Jxhaja Irihrcdnaieden: v torek, četrtek, soboto. n e d three time* avsetk Tue£&e kot se čuje kakih 15 tisoč francoske pehote. Frandoz^! se hočejo dobro pripraviti za vsak slučaj, ako resnično nastane, kako uporno gibanje mej rurskim delavstvom. Francozi bodo pričeli obratova-vati rudnike. Pariz, 28. marca. — Francoski delavski minister izjavlja, da se bo v Ruru pričelo s splošnim •bratovanjem po vseh rudnikih prihodnji mesec. Okoli 15 tisoč "talijanskih delavcev bo dospelo v Rur, katere se bo zaposlilo po rudnikih in za nalaganje premaga in koksa na železniške vozove. Nemški industrijalni magnat v Rimu. Rim. 28. marca. — Hugo Sti-*es znani nemški magnat se je podal v Rim na važno politično posvetovanje z italijanskimi državniki in Vatikanom, kako bi se dalo vplivati na Franci io, da ti umaknila svoje čete iz Kura. Iz Rima se bo podal na Špansko z istimi nameni. Mrs. W. J. Crowder je lupila v svoji kuhinji krompir v Lynchburg, Va. Ko ga tako jemlje iz vreče, najde notri listek s sledečo vsebino: "Jaz sem dobil za ta bušel krompirja 24 centov. Koliko ste plačali za njega Vi?" Ta listek je utaknil v vrečo baje farmar. Mrs. Crowder pa izjavlja, kot to poročajo listi, da je plačala za isti bušel krompirja $1.20. Vzemite v roke svinčnik in računajte. Dobili boste, da je nekje, predno je prišel krompir v roke Mrs. Crowder ostalo 96 centov. Nekdo je zaslužil pri tistem bušlu krompirja celih 96 centov. Zdaj pa yz£mi m o farmarja, ki ga je sadil, okopava!, gojil in izkopal, nato še peljal mogoče več milj predno ga je prodal, ta je pa dobil za njega borih 24 centov. Ta slika kaže, kako gotovi faktorji požirajo mastne profite od vsakega produkta predno dospe isti v zadnje roke konsu- 400 do 500 odstotkov dobička napraviti pri stvari je vsekakor preveč. Kakor ta slil& kaže u-bogega farmarja, ki je garal celo leto, a končno prodal krompir bušel -za borih 24 centov, tako si lahko predstavljamo tudi vse delavstvo, ki gara od zore do mraka po tovarnah, rudnikih in vseb nevarnih prestorih. k;er izpostavlja v nevarnost svoje življenje, zato pa prejema le bo-t> plačo, s katero se komaj preživi od dne do drrt?. Magnati pa sede po mehkih stolcih, pušijo dragocene duhteče smodke in mej tem vlečejo bogate mastne profite po več sto procentov :»d vsega, kar jim delavec produci-ra. I11 ko se delavstvo oglasi za svoje pravice, ga proglasijo za radikalnega, naslikajo ga nevar-iega državi itd. Je-li vse to pravica? Kaj naj na vse to reče poštenost in pravičnost? Ko tisti, ki trdo gara in producira ne prejme skoro nič, drugi pa petkrat toliko pobaše v svoj nenasitni žep. Prav nič čudnega ni, če pogledamo na to sliko, ko vidimo, da ubogi farmarji, prodajajo svoje produkte skoro zastonjt a kar on potrebuje, obleke, orodja, itd. mora plačati petkrat dražje v primeru cene, za katero proda svoje produkte, ako jih vidimo, kako propadajo, prodajajo svoja posestva in silijo iz farm v mesta. Vlada pa, ki bi morala v takih slučajih spregovoriti resno besedo, lepo molči in reče ne take ne take, dasi vidi, kako veriž-niki grabijo mastne profite za svoje nenasitne žepe. KRATKE AMERI- ŠKE TESTI. — V glavnih krogih demokratske stranke se širijo govorice, da bo pri prihodnjih volitvah zopet aktivno deloval bivši predsednik Wilson. Nekateri celo prerokujejo, da ga bodo dali na kandidatsko listino pri nominaciji kandidatov. — Palmer Canfield dosedajni pravdni svetovalec pri zvezni prohibicijski komisiji, je imenovan za zveznega komisarja v državi Zjlew York. Novega prohi-bicijskega komisarja v državi New York čaka težko delo, ker v tej državi je več kot eno tretjino vseh tihotapcev v celi uniji- — Tajnik za notranje zadeve Zedinjenih držav je objavil te dni vest, da se bo s 20. aprilom pričelo razdeljevati "homeste-ad-e dosluženim vojnim veteranom. Unija ima 400 tisoč akrov zemlje v državi Utah na razpolago za te namene. — Nov; rekord je dosegel v zrakoplovnem letanju major Leo G. Heffernan v Arizoni, ko je preletel 2^0 milj v eni uri. To je dosedaj največja hitrost, ki jo je dosegel kak letalec v zrakoplovstvu. — Urad za notranje zadeve v Washingtonu podaja statistiko KANADA BO SPREJELA I-* TALIJANSKE IZSELJENCE. Rim. 28. marca. — Minister-ski predsednik Aiussolini je danes prejel od Kanadske vlade ponudbe, ki nudf tisočerim italijanskim izseljencem priliko, da se naselijo v Kanadi, ker v izseljevanju iz Italije v Zedinjene države je ustavljeno že precej časa, radi izčrpane kvote italijanskih izseljencev. V Kanadi bodo to leto potrebovali silno veliko farmarskih delavcev. INDIJA POSTAJA SAMOZAVESTNA, JOG0SLOIANSKE N0¥ICE|PAPEŽ PIJ xr P°1ZKUŠA Iz Delhi-a, Indija prihajajo poročila, ki govore o marsikaki zanimivi stvari, ki se pa seveda Veliki Britaniji prav nič preveč ne dopade. Tako je te dni odločno stopil pred indijsko vladno zbornico, katera je seveda pod popolnim spretnim politic-inim vplivom Velike Britanije neki indijski domovinec Mr. Ya-min Khati, in je v svojem govoru odločno zahteval v imenu milijonov indijskih -domačinov, da se v indijsko armado nastavi domače častnike Indijce. Britski armadni štabni komisar mu je v lepem a zvitem govoru odgovoril, da je to za en- Bridka izguba je doletela g. dvornega svetnika Franca Šuk-ljeia in vso rodbino njegovo. U-mrla je namreč dne 2. t. m. na gradu Kamnu njegova soproga gospa Roža Šuklje iz znane novomeške ugledne rodbine Rosi-n«*ve, s katero je ta odlični naš politik živel 50 let v vzornem in nadlvse srečnem ter harmoničnem zakonu. Umrl je 3. t. m. popoldne starosta duhovnikov ljubljanske škofije, zlatomašnik Karel Kli-nar, vpokojeni ekspozit, bivajoč zadnji čas v Ribnici. Pokojni je bil rojen 4. nov. 1836. V Tržiču, v mašnika posvečen 1. 1863. Letos bi bil torej obhajal biserni jubilej mašništva. a .ga je smrt po dvadnevni bolezni prehitela. Služboval je kot kaplan na Jesenicah in v Košani, nato je bil 6 let kurat v Šturiji na Vipavskem. Huda vročinska bolezen z občutnimi posledicami ga je prisilila, da je moral zgodaj v pokoj železniških ponesrecb, katera ka- ikrat. mo£°če: ker domačini že, da so tekom lanskega leta TQ22. povozili vlaki v Zedinjenih državah 5,776 ljudi. Mej temi je bilo 2,424 takih, ki so bili ubiti na križiščih ; 1,236 železniških u-službencev; ostalo število pa so bili potniki in drugi, ki so izgubili svoje življenje ob priliki železniških nesreč. — Velikanske materialne škode povzročajo poplavi v državi Iowa, kjer prestaplja reka Missouri svoje bregove. V okolici Onawa je na milje in milje najboljšega polja poplavljenega. Po več krajih so morali farmarji zapustiti svoja domovja, odpeljati živino itd. Kaj takega ne pomnijo po tamošnji okolici že več let. — Btizu Key West. Florida, je bil ustavljen kubanski parnik Monte Note. na katerem je bila vprizorjena preiskava radi opojnih pijač. Na parniki so baje našli 2100 zabojev stare wiske in mnogo raznovrstnih likerjev. V Madison, Kans. so se ti- REŠITI ŽIVLJENJE NADŠKOFU . ZEPLIAKU. Rim, 28. marca. — Vatikanski krogi so v resnih skrbeh, radi smrtne obsodbe, ki jo je izrekla boljševiška porota nad nadškofom Zepliakom in njegovem generalnem vikarju Buaoloviču v Moskvi. Sveti Oče bo baje o-sebno apeliral na sovjetslco vlado, da naj prepreči smrtno izvršitev nad obsojenimi duhovniki. ARGENTINIJA USTANOTI DRZAYNO KLAINW0. Buenos Aires, 28. marea. — Tujezemski trusti, so pričeli