Naj Teč j i slovenski dnevnik H ▼ Združenih državah VeUa za vse leto ■ • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 I Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA List slovenskih.delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. p Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 287«. Entered a« Second Clan Matter, September 31, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act cf Congress of March 3. 187§. TELEFON: CORTLANDT 287i. NO. 137. — ŠTEV. 137. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 11, 1024. — SREDA, 11 JUNIJA, 1<► to zborovanje suhoparna afera kot so si jo predstavljali oni, ki so smatrali za gotovo stvar, da predsednik Coolidge popolnoma obvladuje konvencijski stroj in <>. dn je kršil Sullivanovo postavo ter ;ra predstavili sodniku Obenvegerjn. ki jra j«' takoj pri-držal proti janišeini $1500. Kapitan Cretan in M'rzant Brown, člana bombnega oddelka, ki sta na-epJovala pogonu, polagata glavno važnost na navodila za izdelovanje eksplozivnih snovi. Pogon je bil posledica anonimnega pisnih, katero je dobila policija pred dvema tednoma. V njem se je sporočilo policiji, da obiskuje nenavadno veliko število Japoncev stanovanje dr. Terade in da bo ALKOHOL POVZROČIL DRUŽINSKO ŽALOIGRO Veliki pivski izgredi v elegantni hisi so se končali s smrtjo ženske. — Njen mož je sam telefoniral policiji. — Bil je še popolnoma pijan. Policija v Op per M on tela ir. X. J., je zadržala nekega moža. po imenu Albert Rotlia. kojega žena je umrla v čudnih okoliščinah. Zadržala pa ga je le v njegov lasten priti. Roth je stanoval že dalj easa s svojo zcjio m iii;i otrokoma v elegantni hiši v najbolj odličnem delu 1'pper Mont-elairja. Roth ima trgov ion* /. električnimi aparati na Church Street v New Yorku in njegov letni dohodek znaša baje sl.'JiUKid. Sosedje pripovedujejo, da je živel s svojo družino tudi tem dohodkom primerno. Stanovanje je lepo opremljeno. čisto in obdano od dobro negovanega vrta. Te dva tedna ni Imela družina nikakih poslov. Iz zmedenih izpovedi moža j^1 dognala polw-ija. da sla vprizar-jala on i>i žena že dva tedna v hiši neprestano pivske izgrede. V soboto popoldne je telefonirat Roth dr. -M a urice Cohenu v Mont-clairju. in ko je pr:.š«>! ta v hišo. NOČETA BITI KRIVA Morilca mladega Franksa v Cfci-cagu bosta izjavila, da nista kriva. — Šofer je potrdil trditev Loeba, da ni bil on morilec. preiskava stanovanja spravila na' Je na^el Mrs- K°th mr,vo na knn-dan ''zanimive dokumente jrlede c" *topnjie. Roth je bi Itako pi-izdelovanja eksplozivnih snovi". , J«-". da je komaj mogel stati na Od takrat je bila hiša pod stal- nogah in ni mogel povedati, k ZNAČILNA PREPOVED TUR-ŠKE VLADE. London, Anglija, 9. junija. — Turška vlada y*1 izdala natsletl-ii jo odredbo: — Nobena tujezem-«ke lK>jna ladja, ki se mudi v turškem vodovju, se ne sme brez izrecnega dovoljenja turške vlade posluževati svojega brezžičnega brzojava. UMORIL JE ŠTIRI, KI SO PRIŠLI IZ AMERIKE. ITALIJA IN JUGOSLAVIJA ZA NEODVISNOST ALBANIJE. Budimpešta, Madžarska. 10. junija. — Joseph Molnar Tolh je bil spoznan krivim, da je umoril amerikansko družino, ki se je nastanila na Madžarskem, obstoječo iz Andreja Lacbmana. njegove žene, hčerke in nnuka, da dobi njih zapuščino. Toth sam je bil obsojen na vislice, njegova dva tova i riša pa na dosmrtno ječo. nim nadzorstvom in ker je re> sp J'e pripetilo. Vrjetno pa je. da obiskalo hišo neobičajno število'J** padla Mrs. Rr*h p<. stopnjVah. Japoncev, posebno ponoči, >o o-j'» nio/. |>ok!ieal nato zdravni-blast i včeraj odredile preiskan je ka- Otrok ni bilo ob onem času stanovanja. V nekem kovčegu jei^oma- našla policija avtomatično pišto-j ,)r- Pollen je takoj uve-b-1 v lo nemškega izdelka ter več pol družbi okrajnega zdravnika pi papirja s formula.mi za izdelovanje edisploKivnih ^jnovi. En li^t je! bil datiran iz lctsi 191 S. Dr. Terada je star 37 let. Rekel je. da je prišel v Ameriko iskavo ter ugotovil, da je umi i Mrs. Roth na imetju možganov. Mogoče je bila že mrtva, ko j« padla po stopnjicah. Xadaljna jreiskava b<» pokazaal. če je. bila Chicago, 111.. 0. junija. — Xathan F. Leopold mlajši in R>-ch ard Ijf»eb. ki sta priznala, da sta odvedla in umorila štirinajst let starega Roberta Franksa, bosta izjavila, da se ne čutita krivini. ko bosta v sredo predstavljena sodišču na temelju obtožb radi od vedenja in umora. Tako je danes izjavil njujin zagovornik. Drž. pravdnik Robert Crowe pa je niediean predložil velepo-roti gotove stra.ni cele zadeve, v namenu, da se bori roti možnemu poskusu obravnave, da dokaže blaznost obeh obtoženih. Rekel je. da veleporota lahko dvigne na-daljni obtožbi radi zarote, koje nameji je bilo od ved trnje in umor. (»lavno nesoglasje v priznanjih mladičev, ki sta izjavila, da sta na golo srečo izbrala žrtev ter ga ubila radi razburjenja, je bilo po m en j ti državnega pre vd nitka odpravljeno vsled ugotovila nekega šoferja, ki je rekel, tla je videl Loeba voziti avtomobil z Leopoldom malo pred od vedenjem. L«>eli in Leopold sta izjavila v svojih priznanjih, da sta vozila avtomobil, v katerem je bi! odveden in umorjen Franks, a sla dol-žila drug drugega kot dejanskega morilca. Dotični šofer, Carl Living, je rekel, da j'' poznal Loeba in da mu je zamahnil z roko v ]Mvz vrn'1 pozdrav, šo-ferja s«, nato privedli pred vele-poroto in tudi nekega newyor^ke^ , i na železniškega uslužbenca, ki ie ■'r4l' - , , , . Rim, Italija. 