LETO VII. — ŠTEVILKA 15
KRANJ, 26. avgust 1967
Položaj obratnih ambulant
V zvezi z razpravami o tem, ali naj še naprej obstajajo in delujejo obratne ambulante v delovnih organizacijah, je tudi naš DS podjetja sprejel določene sklepe. Ker menimo, da bo marsikoga v Savi zanimalo to vprašanje, vam posredujemo mnenje naše obrat ne .ambulante in kadrovske službe, ki sta pripravili predloge za DS podjetja. Le-ta jih je v celoti sprejel.
Obratna ambulanta Sava Kranj je bila ustanovljena s sklepom delavskega sveta, dne 12. 12. 1955. Podjetje je investiralo v osnovna sredstva in ostalo opremo za izvrševanje njihovih del, predvsem na področju zdravstvenega varstva delavcev pri delu ter seveda na področju zriravstveno-prasvet-nega in zdravstveno-vzgojnega dela (izobrazba strokovnih delavcev). Obratna ambulanta je opravljala svoje strokovne naloge v skladu s pogodbenimi obveznostmi, ki jih ima do podjetja Sava ter v skladu z interesi podjetja, nadalje do komunalnega zavoda za socialno zavarovanje in do drugih plačnikov njenih storitev.
Čeprav je obratna ambulanta samostojna in samoupravna delovna organizacija, deluje kot sestavni del podjetja v sodelovanju s HTV službo, socialno službo in drugimi strokovnimi službami. To sodelovanje in operativna povezanost je dala že dobre rezultate pri ohranitvi zdravja in pri sposobnosti za delo zaposlenih delavcev. Zdravstveno varstvo delavcev, ki je sestavni del kompleksnega varstva pri delu, imamo za sestavni del proizvodnje, zato naj bi bila služba zdravstvenega varstva še nadalje čim bližja gospodarskim organizacijam in delovnemu mestu.
V	letošnjem letu je izšel zakon o organizaciji varstvene službe v Sloveniji, ki med drugim določa tudi to, da se obratne ambulante pripojijo oziroma spojijo najpozneje do konca leta 1967 z zdravstvenimi zavodi.
V	kolikor bi prišlo do konkretne uporabe zakona o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji, bo to imelo po našem mnenju negativne posledice za izvajanje
interesirano za uspešno delovanje obratnih ambulant, saj s svojim strokovnim delom posredno pozitivno vpliva na celotno gospodarsko dejavnost.
Kadrovska služba meni. da je kršeno ustavno določilo (člen 16,
I.	odstavek, točka 8) Ustave SR Slovenije, ki se glasi: Samoupravljanje v delovnih organizacijah obsega zlasti pravice in dolžnosti delovnih ljudi:
— da odločajo o izločitvi dela delovne organizacije v posebno organizacijo ter o spojitvi in izločitvi dela delovne organizacije z drugimi delovnimi organizacijami.
o izločitvi dela delovne organizacije z drugimi delovnimi organizacijami, zakon o organizaciji zdravstvene službe SR Slovenije pa to pravico delovnim organizacijam v celoti odvzame.
nadaljevanje na 3. strani
Upravnik obratne ambulante Save dr. Jaka Vadnjal v razgovoru s pacientko
nalog obratne ambulante glede iz- To ustavno določilo je jasno da-vrševanja zdravstvenega varstva lo samoupravno pravico delovnim delavcev pri delu. Te negativne organizacijam, da same odločajo posledice bodo prizadele tudi podjetje samo, ki je neposredno za-
Mirko Cof - eden od pionirjev naše tovarne
Zdi se, da smo večkrat krivični do ljudi, ki so dali vse svoje sile za uspeh podjetja, pa pri tem niso iskali lastnih koristi, temveč delali predvsem v korist delovne skupnosti, katere člani so bili. Pozabimo jih lahko takoj, ko jih ne vidimo več vsak dan med nami, čeprav so predstavljali dolgo vrsto let nenadomestljiv del »živega inventarja« podjetja.
Eden takih je prav gotovo tov. Mirko Cof, eden izmed redkih še živečih pionirjev tovarne gume v Kranju. Kdo izmed starejših sodelavcev ne pozna moža z nekoliko močnejšim glasom, a dobrega po srcu, ki je s svojim delom predstavljal vzgled vsem ostalim.
Rodil se je leta 1880, v tovarno Vulkan pa je vstopil že 1. junija 1921. kmalu po registraciji podjet> tja (23. 4. 1920).
V	tistih prvih letih je padlo na njegova ramena precej težko breme. Skrbeti je moral za nabavo, popravilo strojev, zaposlovanje novih delavcev, carino, odpremo, blagajno, reševal vso pošto in zavarovanje. Edino za obračun davkov je Sumi najel honorarno šeifa davčne uprave v Kranju.
Po letu 1925, ko je tovarno kupil Semperit in je direktorsko mesto obdržal še F. Sumi, se stanje ni bistveno spremenilo. Poleg vsega ostalega je moral skrbeti še za kalkulacije in mesečni obračun stroškov za vseh 13 oddelkov.
Ko je leta 1929 prevzel direktorsko mesto dr. Rogan, se je stanje precej izboljšalo, ker se je ta zelo brigal za proizvodnjo in napredek tovarne.
V	letu 1939 je prevzela tovarno v Kranju firma Continental. Novi direktor W. Brey je izvedel reorganizacijo poslovanja, zaposlil je precej novih mlajših ljudi, ki so prevzeli vsak del Obsežnega dela tovariša Cofa. Sam pa je prevzel strojno kartoteko in obračun osnovnih sredstev, pozneje pa je
moral prevzeti mesto šefa perso-nale. To delo je v glavnem upravljal vse do upokojitve leta 1950.
Po nesreči na Jezerskem leta 1949 je ležal precej časa v bolnici in cd takrat se mu je njegovo trdno zdravje precej razrahljalo. Samo skrbni negi svoje življenjske družice se ima zahvaliti, da se še drži pokonci.
Po osvoboditvi je sodeloval tudi v tovarniškem pevskem zboru in bil več let blagajnik sindikata.
Ko sem ga obiskal na njegovem domu v Tomšičevi ulici, se je zelo razveselil, saj je bil to po njegovih izjavah prvi obisk po 17 letih. Sedla sva za mizo na vrtu in obujala 'Spomine na preteklost. Se vedno so živi, čeprav pravi, da je že precej pozabil — (Znano je, da je prej vedel glavne osebne podatke vseh zaposlenih na pamet).
