«*o*tnli piBflm a |uUivtidi Leto XYIL, ŠL 296 Ljubljana, torek n. decembra I936 Cena 2 Din Jpravništvo: Ljubljana, fcCnatljcva ulica 6 — Telefon St 3122, 8123, 3124, 8125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ui. 6 — Tel 1392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St U - Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL st. 2 Telefon št 190. Računi pri pošt. ček- zavodih: LJub-illana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien St. 105.241. Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Dtn 2Sv— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: IgutUlBiM, Knafljeva uttea 6, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, (Sospoeka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. l. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. l»orba za kolonije (ITALIJA IN FRANajA Odkar je začela hitlerjevska Nemčija po vrsti enostransko razveljavljati določbe versajske mirovne pogodbe ali versajskega diktata, kakor pravijo v Nemčiji, je bilo pričakovati, da bo prej ali slej postavljena na dnevni red tudi zahteva po povračilu bivših nemških kolonij. Po vkorakanju nemških čet v demilitarizirano Porenje v letošnjem marcu so nemški listi res že napovedali, da pridejo sedaj na vrsto kolonije kot edini del mirovne pogodbe, ki je ostal še nespremenjen. Malo zatem je propagandni minister dr. Gobbels, ko ie otvarjal velesejem v Leipzigu, kot prvi nemški odgovorni državnik v javnem govoru opozoril na potrebo, da si Nemčija zagotovi dobavo surovin, kar pa je mogoče le z lastno kolonialno posestjo. Kasneje iz odgovornih ust in ob službeni priliki ni bilo več nobene slič-ne izjave, pač pa je časopisje sistematično pripravljalo teren. Vlada je medtem odpovedala z režimom rečne plovbe Se en del mirovne pogodbe, nato pa so se tudi državniki odkrito lotili kolonialnega vprašanja in ga pričeli sistematično postavljati v ospredje kot problem, ki je v mednarodni politiki danes za Nemčijo najaktualnejši. Sedanjo oficielno fazo propagande za poyfatek kolonij je otvoril pruski ministrski predsednik general Goring v svojstvu vrhovnega komisarja za izvedbo nemške gospodarske štiriletke. Razvijal je tezo, ki jo je bil spomladi v Leipzigu postavil njegov kolega dr. Gobbels. Nemčiji primanjkuje šestih osnovnih surovin: premoga, železa, petroleja, bombaža, kavčuka in bakra. Teh surovin Nemčija nima, pa si jih zaradi pomanjkljive mednarodne izmenjave blaga in zaradi pomanjkanja deviz tudi ne more dobiti. Zadovoljiva rešitev tega vprašanja je le v tem. ako se Nemčiji vrnejo njene nekdanje kolonije General Goring je šel v svojih izvajanjih še korak dalje in je dokazoval. da so sedanjega neugodnega gospodarskega položaja Nemčije krive samo zapadne sile, ko so v Versaillesu odvzele Nemčiji njene kolonije m tako iz Nemcev naredile narod brez prostora (Ein Volk ohne Raum). V enakem smislu je pred par dnevi postavil kolonialno zahtevo tudi gospodarski minister in predsednik nemške narodne banke dr. Schacht, ko je govoril v Frankfurtu. Njegov in Gormgov očitek, da sta Anglija in Francija krivi sedanjega gospodarskega stan]a v Nemčiji je vzbudil v prestolnicah obeh za-padnih velesil precej razburjenja m Anglija je zaradi teh izjav celo formalno protestirala v Berlinu. Nemško kolonialno vprašanje pa je bilo s temi izjavami tudi uradno že postavljeno. Vzlic angleškemu protestu je Berlin svojo akcijo nadaljeval in poslal v boj tudi Ribbentropa, Hitlerjevega osebnega zaupnika in nemškega poslanika v Londonu Ta je prejšnji ponedeljek v nekem predavanju v Londonu ponovil Goringovo in Schaehtovo tezo o gospodarski in politični nujnosti, da se Nemčiji vrnejo nekdanja kolonialna posestva. Skoro istočasno je izšel v ugledni ameriški reviji »Foreign Affairs« članek dr. Schachta, ki je vzbudil v velikem svetovnem časopisju največjo pozornost. Dr. Schacht dokazuje v njem, da bo Nemčija nujno »ostala element nemira vse dotlej, dokler ne bo pravično urejeno vprašanje surovin«. Taka ureditev je mogoča le, ako Nemčija prejema svoje surovine iz ozemelj, ki stoje pod njeno oblastjo m kjer je veljaven izključno nemški denar, tako da Nemčiji ne bo treba nabavljati tujih deviz za nakup surovin. Dr. Schacht poudarja v svojem članku, da pri zahtevi po vrnitvi koolnij ne gre niti za imperialistično, niti za prestižno vprašanje hitlerjevske Nemčije, temveč samo za vprašanje njenega gospodarskega obstanka. Iz vseh izjav se vidi, da se hoče Nemčija v borbi za zopetno pridobitev nekdanjih kolonij posluževati drugačne taktike, kakor se je je posluževala pri dosedanjem okrnjevanju mirovne pogodbe. Duslej je bil njen glavni argument doma in za inozemstvo ta, da ta in ta določba versajskega »diktata« ni v skladu s častjo in ugledom velikega nemškega naroda. Kolonialno zahtevo pa utemeljujejo s sklicevanjem na svojo življenjsko potrebo. Razlog je jasen, kajti vse dosedanje okrnitve mirovne pogodbe so se dale izvesti z enostranskim nemškim aktom, kolonij pa Nemčija ne more dobiti nazaj samo s tem, da s svoje strani razveljavi na kolonije se nanašajoče določbe mirovne pogodbe, marveč ji morajo kolonije vrniti one države, ki jih danes imajo. Treba je torej dvostranskega akta, zaradi česar se v Berlinu pri tej stvari ne sklicujejo več na prestiž. Nemška kolonialna posest pred vojno je merila približno tri miliione kvadratnih kilometrov Štiri petine teabesinsko poglavje« najnovejše diplomatske zgodovine. Tudi časopisje posveča pobudi pariškega lista največjo pozornost, kar dokazuje že dejstvo, da je o njej napisal uvodnik celo oficiozni »Giornale d'Italia«, ki pozdravlja napol uradno pobudo iz Pariza in piše med drugim: Italijansko-britanski dogovor o Sredozsniiju bo sicer nedvomno zaključen še preden bi Italija mogla upoštevati francosko željo po vključitvi v ta sporazum. Ce ata se pa v zadnjem času mogli sporazumeti Anglija in Francija ter je že tik pred podpisom tudi sporazum med Londonom in Rimom, in to v smislu čisto realistične zunanje politike obeh držav, potem nI seveda nobenega razloga, da tri se tudi Francija in Italija | ne moglj sporazumeti direktno in brez i kakršnegakoli posredovanja. »Tribuna« poudarja, da ni bilo med j Francijo in Italijo glede Abesinije nikdar takega konflikta, kakor se je razvil med Italijo in Anglijo. Ako je sedaj kljub temu mogoč sporazum med Londonom in Rimom, je še bolj mogoč med Parizom in Rimom. List pa je mnenja, da je nepotrebno čakati rešitve sveta DN, ker bi to posneafio samo zavlačevanje. S podob-piše o francoski pobudi tocfl organ fašističnih sindikatov »Lavoro Fascfeta«. Ruždi Aras v Parizu Pariz, 21. decembra. AA. Snoči je pri-epel v Pariz turški zunanji minister Ruždi Aras. Danes je posetil zunanjega ministra Delbosa, s katerim se je raz-govarjal o statutu Aleksandrete, o katerem so razpravljali na zadnjem zasedanju sveta DN. V svrho izmenjave misli o tem vprašanju je priiPpei dopoldne v Pariz tudi francoski po?lantk v Ankari g. Ponceau. Zaradi smrti matere Ruždi Arasa so vse uradne sprejeme za njegovega bivanja v Parizu omejili na minimum. Antonescu odpotuje danes iz Pariza Pariz, 21. decembra. w. Rumunski zunanji minister Antonescu bo jutri zvečer zapustil Pariz in se vrnil v Bukarešto. Negotova cangkafškova usoi Pogajanja nankinške vlade in se sploh še ne ve, kaj je Šangbaj, 21. decembra, o. Vladna vojska prodira le polagoma v uporniške pokrajine. Kakor se je šele sedaj zvedelo iz najbolje poučenih virov, so njene sprednje straže oddaljene še m i 70 km od Sianfu ia, suelianga, kjer imajo ujete-g - maršala čangkajška še vedno ujetega. Vladna !e?.ala so se sicer že ponovno pojavita nad Sianfu-jem, vendar pa mesta ni-so bombardirala, ker se še vedno n so končala pogaiania za nrrVno likvidacijo spora mod Čangsucljan-gon jn nankiimško vlado. Pravijo di bode dcfinitjvno zaključena šele iutri ko bo bržkone tu-d: že ugotovljeno, a'i je Čangkajšek sploh še živ. Če bi se ugolcv:,lo n"aspromo, bo vladno letalstvo nemudon-a napadlo jn un čilo unomjšikrD vojsko. Po nekih \ esteh je db' Čanes-uelram? maršala čangkajška odvesti i 7 Sianfu'o še dalje proti severu, tako, da g* bo težko otetj. Vsekakor ie usoda maršala Čangkajšeika še p^d-He povsem negotov«. Uporniki ropajo Peking. 21 decembra. AA. Tik pred prevratom je nrišlo do splošnega ropanja uporniških čet maršala Čangsuelijanga. z uporniki še niso končana z maršalom čangkajškom Uporniki so ropali po trgovinah, ltankah in drugilh denarnih zavodih v Sianfnju ter so se polastili približno osem milijonov kitajskih dolarjev v zlatu in 12 milijonov bankovcev. Nobenih vesti iz SianSuja Peking, 22. decembra. AA. V kitajskih krogih se čudijo, ker ni še nobenih glarov od Donaida; ki se muli v Sianfuju, in niti od Sunga, guvernerja kitajske Narodne banke. Mislijo, da je Surg dobil nalogo, naj se pogaja z mladim mar.ša'om Cangsuelijanom o odkupu gener-lisima čangkajška. Kitajski opazovalci m-slijo, da se je položaj poslabšal zaradi trdne podpore, ki jo daje general Jusuenčun. guverner pokrajine Kansu, maršalu Cangsue'ijangu. Iz Tajuana jo maršal čangsuelijang poslal v Nanking preko Njenšičina celo vr.to novih predlogov, med drugimi tudi predlog, da bi odpotoval v možem '"'•o - ""trobnimi varnostnima ukrer Katastrofalen potres v San Salvadorju Potres je popolnoma porušil mesto San Vincente ter opustošil več okoliških krajev — Nad 300 ljudi ubitih San Salvador, 21. decembra, d. V srednjeameriški republiki San Salvndor je bil včeraj potres, ki je skoro popolnoma uničil 24 milj od glavnega mesta oddaljeno mesto San Vincente, ki šteje 27.000 prebivalcev. Ura na stolpu me tne h'še sc je ustavila ob 950, v trenutku potresa. Vse mesto je v razvalinah, cel je o^tal samo mestni stolp. Hudo poškodovanih je tudi 6 vasi v okolic?. Po dosedanj cenitvi je bilo nkros: 300 smrtnih žrtev, prave -li^e o opustošenju ;n žrtvah pa si še ni mogoče napraviti, ker so vso zveze pretrgane. Doslej so potegnili izpod razvalin 56 trupel. Med potresom je pričel bljuvati tudi 2600 m visoki ognjenik San Vincente, o katerem so splošno mislili, da je že ugaSnil. V opustošene kraje sta takoj odpotovala predsednik republike general Martirez in notranji minister C^ldc-oo, kj osebno vodita reševalno akcijo. vojne a poti v španske vode E^s^fa zahteva pomoč Fransije in Anglije za zaščito trgovskih ladij JS Predsednic Španske repesbfike se ho-Se zae&M sls&ega zdravja umakniti iz političnega življenja Barcelona, 21. decembra, o. Po raznih veMjeh je predsednik španske republike Azana v krogu prijateljev izrazil željo, da ti se za daljšo dobo umaknil iz javnega življenja, kar se mu je zdravje zelo poslabšalo. Politični krogi so mnenja, da se hoee umakniti iz Barcelone, ker je neprestano pod kontrolo anarhistov in komunistov. Najrajši bi odšel v Francijo, kjer bi se zdravil, anarhisti in komunisti pa mu ne dovolijo niti tega, da bi odpotoval v Valencijo. Pomanjkanje živil Vaiendja, 21. decembra, o. Zaradi hu- j dega mraza in slabih cest v pristaniških ; mestih, ki čq v posesti republikanske ; vlade, je nastalo v nekaterih Lukah in drugih večjih mor tih precejšnje j kanja živeža in drugih potrebščin. Vlada j je ukrenila že vse mogeče za dovoz živil . iz tujine, kar pa bo zaradi budne kon- j trole nacaonalir/jičmiih vojnih ladij težko i izvedljivo. Nacionalisti hočejo prisiliti J vladna mesta h kapitulaciji. Pomanjkanje živil občutijo posebno v Valenciji, Santanderju in Bilbau. Nacionalisti so prepričani, da. bodo s to taktiko še najprej dosegli vidnejše ui pehe. še daiie. Vladnemu topništvu je uspelo (K>-rušjrfi tvornico orož a v Oviedu. Odbor za obranil o Madrida opoldne izdal na>-.-ednj i kcimi a .ke: Ker je novj spk»3;ij napad .--ovražnih ee-t /.a d nje dni na iiiadridčkj Ironij popolnoma p opade!, so republikanske čete izvršile uspešen protinapad v odseku iload Me del Morvie in zavzele nove pošto anke. kj iih sedaj utrjuejo. Nacionalisti izvršili protinapad na fronti Ju ez, da zavzameo nazaj (KKtojanke Caso, Liguelo in Caso Gozejez, vendar smo jih zavrnili u jim prizadeli zelo hude izgube. Ma leon kj frontj so repu!) ika eke čete pretr. gaje železniško jirogo, ki vt*.e rudarsko pokrajino s pre-aorJco. Republikansko letalstvo ie uspešno obstre-I evailo Br.daioz in Alerido. Uspešni protinapad! republikanskih čet Madrid, 21- decembra, g. Madridska viada je objavila komunike, po katerim se ofenziva vladnih miličnikov pri Getafeju uspešno nadaljuje. Odpor nacionalistov je tamkaj vidno popusti. V uredišču fronte pri Oviedu trajajo borbe kolonij slej ko prej odločno odklanjajo. Najbrž je tako tudi v Tokiu, kjer pa zadeva zaradi nemško-japonske zveze ni aktualna in se je Nemčija po nekaterih vesteh baje celo izrecno odpovedala zahtevi po povratku onih kolonij, ki so danes japonska last. V svoji borbi za kolonije bo imela torej Nemčija opraviti s Francijo in Anglijo, zlasti pa z Anglijo, ki doslej z nobenim nemškim sunkom proti mirovni pogodbi še ni bila direktno prizadeta. Zato se v Nemčiji tudi dobro zavedajo. d.