlehnik 66/a. 23. oktober - Tatjana Skoliber, Obrež 14; Stanko Rep, Nova vas 1, Markovci; Franc Horvat, Kungota 25; Marija Hojnik, Polenšak 7/b; Slavko Ljubec, Nova vas 73/a, Markovci; Robert Merlak, Čučkova ul. 9, Kidričevo; Franc Kump, Senčak 11; Bogdan Kores, Medvedce 2/a; Dragica Leskovar, Cirkov-ce 60/g; Srečko Kosec, Dražen-ci 22; Boris Kurbus, Prepolje 42; Franjo Mihelač, Volkmer-jeva 5, Ptuj; Jasmina Korže, Lešje 40/a; Branimir Avguštin, Stopno 14/a; Slavko Vek, Tovarniška c. 21, Kidričevo; Katja Biškup, Brstje 27/e; Verica Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj; Franjo Petek, Slovenska cesta 9, Središče ob Dravi; Slavko Je-sih, Sp. Laže 27/a Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Janez Selinšek, Stogovci 5/a; Damjan Kaučevič, Apače 177; Marjetka Ledinek, Mladinska 5, Kidričevo, Anica Horvat, Podvinci 21/b; Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ptuj; Zoran Bilic, Rabelčja vas 28/b; Nada Cimerman, Za-bovci 62/a; Katarina Miložič, Hajdoše 43/b; Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14.
Info - Glasbene novice
Novoletne zabave so minile ob različni glasbi in eden izmed mojih namenov v Info - glabenih novicah je, da vam razširim glasbeni horizont ter vas seznanim z novimi skladbami, ki bi naj v prihodnosti postale hiti. Hiti gor ali dol, jaz vam želim čim več glasbenega raziskovanja in glasbenih užitkov v letu 2007.
LEONA LEWIS je trenutno najbolj vroče glasbeno ime v Veliki Britaniji. Dama je namreč aktualna zmagovalka televizijske oddaje The X Factor, pri kateri glavne niti že leta vleče svetovno znani maneger Simon Cowell. Z naskokom je 21-letna izvrstna vokalistka skočila pred časom tudi na prvo mesto prestižne britanske lestvice s skladbo A MOMENT LIKE THIS (*****). Magično pop balado je v izvirniku leta 2002 zapela Kelly Clarkson in ob obeh verzijah poslušalec dobi kurjo kožo in ob ljubezenskem besedilu se dobesedno raztopi.
Svetovna atrakcija so že lep čas IL DIVO in verjeli ali ne tudi za njihove posle skrbi Simon Cowell. Njihov tretji projekt Siempre vsebuje enajst skladb, izmed katerih je sedem priredb in štiri avtorske pesmi. Izmed bolj znanih priredb je kvartetprepel v čarobni klasičen stil pesem NIGHT iN WHITE SATIN oziroma ker gre za italijansko izvedbo NOTTE DI LUCCE (****) ter so jo v originalu izvajali Moody Blues.
Bivša članica zasedbe Destiny's Child BEYONCE ima za sabo fantastično leto 2006, saj je njen album B Day odlično sprejet po vsem svetu, prav tako pa so si hiti sledili v naslednjem nizu Deja Vu (duet z njenim fantom Jay - Z-jem), Ring The Alarm in Irreplaceble. Nezamenljiva zveznica veselo vstopa tudi v leto 2007 z zahtevno in umirjeno soul ter r&b temo LISTEN (****), kije nosilna tema filma Dreamgirls in v njem ob Beyonce igrata glavni vlogi Jamie Foxx in Eddie Murphy.
Nesojena kraljica r&b glasbe MARYJ BLIGE (sojena bi naj bila Aretha Franklin) je ob slovesu leta 2006po-nudila kratek prerez svojega dela na plati Reflection
-	A Retrospective. Med petnajstimi pesmimi je nekaj popolnoma novih in med drugim nekaj super hitov, kot so Real Love, Family Affair in Be Without You. Izmed novih se je na lestvicah v teh dneh pojavila valujoča MJB Da MVP (***) in ta bazira na samplih komada Love It Or Hate It raperja z imenom The Game.
Frajer svetovnega kova JUSTIN TIMBERLAKE je na novo zaljubljen in to v čudovito britansko napovedovalko Cat Delay. JT je z drugim projektom Futuresex
-	Lovesounds vsilil novi soul, r&b in pop stil, ki je bil izražen skozi hita Sexyback in My Love. Brez dvoma bo cvileči bivši pevec skupine N'Sync kmalu spet in z vročo ter energično r&b bombo ali komadom WHAT GOES AROUND (****) ter sta ga producirala Will Am I in Timbaland.
Data je ena največjih in najpomembnejših založb, ki podpira sodobno plesno glasbo. Njihov zadnji uspešen produkt je Fedde Le Grand z mega klubskim hitom Put Your Hands Up For Detroit. Naslednji silno reklamiran projekt se imenuje SHARAM in nabija pravi plesni štikl PARTY ALL THE TIME (***) in v bistvu gre za modernizirano verzijo hita, ki ga je leta 1985 izvajal Eddie Murphy in ga je zanj naredil Rick James.
Francoski studijski mojster BOB SINCLAR je nedvomno zaznamoval leto 2006 s super hitom Love Generation. Temu sta lani sledila še dva manjša World Hold On in Rock This Party. V novo leto pravi as stopa z novim lahkotnim plesnim komadom TENNESSSE (***)
Za konec pa tokrat nekaj nenavadnega iz tabora zasedbe Pink Floyd. Njihov član David Gilmour je lani posnel album ali mojstrovino On An Island, prav tako pa je tokom koncertne solistične turneje posnel poseben EP z tremi novim skladbami, ki jih je spisal in naredil Syd Barett. Gre za akustično in genialno balado DARK GLOBE (****) ter za a-tipični Floydovski rockerski komad ARNOLD LAYNE (****), v katerem je vokal prispeval David Bowie.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Igra številk
Glasbeno igro številk in glasbene presežke za leto 2006 sem poiskal ter se ob njih zares prijel za glavo. Glasba je dober biznis! Kaj dober, odličen biznis! Kljub podatkom, ki v zadnjih letih zaradi sodobnih tehnologij kažejo upad prodaje originalnih nosilcev zvoka, si vsi, ki živijo od glasbe še zmeraj dobro manejo roke in žepe ali bančne račune polnijo z dolarčki, funti, evri ... Želja in hrepenenje skoraj vsakega izvajalca je tudi, da bi za svoje delo bili nagrajeni na primer z grammyjem, britom ali world music awardom. 8. februarja so tako v Los An-gelesu že oseminštiridesetič podeljevali najvišje glasbene nagrade grammyje in najbolj nasmejani so bili tistega večera U2, saj so odnesli kar pet lovorik in med drugim za album leta How To Dismantle An Atomic Bomb in pesem leta Sometimes You Can't Make It On Your Own. Tri nagrade so dobili Mariah Carey, John Lehend in Kanye West, medtem ko je bila Kelly Clarkson zelo vesela dveh nagrad. Nagrade in zabava se nedvomno povezujejo, a televizija MTV je zmeraj bila nekaj posebnega in to tudi ostaja, saj je za najboljši videospot izbrala hudo zadevo I Write Sins Not Tragedies banda Panic! At The Disco. Popolno
paniko smo doživeli tudi na 51. izboru za pesem evrovi-zije. Največkrat se je slišalo :'Finland 12. points!" Finski metalci iz zasedbe Lordi so okužili Evropo s svojo brezkompromisno rock skladbo Hard Rock Hallelujah, ki je prepričljivo zmagala in zbrala kar 292. točk. Sedaj pa k statistiki leta 2006! V ZDA je prišlo na vrh Billboardove lestvice Hot 100 Singles 19. pesmi in za celotno leto največjo prodajo beleži pesem Bad Day kanadskega pevca Daniela Powterja. Malo več zmagovalnih pesmi beležijo v Veliki Britaniji in sicer 25. Potem, ko je celo leto beležil največjo prodajo ameriški duet Gnarls Barkley s hitom Crazy, ju je samo v dveh tednih premagala neznana Leona Lewis, zmagovalka britanske X Factor glasbene oddaje s skladbo A Moment Like This. Kar se tiče albumov, vam posredujem podatke, da je najbolje prodajan album v svetu izdan v letu 2006 imela zasedba Red Hot Chili Peppers z albumom Stadium Arcadium s 5.828.650 prodanimi izvodi. Lepa številka, mar ne. Ko sem že pri impozantnih številkah, naj dodam, da je največ občinstva prišlo na koncert skupine Rolling Stones v Rio De Janeiro. Vas zanima, kakšna masa je poslušala Stonse 18. februarja leta 2006 v Brazili-
Filmski kotiček
Filmsko leto 2007
Tako kot lansko leto bo tudi leto 2007 v znaku nadaljevanj, predelav, franšiz in filmov, posnetih po knjigah.
Prvi film, ki bo napolnil dvorane, bo vsekakor Pirati s Karibov 3: Na koncu sveta, v katerem se bo zaključila zgodba iz drugega dela. Oba dela so namreč snemali istočasno, zato bosta na voljo v manj kot letu dni. Glede na lahkotnost celotnega seriala lahko seveda pričakujemo srečen (in spekta-kularen) konec.
Poleti mrzlično pričakujemo vsaj še dve nadaljevanji. Spi-derman 3 bo zagotovo velika uspešnica v ZDA, kjer je ta stri-povski lik tako rekoč ponaro-del, medtem, ko je v Evropi in pri nas popularen le manjšem krogu že tako male skupine ljubiteljev stripov. Tokrat se bo zgodba dotaknila najbolj pogostega psihološkega motiva kostumiranih superjunakov: boj s temno platjo lastne osebnosti. Od stripovski adaptacij velja omeniti še Ghost Rider, v katerem bo nastopal Nicolas Cage kot maščevalni motorist,
Kdo igra slavnega boksarskega K i filmskega junaka Rockya?
Odgovor:_
n
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca^ Naslov:_
ji? Neuradna številka presega tri milijone poslušalcev. Naslednji presežnik je naredila Madonna. Vstopnice za njeno turnejo Confessions Tour so pošle v nekaj minutah in celotna turneja je navrgla kar 193,7 milijonov dolarjev. Rekordi, rekordi in še enkrat rekordi. Na primer Shakira je 8. junija v ZDA postavila kar dva. Njeno pesem Hips Don't Lie so v obliki mp3 datoteke v ZDA legalno sneli v enem tednu kar 266.500-krat, hkrati pa je pesem zabeležila rekordni airplay ali predvaja-nost na ameriških radijskih in televizijskih postajah so jo samo v enem tednu zavrteli kar 9657-krat. Ko sem pri do-wnloadanju ali snetju pesmi iz svetovnega spleta je 22. februarja spletno podjetje Itunes sporočilo neverjetno številko, saj so uradno prodali milijardo mp3 glasbeno datoteko in ta je bila mp3 datoteka pesmi Speed Of Sound skupine Coldplay. Še bolj iznajdljivi so britanski
rockerji Keane, saj so svoj zadnji hit Nothing In My Way izdali kar na USB ključu. Tehnologija dela čudeže, a čudeži v letu 2006 so bili tudi povratki skupin Take That, All Saints, Smashing Pumpkins in najava Briana Maya iz skupine Queen, da se jim je zares pridružil bivši član skupine Free Paul Rogers in da so v mesecu oktobru snemali novi album. Novih pesmi in albumov je bilo v letu 2006 zares veliko, saj glasbena industrija dela s polno paro, a problem v vsej tej množici je, da je vse preveč industrijsko zreklamirane glasbe ali pesmi, ki zaradi vzporednih faktorjev postanejo hit, medtem ko so zares kvalitetne pesmi prevečkrat prezrte. Moj pogled na sodobno glasbo je, da v glasbi ni pomembno ime, ampak kvaliteta, ki mora biti ne glede na zvrst na prvem mestu in jo pričakujem vsaj malo več v letu 2007!
David Breznik
ki za nadnaravne moči proda svojo dušo hudiču. Vračajo se tudi plastični Fantastični štirje, ki si bodo tokrat dali opravka s Silver Surferjem.
Zato pa je toliko večji krog ljubiteljev Harryja Potterja, ki bodo poleti 2007 zopet prišli na svoj račun, kajti velika platna bo ugledal že peti film iz te serije: Harry Potter in Feniksov red, v katerem naš ljubi Harry kasira svoj prvi poljub.