8. junija. — Ju-goslovaiwvka in italijanska vlada sta se sporazumeli, da ne boste ovirali alhan.ske neodvisnosti. Usoda dežele je v rokah Al-l»aneev »samih. Sami naj si izbe-rejo svojega, poglavarja oziroma vlado in saoni naj si vladajo. V notranje albanske zadeve se Italija in Jugoslavija ne bosta NAPAD NA NAČELNIKA CU-BANSKIH ŽELEZNIC. Havana, Cuba, 10. junija. — Na gesnerajtaieiga upravitelja cn banskih železnic generala .Tačka je oddal neki delavec dva strela. Pozneje se je dognalo, da je atentator 19-letni Emillio Crespo, štrajkujoči železničar. Načelnika železnic so odvedli v bolnišnico. pred štirinajstimi leti ter bival od i smrt posledica zavživanja tedaj naprej tukaj. Svoj doktor-j P'^drilnili množin alkohola ali če ski naslov je dobil na vseučilišču v Osaki. kjer je študiral krmijo, v kateri je izvedence. VELIKE POVODNJI V WEST VIRGINIJI. ta oba zaužila lesni alkohol. V stanovanju je našla policija prazne kvartr.e in pint ne .stekle- j našel na vlaku poslanico, na.slov-11 jen i na Jakoba Franksa. iščeta | umorjrie.ga vse francoske ustavotvorne ohlnsti dtdiile poročilo, da je predsednik francoske republike Millerand resigniral. To bo prisiljen storiti vsledtega, ker mu nista niti senat niti poslanska zbornica nudila nobene prilike, tla bi ostal na svojem mestu. Danes je bila prečitana v poslanski zbornici in v senatu predsednikova poslanica. V poslanici je rečeno meti družini: — '"Zavedajoč se svojih dolžnosti sem prevzel veliko odgovornost. Sedaj je pa napočil čas, ko mora prevzeti parlament vso odgovornost. "Zaupno se obračani na modrost obeli zbornic in apeliram na ljubezen tlo Francije. Prepričan sem, tla se ho zavedal senat svoje vzvišene naloge in bo branil ustavo." Edonardu Herriotu je bilo naročeno staviti naslednjo resolucijo: — "Poslanska zbornica je sklenila, da. ne bo stopila v nikake odnosa je z ministrstvom, ki taji pravice parlamenta. Poslanska zbornica se ne bo lotila nobene protiustavne debate, h kateri je bila pozvana. Odločno zavrača vsako izjavo do dne, ko bo stopila pred njo vlada, ki bo zastopala najvišjo voljo naroda." Tekom seje poslanske zbornice je rekel ministrski predsednik Maršal, da so napadi proti predsedniku Mille-randu revolucionarnega izvora. Komunističnega voditelja Oachina je obdolžil, da je začel nasprotovati Millerandu na ljubo neki tujezemski vladi. Zamahnil sem Loebu in 011 je odzdravil. Leopold bi moral ravnokar dokončati svoje prvo leto prava 7ia čtkaškein vseučilišču. To bi se moralo zgoditi na dan L'!), maja. torej na dan, ko je bil aretiran. Konecno skušnjo bi moral napraviti dne 31. maja, m en dan po-prej je prosil državnega pravdni-ka, naj ga pusti na vseučilišče, tudi če treba v spremstvu policije. Danes je {»ostalo znano, da bo za govorništvo ]w>kliealo kot pričo H arrv Olsona. glavnega sodnika občinskega sodišča, da priča, da sta Leopold in Loeli blazna. Olson je izjavil, da ne ve ničesar o tem in da 7ii nikak izvedenec glede blaznosti, da pa je proučil ta predmet. Dr. Ilicksona, druge natlaljne obrambne priče, ni biLo v mestu, vendar pa se glasi, da bo izjavil, da trpita oba mladiča na Dementia praeeox. kar je razvidno iz tega, da nista kazala rti kakega ganutja po izvršenem dejanju in po njih aretaciji. Zagovornik Walter Wilsona, učitelja na Harvard šoli. v katero je zahajal mladi Franks, je dvignil olnlolžbo. da je |xdieij:i pretepala njegovega ki i jeni a. Wilsona in nekega drugega učitelja je prijela .in držala [Hilieija pet dni pred aretacijo Leopolda in Loeba. NAJBOLJ "SUHA" KONVENCIJA. Cleveland, Ohm, 10. junija. — Znani Wayne Wheeler, pravni zastopnik Antisalonske litre, pravi, da. je opaziti tiskaj manj popivanja kot na katerikoli konvenciji, katere se je on dosed a j vtleležil. Istega mnenja j.- tudi tajnik neke -druge suhaške organizacije, ki je rekel: — To je izdaleka najbolj suha konvencija, kar ->(> jih je kedaj vršilo. Kljub temu pa so detektivi pozorni in dospel je na lice mesta poseben oddelek suha.ških agentov. ki "pazi" na t-o. da se n» prodaja nika-kih opojnih pijač. j dijaki so pričali, da nimajo nobenega vzroka za domnevo, da bi bilao bila blazna. V svojem lovu na priče je za del policijski kapitan Shoemaker na nekega dijaka, kojega inie.nn ni hotel navesti, kateremu je re Med 400 potniki, ki so dospeli kel Leopold: včeraj v Ameriko na nekem škan-J — Sedaj sem vse užil. celo dinavskem parniku se je nahajal umor. Krasen občutek, tudi devet deset let ni Samuel Pe-j IJOeb je dobil včeraj nekaj po terson in Logansporta. Priselil trdila za svojo izjavo, da je bil se je bil leta 1854 v Združene dr-' Leopold tlejai.ski morilec malegh zave ter odšel pred kratkim na | Franksa. Carl 1'lving. ki je šo-kratek obi.-sk v domovino. j fer po i>t»klicu. je povedal policij- Ker nima državljanskega iia-jskim uradnikom, da je videl dne pirja. je malo manjkalo, da ga 21. maja Leopolda in Loeba pt». niso deport iral i kot i nožem ca. 11 jati se v modri kari in sicer med Žele -po dolgotrajnih posvet o-1 četrto in peto uro. Loeb je sedel vanjih so mu dovolili, da se je pri kolesu. — Pooial sem oba že vrnil v Logatnsport. dolgo časa, — je izjavil šofer. — DENARNA IZPLAČILA tV JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeč*: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. $13.10 2000 Din. = $26.00 5000 Din. =- $G4.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računam« posebej U centov za poštnino in druge stroške. Hazpotfilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni zave* '. ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 Kr .......... $ 9.80 300 lir..........$14.40 500 lir.......... $23.50 1000 lir..........$46.00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 rente* za poštnino ic druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje Jadranska Banka v Trstu, Opatiji in Zadrn. Za poSUjatve, ki presegajo rKTTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOO L.IR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Uram sedaj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogrče podati natančne rene vnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠTLJATVE po BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE Glede izplačil ▼ amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem listu. Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Postal Mone? Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 13 Cortlandt Street, Hew York, N. Y. Tel. Cortlandt 4687. t Glava« zastopstvo Jadranske GLAS X A RODA. 11.MTX." 10f?4. PUMI |A KrHKliNl Ltill ■BNBBIH« IM e.r^rirtlon (M AMnmm •« AkHi •fflMMI »fugh Manhattan. N«wr Y»Hi W*r. M. V. I t A I NARODA« H »un<«y ana W»Hi pomladi je zadnji ens nastopile vendar lepo vreme. Ce šlo tako naprej, utegnemo imeti še prav dobro letino. V Metliki je umrl obČeznani žu-pan Flajšman. ki je bolehal že precej isa. Njegov namestnik je sedaj Dako Makar, znani narodni hover, il predvojnih časov in starosta metliškega Sokola. 