\ bodo s to svojo zahlevo težje prodrli, kakor so z vsemi dosedanjimi. Izselitev otrok v Francijo Madrid, 21. decembra. AA. Zaradi neprestanega obstreljevanja Madrida je odbor za obrambo Madrida izdal prog as na prebivalstvo, v katerem pravi med gim: Francija je ponudila, da prevzame španske otroke od 5 do 14 leta. Ta priložnost je posebno dragocena, da rešite svoje otroke v kar najboljših okoliščinah. Za vaše otroke bo kar najbolje skrbelo francosko ministrstvo za narodno zdravje in španske ustanove za socialno zbižanje. Proglas izraža upanje, da bodo matere znale premagati svojo materinsko ljube-bezen im taiko obvarovati svoje otroke nevarnosti bombardiranja. ^ai?lenjenl tanki Madrid, 21. decembra. AA. Včeraj je vladno topništvo nadaljevalo bombardirani je postojank nasprotnikov. Madridske čete so napredovale posebno na odseku pri Pozueli, kjer so zajele 6 tankov. Poroka princese Julijane bo 7- januarja Haag, 21. decembra, d. Poroka preslo'o i i.a.sledinice Julijane s p:incem Bernhardom. kj je biil med tem »prejet v nizozemsko vojsko kot mornariškj poročnik in kapetan a la suite. ;e določena za 7. januarja. Kraljevska dvoi ca 1k> dobila za narodno darilo mo-1 torno jahto. Pariz, 21. decembra, o. Današnji listi 1 so objaviii informacije iz Moskve, po ka-ter.h je ruska vLada sklenila intervenirati v Parizu in Londonu ter zahtevati tudi pomoč Anglije in Francije proti španskim nacionalistom. Neka španska nacionalistična vojna ladja je namreč potopila ruski pamik »Kom orno!«, ki je vozil nafto v Be-igijo. Rus^a vlada zahteva, da se morajo v bodoi-e preprečiti vse take akcije španskih nacionalistov. >Daily Express« poroča iz Odese, da je včeraj odplulo od tam 8 podmornic, 3 torpedo » Ue in 2 rušilca v Sredozemsko morje, ki so dobili povelje, naj začno takoj streljati, če bi nacionalistične vojne ladje ULtavljale v Sredozemsfkem morju kak sovjetski parnik ali pa ga napadle. rt&mbardiranje katalonske luke Perpignaiv, 21. decembra, o. Nacionalisti so začeli novo akcijo proti posameznim katalonskim lukam, zlasti proti pristaniščem v bližini francoske meje. Davi se je pojavila pred Portom Bou nacionalistična križarka, ki je pričela obstreljevati lu-ko in neko trgovsko ladjo, zasidrano v njej. Ladjo je zadelo več granat in se je nazadnje potopila. Doslej ni bilo mogoie ugotoviti, ali je bila to španska ah kakšna druga trgovska ladja. Nad pristaniščem se je pojavilo tudi nacionalistično letalo, ki je spustilo na razne objekte v luki več bomb. Vznemirjenost v Angliji London, 21. decembra, g. Kakor poroča »Daily Herald«, je nastala v tukajsntjh diplomatskih krogih precejšnja skrb incidenta z ruskim tovornim parnikom »Kosomol«, ki eo ga španski nacionalisti obstreljevali in potopili. List meni. da gre za najtežji incident, ki ee je s stališča mednarodnega prava pripetil v španski državljanski vojski. Ruski parnik je imel na krovu rudo iz Belgije ter nj nameravan pristati v nobeni španski luki. Poslanik Majski pri Edenu London, 21. decembra. AA. Reuter poroča, da je bil predmet razgovora, ki ga je imel sovjetski poslanik Majski danes v zunanjem uradu, prošnja za informacije o usodi sovjetske trgovske ladje >Konu-omol«, ki jo je potopila neka špamsika nacionalistr&na »križark a, kakor tudi, ali se je kdo od moštva rešil. Britanska vlada o tem še ni dobila informacij. Poziv kominterne španskim komunistom London, 21. decembra, o. »Dailv Tele-graph« poroča, da je komintema izdala proglas na španske komuniste, ki vsebuje tu- , di celo vrsto nasvetov za nadaljnjo boibo proti španskim nacionalistom. Z vodilnih mest španske republike se morajo odstraniti vse dosedanje meščanske osebnosti in na-1 doincstiti s preizkušenimi delavskimi voditelji. Za vso vojsko se mora ustanoviti enotno vodstvo. Razpustiti se morajo čet« prostovoljcev, ki so sc same organizirale in ki doslej republikanski stvari n:so mnogo koristile, vse !>olj pa je treba poskrbeti za nabave vojnega mnterijila in življenjskih I>otnpbščin. Francoski leški socia- listi za intervencijo Pariz, 21. decembra. AA. Včeraj popoldne se je vršjik) v delavskem domu zborovanje zastopnikov francoskih levičarjev in angleških laburis;ov, na katerem so razpravljali o španskem vprašanju. Razgovorj eo se opiral j na porazu m, ki je bil dosežen že ob poeetu francoskih politikov v Londonu. Na sestanku ie bilo tudi več ljudi, ki eo ee pravkar vrnili iz Španije in ki so poročali o tamkajšnjem položaju. Poleg drugih o govorili francoski socialist Jeromski, bivši avstrijski minister Julij Deutsch, angleški liberalni politik Wilfried Roberte, zastopnik f francosko lige za človečanske pravice Vjctor Bach. belgijski zatopnik ^atreu, komunist Cachan in mnogi drugi. Vsi govorniki so opozarjaj na težavnj položaj v Španiji jn zahtevali intervencijo Angiife in Francije v korist španskim republikancem. Angleški nasvet Nemčiji London, 21 decembra. AA. »Times« pišejo v uvodniku o položaju, ki je nastal zaradi španske državljanske vojne, in trdi. da odobrava vsa angleška javnost Edenove predloge za posredovanje, da bi tako vsaj prišlo do premirja List pravi naj bi v Nemčiji vpoštevali, da bi imeli prav majhne politično Ln gospodarske koristi od končne zmage nacionalistov, če bi bila združena s popolnim polomom Španije zaradi dolgotrajnosti vojne. Soglaša z Neančijo. da je treba pobijati komunizem, misli pa- da je bolje boriti se proti kominterni in njeni propagandi na gospodarskem polju, ker je s takim bojem mocroče doseči stvarne rezultate. »News Ohromele« trdi. da je nemška vlada pripravljena poslati v Sn->n'io do fOPOn mo? svojih čet. Rumunska kraljica mati na Dunaja Dunaj, 21. decembra. AA. Danes je prispela na Dunaj rumunska kraljica mati Marija. Odpeljala se bo na grad Pomberg k svojemu zetu nadvojvodi Antonu Habsburškemu. kamor bo priSel za božične praznike aH pa takoj po Božiču tudi vojvoda Windsorski. Narodna skupščina VsrHkacijska razprava Je končala z odobritvijo mandatov za štiri naslednike obsojenih poslancev Beograd, 21. decembra, p. Po tridnevni . Minister brex poirtfelja dr. Krek J® odgo-pavzi je narodna skupščina dane« spet na- | rarjal nar. poel. Mravljeta. Rekel je, da je daljev&la svoje delo. Vsa današnja seja, ki jc trajala od 9. do 16.30, je bila razen uvodnih formalnosti in kratke razprave o nujnem predlogu slovenskih poslancev ea spremembo uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov posvečena nadaljnji razpravi o verifikaciji poslanskih mandatov za namestnice onih štirih poslancev, ld so bili obsojeni v zvezi s streljanjem v narodni skupščini. Debata o verifikaciji je zavzela kar pet sej narodne skupščine. Na zadDji seji je bilo sklenjeno, da se ima vsekakor danes zaključita, in tako se je tudi zgodilo. Izjava predsednika Ciriea Tudi današnja seja je bila ^elo živahna. Cim je tajnik prečita! zapisnik, se je oglar sil poal. Miloš Rašovič, ki je pripomnil, da je v zapisniku rečeno, da ga je predsednik na zadnji seji kaznoval z oj>ominom. kar pa njemu ni znano. Res je na zadnji seji vpadal govorniku v besedo, toda bil je izzvan po medklicih nekega poslanca vladne večine, Predsednik Cirič je odvrnil, da ni slišal izzivalnega izpada na katerega ae poel. Rašovič sedaj sklicuje. Na osnovi skupščinskih beležk bo skušal dognati stvarno stanje in bo naknadno kaznoval dotičnega poslanca. Nato je predsednik dejal; Jaz sem v zadnjem času v nekakem križnem ognju. Kljub temu bom vztrajal še nadalje, kei sem prepričan, da tako narekujejo interesi narodne skupščine, ki jo mora baš predsednik motriti ne skozi prizmo dneva, nego skozi prizmo politične zgodovine. Moja želja je. da bi ostala za to skupščino v zgodovini drugačna slika, kakor bi ostala, če bi se n. pr. že danes razpustila«. Predlog za spremembo kmečke uredbe Nato je bil skupščini sporočen načrt zakona o spremembi in izpopolnitvi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, za katerega jo biia zahtevana nujnost. O zahtevani nujnosti se je morala v smislu § 63 poslovnika vršiti takoj razprava. Nujnost predloženega zakona je v obširnem govoru utemeljeval nar. posl. Milan Mravlje. Opozarjal je na posledice, ki se že sedaj kažejo zaradi dosedanjega načina likvidacije kmečkih dolgov. Opisal je položaj, v katerega bodo prišle kreditne zadruge in drugi denarni zavodi zlasti v dravski banovini, opisal pa tudi neugodne posledice za kmete same. Podal je historiat zadružništva v Sloveniji in naglasil ogromni pomen zadružnega gospodarstva ravno za to pokrajino. Skliceval se je na soglasne ugotovitve in predlogo, ki jih vsebujejo resolucije zadružnih zvez in drugih interesi-ranih organizacij in korporacij. V Sloveniji je 475 kreditnih zadrug, od katerih je že do sedaj zaihtevalo zaščito 240. To število bo naraščalo od dneva do dneva. Nujno potrebno je zato. da se stori nekaj pozitivnega za sanacijo denarnega zadružništva, in ravno ta namen ima predloženi zakonski načrt. Zato zahtevajo predlagatelji za njega nujnost. Z glasovi večine je bila nujnost odklonjena in se bo zakonski načrt reševal po običajnem postopku, kakršnega predpisuje skupščinski poslovnik. Za razpravo o njem bo na eni prihodnjih sej izvoljen tozadevni odbor. na shodu r Velikih Laščah ree napovedal. da bo vlada preskrbela slovenskemu gospodarstvu sredstva, kd so mu potrebna u po-livljenje. V okviru danit možnosti se je to zgodilo. Ljubljanska, mariborska in oeljeka občina so dobile od Državne hipotekarnt banke preko 50 milijonov dinarjev novih sredstev. Ce bi v času, ko so pričeli kredit zamrzovati. bila dana Sloveniji na razpola go taka vsota, bi kreditno življenje splob ne zastalo. Problem poživljenja našega kreditnega zadružništva je res velik in nujen, vlada pa mu že tudi posveča vso skrb in to ne šele danes, marveč že oelo leto dni Minister dr. Krek je končno zavrnil 8e nekatere kritike in napade poslanca Mravljeta Štirje novi poslanci Ko je narouna aKupscma »usaia ae nekaj interpelacij, na katerih nujnost so pristojni ministri po večini pristali, je pretua na dne v ni red, ter nadaljevala verifikacijsko razpravo. Trajala je polne štiri ure. čeprav so govorili le štirje poslancu Prvi je bil Mirko Uroševič, ki je razpravljal o preiskavo proti aretiranim bivšim poslancem in o njihovi obsodbi. Nato je prešel na politično situacijo, govorii o potrebi, da se pomirijo politične strasti in se vse stranke zberejo k skupnemu delu za državo, ki je pri današnji mednarodni situaciji potrebno bolj kakor kdaj koli po vojni. Izvedejo naj se nove volitve pod vodstvom nevtralne, na izidu volitev ne neposredno interesirane vlade. Nazadnje je izrazil željo, da bi bili obsojeni poslanci porniloščeni. Temu predlogu se je pridružil tudi naslednji govornik posl. Muetaf Mulalič. ki je tudi obširno razpravljal o politični situaciji in kritiziral delo vlade. Posl. Nanovič je govoril zlasti o nacionalnem delovanju bivšega poslanca Vasilija Trbiča pred vojno in med vojno. Pridružil se je želji posl. Uroševiča. Opozicijskim govornikom je ▼ triurnem govoru odgovarjal član vladne večine posl. Vojko Cvrkič. Branil je politiko vlade in še posebej ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča. Obširno je obravnavaj &odbo državnega sodišča glede obsojenih poslancev in rekel, da je treba to sodbo smatrati za docela upravičeno, ako se vpoštevajo vse okoliščine, v katerih je bilo dejanje izvršeno. Posl. Ješa Protič se je oglasil k osebnemu pojasnilu, toda že takoj v začetku je prišlo med njim in poslanci večine do konflikta, pa je posl. Protič resigniral na besedo. Zaključni govor je imel minister pravde dr. Subotič. ki se je zlasti bavil z izvajanji poslanca dr. Baričeviča in njegovimi očitki sodišču za zaščito države. Ko je posl. Ba-ričevič še na kratko repliciral je bila razprava končana. Predsednik je odredil glasovanje. pri katerem je skupščinska večina odobrila poročilo verifikacijskega odbora. Nasledniki obsojenih poslancev Sima Ando-novič. dr. Jovan Šajkarevič. Milenko Zdrav-kovič in Ljubomir Djokič 50 s tem postali polnopravni narodni poslanci. Ob 16.30 je bila današnja seja zaključena. Prihodnja bo jutri dopoldne ob 9. Na njej bodo izvoljeni skupščinski odbori za zakonske načrte, ki jih je predložila vlada, med drugimi tudi za razpravo o konkor-datu. 1 11¥©S01U ' orožfa Iz Francije Pariz, 21. decembra, o. Tu je bila včeraj aretirana uradnica zunanjega ministrstva Suzana Linder, nameščena v arhivskem oddelku že 15 let. V zadnjem času je ta oddelek celo vodila, spoznala pa je med tem sovjetskega finančnika Mihaela Rosenfel-da, ki se je bavil z dobavami orožja. Ro-senfeld jo je pripravil do tega, da je iz arhivov ukradla več formularjev dovoljenj za izvoz orožja iz Francije ter si je s temi dovoljenji omogočil nadaljnje dobave orožja in streliva republikanski vladi v Valenciji. Pozornost policije je Rosenfeld izzval zaradi svojih stikov z zaupniki valencijske vlade. Kmalu so ugotovili, da se sestaja tudi z Linderjevo, ki so jo aretirali v trenutku, ko je zopet ukradla nekaj takih formularjev iz arhivov zunanjega ministrstva Aretiran je bi! tudi Rosenfeld. Pri njem so našli češkoslovaški potni list. Rosenfeld je izvažal orožje in strelivo tudi v Rusijo. Vprašanje ženitve belgijskega kralja London, 21. decembra- o. >Daily Miror« poroča, da se bo beigiiskj kralj Leopold baje v kraSkem zaročil s princeso Teodoro Lujizo, 26 letmo nečakinjo danskega kralja. Tudj »Sunday Referi poroča o lem, toda po njegovih informacijah je med vladarjem in belgijsko vlado nastal spor. Vlada ie baje izrazja željo, da bi se kralj poroči 1 z neko princeso iz neke bivše sredinieevropske d i nas tire, ker vlada jiz raznih razlogov prizadeva priti v čim tesnejše stike s srednjo Evropo, toda kral;, ki še vedno žaluje za svojo soprogo, pa noče o tom ničesar slišati- Širijo se celo glasovi, po katerih je baje sklenil rajši odreči se prestolu v korist svojemu najstarejšemu sinu princu Baudoinu. ki ie sedaj star 6 let. Bolgarska priznala aneksijo Abesinije Rim, 21. decembra A.A. Bolgarska je priznala obstoječe stanje v Abesinni ter bo ustanovila bolgarski konzulat v Adis Abebi London, 21. decembra. AA. Dane? so tu prodali na javni dražoi večino negu-ševega blaga. Nemški mornariški program za 1. 