v Argentiniji prav tako zasedati trgovska križišča, kot v Mehiki razni petrolejski magnati na pe-trolejskem polju. Razne chica-ške tvrdke so pričele ustanavljati po Argentiniji že svoje klav- niške podružnice, kjer se pridno brez pokoja. Opr^vljkl "j7 nam- bajijo z konzerviranjem mese- Indijci nimajo tiste izobrazbe, kakor jo zahtevajo današnji časi od povprečnega armadnega Sastnika. V slučaju potrebe je dejal Anglež, bi ne mogli postaviti Indijske armade proti modernemu sovražniku. A Yamin Khan je zopet vstal in vprašal štabnega komisarja. *akaj Anglija ne fegradi modernih šol v Indiji, ko vendar izkoristi Indijo za milijone vsako leto. "Indijci so Vam dobri," je dejal, "ko je treba vam znašati skupaj razni materijal, ki ga izvažate v Evropo, toda šol tega jim ne daste, kje naj pa izobrazimo svoje ljudi, ako jih nimamo kje. Bogastvo jemljete nam iz rok, a v- povračilo ne dobimo ničesar!" Tak^ o-1o ni drznil povedati uradni vladi v Indiji do danes še noben v Indiji. Ta samozavest Yamina Khan. je gotovo dirnila vso angleško javnost naravnost v srce. Kaj, že divjaki hočejo svobode? To je reč službo duhovnega oskrbnika v božjepotni cerkvi pri Novi Štifti — skoraj 40 let. Radiču politika nese. Sarajevska "Hrv. Sloga" piše o Radiču: Radič je nazval vodstvo Hrvatske tež. stranke "pokvarjeno gospodo." Toda zakaj ? Dočim ti ljudje v boju za dobrobit naroda lezejo dan za dnem-v vedno večjo bedo in siromaštvo, pa Radič V svojem delu za narod zbira in bogati, tako da je danes on, ki je bil še pred par leti čisto reven, bogatejši nego vsi o-stali hrvatski politiki skupaj, kajti njegovo premoženje znaša približno 20 milijonov kron." — Radič dela potemtakem zelo uspešno politiko. Izgradba zagrebškega kolodvora. Za razširjenje in izgra'1-; bo zagrebškega kolodvora so 'pripravljeni načrti, ki naj bi za-jdostil potrebam za dobo 50 let. ; Del teh načrtov se že izvršuje lin bodo v kratkem dokončana j dela razširjenega kolodvora pri ! Čul inovcu. Nato se začno dela jza zgradbo tovornega kolodvora nih jestvin. Argentinski državniki so proces tujezemskih tru-stov že. zapazili in o tem vprašanju prav resno premišljujejo, kako bi nastopili, da bi z vs-pešno konkurenco izpodrinili iz Argentinskega trga vse tujce. Argentinija je bogata dežela s živinorejstvom. Na sto tisoče in sto tisoče klavne živine proda letno Evropi. Klavnice in to moderne so torej Argentiniji neobhodno potrebne. Tujezemski tru-sti so opazili ta trenutek in ga hočejo izrabiti, kar imajo iz svojega trgovskega stališča popolnoma prav. Toda opazili so nakane tujcev tudi Argentine! sami. Dr. Thomas A. Le Breton, minister za poljedelstvo, kije že dalj časa preje proučeval bmetij-stvo po razrfih državah, je predlagal argentinski vladi, da naj ustanovi svojo lastno državne klavnico, in da naj se vrši v Argentiniji vse konzervirale pod državnim nadzorstvom. F©d o-krilj em vladnega nadzorstva bi, prišlo po Brentonovem proračunu konzerviranje in ves klavni- ki bo ležal med glavnim in ran- fki P^Iukt mnogo ceneje, ka- — V Coal Valley, III. je družba ustavila obratovanje tamkaj-šnega premogorova za nedoločen čas. šna eksplozija je sledila, ki je uničila več poslopij po okolici. Materialna škoda se ceni na samem olju in tankih za več sto tisoč dolarjev. — Predsednikj Ameriške.Delavske Federacije Samuel Gom-pers je predvčerajšnim zapustil v New Yorku bolnišnico, v kateri je moral ostati nad dva tedna po nasvetih zdravnikov radi pljučnice, ki ga je vrgla na bolniško postelj. — V East St. Lotfis, I1L so izvršili banditi predvčerajšnim drzen rop. Štirje banditi so ustavili pomožnega blagajnika od Illinois Southern National Bank Samuela D. Barber, ko se je peljal s svojim avtomobilom. Zapustil je ravno banko, kjer je dvignil $^0.000.00 v gotovini. Vzeli so mu ves denar, ga pota vili na cesto, ter se odpeljali v njegovem lastnem avtomobilu. Policija je bila takoj obveščena, ki pa dosedaj še ni našla nika-kega sledu o storilcih. .— V Washougal, Wash, je pogorela tamkajšna volnena predilnica, ki je bila postavljena ob relej Columbia. Več sto delavcev je s tem ob delo, žgali tamkajšni oljni tanki. Stra- ^otovo neumljivo za John Bula. Toda nai bo umljivo ali ne, svei se obrača, ljudstvo spregleduje in dan "plačila za oholo Anglijo prihaja. Potlačila je v krvi in z zvijačami svobodoljubne želje Trcev. Toda Irci so majhni. Teh je komaj 7 milijonov, pa še ti so razcepljeni. Toda Indija ni Irska, ta šteje 319 milijonov ljudi, če se vzdigne, to je sila, katere je Anglije strah. Zahteva, da se nastavi v indijsko armado domače častnike-je že velik korak k pravi samozavesti, v kateri se bo v kratkem tudi sedaj še necivilizirani Indijec izobrazzil. da bo popolnoma spregledal. Kadar se pa to zgodi, tedaj bo pa Angleški slavi v Indiji za vedno odzvonilo. -o- LONDON ŠTEJE BLIZU 7. MILIJONOV PREBIVALCEV. . London, 28. marca. — Glasim poročil iz urada komisije, ki je vodila Ljudsko štetje v Londonu, je londonsko mesto štelo s predmestji vred dne 31. dec. lanskega leta celih 6,891,419 duš. Od zadnjega štetja pravi poročilo, je London napredoval za 57,885 duš. žirnim kolodvorom. Delo izvrši po vsej priliki zagrebško železniško ravnateljstvo v lastni re-jžiji. Francosko poslaništvo v Beo-I gradu. Francoska republika j zgradi za svoje poslaništvo v j Beogradu palačo, v kateri bo na-jstanjen poslaniški urad in osob-je poslaništva. Z gradnjo palače se prične že tekom letošnjega leta. Kristan zopet pri dnarcih. Vodstvo Slovenske banke in pa Zadružne banke je prevzel g. Anton Kristan, ki se je vrnil iz Belja v Ljubljano. Zadružna banka in Slovenska banka sta a-filijaciji Slovenske (Praprotni-kove) banke, ki ima pri obeh večino delnic. Zadrulna banka bi se imela fuzijonirati s Slovensko banko, do fozije pa še ni prišlo. Ušive poštne pošiljatve. Na peronu glavnega kolodvora v Mariboru sta stala več dni dva poštna ročna vozička, naložena s poštnimi paketi za rekrute iz ^ Srbije, Črne gore in Macedonije. j Na obeh vozičkih so pritrjeni napisi, ki svarijo potnike, naj še ne približajo paketom, ker so — okuženi od uši. Pisec teh vrstic si je ogledal oba vozička s paketi. In kaj je videl? Po paketih kar mrgoli — macedonskih uši. Mariborska pošta se brani prevzeti te pakete. Menda bodo uši s paketi vred transportirali zopet nazaj na Balkan. kor če se pusti to obrt v rokah) privatnikov, ki bodo v prvi vrsti gledali na svoje lastne žepe, izmozgavali delavstvo in živinorejce. Argentinskim državnikom se ideja dopade. so pripravljeni Brentonove načrte podpreti in državna klavnica v Argentiniji je skoraj gotova stvar. S tem bo Argentinija pa tudi ložje vodila konkurenco z drugimi državami, česar bi ne mogla, ako bi bile klavnice v rokab tuie-zemskih trustov. DENARNE POŠILJATO, Včerajšne cene so bile jugoslovanskim dinarjem: 100 — Din.......$ 1.35 500 — Din.......$ 5.90 1000 — Din.......$11.60 2500 — Din.......$29.00 5000 — Din....... $57.— Za italijanske lire: — Lir ........ $ 2-#5 100 — Lir ........ $ 5.6« 300 —- Lir ........ %15-fo 50« — Lir ........ iooo — Lir ........ $5*-*o Pri večjih svotah, ki »rečegajo 20 5 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo se posebni popust. Predno pošljete desar črez druge tvrdke se spomnita na naše podjetje, ki bo Vam poslalo Vai denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Kaše eene so vedno najnižje! Vse pošiljatve naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDINOST 1849 W. 22nd. St Chicago, J 'TOIMOST- EDINOST (UNITY.) Uhaja vsak torek, Četrtek in sobota — Issued every Tuesday Thursday and S&torday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company t%49 West asnd Street. CHICAGO, ILL. ______ _ Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3.00 Za Združene Države za pol leta................................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3.5« Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta________$i-7S JUBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.« For United States for half year........................$1.9® For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.9* _"__Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.73 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JB PLAČAN' LIST. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vas STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje d« t2. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo Številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno Številko do 12. ure ▼ četrtek dopoldne._ Entered as second class matter October nth 1919* at Post Office at Chicago, III., under the act of March 3rd 1879. Ameriki se oči odpirajo. - Na to opozarjamo tudi katoliška društva in jednote. Skoraj vsa imajo v svojih pravilih, da mora vsak njih član pošiljati otro- ' ke samo v katoliško šolo. Zakaj se ta pravila ne izpolnjujejo? Zakaj se dovoljuje članom, da prestopajo to točko? Ali ni ta točka, ki ukazuje, da se mora take člane suspendirati, zadnje čase že sam humbug, ker se* itak ne izpolnuje? Stariši, ki ne pošiljajo otrok v katoliško šolo, kjer je, ne.morejo dobiti odveze pri spovedi, ako drugače ne poskrbe za dober poduk otrok v krščanskem nauku, da jih pošiljajo v kako nedeljsko šolo, ki pa mora biti {>0 odločilu svete stolice vsaj dvakrat na teden. t IZ SLOVENSKIH NASELBIN. | * * * Leadville, Colo. (Strašna nesreča). — Vse drugo bi bili prej' pričakovali, kakor da bo naša cerkev zgorela. Na praznik sv. Jožea, patrona^naše cerkve in naselbine smo se pripravljali od 1. marca počenši. Zvečer ob 7:30 smo se vsaki dan zbirali v cerkvi in molili rožnivenec ter lita-nije sv. Jožefa z raznimi molitvami. Hoteli, smo s to pobož-nostjo doseči dvoje: da bi se zboljšale delavske razmere in da bi polagoma ustanovili svojo lastno katoliško šolo. Ljudje so zelo radi obiskovali to pobož-nost in se veselili praznovanja sv. Jožefa. Ker je bil praznik v pondeljek in ker je vse delavstvo o\> delavnikih zaposleno, zato smo sklenili, da bo glavno praznovanje v nedeljo 18. marca. Cerkev smo okrasili tako, da že dolgo vrst let ni bila tako 9-Iepšana. Pri prvi in drugi maši čer smo peli Iitanije sv. Jožefa in ga v molitvah prosili varstva in ponoči . . . Praznovanje je minilo ob 8:30 zvečer. Ljudje so se polagoma iz cerkve razšli. Npbeden ni slutil, kaj se bo zgo-riilo čez par ur. Jaz sem bil v cerkvi zadnjikrat ob zvečer, pogledal vse po cerkvi in našel sem vse v redu. Cerkev sem zaklenil. V svoji sobi sem nato molil in bral do polnoči. Kolikrat smo že povdarjali, da naše publične Šole ne storijo svoje dolžnosti ne do države, ne do naroda in ne do človeške družbe. Sola je najvažnejša naprava v vsaki državi. Mladina je namreč sedanja bodočnost vsakega naroda. Kakoršna ie toraj sedaj mladina, taka bo pa naša prihodnjost. Vse homati-je sedanjega sveta niso od danes. To so samo naravni samo dolgoletno pomanjkljive vzgoje mladine. ( Kdo je uničil Avstrijo? samo oni zakoni, katere je sklenila Avstrija in katere je "katoliški" cesar Franc Jožef potrdil, 0 katerih je veliki Leon XIII. zaklical, da so "Leges abomina-biles," "nesramne postave." In to najdemo pri vseh drugih narodih. Ali si ni Francija že dolga leta sama kopala svojega lastnega groba? Ali ni Nemčija s svojim šolskim sistemom pokvarila svojo |e bila pridiga o sv. Jožefu. Zve-miadino, tako, da so bili katoliki primorani sami svoje šole zidati in vzdrževati ? Enako velikansko napako dela tudi Amerika. Da so danes ječe polne, da so poboljševalnice polne, da danes ni nihče več življenja varen skoraj na sredi mesta opoldne, to so vse samo sadovi slabe vzgoje. Pojdite po ječah in glejte te hudodelce tam zaprte, ali niso zvečina mfadeniči v najlepših letih? Mesto, da bi proizvajali kot koristni člani človeške družbe, pa jih mora človeška družba re-ulti kot divje zveri, za mrežami v kakem zoologiškem vrtu. Pa pojdite v zgodovino vsakega teh krimiitalov, pa boste pri vsakem prišli do vira tega zla — slabo vzgojo. Pred kratkem smo čitali, da se je nek nadut katolikožre izrazil v Oregonu, da se ječe polnijo z učenci katoliških šol. Pa sd se takoj oglasili razni izvedenci v kriminalistiki in povedali, da je ravno nasprotno res, da je komaj 6 odstotkov kriminalov hodilo v katoliške šole. Pa še teh 6 odstotkov so taki, ki so hodili v katoliške šole samo kak mal del svojih šolskih let ali so pa bili dobri in moralni, ko so zapuščali šolo, pa jih je slaba družba pokvarila potem. Sicer pa ni treba nikakih dokazovanj, da publične -šole niso dobre. Kdor je čital le časopise zadnjih mesecev, mu je gotovo padlo v oči, ko je čital, da sami amerikanci niso več zadovoljni s svojim šolskim sistemom, da sami uvidevajo, da jih sedanja publična šola vodi samo v gotovo pogubo. Zato poskušajo v vseh zakonodajnih zbornicah, vseh Združenih držav najti postave, kako bi ta nepravi sistem popravili, kako bi ga zboljšali, da bi mladini koristil in ne škodil. Pred vsem vsi uvidevajo, da je šola brez vere nestvor, humbug, to kar je telo brez duše, nekaj mrtvega. Ako je pa šola nekaj mrtvega, kako naj ohranja življenje narodu? Tako je bilo pri zadnjem državnozborskim zasedanjem kongresa v Washingtonu predloženih več predlog glede tega. V Texas državi imajo pred zbornico predlogo, da mora biti učitelj ali učiteljica na publični šoli samo oni, kdor veruje v Boga. Brezverec ali brezverka v tej državi ne more postati učiteljska moč. Ulinoiska zbornica je skušala z vso silo uvesti dnevno čita-nje svetega pisma v publične šole. Mestni šolski svet v Chicago je poskušal uvesti poduk o moralnem življenju. West Virgin i j ska zbornica ima pred seboj predlogo, po kateri se mora v vse publične šole uvesti etika in morala, to je poduk o čednostnem življenju. Učiteljstvo bo moralo polagati izpite tudi iz tega predmeta. Dve drugi predlogi v tej zbornici zahtevati vsakdanje čitanje svetega pisma v vseh publičnih šolah in vsak otrok bo moral vsaj dve vrstici svetega pisma prepisati vsaki dan. da se mu bo potem toliko globlje utisnil v spomin. Druga predloga v tej zbornici prepoveduje učiti v publičnih šolah evolucijo, (da je človek iz opice.) Kaj vse te nove postave povedo vsakemu pametnemu katoličanu v Ameriki? To, da je šolski vzgojni sistem naših publičnih šol za nič, da publična šola ne vzgaja mladine pravilno, da so o tem prepričani vsi naši zakonodajci, vsi, kateri odločujejo. o bodočnosti naroda,. da vidijo, da treba dati naši mladini drugačne vzgoje, kakor 1 o pa daje sedanja publična šola, da je toraj vsak katoliški oče v vesti dolžan dati svojega o-troka tja, kjer ni treba še-le kakih postav, da se bo otrok vzga-. jai pravilno, ni treba postav, da se bo čitalo kako protestantov-.sko zavito sveto pismo, tudi ne