Če so v ZDA lansko leto znova spočeli žanr zračnih dvobojev 1. svetovne vojne, bo letos Evropa, natančneje Nemčija, pripravila odgovor: Rdeči Baron bo za razliko od ameriškega filma veliko bolj realističen in zvest zgodovinskim dogodkom.
Kot vsako leto za noč čarovnic, bo tudi letos okoli tega datuma na voljo nov film iz serije
Vsaki sre¿o in ng<M¡¿? mgd 19-10 in 2.0. uro
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Petra Mlakar, Stanošina 8b, 2286 Podlehnik Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede, 10. januarja, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Injb).
o žagi, torej Žaga IV. Prav tako se lahko ljubitelji grozljivk veselijo Kravega hostla 2.
Sylvester Stallone je pred nekaj leti dokončno poniknil oz. so ga pokopali slabi filmi. A leto 2007 bo očitno njegovo. K nam pride na ogled že šesti del o Rockyju Balboi. Peti film, ki je nastal pred 15 leti, je bil tako slab, da je Stallone potreboval kar 15 let, da se je odločil posneti šesti del. Ostarelemu Rockyju je žena umrla, sin pa prekinil stike z njim. Ko nekje opazi računalniško ustvarjen dvoboj med njim in nekim nasprotnikom, se odloči, da takšnemu ponižanju naredi konec, zato navkljub posmehu vseh znova stopi v ring ...
Stallone vmes že pridno snema še eno nadaljevanje - Ram-bo 4. Če si drznemo ugibati vsebino, bo Rambo verjetno pre-mlatil kakšno trojico porednih
CID vabi!
Programi v novem letu
V letu 2007 redno potekajo naslednje oblike neformalnega Izobraževanja: tečaj kitare
nemška literarna skupina literarna skupina novinarska skupina elektro delavnica dnevni center
Programi v sodelovanju s šolami
Otroški parlament - v sodelovanju z DPM Ptuj
Evropa v šoli
Načrtujemo mednarodno mladinsko izmenjavo, ki bo potekala julija 2007 na Ptuju. K sodelovanju vabimo mlade, ki bi jih zanimalo aktivno delo na tem projektu!
Mlade in mladinske organizacije vabimo k sodelovanju pri načrtovanju in izvajanju programov!
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
mladeničev, ker ne spoštujejo starejših.
Ljubitelji Jackie Chana se lahko veselijo filma Ful Gas 3, čeprav je Jackie sam omenil, da mu ni jasno, zakaj so ti filmi tako priljubljeni, saj so po njegovem skromnem mnenju precej slabi, tudi zato, ker mu ameriške zavarovalnice ne pustijo snemati vseh nevarnih akrobacij in prizorov, ki bi si jih želel. V istem stavku priznava, da jih snema le zaradi denarja, čeprav kot glavna zvezda filma dobi manjši honorar kot »stranski« Chris Tucker.
Če koga še zanima, obeta se peti film iz davno pokopane franšize Highlander. Zato pa še zdaleč ni mrtev gospod Fižol-ček, ki se bo na velika platna podal še v drugo in sicer bo odšel na počitnice v filmu Mr. Bean's Holiday.
Matej Frece
REDNI PROFESOR
BREZBOZNIK, NEVERNIK
NEWYORSKA GLASBENA TELEVIZIJA
ROMAN IVANA CANKARA IZ 1906
REKA V
RUSIJI
BRITANSKI PUSČAVNIK
OSEBA IZ VOJNE ZVEZD SKYWALKER
NAPAJALNI KANAL V SREDNJI AZIJI
OMEJENA, NEUMNA ŽENSKA
ITALIJANSKI
TEKAČ (STEFANO)
SIMON JENKO
IGRALKA MARGRET
POUČEVALEC SLABOVIDNIH
ČREVESENI CITOPATOGENI ČLOV. VIRUS
OSIJEK
AVSTRIJSKI TEHNIK KILLMANN
SINJE BELA KEMIČNA PRVINA
SINJSKA VITEŠKA IGRA
IZMISLJENA ZGODBA, BAJKA
HLOD
FRANJO HUDALIN
ČEŠ. TENISAČ (MILOSLAV)
AMER. TV NANIZANKA
DROG ZA LOMLJENJE, LOMAČA
IVOL LES
BRITANSKI TEKAČ (STEVE)
SOL OKSALNE KISLINE
IAMERIŠKA BIOKEMI-ČARKA (SARAH)
TERME V TUHINJSKI DOLINI
BOS. NOVINAR (MIRSAD)
OLGA REMS
ZELJKO NIMŠ
ZELJKO AČKAR
KONJSKE UZDE
AFRIŠKO DRAZILNO NASLADILO
IZ
BESEDE AKT
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: sadra, Traun, vento, Ana, beraštvo, premolk, narkomanka, raztros, Antonios, Strick, prostornina, Keane, Alaska, Odsal, AC, dlaka, torek, Lia, Valo, rast, RKO, Stean, ena, Avstrelja, talent, cik, Betanja, štanga. Ugankarski slovarček: ARIK = napajalni kanal v srednji Aziji; IGIRMA = reka v Rusiji; IROLT = avstrijski tehnik Killmann (1932-1999); ITI = mednarodni gledališki inštitut; LUNTA = vžigalna vrvica pri mušketah in starih topovih; MEI = italijanski tekač (Stefano, 1963-); NACIEN = britanski puščavnik, ki je po neki spletični siru Lancelotu poslal strogo sporočilo; RATNER = ameriška biokemičarka (sarah, 1903-1999).
Zanimivosti
Nicole Kidman in Keith Urban znova skupaj v Sydneyju
Sydney (STA/AP) - Slavni par, igralka Nicole Kidman in country pevec Keith Urban, ki sta se poročila junija, sta se znova združila v igralkinem rojstnem mestu Sydneyju. Potem ko je Urban končal zdravljenje zaradi alkoholizma v nekem ameriškem sa-natoriju, se je te dni v Sydneyju pridružil Nicole, ki v Avstraliji snema film, poročajo tamkajšnji mediji. Kamere so ju ujele na ulici, medijem pa nista namenila niti besedice, temveč urno smuknila v avtomobil, ki ju je takoj odpeljal. Urban, ki je po rodu Novozelandec, odraščal pa je v Avstraliji, seje zdravil dva meseca.
Selitev Kitajcev med kitajskim novim letom
Peking (STA/AP) - Kitajske oblasti pričakujejo, da bodo Kitajci med 40-dnevnim praznovanjem kitajskega novega leta, ki se bo začelo 3. februarja, opravili skupno 2,2 milijarde potovanj. Kitajsko novo leto je najpomembnejši kitajski družinski praznik. Več sto milijonov ljudi se takrat odpravi v svoj domači kraj, vse več pa je tudi takšnih, ki praznične dni izkoristijo za turistična potovanja. Kitajska komisija za razvoj in reforme pričakuje, da bodo Kitajci med šest-tedenskimiprazniki opravili 155 milijonov izletov z vlaki in več kot 19 milijonov potovanj z letali.
Policija pomagala z nadomestnimi darili
Hamburg (STA/dpa) - Prijateljsko razpoložena policija je z nadomestnimi darili pomagala nemški družini, potem ko so v njihovo hišo vdrli tatovi in ukradli vsa božična darila za otroke. Po ropu na bo-
žični večer v mestecu Lotte v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija so policisti zbrali sladkarije in dva medvedka. Prav tako so telefonirali županu, kije daroval 200 evrov, tako da je lahko brezposelni oče kupil nadomestna darila za svoja otroka, stara devet in deset let. Na pomoč je priskočil tudi lastnik lokalne trgovine, v kateri je oče kupil darila in jih še pravočasno postavil pod božično jelko.
Zaradi špinače je ostala brez prstov
New Delhi (STA/AFP) - Indijski veleposestnik je desetletni deklici, ki jo je zalotil, da je na zasebni kmetiji v vzhodni Indiji kradla liste špinače in jih jedla, odrezal prste na desni roki, so poročali lokalni mediji. Dekličina družina, članica nižje kaste, je zapustila vas v indijski revni državi Bihar, ker so ji grozili z napadi, je sporočila policija. Dekličin oče je policiji povedal, da je svojo hčerko Khushboo poslal, da nabere nekaj zelenjave z bližnje kmetije, ker niso imeli kaj zajesti. Vendar je deklica, da bi izpulila nekaj špinače, zašla na zasebno kmetijo, kjer so jo tudi ujeli. Lastnik kmetije je vzel srp in ji odrezal vse prste na desni roki.
Z diamanti okrašeno peneče vino na dražbi
Dunaj (STA/AP) - Steklenico penečega vina, okrašenega z 49 diamanti, bodo prodali na dobrodelni dražbi prihodnji mesec, je sporočila avstrijska družba, ki proizvaja tovrstna vina. Z diamanti okrašena steklenica penečega vina Kattusa Hochriegla vsebuje vino letnik 2004 in je vredna kakih 10.000 evrov, je dejal Ernst Polsterer-Kattus, ki z ženo Mario vodi družbo s sedežem na Dunaju. Dunajski draguljarje 38 ur lepil diamante na steklenico, je dejal Polsterer-Kattus. Dražba bo 22. januarja, je na svoji spletni strani objavila avstrijska televizijska mreža ORF.
Lujzek • Dober den vsoki den
Prvič v totem leti dvata-užntsedmem vas vse lepo podalvjam in še enkrat dobre želje nastavljam. Božiček in Silvester sta za nami in celo leto pred nami. Kak ste se meli, ste kaj dobrega spili in pojeli ter se nasploh fajn meli? Ste meli na novega leta den na mizi svinjsko in ne kurjo meso? Saj vete, da kure brcajo z nogami virstvo nazaj, svije pa ga s svojimi rilci in hrtolci rivlejo naprej! Tak provijo stori lidje in je to vena že tak resen, kak poje tudi ljudska pesem. Morem vam povedati, da smo se na našem bregi na silvestrovo prav luštno meli, saj smo tak pleslai, ke so šmrkali po zidi letali. Z Mico sma prišla domu, ko je naš petelinček v kurjaki e budnico peja in tak veselo kikirika, da je zbuda še sosedovega bika brez štrika. Vidite, tak je to na vesi, ko zalo-jajo pesi, , zažvrgolijo ftičeki, da jim v krmilnice zrje nasiplemo, saj bodo spomlodi hvalženo zapeli in mlode ftičeke meli, lovili škodljivci mrčec in nas razvese-
lili po dugem in počez...
Kak gvišno že vete so naši vrli politiki Strojanove Rome kunčno le pod streho spravli, porušli jihove barake v kerih so živeli kak srake. Saj je skoro vseeno jim provimo Cigoni ali Romi, navsezodjo pa so lidje, ki jim naj vsaj pozimi toplo in lepo gre. Malo poglejmo okoli sebe pa bomo vidli, kejko je med nami ciganije in lupma-rije, če glih nismo vpisani med Rome pač pa med civilizirane lidi, ki se obnošamo kak, da bi sami na sveti bli .
Tejko o tem, zaj pa jaz k so-sedovemi Juži grem. Je malo betežen in boleni, če glih jegova ženkica provi, da je boj leni kak boleni. Nesa mu bom malo žga-nice in povitice, poleg pa še liter vina, bo lažje v štampeti fina. Sosedi si pač moremo dobri biti pri glovi, srci in pri riti. Tak so pravli in še provijo stori lidje pa če nam dobro ali pa slabo v živ-leji gre .
Te pa srečno do našega ponovnega srečaja, šparajte evre saj je januar dugi in žmeten kak zarjaveti plugi in stori dugi!
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °ICH3mhz
SOBOTA, 6. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
NEDELJA, 7. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na da-
našnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
PONEDELJEK, 8. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI
PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kaj-zovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
TOREK, 9. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škr-janec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kum, Trbovlje).
SREDA, 10. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na da-
našnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
ČETRTEK, 11. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00
ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
PETEK, 12. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na da našnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in od govori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Po bučnem praznovanju se bo življenje počasi in vztrajno spustilo stare tirnice. Največ priložnosti in pomembnega sodelovanja vas čaka v pogledu dela. Tokrat prihaja vaših pet minut in tako ali drugače boste nagrajeni za svoje delo. V ljubezni potrebujete več svobode.