1937 Berlin, 21. decembra. AA. Letopis vojne mornarice za 1. 1937 priobčuje seznam enot, ki jih je Nemčija sklenila zgraditi I. 1937. Seznam obsega eno križarko po 35.000 ton in eno križarko za 10.000 ton, šest rušilcev po 1811 ton, štiri podmornice po 500 ton in štiri po 250 ton, 12 torpednih rušilcev, 12 enot za zasledovanje podmornic, štiri minonosce, 2 ladji za torpediranje in šolsko jadrnico »Horst \Vessel«. V pomorskih krogih izjavljajo, da so ta program izdelali v okviru »nemške varnosti«, in dodajajo, da zbuja pozornost zmernost tega nemškega programa v primeru s programom vojne mornarice Rusije za 1. 1937, ki ga je pred kratkim orisal admiral Orlov. ameriške konference Buenos Aires, 21. decembra. AA Danes so na plenarni seji vseameriške konference sprejeli več načrtov konvencij o složnem sodelovanju ameriških držav ter o koordinaciji spravnih sredstev s paktom o omejitvi oboroževanja. Proučiti je treba še okoli 20 konvecij. Obsodba nemške „svete" Terezije Koln, 21. decembra. AA Sodišče v Sie-genu je obeodilo zaradi prevare na tri leta zapora neko Terezo Alibe, kj je bila med tamkajšnjim prebivalstvom znana pod imenom sv Terezija. Terezi Albe je uspelo prepričati lahkoverni, pobožni in naivni svet. da ima neko »božansko misijo«. Na ta način ji je uspelo izvabiti posameznim lahkovernim ljudem, k; jim je obetala, da se bo zavzela zanje pri Mater; božji, znatne vsote denarja. škofovska konferenca Beograd, 21. decembra, p. V začetku januarja se bo sestal v Zagrebu katoliški episkopait pod vodstvom zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Razpravljal bo o aktualnih cerkveno-poRičnih vprašanjih. Uniforma za križarje Beograd, 21. decmibra. p. Minister za telesno vzgojo je dovolil Križarjem v Zagrebu nošnjo uniform pri slovesnih prilikah. Beležke Tudi »Slovenec* V nedeljski številki amo zabeležili, kako grdo in v nasprotja z resnico je napadel »Slovenski dom« odhajajočega načelnika prosvetnega oddelka g. Josipa Breznika. »Slovenec« je t svojem poslovilnem članku dosti bolj dostojen, vendar pa tudi on slika g. načelnika kot zagrizenega strankarja. Tudi on mu očita, da »spadajo ▼ dobo njegovega uradovanja kot prosvetnega šefa najhujša preganjanja vsega katoliškega uči-teljstva. odpuščanje in preganjanje katoliških mlajših profesorjev, upokojitve in premeščanja starejših profesorjev«. Pri »Slovencu« imajo gotovo točno kroniko o vseh »preganjanjih«. Naj zato po vedo javnosti, kateri profesorji ali učitelji so bili »preganjani«, odkar je bil pro svetni šef g. Breznik. Za »Slovenca« delajo sedaj z novim letom reklamo z zagotavlja njem, da »piše v duhu katoliške akcije« Zato je tembolj njegova dolžnost, da da priti resnici do besede. »Resnica nad vse J44 Pod tem naslovom in podnaslovom »Nt verujte lažem!« prinaša »Samouprava« dolg uvodnik v katerem pravi, da se razširjajo med ljudstvom proti sedanji vladi in nje nemu delu najrazličnejše neresnične vesti »Zdi se, — piše list dalje — da obstoji več takih central za kovanje in razširjanje izmišljotin To so v prvi vrsti ilegalne ak cije raznih subverzilnih elementov, toda > izmišljanju m lažeh uspešno tekmujejo z njimi izvestni politični krogi, ki se druga če izdajajo za ultrademokrate.« List obsoja tak način politične borbe, pravi pa, da JRZ in vladi ne more škodo vati, ker je ljudstvo pri zadnjih volitvah že izreklo vladi dr. Stojadinoviča svoje priznanje in zaupanje. Poredni Miklavž V soboto je bil pravoslavni praznik sv. Nikole, ki je rodbinski patron cele polovice Beograjčanov. Vsi uradi in vsi lokali so bili zaradi tega zaprti, saj je, kakor pravi beograjski dovtip, polovica Beograda obhajala svojo slavo, druga polovica pa hodila čestitat. Tudi v Beogradu se je že udomačila navada Miklavževih daril in tako se je letos razvedelo, da bo Miklavž še prav posebno obdaroval beograjske, senzacij željne novinarje. Razširila se je namreč vest, da je na potu v Beograd sam dr Maček. Najbolj vneti poročevalci so se kar jadrno odpeljali do Vinkovcev, da bi dr. Mačka prestregli že pred jutrom in se vrnili v Beograd z že izgotovljenimi poročili. Drugi so bili manj vneti, pa so čakali v soboto zjutraj le na beograjskem kolodvoru. Miklavž pa je potegnil te in one, kajti o dr. Mačku ni bilo sledu. Zaradi varnosti pa so se vendarle dogovorili in uredili v Beogradu in Zemu-nu »dežurno službo« pri vseh vlakih, ki prihajajo iz Zagreba. Državni uradniki so volili svobodno V političnih beležkah »Samouprave«, službenega glasila JRZ, čitamo tudi tole: »2e dolgo časa pred občinskimi volitvami je opozicija agitirala proti JRZ med uradništvom, češ da je znižala uradniške plače. V tem so se pokazali posebno agilne pristaši g. Petra Zivkovida Računali so, da bodo dobili tako za svoje liste vse državne nameščence, ki jih je v državi okoli 250.000. Občinske volitve so bile svobodne Uradniki so prirejali celo javna zborovanja. Veliko število jih je glasovalo proti vladi in vendar ni bil zaradi tega niti eden preganjan. Naši šefi so držali svojo besedo, ki so jo dali pred volitvami.« »Samouprava« ve, kaj piše, in bo gotovo resnično, kar je napisala. Lahko se na njo zanesemo, da je bilo tudi v Sloveniji tako, saj je med direktorji lista tudi g. senator Fran Smodej. Dr. Maček in Radičeva rodbina Poročali smo že, da bo začel sin Stjepana Radiča g. Vladko Radič izdajati svoj lastni list »Narodni val«, ki je pred leti že izhajal kot ideološko glasilo njegovega velikega očeta. Nekateri zagrebški listi delajo za novi list precejšnjo reklamo in pri tem poudarjajo, da bo list pisan » v duhu in smeri, v katerih je bil urejevan za življenja Stjepana Radiča.« Iz tega poudarka, a tudi že iz samega dejstva, da je začel mladi Radič na lastno pest izdajati nov list, prihajajo mnogi do zaključka, da ni pravega soglasja med dr. Mačkom in Radičevo rodbino in da ta ne priznava g. Mačka za neosporjenega političnega naslednika Stjepana Radiča. Žalosten odmev občinskih volitev Beograjsko »Vreme« poroča, da je prišlo v soboto zvečer do krvavega spopada med kmeti v vasi Kusiče pri Velikem Cradištu. Kmetje so se sprli zaradi političnih sporov, ki izvirajo od zadnjih občinskih volitev. V spopadu je prišlo do streljanja in klanja z noži. Pri tem je bil kmet Ivan Ivkovič ubit kmet Vojislav Stefanovič pa hudo ranjen. Lažje ranjenih je bilo nekaj drugih udeležencev spopada. Hitlerjevci in bavarski škofi ! V nedeljo eo čitali ▼ katoliških cerkvah na Bavarskem božično pastirsko pismo bavarskih škofov. Pastirsko pismo pozdrav-1 protiboljševiSko borbo hitlerjevskega režima in poziva vernike, naj z vsemi močmi to borbo podpirajo. V drugem delu pastirskega pisma pa razpravljajo škofi o sklepu nemške vlade, da se mora vsa nemška šolska mladina priključiti organizaciji »Hitler-Jugend« (Hitlerjeva mladina). Škofi protestirajo proti temu zakonu in ga označujejo za kršitev konkordata med sv. stolico in Nemčijo. Ze v nedeljo je škofom odgovoril hitler-jevski voditelj Julij Streicher na nekem profesorskem zborovanju v Monakovem. Ostro je obsodil pastirsko pismo ter krat-komalo proglasil katoliško cerkev za okuženo po židovstvu in za pokvarjeno po boljševiških nazorih. 6sL poslanik na dopustil 1 PedagOgl SO UgOtOVl Beograd. XI. decembra. AA. tki poslanik dr. Gin« ee i* pust- Za njegov« odsotnosti alanjška opravita kot odpravnik poslov posla nišfcj svetilk dr. Fjsa. odpeljal aa dobo opravka! po- da vpliva dobra prefaraaa otrok šele o aa uspehe v Soli. Priporoča ae aate jutro »k odeli ca SALVOMALTA, ter krepi organizem. Predsednik čirič o hrvatskem vprašanju V nedeljo je bil v Novem Sadu ebod JRZ. Glavni govornik ja Ul predsednik narodne okupSčtne g. Stevan Cirič, ki je tudi predsednik novosaaske organizacije JRZ. Govoril je najprej o Nikoli Pašiču. Njegova smrt je bila pred desetimi leti strašen udarec za radikale, ki so blodili sem in tja brez pravega cilja vse do nastopa vlade dr. Milana Stojadinoviča in ustanovitve JRZ. V nadaljnjih izvajanjih je pričel g. CinC tudi na hrvatsko vprašanje ln med drugim rekel: »Največje državno vprašanje je tako zvano hrvatsko vprašanje. Danes priznavajo obstoj tega vprašanja in potrebo .ljegove nujne rešitve vsi politični c.ni-telji. Ako naglasim, da mora imeti JRZ odločilno beseuo pri reševanju hrvatskega vprašanja, potem govorim v Un-enu nas vseh. Mi vsi smo bili vzgojeni v enem prepričanju, da smo Srbi Ln Hrvati en narod. [3ri tem prepričanju bom ostal za svojo jsebo tudi v bodoče, pa magari zapravim zaradi tega svojo politično kariero. In tako stojimo pred najtežjim prcble-nom. Naše globoko prepričanje je da smo en narod. Naš protivnik ali partner pa trdi iopet, aa nismo eno. Nastaja vprašanje, jli kljub temu obstoji možnost skupnega reševanja hrvatskega vprašanja Prepričan sem. da obstoji. Potrebno pa je, da se pogajamo in razgovarjamo mi, ki stojimo aa stališču, da smo Srbi in Hrvati en narod, s Hrvati, ki zahtevajo svojo individualnost Pri tem se lahko znajdemo na popnšču priznanja medsebojne absolutne enakopravnosti. Pristopiti moramo k ustvaritvi absolutne enakopravnosti. Za to delo je prva poklicana JRZ. Je pa tu še problem zaupanja, brez katerega nj mogoče začeti z reševanjem tako velikega in odločilnega vprašanja. Ako bi sq naj začela pogajanja s Hrvati z mišljenjem, da Hrvati niso iskreni in da hočejo izbiti za sebe še nekaj posebnega in s tem ogražati državno edinstvo, potem je bolje, da se sploh ne pogajamo. Jaz verujem v poštenost dr. Mačka, ker sem prepričan, da hoče naši državi dobro in da želi samo to, da dobe Hrvati v njenem okviru vse tisto, do česar imajo pravico. Ni pa mogoče po- gajati s« s Hrvati, ako ee tU mislilo, da nočejo te države, odnosno da ji niso zveetL Pogajanja morejo ospetoo voditi samo taki Srbi, ki verujejo Hrvatom, da so dobri rodoljubi, ln samo taki Hrvata, ki verujejo Srbom, da mislijo pošteno. Dolžnost nas vseh j*a je, poskrbeti, da bo vpliv srbskega naroda pri sklepanju sporazuma tak, ila bo potem sporazum rea Lahko trajen. Ako pojdemo SrL$ k pogajanjem za sporazum kot razbita vojska, bo sporazum slab. Mi se ne smemo dati parceli ra ti. Kajti Ce obstoji samo eno hrvatstvo, potem mora obstojati tudi samo eno srbbtvo. Zaradi tega moramo odločno protestirati proti onim, ki poskušajo ustvariti iz Vojvodine nekako posebno pokrajino in Jo odtrgati od matere Srbije. Mi želimo, da bi biia naša današnja narodna skupščina, ki je edina legitimna predstavnica na-šiga naroda, res dela-zmožna. Storiti moramo vse. da jo usposobimo za sprejem zakonev o političnih svoboščinah. to je društvenega in zboroval-nega zakona ter svobodnega tiskovnega zakona. Po sprejemu teh zakonov bi se mogli pojaviti v skupščini tudi oni, ki so danes še izven nje. S tem pa bi se omogočilo tudi sklepanje o vsem tem, kar bi bilo potrebno za ureditev sporazuma v duhu predpisov ustave.