postav, kjer bodo učitelji učili kako moralo ali ktiko brez podlage vere, temveč kjer je vse to že obilno preskrbljeno — v katoliško šolo. Vidi se pa iz tega tudi, kako one župnije greše same na sebi, katerim ni mar, da bi poskrbele za svoje farne šole. '"tram bodo naši fararii daliT dale- Parkrat sem pogledal skozi o-kno, a nisem nič opazil. Možje so mi pozneje pravili, da so nekateri šli ravno malo časa pred polnočjo mimo cerkve, a niso nič opazili, bilo je vse tiho in mirno v cerkvi in okrog cerkvc. Ob 12 in 10 minut zapoje telefonski zvonecf tako močno, da sem se kar ustrašil. Grem k telefonu pa mi zakliče nekdo: "O-genj v cerkvi." Jaz nisem verjel, pa še enkrat vprašam, a mi močno odgovori: "Ogenj v vaši cerkvi.'' Pogledam ,pri oknu in resnično cerkev je bila že do polovice v ognju. Ustrašil sem se tako, da nisem znal, kaj bi začel. Nato prideta dva fanta, poskušala sta, da bi kaj rešila, a je bilo že nemogoče. Eden je šel in e močno pozvonil s cerkvenim zvonom. Zbralo se je nato veliko ljudi, kateri so se trudili, da bi ogenj ustavili. A ogenj je švigal vedno višje in višje in z neznansko naglico požiral krasno stavbo. Ob 1. ponoči je bilo že vse končano, druzega rti bilo kot pepel in še vedno se je valil požirajoči ogenj iz razvalin. Les od strehe je nesla sapa po zraku daleč na vse strani in vs-led tega se je vžgalo več hiš, a k£r je bil sneg po strehah in so fantje splezali takoj na strehe, so pogasili ogenj. Možje in fantje so se trudili, da bi bili ohranili vsaj župni-šče, a je bilo nemogoče, ker je voda v brizgalnicah začela zmr-zovati. Ljudje so ob pogledu, da jijn gori prelepa cerkev, katero so s svojimi žulji postavili pred 24. leti in so zanjo skrbeli, da ni imela nobenega dolga, jokali in žalovali, da je bilo groza. Razen par neobčutnih in neotesanih je vsak jokal. Ob 1. se je začelo vžigati žup-nišče, že prej so zmetali venj v sneg pohištvo, a ko je začelo goreti v župnišču, so nekateri ne boječ se nevarnosti, rešifi še, kar se je dalo. Zgorelo nam je tudi precej zupnišča, le par sob je o-stalo. Žalosten je pogled na pogorišče, iz katerega se še semin-tje kadi. Delo 24 let je bilo uničeno v dobri uri. Nimamo ne cerkve, ne zupnišča. V cerkvi nam je vse zgorelo, vsa cerkvena oprava in še celo kelih s sv. hostijami, tudi toliko nimamo, da bi se vsaj za silo mogla maša brati. Kar je pa bilo cerkvene oprave v župnišču, nam je pa onai zgorela. Postavljeni smo popolnoma goli na cesto. Ljudje še vedno jokajo in žalujejo, nikakor se ne morejo utolažiti. "Mama, kje je cerkev vprašujejo majhni otroci, mama, kam so deli gospod cerkev." A mama začne jokati, ko jo otrok spominja na nekdanjo cerkev. Hud, da strašen je ta udarec. Zdi se nam, da ga ne bomo preboleli. A zaupanje v Boga in v pomoč sv. Jožefa ter zaupanje v dobra srca naših rojakov širom Amerike nas navdaja, da pomoč ne bo izostala. Naša naselbina je majhna, nas je samo pkrog 600 in smo večina sami revni delavci ki dnevno služijo od $2.70 —■ 4 in pri tem pičlem zaslužku, lahko veste, dragi rojaki, da ni naselbina zmožna postaviti cerkev in župnišče. Takoj 19. marca zvečer so se v društvenem domu zbrali možje in fantje cele fare in se posvetovali kaj storiti. Sklenili so najprvo obiskati vse farane da se zve, koliko bi mogli farani dati za novo cerkev. A svota, katera Pismo iz Pariza. ze Edinost L. Kuhar. (Dalje.) ko ne dosega, da bi vsaj nekaj napravili. Zavarovalnina znaša $5000, a kaj je to ob sedanji draginji. Zato trkamo potom tega dopisa na usmiljena srca vseh naših rojakov in prosimo prav vsakega, da nam tako nesrečno prizadetim pomaga. Gospode župnike pa prosimo, ako bi bilo komu mogoče, da bi nam podarili kako slabo masno obleko, katero so morda že zavrgli ali kelih ali monštranco sploh kar spada k božji službi, ker ie nam prav vse zgorelo, tudi maŠne knjige, sploh vse Iitur-gične knjige. Darove naj pošlje vsak na naslov: Cerkveni odbor cerkve sv. Jožefa 515 — 525 West Chestnut Street, Leadville, Colo. Rev. John Miklavčič, župnik. Frank Zaitz, Jr. preds. Frank Stibrnik. Joseph Člane (Klun).. -o- So. Chicago, — Prijatelji godbe in lepega petja v naselbini so zložili toliko denarja skupaj, da bo na Velikonoč prva maša — instrumentalna ali petje sprem-ljevano z godbo. Nastopi 8 iz-vežbanih godcev in se bo proizvajala Battman's Mass in F. Zopet lep napredek tudi na tem polju. Poročevalec. -o- Iron Mountain, Mich. — Za časa mojega potovanja po državi Michigan se imam zahvaliti tudi Mr. Bercetu našemu lokalnemu zastopniku v Iron Mountain. Ko sem dospel v naselbino sem bil nadvse prijazno sprejet od Mr. in Mrs. Bercet. Mr. Berce mi ie veliko pomagal, ko me je vodil okoli slovenskih družin, katere so po tej o-kolici silno razstresene. Pa tudi snega ni manjkalo zato. sva imela le bolj težavno pot, ali vspeh sva le dosegla, da sva pridobila precej novih naročnikov za naše liste. Zato se Mr. Bercetu prav iz srca zahvaljujem, Bog mu naj stotero poplača za ves trud, ki ga je imel dotične dni z menoj z agitiranjem za katoliški (Dalje na* 4. strani.) Ne moremo razmotrivati o vojaških razlogih ki so m< izpraznitev Galipolja v trenotku, ko bi ekspeaicija imela ust* vendar se nam zdi, da je postopanje angleškega vrhovnega veljstva 1915. isto, kot v avgustu 1914. Aamiraliteta se je o< vidno vstrasila svojih uspehov, ki jih ni želela, in je rajši hit zaključila dardanelski manever, mesto da bi odprla Rusiji Črnega v Sredozemsko morje. Skoroda smo prisiljeni misliti je dardanelska ekspedicija bila le komedija, za koje uspeh bril ska admiraliteta nikdar ni resno upala, oziroma ga niti želela. Sedaj, ko smo parkrat zaporedoma konstatirali trdoglavno postopanje britanske vlade v neki gotovi natančno preračunani smeri, se moramo vprašati, zakaj neki je V. Britanija s tako nerazumljivo odločnostjo delovala očividno proti interesu aliir*. nih velesil in osobito v neprilog popolnoma osamljene zave»£--<3 ce Rusije. Razlogi zato so morali biti res silno tehtni, razlag je mogoče. Prvič je lahko biti, da je Rusija sama gledal z ljubosumnimi očmi na angleško brodovje ter izrazila svojo nezadovoljnost nad poizkusi, ki bi jih Anglija pod vzela, da & osvoji Carigrad, katerega je Rusija že štela med svoj bojni plen Anglija bi torej bila v tem slučaju ravnala le z veliko obzirnostjo napram svoji ruski zaveznici, ki je hotela vprašanje Carigrada rešiti brez pomoči angleških drednavtov. Drugič pa je tudi sledeča razlaga dopustna. Anglija je imela glede bodočnosti turškega cesarstva svoje lastno mnenje, in je želela, da ji Rusija teh računov ne prekriža. Zato nf marala pod-vzeti ničesar, kar bi vojaški položaj Rusije olajšalo. Anglija je morebiti gojila tiho željo, da bodo osrednje velesile premagane in da pri razdelitvi plena Rusija ne bo navzoča. Prva razlaga je izključena, o tem nas bodo sledeče vrste prepričale. Mi smo za druge*! Poklicali bomo na pomoč nekaj zanimivih tajnih dokumentov, ki jih je koncem 1917. in začetkom 1918. objavila ruska sovjetska vlada. Dva dokumenta si hočemo ogledati in sicer tako-zvani dokument 23 bis in 25 bis. Prvi ie zapisnik velike ruske konference od 8. februarja 1914. ki se je pečala o organizaciji ruskega vpada na Carigrad in na metrske ožine. Tem beremo sledeče besede: Zgodovinski problem, morskih ožin za nas obstoji v tem, da si jih osvojimo. Mi moramo gospodovati nad obema obalima