258 ZDRAV VESTN 2002; 71
tu je našel tudi razumevanje za svoj poklic, saj je njegova žena
zdravnica, medicini pa je zapisala dušo tudi njegova hči.
Da ga še noče niti Oni zgoraj niti hudič spodaj, pa je dokaz
njegova izjemna volja in današnja dejavnost kljub težki nesre-
či, ki jo je pred kratkim preživel. Kličemo ti, Edi, živijo in na
zdrava, plodna leta še naprej!
VIVANT IUBILANTES
VSAKOLETNA SLOVESNA PODELITEV
DIPLOM KOLEGOM ZA DEVETDESETI IN
OSEMDESETI ROJSTNI DAN
Marija Pečan
Dne 18. decembra 2001 je ob 17. uri v dvorani Slovenskega
zdravniškega društva organizirala Sekcija upokojenih zdrav-
nikov SZD veliko slovesnost: podelitev jubilejnih diplom de-
vetdesetletnikom in osemdesetletnikom.
Prireditev je otvorila predsednica sekcije gospa Elizabeta Vran-
čič, dr. stom. Pozdravu je sledila zahvala sedanjim devetdeset-
letnikom, da so ob svoji upokojitvi uspeli ustanoviti Sekcijo
upokojenih zdravnikov pri SZD in vzdrževali njene aktivno-
sti. Predsednica se je zahvalila jubilantom, da so se slovesnosti
udeležili tako številno.
Edini gost slovesnosti je bil generalni direktor Kliničnega cen-
tra prof. dr. Primož Rode, dr. med. Predstavnik Združenja SZD,
ki je predsednik strokovnega sveta SZD, prof. dr. Miran F. Ken-
da, dr. med., pa je podeljeval diplome.
Najprej so prebrali verze doktorja Del Cotta o sekciji, nato je
zapel Gorenjski kvintet venček slovenskih narodnih pesmi.
Prof. Kenda je s prijaznimi čestitkami izročal diplome osem-
desetletnim kolegom profesoricam in profesorjem Ljubici Vu-
četič, Darinki Soban, Zori Konjajev, Pavli Mavec-Lah, Cirili Špin-
dlar, Štefki Kavčič, Saši Luzarju, Petru Borisovu in Bojanu For-
tiču. Predsednica je objavila, da bodo kolegi, ki se srečanja
niso mogli udeležiti, dobili diplome na dom (prof. dr. Draga
Černelč in Rozika Dovč).
Sledilo je branje Del Cottove pesmi »Starina«.
Jubilej ob devetdesetletnici so slavili trije kolegi: prim. dr. Ve-
la Tuma, prof. dr. Zvonimir Šušteršič in Marjan Križman.
Vsi prisotni, ganjeni in vzhičeni ob lepem dogodku, so slav-
ljencem zapeli Gaudeamus igitur, kolegica Breda Poznič pa je
prebrala še pesem Slavljencem.
Besede profesorja Rodeta so zajele oceno in značilnosti medi-
cine naših učiteljev in naših sodobnikov ter naše dobe v prija-
zni in mehki maniri, kot smo ga vajeni ob takih prilikah. Spre-
govorila je tudi profesorica Zora Konjajev. Preletela je prejš-
nje, a »naše« stoletje trpljenja, junaštev in uspešnega razvoja.
Sedaj, ko se vrste njenih sodobnikov že redčijo, predstavlja
Sekcija koristno in prijetno druženje, za kar se je toplo zahva-
lila predsednici dr. Vrančičevi. Slovesnost so zaključili pevci s
pesmijo Kol’kor kapljic tol’ko let.
Druženje je trajalo še naprej, saj je bilo treba še osebno spre-
govoriti z jubilanti, s kolegi, ki jih redkeje vidimo, in pospraviti
ponujene dobrote. V začetku natrpana dvorana se je le počasi
praznila. Vsi udeleženci so odšli srečni in obogateni ob lepem
doživetju.
Nekrologi
IN MEMORIAM
PROF. DR. DRAGA ČERNELČ,
DR. MED.