BIK
Obeta se vam harmoničen čas. Kljub temu, da ne želite biti opaženi, se bo to zgodilo v tem tednu. Dokazali boste, da ste v koraku s časom in da sledite modnim zapovedim. Na delovnem mestu se vam obeta več priložnosti. In zna se vam izpolniti srčna želja!
DVOJČKA
Privlačile vas bodo skrivnosti in zaradi tega vzbujate pozornost. Znate na pravilen način reči bobu bob. Skozi svet mistike, ezoterike in vsrkavanja duhovnih znanj se spreminjate. Naredili boste pomembne poteze. Res pa je, da sledite svojim interesom, Ljubezen: svobodoljubno.
RAK
Od ljudi se učite. Naučite se povedati svoje mnenje in stališča. Blizu vam bodo sodelovanja in skozi timsko delo se učite. Skozi moč sodelovanja prihaja prava oaza nekih dobrih in ugodnih priložnosti. Nekoliko manj se boste poslušali in v ljubezni prihaja čas prilaganja. Finančno boste uspeli.
LEV
-î ^ Ljubezensko življenje vas bo raznežilo. S partnerjem lahko preživete veliko lepega in ura v dvoje bo balzam za dušo. Zdi se, da boste tudi sami spoznali starodavno misel; «kolikor daješ toliko lahko prejemaš«. Obdobje je ugodno za delo in telesu dovajate naravne vitamine.
DEVICA
Čas bo primeren, da se sprostite in da pogledate nase iz drugega zornega kota. Ustvarjalna žilica se bo le še okrepila in ozavestili se boste, da je življenje čudež. Če si priznate ali ne, bodo vaši otroci učitelji. Včasih je lahko vzgoja naporna, kajne? Odpravite se po modnih nakupih!
TEHTNICA
Kljub temu, da je praznovanj že konec, da počasi ugašajo luči novoletnega vzdušja, boste vi še vedno praznično razpoloženi. Notranja povezanost in srčnost vas bo gnala naprej. Seveda pa boste na vsak način dokazati, da imate prav in to vam bo uspelo. Želja po svobodi tli in tli!
ŠKORPIJON
Besede vam bodo tekle kot namazane. Navežete nove kontakte in se lotite vseh tistih komunikativnih obveznosti. V pogledu partnerstva zna biti nekoliko valovito, toda čas bo, da se izjasnite. Vonj domačega ognjišča, potreba po varnosti in harmonija doma bodo zaščitni znak.
STRELEC
Obveznosti bodo klicale in tako vam ne bo preostalo drugega, kot da se jih lotite. Bodite nekoliko bolj premišljeni in naredite sintezo, kaj je manj in kaj bolj pomembno. Ne pozabite na zmerne sprehode in sproščanje. Zvezde bodo na vaši strani. Denar: nihajoče!
KOZOROG
Želeli boste dokazati svojo veljavo in čas je, da pokažete čustva. Pri tem bo sprva nekoliko težje, ampak kasneje čedalje lažje. Okrepila se bo želja po varnosti in tako se zdi, da postanete senzitivni. Morda to ne bo vidno vsem, ampak le pozornemu opazovalcu. Odpravite se na izlet!
VODNAR
tiiuUM Sreča je nekaj, kar hitro pride Wmr i" hitro mine- Pomembne so drobne pozornosti in postali boste precej prijetnih mislih, harmoničnega razpoloženja in skladnosti. Pestrost ljubezenskega dogajanja vas bo razveselila in nekaj več tišine bo v komunikaciji. Prijatelji bodo balzam za dušo!
RIBI
Prijatelji so kot vino življenja in pri vas doma bo še v tem tednu posebej živahno. Zastavili boste nekaj novosti in naredili sintezo prihodnosti. Zdi se, da imate priložnost, da se vam odpre neka prijetna in spodbudna priložnost. Nekaj več mirovanja bo le v ljubezni.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
LEPENKA
OKAČ
Lenart • Opravljena revizija poslovanja
954 milijonov tolarjev v breme proračuna 2007
Kot smo poročali, je novi župan Lenarta mag. Janez Kramberger napovedal, da bo vodenje občine prevzel z revizijskim pregledom poslovanja občine, da bi ugotovil izvrševanja proračuna za leto 2006 do 1. decembra 2006 ter ugotovil stanje premoženja občine na ta dan. Revizijo je opravila državna notranja revizorka Vlasta Zupanič Damajnko.
Revizorka v svojem poročilu, ki ga je predstavila ob-
činskim svetnikom ugotavlja, da so do 1. decembra letos
Revizijo je opravila državna notranja revizorka Vlasta Zupanič Damajnko.
prihodki za deset odstotkov višji od prihodkov načrtovanih z veljavnim proračunom. Občina Lenart pa je na posameznih področjih presegla veljavni proračun in bi morala že pred prevzemom novih obveznosti oziroma nastankom odhodkov sprejeti rebalans proračuna. Na osnovi opravljene revizije revizorka Vlasta Zupanič Damajnko meni, da je občina v naslednjih primerih ravnala v neskladju s predpisi:
-	občina ni pristopila k rebalansu proračuna, ki bi moral biti sprejet pred nastankom odhodkov oziroma prevzemom novih obveznosti, saj občina na vseh področjih (razen na področju obramba in civilna zaščita) presega veljavni proračun,
-	pri modernizaciji cest (preseganje za 367 mio tolarjev) in vodovoda (preseganje za 151 mio tolarjev) je prevzela večje obveznosti kot so bile v veljavnem proračunu občine in načrtu razvojnih programov ter kršenje določil Navodil za oddajo naročil male vrednosti. Te obveznosti gredo v breme proračuna
za leto 2007,
-	tekoče odhodke na področju turizma (preseganje za 12 mio tolarjev), na področju vzdrževanja javnih površin (preseganje za 20 mio tolarjev), kulturnih dejavnosti (12 mio tolarjev),
-	investicijski odhodki na področju občinske uprave (preseganje 18 mio tolarjev), drobnega gospodarstva (preseganje za izgradnjo mrliške vežice v Voličini 31 mio tolarjev), stanovanjska dejavnost (preseganje za 6 mio tolarjev), zdravstvo (preseganje za nadzidavo ZD Lenart 24 mio tolarjev), področje športa (preseganje za nov objekt na Poleni 63 mio tolarjev), kulturne dejavnosti (preseganje za ureditev kulturnega doma Selce, ki ni bil v planu razvojnih programov 20 mio tolarjev), predšolska vzgoja (preseganje za nenačrtovano obnovo vrtca v Lenartu za 75 mio tolarjev, ki je do sedaj realizirana v višini 32 mio tolarjev), osnovnošolsko izobraževanje (preseganje za 7 mio tolarjev), sociala (preseganje za gradnjo doma za starejše občane za 9 mio tolarjev) in
- ugotovitev stanja premoženja občine ni mogoča zaradi neažurnih računovodskih evidenc, analitična knjigovodstva niso usklajena z glavno knjigo, kjer še niso knjižena investicije v osnovna sredstva v letu 2006, niti niso opravljeni prenosi iz osnovnih sredstev v pripravi na osnovna sredstva v uporabi. Revizorka ocenjuje, da tudi v prejšnjih letih niso bili opravljeni vsi prenosi med osnovna sredstva občine oziroma v upravljanje zavodom (odprti znesek za 1.839 mio tolarjev), prav tako še niso knjižena odplačila glavnice v letu 2006 za najete dolgoročne kredite v glavni knjigi. Nerealen je prikaz (še iz leta 2005 ali celo nazaj) zemljišč za prodajo, v glavni knjigi je prikazano, stanje v višini 68 mio tolarjev med kratkoročnimi zalogami, namenjenimi za prodajo, čeprav je iz realizacije prihodkov od prodaje stavbnih zemljišč v letu 2006 razviden znesek 211 mio tolarjev).
Revizorka Vlasta Zupanič Damajnko na osnovi ugotovitev županu mag. Janezu
Krambergerju priporoča okrepitev notranjih kontrol v računovodski službi občinske uprave in zaposlitev ustrezno usposobljene osebe, ki bo odgovorna za področje računovodstva in financ. Revizorka, glede na prenos ocenjeno 954 mio tolarjev obveznosti, ki so nastale v letu 2006 v breme proračuna za leta 2007, županu priporoča, da pristopi k sanaciji proračuna, s tem, da se poskusi dogovoriti z izbranimi izvajalci glede preložitve izvedbe del, ki še niso v teku v ocenjeni vrednosti 208 mio tolarjev. Predlaga tudi, da se poskuša z upniki dogovoriti za predstavitev zapadlih obveznosti na kasnejše obdobje glede možnosti novega zadolževanja v letu 2007. Revizorka še predlaga, da se pri pripravi proračuna za leto 2007 upošteva zakonske okvire, upošteva se naj tudi prevzete obveznosti iz leta 2006, da bo na ta način primerno izkazana realizacija proračuna za leto 2007, v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2007.
Zmago Šalamun
Ormož • Priznanje za dolgoletno uspešno delo
Prometu potrebno posvetiti več pozornosti
Sredi decembra je Jožef Šterman iz Ormoža v Ljubljani prejel Svečano listino Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS. Za to priznanje ga je predlagal občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV).
Jožef Šterman je član občinskega SPV že 18 let, 8 let pa mu je tudi predsedoval. Skoraj 30 let je kot inštruktor vožnje pripravljal mlade na pridobitev različnih izpitov. V tem času je uspešno pripravil blizu 3000 kandidatov za pridobivanje dovoljenj voznikov v vseh kategorijah. Posebno skrb pa je posvečal izobraževanju otrok na osnovnih šolah, predvsem učencem, ki pridobivajo vozniško dovoljenje H-kategorije in tudi pri pridobivanju kolesarskih izpitov. Sodeloval je tudi pri organizaciji občinskih in kot član komisije tudi na državnem tekmovanju Kaj veš o prometu. Za svoje delo na področju vzgoje in izobraževanja je leta 1981 prejel Značko s srebrnim vencem. V utemeljitvi so bili mnenja, da je s svojimi kvalitetami na področju vzgoje in izobraževanja na področju prometne varnosti ter z delovanjem v SPV Ormož, dal velik prispevek h kvalitetnemu delu na področju prometne varnosti in dvigu strokovnega dela SPV nasploh.
Več denarja, večji prekrški
Jožef Šterman, ki deluje v izobraževalnem centru avtošola Prah, je bil ob prejemu nagra-
de za svoje delo zadovoljen in presenečen, da so med kandidati izbrali prav njega. Že 30 let deluje na področju prometa in pravi, da ni enostavno. Ljudje imajo različne poglede na življenje in to se odraža tudi v prometu. »Promet je zelo občutljivo področje in vendar v njem lahko sodeluje vsakdo, tudi z najmanjšo izobrazbeno stopnjo. Praviloma tisti, ki imajo boljši materialni položaj in posledično boljša in hitrejša vozila delajo tudi večje prekrške kot drugi. Ljudi premalo izobražujemo o prometu. Predvsem v obdobju med zaključkom snovne šole do pridobitve vozniškega izpita. Mlade bi bilo treba bolj spodbujati k varnosti v prometu.« Neposrečena se mu zdi tudi možnost, da mladostniki vozijo avto v spremstvu odrasle osebe že pred 18 letom, saj pri voznikih, ki imajo vozniško dovoljenje že 15 ali 20 let opažajo, da imajo sicer veliko prakse, teorija pa šepa. Teoretično znanje bi morali vozniki osvežiti vsaj vsakih 10 let na anonimnih testih. Če se izobražujemo na vseh področjih, bi se bilo potrebno tudi na področju prometa, je prepričan Jožef Šterman.