Bospora, Marmare in Dardanel, da si bomo na ta način osigurali izhod v Sredozemsko morje. Tega problema mi ne bomo mogli rešiti na drugi način kot v slučaju splošne evropske vojske. Osvojitev Dardanel zavisi od ugodnega trenotka. Ustvariti ta ugoden trenotek. je naloga vnanjega ministrstva." Sledi nadalje detajlirano poročilo o poteku konference, kateri so prisostvovali Sazonov kot vnanji minister, Grigorovič minister mornarice, Žilinski načelnik generalnega štaba" Giero poslanik v Carigradu in še drugi strokovnjaki v vojaških in pomorskih vprašanjih. Konferenca je natančno določila, katere čete bodo udeležene pri napadu na Bospor, kako se bo vršil transport in tudi predvidela vse evropske komplikacije, ki bi ekspedicijo proti Carigradu lahko ovirale. Pretresli so vse možnosti, študirali stališče Avstrije. Nemčije Romunije. Anglije in Francije. # ^ J| 5. aprila 1914. je car pritrdil sklepom konference. Za našo vporabo podčrtajmo v tej konferenci Ie trdno ne-omahljivo voljo ruske vlade si osvojiti carigrajske in dardanel-ske ožine če tudi z največjimi žrtvami. Rusija je torej v vig^di 1914. smatrala osvojitev Carigrada kot najnujnejši in najbližji cilj svoje politike. Obdržimo to udejstvitev. Dokument 25 bis je datiran od 4. marca 1915. in vsebuje v velikih potezah tajno rusko-francosko-angleško pogodbo o vsodi c?rigrajskih ožin. Francija in Anglijti privolita v to, da v slučaju "srečnega izida svetovne vojske" Rusija zasede Carigrad, obe obali Bospora in Marmarskega morja ter evropsko obal Dardanel Rusiji pripadeta tudi otoka Imbros in Tenedos pred Dar-danelami. Ruska vlada pa pripoznava od svoje strani Angležem in Francozom gotove pravice v Palestini, Mezopotamiji in v Perziji. Italija se je v londonskem paktu od 26. aprila 1915 pridružila anglo-francosko-ruski pogodbi pod pogoji, ki so nam Jugoslovanom v žalosten spomin. Resnici na ljubo pristavimo, da nosi londonski pakt podpis grofa Benckendorffa-a, ruskega poslanika v Londonu. Iz navedenega dokumenta sledi, da Rusija v ištini nikakor ni opustila svojih teženj po Carigradu in po ožinah in da se je držala popolnoma sklepov konference v januarju 1914. Se več mi vidimo, da se je Rusom posrečilo pridobiti angleški podpis seveda proti zelo resnim protiuslugam. Rusija je nemoteno šla proti svojemu cilju. Obdržimo tudi to drugo konstatacijo. Škoda je sedaj samo, da boljševiki niso objavili tudi besedila tajne pogodbe, ki sta jo tik pred\izbruhom svetovne vojske podpisala predsednik francoske republike R. Poincare in ruski car. Da se je takrat (junij 1914.) podpisala vojaška pogodba, ie znano in tudi njen namen, samo natančno besedilo še ni bilo objavljeno in zato smo navezani na razna domnevanja, ki pa v našem slučaju nosijo značaj absolutne verjetnosti. Kakašne pogoje je stavil ruski car francoskemu predsedniku za morebitno vojaško pomoč v franko-nemskem konfliktu? Teh pogojev nam ne bo težko uganiti, sedaj ko poznamo predmet velike ruske državne konference v januarju 1^14. in vsebino ruso-franko-angleške pogodbe o carigrajskih ožinah iz marca 1915. Brezdvomno je car Nikolaj obljubil Franciji svojo vojaško pomoč pod pogojem, da slednja pripozna upravičenost ruskih teženj po Carigradu in ožinah. Če je Rusija januarja 1914* tako podčrtala zahtevo po izhodu iz. Črnega morja, če je v marcu 19*5. dosegla privolitev zavezniških velesil za izvršitev svojih načrtov, potem je tudi v juniju 1914. neprikrito zahtevala od Francije, da prizna ruske pravice do Carigrada in ožin. Ta zaključek se nam zdi popolnoma naraven in tako smo zadostno poučeni o pogodbi med Poincarijem in carjem Nikolajem, ako-ravno ne poznamo besedila. (Dalje prihodnjič.) fitfVTjS' .' •'.'»TW^f^Wr I«; mp • ^ ■ • NA STRAŽI. 4*GIas Svobode" se je nedavno zaletel v sv. mašo in v denar, Vi se plačuje za sv. maše. Pros-luli Novak potegnil je zopet za Stfoj neumni zvonec. Na njego-neslanosti, češ, da je vse to imbug, treba odgovoriti. Me-se Zvonec v stvari, o katerih toliko razume, kakor zajec na boben; in če komu, bi njemu lahko rekli: "Čevlje sodi naj ko-»» prtar ... Kaj pa je sv. maša? Kristus, naš Bog in naš Gospod, se je sicer enkrat na lesu Vriža daroval Bogu za nas, da bi nas odkupiL, vendar pa ni hotel, da bi z njegovo smrtjo prenehalo svečeništvo - (Hebr. 7, 24), zato je pri poslednji večerji v noči, ko je bil izdan, svoji nevesti, Cerkvi, zapustil vidno daritev, kakor jo zahteva človeška narava--da se nam po tej daritvi predočuje ona krvava daritev, ki se je samo enkrat na križu opravila, da se spomin na to daritev ohrani do konca sveta (i. Kor. 11, 24) in da se korist in moč te daritve obrne v odpuščanje grehov, katere zakrivimo dan za dnevom. — Kristus je izjavil, da je on večni duhoven po redu Melkizedekgvem, daroval je svoje Telo in svojo Kri pod podobama kruha in vina Bogu, svojemu Očetu, podal je oboje svojim apostolom v za-rživanje, apostolom, katere je postavil v tem trenutku za svoje duhovne; njim in njihovim naslednikom v svečeništvu je u-kazal. aa opravljajo to isto daritev, rekoč: "To storite v moj spomin!" (Luk. 22, 19; 1. Kor. 11, 24), kakor je katoliška Cerkev to vedno razumevala in učila (Tridentinski cerkveni zbor 5. 22, c. 1). "Je to ravno isti dar, je to vedno isti, ki se daruje po duhovnu, kakor ta, ki se je daroval na križu, samo način darovanja je različen" (istotam c. 20.) Sv. maša je torej na zemlji češčenje Boga v najvišji meri, je najvišje češčenje, katero morejo ljudje Bogu,' skazovati. Cerkev zahteva od vsakega kristjana pod ! smrtnim grehom, da se te daritve udeleži vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik. Cerkev hoče, da kristjani z njo vkup žive življenje Kristusovo. Ona pozna človeško slabost in ve, kako malo se mnogi ljudje brigajo za božjo službo, ki ni zapovedana. Zato taka strogost v tem ozi-ru ,ki je psihologično edino prava. Ta strogost odgovarja naravi stvari; kajti verniki so kot udje Kristusovega telesa zavezani, da so združeni z glavo, dolžni so samim sebi in občini, da se udeležujejo skupne božje službe. Sv. maša je bogoslužje, katero je Kristus določil za vse čase. Prvo sv. mašo je daroval sam, potem pa je ukazal apostolom: 'To storite v inoj spomin." "Smrt Gospodovo naj oznanjajo'' (pri tem opravilu), "dokler ne pride" (k sodbi) (1. Kor. 11, Sv. maša je pa tudi bogosluž- BELO DOBIJO DEKLETA! Takoj dobi delo par deklet. Delo lahko na strojih in ročna dela, kot sestavljanje raznih izdelkov. Delu se je lahko priučiti. Plača po dogovoru. Potrebujemo tudi dva fanta, v starosti od 16. let naprej. Delo »rimerno in plača po dogovoru. Vprašajte osebno pri: BAN ROW COMPANY 2230 — So. Wood Street. CHICAGO, ILL. je, ki je spojeno z največ milost, mi. Pri sv. maši se razdeljujejo vse milosti in zasluženja, katera je Kristus za nas pridobil s krvavo daritvijo. Sv. maša naj posvečuje duhovna in ljudstvo. Sv. maša je nadalje najvzviše-nejši umotvor, kar jih ima človeštvo. Cerkev je najlepše božje delo na svetu, zato toora pa tudi njeno bogoslužje odsevati v prav nebeški krasoti. Človeški duh ni mogel in ne more kaj krasnejše-ga iznajti, Bog ni mogel človeku ničesar dati, kar bi bilo za njega z večjimi milostmi združeno. Ta umotvor se je polagoma razvijal, dokler ni dosegel današnje krasote. Kristus je daroval prvo evharistično daritev v tesni zvezi na velikonočno Jag-nj,e Starega Zakona, z