Na vprašanje, česa se najbolj spominja iz pionirskega obdobja tovarne, mi je dejal:
— Zgodovino tovarne do leta 1939 sem napisal menda leta 1942. Tam sem skušal opisati dogodke tako. kot sem se jih takrat spominjal. Seveda nisem opisal vsega, ker je bilo tega le preveč.
Veste, takrat so nam ukradli celo blagajno, vendar na srečo na-
pačno. Tisto, v kateri je bil denar za izplačilo, so pustili.
Mirko Cof je prišel v naše podjetje 1. junija 1921. leta
Stalno sem imel borbo s carino, da je carinila po pravilnih carinskih postavkah. Takrat je bila carina na gumene izdelke 30, nadaljevanje na 2. strani
f knjižnica
tov trg
Sodelovanje med Semperltom in Savo - sklenjeno
Konec julija je bila podpisana pogodba o sodelovanju med Savo in podjetjem Semperit. Po tej pogodbi bo Sava dobila več tisoč ton pnevmatike in vso potrebno tehnično pomoč za to proizvodnjo. Savini proizvodi pa bodo odgovarjali evropskim normativom kvalitete.
S podpisom pogodbe so bili končani dvoletni razgovori Save s predstvniki najbolj znanih evropskih podjetijh o možnostih medsebojnega sodelovanja v proizvodnji gumijevih izdelkov. Osnovno, kar nas je vodilo pri teh razgovorih, je bilo: treba je zagotoviti, da bodo naši dragi in moderni stroji čim bolje izkoriščeni, t, j.. da bodo čim manj časa stali zaradi pomanjkanja surovin. Cim večja je izkoriščenost strojev, tem večji je dohodek podjetja in s tem tudi osebni dohodki. Uvoz kavčuka in ostalih potrebnih surovin pa je bil omejen zaradi pomanjkanja deviz. Zaradi nezadostne, neredne in heterogene dobave surovin so bili tudi naši izdelki slabši, kot bi jih bili v drugačnih, urejenih okoliščinah sposobni narediti. V tej krizi so se pojavili tudi takšni, ki so ugotavljali, da bi bilo pametneje uvažati kar narejene gumijeve izdelke, kot pa jih izdelovati iz uvoženih surovin.
Vse to je vodilo vodstvo podjetja, da je začelo iskati novih možnosti za zagotovitev potrebnih surovin in za dosego še višje kvalitete. Samoupravni organi in druž-beno-politične organizacije so že od vsega začetka podpirali talca prizadevanja in občasno razparav-Ijali in sklepali o posameznih možnostih ter rešitvah. Zaradi našega položaja so nekateri tuji partnerji, s katerimi smo se pogovarjali, hoteli to izkoristiti in so pri razgovorih postavljali za nas nespre-mcljivc pogoje; najugodnejše možnosti za sodelovanje je nudila tovarna Semperit.
Kakšne so torej glavne značilnosti sklenjene pogodbe?
Pravico imamo dobiti in uporabljati vse semperitove tehnološke izkušnje in predpise s tem, da bomo pet let dobivali tudi nove tehnološke rešitve in iznajdbe za proizvodnjo pnevmatike. Prevzem tehnološke dokumentacije bo zagotovila grupa strokovnjakov strokovnih služb. V začetku prihodnjega meseca odpotujejo v Avstrijo vodje RTS, SOP, SK in SVI. Po vrnitvi bodo skupno z ostalimi strokovnimi službami naredili dokončen program za prevzem kupljene tehnološke dokumentacije. Skoraj istočasno odide na proizvodno prakso skupina dvajsetih gumarjev, da spoznajo semperito-
vo tehnologijo, sistem dela in delovne pogoje. Skupino bo vodil operativni tehnolog za pnevmatiko v Savi Edo Bertoncelj.
Tehnološki predpisi in praksa skupine gumarjev pa sta le dva važna, a ne edina elementa za dosego naloge, ki smo si jo zadali, t. j., proizvajati ob minimalnem odstotku škarta in odpadka pnevmatike svetovne kvalitete. Prihodnje leto bo Semperit dobavil surovine za več kot tisoč ton naših izdelkov, s tem bomo dosegli boljšo izkoriščenost kapacitet, zagotovil pa bo tudi prodajo teh izdelkov. Naša edina, vendar ne enostavna naloga je, da iz dobavljenih surovin naredimo tako pnevmatiko, ki bo ustrezala semperi-tovim prevzemnim pogojem. Ti pogoji pa so ostri, saj so semperi-tovi izdelki svetovno znani. Da bomo proizvajali take gume pa ni dovolj le kupiti (dobiti) tehnološke predpise in poslati 20 gumarjev na polletno prakso. Izvajanje, t. j. delo po dobljenih predpisih bo za naš končni uspeh nujno in samoupravni organi bodo morali še ostreje kot doslej ukrepati proti tistim, ki menijo, da lahko dela vsak po svoji volji. Nemogoče je, da bi zaradi peščice posameznikov nosila hude posledice velika večina kolektiva, ki jim je tovarna drugi dom in ki ve, da je za naš uspeh nujno potrebno vestno in dobro delo. V pogovorih često radi primerjamo naše osebne dohodke s plačami v raznih tujih evropskih državah, pri tem pa pozabljamo, kakšna je razlika v kvaliteti in intenzivnosti njihovega dela. Delavski svet — najvišji organ samoupravljanja v podjetju — je z odobritvijo pogodbe jasno določil naš cilj — kvaliteta na najvišjem nivoju. S tem je določil kot cilj tudi višje osebne dohodke. Za dosego tega pa je potrebno tudi delati kot delajo v razvitejših državah. To pomeni predvsem boljši delovni red, večjo skrb pri ravnanju s surovinami, brezpogojno spoštovanje vseh notranjih predpisov — bodisi da se nanašajo na tehnologijo ali pa na delovno disciplino — boljše vzdrževanje strojev, točno in hitro izvrševanje vseh delovnih nalogov in še niz drugih ukrepov in dejanj, ki so potrebni. Delovnega reda na evropski ravni nam ne bo nihče uvedel, nikjer ga ne bomo mogli kupiti. Uvesti ga bomo morali sami. Delavski svet je svojo odločitev že izrekel; posamezniki, ki se s tem ne bodo strinjali, ki tega reda ne bi hoteli spoštovati, pa si bodo sami od sebe ali pa po sklepu samoupravnih organov morali poiskati drugo delovno mesto.