7.-\ občinske volitve je žive zanimanje. Xa.ši rojaki sedaj tako p*d:t:z;rajo. kakor še nikoli, go-»poflarstvo pa nazaduj-*. To je u-s;}p:i politike, ki dela sovraštvo ki m slogo med narodom. da se oko-risti potem kdo druei. V Miliclji vr.si pri Črnomlju je umrl dobro znani posestnik in £0-plilničar Prane Pelko, ki je bil rodom iz Podturna pri Toplicah. .Poročamo tudi nelepo novieo, da se jo neki/ človek iz Vinjega VARNOST Vsaka krava v Bordenovih čredah je redno preiskana od izvedencev. Od vsakega kmeta, ki prodaja mleko Borden-u se strogo zahteva, da pazi na čistost. Vsak palec prostora, kjer se pripravlja mleko, je stalno pod nadzorstvom. To vam jamči da dobite pravo varnost v tej glavni hrani, ko jo kupite. Če hočete vedeti, kako kuhati z Bordenovim Evaporiranim Mlekom, nam oošljite ta oglas s svojim imenom in naslovom. No. 1. Peter Zgaga Novice iz Slovenije. v-lia lotil deteta, hoteč ?a oskrunit!. Živinskega človeka so oddali sodišču. Sokolskn društvo v Črnomlju je Z:v*lo 7. lepr. Javnostjo zidavo svoj**** prepotrebnega doma Stavba bo iz takozvanepra "leš-betor.a Starosta Vrankovie je zasadil prvo lopato kot znamenje začetka. Osnovalo se bo delniško društvo 7. deleži po 100 Dm. Rojake v Ameiiki opozarjamo, da »ahko iu prav dobičkonosno naložijo svoj denar. V Purgj pri Adlešičih so jo porodila Aria Rozmanova s Tonetom Afcvrinom iz Cerkviše. Rojake prosimo če kdo ve. kie je Miha Jankovič iz Pel 17. obe. AdloMei. Ogla«i! se ni že 20 lei in ga bo sodnija proglasila za mrtveca, če se t-skoo: pol leta ne javi. Iir.jaki, oskrbi te, da se bo lahko napravil belokranjski film. To Smrtna kosa. V j ubija ni -i > umrl:: Marija Piisfavec- po.strešekova žena in upokojenka tobačne tovarne. \ kateri je bila nepretrgoma dolgih -3d let. Bila je dobra in vzorna mati. stara 6S let. — Frane Petrie, slikarski vajenec. 14^ let. — Mar-T;iii S išnik, tesarjev silt. let i m p.,] — Ivan Kramar, akorda nt. i/) let. — Marija Janežu* posestnike va žena. 21 let — Frane Oa-t-r, vlakovodja. Al) l^t. — S. An-jf-la Osvakla Krožel, usmiljenka, ,r, ],.t — Slavko Bizovičar, vrtnarjev sin, 8 mesecev. — Marjeta 1 i. 'j.ttaj, užitkariea, hij-alka. 7S Ut. —1'ave! Bol ta. novoroieiiček, n t i ska mišk ega. uslužbenca V liei-ici v Savinjski dolini jej umrl upokojeni nadučitelj iz latč ( Frane Zenil.jič, oče nadačitelja v ( U'vici Branka Žemljica in Clarice Volčičev*-. saproge finančnega tajnika v ^Mariboru. V Ziv.čah je umrl Anton llla-ster, mernariški višji poslovodja v po-koju in zaslužen tovarniški] jsi er Štajerske industrijske družb'.1. j Pogreb okr. nadzdravnika ilr. 1 i.ineza Vavpotiča v Novem mestu ji- l>il velikanski. Vse mesto je1 -nr-niiio priljubijenega pokojnika! na njeL''.vi zadnji poti. Iz Ljubljane je prišla dcputacija G zdravnikov pod vodstvom dr. Vinka (Ji-'1-iroriča, predsednika zdrav, kemo- i c. Isto je zastopal tudi dr. Evu-st Dereani. I>r. Mayer je zastopa! \!atlo, ni^sto železniškega šef-/dravnika je prišel 1: pogrebu dr. Lapajne. dočim je bilo zdravniško društvo zastopano po dr. A. De-franchescliiju. ki se je ob odprtem trobit ganljivo poslovil od mrtvega tovariša. Novomeški zdravniki nesli v sprevodu venec in v nji-1 ii vem imenu kakor tudi v imenu uredništva se je poslovil od po- iii jnika okr. zdravnik dr. Viktor j a! stavil vsem k.-t vzgl-id nesebično- i, delavnosti in poštenja. Tuti .-olslca mladina vseh mestnih in okoliških šol se ji? poklonila zc in- Ijskini ostankom svojega naj-v- č.rua prijatelja in dobrotnika. Pri kopanjn je utonil •'•istilec cken Frane Oražem, rojen leta ]:)04. v Stranski vasi, zapo->1mi pri Viktorju Tropeeanu v Ljubljani, a stanujoč na Mestnem trgu št. *J. S svojim tovarišem Josipom Vidmarjem je odšel na Trnovski rrlstan, kjer je oba fanta zvabila hladna voda, da se skop. Ijtia. Ko je plaval Oražem z (les-nega proti levemu bregu, je ipri 1 a koz van i ;" Spiei? ? naenkrat izgi-iiil ped vodo. Vridmai- se je pognal rn njim. kei- je mislil, da je tovariša prijel krč. Ni ga pa mogel re--šiti in je začel klicati na pomoč. V bližini se nahajajoči stražnik je < bvcstil rešilno postajo, odkoder prišli uslužbenci. Iskali s-< u-topljenca nad dve uri, toda brez usjjeha. ^ele ]h> dolgem iskanju je izvlekel mrtvega Oražma id vode upokojeni železničar Ivan «ir» l e. Na lic.* ine^ta i>rizpela p.»li<-ij-slia komisija /. i'<<;opila • reva. tem giirzinm zločinu si je Horvat /, nožem prerezal vrat. Kardinar kot Horvat s!a bila na ioe-Uu mrtva. Vzrok za vratnega umora še ni pojasnjen. Otrcci povzročili požar. Cior*'M je pričelo pri p">estr.iku Novaku na Daljnem vrhu. dve uri severo-zapadno od Novega mesra. Vkljub takojšnji gasilski p moči v>eh oKol:! ta dva. Otroku je krnela previtala zapestje na desni »-^k; in pi iletela v roko očeta, kjer je obtičala poleg kosti Vsa v skrbeh? I x vam bo naj le; Ši pozdrav iz domovine. zlasti Zd rne, ki ne mislijo več :.azaj. v stari kraj Na Vrhu pri Vinic i, kjer je bilo tol ko prepira z ^upniki, je prišel sedrij novi. P/av iz srca nas veseli, da ni zdra/.!