< Govor predsednika Ciriča je prva malo jasnejša izjava enega izmed odličnih predstavnikov JRZ, ki so se do sedaj zadovoljili samo z načelnimi izjavami, da se žeB JRZ sporazumeti s HrvatL Kak bo odmev Ciričevega govora v Zagrebu, še ni vidno. Po informacijah zr.grebških »Novosti« je vodstvo JRZ že izdelalo glavne smernice sporazuma. V koliko &c strinjajo te smernice z mislimi, ki jih je iznesel predsednik Cirič v svojem novosadskem govoru, bodo pokazali bližnji politični dogodki. Vsekakor pa je gotovo, da je prišel čas, ko bodo prisiljene vse merodajne politične skupine reči svojo besedo, kako si predstavljajo rešitev našega najtežjega notranje političnega vprašanja. Po informacijah »Novosti* niso izključene v bližnji bodočnosti v tem pogledu zelo dalekosežne odločitve. Pobožne božične želje zagrebške gospode Zagrebški »Obzor« si ne ve pomagati ia zadrege, v katero Je prišel, ko smo s svojimi članki v »Jutru« zopet enkrat jasno pokazali, da je unitarizem daleč od centralizma in da zlasti odločno odklanja vsak hegemonizem. Kaj bi revež tudi storil, če ne bi mogel več napadati jugoslovenskih nacionalistov, saj je to menda edino področje njegovega političnega udejstvova-nja, s katerim se ne zamen nobenemu svojemu gospodarju. Zato bi rad sedaj dokazal, da gre Je za nekako posebno slovensko stališče, s katerim se drug* deli nacionalnega tabora ne strinjajo. Zato prehaja seveda molče preko naših ugotovitev, da v »Jutrovih« člankih ni bilo povedanega ničesar novega in da naše decentralistično stališče ni ne od danes, ne od včeraj. Namerno je prezrl tudi naše ugotovitve, da bo »Jutrova« izvajanja v popolnem skladu s programom JNS ln da zato -ne predstavljajo nikake eks tra ture. Brez uspeha bodo ostali vsi napori gospodov okrog »Obzora«, da bi izkonstruirali kaka nasprotja v JNS glede decentralističnega stališča. V lepem soglasju s svojo beograjsko prijateljico »Samoupravo« je tudi »Obzor« mnenja, da gre unitarlstom edino za to, kako bi se dokopali do oblasti O tem z »Obzorom« ne bomo polemizirali, ker pač vemo, da mu je težko razumeti, kako bi se mogei kdo boriti za ideje in načela ter imeti pred očmi v prvi vrsti resnične koristi državne in narodne celote Njegove pobožne želje pa mu radi privoščimo, posebno za tolažbo sedaj v božičnih praznikih. Tujsko-prometna propaganda MA Beograd, 21. decembra. AA. Stalni tuisko-prometmi odbor Male antante je na svojem zadnjem zasedanju v Bukarešti od 12. do 14. oktobra, glede na potrebo, da o svojem delu ln ciljih obvesti javnost vseh treh držav Male antante ter tujsko,prometne organizacije i-n agenciie v tujini, sklenili, da bo od časa do časa izdajal brošure, namenjene propagandi za tujski promet v državah Male antante. Odbor je poveril to delo fugosJovenskemu odseku, ki je včeraj jzdal prvo takšno delo v oblikj buletima v francoščini z naslednjo vsebino; 1.) Delo tujsko-prometnega odbora. ®e-. tanki v Pragi, Bukarešti in Beogradu. 2.) Olaišave za potovanje in bivanje, ukrepi izdani v Rumuniri, Češkoslovaški in Jugoslaviji za širjenje tujskega prometa. 3.) Poto-v&nia v skupinah in tujekoprometni vlaki, zimskj in spomladanski programi, agencija Putnik in Cedok. 4.) Križarjenje po morju •spomladanski programi potniških ladij »Kraljice Marije« in »Princese Olgec. 5.) Kongresi, sejmi in razne druge manifestacije po kronološkem redu v Rumuniji, Češkoslovaški in Jugoslavii.fr. 6.) Tujsko prometne publikacije, rzdanja rumunskega nacionalnega urada za tujski promet Putnika in češkoslovaškega urada za tujski promet. 7.) Razne vesti, informativna služba v Rumuniji. Jugoslaviji in Češkoslovaški. 8.) Radijska kronj-ka tujskega prometa, programi jugoslovenske. rumunske in češkoslovaške radijske propagande. Uredništvo te koristne fn zanimive bro-uire je v tujskoprometaem odseku prgovin-^kega mprvstrstva. Nastopna avdienca rumunskega poslanika Beograd, 21. decembra. AA. NJ. Vis. knez namestnik je ob 12. sprejel v av-dienci novega runv.mskega poslanika Viktorja Cadero, ki mu je izročil v navzočnosti predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča akredi-tivna pisma. Odlikovanja Beograd, 21. decembra. AA. Oankovan:; -x> z redom sv. Save 5. stopnje Drogofin Horvat, kontrolor mer pri sreskem načel-stvu v Celju: Josip ZJatarč. kontrolor mer ->ri ssreskrm načelstvu v Ljubljani. Ijnacij \ovak kontrolor m©r prj sreskem iačel-stvu v Celju: Leopold Svetlčič v Celju: z redom Jugoslovenske krene 4. stopnje Štefan Mencinger, gimnazijski profesor in učitelj na šol; parile^k" trgovske mladine. Imenovanji Beograd, 21. decembra AA. Imenovan je a višjega pristava 7. skirtvne t*r ravnateljstvu državnega rudnika v Velenju inž. I Franc Kenda, doslej pri prometnj upravi v Zabukovcih. Kočevski obrtniki prireje razstavo Kočevje, 21. decembra. Tudi eden najrevnejših predelov naSe zemlje, včasih smatram za pastorka, je napoeled prišel do ^poznanja, da je le v samopomoči in uspešni propagandi rrte-gova gospodarska rešitev. V ta namen se bo vršila v dneh od 24. do 31. decembra obrtna razstava v Kočevju za precej obsežno pokrajino, ki ima nacnen pokazati tudi to, da obn"tni3Sti stan kljub težki krizi vendarle vztraja in celo napreduje ▼ pogledu izdelave predmetov. Gospodarsko stanje našega ofočtosfcva. Je malo razveseljivo, čeprav bi kdo sklepaj da industrializacija tu ni pokazala onih slabih posledic kakor v pogledu propada solidnega obrtništva, ki ne more tekmo, vati z indnstr! a'CTiom. Po skoraj poipobrf demontaži kočevskega rudnika so bile prizadete zelo široke plasti naroda, zlasti pa še knrteje občutijo mnogi revni sloji pasivnost. Mestne hranilnice ▼ Kočevju, ld je prišla pod zašitto iti ustavila plačila, ko je postala zaradi nekdanjega nesmrtnega gospodarstva globoko pasivna. Vse to je neugodno odjeknilo ravno v obrtnih krogih, kjer so se najprej občutile vse težke posledice. In slednjič mora tudi kočevski predel prestajati pritisk industrializacije, M s cenami gotovo lahko konkurira »cftidneemi obrtniškemu izdelku. Ta razstava, ki bo združila vse obrtništvo v rfrupno smer, je zato kBc po rešitvi propadajoče obrti, ki Je mnogi ne poznajo aS vsaj dovolj ne cenijo to JI zato ne nudijo one zastam-be, ki bi jo zaslužila. Razjčtava, ki bo v prostorni državne realne gimnazije, bo EtnmaTično pokazaJa stopnjo, ki jo dandanes zavzema obrtništvo v kočevskem predelu, in bo tudi opozorila na njegov težki boj za ofeEtflr nek. Vstop na razstavo bo vsakomur svoboden, da si Jo čim več ljudi lahko ogleda tn spozna pravo vrednost obrtniških Izdelkov. Vremenska napovet Zeiminska vremenska napoved: Povsod v notranjosti bo prevladovalo oblačno ta megleno vreme, na Primorju jasno vreme. Na planinah utegne ponekod nekoliko snežiti. Temperatura bo de padla. Zagrebška; Podnevi izmerno hladno, ponoči mraz. Dunajska vremenska napoved za torek; Večinoma jasno, ponoči mraz, v višinah brez snega, meglena »JUTRO« št. 296 3 .ToreE, 22. XIL TO35. Naši kraji in ljudje Dolenjska dobiva elektriko Slavnostna priključitev v Trebnjem Trebnje, 21. decembra. Iz pozabljenosti vstaja dosedaj tako zanemarjena in omalovaževana Dolenjska, da postane gospodarsko napredna pokrajina ter si pridobi pogoje za vsestranski napredek. Trebnje je dobilo to nedeljo električno razsvetljavo. Slavnostnemu in za Dolenjee tako pomembnemu činu je prisostvoval tudi ban. domači župan g. Fink elektrifikacijski odbor z g. Tomažičem na čelu. mnogi dolenjski župani in mnogo ljudstva. Po pozdravnih nagovorih in po uradnem činu priključitve omrežja na daljnovod KDE je o elektrifikaciji Dolenjske izpregovoril g. Tomažič. Na pobudo občine Trebnje, ki ji je tedaj uačeloval župan in član banskega sveta g. Josip Zupančič iz Trebnjega, se je vršil prvi sestanek interesentov že I7. oktobra 1931. Takrat se je osnoval pripravljalni odbor. ki je imel nalogo, da za stvar zainteresira občine širom Dolenjske in skliče zastopnike vseh občin na sestanek, da se ©snuje širši in ožji odbor za elektrifikacijo Dolenjske. Veliko zborovanje vseh dolenjskih občin je sledilo 3. novembra 1931. Ta dan so se zbrali delegati v Trebnjem in si-eeT župani in odborniki občin: Trebnje. Radohova vas. Bukovca. Veliki Gaber. Prapreče, Stehanja vas. Velika Loka. Dobr-ILČe, Mirna peč, Novo mesto, Mirna, Mo-k onog. Tržišče, St. Rupe-rt in Prečna. Zastopnik banske uprave inž. Rueh je tedaj V izčrpnem poročilu pojasnil navzočim delegatom stanje elektrifikacije v banovini Sploh m je podal važne smernice za nadaljevanje pričete akcije na Dolenjskem. Načrt elektrifikacije je bil za tedanje razmer e tako velikopotezen, da je bilo takoj jasno, da bo načrt do poslednje dolenjske vasi izveden šele v toku nekaj let. Vendar je bilo verjetno, da bo že v letu 1933. zasvetila električna luč vsaj ob temeljnem omrežju večjih dolenjskih krajev in vasi. Izvesti to je imel nalogo takrat osnovani elektrifikacijski odbor, ki je z mnogim trudom bil vedno na nogaih, da se je načrt vsaj do danes izvedel v delnem obsegu, za kolikor je bilo najti v danih razmerah potrebnih sredstev. Kraj za krajem počasi dobiva električno luč in potrebno bo še več let. da bo po zgledu Gorenjske tudi Dolenjska elektrificirana do poslednje vasi. Za izvedbo elektrifikacije je potreben ogromen kapital, ki ga je danes le težko dobiti. Pri nas je nedvomno, da zmore to vprašanje izvesti le banovina, ki z elektri fikacijo pokrajine ne bo iskala zasebnih do bičkov, kakor privatna podjetja, temveč ji mora biti mar skupni dobiček; gospodarski. socialni in kulturni napredek pokrajine. Pozabiti ne smemo ob tej priliki tudi dejstva, da vsa Slovenija plačuje z bano-vinskimi dokladami elektrifikacijski prispevek. Dočim so se drugi predeli 8 tem denarjem elektrificirali. je Dolenjski delno uspelo to šele zadnji čas. odkar so zastopniki občin na sestanku v Trebnjem tako odločno stavili zahtevo po elektrifikaciji pokrajine. Zato smo prav veseli, da banovina nadaljuje danes elektrifikacijo pokrajine. in da se načrt izza leta 1931. počasi realizira. —an- Smrt pod vlakom v mračnem jutru Nesreča 18 letne mladenke na postaji v Šoštanju Šoštanj, 21. decembra. V nedeljo zjutraj se je na šoštanjskem kolodvoru primerila strašna nesreča, ki je tirjala za svojo žrtev 18 letno trgovsko va-jenko Mileno Lichteneggerjevo, hčerko železniškega uslužbenca v Pesjem. Milena je bila v uku v trgovini g. Nateka v Šoštanju. JV sak dan se je vozila ali hodila peš iz 20 ■tiinut oddaljenega Pesja. Tudi v nedeljo sjutraj je stopila na prvi vlak. Ko je privozil vlak na šoštanjsko postajo ki ko se je ustavljal, je sprevodnik čutil močnejši sunek. Prvi hip je domneval, da »e na tračnicah nahja kak predmet. Obvestil je o tem službujočega prometnika. Dežurni kretnik je takoj krenil s svetilko — bilo je še temno — od postaje proti skladišču in je na vso svojo grozo opazil fioveško nogo. Prihiteli so še drugi usluž- benci in nekaj metrov dalje našli sključeno truplo nesrečne Milene. Bil je prizor, ki ga oko težko prenese. Tračnice in okolica — vse je bilo oškropljeno s krvjo. Obraz je bil razmesarjen, enako ostalo telo. Nekaj korakov dalje so našli kapo. Kako se je zgodila nesreča, tega ni videl nihče. Nedvomno pa je. da je nesrečno dekle prehitro skočilo s stopnji šča. Na spolzkih tleh ji je spodrsnilo in kolesje jo je zagrabilo. Nesreča je morala biti bliskovita, saj nihče ni čul krika mlade žrtve. Pokojna Milena je bila pridna in nadarjena učenka. V stroki je kazala obilo zmožnosti pa tudi veselja do poklica. Vljudno in skromno dekle so imeli vsi radi. Hudo prizadetim staršem, ki so tako tragično in nepričakovano izgubili ljubljeno hčer, izrekamo globoko sožalje! Akademska akcija za Izpopolnitev univerze slovenski javnosti Naša univerza v Ljubljani je nepopolna. Manjka ji več fakultet do najvišjega, vsa področja znanstvenega življenja obsegajo-čega zavoda, ki predstavlja kulturno žari-fcče vsakemu narodu. Sedaj obstoja na naši univerzi pet fakultet: filozofska, juridična, teološka, tehniška in medicinska, ki je zopet okrnjena, ker omogoča študij le za pet semestrov. A še teh pet deloma nece-lotnih fakultet nima niti približno odgovarjajočih prostorov. V sedanjem poslopju, ki predstavlja slo- . vensko univerzo na pogled, se stiskata fi- | lozofska in juridična fakulteta, uradi rek-torata in fakultetnih oblasti, knjižnice, seminarji. društveni lokali, ki jih predstavljajo vmesni hodniki, drugi prostori in pro-strorčki, v katerih je nakopičeno polno raznih objektov, omar itd., predavalnice služijo obenem za knjižnico in narobe, kakor nanese potreba. Ti že itak natrpani prostori tudi drugače ne odgovarjajo sedanjemu namenu ker je bilo poslopje zgrajeno v čisto druge svrhe: kot deželski parlament. kjer so do prevrata zborovali deželski poslanci. Zato znanstveno življenje naše najvišje kulturne institucije trpi, nima razmaha, razvoja — ker nima podlage! Sedanje skromno tehniško poslopje krije pod svojo streho sploh vse institute in oddelke tehniške fakultete, kjer predstavljajo n. pr. hidrotehnični institut dve do tri podstrešne sobice, dočim obstojajo po srednji Evropi monumentalni hidrotehnični laboratoriji, mladini v nenadomestljiv študijski pripomoček, gospodarstvu v korist in narodu v ponos! — Kemični institut je nastanjen v skrajno nehigijenskih prostorih — v rcaličnih kleteh, z vlažnimi stenami in za-dohlim zrakom, kjer se bavijo slušatelji-kemiki z eksperimentalnim študijem 6—8 ur dnevno. Tu si morijo pljuča, ubijajo zdravje in revmatizem jc njihov stalni spremljevalec. Za te prostore plačuje država letno 96.000.