Slika k članku — Pogodba s Spemperitom sklenjena: vodstvo podjetja je sklicalo novinarje na tiskovno konferenco, kjer so dobili vse potrebne informacije o tem pomembnem dogodku v Savi. Članki s tega razgovora so bili objavljeni v Delu, Glasu in na RTV.
RAZPIS
Tovarna gumijevih izdelkov Sava Kranj razpisuje brezobrestna posojila za študij na vseh šolah, razen na osemletkah.
Posojilo lahko najamejo dijaki in študentje, ki so otroci članov ali upokojencev naše delovne skupnosti in ki bi morali študij prekiniti zaradi socialnega položaja ter imajo odličen, prav dober ali dober uspeh.
Prednost pri podelitvi imajo prosilci z boljšimi učnimi uspehi, s slabšim socialnim stanjem, upoštevali pa bomo tudi staž staršev v podjetju, udeležbo v NOB in podobno.
Posojilo bo tovarna gumijevih izdelkov Sava Kranj podeljevala za posamezne šole v naslednjih višinah, dijakom oz. študentom, ki imajo odličen, prav dober ali dober uspeh, pa pripada tudi gibljivi del, ki se ne vrača, in sicer:
brezobrestno posojilo	zadost.	gibljivi del za uspeh
za najmanj	uspeh	dober prav dober odličen
SREDNJE SOLE
1.	I. in IX. letnik
2.	III. in IV. letnik
VIŠJE IN VISOKE SOLE
1.	I. In II. letnik
2.	III. in IV. letnik
Za zadostni uspeh se _ nezadostno oceno v spričevalu in ob konferencah, se odbije po 20,00 ND, v celoti pa se posojilo ukine za štiri ali več nezadostnih ocen, oziroma, če dijak ob koncu šolskega leta ne izdela.
150,00	20,00	40,00	70,00
170,00	30,00	60,00	80.00
220,00	30,00	60,00	100,00
250,00	30,00	60,00	100,00
gibljivi	del ne	izplačuje.	Za vsako
Vsak prosilec mora predložiti:
1.	prošnjo, kolkovano z 0,50 N din,
2.	potrdilo o socialnem stanju,
3.	zadnje šolsko spričevalo,
?. izjavi dveh porokov (obrazce dobite v GIC).
Posojilo je brezobrestno in ga mora posojilojemalec vrniti v dvakrat tolikšnem času kot je posojilo prejemal. Gibljivega dela ni treba vračati. Posojilojemalec začne posojilo vračati šest mesecev po opravljeni diplomi. V času, v katerem je posojilojemalec na odsluženju vojaškega roka, obveznost vračanja posojila miruje.
Ce posojilojemalec že med šolanjem ne izpolnjuje več pogojev, določenih s pogodbo, izplačevanje posojila preneha, posojilo pa je treba začeti takoj vračati.
V	primeru smrti ali trajne nezmožnosti za delo ali študij, posojila ni treba vrniti.
Posojilo se odpiše v naslednjih primerih:
—	če se posojilojemalec po končanem šolanju v skladu s potrebami podjetja zaposli v podjetju na ustreznem delovnem mestu najmanj tolikšen čas, kot je prejemal posojilo,
—	če ni na razpolago ustreznih delovnih mest, lahko upravni odbor sklepa o odpisu posojila naslednjim posojilojemalcem:
x odličnim učencem se posojilo lahko odpiše 80 %, x prav dobrim učencem se lahko odpiše posojilo do 60 °/o, x dobrim študentom, oz. dijakom se posojilo lahko odpiše
40%.
Višina odpisa je odvisna od učnih uspehov vseh študijskih let in socialnega stanja posojilojemalca.
Upravni odbor bo pri tem upošteval tudi to, če se posojilojemalec zaposli na področju občine — na področju družbenih služb (sociala, zdravstvo, prosveta).
V	primeru neopravičenega odhoda posojilojemalca v tujino, odpis ni možen in je treba posojilo v celoti vrniti.
O odpisu posojila odloča upravni odbor na predlog komisije za kadre podjetja.
Prošnje z vsemi potrdili naj kandidati oddajo do 1. septembra 1967 v pisarni gumarskega izobraževalnega centra, obrat I, soba 4, kjer dobe tudi vse potrebne informacije.
Hkrati člane seznanjamo, da je bilo v minulem šolskem letu podeljeno brezobrestno posojilo petim kandidatom na srednjih šolah in šestim na fakultetah, in sicer:
—	2 na ekonomski srednji šoli,
—	2 na upravno administrativni šoli,
—	1 na tehniški šoli za strojno stroko,
—	2 na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo,
—	1 na ekonomski fakulteti,
—	1 na pravni fakulteti,
— I na filizofski fakulteti (industrijska psihologija),
—	1 na pedagoški akademiji (oddelek za likovno vzgojo).
Uspehi posojilojemalcev, ki se izobražujejo na navedenih šolah, so razmeroma dobri, razen dveh, ki imata popravne izpite. Ena posojilo jemalka, ki je šolanje že zaključila, je pokazala zelo dober uspeh — šolanje na ekonomski srednji šoil je zaključila z odličnim uspehom in se je zaposlila v podjetju. Po njej bi se lahko zgledovali ostali posojilojemalci in štipendisti.
Za šolsko leto 1967/68 je v veljavi še pet pogodb naših štipendistov:
—	2 na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo,
—	2 na fakulteti za strojništvo in
—	1 na ekonomski fakulteti.
Štipendisti dosegajo povprečne učne uspehe.
Vemo, da brez truda in prizadevanja ne more biti kakšnih vidnejših uspehov, zato svetujemo našim dosedanjim posojilojemalcem in štipendistom, kot tudi tistim, ki se bodo javili na gornji razpis, kar največ trdne volje in vztrajnosti pri šudiju in uspeh prav gotovo ne bo izostal. Želimo namreč, da bi finančno podpirali in vzgajali res dober kader, ki bo že po nekaj letih prevzel zahtevne naloge na delovnih mestih v našem podjetju ali izven njega.
MARINKA MURI
Mirko Cof -
nadaljevanje s 1. strani pozneje pa celo 300 zlatih din/100 kg, uvoz surove gume pa je bil prost. Tudi razmere pri carini niso bile vedno najbolj čiste.
V prvem obdobju smo izdelovali v glavnem podpetnike, pozneje pa tudi radirke. Vendar kvaliteta naših radirk ni bila najboljša. Trgovci jih sicer niso reklamirali, vendar jih ponovno niso več naročali. Kljub opozorilom proizvodnje niso hoteli ustaviti.