*ar~ kakor je bil eden prejšnjih Upamo, da se bodo stvari kmalu umirile in uredile. Draga gospodinja, pomisli, da je delo zdravo — da nas delo ne ubija, pač pa skrb. Skrb je rja-vica. na klišnji. Prepreča normalno delovanje mišic želmlca in črevesja, paralizira prebavo ter dela pot okorelosti žil. Vzemite Trinerjevo Grenko Vino! To zdravilo spravi črevesje k normalnemu delovanju in s tem, da pomaga prebavo, postane vaš dra-goee.n zaveznik v vašem boju proti skrbi. Z vsaikim dnem se boljše počutite, duh se vam bo odpočil, pojavil se bo smehljaj, in na skrb boste pozabili! To je, kar potrebujemo mi vsi — veselo razpoloženje napram našemu delu. Oe se zavedate potrebe tega veselja in pijete Trinerjevo Grenko Vino, se bodo poslovili dnovi skrbi. Vstavite se pri vašem lekarnarju ali .prodajaJeu izdravil danes ter odnaske steklenico domov ! (Advertisement) Italija ima slavno zgodovino. V Italiji je takorekoč zibelka nuxlerne kultiuv. Nekateri italijanski kraji prekašajo po lepoti vse ostale kraje na svetu. Italija je velesila. Italijanska mati je rodila moža. ki je postal preko noči glavar in voditelj vsega italijanskega naroda. V Italiji je sedež papežev. Italijanski narod je izvoljeni kajti edinole iz italijanskega naroda se rekrutirajo papeži. Italijanski jezik je blagosla-.sen. Italija je dala svetu Mihelan-. gela, Danteja in Petrarka. Vse to je lepo in vpoštevanja vredno. * Vse to pa pobije in za t cm ni poročilo, ki j«' dospelo dne 10. junija iz Kima. V poročilu je namreč rečeno, da kaže italijanski proračun z n prihodnje leto nad dve milijardi lir primanjkljaja. In to je. kar šteje v današnjem času. . * Brzojavka pravi, da bo predsednik francoske republike. Mil-lerand. danes odstopil. S tem bo dal francoski narod Nemčiji na.jvečje koneesije. kar jih ji more o se skesali. Popolnoma se zadovoljujejo z izleti na Dalmacijo, Crnogoro in drugo jugoslovansko ozemlje. Poročilo iz Adlershota pravi: Malo je manjkalo, da ni angleški kralj Juri padel s sedla. Malo je manjkalo — in zato naj pazi. Ko ho enkrat padel, se ne bu nikdar več pobral. Zdravniki protestirajo proti prohibiciji — je, rečeno na prvi strani uglednega newyorskega dnevnika. Kaj.' Samo zdravniki? Razen butlegarjev protestirajo vsi. ★ Včeraj mi je prijatelj rekel, naj komentiram kupčijo, ki je bila pred kratkim sklenjena v Chica-gi. oziroma v Jolietu. Pater Koverta je namreč kupil list Amerikanski Slovenec'*. Moj komentar je kratek in naslednji : — Pater Koverta je kupil list, ki je že ponevno razkrinkal vse njegove nečedne mahinacije; kupil je list. ki ni imel nikdar v svojih kolonah niti besedice zapisane v Kovertin kredit. Koverta se je ra.vnal p*> splošno uveljavljenem dejstvu: Česar no moreš premagati, kupi, ako mores. In Koverta je kupil, oziroma farani so mu dali denar. SugnsUroauHka Ustanovljena L 1898 KatnL Srimnta Inkorporirana i. 19t>' L GLAVNI URAD v ELY, MINN. J Glavni otfbornikli rr—talk: RUDOLF P UR D AN, lit M. 11* at. CMvalam«, (V PodpredFiecliiik: L.ol:lS BALANT, lsox K. J St., Lorain, O. *»JnUt: JUUKPH UsiHLKR. Ely. Minn. au«&jnuc: LOUI8 ClIAJ.fl'A. Boa Ml, Ely, Mina. il>»i]rHr aelspl&eattlh smrtnla; JOHN MOVJiBN, tli »- UU Art. VmlutK Mlam. VrMfnl Kravnlki Bv. VOS. T. GKAE1K, III Am«rl«aa »tat« Baak BM«.i Klatk A v«.. Pit tab ur »k. Pa. Na*a«rnl tlktri AKTOIf BBABNTK, Koam PM BaksvaU III«., KL Streeta, Pittsburgh, Pa. ■OHOI MLADIC, lit* W. It Btre««. Qlo«o, UL HANK IK£A£XC, 4S1X Waaklnrto« ltri«t. Dur«, Peratnl *A«r. LBONAAD SLABODNIK, Boa ««», »y, Mlas. G ME GOR J. PORENTA, 110 fitevenaon Bids., PayaUvy. vkank KO Ki C H. 1117 81. Clair At*., Clayalaafl. U. Zdrulmlnl Mfetri ▼ALMNTTIf PTRC, TI« Londoa Rd.. N. «., CtoraUttC, WL PAULINE ERMENC, X8X Park Btr., Milwaukee. Wla. /OBIP BTERLK, 404 M. Maaa Avenue, Pueblo. Col*. AH WON C K I. ARC. (IS Mark*« Street. Waak«®*a. DL »« /ednotlao arads* slaall*: ^'Olaa Kwij^1. n ■> Ta* (trtrl tikajoSe ■• aradnik sadev kakor taOl antri« petUJatr« aa| a« poalljajo na rlame*a tajnika. V»* prltoib* naj aa potuj* aa vrti-■*<1n1k* porotneaa odbora. Prošnje aa »prejemi coTlk Um«t la koUUn »frlCerala naj m polllja na vrhovnega sdraynlka. Jvgoaloy&naka KatoUSka Jednota ae priporoča rua JaaovIoTaaoa aa •fellen prlatop. Kdor tell postati Clan te organizacije, naj sglaal tajniki fcllinjeffa druitva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih drtiltev a* pa obralM aa (L taJnOra. Novo društvo ae lahko vstanovl a I Hani all eianlcaaal. Koroške novice. Rikarja vas. V,:\ :i:i.š'i i.lc iiKi -t- ji- vršila vn-Jij'-v župana. K»*r d l»ila d«dal t K< ni.škr sluvc-nsko ^tian!:«' \Vidfj .lit/.i- in I/tii(|liun(l:i l«*rn«*j Kiir«d ]>ri dvakratni voiiivi cii:ik< -levilo »lasiiv .številu silasfw m- jt-l.o'iieim zri-!«al<.. Zr *l» i.dhn'*il /;: /ii pan a kandidata Kur. sluv. \V i! t "j .Joiet'a. [ill. Ilariža v * i I n-!:t*in h'sn. Hariž .je najmlajši '/. and r.aših i.dhornikov in najbrž«* na jmkijsi žujian na sluvrnsk^m Kifi'oš!:».*m, star je *24 lot. Ker j«* •zvrsttMi go-poKlar, <-1110 prepričali:, d.i lio < pomoč ju dedavuljiiili odbornikov tudi jn-^pudarstvu >»lj-i"-iiK- dolirG vudd. Ijo.štjanči." mt-n s!., ki ima -rfdnjuš.ikko i»a-urM/.'") in smo na narodni Slovenci kandidirali na prvem me>tn. ž.:]ian-!«.- kaiuiidaturc radi ni/ ki.mili napadov v nekem lUfn na ujt-ijovr. os-'!,1 !;i hote! 51 vnovič izvolji 1: r.aš Frane Tomie, pd. K o man v li- p!a!i. Novo je tudi i«;, ila s«-Ui v oh'-ii'ski-m odhoMi sedaj tudi ž-nska. Uateru posla! t ja !.:ind-iiimd krt ^vojo ;.i::j pa Kom lun. ! '»o pa sedaj 'eat melikeje počivala. Bekšianj. V },!;i!'.'š"nli je vršila volitev :-npai:a In o!v"in>kih svetovalcev. Županom j- l»il izvoljen kandidat K"rn.škc -1 »v. >tranke Igrane Merit!. pd. Pranarar v Žmotičah. Poleti župana je di hiln Kor. sluv. r Še tri občinske svetovalce. \'a l»*pi •■sneli, ki s<» -ja doseirli sluv. volil- ei v I'•■•kštai!ju. ^111» lahko p«. n^>!ii. !:.tj: i po vi-.- kot letih liuauiu /upet /,npa!!i-;i SSnvvui t. Zgornje Vinare pri Št. Vidu. ( luVrk h: !•«• v« rje! kaj v vi- -t* more p! i m«s pripetiti, kaj s « /.iie.žm it.1-.. pusih Ni ini« ji'i it* r«- 11 ;ii: lt- iiii-rcju k j»* i..v aT. milni smo .ui ii-f prizadevamo ži\.Mi s ius-'di. ki s« tiULi« '-.