— Drn najemnine — devetdesetšestti-boč dinarjev letno za revmatizem in jetiko! Ali ne bi bil lahko za ta denar zgrajen kemični institut in v nekaj letih bi bila država rešena plačevanja najemnine?! Ni li to ekonomsko, zdravstvenim zahtevam ustrezajoče in humanitarno — in socialno za študirajoče in za gotovo množico delavcev, ki bi bili pri gradnji novega instituta nekaj časa zaposleni? Ne bi se dalo to čimpreje izvesti, če so že načrti do podrobnosti izdelani in vsi stroški preračunani na skromno vsoto 2 mil. dinarjev? Kaj je to v primeri s 150 mil. Din, ki jih je prejela po prevratu beograjska univerza za zgradbe svojim fakultetam? Kaj je to v primeri s 50—60 mil. Din, ki jih je dobila zagrebška univerza? In ljubljanska? — Odkopava se teren za biblioteko. To je vse. Privoščimo, da se gradi i v Beogradu i v Zagrebu. Upravičeni pa smo, zahtevati drobec onega deleža, ki po vsej pravici ljubljanski univerzi pripadal Videant consules... in vsi oni. ki imajo pri tem kaj besede! — Rudarski inštitut začasno domuje v poslopju dečjega doma. ki ga je pred leti v sedanjo uporabo prepustilo socialno ministrstvo. Zadnje čase so bili montanisti in njihovi profesorji kot na žerjavici. Vedno bliže je namreč prihajal, dan, ko bi se morali premestiti na Aškerčevo cesto brez številke ali pa celo dalje. Sedaj je ta nervoznost odstranjena, ker je delegacija Akademske akcije prejšnji teden prinesla iz Beograda zagotovilo, da smo lahko brez skrbi glede tega, kar je dosedaj na naši univerzi obstojalo. Podobna skrb se lahko zopet pojavi. Zato bo najboljše, da rudarski institut — edini v naši državi — ki že obstoja v Ljubljani, tud' tukaj dobi čimpreje svoje novo mesto. Mi ga iz Ljubljane ne pustimo in vsa slovenska javnost naj nas pri tem podpre! Klinika — bodoči fundament našega zdravstvenega delovanja in študija. To hočemo pa veliko, mogočno, za stoletja postavljeno — ker imamo pravico do zdravja in življenja. Ni prostora za podrobno opisovanje sedanjih razmer v ljubljanski bolnici. Neznosne so in — kričijo! Zahteva-za kliniko, bo zahteva za naš celoten delež. Tu se borimo za naše zdravje in ne bomo odnehali. K temu se bodo morali še pridružiti ostali semestri medicinske fakultete, da bo zdravje slovenskemu narodu zasigu-rano. Klinika bo — vreden spomenik kralja Aleksandra I., Zedinitelja. V njej bodo našli zatočišče in pomoč bolni trpini slovenskega ljudstva, ki bo na veke ohranil spomin na kralja Trpina-Mučenika. To so najvidnejše potrebe naše Aleksandrove univerze in še več jih je... Slovenec — Slovenka! Prisluhni glasu mladine, združi z njenim svoj glas, zlij svojo voljo z njeno voljo, da bodo naše zahteve bučale kot največji zvon, ki doni, opominja in ne izzvenil Akademska akcija za izpopolnitev univerze si je stavila v svoj program, izvesti sredi zime prireditev, kjer bo zainteresirala najširšo slovensko javnost za potrebe naše univerze. Ta prireditev bo manifestacija naših upravičenih zahtev. Zato se obračamo na vse kroge našega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja — s pozivom, da se nameravane prireditve v čim večjem številu udeležijo in s tem pokažejo razumevanje za teženja svoje mladine. Znamenita knjiga vojnih dobrovoljcev Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani skupaj z enako organ zacijo v Mariboru izda za 20-letnico bojev v Do-brudži veličastno knjigo »Dobrovoljci, kla-divarj; Jugoslavije-« Knjiga, kj se že stavi, bo edinstvena v silovenskj vojuj literaturi ter bo pravi dbkument naših vojnih dobrovoljcev pri ustvarjanju Jugoslavije med svetovno vojno. Preko 50 naših vojnih dobrovoljcev je prispevalo daljše jn krajše rokopise poljubne, izredno zanimive in pestre vsebne za ' knjigo; v uvodu bo imela knjig® zgodo- j vinski pregled o dobrovoljskem pokretu. i Knjiga bo obsegala 720 strani velikega formata 26X19 cm, papir jn izdelava bosta prvovrstna. Knjiga bo jako bogato ihMtrr rana. Cena knjige bo glede na požrtvovalno in brezplačno sodelovanje jo redakcijo izredno nizka; v celo platno vezan izvod bo stal 110.- Din .kair je za tako ogronmo delo majhna vsota. Opozarjamo že zdaj vse zavedne Slovence-Jugoslovane, ki razumejo dobrovoljce vse ustanove, knjižnice, podjetja itd, da se naroče na knjigo »Dobrovoljoi, kladš-varjj Jugoslavije.« Zaradi ugotovSbve naklade so potrebna prednaročila. V Ljubljani je pooblaščen za zbiranje naročnikov vojn; dobrovoljec Ferdo Čeplak. Zunaj Ljubljane zbirajo naročnike s po®ebndmd nabiralnmii polarni drug,- vojni dobrovoljci. Direktna prednaroela za knjigo naj se pošljejo na naslov: SRESKA ORGANIZACIJA SAVEZA RATNIH DOBRO-VOLJACA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE V LJUBLJANI. sBMjd mu jc bfla prva služba pri 8r. Jakobu ob Savi, nato pa na Ljubnem, v £e-talah, t Smarjeti ob Pesnici im ▼ JareninL Z doma Je prinesel s teboj v službo veliko ljubezen do naprednega kmetijstva, le tl:v-sti tudi do sadjarstva. Bil je ljudstvu povsod dober svetoraiea, skrbel p« je tudi za lepo pečem ln je eetih 40 let presedel za orglami, ss katerih je bi sloveč mojster. Martin Breznik f Ljubljana, 22. decembra. Ze pol leta smo pogrešali na ulicah vedno živahnega, krepkega starega moža. ki ga je poznala vsa Ljublja na kot starosto ljubljanskega učiteljstva. To je bil upokojeni nadučitelj Martin Breznik, ki je navzlic 3vojim 86 letom bil še vedno na delu za učiteljsko samopomoč in za gmotne interese upokojenega učiteljstva. Tudi njegova pota so se enkrat morala končati. Pred pol letom ga je napadla bolezen, le^rel je in davi so nam sporočili, da je v miru izdihnil. Ž njim leže v grob kopica spominov na dolga desetletja ueiteljevanja v štajerskih krajih. Martin Breznik se je rodil 10. novembra 1S50 v Tmovljah pri Celju. Kot Kot gospodarski strokovnjak in organist je bil znan po vsem slovenskem Stajerju. Pošteno zasluženi pokoj je preživljal v prijazni hiši svojega sinu Alfonza, znanega uglednega trgovca z glasbili in bivšega učitelja Glasbene Matico ljubljanske. Iz te hiše ob Cesti na Rožnik štev. 29 bo jutri, v torek. ob 15. uri nastopil svojo poslednjo pot. Blagemu, vedno podjetnemu in marljivemu prosvetnemu delavcu bomo številni znanci ohranili kar najprijaznejši spomin. Ugledni žalujoči družini g. Alfonza Breznika veJja tudi naše odkritosrčno sožalje. Govedlc obsojen ia smrt Veliko zanimanje za razpravo o roparskem umoru Maribor, 21. decembra. Devetega novembra je 24-letni bivši trgovski pomočnik Bruno Govedič v Pirker-jevem jarku pri Kamnici okoli 9. ure usmrtil 16-letnega trgovskega vajenca Branka Pušaverja. Tja ga je bil izvabil na ta način, da ga je najprej omamil z več udarci s kamnom po glavi, nato pa mu zadrgnil vrat z vrvico in mu vzel M20 dinarjev, ki jih je imel Branko Puševar pri sebi Zločin pomnimo v vseh podrobnostih. Danes dopoldne pa je že sedel pred mariborskim velikim kazenskim senaton Bruno Go- vedič da se zagovarja za 6voj zločin. Po uvodnih formalnostih je državni tožilec g. Sever preči tal obširno obtožnico, v kateri se do poslednje podrobnosti navaja ozadje in potek roparskega umora. Iz poštene družine V obtožnici se navaja, da je obtoženi Bruno Govedič iz poštene trgovske rodbine. Leta 1926 se je s starši priselil v Maribor. Postal je trgovski vajenec in nato pomečnik. Po vojaškem roku ni mogel več dobiti službe. Brezposeln se je preživljal, kakor je vedel in znal. Njegova žrlev je postal 16-leM3adina naj spregovori«. Predaval ho predavatelj ZKD g. dr Aluie-vič Branko. _ Vsa društva, kj sj izposoju-jejo pri ZKD igre in partiture, opozarjamo, da morajo za izposojo založiti pred prejemom kavcijo 50 Din. za vsak komad. Popusti planinarjem. Prometnj minister je spremenil čl. 12 potniške tarife tako, da bodo od 1. januarja 1937 člani društekupjmah po najmanj 6 ljudi. Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi še uporablja »Franz-ilosefova« naravna ere™čica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. osn re* 9 • .=>485/35 »Izbrano lepa darila Ev veliki izberi nudij ag^gjgiMMMMMIf B1I1M1 IMI« * Zbor škofjeloškega nčitejjstva. Izredno pestro je potekalo sobotno dopoldne, ki 60 si ga izbrali učitelji škofjeloškega okraja za svoie stanovske zadeve. Risalnica nove šod-ske palače je bila polna, ko je otvoril zbor vseletn; predsednik g. Vojteh Debeljak iz Škofje Loke, nakar je imel sijajno predavanje docent dr. Stanko Gogala o na»ih narodno vzgojnih problemih. Pralktični nastop z mladino je imela učiteljica Marija Pustovnikova. Obsežno sjtuacijsko poročilo je podal predsednik. Tajniško poročilo je podal tajnik g. Kosca iin blagajniško učiteljica Terpimova, potem pa je poročala o Učiteljski samopomoči, ki šte.e v okraju že 36 članov, učjte-ljiea Vida Debeljakova. V duhu gospodarskih teženj učjfeljstva je razpravljal podpredsednik JUU šol. upr. Janko Kokalj, ki e stavil slednjič predlog naj bi se sekcija JUU povezala z gospodarskim ustanovami, ki nos i'o učiteljsko ime, v čim tesnejšo enoto. da bo vse, kar je učiteljskega povezano v nerazdružljiv stanovski steber. Po pritegnitvi abiiurjentov v društveno delo ie bilo zborovanje, kj ga je posetil tudi sreski načelnik g. Kaki. uspešno zaključeno. * Prostovoljna gasilska četa v Mokronogu se na ;opleje zahvaljuje gospodu Kalinu Savlu, tovarnarju v Mokronogu, za velikodušen dar ki ga je blagovolil podarit} ob priliki velikega požara 5. t. m. ter je s tem pokazal veliko naklonjenost, ki jo goj^ do vsesa gasilstva. * Za božična in novoletna voščila uporab- liajte CirB Metodove razglednice. Podpirajte obmejno slovensko šolstvo- * Ciril Metodove podružnice naj nakažejo svoie prispevke po poštni položnici. * Osebna vest. Prj kr. banski upravi v Zagrebu je pred izpitno komisijo ministrstva za socialno politfko im narodno zdravje položili z odličnim uspeltom izpit za zdravnj-ka-specialista za očesne bolezni g. dr. Ivan KokJič iz Novega mesta. Nov; specialist, ki se namerava stalno nastaniti v Mariboru, se je specializi ral na univerz i tetski kliniki prof. Botterija in docenta dr. Hiihna v Zagrebu lin na kliniki v Pragi. Čestitamo 1 * Vozne olajšave za. rezervne oficirje. Legitimacije za šestkratno enosmerno železni ško vožnjo po poiovifenj ceni v vseh razredih potniških brzih vlakov se bodo za leto 1937. pričele izdajati že v decembru. Pri jate reflek-tantov samo s področja ljubljanskega vojnega okrožja naj se dostavijo podpisanemu pododboru, kj d^je vsa potrebna pojasnila. Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor. Ustmena pojasnila se dobe ob torkih Sn petkih od pol 18. do pol 19. ure v pisarni pododbora. Opozarjamo rezervne oficirje, uta se bodo legitimacije izdajale le do 31. januarja 1937. Uruženje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana. * 0 Jožetu Gro vlju, kj, ga je omenil čla nek za 97. rojstni dan prelata Toma Zupana, smo prejeli: v članku je bila omenjena umetna skrinjica, v kateri hrani častitljivi prelat Prešernove rolfcopise. Ta skrinjica da je delo nekega Groš;\a iz Poljanske doline V resnici pa je bil motster Grošelj doma v Selcah. Njegov brat, pred letj umrli pošrni uradnik, e bjl oče natega uglednega znanstvenika prof. dr. Pavla Grošlja. Rezbarske umetnosti se je Jože izučil v Poljanah pri mojstru Štefanu Šubjcuj. Bil je iako živahne narave, kar je razodeval že njegov naglj govor. Vendar je že kot fjani: bil zelo resen in dostojen ter se je izogibal vsake kletvine. Tudi na svojo zunanjosti ie mnogo polagal. Ko se je izučil, se je po nekaj letih pomoeni-štva prj mojstru Štefanu oiaseli! v rojstni vasi v Selcah in je tu vršil svojo umetno obrt. Slovel je daleč naokrog koi podobarski umetnik. * Velik uspeh Srbskega planinskega društva. Nedavno je bil v Beogradu občni zbor Srbskega planinskega društva in so zborovalci sprejeli z velikim zadovoljstvom na znanje, da se približuje otvoritev planinskega doma na Kosmaju. To je peti planinski doin. ki ga gradi to družtvo. V naši d^ žavi je Srbsko planinsko društvo najmlajše in se ie njegova delavnost razvila šele v povojnih letih. S pomočjo svojih članov je društvo zgradilo »voj dom na Avali planinsko kočo na Ljubotenu. na Kajmakčalanu ter na Biljaku (Skopska Črna gora-). * Društvo absolventov trgovskih šol v Ljubljani poziva vse nezaposlene absolven-te-abšo]venitke, da ee javijo društvu, ker ie na razpolago nekaj silužbenih mest. Lahko ee oglase osebno na nocojšnji odborov; seji ob 20. uri v Trgovskem domu, alj pa pismeno na gomii naslov v najkrajšem času. Pri razpokani koži, ozeblinah, lišajih in izpuščajih — čudovito deluje »OBLAKOVO KAMILCNO MAZILO« ! špecijalna parfnmerijai »V E N U S« nasproti glavne pošte. | + Poroka, V nedeljo sta se poročila g. Pero Frgačič in gd^^a Anči Boškinova. Kot priči pa sta bila pri poroki g. Ivo Brkič, novinar iz Zagreba, in g. Slavko Gjurak. Poroka je bila slavje Goričanov in Istranov, ki so se v skromnih svojih razmerah znašli raztreseni v dveh banovinah. Mlademu paru naše iskrene čestitke! * Namesto cvetja na krsto pokojne gospe Fran je Bergmanove iz Žalca je daroval g. ravnatelj Mirko Gruden s soprogo gospo Vero Družbi sv. Cirila in Metoda 100 Din. Iskrena hvala! * V Gorico-Trst na sveti večer (24.