Občinski sindikalni svet je pred nedavnim obravnaval problem, ki se ob reformnih ukrepih pojavlja ne samo v kranjski občini, ampak v večji ali manjši stopnji po vsej državi, t. j. vprašanje nezaposlenosti. Ker vsi potrebni podatki za temeljitejše reševanje tega vprašanja še niso zbrani in obdelani, je sprejel le načelna stališča, ki naj bi jih delovne organizacije upoštevale v bodoči kadrovski politiki. Temeljiteje pa bo ta problem še obravnaval.
Ker je o priporočilih občinskega sindikalnega sveta razpravljal tudi odbor naše sindikalne podružnice in se z njegovimi stališči skoraj v celoti strinjal, naj vas seznanim z njegovo razpravo in priporočili, ki ki jih je sprejel za reševanje tega vprašanja v našem kolektivu.
Naši samoupravni organi so večkrat razpravljali o zaposlovanju novih delavcev. Sprejet je bil sklep, da se v strokovnih službah ne povečuje števila zaposlenih, v proizvodnih DE pa samo v najnujnejših primerih.
Menimo, da so bila taka stališča naših samoupravnih organov v dani situaciji pozitivna.
V kranjski občini se ugotavlja, da je število nezaposlenih v počasnem, vendar stalnem narašča-
eden od pionirjev
Iz istega obdobja mi je povedal še precej različnih dogodivščin; o nesreči pri prevozu premoga, o nelojalni konkurenci med prevozniki, o racionalizaciji pri izdelavi kalupov za podpetnike, o zaplembi dvovaljčnikov na Jesenicah itd. Vendar bi opisovanje tega bilo preobširno.
Ko pa sem ga vprašal o vzrokih propada Vulkana, mi je dejal:
— Prodajne cene smo formirali na podlagi tržnih cen brez pred-
nju. To lahko ocenjujemo kot dobro, saj se s tem povečuje delovna disciplina. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je med nezaposlenimi večidel mladina, ki je zaradi nezaposlenosti izpostavljena raznim vplivom (kriminal in podobno). Takega človeka bomo morali prej ali slej zaposliti; kakšna bo njegova disciplina, odnos do dela in družbe, si lahko že danes predstavljamo.
Prav tako bo potrebno pregledati, koliko delavcev imamo honorarno zaposlenih, ter takih, ki so že upokojeni, pa so še v delovnem razmerju. Vprašanje naših štipendistov, ki bi jih morali zaposliti, bo tudi treba rešiti. Menimo, da je v zvezi z zaposlovanjem dovolj problemov, ki smo jih dolžni reševati skladno s sprejetimi stališči.
Sindikalna organizacija ne more in ne bo soglašala z nobenim odpuščanjem članov sindikata zaradi zmanjševanja proizvodnje, dokler za prizadete ni urejena nadaljnja zaposlitev. S takim stališčem moramo podpreti našo kadrovsko politiko, tako bi le-ta bila čimbolj smotrna. Poudariiti pa moramo, da s tem ne bomo podpirali nediscipline v podjetju.
PAVEL GANTAR
naše tovarne
hodnih kalkulacij. Ker pa je firma »Bevson KautechuckgeseLI-schaft« zelo znižala svoje prodajne cene, smo prišli v težko finančno situacijo. Razen tega je bil naš asortiment preozek, da bi mo--gli zadovoljiti vse takratne potrebe, na drugi strani pa tudi nismo imeli potrebnih strokovnjakov. Imeli smo velik apetit in premalo gledali na rentabilnost. —
Kaj pa se je potem pod Sem-peritom spremenilo?
— V glavnem smo povečali strojni park, tako da smo lahko izdelovali skoraj vse izdelke, ki jih je potrebovalo takratno jugoslovansko tržišče. Dobili smo nove proizvodne prostore in novo kotlarno z dimnikom in vodnim rezervoarjem ter naprave za regeneracijo stare gume in rekupera-djo bencina. V glavnem pa smo ustvarili večji red v proizvodnji, uredili kalkulacije pa tudi naša kvaliteta je bila konkurenčna. Če vseh izdelkov sami nismo izdelovali, smo jih dobili z Dunaja, seveda smo morali zanje plačati predpisano carino. V glavnem pa so imele domače tovarne pri vseh državnih licitacijah prednost in so naročilo dobile, tudi če je bila njihova ponudba za 10 % višja kot inozemska. —
- —
Naš sobesednik je kljub visoki starosti še vedno precej živahnega duha. Pred seboj ima zgodovino našega podjetja do 1939. leta, ki jo je sam pisal
Iz tistih časov je povedal tudi nekaj ostalih dogodivščin, od katerih navajam le nekatere:
— Direktor dr. Rogan, je bil vnet pristaš nogometa. Bil je zelo velik in ko je sodeloval na tekmi v Kranju, si je zvil nogo, tako da nekaj časa ni mogel igrati. Kaj mislite, ali je danes nogomet še šport, ko vsakdo brca samo še za denar? —
Nekoč je prSel na obisk generalni direktor Semperita. Pri odhodu je opazil, da so etikete na škatlah za radirke precej različne. Vjprašal jo obratovodjo, kdo skrbi za to stvar. Ta mu je odgovoril, da skladiščnik. Seveda se je generalni direktor nekoliko razhudil in vzkliknil: »Kje pa je ta osel skladiščnikov?« Skladiščnik. ki je delal v bližini, je slišal omeniti svoje ime, se je brž oglasil: »Tukaj, gospod generalni direktor!« —
In nazadnje tovariš Cof, kako preživljate dneve svojega počitka?
— Ko bi ne bil bolan, bi že šlo. Tako pa moram zaradi sladkorne bolezni držati strogo dieto, pa tudi kaditi in piti ne smem. Zaradi prekomerne količine prejetih injekcij mi šumi v glavi, tako da ne morem sam nikamor, le skupaj z ženo delava krajše sprehode. Dela nimam nobenega, čas pa si preganjam s čitanjem knjig, časopisov in reševanjem križank. Škoda, da ne dobivam tudi vašega časopisa, ker me še vedno zanima, kar je v zvezi s tovarno.
Včasih bi se le kdo mojih nekdanjih sodelavcev lahko spomnil, da bi me prišel pogledat. Čeprav že bolj slabo slišim, bi se še kaj pogovorila. Tudi vaš napredek me zanima. —
Ko me je tovariš Cof ob koncu mojega obiska spremil do vrat, si je prav gotovo želel, da bi se ga še kdo spomnil in z njim pogovoril, saj je še vedno poln idej in življenjskih izkušenj, ki bi bile marsikomu v korist.