V prometu je problem tudi slaba komunikacija med udeleženci. Premalo se spo-
razumevamo s signali, ki jih imamo na voljo. Šterman je mnenja, da je za varnost v prometu pomembno, da promet-
ni tokovi tečejo s čimmanj križanji - tekoče. S tem je malo soodvisnosti in kontaktnih točk med vozili. Zanimalo me
je tudi, kaj meni o krožnih križiščih, ki se pri nas pospešeno uvajajo. »Krožna križišča sicer omejijo hitrost, vendar
Jožef Šterman je za svoje delo na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu prejel Svečano listino Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS.
povzročajo težave tovornim vozilom in pretok se zmanjša. Napak je, da vsa motorna vozila mečemo v isto skupino, to se kaže v praksi, kjer se osebnih in tovornih vozil ne da primerjati. Ptujski prometni zastoji se ne bodo rešili niti s Puhovim mostom, ker je preveč vpet v naselje, potreben pa bi bil tudi poseben pas za zavijanje v desno.«
V Ormožu vidi Šterman prometne probleme predvsem na Ptujski cesti, kjer bi bilo potrebno omejiti hitrost prometa in omogočiti invalidom, starejšim in otrokom boljši prehod. Rešitev bi bila v talnih ovirah, pri čemer se nivo prehoda dvigne do nivoja pločnika. To se mu zdi potrebno zlasti na območju zdravstvenega doma, bolnice, varstveno-delovnega centra, centra za starejše občane pa do križišča z Vrazovo cesto. Prehode pa bi bilo potrebno tudi osvetliti. Osvetliti bi bilo treba tudi križišče v Oslušev-cih in dodati akustične zavore. Med prometnimi problemi je izpostavil še neprimerne lokacije nekaterih avtobusnih postajališč, problem parkiranja predvsem v območju zdravstvenega doma, kjer je velika pretočnost in nedostopnost požarnih poti za intervencije.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: ZS
Foto: vki
Postojnska jama • Ogledali smo si žive jaslice
Tokrat vec prizorov glasbe ter igre luci
Postojnska jama je splet 20 kilometrov rovov s kapniki, galerij in dvoran, v katero so izkušeni vodniki v 185 letih pospremili že več kot 30-milijonsko množico obiskovalcev. To je največja jama klasičnega krasa in hkrati najbolj obiskana turistična jama v Evropi.
Najzanimivejše rove je leta 1818 odkril Luka Čeč in domačini so že naslednje leto jamo uredili za turistični ogled. Pred tem so bili obiskovalcem dosegljivi le vhodni rovi, kjer so bili podpisi obiskovalcev dokumentirani od 13. stoletja dalje. Leta 1872 so bili položeni železniški tiri po jami, leta 1884 pa napeljana elektrika. Pot ogleda Postojnske jame se začne na vstopni postaji vlaka, ki pelje najprej skozi umetni
Prizori živih jaslic v Postojnski jami.
Predjamski grad
Na platoju pred vhodom v jamo je ob našem obisku igral lajnar Vlado Nunčič.
predor, zgrajen ob prenovi železniške proge pred 40 leti.
Postojnska jama pa je zelo obiskana tudi v času božično-novoletnih praznikov, saj v njej v tem času priredijo žive jaslice. Prvič so pripravili žive jaslice leta 1998. Na vprašanje, odkod ideja o živih jaslicah v Postojnski jami pa vodja prireditve Postojnska jama Ksenija Dvorščak pravi: »Grega Tozon se je sprehajal s slovenskim oktetom po Postojnski jami in skupaj z našim tehničnim vodjem so iskali primerno lokacijo
za snemanje. Tedaj je Grega naenkrat zagledal baldahin v delu Postojnske jame, bil je enak baldahinu, ki so ga imeli pri njemu doma v času njegovega otroštva in tako se mu je porodila ideja, da bi v Postojnski jami priredili žive jaslice.«
Vsi prizori svetopisemske zgodbe o božjem rojstvu so nanizani ob turistični poti, sami prizori pa so postavljeni v najlepše kapniške prostore. Tako si obiskovalci ogledujejo prizore živih jaslic spotoma, ob sproščenem sprehodu skozi
postojnsko podzemlje. Po dva kilometra dolgi vožnji z vlakom do Velike gore obiskovalci nadaljujejo ogled peš. Pot jih vodi preko Velike gore (Kalvarije), čez Ruski most v Lepe jame, vse do Briljantnega rova, kjer se nahaja najznamenitejši kapnik in hkrati simbol Postojnske jame - Briljant. Pot vodi še mimo bazena s človeškimi ribicami v Koncertno dvorano, kjer se peš ogled zaključi z vstopom na vlak in vrnitvijo na površje.
Med peš ogledom so obiskovalcem zvrstijo prizori Mariji-
nega oznanjenja, Marija obišče Elizabeto, več prizorov vašča-nov ob delu in popotnikov, Betlehem-popis prebivalstva, Marija in Jožef iščeta prenočišče, oznanjenje pastircem in rokodelcem, več prizorov pa-stircev, rojstvo - sveta družina v hlevčku in karavana svetih treh kraljev na poti v Betlehem. Dogajanje spremlja veliko glasbe. K prazničnem vzdušju je na izviren način prispevalo 40 zborov iz vse Slovenije in zamejstva, ki so nastopili samostojno ali skupaj s solisti. Pesmi
so bile božične in slovenske. Predstave jaslic so letos ustvarjali mladi statisti amaterji iz Postojne in okolice. Značilnost letošnjih jaslic, ki potekajo že 17. leto, je v povečanem številu prizorov ter bogastvu glasbe in igre luči. Scenarij in režija letošnjih jaslic je delo Gabrijele Brovč, oblikovalec luči je Jernej Kalan, za ton pa so skrbeli tonski mojstri Radia 94. Praznično vzdušje pa je bilo čutiti že ob prihodu na plato pred vhodom v Postojnsko jamo, kjer so v času predstav jaslic nastopili različni izvajalci lajnar Vlado Nunčič, Damjana Golavšek in Sten Viler.
Vsekakor pa se ob ogledu jaslic v Postojnski jami splača odpeljati še deset kilometrov dalje, kjer se nahaja eno naj-slikovitejših čudes človekove zgodovine - Predjamski grad, ki že več kot 700 let kraljuje v 123 metrov visoki skalni steni, mogočen, izzivalen in nezavze-ten, kot nalašč za skrivno domovanje drznega, svojeglavega in upornega viteza Erazma Predjamskega.
Zmago Šalamuns
Ormož • Mladostniki in odraščanje - motnje hranjenja
Motenj hranjenja je vse več
Današnja družba prispeva k razmahu motenj hranjenja s stigmatiziranjem debelosti in popularizacijo vitkosti kot sinonimom privlačnosti, zdravja, samozavesti in aktivnosti. V Ameriki velja rek, da menda ne moreš biti nikoli preveč bogat in preveč suh. Predvsem mladi, ki so izpostavljeni tovrstni propagandi, se hitro zgubijo v anoreksiji in bulimiji. Iz bolezni pa jih ne more rešiti ne starševska ali partnerska ljubezen, reši jih lahko le lastna volja in strokovna zdravstvena pomoč. O tem so spregovorili na nedavnem predavanju, ki ga je organizirala lokalna akcijska skupina.
Psihiater Andrej Kastelic je v uvodu spregovoril o obdobju adolescence, s katerim se srečujemo šele v zadnjih 100 letih. Prej temu obdobju niso posvečali pozornosti, saj so bile družine velike, otroci so se rojevali eden za drugim, hitro so pričeli delati, otroci so hitro prevzemali vloge odraslih, zato za adolescenco ni bilo časa. Adolescenca je obdobje psihičnega odraščanja in je ne smemo mešati s puberteto. V tem času mladi iščejo odgovore na vprašanje, kdo so, se potrjujejo v skupini vrstnikov, ki so pomembnejši od družine, imajo svoj sleng, način oblačenja, obnašanja in frizure. Ločujejo se od družine, delajo stvari po svoje. To jim daje oporo, saj se jih v svetu odraslih veliko čuti nesprejete, nerazumljene, zato posežejo po mamilih, da bi zbudili pozornost. Pogosto imajo težave pri sprejemanju svojega telesa, bojijo se vstopiti v svet odraslih, prevzeti odgovornost zase, sploh, če je mati nesamozavestna in nima dobrega odnosa s partnerjem ali pa, če je super uspešna in si otrok ne upa tekmovati z njo. Zato zavirajo svoje odraščanje. Andrej Kastelic je mnenja, da je najpomembnejši vzor družina, otroci zelo zgodaj opazijo, če jih učimo drugače kot dela-
mo in živimo sami.
Prednjačita anoreksija in bulimija
Zdravnica Nika Novak Vaca pravi, da gre pri motnjah hranjenja za globoke čustvene stiske, duševne motnje, ki se navzven kažejo kot slab odnos do telesa in odklanjanje razvoja lastne identitete. O motnjah hranjenja govori takrat, ko je pacient 24 ur na dan obseden s svojo prehrano. Hrana postane njegovo osrednje zanimanje, opušča socialne stike, ob začetku manipulacij s hrano ima pacient občutek, da so ga ljudje prvič prav opazili, zadovoljen je s seboj. Ta čas strokovnjaki imenujejo medeni tedni.
Tveganje, da zbolijo za motnjami hranjenja, je povečano pri ljudeh, ki težijo k perfek-cionizmu, uspešnosti in želijo ugajati. Tudi družina je dejavnik tveganja, odločilen je odnos staršev do hrane, telesno, čustveno in spolno nasilje, nefunkcionalen odnos med partnerjema, v družini, hrana kot vzgojni pripomoček, ne-kompatibilnost med otroci in starši.
Anoreksija se pojavi med 8. in 12. letom, vključuje pa
paničen strah pred debelostjo, moteno doživljanje lastnega telesa (pacienti se doživljajo kot debeli, čeprav so že izjemno suhi) in izguba apetita. Pri dekletih sledi tudi izguba menstruacije. Nekateri dosegajo izgubo teže s stradanjem, drugi pa z bruhanjem, uporabo odvajal ali s hiperaktivnostjo. Na devet žensk zboli tudi en moški. Pri teh pacientih prevladuje občutek krivde. Anoreksijo ima približno 1 % populacije.
Bulimija se pojavi kasneje, v obdobju prehoda iz adolescence v odraslost. Prav tako
prevladuje strah pred debelostjo, vendar prevladuje občutek pomanjkanja nadzora nad lastnim hranjenjem. Tako poznamo ponavljajoča se obdobja prenajedanja, ki mu sledijo neustrezni mehanizmi zmanjšanja teže. Večina bolnikov težo zmanjšuje z bruhanjem, manjši del pa s stradanjem ali hiperaktivnostjo. Telesna teža bolnikov je ob tem normalna. Prevladujoč občutek pa je sram. Številčnost bulimije narašča, okrog 7 % ljudi zboli za njo. Razmerje med bolnicami in bolniki pa je 7 proti 1.
Zbrane je najprej pozdravila Majda Keček, predsednica OO RK Ormož, nato pa so spregovorili še dr. Andrej Kastelic, Nika Novak Vaca in Suzana Petek. Eno bistvenih poudarkov srečanja pa je bilo, da ima vsaka težava pozitivno sporočilo in, da iz bolečih izkušenj zrasemo.
V zgodnjem in srednjem odraslem obdobju se pojavi tudi kompulzivno prenaj-edanje, za katero je značilna prekomerna teža. V zadnjem času se več govori tudi o drugih motnjah hranjenja. Bigo-reksija prizadene zlasti fante, ki so obsedeni s svojim telesom, preživljajo preveč časa v fitnesih, prekomerno trenirajo, uživajo anabolike in steroi-de. Imajo moteno predstavo o svojem telesu. Na drugi strani je orthoreksija, ki je obsedenost z zdravo hrano. Bolnikova skrb je povezana s kakovostjo in ne s količino hrane.
Motnje hranjenja so ozdravljive
Za ozdravitev je po mnenju Nike Novak Vaca bistvenega pomena lastna motivacija. Bolnik lahko za boleznijo boleha tudi več let, preden se odlo-či,da se bo zdravil. Le sam se lahko vključi v kakšno obliko zdravljenja, bolnišnično ali ambulantno. Le, če je bolnik že tako shujšan, da ogroža svoje zdravje, ga zdravniki lahko hranijo na silo s sondo na intenzivnem oddelku. Sicer pa zdravljenje traja nekaj let. Ano-reksija je ozdravljiva v 40 %, bulimija v polovici primerov.