neskončno ljubeznijo in božjo dostojnostjo. Zgled Kristusov je bil ravnilo za apostole, pri praznovanju Velike noči so storili v prvi vrsti to, kar je storil Kristus. Po njegovi volji in razsvitljeni od sv. Duha dodeljeni so pa še posebne molitve in vpeljali obrede, da bi opravljali in slavili sv. skrivnosti kar najbolj mogoče častljivo in slavno. Posamezni obredi, kakor jih nahajamo pri vseh liturgijah, segajo do apostolskih časov in ustnega izročila. K tem spadajo pripravljalne molitve, čitanje iz sv. »Pisma, prepevanje psalmov, daritev kruha in vina, molitve za žive in mrtve, darovanje z besedami konsekracije. omenjanje smrti in vstajenja Gospodovega, molitev Gospodova, znamenja križa, poljub miru, lomljenje in razdelitev hostije (obhajilo). Zahvala po obhajilu. Gospod je prepustil cerkvenim predstojnikom, da dajo daritvi, ki jo ie On postavil, primerno liturgič-no obliko in slavlje. Pozabiti pa ne smemo: Sv. maša ni samo nekak spomin, ne-, kaka podoba daritve na križu — tako da bi se na primer spominjali dogodkov, ki so se vršili pred igoo leti na Golgoti-- sv. maša je pravo in resnično ponavljanje one daritve, ki je odrešila, svet. Tu pred nami na oltarju ponavlja Zveličar ono šv. pokorščino in neskončno ljubezen, s katero je opravil daritev na križu. Humbug, vpije zloglasni Zvonko, je dajati, plačevati za sv. maše! Humbug bi bil, če bi on rekel, da bo denar, ki ga je nabral kot naročnino za razne liste, pa ga ni nikoli oddal, vrnil 1. aprila! Denar pa, ki ga kedo daruje za sv. maše, se izroči duhovnu s izrecno določbo, da o-pravi v ta aH oni namen darovalca sv. Mašo, in da obrne sadove sv. maše onim v prid, katere je on označil. "Štipendij"--denarni znesek za sv. mašo ni ni-kaka "Kupnina" za sv. mašo, je samo MILOŠČINA, prispevek v vzdrževanje duhovnika, a duhoven je iz pravičnosti vezan, da opravi za to miloščino sv. mašo v gotov namen darovalca (Cod. jur. can. 824). Prvotno so ljudje darovali duhovniku navadno naturalije, in iz te navade se je pozneje razvila krasna navada masnih štipendij ev. "Ali ne veste, da tisti, ki o-pravljajo v svetišču službo, tudi to jedo, kar je od svetišča, in kateri oltarju služijo, od oltarja delež prejemajo?" (1. Kor 9, 13)- Novi urednik 4'Glasu Smrdo-be" neki smrdljivi Zupančič — toraj Zvonkota ni več tam ? — pravi, da "nas daje," ker Glas Svobode trikrat na teden izhaja. — Ej, duševno revše, kaj misliš, da ne vemo, da je vedno več svinj na svetu, aa jim treba vedno več svinske krme? — No, no! Nič nas ne daje. Nasprotno! Veseli nas, ako je res, da je več zmotenih Slovencev naročilo ta smrdljivi list. Kolikor več se jih bo naročilo, toliko več in toliko hitreje jih bo spoznalo kako strašansko farbate svoje koštrune. — Dober svet Zupančiču: Veste kaj, kaj pa, ko bi Ku-ku-klane \ družba šv. mohora za 1. 1923 sledeče knjige: i. Koledar za leto 1924. 1. Življenje svetnikov. 4. s»opič. 3. Slov. Večernic 76 zvezek. 4. .Kemija. Udnina stane 1 dolar. Kdor še vezani molitvenik doplača 30 centov. Oglasite se približno do 5 ^*arca 1923. Zastopnik Družbe sv. Mohora Ameriki: REV. J. M. TRUNK, P. O. Berwick, N. Dak.» NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim in žalostnim srcem naznanjam vsem svojem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nam umrla ljubljena soproga in mati Marija Simec dne -io. marca 1923. ob 9:20 zjutraj je po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti mirno zaspala v Gospodu v starosti $5. let. Pokojna je bila rojena v vasi Griblje na Belokranjskem. V Ameriki je bivala nad 26 let. Bila je zelo mirnega značaja in mej svojimi znanci zelo priljubljena. Vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo za njihove obiske, ko se je pokojna nahajala še v bolniški postelji, kakor tu-ti potem, ko je ležala na mrtvaškem odru. Ista prisrčna zahvala tudi za vse podarjene vence in cvetlice, vsem posameznikom in družinam. 1 Nadalje se najlepše zahvaljujemo č. g- Fathru Leo Novitsky-u O. F. M. ki so pokojno obiska^ali v bolezni in jt* tolažili na bolniški postelji. Hvala Vam za Vaš trud in prijaznost! Pogreb se je vršil 22. marca dopoldne in sicer s sv. mašo zadušnico v cerkvi sv. Štefana in od tam potem na Ressurection pokopališče v Summit, 111. Vsem, ki so pokojno obiskali v bolezni ali potem na mrtvaškem odru, jo spremili na pokopališče, se še enkrat najlepše zahvalimo in Bog plačaj. Ti pa preljuba soproga in mati počivaj in spavaj mirno. sveti ti naj večna luč, dokler te ne obudi angeljska tromba poslednjega dne! Žalujoči ostali: , Nicholas Šimec st. soprog. Nicholas in John Šimec, sinova. Chicago, 11^ dne 24. marca 1923. POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako ka-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, _ 6931 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. V zalogi imam tudi vsakovrstne LUBASOVE HARMONIKE. _11_ B gad začeli razširjati med Slovenci? Bajgali, to bo nekaj fletnega! Micka Kondatova bo nosila naprej gorečo metlo kot simbolj slovenskih ku-ku-eov, Zupančič pa gnojne vile. Se Jožeta Zavertnika z grab-ljami vmes pa bo taka parada, da bo le kaj! VPRAŠALNT KOTIČEK. Vprašanje: Na svetega Pa-trika, sredi posta, so imeli tu-kajšni katoliški Irci svojo zabavo v proslavo tega praznika. Zabava je bila s plesom in drugimi skoraj popolnoma predpust-nimi točkami. Moja hči je tudi hotela iti pa ji nisem pustila, ^.govarjalm te fe da so Irci boljši katoličani, kakor smo Slovenci. Če toraj oni smejo, zakaj bi mi ne smeli .Kaj pravite na to, da Irci vsako leto sredi posta na praznik svetega Patrika prirejajo plesne zabave? Odgovor: Kaj druzega moremo reči; kakor sram naj bo vsakega katolika, ki gre v postu na plesne zabave, stokrat bolj sram pa naj bo katoličane, ki sredi '>osta plese prirejajo, pa naj bodo to Irci, ali Italijani, ali pa naši odpadniki .Post je post in vse te zabave so gotovo proti duhu časa, pa naj se tudi v čast svetemu Patriku obhajajo, ki jih gotovo ni vesel in mu niso prav nič v čast. Čas bi res že bil, da bi sfe Irci zavedli tega! In koliko pohujšanje je to za vse druge katolike. Ko bi kak drug narod, na pr. kaki Slovani v postu tako slavili svojega svetnika, vsaj bi jih ravno Irci zmerjali z vsemi mogočimi imeni. — Vi ste pa orav naredili, da niste pustili svoie hčere tja in tako naredite vsako leto. — Liga narodov ni to kar bi morala biti. Tako trdi Dr. Albert E. Einsten v Cunhu. On pravi, da liga narodov nima moči ne volje, da bi vršila svojo nalogo. Vsled tega podaja rezigna-cijo kot član vrhovnega sveta lige narodov. Pismo iz domovine. so mi poslali še kak darček, pri- srčna hvala in stokrat Bog pla- v ♦ * caj! Urban Nežmah, fazarist. Kdor še ni poslal denarja za Ljubljana. — Še le danes pridem do tega, da se yam morem zahvaliti za vaše pismo in za ple meniti dar. Prejel sem po Ljud- , . °r se ni poslal rfcnarJa ski posojilnici od vas 3 800 kroni knJ1*° mtl m Mige vrnil, prosi-katere so, kakor poročate v pis- m° ]lh V imenu dobrih misi-mu, darovali prečastiti gospodje Jonanev Lazaristov, naj bi se Rev. Homar, Rev. Plaznik Rev 'J "smilili in knjigo plačali. Zaplotnik, Rev. Schiffrer in Rev! _Uprava Edinosti. Mbder. Nimam primernih besedi, s katerimi bi izrazil svojo prisrčno zahvalo blagim gospodom za ta lepi dar. Želim, da bi jih spremljal božji blagoslov povsodi. Mi moKmo za nje. ker so nam v veliki stistki pomagali. — Naznanim Vam tudi, da so "Eksercicije" za vse stanove izgotovljene. Rokopis obsega 570 kvart strani in ima 7 ciklov duhovnih vaj, na pr. za vse stanove, za moške, za ženske, za dekleta itd. Ljudje povprasuie-io po knjigi in jo zelo žele. Če bo tiskana, ne vem. Jaz sem star že nad 80 let, draginja je pa taka, da si skoro ne upam. Naj bo. kakor Bog hoče.l KUKLUXKLANI NA DELU V LOUISSIANI. Baton Rouge, La. — Kuklux-klani so na delu s polno paro pri volilnih kampanjah po vseh občinah. V dveh županijah imajo na listah svoje kandidate, za katere so dobili precej glasov pe nekaterih krajih večino pri primarnih volitvah. Celo za okrajnega sdnika hočejo izvoliti svojega pristaša. To seveda iz vzrokov, da bi jim nihče ne vezal rok. Predor med A laško in Kamčaf ko. ^ - 1 Ameriški inženirji so izdelali be enkrat vsem čč. gospodom. | načrt za zgradbo podmorskega ki so bili tako dobri, da so knji- tunela med Alasko in Kamčat-go plačali in posebej še onim. ki ko. ZAJTERK! KOSILO! VEČERJA! Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste ku- MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR Chicago, 111. 1912 West 22nd Street, Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-kajeno meso in prave domače " Kranjske klobase," doma narejene po slov receptu. Gospodinje zapomnite si to! Zakaj naš narod zaupafsvoje bančne posle nam Zato ker smo včlanjeni pri Federal Reserve Bank, kateri mesečno p* ročamo vse naše poslovanje, ker je naša banka pod vladnim in nadzorstvom kakor tudi Chicago Clearing House Association in pa še, ker imamo sposobno in izvrstno uradništvo in upravni smo si v teku tridesetletnega obstanka, radi naše poštenosti in točno«t^ pridobili zaupanje za vse oddelke našega poslovanja. VSAKI MORE PRI NAS J vložiti varno svoj denar, kupiti prvovrstne hipoteke (mortgage), » poslati denar na vse strani sveta, i kupiti parobrodne listke za vse prekomorske črte, kupiti državne, mestne, okrajne in obrtne bonde. •-* j. . ^ Če ima kdo za krajši čas vložiti na obresti 1,000.00 ali več, urediti zapuščine, pooblastiti zastopnika svoje oporoke, ali pa urediti podarsko transakcijo, ali če ima, naj bo že posameznik, društvo ali druga, denar za investirati, naj se vedno obrne na našo NAJVEČJO, NAJSTAREJŠO IN NAJBOLJ POZNANO JUGOSLOVANSKO BANKO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. KATERA IMA NAD TRINAJST MILIJONOV DOLARJEV IMOVINE, in to ie KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Ave. in vogal 19ste ulice CHICAGO, ILL. KAPITAL IN PREBITEK $1,250,000.00 JjBANČNA TRDNJAVA JUGOSLOVANOV V AMERIKI T-1 : ---—: ■ ' * / ČRNA SMRT Spisal FR. K*. Mesko. "Ne bi verjel, da more ta mož tako ljubiti: Mislil sem, da ljubi le denar. A res je ces; Večji zaklad je ta krasni otrok!" Zvečer je spet prišel. Na bolnici je našel vse pri starem, !e ▼ročina je bila hujša, žeja večja, jezik črn, in kašel se je loteval deklice. Sam ji je vlival zdravila v vroča usta. Ostal je dokaj časa pri nji in jo tolažil. Ali je vedel, da ne bo več govoril z njo, prvo krasotico v mestu? Ko je odhajal, ni bilo resno njegovo lice veselejše, prej mračnejše. Za ihtečo mater in od strahu polblaz-nega očeta je imel edino besedico: "Upajmo!" Rahela pa je bila mirna. Kakor v polsnu je ležala ves dan. Pač je včasih tiho zaječala od bolečin in od ognja, ki je gorel v liji. A prihodnji hip se je nalahko nasmehnila, kakor bi hotela starše potolažiti, ali kakor bi se bila nečesa lepega in sladkega domislila. V noči od sobote do nedelje ji je postalo slabše. Tedaj se je je polastil velik nemir. Večkrat se je v zadregi skoro plašno ozrla na očeta, ki je sedel ob vznožju postelje, do-cim je mati sedela ob vzglavju in ji je s kisom močila vroče čelo. goreča lica in senca, v katerih ji je tolklo kakor s kladivom. V soju dragocene svetilke, viseče s stropa, se ji je zdelo trpeče lice očetovo še bolj strogo, nego je bilo sicer. To jo je plašilo. A bala se je. da je njena ura blizu; morda pozneje ne bo več mogla "povedati, kar hoče in mora. Torej pogum! In pričela je, z materjo najpoprej. "Kaj ne, mamica, če umrem, me ne pozabiš?" • "Sai ne umreš, ti moje zlato!" "In ni res. vse mi odpustiš, dobra moja mamica?" Privzdignila je težko glavo in jo je nagnila. K materini roki, da jo poljubi. A mati se je glasno ihteč oklenila vratu; s poljubi je obsula trpeče, goreče, a v bolesti in v polmračnem soju svetiljkinem tem lepše njeno lice. Molk. Slišal se je le jok materin in naglo, skoro hropeče dihanje očetovo. "Oče, ali mi izpolniš veliko prošnjo?" Boječe je vprašala. Starec se je nagnil k nji. "Vse, moje dete. vse! Govori!" "Ali se ne bodeš srdil na svojo Rahelo? Priden otrok hočem vedno biti, če se ne boš jezil — in če mi Bog da zdravje." "Kako bi se kdo na tebe srdil, ti sladko dete. ti moje srce, moja duša. Govori,' povej 1" Pomolčala je. Drobni beli roki sta se nemirno poigravali s tenko odejo. S tihim, negotovim glasom je čez nekaj časa zaprosila : "Oče, ali bi jutri šel k očetom minoritom?" Starec se je začudil. "Po njihova zdravila? Vešči možje so, pravijo ljudje. A pater Gabriel, izmed vseh najbolj izveden v zdravilstvu, je sam podlegel jezi črne smrti. Saj veš. Odjemal ji je njen plen, naravno. da se je maščevala." Bolnica je nalahko odkimala in je pomolčala. Oči je nemir- «2 S Starokranjske kose in drugo orodje. EDINA AGENTURA ZA CELO AMERIKO CENE SO: Kose močnejše Mol-douke z rinko in klučem, po $2-75r P° 6 kos skupaj, ali več po $2.50; dolge so po 26- 28- 30 in 32 palcev.- Kose malo ožje Po-leranke po $2.00, 6 kos skupaj ali več po $1-75. Klepanje po $1.50» ta težje po $2.00. Brusilni kamni po 50c., ta veliki po 75C. Kosišča po $1-75 in po $2.00. Oselniki plehnati po 50c. leseni po 75c. Srpi lepi, veliki za klepat $1.00. Motike ročno kovane (Struške) $1.50. Motike fabriške, močne po $1.25. Ročno kovane plankače na Kranjskem, 3 funte teške za na desno roko $3 00. Ta velike plankače z obema rokama tesati 6—7 funtov težke $6.50. # _ . Pošljite denar ali poštno nakaznico z naročnino na: STEPHEN STONICH, 105 Lake St., CHISHOLM, MINN. V zalogi imam tudi najboljše vrste Lubasove Harmonike iz Jugoslavije, tri in štiri vrstne, po štirikrat ogla-šene, kakor tudi fine literne steklenice, močne šlifane, pol litra cena $1.00 — en liter $1.50 po dva litra $2.00. Poštnino plačam na vse kraje. Vse blago popolnoma garantirano. Prodajamo tudi na debelo trgovinam. Pišite po naš ceniki DOMAČE PI ¥ D! Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS: "HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO! Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. M AL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21 st Street, CHICAGO, ILL. no vpirala v strop, kakor bi od zgoraj pričakovala poguma in pomoči. Čez nekaj hipov je zaprosila s še bolj drhtečim, negotovim glasom: "Ne, oče! Po patra Bernardina bi šel t" "Po patra Bernardina? A čemu ti bo, dete?" , , Aron se je^zelo čudil. * / J "Ne res, oče, saj se ne boš srdil, če ti vse povem! Glej, obljubil si mi; in vem, da svojo Rahelo ljubiš." "Ljubim te, solnce moje. Govori brez strahu!" ' In spovedala se mu je, počasi, s tihim glasom, včasih prekinjenim od bolečin, ki so ji jemale moči, da je morala umolkniti, včasih zadušenim on poltihega joka. "Bilo je pred tremi tedni. Poslal si me v Kanižo, k vino-tržcu Cesarju; večjo vsoto denarja sem mu nesla, ker sam nisi imel časa. Ne res, oče, saj še pomniš? — Glej, spominjaš se! — Ko sem se vračala, sem videla, kako je pri obcestnem zidu mlad menih klečal ob mali kmetski deklici. Črna smrt jo je pograbila in jo je na cesti vr-gla na zemljo. Še ranila se je pri padcu revica. Menih ji je brisal kri z lica in je govoril z njo dobro in ljubeče, da mati ne more bolj ljubeče s svojim otrokom . . ." "In . . . in?" Aron je <*d vznemirjenega pričakovanja zadrževal sapo, povsem k hčerki se je sklonil in je željno iskal z očmi njenega pogleda. "Bil je pater Bernardin." "In potem? Dalje, dete, dalje!" — je silil oče in si je brisal potno čelo. Čudne slutnje so mu napolnile vso dušo, da mu je drhtela, kakor bi zrla naravnost v lice črni smrti. "Ni me slišal, ko sem se bližala. Ves je bil pogreznjen v delo usmiljenja in v pogovor z deklico. Postala sem, opazovala, poslušala. Videla sem, da je njegov robec že ves okrvavljen. Tedaj sem mu ponudila svojega, enega onih, ki si mi ga prinesel iz Prage." "Kako si mogla, hčerka?" "Deklica je malone že umirala." "Tem huje! Okužena!" "Pater me je svaril, odgfanjal me je. A nisem marala iti; nisem mogla proč. Morala sem ga gledati, kako blag in lep je bil ob delu usmiljenja.*' IZ SLOT NASELBIN ■ Nadaljevanje s 2. strani.) tisk. Tukaj je precej koroških Slovencev, ki so jako dobri in še ne okuženi od slabega časopisja. Zaposljeni so večji del v železnih rudnikih. . Mesto je prijazno, bolj hribovito. Tu je zgradil svojo tovarno tudi Henry Ford, v kateri je zaposljenih že veliko delavcev^ mej njimi mnogo naših rojakov Slovencev. Fordova tovarna je mestu in okolici veliko pomogla zlasti v vrednosti zemljišč in hiš. Sploh pa ima mesto še lepe pri-hodnjosti, kakor kaže njegova hitro razvijajoča industrija. Zahvaljujem se še enkrat vsem dobrim Ironmountainskem rojakom Slovencem posebno pa Mr. Bercetu. Pozdrav! Leo Mladich, pot zastop. -o- Barberton, Ohio. — Približala se je zelena pomlad, katero smo že tako težko pričakovali celo zimo. Vesele ptice se vračajo z iuga, pisani rabini se vračajo in že skačejo po naših vrtovih, veselo oznanjujoč, da je pomlad tu in z njo veselejše življenje. Pomlad prinaša tudi nam pečlar-iem boljše in lepše nade, da se tati. Le tako krepko naprej L vspehi, ki jih bomo dosegi; nje naših očetov še globoko srcu, zakar se jim mora cestj* "ej k ■PWPHHR dosegi v nasi mladi slov. župniji bojo 1 veliki in občudovanja vrednf S pozdravom ^ Frank Zupančič — V Franklinton. La. bost;, morala John Murphy in Gideon po velikinoči nas prime kaka Rest?r na vislice, ker sta umori. Zlrovcem v Ameriki! Župl iz Žirov nad Škofjo Loko v s domovini napravljajo nove ne zvonove. Podružnice na ropekah, Ledinici in Dobr; so jih že napravile — sedaj ramo farne. Žirovci v Am Domačini ne zmorejo sami vst^ ga, nova nedovršena cerkev zafc. teva od domačinov žrtve, ki ^ zelo težke. Vsaj zdaj se sporsni; te svoje domače fare in prisktK čite na pomoč faranom v doma. čem kraju, kot to delajo tudi jaki iz drugih krajev. Ko se vr. nete domov, bo tudi Vam v vis selje, ako se z Vašo pomočjo na-bavrjo potrebni lepi žirovsk? zvonovi. Za darovalce se bo o-pravljala vsako leto sv. masa v farni cerkvi v Žireh. Darove pošiljajte na župni urad v Žireh-nad Škofjo Loko, Jugoslavija, Evropa. druga misel, mislim na tisto; "da človeku na svetu ni dobro samemu biti." Dne 17.. 18.. in ig marca se je. vršila v naši slovenski cerkvi 40-urna pobožnost, katero je vodil j 4ev. J. Škur, ki je jako izboren ! govornik. Prav lepo so nas učili te dni, kako se moramo ljubiti mej seboj, ako hočemo da bo naš napredek v resnici dober in ve-, lik. Ob sklepu, ki je bil jako slovesen. je asistiralo več duhovnikov, ki so prišli k sklepu iz Irske župnije sv. Avguština, kakor tudi slovaški župnik. Udeležbe so bile jako velike vsak dan pri vsaki pobožnosti. Veliko ljudi ie prejelo te dni sv. la dva prohibiciiska detektiva ti sta jih zasledovala pri produ ciranju munšaina. Porota je i z -ekla enoglasno smrtno obsodbo. IZPLAČILA v ameriških dolarjih še vedno izvršujemo v zasedenem ezem. iiu v Italiji. Nemški Avstriji in drugod. V Tugoslaviji ie začasno moeoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarje, ker to sedai izvrši edino Naroda Banka v Beogradu. Vendar potnikom, ki rabijo dolarje zs, na pot preskrbimo dolarie. Double Wear J- KOSMACH POVABLJENI STF da pridete v našo trgovino in si ogledate naše bogate zaloge vsakovrstnih oblek, narejene v vseh modah in velikostih! Za može in mladeniče OBLEKE Z ENIM IN DVOJNIM HLAČAMI najnovejše mode, ki jih imamo na izbiro sedaj v naši trgovini, na različne načine narejene in v različnih barvah. Pridite v našo trgovino in našli boste fino izbiro, kjer si boste lahko izbrali obleko, ki bo vam krojila in ugajala. Mi krojimo obleke, da prija natančno vsaki postavi. Pri nas dobite obleke za vsako postavo, malo ali veliko, po sledečih zmernih cenah $22.50, $25.00, $30.00, $35.00, $40.00 in $45.00. Dolarske čeke pa še vedne zakramente. Vse kaže, da mej j lahko izdajamo in iste vnovei- nami je še mnogo ljudi skoro [ v stari domovini po anev- vse. katerim ie versko prepriča- I kurzl1 v iueoslovanske K krone. Za dolarske pošiliatve računamo sledeče pristojbine: dc, $it;.oo po ^o centov, — od Siq.oo do S^o.oo po centov, — od $^0.00 do Sšo.oo po. $l.0o. za izplačila, ki preseeaio računamo 1 cent in pol od dolarja, ali do $i.qo od sto dolar iev. H tem pristojbinam ie še ^r id i a ti za vsako posamezne nino. oošrliatev centov za oošt- BANČNI ODDELEK EDINOSTI 18*o West 22nd Street, CHICAGO. ILL. 1804 W. 22nd St. Chicago, 111 Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunai j in znotraj, ookladam stenski | oapir. Naiboliše delo. nainižie cene. j Rojaki obrnite se vselei na 1 svojega rojaka! T • T V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. g 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. © S®0®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®® + n * * Dolžnost Slovencev v Chicago J * * + * * * * + je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš doni voz Slovenske pralnice. Mi- peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete. zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za psati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRL CO. JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street^ CHICAGO, ILL. Telephone: Yards 5893. * * * * * * * * * + * * + + * * * + + * * + + €* * + List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. " ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI** USPEŠNI. Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti** in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno dglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznTh prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat Po-služite se lista za Vašo reklam«, da j* list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj I NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov." tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in tečn«. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo dragam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi! Mi izvršimo v«ako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite 1 pri nasi TISKOVNA DR. 'EDINOST' 3 1849 W. 22nd Street Chicago. ID. Phone: Canal 0098. * v ■1 * * t