Na koncu pa mu želimo posebno zdravja in da bi ga videli med nami ob 50-Ietnici tovarne, v kateri je pustU svoja najlepša leta.
SILVO MRAVLJE
◄
V poletnih mesecih je družbenopolitično delo nekoliko zamrlo. Prav gotovo pa se v jesenskem in zimskem času obeta nova živahnost, saj pred DPO stoje nove naloge. Naš posnetek je s političnega aktiva
S seje sindikalnega predsedstva
Hitro preizkušanje obrabe avtogum z radioaktivnimi izotopi
V nemški reviji Die Gummibe-reifung smo zasledili sestavek o novem načinu preizkušanja avto-plaščev. Menimo, da bo za marsikoga zanimiv, zato ga je za naše glasilo prevedla ing. Meta Mitrovič. Sestavek objavljamo v celoti.
Radioaktivni izotopi so dobili novo uporabno območje. Goodye-arov koncern v Ahronu je namreč s pristankom komisije za atomsko energijo razvil dve novi metodi preizkušanja avtogum, ki se od dosedanjih bistveno razlikujeta in to po dodatku izotopov v malih območjih tekalne površine, ki zelo skrajša dolgotrajne preizkuse. Eden od raziskovalcev je izjavil, da je s tem možno dobiti rezultate obrabe mnogo prej kot bi bilo možno izvršiti konvencionalna merjenja. S pomočjo uporabe izotopov se poleg tega zmanjšajo stroški preizkušanja, ker je v mnogo krajšem času možno dobiti mnogo več informacij. Vodja tega preiskovalnega postopka je izjavil, da je radioaktivnost uporabljenih izotopov tako minimalna, da komaj prodre skozi steklene posode, v katerih hranijo kemikalije.
Poskuse so delali z žveplom, cinkovim oksidom in jodom. Oba prva izotopa so vnesli v tanke folije, napravljene iz protektorje-vc zmesi in jih nanesli na nevul-kanizirane gume. Po normalno iz-
vršeni vulkanizaciji se razlikujejo preizkusne gume od drugih po oznaki radioaktivnih trakov. Cink so ugotovili s pomočjo Geiger-Mullerjeve števne cevi. Za žveplov test so vzeli posamezne vzorce iz protektorja, jih raztopili v toplem ksilolu in potem to preizkusili z avtomatskim sein-telacijskim števcem. Za jod-test so pokrili aluminijevo folijo s filter papirjem, ga obdelovali z raztopino joda in obdelovali v tobu-olu in sušili. Nato so nameravali ozke trakove in jih nalepili na vul-kanizirane protektorje tekalne površine, potem ko je guma že prevozila nekaj sto kilometrov. Vul-kanizat hitro prevzame jod. Šteli so s pomočjo seintelacijske sonde, ki je cca 90-krat bolj občutljiva od Geiger-Mullerjeve cevi. Za kvantitativno merjenje obrabe po tej metodi so potrebne krivulje za merjenje, ki se dobijo s pomočjo kontrolnih poskusov obrabe in preštevanja na odgovarjajoče označenih vulkanizatih, uporabljenih zmesi za gume.
Radioaktivne trakove so pred in po poskusu na cestah preizkusili. Obrabo, ki jo je komaj možno izmeriti, so pri tem ugotovili eksaktno s pomočjo izgube žarčenja, ker pa izotopi prodro samo do globine 1 mil. (0.0025 cm, v tekalno površino, je možno izgubljeno aktivnost meriti že po 160 km. Z novim postopkom z vodnimi izotopi dobimo rezultate obrabe že po 80 km cestne vožnje.
Za takole okrašeno pročelje obrata III na Vrhniki — in sevda za splošen uspeh izvedbe volitev — so si prislužili prvo nagrado izmed vseh delovnih enot
Položaj obratnih ambulant
nadaljevanje s 1. strani
Nadalje kadrovska služba meni, da je kršeno V. poglavje Temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5/65) pod »Sprememba statusa« — 87. člen, zadnji odstavek:
O spojitvi zavodov in pripojitvi enega zavoda k drugemu zavodu odločita sporazumno njuni delovni skupnosti; v zavodih, ki imajo svet, pa se odločajo o tem z referendumom.
— 53. člen — Če je zavod ustanovila krajevna skupnost, delovna ali druga organizacija, da opravlja dejavnosti ali storitev predvsem za njo ali za njene člane, ali pa združene delovne organizacije ali če ga je ustanovila neposredno za uresničevanje svojih ciljev in nalog, daje soglasje naj višji organ te organizacije.
V zvezi s pripojitvijo obratnih obratnih ambulant k zdravstvenim zavodom je bil 21. julija 1967 v Gospodarski zbornici v Ljubljani posvet vodij obratnih ambulant in
predstavnikov 13 slovenskih podjetij (TAM, Metalna Maribor, Saturnus Ljubljana, Železarna Jesenice, Iskra Kranj, Tekstilindus Kranj, Sava Kranj itd.), ki so se strinjali s tem, da sedanja zakonska rešitev ni v skladu z interesi podjetij — ustanoviteljev obratnih ambulant.
Delavski svet podjetja je v zvezi s tem sprejel tale sklep:
— Ustavno sodišče SRS naj v smislu določil ustave SRS začne postopek za oceno ustavnosti 65. člena Zakona o organizaciji zdravstvene službe v SRS.
— V smislu določil Ustave SRS in Zakona o ustavnem sodišču naj razglasi s svojo odločbo posamezna določila omenjenega zakona, da ni v skladu z določili Ustave SRS.
— Ustavno sodišče SRS naj opozori Skupščino SRS na ekonom-sko-politične in socialne posledice, ki jih bo povzročilo pri predlagateljih in tudi pri drugih obratnih ambulantah in gospodarskih organizacijah.
Predlagamo, da Skupščina SRS izda ustrezno novelo izpodbijanja zakona.
Vrhnika:
Izlet
kolektiva
Gotovo se še spominjate, da smo tisti delovni enoti, ki bo volitve v samoupravne organe izvedla najbolje, obljubili brezplačen izlet z avtobusom do 200 km v eno smer. Volitve so bile najboljše v našem tretjem obratu na Vrhniki. Nagrado so izkoristili in danes vam posredujemo vtise z izleta, ki nam jih je poslal sodelavec z Vrhnike.