Suzana Petek iz Ptuja vodi
društvo za samopomoč Tara, ki nudi informacije obolelim za motnjami hranjenja. Tudi sama je pri 15-ih letih zbolela za anoreksijo. Pri 170 centimetrih višine je v najbolj kritični fazi tehtala le 35 kilogramov. Pred boleznijo je aktivna športnica in odlična učenka živela dvojno življenje. Navzven se od začetka ni videlo nič. Ker se je to dogajalo že pred dvanajstimi leti, tudi zdravniki še niso imeli veliko prakse s temi boleznimi in ker je eno dekle v tem obdobju tudi umrlo za posledicami motenj hranjenja, je bila panika velika. Hodila je od psihologov do psihiatrov, vendar je dolgo trajalo, da je prišlo do izboljšanja. Potem, ko je bilo nekaj mesece vse dobro, pa se je bolezen ponovila. »Vse se odvija kot v filmu, nekaj, kar ne moreš končati. V začetku nisem vedela, da je to ozdravljivo.« Najbolj smešno pa je, da pri vsem skupaj pa sploh ne gre za hrano, pravi Suzana Petek, vedno je vzrok nekaj globljega. »Motenj hranjenja je med mladimi veliko, vendar se o tem ne upa govoriti, tisti pa, ki za tem trpijo, so mnenja, da se itak ne da nič narediti. Pa se! Zdravi se predvsem čustvena plat človeka, največ naredita pomoč in toplina.«
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: vki
V spomin Franciju Pukšiču
Vedno, ko izgubimo nekoga dragega, se naša zavest in misli zavejo - življenje. Na nas lahko deluje kot suhoparna beseda, ki jo v našem hitrem in utrujajo-čem vsakdanjiku izrekamo neštetokrat. Pavšalno. Na hitro. S premalo spoštovanja in ljubezni do nje. Kajti beseda življenje ne skriva v sebi samo brstečih popkov vrtnice, cvetenja jablan in marelic, zelenega travnika, leta čebele, joka otrok ali prešernega smeha veselih ljudi. Beseda življenje skriva v sebi tisto, po čemer smo mi vsi enkratni, neponovljivi, skriva v sebi ljubezen do svojih prijateljev, sodelavcev, staršev, otrok, do svojih, s katerimi smo se odločili preživeti največji del svojega časa na zemlji.
Vsega tega si se tudi ti, Franci, dobro zavedal, še več, živel si ga hitro, kot bi se nekje globoko v sebi zavedal, da se bo izteklo prehitro, za tebe in za vse nas, ki smo živeli in delali s teboj. Živel si ga nesebično, pošteno in delavno. Ob rojstvu sta ti starša obljubila, da te bosta vzgajala z vsemi vrednotami, ki bodo iz tebe naredile močnega in prijaznega človeka. Ta dar si sprejel, vendar ga nisi zadržal za sebe, pustil si ga na svetlobi, ga razdajal in prenašal na svoja sinova.
Vedno si tudi prisegal na znanje. Ali je bilo to v OŠ Destrnik, ali v srednji tehnični šoli v Mariboru. Tudi leta 1991 si hrabro in pogumno pomagal, kot zaveden Slovenec, pri osamosvajanju naše države. Tvojo življenje je bilo ved-
no obkroženo z ljudmi, ki so bili srečni, da so s teboj. To ti je dajalo energijo in moč, da si gradil svoj dom, hodil v službo, ob delu študiral in se posvečal bližnjim. Za prvo diplomo na tehnični fakulteti Univerze v Mariboru je prišla druga. Ponosen si bil na njo, saj je zraven službe zahtevala veliko truda. V tvoji študijski sobi se je zvrstilo tudi veliko mladih, potrebnih znanja matematike, fizike, strojniškega risanja ali projektiranja. In iz njih so danes strojniki, inženirji, ki nam danes delajo svet lažji in lepši. Med tem si se počasi pričel zanimati za novo področje, pričel si se učiti prvih korakov v svetu politike. Ob volitvah v samostojno občino si zbral ekipo podobno mislečih in uresničeval ideje v dveh svetniških mandatih do letos, v drugem mandatu tudi kot podžupan občine Trnovska vas. Mesto svetnika in podžupana nisi nikoli videl kot mesto, ki prinaša slavo in pozornost. Zavedal si se, da je potrebno delati in razmišljati, če
hočeš, da daš kraju to, kar ljudje od tebe pričakujejo. V kraju si postavil vzor politika, ki ga želijo mnogi posnemati. Vzor si postavil s spoštovanjem do ljudi, do vseh tudi drugače mislečih, s spoštovanjem do vseh kolegov svetnikov in županov. Postavil si visoka etična merila, ki niso zapisana v nobenem kodeksu, bila pa so zapisana v tvojem srcu. Bil si trd pogajalec, vendar nasprotnika nisi nikoli žalil ali mu jemal dobrega imena. Zmagoval si s poštenostjo in srčnostjo. Drugače nisi vedel in hotel. Na koncu si vedno pogledal v oči in toplo stisnil roko. Zato so te vsi spoštovali. Tvoja postavljena merila so bila enaka za vse - za svetnika, občana, prijatelja. Pri vseh, ki si jih srečeval, nisi iskal svetlečih in pomembnih nazivov, ločeval si le poštene in nepoštene, tiste, ki držijo obljubljeno in tiste, ki tega ne, na tiste, ki delajo in tiste, ki ne delajo. V zadnjem letu si veliko truda vložil tudi v PGD Biš. Praznovanje 130-let-nice nikoli ne bi bilo tako
slavnostno, če nebi bilo za nekateri deli in sredstvi zapisano tvoje ime.
Na svoje uspehe in delo v politiki si gledal vedno realno, vendar s ponosom. Vedel si, da je za njimi veliko neprespanih noči, dolgih pogajanj in iskanja novih rešitev. Nikoli tudi nisi trdil, da je to samo tvoja zasluga.
Mnogim v kraju je bila izgraditev mrliške veže, šole, telovadnice, vrtca, igrišča in kilometrov cest nekaj normalnega. Vendar, za tem normalnim vedno stojijo ljudje z imeni in priimki, ure njihovega vloženega dela, ki niso bile nikoli plačane in niso nikoli dobile zahvale. Ure, ki so bile ukradene in vzete otrokoma, ženi, prijateljem. Bil si ponosen na novo šolo, saj si verjel da je za mlade in za vse v kraju to dobro. Čeprav si veliko pomagal pri gradnji sorodnikom in prijateljem, je tvoj največji ponos pripadel novi šoli v kraju, ki je po tvoji zaslugi odprla svoja vrata leto pred rokom.
Tako kot si bil ponosen na svojo družino, svoje pošteno delo, smo mi ponosni na to, da smo imeli možnost s tabo živeti, s tabo delati in se velikokrat tudi skupaj veseliti. S solzami v očeh se te spominjamo, vendar močni, s svetlo piko na obzorju. Vemo, da sta tvoj optimizem in dobra volja ostala v naših srcih in živita z nami. In kako dolgo bomo živeli mi, tako dolgo boš ti živel z nami v srcu.
Tvoji prijatelji
Prejeli smo
Moja muca
Sem Tara - ne vem, kako se naj najbolje predstavim, da bi me lažje razumeli. Sem članica Društva proti mučenju živali Ptuj. Ta naziv sam pove dosti, vendar pa moraš biti človek s srcem, da si ga prislužiš in zato tudi nekaj storiti. S ponosom nosim ta naziv, kajti jaz osebno bom skušala vplivati na ljudi, naj vendar imajo kanček srca za uboge živali.
Že kot majhna deklica sem bila ljubitelj živali, stara sem bila komaj leto in pol, ko sem se ustavljala ob vsaki muci in kar hrepenela po njej, zato sta se ati in mamica odločila, da imam svojo muco. Ne vprašajte, kaj mi je to pomenilo! Nobena igrača mi ni dala več veselja kot takratni Piki. Moram izdati skrivnost, da sva s Pikijem tudi brikete jedla skupaj in pila mleko. Ko je mami to videla, se je zelo ustrašila, hotela me je peljati k zdravniku. Toda meni ni bilo potrebno nikamor peljati, če mojemu Pikiju ni bilo nič, potem tudi meni ni bilo. Piki je rastel skupaj z mano in postala sva neločljiva. Ven-
dar le kratek čas, ker smo se preselili in mi ga je povozil avto. Tako me je prizadelo, da nisem dva dni jedla, samo jokala in se budila iz spanja. Tistega gospoda pa nisem želela več videti in še danes mu nisem oprostila!
Ker sta mami in ati videla, da ob tej izgubi preveč trpim, sta mi kupila psička - malega mešančka, po imenu Kepica. Spet je v mojem tedaj malem srčku posijalo sonce. Vendar spet ne za dolgo! Ko sem eno jutro nesla jesti, ga ni bilo več. Sklepali smo, da ga je nekdo ukradel. Tokrat spet šok... Sama sem se odločila, da nekaj časa ne bom imela hišnega ljubljenčka, vsaj ne do takrat, ko bom pripravljena sprejeti uspeh in žal poraz - izgubo! Čeprav to ni bilo lahko. Čez čas sem si zaželela eno ljubko žival, hrčka. Ta želja se mi je izpolnila, saj sem prvega dobila za rojstni dan. To malo bitjece mi je takrat pomenilo vse, vendar mi je od starosti umrl. Takoj sem šla po drugega in tudi ta je odšel za prvim. Takrat sem prinesla eno mucko, zatem še mucka, vendar sta mi oba odšla, ker smo doma ob cesti, spet lahko domnevam, da je več vzrokov za izgubo. Vendar takrat nisem odnehala, iska-
la sem dalje, saj sem vedela v duši in srcu, da sem človek, ki rabi hišnega ljubljenčka, da sem človek, ki ga žene, da pomagam zavrženim živalim, to sem rabila kot vsakdanjo hrano . Poslušala sem oglase po radiu in res, 20. 8. 2005je bil oglas, da iščejo skrbnika dveh muc. Veselje me je obdalo po celem telesu. Takoj sem poklicala na objavljeno telefonsko številko, ki je bila od društva in drugi dan odšla po njiju. Piki in Miki sta mi spet prinesla veliko veselja, jaz pa njima, saj sta deležna največje ljubezni, ki jo lahko dajem. Krasna sta, velika tako, da me marsikdo vpraša, če sta kužka? Vendar jaz s ponosom povem, da sta mucka! Res je veliko dela z njima, a mi pri tem pomaga moja dobra mami, ati pa skrbi, da jima ne zmanjka ne hrane, ne peska. Velikokrat me žalijo, ker imam enega na povodcu, saj imam zelo slabe izkušnje z izgubami, vendar se jaz na to ne oziram, saj vem, da je tako zaščiten. Posebej pa ju varujem pred strupom, hrupom, ker je eden posebno boječ in mu želim le dobro. Drugi je bolj živahen, vendar on dobro ve, kje ga čaka hrana, topel objem in varno prenočišče. Zato, ko zahaja dan h
koncu, pride na mojo okno, da ga dam v njuno prenočišče. Vse je lepo, kar doživljam z mamico in atijem skupaj s tema muckoma.
Posebej bi se rada zahvalila moji dobri prijateljici gospe Kristini, ki se vsaj enkrat tedensko videvava in si izmenjavava nasvete in podobno. Gospa Kristina, ki je predsednica Društva proti mučenju živali, se ji iskreno zahvaljujem, da mi je pomagala, da mi je stala ob strani, da sem dobila ta dva nebogljenčka. Hvala vam še enkrat gospa Kristina. Z to svojo zgodbo, ki se je pričela že pri enem letu in pol, bi rada odprla ljudem njihova srca in jim v imenu nas članov društva prosila, da naj ne mučijo živali, če je le mogoče jim naj pomagajo. So isto živa bitja, ki še bolj potrebujejo ljubezen, spoštovanje, toploto in še bi lahko naštevala. Že sama misel na to, kaj delajo ljudje z nekaterimi živalmi me zelo prizadene. Zato vas prosim, odprite svoja srca za živa bitja, ker oni vas ne morejo prositi, lahko pa vam to povrnejo z ljubeznijo!!!
Članica društva proti mučenju živali Ptuj Tara Klemenčič
Od tod in tam
Podlehnik • Obisk Božička
Foto: ZG
Tudi podlehniške otroke je obiskal dobri mož. Darila so pripravili na občini Podlehnik, program za otroke pa so člani skupine za ohranjanje šeg in navad Turističnega društva Podlehnik in lutkarji OŠ Podlehnik. Darila so znamenje ljubezni, takšna darila so lahko le prijateljska beseda, topel stisk roke, dobrodušen nasmeh, pozorni pogled in majhni izrazi nežnosti. Darila so dragocena, ker prinašajo veselje in izražajo medsebojno ljubezen. Dati darilo pomeni dati košček sebe, košček svojega srca.