Aleksander Brunčko
Dne 16. februarja 2002 je umrla naša upokojena predstojnica
prof. dr. Draga Černelč (roj. Horvat). Rodila 30. 11. 1921 v Zgor-
nji Beli, občina Kranj. Gimnazijo je končala v Mariboru l.
1940. Medicino je študirala najprej na Dunaju, diplomirala je
v Zagrebu l. 1947. Avgusta 1947 se je zaposlila v Splošni bolni-
šnici v Mariboru na Otroškem oddelku. Specialistični izpit iz
pediatrije je opravila z odličnim uspehom v Ljubljani decem-
bra 1951. Za predstojnico Otroškega oddelka Splošne bolni-
šnice v Mariboru je bila imenovana novembra 1958.
V Beogradu je leta 1962 uspešno zagovarjala disertacijo s pod-
ročja pediatrične alergologije z naslovom »Rezultati uporabe
preventivnih postopkov pri preprečevanju zapletov pri otro-
cih z astmo«. Aprila 1966 je bila habilitirana v naziv docenta
pediatrije. Julija 1966 je postala primarij.
Predsednica Alergološke sekcije SZD je bila v letih 1968 do
1970. Predsednica Združenja alergologov Jugoslavije je bila v
letih 1969 do 1971. Decembra 1971 jo je pedagoško znanstve-
ni svet MF v Ljubljani habilitiral v naziv izrednega profesorja
pediatrije. Avgusta 1973 je postala predstojnica Oddelka za
znanstvenoraziskovalno delo Splošne bolnišnice v Mariboru.
Za izsledke na področju alergologije je dobila aprila 1974 na-
grado sklada Borisa Kidriča. Oktobra 1975 j e odprla sodobno
opremljen laboratorij za elektronsko mikroskopijo v okviru
OZRD Splošne bolnišnice v Mariboru. Po letu 1975 je prof. dr.
Draga Černelč nadaljevala delo na ORL kliniki in na Inštitutu
za medicino dela v Ljubljani do upokojitve leta 1982. Jugoslo-
vansko združenje alergologov in kliničnih imunologov ji je
podelilo diplomo z nazivom alergolog in klinični imunolog
leta 1980.
Napisala je 150 strokovnih in znanstvenih člankov, objavlje-
nih v domači in tuji strokovni literaturi. Izšlo je tudi pet knjig,
v katerih je obravnavala na poljuden način alergijske bolezni
v otroški dobi, in knjiga z naslovom »Zdrav in bolan otrok«, v
kateri svetuje mladim staršem ob bolezni otroka.
Sodelovala je pri izdelavi liofiliziranih in vodnih izvlečkov
inhalacijskih in nutritivnih alergenov za kožne teste po vbo-
dni metodi in pri izdelavi alergenov za izzivalne inhalacijske
teste pri otrocih za Imunološki zavod v Zagrebu. Izdelala je
standarde za spirometrijske teste za otroke in ugotovila, da so
pljučne funkcije otrok z astmo, ki niso redno zdravljeni, stati-
stično značilno nižje od otrok z astmo, ki so redno zdravljeni
in spremljani.Tudi bronhiektazije se pojavljajo znatno pogo-
steje pri prvi skupini.
259
Raziskovala je tudi pomen duševnih dejavnikov pri astmatič-
nih otrocih in njihovih starših. Ugotovila je skupaj s psihologi,
da je med astmatiki statistično pomembno več čustvenih mo-
tenj kot med zdravimi otroki, pa tudi kot med revmatiki. Po-
udarila je tudi pomen respiratorne fizioterapije in športa pri
rehabilitaciji otrok z astmo v številnih člankih. Uspešno je zna-
la povezovati praktična klinična dognanja s področja alergij-
skih bolezni z delom v eksperimentalni alergologiji. Znala je
tudi poudariti probleme vedno pogostejših alergijskih bole-
zni tako pri otrocih kot tudi pri odraslih.