| iai- šljenja. v miru. Y ti-m se mui'-no razlikujemo < ! onih. ki imajo vrdno na j«*ziku: d« bru iiiuj-1110 vkup držimo.'td.. katerih .'e-.i uija pa if v ure popolnoma d:u sače Da se radujemu nad ves« limi ii vitanu. tej4'a nam nemškntarji vendar ne h; do hoteli zabraniti. ee! ml i oje naši veselje preko ]io->tav, ka!;ur takrat, ko -s:i!n «[• !eli Vi-^1 e nso bili sposobni. Od drugih p< --Lov in od posestev je živel le majhen del višje aristokracije. Po svetovni vojni, ki je po-metla s cesarji in dvori, so iz-svoja udobna mesta. Posebno hudo je zadel ta prevrat avstrijsko aristokracijo. Nova Avstrija nima več vojake, da bi -e aristokrati. ki so razen tega še izgubili naslov in vse privilegije. zatekli vanjo kot oficirji. Ministrska in diplomatska ter druga politična mesta so -a priborili ljudje iz naroda: aristokrati so se morati i umakniti. Aristokrati. ki so imeli ž«- pri prej velika posestva, so m' jim sedaj posvetili z vso pažnjo in tem se godi še najboljše. Teli je pa primeroma zelo malo. Mnogo ari-sto krastov je imelo pač še posestva tudi ob prevratu, toda bila so vsied neprespane odprodaje že Tako majhna, večinoma sami gradovi, da svojih lastnikov, niso mogla preživljaiti ali pa mi bila popolnoma zadolžena. Ti in ostali, ki niso imeli sploh ničesar razen zvenečih naslovov m cesarske milosti, so si morali hn«"oš noc"-«*š V Kranju pri Jelenu je sedelo nekaj zapoznelih pivcev. Pri mizi v kotu sta sedela kmeta Templav in Cvet iz Šenčurja, na oglu mize se je vrtel možiček z rdečim nosom in dolgimi lasmi. Bil je majhne postave, črnikastega obraza in šepast, kranjski podobar Karol Geeelj. Poleg njega je sedel sodni sluga Anton More. Druge mize, polite z vinom, so stale prazne, zakaj kramarji so že po večini odšli in solnce je zahajalo za gorami. Le tam pri peči je sedelo nekaj pivcev z razkuštrano brado in zanemarjeno obleko. "Veš, Geeelj, midva s Templavom imava vsak svojega konja in voziva koče v Sengarjevo veljavni-co. Oni dan, ko j't bila prav deževno vreme, sta se oba konja preliladila in sklenila sva, da prineseva na Štefanij dan v Srednjo vas vsak pa enega konja in'gubili aristokrati ju postaviva na oltar. Kaj ko bi ti izrezal dva lepa konja iz lipovega lesa?" "Bomo že naredili, oče, samo do kdaj?" po-praša podoba r. "I no, do Božiča gotovo. Koliko boš pa zahteval za to?" popraša Templov in natoei podobarju prazni kzarec. "I, kaj bomo? Ti, Cvet, mi boš za to pripeljal voz drv da se bom grel pozimi, ti pa, Templov, mi boš prinesel en koc. Mojo staro rado zebe pozimi." "To se bo že zgodilo," potrjuje Templov," samo da boš dobro napravil. Saj poznaš najina konja ali pa jih poglej v hlevu. Prav taka morata biti." "Take velikosti ne," se vtakne vmes sodni slugi , "pač pa take podobe." "Na vsako pest visokost: en bokal vina," pristavi Templov in se ozira na pivca ob peči. "Geeelj zna samo pajace delat-, svetnikov pa ze ne. še manj p:i konje," se oglasi pri peči pi-\.;e. visoke postave in odprtega čela. "KajJ boš ti govoril, Janez Travnov, ki ne razumeš te stvari. Kaj meniš, da si že izučen po-dobar, če si nekaj eaaa tiri zaloškem danežiču barvo mešal?" ugovarja uždjeni 3 e cel j in s*; obrne proti peči. . , ,. , , , ' 1 . „. . poiskati zasluxka m kruha "Jaz napravim takega konja o polneči, haur- , .. .. .. , . 1 e i vzorcu •drugih ljudi, ki nimajc- Sm ga boš ti napravil, Le pogif i. Templov, \ Sen- , . ... ^ 1 ' 1 ' modre krvi . Danes jih sreeu Čt i ju sv. Jurja v velik vn oltarju! Konjska glava j.-* skoro večja kakor život in sv. Jurij ima tako doige noge, da bi jih bilo treba enkrar oviti, da bi si ne vlekle po *l-»h,'J ugovarja dolgi Janez pri peči Podobar Geeelj jezno vstane in se razkorači sredi izbe. Drugi so se smejal:. "No, Traven, pa ti naredi, ki znaš. To ti bo več neslo, kakor pa tvoja rokovnjaška malha." Pri teh besedah se drugi pivci ob peči vzdignejo in eden skoči pred podobarja *. "Kaj govoriš, mojster skaza? Pri tej priči pre-kliči besedo, drugače ti rategnem čeljusti, da ne boš nikoli več odprl ust." Sodni sluga pogovarja, podobarček sede na stol, dolgin pri peči pa nadaljuje: "Polonjek, pusti ga! Ni vredno, da bi se prepiral z njim. Mu bom že jaz eno zagodtl, kakršna se mu prilega." *4Kaj boš zagodel, Janez?" začne spet podobar. "Tebi nič hudega, ker si revček! Kevček pa si, ker si malo prismojen, kakor vsi malarčki, Geeelj! Povej rajši, kako bo z vojsko, ker menda tudi "Novice" bereš, se oglasi drugi pivec pri peči z brazgotino na licu. "Naš dobri cesar Franc je že davno umrl. Ta kega cesarja še ni imela avstrijska -država. Zato mu je Bog dal dolgo in mirno življenje. Celo roparji »n tat je so dobro živeli pod njegovo vlado. Ali Ferdinand, naš sedanji cesar, je napel druge vajete. Znižal je vojska leta od štirinajst na osem let, toda gorje begunom, ki se bodo odtegnili vojaški dolžnosti." modruje podobar. "Kaj lazeš, Geeelj* Že cesar Frane je leta 1835. enižal vojaška leta na deset let, Ferdinand jih pa dosltj še ni. Pravijo pa, da jih bo še za dve leti. "Hudiiriana, ti ljtidje pa res vse vedo," izpregovori sodni sluga proti kmetoma'. "Kaj bo res vojska?" popraša Cvet podobarja t5zategnjenim glasom. niči Bodenfeld pa sta zaposleni v neki pletarni za nogaviee. Razen teh, ki so si našli vsaj nekoliko o< 1 gov air j a j o če posle pa je še ce,la "vrsta arist okra tov. ki so popolnoma propadli in postali navadni delavci, cestni pometači. koi-ijaži. pomdtači. pa tudi — br« j rači. Taka je danes po pob.mu mo- , narhij usoda visoke aristokracije, j ki bi se ji nekdaj celo mnogo vi- ! šje službe zdele poniževalne. Nekeca dne se je hotela žena Nasradinu-hodže ž njim prvšaliti. prinese na mizo silno vročo juho in .v; postavi preden j A ker je inula navad -, da je zajela vselej piv;:, je -pozabila, da ^e juha vro-•"-a. zagrabi /. žlico lp. se tako opa-ri tla ji preteč \jo debele solz?. Nasiadin-hodža vidi da ji tečejo s-.lze in jr vpraša- "Kaj ti j'-, žena nemara je juha vre.če. lil s; sir oparils*/" "Nik-ikor ne", odgovori žena. "a domislila ^ein se svoje pokojne matere, reviea .,e tako rada jedla juho !"* Nasiadimi-hodži se ni niti sanjalo. da l>i se lahko opekel, zaja-11;o juho lil s»« tako upeče. da pritečejo tudi njemu solze Žena i»a ga vpraša: "Kaj tu je. gospodar, da joče« tudi ti ?" ■ * Oči* in mati sta mi umrla, a ti še živiš, radi tega jočem", ji od vrat Xa>.radin-ih<*dža. "Za vraea, hodža, sosed- je sme. ;i nismo bratje' Kako da gre tudi t.;bi en dt;l?!" "Hej. s-iseda!' odgovori Nas-i ad;n-l.od>a, "v svetem pismu sic.j:: "Ljubi svojega bližnjega, ka!