— 27. XII). bo peljal miš drugi avto Ob 19. uri. Prijaviti se je (2 fotografiji) z osebnimi podatki najpozneje 23. XH. do 9. ure. »Po božjem svatu«, Ljubljana, Wol-fova 1. m * »S smehom v novo leto S7c bo uvedlo silvestrovanje na Taboru vse posetnjke tega tradicionalnega prvovrstnega zabavnega večera, ki bodo prišli tudj letos na Taboru v poln; meri na svoj račun, saj je že sedaj pripravljen tako pester spored, da se komaj zadržujemo, da ne bi že sedaj javno razkrili vprav evojevnstnih točk. kj jih bodo izvajali priznanj akrobati, umetniki, pevci, mu-ziikantie m znani, nadvse popularni kronisti ob prehodu obeh let. Se hočete zopet emikrat dobro in neprisiljeno zabavati? Pridite potem na Tabor s;:] vest rova t jn ne bo vam ža! * štajerska pitana perutnina, ki je za večje praznike preskrbi meščanom delikatesna trgovina pri operi v Ljubljani, V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti, Je ta ko zaslovela, da bo pošiljka kapanov, puranov, rac in gosi, ki jo je ta včeraj prejela, hitro razprodana. Gospodinje store prav, da ne odlašajo z nakupom. sdmmflca — jSovelioijnbt. I u— Daravsr in* prafco 9000 »6eaeov osnovnih in arednjib Sol, a nobene atnbulanoe sa tolarje in dijake in za zdravljenje siromašnih ljudi Pred dnevi je umrl zdravnik dr. Peru Stefanovič ia zdaj j« vse presenetila njegova oporoka, ki dokazuje, da js bil ta skromni zdravnik dobro tljiv človek, ki je vedno mitJil na to. kako bi se dalo poina-ga ti revežem in mladini. Vse svoje skromno premoženje je ta pustil občini 1 določilom, naj se iti njegovih dohodkov ustanovi ambulanca. ▼ kateri bodo imeli zdravniško pomoč brezplačno dijaki m reveži. V ta namen je zapustil tudi vse instrumente, medikamenfce in druge predmete svoje ordinacije. V oporoki je še posebej naglasi!, da se z voliH strinja njecrova soproga. * Sestanek s ponesrečeno ladjo. Na svoji redni progi, ki vodi v Kalkuto. je prispela v splitski pristan italijanska motorna ladja »Birmanija«. ki se je. kakor znano, pred tedni ponesrečila pri Mrdulji, blizu otoka Brača. Ladjo so popravili ln zdaj. ko je spet priplula prvič po svoji nesreči v splitsko pristanišče, je vsa posadka s ka-petanom na čelu. ki je bila na ladji tudi tedaj ob nesreči, prisrčno in hvaležno pozdravljala naše pristaniške zastopnike. je oc^prta psi dvornem dobavitelju KoUmazmu na Mestnem trgu. Zbirke stekla, porcelana tn keramike, ki jih tudi v velikih mestih ne najdete popolnejših Vam prikazujejo vse, kar amore dandanes tovrstna industrija v pogleda jedilnega posod j a, okrasnega porcelaaia tn keramike. Zato ne zamudite te edinstvene prireditve! u_ Trgovine bodo na splošno željo zaprte ves dan 25. 26. in 2rj. t. m. Občinstvo se zaradi tega naproša, da si pravočasno nabavi življenjske potrebščine zlasti špecerijsko in delikatesno blago. Združenje trgovcev. u— Društvo »Skrb za mladino« priredi letošnjo božičnico z obdaritvijo revne 1 dece v sredo 23. t. m ob 18. na Taboru i v gornji levi dvorani. Poleg obdarovancev se vabijo tudi starši mladine. n— Portret Emila Adamiča. V izložbi tvrdke »E]-'o 2 Din. so na prodaj, v knjigarni Glasbene Matice. u— Za strokovno knjižnico mestnega magistrata. Mestna občina je dosiej premogla samo splošno knjižnico, ki je dodeljena kulturnemu oddelku, medtem ko so posamezni mestnj uradi občutno pogrešali posebne knjižne zbirke, v katerj b, brla ua razj>oiago strokovna literatura. Po Nove niietu l>o me- . sina uprava osnovala takšno posebno knjiž- ' nico. v kateri bodo zbrana vsa najpotrebnejša dela domačega in tujega slovstva iz vseh , najvažnejših panog komunalne uprave. u— Združenje brivcev in frizerjev sporoča občinstvu, kakor tudi svojim članom, da bodo brivnice in česalni saloni za božične praznike odprti samo na Štefanov dan 26. t. m. od V28 do 12. ure, na božični dan 25. t. m. in v nedeljo 27. t. m. pa ves dan zaprti. — Predsedstvo. u— šolska božičnica narodne Ln meščanske šole na Viču bo v 3redo 23. t. m. ob 3. popoldne v šolski telovadnici. K udc-ležbi se vabijo starši obdarovancev ter vsi mnogoštevilni darovatelji, ki se iim ponovno najtopleje zahvaljuje za darila upraviteljstvo šole. u— Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob 20. važno pevsko vajo vsega zbora. u— Za slepe je daroval g. mr. ph. Leo Bahovec 200 Din namesto venca na krsto g. Lavrenčiča. u— Oleke jn klobuke kemič-no čisti barva plisjra in lika tovarna Jos. R^jch. u— Starokatol,ška cerkcv. Za božič ee bo blagoslovil pred 3. mašo ob 9. ur; novi oltar. u_ Snirt za davico bolnega otroka v prenapolnjenem vlaku. Potniki, kj so se v soboto zvečer vozili z zadnjim dolenjcem protj Ljubljani, so bil; priče dogodka, ki je vsega obžalovana vreden dokument naše zdrav- u— Namesto venca na krsto blagopokoj-nemu g. Lavrenčiču Josipu je daroval g. inž. Fran Žužek diiaškemu podf>ornemu društvu Radogoju Din 100. Srčna hvala! n— Na izlete o božičnih praznikih vzetnj-i te s seboi deKka ese. sir, šunko in vse. kar ! si zahoče srce in želodec iz priznane delikatesne trgovine Fr. Kham Miklošičeva 8 telefon 29—69. ?7 M^flhera a— Skavtski božič v Mariboru, skavt- sko prisrčno so proslavili v nedeljo popoldne mariborski skavti praznik zime in nastopa verne. Napolnili so dvorano Glasfcere matice ter se prisrčno razvedrili ob deklamacijah, godfcenih točkah ter raznih šaljivih in resnih nastopih. Sledila je obdaritev in skavtsko gostoljubna pogostitev. a— Prva razstava kanarčkov v Mariboru bo od 25. do 27. t. m. v Vetrinjskf ulici 2. Razstavljajo mariborski gojitelji kanarčkov. S tem i?e heče tudi pri nas uvesti navada, da se bo po'eg božičnega cvetja daroval tudi par kanarčkov, kakor je postaja božična navada v Amerik L Otvoritev omenjene razstave je na božični praznik 25. t. m cb 10. dopoldne. Pokroviteljstvo je prevzel narodni posianec dr. Janči-5. a— Šahovske novice. Pri »Norem svetu« je bilo v nedeljo popoldne šahovsko tekmovanje za prvenstvo slovenske šahovske zveze in so s 6:2 zmagali šahisti šahovskega kluba Celje proti tekmovalcem mariborskega šahovskega kluba, ša-histi navedenih klubov s" spoprimejo v revanžnem tekmovanju 10. januarja ▼ Celju. a— Pod streho. Trinadstropna nova palača tukajšnje Mariborske tskarne d. d. je že pod streho in se bo vselitev izvršila že spomladi. a— Smrtno se je ponesrečil tajnik sre-skega cestneera odbora v Lendavi Franjo Horvat. V hiši, kjer stanuje je padel na stopnišču in se ob z;du tako obtolkei, da je kmalu zatem podlegel smrtonosnim pogkod^am. a— Kaznjenci bežijo :z bolnišnice. V včerajšnji številki smo poročali o begu kaznjenca-bolnika Lešnika, ki je vnoči na nedeljo pobegnil iz splošne bolnišnice, v noči na nedeljo pa je sledil njegovemu zgledu Ivan Godec, ki odredeva v tukajšnji kaznilnici 10 letno zaporno kazen in ki je tudi iz bolnišnice pobegnil v bolnišr.iškem plašču. Pričelo se je takoj zasle-ovanie in so ga našli v Špe^vo-m selu, odkoder so ga spravili nazaj v bolnišnico. dvorne dame ge. Franje Tavčarjeve ta me sec presenetile javnost že e tretjo p ireditvi-jo. Že drugič so ee spomnile trpečih in gla-dujočih ter priredile v nedeiijo v dvorani tehnične srednje šole prelepo božičnico. Prireditev Kola eo med drugimi obiskali: zastopnik bana g. načelnik Majer, zastopnik predsednika mesta in zastopnica češko-s!ov. konzula. _ Predsednica ga. Fran.ia Tavčar je oddelka, truma sopotn ikov nesrečne deklice, ki se je utegnila nabrati strupenih bacilov, 1» se je bila med tem že razšla na vse strani. KINO IDEAL DANES! DANES! SVLVTA SIDNEY v sijajnem filmu »INDIJANKA" Ljubezen razvajenega milijonarjevega sina in prave hčerke prirode. Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri. H« n— Prjjava psov. Po razglasu mestnega {»glavarstva, ki je nalepljen po mestu, morajo lastniki in rei-nik; psov v Ljubl anJ prijaviti mestnemu poglavarstvu brez razlike vse pse, tudi čuvaje hn mladiče, ki se nahajajo na ozemlju mes-tne občine ljubljanske in sicer v naslednjem vrstne m redu po začetnicah rodbinskega imena: l.) A. B, C, C, D, E. F. jin G dne 4., 5., 7., 8. januarja 1937; 2.) H, I J, K, in L dne 9., 11., 12., 13. in 15. ia-nuar ja 1937 ; 3.) M, N, 0, P. in R dne 16- 18.. 19., 20. in 21. januarja 1937; 4.) S, 5. T, U,V. in W dne 22. 23. in 26. januaTja 1937; 5.) Z in Z event. zamudniki dne 27., 28. ja 30. januarja 1937- Priiave psov je treba izvršit; v zgoraj navedenih dneh uetno in sicer od 9. do 12. ure prj mestnem poglavarstvu. Ljn-garjeva ulica št. 1. II, kjer je treba plačati tudj pasjo znamko za leto 1937. v znesku 100 Din za vsakega psa. Podrobna določila so razvidna z lepakov. n— Sod bencina ukraden. Iz barake gradbenega podjetja Antuna Resa jz Zagreba, ki opravlja zadnji čas večino tlakovanih del na ljubljanskih cestah, so neznani tatovi odpeljali te dni železen sod bencina, v katerem ie bilo še okrog 40 litrov te gorljive tekočine. Podjetje trp; za prfbližno 600 Din škode- Mimo drugih tatvin, ki so bile zadnje dni izvršene v LJubljani in prj katerih so tatovi odnesli P° večini le nekaj obleke in perila, naj zabeležimo še vlom v stanovanje Jerice Šr*«nove v Usnjarski lriiej, kjer je vlo- i _ _______, mileč vdrl ▼ omaro in vzel 2000 Din gotovi* j velefilm »Cvetje iz Niče« z Erno Šaokovo na. I ia zvočni tednik. j gasilskega organizatorja dr. Riharda Berg-manna Bila je sestra pokojnega narodnjaka veleposestnika g. Franja Robleka v Žalcu. Pogreb bo danes ob 15 od doma v Žalcu na žalsko pokopališče. Ga. Bergman-nova je bila markantna osebnost. Svoje veliko gospodarstvo je vodila vzorno in je daleč okrog slovela kot odlična hmeljarka. Vedno je rada podpirala narodna, kulturna in dobrodelna društva. Z njo lega v grob odločno narodna in napredna, plemenita in srčno dobra žena. Bodi ji ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Usoden padec z vlaka. V nedeljo je prišel 23-letni delavec Alojz Zakraišek iz Ravnika pri Rakeku v Celje iskat dela. Ker pa tu ni našel zajx>slitve. se je nameraval peljati ob 23.21 z vlakom proti Zidanemu mostu. Zakrajšek je zamudil vlak, zato je ostal na kolodvoru in je prenočil v čakalnici, včeraj ob 6.50 pa je odpotoval z vlakom proti Zidanemu mostu. Med vožnjo je v Tremerju pri Celju v bližini čuvajnice štev. 503 padel z drvečega vlaka in obležal s težkimi poškodbami na glavi ob progi. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je povedal. da so bila vrata vagona odprta, zaradi česar je padel z vlaka, ko se je naslonil na vrata e— Krajevna organizacija JNS za Celje in okolico sklicuje za sredo 23 t m ob 20. v Celjski dom članski sestanek, na katerem bo poročal narodni poslanec g. Ivan Prekoršek o raznih aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih ter o predlogu državnega proračuna za bodoče leto. Članstvo vabimo, da se udeleži sestanka. e— Rodbina ge. Fani Kukčeva v Žalcu je darovala namesto venca na grob ge. Franje Bergmannove 100 Din za žalske uboge. e— I. Gostilničarskj ples v Celju v proslavo 50 letnice združenja gostilnčarjev in kavarnarjev v Celju bo 5. januarja 1931. v hotelu Unionu. Prireditev bo ena najlepših veselic zadnjih let. Sodelovala bosta dva priljubljena godbena zbora KINO METROPOL. Danes ob 18 15 in 20.30 »ŽIVLJEN-TK IN IGRA«. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 2030 Iz LaSkega !— Osebna v©st. Tiho ki neopaženo, kakor je bil prišel, je odšel te dni iz Laškega v Ljubljano biv.* tukajšnji veletrgo-vec, sedaj posestnik g. Josip Osolln s •svojo go. soprogo. G OsoHm se je za časa bivanja v Laškem mnogo udejstvoval v javnem življenju in si je pridobil stotero za_-ilug za nacionalno Laško, kjer je zavzemal odlična mesta v vseh javnih korporacljah. BS!l je občinski svetnik, pod-načelnik Okrajne hranilnice in posojilnice organizacije JNS, svoj čas odbornik Sokola itd. Njegovi somišljeniki mu borno ostali globoko hvaležni za njegova dela in mu želimo obilo sreče tudi v novem domu. 1— Smrtna kosa. v starosti 50 let je v celjski bolnišnici umrl po dolgi bolezni g. Kostajn&ek Miloš, po rodu iz St. Petra pod Sv. Gorami. Pred 9 leti se je naselil kot trgovec v Laškem, pa mu usode ni bila naklonjena. Lepo premoženje, ki ga je bil prinesel seboj, je v teh težkih časih skrvpnek) in zadnja leta se je preživljal poSter.o tn pridno kot potnik. V hudih prilikah pa je ohranil svoj značaj kremenit, ^ajvnCce ©NITKAV DVOJNI VIJACNICI kakršen je vedno bil: nacionalen in napreden, dandanes pač redek primer. Ohranino mu prijazen spomin! 