Nagrado, ki smo jo dobili pri tekmovanju za volitve v samoupravne organe, je naš kolektiv kar dobro izkoristil. Priredili smo izlet in si ogledali rimske izkopanine v Šempetru v Savinjski dolini, mineralne vrelce v Rimskih Toplicah, Laško, nato smo šli skozi Celje v Dobrno, se v zdravilišču kopali, nato pa smo nadaljevali pot v Velenje. Tu smo si ogledali res lepo mesto in njegovo okolico, šli smo tudi do jezera. Vsi smo bili presenečeni nad tako lepo urejenim mestom.
Nadaljevali smo pot do Logarske doline, po Logarski dolini mimo gorskih velikanov do slapa Rinke — izvira reke Savinje. Vračali smo se nazaj čez Gornji grad, Kamnik in nazaj na Vrhniko.
Člani našega kolektiva so bili s tem izletom zelo zadovoljni, saj so videli lepe kraje in spoznali, kako lepa je naša štajerska, oziroma naša domovina po svojih prirodnih lepotah in naravnih bogastvih. Zato se v imenu kolektiva Vrhnika zahvalim vsem, ki so nam omogočili ta izlet in obenem izražam željo članov kolektiva, da bi bilo čim več takih izletov.
FRANC MOŠKON
Občasno sicer dobimo manjše informacije iz Vrhnike, toda z^lo skromne. Kljub večkratnim prošnjam sc iz Vrhnike doslej skoraj nihče ni »ojunačil« in kaj napisal za naše glasilo. V razgovorih pa pravijo, da bi se dalo marsikaj povedati
Blaž Studen: Vtisi s potovanja po Zahodni Nemčiji
Društvo socialnih delavcev Slovenije je v sodelovanju z docenti in študenti Socialnopedagoškega seminarja v Dortmundu organizirala strokovno popotovanje v Zah. Nemčijo, ki se ga je udeležilo 35 socialnih delavcev iz Slovenije, in sicer 13 socialnih delavcev iz kadrovsko socialnih služb v podjetjih, drugi pa so bili iz centrov za socialno delo, občinskih služb ter drugih zavodov in ustanov.
Popotovanje, ki je trajalo 18 dni je bilo za vsakega posameznika doživetje, ki ga je težko pozabiti. Vtisi o oblikah dela socialnih delavcev so se nam hitro kopičili, da smo študentom Socialno-peda-goškega seminarja iz Dortmimda težko objektivno odgovarjali na njihova vprašanja, kaj nam pri nnjih najbolj ugaja in kaj bi lahko bilo drugače. Vsekakor ta slika ne more biti popolna, ker v tako kratkem času, kot nam je bil na razpolago, nismo mogli spoznati vseh ustanov in dela socialnih služb in tudi razmer in problemov, s katerimi se bore ljudje, vendar pa smo izvedeli marsikaj, kar nam bo pri delu koristilo. Program, ki so nam ga pripravili kolegi iz Dortmunda, je bil več kot obsežen. Proste so bile le nedelje in v teh dneh smo se lahko posvetili ogledom zanimivosti dežele, vsi ostali dnevi pa so bili izpopolnjeni s predavanji, obiski in ogledi zavodov, ustanov in podjetij.
Prvo prijetno presenečenje nas je čakalo v Heidelbergu, kjer smo si ogledali sodobno urejen rehabilitacijski center univerze Heidelberg. V tem centru se invalidi usposabljajo za najrazličnejše poklice in se po končani rehabilitaciji zaposle v gospodarskih organizacijah, ustanovah ali zavodih. Istega dne smo si ogledali in ime-
li dogovor v Specialno ortodepski kliniki za popolno ali delno hrome osebe zaradi poškodb hrbtenice. Klinika je opremljena z vsemi najsodobnejšimi pripomočki zdravljenja in usposabljanja človeka za ponovno vključitev v normalno okolje. Temeljno vodilo dela na tej kliniki je skrb za usposobitev prizadete osebe, da se vrne v svoje staro okolje in ne ostane izolirana v kakšnem zavodu. Ta skrb za invalida traja od minute, ko ga sprejema, pa vse do odpusta. Torej ne gre samo za medicinsko rehabilitacijo, ampak prvenstveno za socialno in delovno rehabilitacijo.
Iz Heidelberga nas je vodila pot po dolini Rene od Bingena do Koblenza. Čudovita po gradovih, vinogradih in vrvežu, žalostna zaradi sivine saj, dima in prahu, ki je prekril vso dolino. Prometni vrvež na obeh straneh reke je iz-izredno živahen, saj se odvija po Železnici, cesti, vodi in celo po zraku, te površno opazovanje da podatek, da prihajajo vlaki vsake tri minute.
Od Koblenza naprej smo potovali z avtobusom in si spotoma ogledali parlament v Bonnu, ter po kratkem postanku nadaljevali pot v Dortmund, mesto s 660.000 prebivalci, ki ga zaradi svojega naglega razvoja imenujejo tudi Amerika Evrope. Tu smo ostali 10 dni in imeli predavanja, diskusije, obiske in oglede. Med drugim smo si ogledali Hoeschove železarne, vrsto mladinskih domov odprtega tipa in mladinskih zavodov, tovarno zdravil, kemičnih izdelkov in barv Bayer AG v Leverkusnu pri Kblnu, poslušali predavanje o organizaciji mladinskega in socialnega dela v zahodno-nemškem velemestu, o položaju
socialnega dela v Nemčiji, o gospodarski in politični ureditvi Zvezne republike Nemčije, o sistemu socialnega zavarovanja, o razvoju in strukturi porurskega področja in si ogledali industrijski predel Bochum. Modrine neba zaradi saj, dima in prahu deset dni skorajda nismo videli in turobnost ozračja je nehote vplivala na naše počutje. Še sreča, da je vsako prgišče zemlje urejeno in polno cevtlic, ki so nam vračale vedrino in dajale moč, da smo zdržali v sivini okolja od deset do do trinajsturnem delovnem dnevu.
Hoesch — tovarna železa in jekla — zaposluje 66.000 delavcev v več obratih na področju Porurja. To je veliko združenje železarn, ki ima avtomatizirano proizvodnjo. Podjetje ima organizirano tudi socialno službo, kjer je zaposlenih 6 socialnih delavcev. Namen službe je, skrbeti za to, da bodo delavci lahko nemoteno delali. Predno bi kaj več napisal, moram poudariti, da je to kapitalistični sistem in da socialni delavec v tem sistemu najprej ščiti interese podjetja, sicer bi hitro izgubil službo.