>or sam-'ga sebe", a napisano ;.e titcii r "Kdor ne zna domov s princ m illio nima miru, ne pred ženo in ne pred deco!" Evina hči in kača. NeltiH* sta s«- sr»M*ali Evina hči in kača. Evina hči se je pri pogledu na kačo zgrozila in se obrnila v stran. — "Comu se mi umikaš, morua ne veš. da te nadkrilju jem?" — "Tako? Sem radovedna". — "Radovedna si bila vedno. toda jaz hočem tvojo rado-ved-nost zadovoljiti, kakor neko," : Imaš gladko kožo. kakor jaz; tudi dvojen jezik in si zelo spretna pri svojih žrtvah ..." — "Toda?'" — je vprašala Evina In"t. — "Ne moreš iz kože kakor ja>, 1 j«, vidita čeravno bi to rada često storila", j r-eta : Dva brala sta se sprla radi vreče orehov, kei nista vedela, kako l.: i.li razdelila, končno s<* siej.-cta. Nast adin-h"dža zasliši vriše v sosedstvu. hiti tja in ko vidi, za kaj gre. vpiaša braia: "llaeeta. da vama razdelim ore- NekiM- je liušknila miška čez br-ke Nas:radina-!u>dže, a on vzame hitro nož in si jih odreže. Ljudje se ii i ti čudijo ni smejt-j..', ko kaj je naredil z brki, in ga vprašajo ; "Se ti b!ed \ hodža? Kaj si narod.'. z ->rki ? ('emu s> jin odrezal ! Tudi če je šla miška preko njih. sa.j imaš vodo. dišave in milo, pa bi jih opral. Čemu narediš iz sa-iia g:» seo- tako spako?!" * ICj. ljutlje hožji. meni ni radi one miške. !;i jtr šla «"-ez moje brke", jim odvrne Nasradin hodža. "a lu-jim s.t>, ila s.? videle to tiuli dr ]'!o zoprno, radi tega sem jih tajše odrezal'" I-rata sta bila zadovoljna. Tedaj vpraša Nasradindn.dža: "llučeta, da delim orehe po 'iratsko ali po božje?" "Po pravici raztieli, hodža' Saj poznaš božjo pravico in sveto pis mc mu odgovorita brata. Nasradin h-,dža si sname fes z glave, ga napolni z orehi in izprazni predse, rekoč: "To je zame! ' Nato prvemu bratu: "To j" zatt ! * in drugemu: "A to zate!'' In t-iko deli orehe, dokier jih ne laztb li na tr: enake dele. Ko bra-s.1' začudita in re Samo vdz-gnite trpite v sle J hudeg*'napa- da nevraUrij lt-0;n v sV.i«-|jih !n miSUah. k^t-fino pomoi1 zj.a«iL.i:«r, <>e> se meč tiO Vtll g!iPte s RrS. r. K" ['jt. Off. «*"'ntill lio?te. kuko širi to_ » plotu a s>«jjri r..kah 35 m 7ue. Btt-Uleriica v l.-karnuh F. AI>. RICHER & CO. 104-114 So. 4tli Sr., BraoWlyn. N. Y. .J . 1 (Dalje priMod jftmo v vseh mogočih poklicih, kjer se lwre za skromen obstanek. Da naštejemo samo nekatere! Nekdanji vlan cesarske hiše. nad vojvoda Rainer, je sedaj voditelj francoske avtomobilske firme. Grof Henrik Hardegg je uradnik v Narodni banki. Sin grofa Maksa Tuna, njegov svak grof Ko-lowrat in eden grofov Ooloredo MannsfHd so nameščeni v Mer-kantilni banki. Istotako dela v banki tudi eden baronov Konrad Hoetzendorf. Grof Hijeronim Trautmannsdorf je absolviral gozdarsko šolo in je sedaj logar. Grof Paris Bul gar in i je po ra zrnih avanturah, ki so mu prinesle, samo razočaranje, našel zavetišča v dunajski poštni direkciji. Dva brata grofa Pace sta otvorila tr-goviaio z drvi in premogom. Grof Nikolaj Schoenfeld je nameščen v neki trgovini z železuino; bil je torej poprej eleganten gardn častnik. Baronica Franja Baden feld je tipkarica v nekem trgovskem podjetju. Mnogo nekdariih Članov visoke aristokracije se vdejštvuje da nes tudi na umetniškem po-lju Tako je grof Rudolf Spiegel feld slikar. Grof Hubert Spork je pf*. stal ilustrator v nekem tiskarni škem podjetju. Grof Rudolf Kb)s sky je risar dn žurnalist. Grof SoLms je filmski igralec. Aristo kra^tinje so se večinoma zatekle v bolničarsko službo, mnogo pa jih delluje tudii v gledališčih, kabaret tih, vaerijetejih itd. Kontesa Bu garini je teilefonisitka, dve 'bar>o- Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani.......................... 1.50 Nova velika sanjska knjiga...................... .90 Sanjska knjiga, srednja...........................35 Zbirka domačih zdravil, kakor jili rabi slovenski narod .......................................70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost..............................50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana ................................. 1.45 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek .............................. 1. * Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. ............................. 1.25 Robinson, povest................................ .65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman.............80 Rinaldo Rinaldini............................... .50 Sveta Genovefa..................................50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .. .25 Čarovnica starega gradu............................25 Hitri računar ali Praktični računar................75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.— Amerika in Amerikanci Popis slovenskih naselbirTv Ameriki. Trdo v platno vezano................ 3.— Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ......................................90 Pesmarica Grlazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.50 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.) Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. Stovenic Publishing Company 82 Cortlaadtr Street • : : : : New York, N. T. « V^-5 Si 'žs> £3 r.la? xatsotva, it. :rrx. im O ŽENSKI, KI JE BILA ... Roman. — Spisal O. Sojks. Poslovenil J. T. (Nadaljevanje.) Šesto poglavje. t w 4000 DELAVCEV PRI IZDAJANJU BONUSA Wolfram ni B>> 1 niekaj zadovoljen. Eva "Morsini je zapustila vilo, ii«' tla l»i kaj sporoeila o tem njemu ali Merrvju. Oba .sta bila bolna in Oslabljena. Obema so se lia duši in telesu poznali znaki tisic strasne noei. Naslednjega jutra je pa kljub temu odšel Wolfram poizveda-vat po nji. liil je energičen človek ter je prav lahko pozabil na telesno trpljenje * e je to zahtevala njegova volja. Njegova volja je bila pa jasna in močna-, to žensko je moral tcititi. Da. baš to /eu>ko. vsled katere je zbolel, vsled katere se je izpostavljal velikim nevarnostim. lu to žensko je ljubil i/. v>e svoje duše in vsega svojega srca. Ni ve.- ljub;I prikazni, ženske iz preteklosti, ljubil je živo osebo, ljubil j«- Evo Morsini. S ti;avo j* prišel do vrtne hišice. Tam mu je pa začela rana krvaveti in zgrudil so je na tla. On» >ve.seen»*ga ,j»* dobil Merry ter pa odnesel v vilo. S«- enkrat in sieer zadnjikrat, je bil Merrv"močnejši kot Wol- iiam V vili sta ostala ie dva dni. .Merry je bolel nazaj med ljudi in je sklenil, da se bo javi! oblastim. Pripravljen je bil prevzeti vse posledice svojega dejanja ter moško prenesti naloženo mu kazen. Ni .