1— Premeščen je po službeni potrebi od »reškega cestnega odbora v Laškem k cestnemu odboru v Litiji cestni nadzornik g. Franjo Golja, ki Je v našem srezu opravljal to službo že 10 let. G. Golja je bil splošni priljubljen, pripoznan pa tudi kot strokovnjak, ki ga bo cestni odbor, ali pa vsaj okraj, težko pogrešal. Želimo mu na novem službenem mestu srečo tn večjega vpoštevanja njegovih zmožnosti. Stroga navodila m odmero in iiterjevanje davkov Pred dnevi smo poročali, da so finančne direkcije in finančne uprave piejeie od n-nacnega ministrstva okrožnica glede nove odmere pndobnme, ki določa, da mora.jo zavezanci pridobnine predložiti davčne prijave za leto iy37. v času olovico. Ce že država načelno ne pristane na obdavčenje surovine same, naj pa z izdelkom vred tudi uvoženo surovino kontrolira. Finančni nadzorni uradn.ki v tovarnah špirita naj po kalkuiacijskih navodilih finančnega ministrstva kontrolirajo tako porabo surovine, kakor tuui končno proizvodnjo špirita. Finančni kontrolni uradnik v tovarni naj sporazumno z uradnikom, ki je nameščen v tvornici od Prooajne centrale, od časa do časa ugotovi zalogo surovine, zalogo napol predeiane surovine ter zalogo špirita. Potem nai ugotovi, ,-iako .-e iior*j-ženi proizvod krije s kalkulacijo ministrstva financ ter izkaz, posije v«j«in kontrolnim uiadom. Z našnu predlogom, bi se postopek pri obdavčenju samo navidez komplitiral, kajti s strogo večkratno medsebojno Kontroio pri proizvajalcih bi izostalo deio tisočev m tlisočev organov finančne kontrole. k; zdaj love tihotapce na drobno, ne vidijo pa tihotapcev na debelo Mi hočemo red v resnici, ne zgolj na papirju in zato zahtevamo tako učinkovite odredbe, da bo zloraba že na viru preprečena. Ni treba, da bi se še kdaj na nepojasnjene načine :zgubljah celi vagoni nezatrošarinjenega šp;r.ia po najrazličnejših postajah državn.h žeh in brambnih organizacij so jaiova. dokler krnet lahko neomejeno ku''a /game, za', va ž niim sebe, svoje delavce in svoje lačne otroke namesto, do b sadje v:.ovčrv-il n za hrano porabijs>l. Morda zakonodajalec, ki je pro.-'to žgan jekuho dovolil, ni n-t po-m telil na posedice. Toda posled ce so tu in so tako strašne, da se nora z.ianit? v*a poštena iavnost. Danes se vsa poštena mv" nos' zaveda, da je pros\n žganjekuha zločin nad ruds'vom. Če k 'o misli, da ie 'hid-sivu pomagano. če nekaj družin s t hotap-stvom kaj zasluži nai poš'en« od->re oči. Pofem bo videl, da ie brezumno žganjep-it-ie ugonablia še s*okrat več družin. Interesi vinogradništva V jugoslovenski,h vinogradih so investirane miilijaude, stotisoč , ki bi morali od vinogradu štva živ eti. pa propadajo, ker žganje izpodriva vino. Al. je prosper teta nekaj tvornic vec vredna, kakor blagostanje stotsoiev in zdravje vsega ljudstva. Mnogo pred,logov s iš'mo. kako naj vinograd-n kom pomagamo, nihče pa nc reče. ia je polovico vinogradniške revšijine pr nesia n občnske f.r0šan-ne na vino maks:mirajo na višini 30 par oni [iilru. vesti = Novi in stari kiininški račun z italijo V novem klirinškem računu z Italijo, ki teče sedaj tretji mesec, smo po obvestilih iz naše Narodne banke še vedno p .sivni, in sicer za okrog 10 milijonov lir, iz česar bi se dalo sklepati, da uvažamo mnogo blaga iz Itanje in da je ta uvoz večji nego naš izvoz v Italijo. Za november sicer še nimamo statistike o naši trgov.ni z Italijo, veadar nam podatki ✓a oktober kažejo drugačno sliko, kajti v tem mesecu smo izvozili v Italijo za 34 milijonov Din. uvoz pa je znašal le 14 milijonov. Ker pa gre pri oktobersKem izvozu predvsem za pšenico, je voijetno, da ta pšen ca še n' šla na račun Kontingenta po novem spor zb-mu ir je bila najbrž plačana v devizah. Ker obstoja pasivni saldo ima naša Narodna banka za izplačilo nov;m izvoznikom vedno na razpolago dovolj sredstev tako da se vse avize izvoznikom takoj izplačajo. Saldo starega klirinškega računa se drži v zadnjem času na nespremenjeni višini 49 milijonov lir. od tega oepade 30 milijonov lir na stare terjatve, ki jih je odkupila Narodnu banka. V začetku novembra so prišle v promet klirinške nakaznice na lire ir jih je Narodna banka nekaj časa kupovala po 270 Din za 100 lir. V zadnjem času pa je očitno prenehala s temi nakupi, ker je tečaj klirinšk:h nakaznic na borzi padel na 250 Din za 100 lir Naši izvozniki pa imajo še za okrog 19 milijonov lir terjatev, ki so že vpiačane na račun starega kliringa. — Upravni odbor .Jugoslovenskega Fen-kSa. Minister /,a trgovino in Industrijo je s soglasjem finančnega ministra na osnovi uredbe o jugoslovenske;n portfe'ju bivšerra Feniksa zavarovalnice na Dunaju. imenoval za člane upravnega odbora »Jugoslovenskega Feniksa« gg. Ivana Laha, šefa statističnega odseka OUZD iz Ljubljane. Kamila Bošnjaka, bančnega i ravnatelja v p.. Momčila Jankoviča. od-j vetnika, _ Branislava Todoroviča, ravna-j telja trgovske šole, in dr. Jovana Kara-| mato. docenta na univerzi. Člani nad-I zorstvenega odbora Jugoklovenskega Fe-I niksa bodo naknadno imenovani. zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.32, v angleških funtih po 238.75 (v Beogradu po 240.10) in v grških bonih po 32.00, dočim so se klirinške nakaznice na lire nudile po 2-50 (v Beogradu po 2.55). Nemški klirinški čeki so se po zadnji oslabitvi nekoliko popravili in stanejo v Ljubljani 13.43, v Beogradu 13.3742 in v Zagrebu 13.3955, odnosno za konec januarja 13.20 m za 15. februar 13.25. Oev1*e Ljubljana. Amsterdam 2373 66 — 2388.26, Berlin 1742.53 — 1756.41, Bruselj 733.20 — 738.27, Curih 996.45 — 1003.52, London 212.56 — 214.62, Newyork 4303 51 — 4339.85. Pariz 202.42 - 20L8o, Praga 152.43 — 153.54. Trst 227.70 - 230 78. Curih. Beograd 10. Pariz 20.31, London 21.36, Nevvork 435. Bruselj 73.5750, Milan 22.9250. Amsterdam 238.15, Berlir, 175, Dunaj 79.50 Stockholm 110.15. Oslo 107.35, Kobenhavn 95,35, Praga 15.30, Varšava 82. Budimpešt- 85.75. Atene 3.90, Bukareštva 3.25. Efekti Zagreb Državne vrednote: Vojr.a škoda 375.50 — 375, 4°/o agrarne 50 — 52. 6% begluške 69.75 bi.. 6n/o da'm. agrarne 55.50 den.. stabiliz. 85.50 bi.. Blair 76 den., 8n'o Blair 86 — 87; delnice- Narodna banka 6980 — 7100 Trboveljska 250 bl„ Sečerana Osijek 145 -- 160. Sečerana Veliki Bečkerek 680 — 800 Gutmar. 50 — 51. Na-ice 400 den.. Duhrovačka 250 den.. Jadranska 350 den.. Occania 200 den. Danica 45 den.. Isis den. Beograd Vojna 3 — 165 banatska 158 — 161. baška. !ad a Tisa in Be-gej 169 — 171 sr mska. Iad'a Dunav. Sava 165 — 167. Rž: baška 127.50 — 13n-Ječmen: baški in srem. 64 k nadaljnega: dodeli se po-verjeništvu v Celi;' — Tajnik. Vremensko noročilo Sv. Janez ob Bohinjske^ jezeru: —6. jasno 30 cm sneca srež. Dom na Komni: —5 mirno, solnčno. cm «ne;ra. Smuka izvrstna. Rožca: —S jasn^ 30 cm snega, Erjavčeva koča na Vršiču: —7. jasno. 50 cm snega. Velika Planina: —4. jasno. solnSno. cm »nega. Dom na Krvavcu: —S jasno 40 cm snega. Črna prst: —6. jasno. 45 cm snega. Ruteče Planica: —P C. barometer mirno, jasno mirno. pO c-m srenja. Kran:ska gora: -P barometer mirno, jasno mimo 20. cm STenja. Tamar: 40 m: •vrMča. smuka prav dobra. Vr-iič. frrfca: cm pršičn. B-strica-Doh. jez^m po stanju danes: —* P v i sol-a megla 10 cm srenja. Pokljuka: —? C! jasro na 25 cm podla?! 5 c.m pršičn. smuka idealna. stoji stoj? Nase *1«$ailšče DRAMA Začetek ob 20. uri. Torek 22. • Zar-rto. Sreda." 23.: Krali z neba. Premiera. Izven. Četrtek. 24.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri. Torek. 22.• I>a Boheme. A. Sreda. 23 - Botra Smrt. Red Sreda Četrtek, 24.: Zaprto. d i © Torek. 22. ueeembra Beograd 17.20: Koncert orkes-tra,— 18.20: Pesmii in pi-ošče__I9o0: K.avirske skkd- be.— 20—O: Zvočna igra.— 20.50: Plošče. 21: Orkestralna glasba— 22-20: Lahka in p esna muz.ka. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra— 20: Prenos opere iz Nar. gle-dai.šja.— Praga 19.10: Lahka glasba — 20.30: Bachov božični oratorij: — 22.15: Nadaljevanje o ra torija.— Varšava 19.20: Lahka glasba— 20: Koncert orkestra ,n solistov.— 22.46: God'ba za ples.— Dunaj 12- Koncert orkestra. — 16.05: Plošče.— 17 20: Pevsk konoert— 17.40: Klavirske skladbe.—^0: Božične slike — 21: Avstrijske božične pc »mi— 22.35: Koncert dunajskih simfonikov— Berlin 18: Orkestralen koncert— 19-15: Družinska glasba.— 20.10: Spevoigra,— 21: Melodije iz operet Sreda, 2*3- decembra Ljubljana 12: Virtuozi »grajo (plošče). — j 9 45. Vreme, poročila. _ 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15; Plošče po željah. — 14: Vreme, borza. _ 18: Mladinska ura: Trikrat Mont Blanc (g. Kopinšek Andro). — 18.20: Naredimo si krasnogled — kaleidoekop (g. Miroslav Zor). — 18.40: Pravno predavanje: Likvidacjia kmetekih dolgov (g. Valentin Bidovec). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila—19.30: Nac, ura: 0 postanku boŽRinih običajev (Ivo Frareič, dir. Etn. muz.). — 19.50; Šahovski kotiček. — 20: Pevski koncert ge. Pavle Lovšetove, pr^ klavirju epremVa prof. Marjan Lipovšek. — 21.30: Citraškj dueti (gg. Emil Mesgolits in Štefan Oikrupa). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. _ 22.15: Bodimo veseli! (Radio orkester). Beograd 17.20: Narodni napevfc — 17.45: Orkester. — 19.50: Narodne peemj. _ 20.30: Pester glasbeni epored. — 22.20: Komorni koncert. — Zagreb 17.15: Klavirske eUcad-be. _ 20: Narodno blago. — 20.30: Prenos iz Beograda. _ 22.20: Ples. — Praga 19.20: Pesmi s Tatre. _ 20: Operetne slike. — 21.20: Božična igra. — 22.15: Ples. — 22.50: Bachove orgelske eikladbe. — Varšava 19.20: Lahka glasba. _ 2U: Plošče. — 21: Chopinov koncert. — 21.40: Schumamove romance in balade. — 22.15: Ptošče. _ Dana) 12: Koncert orkestra. — 16.05; Božični program. — 17; Sodobni avstrjijskj skladatelji. — 18.25; Stare božične pesmi. — 19-15; Opera »Lucia dj Lammermoor« s plošč. — 20: Mešan program. — 22.30: Komorna glasba. _ Ber|ia 19: Stare božične pesmi. — 20.45; Zabaven večer. — 22.30: Lahka in plesna muztka. — Munchen 18; Plošče. — 19; Koncert pevskega zbora. — 20.45; Klavirski kvartet — 21.20; Spevoigra. _ 22.50: Koncert soHstov. — Stuttgart 18: Pester glasbeni program- — 19; Med predicami — 20.45: Muoika is glasbenih pravljic in otroSkih igric. — 22.30: Igra o uolovečenjn. — 23.15; Ptos. _ 24: Bofični komadi. »JUTRO« št. 296 6 loidt zl xn m Toka) Je zaprt maršal čangkafiek Bivanje ge. Simpsonove v Cannesu je sprožilo tudi lokalno-političen konflikt v tem mestu. Pierre Noveau, župan Cannesa, je prejel kopico protestnih pisem od svojih meščanov, ki se pritožujejo nad tem, da je prejela ga. Simpsonova pred dnevi velik šop cvetja. Račun za ta šop je plačala mestna blagajna, Pierre Noveau je nato me&čanom pojasnil, da pomeni bivanje ge. Simpsonove v Cannesu za mesto le čast ln dobiček. Prebivalci Biarritza in Aix-les-Bainsa so zavidni Cannesu za njegovo privlačnost, zato je popolnoma prav, da je mestna uprava poklonila ge. Slmpsonovt rože. — Na sliki: Spremstvo ge. Simpsonove ščiti nevesto VVlndsorskega vojvode pri nakupovanju v trgovinah pred neizbežnimi fotografi, ki prežijo na vsak korak ge. Simpsonove Tragedija filmskega komika Buster Keaton je finančno propadel Tiho in neopaženo se je pred nekoliko tedni vrnil v Hollywood Buster Keaton. Stanuje spet v mali vili z malo prostori, kjer bivajo tudi njegova mati. njegov brat in njegova sestra. Od odličnih domovanj Beverly Hillsa, kjer stanujejo zvezdniki in zvezde, je ta vila oddaljena eno miljo. In nihče ni pazil na malega moža z negibnim obrazom, kadar je čel po hollywoodskiih. ulicah. Sele ko so začeli med zvezdniki in zvezdami zbirati za Busterja Keatona, so časnikarji zapazili, da je spet tu. Chaplin, Greta Garbo, Jean HarloTv in drogi so dali precejšnje zneske. Toda Buster ne »prejema ničesar in ne Bprejema tudi žnrnaliBtov. Ne dovoli, da bi ga fotografirali Včasih ga vidijo e Škropilnico in lopato v njegovem malem vrtn. Nobena kamera ne zasleduje tega njegovega početja in nihče ee nad tem ne smeje. Počasi se odgrinja zadnje dejanje h življenja slovitega komika. Vedeli so. da je pri silnem borznem polomu L 1934. izgubil tri »to tisoč dolarjev, izgubljeni alimentacijski pravdi proti prvi in drugi ženi sta mu po- žrli še zadnjih 200.000 dolarjev. To Je Ml vzrok duševnega poloma, ki ga je spravil r sanatorij za živce. To je bilo pred dvema letoma in potem dolgo ni bilo o njem nobenega glasu. Potem se je nenadno pojavil film z enim samim dejanjem, v katerem je nastopal ta mož, ki se ni nikoli smejal pa. se mu je vse smejalo. Toda ta film je b3 ponesrečen, nihče se ni več smejal. Produ-centi so skomigali z rameni in Buster Keaton je šel. Pred