Delo prof. dr. Drage Černelč je bilo zelo plodno in vsestran-
sko. Omeniti moram še njeno zagnano pedagoško in tudi druž-
beno delo. Bila je začetnica klinične pediatrije v Mariboru. Do
svojih učencev je bila sicer zahtevna, vendar smo se od nje
zelo veliko naučili, še zlasti pravega pristopa do znanstveno-
raziskovalnega dela. Imela je neizmeren elan in bila je polna
novih zamisli. Bistrina njenega duha in spomina nas je vedno
znova presenečala tudi pozno v starosti.
Bila je gonilo razvoja in raziskovalne dejavnosti ne samo na
Otroškem oddelku in ne samo v Splošni bolnišnici v Maribo-
ru, ampak širše v Sloveniji in tudi v jugoslovanskem in medna-
rodnem merilu. Organizirala je številne simpozije in kongre-
se na jugoslovanski in mednarodni ravni. Poznali so jo in z njo
sodelovali številni vrhunski svetovni strokovnjaki s področja
otroške pulmologije, alergologije in klinične imunologije (npr.
Pepys, Charpin, Geubelle, Gerbeaux, Paupe idr.).
Priznati ji moramo, da je bila po svojem znanju in sposobno-
stih pred svojim časom in da bi takih strokovnjakov potrebo-
vali še več tudi v prihodnosti.
Njeni učenci in sodelavci jo bomo ohranili v trajnem spomi-
nu. Njeno delo in predvsem članki in publikacije pa so že po-
stali del slovenske in svetovne medicinske znanosti.
Delo SZD
ZAPIS Z 10. ZDRUŽENE SEJE
UREDNIŠKEGA SVETA IN
UREDNIŠKEGA ODBORA REVIJE
ZDRAVNIŠKI VESTNIK
LJUBLJANA, 26. 2. 2002 OB 13.00
Seji so prisostvovali: J. Bedernjak, M. Cevc, J. Drinovec, M. Jan-
ko, P. Kapš, S. Kariž, B. Kramberger, S. Levak-Hozjan, B. Lubej,
S. Markovič, P. Poredoš, A. Prijatelj, S. Repše, I. Švab, J. Trontelj,
Z. Turk, D. B. Vodušek, G. Voga
Dnevni red:
1. Vsebinsko in finančno poročilo za leto 2001.
2. Delovni in finančni načrt za leto 2002.
3. Razno.
Združeno sejo je vodil predsednik uredniškega sveta P. Kapš.
Glavni urednik je predstavil poročilo o finančnem poslova-
nju in vsebinsko poročilo za leto 2001.
Pregled finančnega poslovanja izkazuje, da so v letu 2001 izo-
stali prihodki Ministrstva za zdravje, vsi ostali prihodki in od-
hodki so se gibali v načrtovanem okviru (prihodki in odhodki
v višini 53.447.844,00 SIT). To finančno poročilo izkazuje po-
zitivno poslovanje Zdravniškega vestnika v letu 2001. Dokonč-
ni finančni obračun pa je integralni del zaključnega računa
Slovenskega zdravniškega društva, ki je pripravljen po raču-
novodskih standardih in ga sprejema Glavni odbor SZD.
V letu 2001 je izšlo skupaj 11 rednih številk (od tega poletna 7-
8 dvojna) in 1 suplement, na skupno 872 straneh. Objavljenih
je bilo 8 uvodnikov, 6 raziskovalnih, 62 strokovnih, 25 pregle-
dnih prispevkov, 2 smernici in priporočila, 18 pisem uredništ-
vu ter 60 prispevkov v rubrikah razgledov. Malo (6) je bilo
objavljenih prispevkov v angleščini.
Zdravniški vestnik je od maja 2001 v celoti objavljen tudi na
internetu (http://vestnik.szd.si/). Število uporabnikov elek-
tronske oblike revije raste tudi v tujini.
V razpravi so se člani najprej dotaknili citiranosti oz. medna-
rodne odmevnosti.