Socialna služba ima podoben program dela kot je naš, vendar se pri svojem delu predvsem omejujejo na preventivo. Posebno pomembno se mi je zdelo to, da socialni delavec dela veliko v obratih z namenom, da delavci ne izostajajo iz dela.
Poleg skrbi za invalide, nosečnice in starejše delavce, posvečajo posebno skrb delavcem, ki se v podjetju večkrat ponesrečijo. S psihologom in OA ugotavljajo vzroke nesreče in s pomočjo testiranja takega delavca zaposlijo na delovno mesto, kjer se ne more ponesrečiti.
Posebno skrb posvečajo tudi vlogi vodja in izmenskega delovodja v delovnih enotah. Zanje namreč večkrat organizirajo 10 do 14 dnevne seminarja o vodenju ljudi. Te seminarje vodi in pripravlja socialni delavecc in psiholog.
Ob stikih s študenti socialno pedagoškega seminarja sem dobil vtis, da so študijski programi predvsem iz uporabne in praktične strani veliko bolj zahtevni kot pri našem študiju in prav s tega stališča se mi zdi, da je sodelovanje med obema šolama še posebej koristno. V vsem družbenem in gospodarskem življenju je čutiti potrebo po šolanih socialnih delavcih in je temu prilagojen tudi študijski program. Idealna podoba socialnega delavca, ki si ga ta univerza želi vzgojiti, je socialni delavec, ki je prepričan, da je človekovo dostojanstvo možno tudi uresničiti v vsakdanjem Življenju, resno mora znati oceniti človekove potrebe in ne postati socialni sanjač, upoštevati mora pravno, gospodarsko in organizacijsko stanje neke družbe, ne da bi postal pri tem robot. Težnjo pedagoško socialnega seminarja je usposobiti socialnega delavca tako, da je sposoben za samostojno in skupinsko delo, da je partner zdravniku, pravniku ,psihologu in predvsem svojim kolegom socialnim delavcem.
Kjerkoli smo se mudili, smo se mudili, smo lahko ugotovili, da je težišče socialnega dela postavljeno na pravilno vzgojo in usmeritev mladine. Osnovno načelo je, da je mladega človeka potrebno spremljati skozi življenje v okolju, v katerem živi. Neprisiljena skrb za organizacijo prostega časa mladih je osnovno, s če-
mer mladino pritegnejo k organiziranemu in kontroliranemu delu. Zavedajo se, da se v prostem času mladi ljudje pogosto odločajo o življenjsko važnih stvareh in prav čustvena doživetja in spoznanja v tem času oblikujejo njegovo življenjsko pot.
Ena izmed sodobnih oblik za vzgojo mladih, ki se je že uveljavila, so mladinski domovi odprtega tipa. V teh domovih se po šoli in delu zbira mladina, ki pod nevsiljivo skrbjo socialnih delavcev koristno uporabi svoj prosti čas in se udejstvuje v najrazličnejših dejavnostih.
Problem varstva predšolskih otrok nastopa tudi pri njih, če-pri nas ustanavljajo vrtce za last-prav podjetje v večji meri kot prav podjetja v večji meri kot ne potrebe (v Baferju imajo 4 vrtce in ene jasli). V zvezi s tem mi je močno ugajal sklep občine v Coesfeldu, ki določa, da se mori pri vsakem novem naselju zgraditi otroško igrišče in poskrbeti za varstvo otrok. Sklep v praksi tudi izvajajo.
Ker vas verjetno zanima, kako je uerjeno socialno delo v zahod-nonemških podjetjih, bomo za prihodnjo številko pripravili daljši sestavek o tem.	.
Osnovna vprašanja, ki so predmet razprav, so:
—	zagotovilo in primernost delovnega mesta,
—	starostno varstvo,
—	stanovanjski problemi,
—	skrb ob nastanku najrazličnejših rizikov (invalidnost, bolezen, smrt itd.).
(nadaljevanje prihodnjič)
• V nekaj stavkih •
PRAVILNIK ZELJA
Na zadnji seji DS podjetja, ko so razpravljali o novi analitski oceni delovnih mest im o pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, je nekdo dejal:
»Ce bi hoteli ustreči vsem zaposlenim v Savi pri novih analitskih ocenah, bi nastal pravilnik želja, ne pa pravilnik o delitvi OD.«
PRAVILNIK O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV
Člen 77:
Delavci na delovnih mestih v delovnih enotah, katerim se dohodek meri po 20. členu tega pravilnika ...
Clcm 20:
Iz sredstev za osebne dohodke, ki se ugotavljajo po določilih 17. člena ...
Člen 17:
Sredstva za osebne dohodke za produktivno delo se ugotavljajo mesečno na osnovi oddanih količin, klasificiranih z ozirom na kvaliteto po primopredajnih cenah dela.
Ta se zmanjšajo ali povečajo na osebni dohodek na osnovi odločb reklamacijske in arbitraže komisije, določenih s 104. in 106. členom tega pravilnika, ter za osebne dohodke za kvaliteto dela, določenih z 42. do 45. členom tega pravilnika.
Člen 42. te napoti na člen 25., ta pa še na 10 (deset) drugih členov.
Odbojkašl SAVE osvojili II. mesto na turnirju v Šenčurju
V četrtek, 20. julija, se je odbojkarska ekipa Save udeležila turnirja v Šenčurju. Tekmovanje je bilo v okviru občinskega praznika. Tega turnirja so se udeležile še ekipe Adergasa, Predoselj in domača ekipa iz Šenčurja. Ob zelo vročem vremenu je bil turnir zelo naporen. Ekipe so vlagale vse moči v borbo za točke. Žreb je določil prvo tekmo med ekipo Save in Adergasa. Ekipa Save v postavi Gorenc, Dolšak, Zrinjski, Gerbajs, Horvat in Zorc je zaigrala sicer v okrnjeni postavi, manjkali so nekateri igralci, ki stalno nastopajo za Savo, Mohar je na primer igral za domačo ekipo iz Šenčurja, z vso silo. Ekipo Adergasa smo premagali z rezultatom 2:1, kar je pomenilo, da se bo Sava borila za 1. oz. 2. mesto na
turnirju. V drugi tekmi je ekipa Šenčurja imela veliko dela, da je odpravila ekipo Predoselj, ki je bila pojačana z nekaterimi igralci kranjskega Triglava. Ostra borba in neprestana menjava rezultata in vodstva da slutiti res borbeno in požrtvovalno igro. Končno je le v tretjem setu odločila ekipa Šenčurja dvoboj v svoj prid. Rezultat je bil 2:1 za Šenčur.