>e brigal, kaj bo st.u-il Wolfram. Poznal je le en cilj in to je bil njegov cilj. Tretjega dne sta postala toliko močna, da sta začela delati ter se pripiavljati na pot. Govorila nista skoraj nič. Ko je šel Wolfram proti garaži, v kateri se je nahajal avto mobil, j' vpraša 1 Wolf rama : • - Kako daleč v orli najina skupna pot? • — l.)o sodnije in do ječe — je odvrnil profesor. Suiu pri sebi je liil trdno sklenil, da mora za vsako ceno najti Evo Morsini. To j»- bil sad večdnevnega premišljevanja. Enkrat jo je poskušal najti, pa se mu ni posrečilo. Skoro je omagal pod težo napora. In bil je overjen, da kdor vprvič po isti poti ne doseže svojega eilja, mu ni treba še enkrat poskušati. Kajti izključeno je, da bi jia dosegel. ^ Merrvju je bilo to jasno brez vsake posebne razlage. Ta dva moža sta se v času skupnih izkušenj marsikaj naučila. kar ji; je razlikovalo od ostalih ljudi. Avtomobil, s katerim sta potovala, da se izročita pravici, ni neovirano dospel pred sodno poslopje. Minila sta že dva meseca izza onega časa, ko je časopisje objavilo slike oWvtdenc ženske in obeh odvajalcev. Slike so bile prebiva Icem še v živem spominu. Tistega gotikeg-a jasnega aprilskega tlne je korakalo šest ši u-dentov proti glavnemu mestu. Peli >n> in vriskali ter se držali za roke. Wolfram je začel počasneje voziti. Ko je privozil avtomobil do njih, so \si naenkrat vzkliknili: — Avtomobil, avtomobil! in takoj zatem : \ -- Wolfram je v nj^m! Profesor Wolfram je v njem! Študentje -»o začeli teči za avtomobilom. Profesor je pognal, in lov je bil končan kmalu potem, ko m> je začel. Dva študenta sta pa t<-kla v bližnjo vas ter obvestila žan-darmerijo. Hva kolesarja sla se podala na bližnjo brzojavno postajo in par minut pozneje je biLo glavno mesto že informirano. Značilno pri t« m je to. da se Wolfram in njegov tovariš Merry nista mogla več skrivati i/za časa. ko ni bila Eva Morsmt v njuni d rti/bi. Pol ure kasneje so ie začeli stražniki streljati na avtomovil. ki je dospel v bližino nekega mostu. Toda Wolfram se ni menil za strele. Podil je s strahovito naglico ter dospel pred sodišče. Pri tem drugem obisku je spremljal Mei»vy -profesorja v državno pravd n išt vo. Merry pa ni bil edini njegov spremljevalec. Neki kriminalni uradnik ga je že pred vratni i aretiral in sprem stvu se je pridružilo tudi več vojakov. Brez obotavljanja so storili najpotrebnejše. Najpotrebnejše je bilo za tisti trenutek sestaviti protokol. Protokol je sestavljal prvi državni pravdnik dr. Begters. izjave profesorja Wolframaso bile izredno ja-sne ter so se v vsem razlikovale od Lz.jav Merrvja. ki so bile temne in medle ler prepletene z neko gotovo ironijo. Državni pravdnik je simpatiziral z Wolframom, ki je storil svoj prestopek najbrže v hipni dušni zmedenosti. — Danes bi gotovo drugače ravnali kot ste takrat — je rekel dr. Begters, ko je zaključil protokol. — Tega ne vem, — je odvrnil Wolfram. — Ce bi ljubil kako žensko, bi ne mogel ravnati drugače. — Toda — je vpraševal državni pravdnik dalje ter sq čudno smehljal — te ženske vendar ne ljubite več? Vse. razen Merrvja, je presenetil odločen Wolframov odgovor: --jZdi se mi. da jo še vedno ljubim. — Potemtakem imamo dovolj vzroka za domnevo, da ste zmožni se enkrat storiti kaj takega. Dr. Begters je bil jezen in ogorčen. Zastran Wolframa je hotel vso stvar nekako potlačiti, in mu je odgovore skoraj polagal v usta, toda Wolfram je bil zakrnjen in odločen. i J\ Tedaj je posegel vmes Merry: — Reč cm vam. gospod državni pravdnik, da sta se lotili težavne in brezuspešne naloge. Vsakdo, ki stavi Evi Morsini ovire na pot. je v veliki nevarnosti. Tek njene usode je določen in nobena sila na svetu ga ne more izpremeniti. \ Nato opazko mu niso odgovorili. Domnevali so. da skuša lili-niti blaznost. Oba gospoda so spravili na varno ter se začeli pripravljati na senzaeijomalno obravnavo. Istočasno je začel delovati ves kriminalni aparat, da se izroči zločinko, ki se ni več skrivala v roko pravici. Časopisi so prinesli tistega večera z velikimi črkami naslednje poročilo: — Profesor Wolfram in Evrard Merry ujeta l Ema Morsi«ii bo aretirana po preteku par ur. # | j Razne vesti. Najmočnejša ženska na svetu. COPYRIGHT KEYSTONE VIEW CO.. NEW.YOHH Wnshingtonu so najeli 4U00 delavcev, ki bodo pomagali deliti bonus med veterane svetovne vojne. Slika nam predstavlja tri matere, katerim so padli sinovi na francoskem bojišču. Tudi one pomagajo v pisarni ter pregledujejo certifikate prosilcev. Proces proti hajduku Carugi. (Nadaljevanje.) Krmpoti." je nato povedal, kako je bil izvršen rop v (iunji na švabslcegra trgovca Heinr. Pfaffa n rop na trgovca Ausaenderja v Vinkovcih. Bistvenega ni ničesar povedal. Med Krm pot i če m in Carugo je ponovno prišlo do velikih prepirov ter je Krmpotič dejal Carugi: **Raje priznaj, kar j»* bilo! — Praviš, da si junak, odmetnik — onda govori junaško, bodi človek in ne baba!" Ca ruga se je začel smejati. Razprava dne 22. maja je bila ves čas zelo burna in viharna. Caruga se je z vsakim obtoženim prepiral in značel znova tajiti dejstva, ki so dokazana. Zanimivo je. da je glavar Caruga prejel laskavo pismo od neke plavolaske". v katerem mu ta izraža gorečo 1'ljubav do groba". Že dolgo goji do njega glo- tudi udeležen pri Lzropanju blagajne tvrdke Shtveks. Vse zločine Mihajlovič skesano prizna. Pripoveduje, kako se je seznanil s Carugo; ki ga je večkrat nagovarjal na akcije in pohode. Sprva m* je branil. Pozneje ga je Caruga popolnoma omamil, ker mu je a orožje v roke. Zjutraj okoli !). dopoldne so pri# šli razbojniki na vrh Papuka. Tam je Caruga njega in Zeltho-ferja vežbal poldrugo uro v orožju. ker ni znal streljati. Žejo obširno je nafto Mihajlovič opisoval. kako je Caruga napadel vla\ industrijske železnice tvrdke Sla-veks. na katerem je vozil blagajnik Nmiedija v spremstvu orožnika denar