P. Poredoš je seznanil prisotne, da je senat Medicinske fakul-
tete sprejel sklep, da se za pomembna dela pri ponovni izvo-
litvi v docenta oz. izrednega profesorja upoštevajo dela iz sku-
pin I do V, ki so določene v interpretaciji 12. člena Meril za
volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev
in sodelavcev. Zdravniški vestnik je uvrščen v skupino V (revi-
je z zunanjo recenzijo).
Dalje je razmišljal, ali bi bilo smotrno, če bi priznane strokov-
njake, člane uredniškega odbora Zdravniškega vestnika, po-
zvali k pisanju člankov v Zdravniški vestnik. Poleg strokovnih
člankov bi moralo biti v Zdravniškem vestniku objavljenih več
zapisov o dogajanjih v Slovenskem zdravniškem društvu. Glav-
ni strokovni svet SZD je organiziral dve odmevni okrogli mizi
o zdravilih. Izhodišča bi naj bila objavljena v Zdravniškem vest-
niku in naj bi predstavljala osnovo za razvrščanje zdravil na
liste pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
S. Markovič je dodala, da bi bilo nujno, da bi bili zdravniki
obveščeni o novih zdravilih in novih terapevtskih možnostih
tudi v svojem strokovnem glasilu, ne le s strani proizvajalcev.
Pot do tega, kot je pojasnil J. Drinovec, bi bilo tudi objavljanje
vrednejšega gradiva simpozijev in kongresov v Zdravniškem
vestniku. To je bil predlog glavnega in odgovornega urednika
revije Isis E. M. Gadžijeva na njunem zadnjem sestanku. S tem
bi zanesljivo dvignili strokovno raven in pospešili priznanje
Zdravniškega vestnika.
S. Repše je menil, da je vprašanje oz. ovira visoka cena tiska v
Zdravniškem vestniku. Za tisk referatov s simpozijev in kon-
gresov organizatorji običajno poiščejo cenejše variante tiska,
tega pa si uredništvo strokovne revije ne more privoščiti.
M. Janko, P. Kapš, M. Cevc, S. Markovič, I. Švab in S. Repše so
razpravljali o načinu za doseganje večje citiranosti v tujini.
Dolžnost avtorjev je, da v svojih člankih citirajo slovenske av-
torje, pa naj gre za objave v domovini ali v tujini. Zdravniški
vestnik bi postal zanimiv za pisanje mladih strokovnjakov, če
bi bila objava člankov vrednotena enako kot objava v citirani
reviji, kajti s tem bi pridobivali pogoje za napredovanje.
P. Poredoš je še poročal o postopku sprejemanja strokovnih
priporočil in nacionalnih smernic za obravnavo posameznih
bolezni. Glavni strokovni svet je do sedaj prejel v obravnavo
okrog 10 smernic in priporočil. Smernice in priporočila se
sprejemajo po postopku: strokovno združenje pripravi in
sprejme smernice in priporočila za obravnavo in zdravljenje
določene bolezni, jih preda Glavnemu strokovnemu svetu
SZD, ki jih pregleda in po potrebi predlaga modifikacije, sprej-
me in nato se jih objavi v Zdravniškem vestniku. Tako je bilo v
letu 2001 objavljeno dvoje smernic in priporočil. Vzporedno
s tem pa poteka na Ministrstvu za zdravje akcija, da se pripra-
vijo navodila za pripravo nacionalnih smernic. Navodila bo-
mo imeli kot napotek, da bi bili izdelki primerljivi. Tudi v Kli-
ničnem centru poteka akcija, da posamezne klinike oz. klinič-
ni oddelki pripravijo kataloge kliničnih postopkov – to niso
nacionalne smernice.
Po končani razpravi sta bili soglasno sprejeti poročilo o fi-
nančnem poslovanju Zdravniškega vestnika v letu 2001 in vse-
binsko poročilo.
Prisotni so sklenili, da se na senat Medicinske fakultete pošlje
pismo z utemeljeno zahtevo po uvrstitvi Zdravniškega vestni-
ka v IV. skupino revij, ki jih upoštevajo Merila za volitve v
nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sode-
lavcev. Enako pismo se pošlje vsem članom senata Medicin-
NEKROLOGI