Torej za 1. in 2 .mesto se bosta pomerila še stara rivala, ekipi Šenčurja im Save, ki sta pokazali v prejšnjih dvobojih na turnirju nekoliko zrelejšo igro. Obe ekipi sta želeli osvojiti prvo mesto in s tem pokal, ki ga je pripravila šenčurska ekipa. V prvem setu je Sava zaigrala verjetno najbolje
tolena in zmagala v setu s 15:7. saj je ekipo Šenčurja prisilila na Torej 1:0 za Savo. Vendar je v drugem setu nastajala v savski ekipi zmeda, rezervnih igralcev ni bilo in Senčurjani so nabirali točko za točko. Po tem setu je Sava klonila, vendar je še upala, da dobi tretji set. Začela se je ogorčena borba za točke. Vodstvo se je menjavalo. Vendar je tudi ta set Šenčur odločil zase. Torej je Šenčur premagal Savo z 2:1 in tako osvoji in ubranil pokal.
Na koncu lahko rečem, da je Sava igrala zelo dobro, žal pa vodstvo ekipe ni uvidelo, da je nujna rezerva igralcev, saj se le tako lahko dosežejo boljši rezultati.
TONI HORVAT
Morda v tej številki nisi našel dosti zanimivega branja, morda imaš več pripomb glede vsebine? Zakaj pa ničesar ne napišeš? Okoli tebe je vedno dosti zanimivega, zanimivega tudi za druge. Povej jim!
Tri zmage Peternela na republiškem prvenstvu v streljanju
Tole sliko nam je poslal Janez Zupan (na sliki prvi z leve spodaj).
Objavljamo sicer nekoliko zastarel posnetek, ki nam ga je že pred enim letom poslal Ciril Dominko: prisega vojakov
Spoštovani urednik!
Prišel je čas, ko je bilo treba zapustiti lepo mesto Zadar. Zapustiti kasarne in oditi tja, kjer nas potrebujejo.
Tako kakor v prvem pismu vas tudi sedaj prav lepo prosim, če mi boste vaš list pošiljali v Zagreb. V Zagreb sem namreč prišel v prekomando. Zelo sem bil vesel, ko so mi v komandi povedali, da grem v Zagreb. Tako sem več kot polovico bližje domu, domu, po katerem vsak tako hrepeni, posebno pa vojak.
Mislim, da mi bodo dali za novo leto izredni dopust, da bom šel domov. Ce si blizu, se ti izplača, če si pa daleč pa ne, ker za izreden dopust sam plačaš vožnjo.
Vaš časopis z veseljem prebiram. Težko sem čakal vsako naslednjo številko, da sem zvedel, kaj se novega dogaja pri vas v podjetju. Mislim, da moje prošnje ne boste zavrnili in mi boste pošiljali še naprej vaše glasilo. Vsak časopis, ki sem ga dobil, shranim. Včasih mi postane dolgočasno, pa se spomnim na časopis in ga ponovno berem.
Že v naprej se vam zahvaljujem.
Na koncu naj vas prav lepo pozdravim, celotnemu kolektivu pa želim veliko sreče in delovnih uspehov pri izpolnitvi plana.
RAJKO POLJANEK v. p. 6048/4 VE-12 Zagreb
V Ljubljani je bilo od 11. do 13. 8. 1967 republiško prvenstvo v streljanju. Najuspešnejši tekmovalec je bil Franci Peternel, ki je osvojil kar tri prva mesta in izpolnil pet norm za vstop na državno prvenstvo. V disciplini ka-rakas pištole pa je postavil tudi nov neuradni državni rekord.
Rezultati: — precizna pištola I. mesto 539 od 600 možnih krogov, — hitrostrelna pištola I. mesto 563
od 600 možnih krogov, — karakas pištola I. mesto 578 od 600 možnih krogov.
Peternel je s tem uspehom ponovno dokazal, da je eden najboljših strelcev na Gorenjskem.
V imenu članov kolektiva mu za ta uspeh čestitamo in mu želimo, da bi se tudi na državnem prvenstvu dobro odrezal.
BLAŽ STUDEN
Dragi urednik!
Sporočam vam, da sem šel v prekomando iz Kovina v Zadar in vas prosim, da mi pošiljate časopis na moj novi naslov.
Na koncu pozdravljam vse člane kolektiva in jim želim veliko delovnih uspehov pri izpolnjevanju plana. Posebno pozdravljam vse sodelavce v valjarni II.
JOŽE ŠINK v. p. 4791/ VE-3 Zadar
V zadnjem času je opaziti precej živahen promet po lepem, asfaltiranem cestišču obrata II. Tu vozi trenutno sedem viličarjev s skupno nosilnostjo 15 ton. Zdaj skoraj ni več videti prizorov, ko so delavci sami morali voziti surovce iz ene delovne enote v drugo. Vsekakor lep napredek — le da je včasih prepočasen.
Dragi urednik!
Zopet sem prijel za pero, da se ti oglasim po dolgem času. Moram se ti zahvaliti za redno pošiljanje glasila Sava, saj me seznanja z uspehi in problemi v tovarni. Vedno ga preberem »od a do ž« to se pravi, da ga preberem vsega.
No, za nekdanje sodelavce prilagam tudi sliko. Če jo boš objavil, upam, da me bo marsikdo od mojih sodelavcev spoznal, obenem pa bo lahko ugotovil tudi mojo specialnost, saj je dobro razvidna na njej.
Cas kar hitro mineva, saj je do sedaj preteklo že leto dni, od kar se mse poslovil od vas, a upam, da bo tudi ostalo kmalu minilo. Po odsluženju vojaškega roka upam, da bom spet med vami.
Pozdravljam vse sodelavce tovarne Sava, posebno še nekdanje sodelavce iz stiskame II in jim želim veliko uspeha pri delu.
Se enkrat lepa hvala za redno pošiljanje glasila in tudi tebi lep pozdrav.
Dragi vojaki!
Med dopustom se je nabralo kar lepo število vaših pisemc, zato jih tudi nekaj več objavljamo. Vsem se za pozdrave uredništvu in sodelavcem lepo zahvaljujemo, časopis boste pa prejemali na naslove, ki ste jih poslali.
Se enkrat hvala za pisma in prejmite tudi vi naše iskrene pozdra
JANEZ ZUPAN v. p. 6888-19
Velika Gorica — Zagreb
-7
Franci Peternel je v Ljubljani do- ve. segel kar tri prva mesta.
Urednik