Zdenka Golub
Muretinci • Božiček na obisku
Foto: ZG
Tudi upokojence v domu Muretinci je obiskal Božiček. V petek, 22. 12, so pripravili kratek kulturni program člani skupine za ohranjanje šeg in navad Turističnega društva Podlehnik, člani Karitas sv. Trojice v Halozah in učenci OŠ Podlehnik v sodelovanju z domom. Sponzorji obdaritve so bile Ptujske pekarne. Božiček, ki je obiskal upokojence v domu jim je zaželel veliko zdravja, dobrega počutja v domu, prijetnih sostanovalcev in dobrega osebja, ki zanje neutrudno skrbijo. Vsakemu je segel v dlan in jim prinesel veliko luči v prihajajoče dneve. Vzeli so si trenutek časa, z njimi zapeli, poklepetali in se poveselili. Življenje postaja pusto in prazno, če ne podarimo tudi drugim delček sebe.
Zdenka Golub
Razkrižje • Božična noč v živo
Foto: Niko Soštarič
Člani Turistično narodopisnega društva Razkrižje so že devetič zapovrstjo pripravili uprizoritev Božične noči (naposnetku), ki vsako leto ob znamenitem Ivanovem izviru privabi številne obiskovalce. Projekt je leta 1998podprla tudi Evropska skupnost v okviru programa Phare. V predstavi, ki jo je spretno zrežiral župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič sodeluje več kot 100 domačinov, kulturno-versko dogajanje v štirih prizorih pa ponazarja Kristusovo rojstvo. Predstavo bodo še zadnjič ponovili jutri v soboto, 6. januarja, ob 18. uri.
N.Š.
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
IZVAJAMO vsa slikopleskarka dela, manjša zidarska popravila, mansarde in predelne stene po sistemu Knauf. Tel. 745 36 41; 041 895 504, D. Ivančič s. p., Žabjak 61.
POPRAVILO TV, video-, radioapa-ratov, servisiranje PC računalnikov, servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
DELO
IMATE TEŽAVE z zdravjem, v ljubezni ali v poslu? Jasnovidka Maruča, Studio Maga kirka, d. o. o., Rojčeva 15, Ljubljana - vam s svojimi kristali in videnjem pomaga rešiti problema. Na Ptuju gostuje v petek in soboto, 5. in 6. januarja 07. Tel. 031 663 500.
UGODNO zimske cene barvanja stanovanj in ostalih slikopleskar-skih del, sprejemamo naročila za izvedbo izolacijskih fasad iz stiroporja in kamene volne. Jože Voglar s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204.
A
TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
Í
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Dornava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električnih ključavnic, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. O31 811 297.
ČASOPISNA HIŠA Delo vabi k sodelovanju zastopnike naročniškega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci) Pogoji: Smisel za delo z ljudmi, komunikativnost, Pisne prijave v 8 dneh na Delo, d. d., naročnina, Stros-smayerjeva 26, Maribor.
IŠČEM natakarico ali dekle za strežbo v 03 PAB Cirkovce, delo je dvoizmensko, OD cca 660 evrov oz. 160.000,00 sit . Slavi-ca Radolič, s. p., Ob Potoku 33, Rače. Tel. 041 420 199.
KMETIJSTVO
PRODAM dve plemenski svinji: tel. 031 420 891.
PRODAM štiribrazdni obračalni plug, peresasti, znamke Raberverg, podrahljač Gruber, delovne širine 3 m, Raubraune - predsetvenik , delovna širina 2,80 m, zgrabljalnik za seno, delovna širina 3 m. Tel. 031 251 967.
PRODAM dve svinji za zakol 120 in150 kg. Tel. 031 420 891.
ZELO ugodno prodamo drva, kratko žagana iz žage. Dobava takoj. Tel. 041 233 668.
PRODAM bukova drva. Telefon 031 623 356.
PRODAM prašiča domače reje, cca 140 kg. Telefon 041 586 861.
PRODAM žrebca CHK licitirani in prikolico za konje. Telefon 719 593.
PRODAM bikca simentalca, teža okrog 160 kg in svinjo za zakol. Telefon 793 50 61.
MOTORNA VOZILA
VW POLO 1,0 letnik 99, servisna knjiga, lepo ohranjen, ugodno prodam. tel. 040 658 848.
NEPREMIČNINE
IINSA^ nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
V ČUDOVITEM OKOLJU POD PEKRSKO G0RC0 prodamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup
garaže, vsi priključki, CK, takoj vseljivol CENA:od 18 mio SIT (2-sob. stan. 51,3m2)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. insa.si
INSAd.o.o., Mariborska cesta 40, Šentilj v SI. Goricah
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 041 544 270.
PRODAM tridelno omaro, hladilnik in komodo, karniso 5 m in razno. Tel. 041 687 385.
PRODAM vgradni kombiniran štedilnik, plinsko jeklenko, plinsko peč in otroško posteljo. Tel. 775 36 31.
PRODAM jedilni kot, mizo in tri stole masive, sedežno garnituro: trosed, dvosed in dva fotelja, mizico, vse pravi les ter tekaške smuči. Telefon 041 231 328.
Avte
o OMiklavži,
AA
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA €	SIT	BARVA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2001	11.600,00	2.779.824	SREBRNA
FIAT MAREA 1,8 I 16V	1998	3.950,00	946.578	KOV. SIVO VIOLA
FIAT SCUDO 2,0 JTD	2000	6.250,00	1.497.750	BELA
FORD FOCUS 1,6 I	1999	5.200,00	1.246.128	KOV. ZELENA
FORD MONDEO 2,0 TDDI KARAVAN	2003	10.100,00	2.420.364	KOV. MODRA
OPEL CORSA C 1,3 DTI	2004	7.900,00	1.893.156	SREBRNA
OPEL MERIVA 1,7 DTI	2004	9.510,00	2.278.976	BELA
RENAULT TWINGO 1,2	2001	3.500,00	838.740	ČRNA
RENAULT CLIO 1,4 16V	2002	5.650,00	1.353.966	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,6	1997	4.000,00	958.560	BELA
RENAULT MEGANE 1,9 DTI KARAVAN	2000	5.090,00	1.219.767	KOV. ZL. SREBRNA
RENAULT MEGANE BREAK 1,9 DCI	2002	6.210,00	1.488.164	SREBRNA
SEAT CORDOBA 1,4 KARAVAN	2002	5.800,00	1.389.912	BELA
SEAT ALHAMBRA 2,0 I	1997	4.160,00	996.902	KOV. BORDO RDEČA
VW PASSAT 1,9 TDI 130 KAR. TIPTRONIC	2002	11.640,00	2.789.410	KOV.ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.			Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640	
Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
ZNAMKA LETNIK		sit CENA eur		BARVA
AUDIA4AVANT1.9TDI100 KM	2003	3.360.000	14.021.03	KOV. ČRNA
CHRYSLER IT CRUISER 2,2 CRD LIMITED	2002	2.799.900	11.642.46	KOV. T. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	3.499.900	14.563.51	KOV. SREDRNA
DAEWOO NUGIRA 1.0	1998	450.000	1.877.82	ZELENA
DAEWOO TACUMIA 2.0 AVTOMATIK	2001	1.460.000	6.092,47	KOV. ZLATA
FORD ESCORT 1,6 ICU(	1995	299.900	1.210.15	KOV. SIVA
FORD GAIAXY 1.9 TD1115	2002	2.999.900	12.477.85	ČRNA
MERCEDES A170 CDI	2903	2.699.900	11.225,17	KOV. S. ZELENA
MERCEDESE300 ID	1998	1.999.900	8.304.12	KOV. T. MODRA
OPEL ZAFIRA 2.0 DH	2004	2.899.900	12.059.76	RDEČA
RENAULT CU01.4 RT	2009	999.900	4.131.20	DELA
RENAULT KANGO01.6	2992	1.599.900	6.634.95	RDEČA
RENAULT LAGUNA GRANDTOUR 2.2 DCI	2004	2.799.900	11.642.46	KOV. ČRNA
SEAT LEON 1.4	2001	1.599.000	6.634.95	KOV. BORDO RDEČA
VW PASSAT 2.D TDI	2005	5.099.900	21.249.19	KOV. SREDRNA
Do 45% znižanje avtoplaščev do odprodaje zalog. Lamotexpress, Zdravko Lamot, s. p.,Ulica svobode 13, Miklavž, tel.: 02 629 62 77.
Petek, 5. januar
Krvodajalci
2. oktober - Mitja Puklavec, Drakšl 35/b; Nevenka Maruh, Puhova ul. 12, Ptuj; Simona Majerič, Selska 6, Ptuj; Marjan Nedelko, Andrenci 41, Cerkve-njak.
5. oktober - Marjan Vajda, Spodnji Ključarovci 1; Franc Cizerl, Zagorje 10/a; Marjan Cizerl, Zagorje 10/b; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Irena Rola, Črmlja 12/a; Kamilo Kronvogel, Črmlja 7; Franc Lovrenčič, Krče-vina pri Vurbergu; Danijel Mi-helak, Črmlja 4; Jožef Florjanič, Dornava 131/b; Marija Vese-njak, Placerovci 1; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Rajko Sok, Dornava 107; Robert Pondelak, Zg. Pristava 12/a; Milan Golob, Bresnica 63/a; Irena Korent, Črmlja 20; Andrej Vrabl, Placar 57; Jožef Kokot, Mezgovci 61/b; Milica Petek Filipovič, Ul. 25. maja 9, Ptuj; Neža Mislovič, Kicar 13/b; Roman Korent, Črmlja 12; Majda Zmazek, Ribiška pot 20, Ptuj; Jože Pečovnik, Na Preloge 9, Miklavž na Dravskem polju; Slavko Ivančič, Vošnjako-va 10, Ptuj; Benjamin Slanič, Koroška 31, Maribor; Jožica Forštnarič, Borovci 54; Davorin Arnuga, Belšakova 31, Ptuj; Anton Cenar, Mezgovci 55; Lidija Šilak, Dravska ulica 13, Ptuj; Franc Vaupotič, Popovci 15; Antonija Korent, Črmlja 12; Vera Lovrenčič, Biš 62/a; Dragica Dobič, Dornava 88/b; Stanislav Mislovič, Dornava 35; Romana Jurič, Dornava 115; Simon Kos, Trnovska vas 12; Zvonko Simo-nič, Zavrh 59, Voličina. 7. oktober - Branko Trčko, Sp. Jablane 11; Gorazd Malar, Kraigherjeva 26, Ptuj; Jožef Glazer, Prešernova 10, Ptuj; Borut Sreč-kovič, Ul. Jožefe Lackove 8, Ptuj; Miha Fekonja, Kokolova 2, Ptuj; Mitja Kovačič, Orešje 100, Ptuj; Franc Trčko, Cirkovce 59/a.