za delavce. Pozneje se je Mihajlovič skušal otresti Čamginega vpliva in ga je na-toda (."arngn Kretanje parnikov • Shipping News boke srčne simpatije in sedaj vsak dan prosi Boga. da ne bi bil j meraval ustreliti, obsojen na smrt na vešalih. Ako mu jo ponovno dejal: se pa ta grozota zgodi, naj bn ljn-j ''Znaj. da meni ne bi Caruga prepričan, da bo prva rožica, ki vzklije na njega grobn. prinesena tja od njene roke. Dnevno sedi v dvorani in jo lahko spozna po tožnem obrazu in kodi ji obrana krogi j a!'5 Pri konfrontaciji med Carugo in Mihajlovičem je prvi kratko dejal: "Tega f-toveka sploh ne po- Ne j močnejša ženska na svetu, tip prave Aimaeonke. je baje neka Hindustanka, ki poseduje naravnost nečloveške moči. Temu Samsonu v krilu je ime gospo, dična Tarabog in je stara sedaj okoli 30 let in je bila rojena v tnali va>. ei Na0 kg. S pomočjo svoje izredne sposobnosti koncentrira vst-svoje sile na gotovo mesto svojega telesa in lahko par minut leži na železnih osteh ali žebljih. Na"\ zlie temu, da je devojka izredno lepa, dosed a j še ni dobila liika ke ženitne ponudbe. Starost šivalnega stroja. 14. junija: Leviathan, Ckirbourg; Otympli, —■ Cherbourg. K. Junija: America, 17. junija: DulUo. Q«noa 1*. junija: Franc«, Havre; Aquitanta, Cb*r bourf. 1«. junija: Lapl&iid, Cherbourg: Btuttg&rt. Br* sen. fl, junija: Chicago, Havre; Homeric, Cherbourg flaxonla, Cherbourg; Orca, Cherbourg Hamburg. 14. Junija: \ Pre«. Wilson. Tret; Pre«. Harding Bremen: Canopic, Cherbourg; Bremen Bremen. B. JunIJa: Berengarla, Cherbourg: I'aormlna. Genoa. M. Junija: Zeeland. Cherboarg. la. junija: Majestic, Cherbourg; Lafayette, Hav re; Conte Rosno v Genoa. 1. julija: York. Bremen; Colombo, Genoa. 2. julija: Paris, Havre; Mauretania, Cherbourg; Republic, Cherbourg. 3. julija: Tyrrhenia, Cherbourg; Mlnnekahda, i Cherbourg. 4. julija: Geo._ Washington, Cherbourg. 5. julija: Leviathan, Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Rochambeiio, Havre; Muen cl>«-n, Bremen; Belgenland, Cherbourg ca, Cherbourg. Hamburg; Derflinger, Bremen: Glulio Cesare, Genoa. 9. julija: ^^^^ France. Havre; Aqultanla. Cherbourg. 10. Julija: Columbus, Bremen: Cleveland, Ham« burg; Mongolia, Cherbourg. 12. Julija: Berengarla, Cherbourg; Homeric, Cherbourg: Rotterdam. Bolougne, America. Chei l.ourg; Marthi V. «sti-lnglnn, Trat. 14. julija: America. Genoa. 15. julija: Pittsburgh, Bremen. 17. julija: Westphalia, Hamburg. 19. Julija: Majestic, Cherbourg; I.a Savr.le, Havre; I.aplatiil. Cherbourg: Mount Clay, Hamburg; Stutt^ait, Bremen; l"»uillo, Genoa. 22. julija: Reliance, Hamburg; Cherbourg; l.uetzow. Seldlltz, Bre- 8. julija: Resolute, Cherbourg, Hamburg; Or- 23. julija: Paris, Havre. 26. julija: Leviathan, Cherbourg; Boulogne; Albert P.allin. Orca. Cherbourg. 29. julija: Canopic, Cherbourg; Bremen, Br» men. Veendam. Hamburg; 30. Julija: Mauretania, Havre. 31. julija: Zeeland. Cherbourg. Cherhourg; France, plavili laseh. Pismo koireuje ''z znam. Bil sem pri napadu, toila Bnonm. dra«ri mi .Tovo! Z Boprom za vekomaj!" Pravijo tudi. da je Carufrm branitelj dobil te dni pi>mo od nek.- Slovenke, ki pra prosi. na."| stori vse, da ne bo Carujra obsojen na smrt. ker ni zloben, tem vee lahkomiseln človek. Dopoldanska razprava je pričela ob 10. dopoldne. Nadaljevalo se je zaslišanje drznejra razbojnika Krmpotiča. Bistvenepra nt ničesar povedal. Zelo obširno pa ta ni bi,l**. ihajlovie: - Toraj sanjam ? Menda nisem znorel, da bi pre vzel na sebe tako grozen zločin". Camera ponm*no: "Jaz ^.a nc poznam. Bil sem zraven, toda njefra nisem videl". Mihajlovič: ''Kako moreš, .Tovo, t-aJco provoriti in tabom vaš grob in ga Pred odhodom v domovino s parni kom Majestic pozdravliam vso rojake v Slovan, Pa., posebne pa moja dva sina Franka in F.m:-la, mojega očeta Mr. Louisa Cos. Miss Rose Cr>s. Mr. J. Leskovca ter moje sestre in svake. Vsem pa priporočam tvrdko Frank Sakser State Bank — Mrs. & Mr. Piekl m sin. Predli o odpotujem s paniikom P:.i-lr.u oh.sk v Cerknico, še en krat pozdravljam vse stare '"lumber jaeke' po westvirginskih goz dovih. V kratkem se zopet vidi iiio. —- Matija Obreza. toženca Nikola Mihajloviča. To je krasila s cvetjem, jaz, nesrečna mlad kmečki človek, ki je dokončal -tudi nekaj razredov gimnazije. Je sin bogatih kmetov. Bil je "plavuša . -Mesto vas raje jafz v smrt, ker nima življenje zame vrednosti . . . itd. — "Plavuša". PEOSNJA. Iluikf- Pravni iz St-ir '»a trga pri Ložu, sedaj bivajoč v Št. Vidu nad Ljubljano, me je naprosil, da bi izved »1 za naslove par njegovih tukajšnjih sorodnikov Pismo sem d »bil na moj prejšnji naslov, pa sem ga. žal, med vožnjo domov iz-gnbd. tako da se ne morem sedaj spomnili imen omenjenih sorodnikov. /di ?.e mi pa. da je vsaj eden i.:iu«d njih doma iz Bločie. Prosil bi, da bi se kateri izmed njih o-j-lasil na siKtlajšnji naslov; prodni tudi druge rojake, da jih opo-/ >ie na ta oulas. ako ga slučajno s:im! ne opazijo — Veneeslav Palčič, Box 250, Cecil, Pa. Ml-12— NAPRODAJ HldA za eno družino na 4 polnih lotili v Do vet, N. J. Zadaj garaža. Niz ka cena radi odhoda v stari kraj. Aw! bon v Čretnik. 18 Palm Street. Dov^r, N. J. (1112—6) Iščem svojega brata MIHAELA ZA LAŠČE K, o katerem že leto dni no dobim nobenega sporočila. Svojočasiio je imel naslov: R. 4. Box 304, Girard, Kansas, poročati mu imam glede vojne šk^de v Julijski Krajini. Ako bi kd.) vedel kaj o njem, prosim. naj mi sporoči na naslov; Andrej Zaiašček. Tmovlje 110, p. Celje. Slovenia, Jugoslavia, f 11-12— ROJAKI. HAROOAJTB 8B HA 'OUkS NARODA', MAJVXCJI ¥ Društvo praf.sl:a Zveza št. 110 SNP-I. v New Yprku priredi svoj LETNI PIKNIK dne 15. junija v tukajšnjim rojakom dobro /.11:1-.lein l-Imerald Parku. Myrtle -n .Mat t in Ave., Ciendale L. I. Pričet ek ob 2. uri popoldne. Izžre ban to lodo!arski cekin. Kegljanj«; za cash dobitke. Plesaželjnim I o pa isrrala izvrstna godl)a (Peršak IlardL Ijsojaino si torej povabiti cenjene rojake in rojakinje /. Greater New Yorka, da .nas t i tlau v obilnem številu poseliti blagovolijo. Zabave bo dovolj, za katero bo skrb»*l pripravljalni