19.OO
21.3O 22.OO
Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, namenjen letu Svetega pisma, teolog, filozof in pedagog dr. Jože Krašovec bo predstavil pomen Svetega pisma Ptuj, House club (Feluka), Latino House - DJ Dawid Ptuj, Super Li, Grrl power House session Dj.s Virgin Helena Trick.C. House wife
Sobota, 6. januar
10.00 Ptuj, v Stari steklarski delavnici, Žogica marogica, za abonma Lutka in izven 11.30 Ptuj, v Stari steklarski delavnici, Žogica marogica, za abonma Račka in izven 19.00 Maribor, SNG, Lakme, VelDvo, za izven 19.30 Maribor, SNG, Avtobus, StaDvo, za abonma Drama sobota in izven
21.30 Ptuj, House club (Feluka), Oragne House - DJ Boreas
Nedelja, 7. januar
17.00 Lovrenc na Dravskem polju, v večnamenski dvorani,
Partljičeva komedija Gospa Poslančeva, v izvedbi gledališke skupine KD Skorba
Ponedeljek, 8. januar
18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, badminton 19.00 Maribor, SNG, Lakme, VelDvo, za aobnma Dijaški 11 in izven
19.00 Ptuj, v Stari steklarski delavnici, predstavitev knjige "Novoletna zabava" avtorji knjige, Zdenko Kodrič, Dušan Fišer in Samo Šalamon
Kino Ptuj
5. in e. januar, ob 18.OO Beli planet. Ob 2O.OO Eragon
RADIOPTUJ
89,8 « 98,2 -104^3
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan; sobota, od 7. do 12. ure Alenka Krabonja, dr.dent.med. v Vidmu na Ptuju
QLANDIA
Dežela nakupov
in
Petowl%vto
podarjata Renault Megane
Cena v EUR ja obračunana po fiksnem tečaju 239,640
www.tednik.si
Nagradno žrebanje: sobota, 3. februar 2007 ob 17. uri
Ponudba rabljenih vozil
Znamko
llSIIPrstec
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
letnik
Oprema
-SIL
Cena
VW PASSAT 1,8 TDI FIAT BRAVA 1.6 KIA PRIDE
LANCIA LYBRA 2,4 JTD KAR. FORD MDNDEO 1,8 R LAGUNA GRANDTOUR 2.2 RENAULT CUO 1.2 RENAULT THALIA 1.4 VW POLO CLASIC FOR TRANSIT 300 S LANCIA Y 1,2 OPEL CORSA 1.7 ŠKODA FELICIA CITROEN JUMPER KIPER ŠKODA OCTAVIA
T. MODRA SREBRNA SREBRNA T. MODRA BELA ČRNA BI Rl BEI gR
BELA
SREBRNA
BELA
SREBRNA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing
REZULTATI ŽREBANJA
Velike božične nagradne križanke Tehcentra
Med prispelimi dopisnicami nagradne križanke (pravilno geslo seje glasilo: TEHNOCENJER- STROKOVNJAK ZA KOVINE) smo v uredništvu Štajerskega tednika izžrebali naslednje nagrajence:
3. nagrada - darilni bon v vrednosti 20,86 € oz. 5.000 SIT
Alan Potočnjak, Raičeva 9, 2270 Ormož
2. nagrada - darilni bon v vrednosti 41,73 € oz. 10.000 SIT
Lidija Forštnarič, Spuhlja 16, 2250 Ptuj
1. nagrada - darilni bon v vrednosti 62,59 € oz. 15.000 SIT
Bernarda Potočnjak, Raičeva 9, 2270 Ormož
Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade lahko dvignejo v Tehcentru, Puhova ulica 15, Ptuj.
Znamka Letnik		(€) Cena (SIT)		
BMW Z3 2,2 CABRIO	2001	14.060,0	0 3.369.338	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POLO 1,0	1998	2.580,0	0 618.271	BELA
BMW 523 I	1997	6.460,0	0 1.548.074	KOV. ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRESS.	2001	7.800,0	0 1.869.192	KOV. S. MODRA
AUDI A4 1,6	1997	4.800,0	0 1.150.272	KOV. SREBRNA
R LAGUNA 1,616V EXPRESSION	2001	7.650,0	0 1.833.246	BELA
CITROEN ZX 1,4 I	1994	1.160,0	0 279.999	KOV. RJAVA
PEUGEOT 206 1,4 POP ART BREAK	2004	7.800,0	0 1.869.192	KOV. SIVA
PEUGEOT 206 2,0 HDI DIESEL	2002	7.050,0	0 1.689.462	KOV. VIŠNJA
RENAULT CLIO 1,2 RL	1995	1.580,0	0 378.631	ZELENA
ALFA ROME0156 1,8 TWINSPARK	1998	4.550,0	0 1.090.362	KOV. SIVA
PEUGEOT 406 1,8 16V ST	1996	2.880,0	0 690.163	BELA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,6 ERT	1997	3.670,0	0 879.479	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE COUPE 1,6 E	1998	3.880,0	0 929.803	RUMENA
RENAULT MEGANE COUPE 1,6 E	1996	3.050,0	0 730.902	RUMENA
VOLKSWAGEN POLO 1,4 SERVO	1995	2.190,0	0 524.812	KOV. VIŠNJA
R LAGUNA 1,616V EXPRESSION	2001	7.850,0	0 1.881.174	KOV. SIVA
VW PASSAT 1,8 T KARAVAN	1999	5.380,0	0 1.289.263	BELA
R KARAVAN MEGANE 1,9 DCI EXPR.	2001	5.800,0	0 1.389.912	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POLO 1,4 16V	2005	9.800,0	0 2.348.472	KOV. SREBRNA
RENAULT CLIO 1,2 RL	1998	2.210,0	0 529.604	RDEČA
CITROEN XSARA 1,4 I SX	1999	4.000,0	0 958.560	KOV. VIŠNJA
DAEWOO EVANDA 2,0 DCX	2003	6.880,0	0 1.650.000	BELA
SUZUKI SWIFT 1,3 GLX	1997	1.620,0	0 388.217	KOV. ZELENA
Informativni preračun po	fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR			
	
Kogar imaš rad,	
nikoli ne umre,	
le daleč, daleč je...	
SPOMIN	
6. januarja mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi oče,	
tast, dedek, pradedek	
Karlo Klein	
IZ VIČAVE 66	
Hvala vsem, ki prižigate svečke in	postojite ob njegovem
grobu.	
	Tvoji najdražji
GRADBINCI, PLESKARJI, MESARJI, GOSTINCI,..
zaščiti, obleče, obuje,... vas
z^/h zaščita
v novem letu po starih cenah
Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniska c. 13, Ptuj
Mami, radi te imamo!
V SLOVO
mami m zeni
Mileni Varjačič
IZ ZECHNERJEVE 6 NA PTUJU
Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 8. januarja 2007, ob 15.
uri na novem ptujskem pokopališču.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 12. uri.
Žalujoči: mož Janko, sin Tomi in hčerka Nina Urška
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po o. 0038549 372-605
NOVO! KREDITI
- mobilno bančništvo -
> POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let)
( tudi za OD nižji od 417 EUR oz. 100.000 SIT )
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI
KREDITI!
Do 7 let na osebni dohodke ali pokojnino, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter
leasingi za vozila stara do 10 let. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom! NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750 560,041 331 991.
Nagradni vprašanji
Kdo podarja avtomobil?
Koliko trgovin in lokalov je v deželi nakupov ©.
QLANDIA?
Odgovorite na nagradni vprašanji, izpolnite kupon s svojimi podatki in ga odložite v razstavni avtomobil v nakupovalnem centru Qlandia na Ptuju.
Í
V deželi nakupov vas pričakuje 35 trgovin in lokalov:
Interspar, Hervis, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie markt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Stilus, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, CONA bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štifta r, Lekarna (Budine-Brstje), Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic, Ypsilon
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. de nt. med. Zvon ko Notes berg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski «sti), hI.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci
tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.

H
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
Ivan Arnuš >.P.
Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
aiuii.iiMjiHimii:
C 02/2280110
sons d.o.o. Razlagova 24, Maribor
3
B€LCONT/^T
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 www.belcont.si
NASA IZVEDBA- VASA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
poslovila skupina
priznanje za najboljše dosežke v gradbeništvu:
•	ZA MONTAŽO PVC OKEN IN VRAT
•	ZAPROIZVODNIO
Priporočamo se s svojimi izdelki in storitvami:
okna vrata
garažna vrata industrijska vrata
senčila zimski vrtovi izolacijske steklene fasade
KAKOVOST JE PRVA
DANA BESEDA OBVEZUJE
Prehranimo živali zdravo in donosno
Sano je vodilni proizvajalec dodatkov krmi v regiji.
V Sloveniji smo pred značilno razširitvijo poslovne dejavnosti in za organizacijska in pisarniška dela v uradu na Ptuju iščemo administrativnega sodelavca.
Pogoji:
*	Ustrezna izobrazba
*	Izkušnje s področja prodaje in organizacije
*	Znanje nemškega jezika
Svojo ponudbo pošljite na e-mail: branimir.kampl@gmail.com
Organizator nagradne igre ''Qlandia Ptuj'' je družba Hypo Investicije d.o.o., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana. Nagradna igra traja od 8.12.2006 do 3.2.2007. Nagradna igra se zaključi dne 3.2.2007 ob 17.00 uri z javnim nagradnim žrebanjem v nakupovanlem centru Qlandia na Ptuju, Ormoška cesta 15. Sodelovanje v nagradni igri ni pogojeno z nakupom. Dobitnik nagrade bo objavljen na info točkah nakupovalnega centra Qlandia Ptuj in v časniku Štajerski tednik ter bo najkasneje v 14 dneh po končani nagradni igri o nagradi pisno obveščen po pošti. Pravila nagradne igre so objavljena na vpogled v nakupovalnem centru Qlandia Ptuj.
Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan, o, ko bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan.
V SPOMIN Miri Tomovic
V dneh, ko se izreče tisoče in tisoče želja, se je v naša srca naselila nepopisna žalost.
Kruta usoda je iztrgala iz naše sredine vestno sodelavko, kolegico in drago prijateljico. Ne moremo dojeti, da se ne bo več vrnila. Ostala bo v naših srcih!
Sodelavke operacijskega bloka SB Ptuj
Ne moremo izjokati bolečine, naj nihče ne reče, da vse mine.
V našem srcu naprej živiš, zato nas pot vodi tja, kjer v tišini spiš.
Tam lučka hvaležna vedno ti gori in tvoj nasmeh med nami živi.
SPOMIN
Zvonku Dolamiču
IZ GABRNIKA
5. januarja mineva dvanajst let.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečko.
Tvoji najdražji
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči veš ti in vemo mi. Mirno, kot je živela, se je tudi poslovila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše draga matere
Jožefe Mesarec
IZ BRSTJA 1
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za sveče, vence, za sv. maše ter nam izrekli sožalje.
Iskrena zahvala tudi Društvu upokojencev Budina-Brstje, zastavonošema, ge. Veri, pevcem, godbeniku, g. župniku ter Komunali Ptuj.
Žalujoči. vsi njeni
Spomin...
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
(Jimenez)
Jakob Feguš st.
IZ PODLEHNIKA 7/e 6. 1. 2002 - 6. 1. 2007
Čas mineva, ostajajo lepi spomini na leta, ki smo jih preživeli skupaj, dragi mož, oče in dedek.
Tvoji najdražji
V življenju le skrbi in delo si poznal, zdaj od vseh bolečin in truda si zaspal. Odšel si v svet, kjer ni skrbi in bolečin, za tabo je ostal boleč spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega atija
Davorina Lubeja st.
IZ DOKLEC 7/ A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna hvala za vso pomoč sosedu Janezu Jeza, sosedi Kolar in Bernardi. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljeno pogrebno slovesnost, hvala govornici ge. Pulko za poslovilne besede in hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Tvoji najdražji
www.radio-tednik.si
Sreča je kakor sonce, kadar je najlepše zatone. (I. Cankar)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Franca Pukšiča
IZ LOČIČA 2A
se iskreno zahvaljujem svakinji Ivanki, svaku Stanku, sestri Juliji, bratu Miranu, bratrancu Francu z Destrnika z družinami, staršem, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Francijevim sošolcem iz osnovne šole in iz poznih študijskih let, dijakom 2.a letnika Gimnazije Ptuj, učencem 6. razreda OŠ Trnovska vas in vsem ostalim, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, za vežico in dober namen ter ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala podjetju Impol Inotehna, d. o. o., Slovenska Bistrica, sodelavcem Občinske uprave, staremu in novemu občinskemu svetu Občine Trnovska vas, ptujski regijski koordinaciji SDS in PGD Biš za častno stražo.
Posebna zahvala duhovnikom g. Jožetu Rajnerju, provincialu patru Milanu Kosu in patru dr. Slavku Krajncu za opravljen cerkveni obred.
Hvala svaku Manfredu Jakopu za lepe besede slovesa, domačemu pevskemu zboru in zboru DU Rogoznica ter pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta za opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči: žena Marja, sinova David in Matjaž
Oko zaprem,
v spominu vedno znova te uzrem. Nikjer te ni in to boli ... Spomin na tebe večno bo živel, nikdar ti zares od nas ne boš odšla, v naših srcih večno boš živela.
V SPOMIN
4. januarja je minilo šest let od smrti naše drage in spoštovane
Frančiške Slodnjak
IZ DORNAVE 82
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
»Prehitro je prišlo slovo, da mogli bi seči si v roko .
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage matere, tašče, babice in prababice
Terezije Ranfl
IZ SOBETINCEV
se iskreno zahvaljujejo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in stali ob strani. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem in govornikom.
Žalujoči: sin Stanko, snahi Ljubica in Majda, vnuki in vnukinje ter pravnuki
Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar odšel si ti.
Solze grob pojijo, tvojega srca več ne zbudijo. Usoda je hotela to, da ustavi se srce mlado. Zdaj ostaja praznina, v srcih naših je bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, sorodnika in dobrega prijatelja
Franca Janžekoviča
IZ BUKOVCEV 129 B
se iskreno zahvaljujemo g. župniku za opravljeno sv. mašo in obred na pokopališču, govornikoma, pevcem cerkvenega pevskega zbora, pogrebnemu podjetju Mir in godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena hvala dr. Mili Saftič za lajšanje bolečin in Slavici Kolarič za požrtvovalno pomoč. Hvala zavodu dr. Marijana Borštnerja Dornava, oddelku A4, podjetju Expo Biro Maribor ter podjetju Kolarič. Hvala delavcem nekdanjega podjetja Zvezda. Zahvala velja tudi Ani Janžekovič za pomoč v težkih trenutkih. Hvala za sv. maše ter darove za cerkev in orgle, cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala, da ste prišli v tako velikem številu in ste se poslovili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sin Mitja in hči Klementina
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ... )
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
ABR(|)BIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
lagrajujetalobstoječe novelnarolflfl^^^l^l
Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Lidija Šešerko
Prvenci 4/c, 2281 Markovci
J
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA
Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj
Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj
Aerobika: Peršonova 50, Ptuj
Ptuj • Najdaljša noč na porodnem oddelku
Končali z Anejem, začeli s Pio
Na porodnem oddelku ptujske bolnišnice so porodno leto 2006 končali z dečkom Anejem, začeli pa z deklico Pio. Sicer so imeli lani 877 porodov, 30 več kot v letu 2005; med 886 lani rojenimi otroki pa so prevladovale deklice.
Zadnji dan lanskega leta, v nedeljo, 31. decembra 2006, je dežurno ekipo v ptujski porodnišnici sestavljalo pet zdravstvenih delavcev: zdravnik - porodničar Kiril Geor-gijev, dr. med., dežurni babici sta bili Breda Žerak in Gordana Hojnik, na oddelku pa sta za novorojenčke in njihove mamice skrbeli medicinski sestri Majda Belšak in Marija Petek. Zadnji lanski, sicer 877. porod v letu 2006, so imeli 31. decembra ob 16.10, ko je Simona Kralj od Svetega Tomaža 43 rodila 3740 g težkega dečka Aneja. Potem na silvestrski večer s porodi niso imeli dela, tako da so lahko opolnoči tudi oni mirno nazdravili novemu letu 2007. Na novega leta dan pa so imeli štiri porode, ko so na svet pomagali dvema deklicama in dvema dečkoma.
Prvi porod v letošnjem letu so imeli šele v ponedeljek, 1. januarja 2007, ob 9.59, ko je Blanka Kočevar z Novega trga 15 v Celju rodila 3270 g težko deklico Pio. Slabi dve uri zatem, ob 11.56, je Monika Zajšek iz Zlatoličja 59 rodila 3700 g težko deklico Mašo. Sicer pa so 1. januarja imeli še dva poroda: ob 15.34 je Aleksandra Jerič s Potrčeve 32 a rodila 2390 g težkega dečka z imenom Teo, ob 16.18 pa je Andreja Ivanuša iz Muretin-cev 48 a rodila 3400 g težkega dečka z imenom Taj.
Vodja pisarne porodnega oddelka ptujske bolnišnice
Foto: M. Ozmec
Desno srečna starša zadnjega lanskega dečka Aneja Simona Kralj in oče Bojan Zalar, v sredini sta starša prve letošnje deklice Pie Blanka Kočevar in Tomaž Černivec, levo pa druga letošnja mamica Monika Zajšek s hčerkico Mašo.
Tatjana Žvegla nam je zaupala tudi, da so od 1. januarja do 31. decembra 2006 imeli 877 porodov, v katerih je bilo rojenih 886 otrok, od tega 456 deklic in 430 dečkov. Leto poprej, torej v letu 2005, pa so imeli 874 porodov, v katerih je bilo rojenih 856 otrok.
Edinstveno obdarovanje v Sloveniji
Za ptujsko porodnišnico, ki se že od leta 1999 ponaša s prestižnim naslovom »Novorojencem prijazna porodnišnica«, so pred več kot desetimi leti pričeli novoletno obdarovanje prvo-
rojenih otrok v novem letu.
Začeli so z bolnišničnim darilom, zlato verižico z obeskom, sčasoma pa so se mu pridružila darila številnih sponzorjev oziroma donatorjev. Verižico je letos kupila bolnišnica, obesek je darilo zlatarne Divjak. Direktor Robert Čeh, dr. med., spec., ju je podaril prvorojeni deklici v letu 2007 Pii oziroma njeni mami Blanki Kočevar iz Celja, ki si bodo zagotovo zapomnila rojstvo svoje deklice v ptujski porodnišnici. Donatorji in sponzorji so darila zadnjeroje-nemu otroku v letu 2006 in pr-vorojenkama v letu 2007 izročili na priložnostni slovesnosti, ki je bila 3. januarja. Direktor Nove KBM, d. d. - Podružnice
Foto: Črtomir Goznik
Zlato verižico z obeskom, že tradicionalno darilo ptujske bolnišnice prvorojenemu otroku v letu 2007, je direktor Robert Čeh (v tej vlogi je bil prvič) izročil mamici prvorojene Pie.
Napoved vremena za Slovenijo
Če bo prosinca mokrilo,	7/-2
bo polje in grozdje slabo rodilo.
Ptuj Vlado Vadlja in Cvetka Gobec sta prvorojeni Pii mamice Blanke Kočevar in očeta Tomaža Černivca prinesla knjižico s 600 evri, s po 150 evrov pa je župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan obdaril prvorojeno Pio in dru-gorojeno Mašo mamice Monike Zajšek in očeta Franca Pleterška. SKB, d. d., je s 450 evri obdarila Mašo, darilo je izročila vodja področja Vesna Draškovič. Silva Volgemut, direktorica prodajaln Pikapolonica, je prvorojeni deklici v letu 2007 oziroma njeni mamici izročila avtosedež. Namestnica direktorja Nove Ljubljanske banke, d. d. - Podružnice Podravje Marija Planinc je s 450 evri obdarila zadnjerojenega otroka v letu 2006, fantka Aneja, darilo je prevzela mamica Simona Kralj, ki je zanj prevzela tudi 250 evrov, darilo podjetja Tenzor, ki ga je izročil direktor Miran Senčar. Z izdelki LUMPI je zadnjerojenega v letu 2006 in prvorojeni deklici v letu 2007 obdaril Mercator, d. d. Terme Ptuj pa so že po tradiciji celoletni sponzor vseh porodnic oziroma žensk, ki rodijo svoje otroke v ptujski porodnišnici. Vsaki podarijo po pet vstopnic za kopanje v Termah.
Na slovesnosti v sredo se je prvič v vlogi novega predstojnika ginekološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice predstavil Saša Djukanovič, dr. med., spec. ginekolog-porodni-čar. V imenu sodelavcev je novorojencem Aneju, Pii in Maši ter njihovim staršem zaželel veliko sreče in zdravja.
OM, MG
Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do -4, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem okoli 9 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne bo tu in tam po nižinah megla, na Primorskem pa se bo zadrževala nizka oblačnost. Čez dan bo ponekod pihal jugozahodni veter.
Prvi letošnji slovenski otrok je bil rojen le 3 minute čez polnoč v mariborski porodnišnici, kjer je na svet privekala deklica. Kar precej delovno pa je bilo prvo noč novega leta tudi v ljubljanski porodnišnici, kjer sta se nekaj po eni uri rodili dvojčici.
'VMTIfO*
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Katja Bezjak, Placerovci 5/a, Gorišnica
-	Laro; Tanja Pajek, Trate 1, Središče ob Dravi - Gašperja; Bernardka Kuharič, Obrež 26, Središče ob Dravi
-	Pio, Vesna Simonič, Podova 31, Rače - Evo; Nataša Belšak, Hrastovec 16, Zavrč - Tiana; Ksenja Korez, Irje 8, Rogaška Slatina - Luka; Jožica Fleišman, Ločki Vrh 4, Destrnik - Davida; Patricija Lašič, Volkmerjeva c. 27, Ptuj -Niko; Maja Krampelj, Polenšak 43 - Arabe-lo; Tanja Božič, Žabjak 48/c, Ptuj - Jaša.
Umrli so: Franc Pukšič, Ločič 2/a, rojen 1962 - umrl
21.	decembra 2006; Janez Vidovič, Zagojiči 13, rojen 1933 - umrl 06. decembra 2006; Jožefa Meško,roj. Anderlič, Velika Nedelja 5/b, rojena 1931 - umrla 14. decembra 2006; Franc Potočnik,Žetale 25/a, rojen 1932 - umrl 15. decembra 2006; Alojz Šuen,Lahonci 27, rojen 1928 - umrl 19. decembra 2006; Davorin Lubej, Doklece 7/a, rojen 192 1 - umrl 20. decembra 2006; Franc Toplak, Bratislavci 37, rojen 1958 - umrl
22.	decembra 2006; Antonija Beranič,Pleterje 23, rojena 1913 - umrla 23. decembra 2006; Antonija Šprah, Zgornja Pristava 5/a, rojena 1944 - umrla 19. decembra 2006; Franc Sajovic, Zagrebška c. 75,Ptuj, rojen 1915 - umrl 27. decembra 2006; Jožefa Mesarec roj. Kolarič, Brstje 1,Ptuj, rojena 1919 - umrla 28. decembra 2006; Marija Tetičkovič, Bukovci 60, rojena 1956 - umrla 13. decembra 2006; Viljemina Jakov-ljevic rojena Brandstatler, Spodnje Jablane 1, rojena 1941 - umrla 28. decembra 2006.
Poroki na Ptuju: Branko Zavec in Nevenka Repina, Zagorci 20; Aleš Petrovič, Nova vas pri Ptuju 45/ a, Ptuj, in Valerija Kmetec, Draženci 55.
Črna kronika
Spuhlja • Voznica pod priklopnik
Voznica Clia je zaradi izogibanja psom zapeljala pod tovorno vozilo s priklopnikom.
V četrtek, 28. decembra, pozno popoldan se je na cesti Ptuj-Spuhlja zgodila huda prometna nesreča. Po besedah očividcev naj bi voznici vozila Renault clio, kije peljala iz smeri Ptuja proti Spuhlji, vozišče prečkala dva psa. Voznica je najverjetneje zavirala in se živalim na cesti poskušala umakniti. Pri tem je trčila v nasproti vozeče tovorno vozilo s priklopnikom, ki ga je nato obrnilo čez celotno vozišče. Voznico zlatorumenega clia so iz vozila rešili gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj. V akciji so sodelovali tudi reševalci, ki so poškodovano voznico prepeljali v ptujsko bolnišnico. „Voznica je v nesreči utrpela lažje telesne poškodbe," so nam pojasnili na Operativno-komunikacijskem centru. Sicer pa naj dodamo, da je bilo v teh dneh na voziščih opaziti kar precej preplašenih živali, zlasti psov. Slednji so namreč zaradi pokov petard in raket bili prestrašeni in so zato pobegnili ter zbegano tavali po cestah ter ogrožali promet.
MZ
Namerno zapeljal v policista
Policista iz PP Slovenska Bistrica sta 2. januarja na Ljubljanski cesti v Slovenski Bistrici izvajala kontrolo prometa. Nekaj minut po 21. uri je policist na avtobusnem postajališču ustavljal voznika osebnega avtomobila znamke Audi A6. Ta je reagiral tako, da je zapeljal proti policistu in ga s sprednjim delom vozila zadel, zaradi česar je policist padel po vozišču in se lahko telesno poškodoval, voznik audija pa je nadaljeval vožnjo. Po nekaj minutah je voznik poklical na oKcPUMaribor in povedal, da se bo vrnil na kraj dejanja. Po vrnitvi so policisti odvzeli prostost 28-letnemu moškemu, doma iz Slovenske Bistrice, zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi pa ga bodo ovadili na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru. 34-letni policist je bil zaradi poškodb odpeljan v mariborsko bolnišnico.
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
ptuj
Boftjvi Amid i.p.
Štllki 26a II Smer Grajena Tal.: 02 787-86-70, 041 716-251
Foto: MZ