dvema mesecema bo ga prijatelji izsledili v nekem cenenem hotelu v Brooklvnu. Ni imel denarja, da bi plačal svoj račun, ni imel niti denarja, da bi se odpeljal domov. Prijatelji so mu plačali račun in mu kupili vozni listek za avtobus do Los Angele«a. Avtobus je v Ameriki namreč cenejši nego železnica. To je vse. Sedaj hodi majhen mož po hollywoodskih ulicah z negibnim obrazom, z istim obrazom. « katerim je šel skozi dva tueata filmov, nad katerimi se je kroihotalo pet celin. t Kacuj domače blago? Popolno soglasje med Francijo in Malo antanto Bogatija pod beraško krinko Fo 21 letih iz Rusije V Budimpešto Je prispelo to dni M mo*, M so med svetovno vojno priS v rusko ujetništvo in so prebili povprečno po 21 let v tej deželi. Pripovedujejo, da je bilo ujetnikom, ki so se mudili v evropski Rusiji, i« nekako mogoče vrniti se domov, toda po oddaljenih krajih mora bfti Se kakšnih 40.000 vojnih ujetnikov madžarske narodnosti. Večina med njimi se je vdala v svojo usodo, ker menijo, da po tako dolgem času t domovini pač ne bodo reč našli znanih obrazov. Tudi izmed teh 32, ki so se vrnili, je bil le eden, ki ga je pričakovala iena in ma padla z jokom v naročje. Omejitve z jedilnimi listi v Nemčiji Lastnika udobne vile sta stanovala v kozjem hlevu, na beračenje pa sta se vozila z luksusnim avtomobilom Eno izmed zadnjih vladarskih dejanj kralja Edvarda VIII. je bilo to, da je razveljavil odredbo, po kateri je bilo prepovedano uporabiti lik kraljice Viktorije v filmu. Seveda so se angleški producenti potem z vnemo vrgli na to snov. Herbert I Wilcox pripravlja sedaj to gradivo, a tudi družba British Gaumont, največja angleška filmska družba, ki si je vzela za podlago svojega scenarija odrsko delo o kraljici Viktoriji, ki ga je bil napisal Sil-Va-ra. V tem filmu bo igrala glavno vlogo komaj 17-letna Nova Pilbeam, ki je sicer že v nekem prejšnjem filmu igrala ulogo neke angleške kraljice. Razen tega pa hoče British Gaumont poleg tega filma, ki bo obravnaval prva leta Viktorijinega vladanja, izdelati še film, ki bo predstavljal vse kraljičino življenje in življenje njene dobe. Pravijo, da se bo ta film naslanjal na knjigo »Victoria regina« Andreja Mauroi-sa. Katastrofa med zlatom Silen naliv je preplavil zlati rudnik Pas-sagen v rudniškem ozemlju brazilske drža-ve Mina« Gerae«. Šestnajst rudarjev se ni moglo več rešiti in so utonili Doslej so naSIi samo dve trupli. >Ljufbček, fie hočeš zrasti, moraš jesti juho.« »Toda mamica, saj sem ti Se povedal da hočem postati jockey!« (sOoSege Humorc* Rezidenca mladega kitajskega maršala Cangsueliana v Sianfuju, kjer jc maršal Čangkajšek še vedno v ujetništvu jaui Konec zgodovinskega skednja Farma La Haie Sainte pri Waterfooju je zgorela Požar je uničil v preteklih dneh zgodovinski skedenj farme la Haie Sainte na bojnem polju pri Waterlooju. Ogenj je nastal po iskri, ki je preskočila z nekega poljedelskega stroja v seno v skednju in se je razširil tako hitro, da niso mogle opraviti ničesar ne okoliške gasilske čete ne gasilci, ki so priihteli z modernimi pripravami iz Bruslja. Stanovanjsko hišo in druga gospodarska poslopja na farmi so sicer rešili, skedenj pa je pogorel do tal. Za njim ni ostal niti eden izmed mogočnih tramov, ki so kazali še sledove krogel iz zgodovinske bit- ke 1. 1815., ki je dokončno pokopala Napoleona. Farma je bila med bitko središče angleško-hanoverskih čet, ki so se trdovratno upirale vsem francoskim napadom. O tem je govoril tudi spominski napis, ki so ga 1. 1827 pritrdili na skedenj. Nemške oblasti so izdale obsežne odredbe glede jedilnih listov v gostinskih obratih. Te odredbe stopijo r veljavo 1. januarja in pravijo med drugim, da se dosedanji okvir jedilnih) listov ne sme razširiti. Od vsake jedi je dovoljeno imeti v zalogi in zabeležiti na jedilni list določen maksimum. Oblasti pri tem nalašč niso maksimirale števila ribjih jedi. da bi hotelirji in gostilničarji čim bolj izbirali med njimi. Za opoldanske in večerne menuje bodo smeli gostom dati na izbero šest jedi, mod njimi najmanj dve ribji, ali tri z najmanj eno ribjo jedjo ali pa izbero med tremi menuji z eno ribjo jedjo. Prisega ali pa globa Na vratih londonskega parlamenta visi pergament z oznanilom, da mora vsak član zgornje ali spodnje zbornice, ki bi ne prišel priseči novemu kralju, plačati 500 funtov šteriingov globe. Po poslovnem redu britskega parlamenta mora plačati to globo vsak Djegov član, ki bi ?e udeležil kakšne seje ali pa celo glasovanja, ne da bi bil prej položil prisego v speakerjeve ro ke. Vojaki »mladega maršala" Umor z buciko V bližini Baje na Madžarskem so našli pozno zvečer na vaški cesti mladega kmeta Aleksandra Begdana na tleh in so ga odnesli domov, misleč, da je pijan. Naslednje jutro je mož umrl. Pri obdukciji so odkrili na tilniku, neposredno nad hrbtenico, drobno ranico, ki je izvirala očitno od bucike. Zbodljaj z njo je imel za posledico krvavitev v možganih, ki se je končala s smrtjo. Orožniki so aretirali šest oseb, ki bi prišle v poštev kot storilci tega nenavadnega umora. francoska vlada je podelila zakoncema Guillemin Iz Pariza za njun obilni otroški blagoslov izredno nagrado 20.000 frankov v Himalaji Znani raziskovalec Himalaje Eric Ship-ton, ki se je udeležil tudi zadnje angleške ekspedicije na Mount Everest, poroča o zanimivih sledovih stopal, ki jih je odkril v tem gorovju v višini 4800 m. Videti so bili podobni sledovom slonovih stopal, toda široki koraki so kazali, da gre za dvonožca. Doslej ni znana nobena žival, ki bi ji bilo mogoče pripisovati te sledove. Ko so jih nosači zagledali, so se zelo prestrašili in so menili, da izvirajo od »hudobnega duha«, »snežnega moža«, ki vlada da po njihovem prepričanju na vrhovih Himalaje. Iz Enzesf elda Čete Cangsuelianove vojske v zakopih pri Sianfuju pričakujejo srečanje z vojaštvom nanldnške vlade Obilen otroški blagoslov Wind9orski vojvoda Je dovolil te drd foto-reporterjem, da se napravili njegovo najnovejšo sliko T Nemškem Wagramu stoji sredi lepega parka krasna vila. Kadar so okna odprta more ugotoviti vsak mimoidoči, da ne zaostaja notranja oprema prav nič za zunanjostjo poslopja. Ljudje, ki stanujejo v takšnih vilah, morajo biti pač bogati Toda sosedi so vedeli povedati, da storita lastnika ie vile, mož in žena, vse, da bi jo čim bolj ohranila. Njiju skrb je Sla tako dal«, da sta stopila vanjo le tedaj, kadar je bilo treba notranje prostore malo prezračiti in očistiti. V ostalem pa sta stanovala in si kuhala v — kozjem hlevu. To je bilo takrat, kadar nista bila slučajno na potovanju s svojo luksuzno limuzino. »To so Čudni ljudje, ki ne redo, kako bi svojo skopost še potencirali«, so menili sosedi in skomigali z rameni Samo luksuzna limuzina ni spadala v okvir, kakršnega sta si bila oba človeka izbrala za svoje življenje. Ce sta že tako skopa, da nočeta niti stanovati ▼ svoji vili, zakaj pa ee vozita s tako dragim vozilom in izdajata denar za bencin? Nekega dne pa je policija po naključju odkrila, kaj se skriva za to navidezno nedoslednostjo: mož in žena sta uporabljala avto za to, da sta se vozila z njim na — beračenje. Pri vsaj »voji skopost! sta si bila izj-a^ čunala, da je dragi avto donosna stvar, samo da ga znaš pravilno izkoristiti Tako sta se vozila daleč na deželo, tam sta »e ustavila na kakšni tihi gozdni poti in žena se je preoblekla v bedne cape. V teh eapak je potem romala od kmetije do kmetije, oponašajoč s svojo hojo utrujenost in bolezen, in je ljudem pripovedovala, da je uboga vdova, ki je na poti do Dunaja, pa ji je težko hoditi in mora obupati če bi ji dobrosrčni ljudje ne hoteli dati nekaj denarja za vožnjo z železnico. In svojo ulogo je znala tako dobro igrati da je bil le malokdo, ki bi se je ne usmilil in ji podaril malo drobiža, pa nekaj jedi Zvečer, ko sta se z možem vračala domov, je bil avto naložen z živili in v mo-šnjičku je bilo marsikaj srebrnega. Seveda sta se vozila vsakokrat v druge kraje, saj to z dobrim avtomobilom ni bilo težko. Stroški za bencin so se dobro povračall Toda policija ni imela sedaj, ko je stvar odkrila, nobenega razumevanja za takšne kupčije in je oba berača enostavno zaprla. Mož je dobil dva meseca težke ječe. žena pa tri mesec, razen tega bosta morala plačati še precejšnjo globo, tako da ju bo veselje do takšnega izkoriščanja ljudi nemara minilo. O priliki obiska romunskega zunanjega ministra Antonesca v Parizu so ugotovfB tamošnji državniki, da vlada v pojmovanju vseh vprašanj med Francijo ln Mato antanto lepo soglasje. Na sliki od leve proti desni: franc. run. min. Tvon D e 1 b o s, grški poslanik v Parizu P o 1 i t i s, rumunski zun. min. Antonescu, poslanik Jugoslavije pri francoski vladi P u r i 6. Popolnoma na desni Leon Blum Greta Garbo je bolna Po vesteh is zanesljivega vira so prijatelji Grete Garbo v velikih skrbeh zavoljo njenega zdravja. Slovita filmska zvezda bo-luje za breztečnostjo in ji je telesna teža katastrofalno padla. TaTuta ta čas komaj 50 kg, pa bi morala po mnenju zdravnikov tehtati najmanj 65 kg. Navzlic vsem naporom ji ne uspe, da bi svojo težo povečala. ANEKDOTA Pesnik Paul Scanron j« imel lepo, duhovito ženo, ki je bila dosti mlajša od nJega. Čeprav je bil Scarron v stalnih denarnih zadregah, je ta žena zbirala izbrano družbo v svoji hjši. Seveda ji ni mogla bogve kako postreči Dovtip in duhovitost sta morala pomagati preko tega nedoetatka. Nekega dne ie bik) več gostov pri Scarronu. Zena je s svojimi pripovestmi zabavala vse- Tedaj je pristopil strežnjk k njej jn jj zašepetal v uho: >Gospa, še eno povest! Danes namreč nimamo nič pečenke!« Trikrat kraljica Viktorija V Angliji pripravljajo več filmov iz življenja slavne vladarice ................................. VSAK DAN ENA R. URBANt 23 Vstajenje gospoda Treeja Roman Med tem je dospel pred hišo policijski avto z redarji iz Scotland Yarda. Z njim vred je prišlo tudi nekaj telegrafskih delavcev iz Londona, ki so ieli neutegoma popravljati prekinjene vole. Wem-bleyska policija je dobila s tem trenutkom dvajset mož ojačenja Ko je Robin s svojimi uradniki sestavil običajne zapisnike, je dal prepeljati mrtvega nadzornika Kenta v Scotland Yard, ustreljenega zločinca pa v wembleySko mrtvašnico. Zjutraj ga je bilo treba fotografirati in daktiloskopi-rati, in višji nadzornik je bil prepričan, da ga bo na osnovi prstnih od Liso v lahko najti v zločinskem albumu. Ura je kazala že dve po polnoči, ko je Robin sedel s seržantom za pisalno mizo, da bi kos za kosom pregledal vse papirje umorjenega dr. Tay-loria. Nedvomno je bilo pobeglemu vlomilcu do listin v predalu pisalne mizu, zakaj uradniki niso mogli najti niti enega zasebnega pi3ma. V predalih so bili samo računi, zapiski o bolnikih in znanstveni sestavki izpod zdravnikovega peresa. Med temi spisi je bila tudi na pol popisano nol^ z nadpisom »Tetamis«, na kateri je bilo nekaj zapi- skov o bacilih mrtvJčuega krča ta nekaj računov, ki jih višji komisar ni razumel, kaj bi utegnili pomeniti Nemara je prav zato spravi pol o t žep. Kasneje se je znova spomnil nanjo, ko je iztikal po knjižici dir. Taylorja in našel nekaj debelih knjig, ki so obravnavale mrtvični krč. V ordina-cijski sobi je Robin opazil na pisalni mizi zapisni blok, v katerem je bilo več naslovov in telefonskih številk, teir se namenil, da podnevi dožene, kaj je z njimi. Drugače ni obrodila preiskava hiše nič posebnega, trajala je do sedmih zjutraj. Ob tem času je utrujeni višji nadzornik predložil seržan-toma, da bi šli skupaj v gostilno zajtrkovat. Na vogalu ulice se je zasopel in prepad en človek malone zaletel vanje. Robin ga je ravno še ujel za ovratnik, ga obrnil in ga nahrulil, kam teče. »H gospodom iz Scotland Yarda v vili dr. Tay- lorja.« je mož trudoma zasopihal. »To smo mi,« je rekel višji nadzornik. »Kaj bi radi in kdo ste?« »Wemb]eyski jgrobOkop in pokopališki paznik sem. Mrliča so ukradli iz mrtvašnice.« »Kaj?« je zarjovel Robin, »katerega mrliča?« »Tistega, ki so ga sinoči redarji ustrelili.« Detektivi so se osuplo spogledali. Nato je rekel seržant Mackenzie: »Sam vrag je na delu.« In prav je imel. • 13. poglavje 2e v prvih dopoldanskih urali tistega četrtka je v Porters Hallu in Wembleyu kar mrgolelo poročevalcev. Robin je bil naročil svojim ljudem, naj fcftdff proti Iwjtaij(B Icmt luofi BsbrflJMj Jth Je sprejemal s izredno ljubeznivostjo, se delal skrivnostnega in obljub« vsakemu posebej, da ga prvega obvesti, kakor hitro nastopi odločilni preobrat. Zato jih Je pa prosil, naj prijazno poročajo ki omenijo, da zadnjih obžalovanja vrednih dogodkov ni pripisovati nezmožnosti Scotland Tarda. Opoldne so nadzornika Barboma, ki Je bil po svoji ranibvi začasno ostal v Porters Hallu, z boini-škim vozom prepeljali v London, Časnikarjem so rekli, da gre z njim proti koncu. Ko so ga na no-silnici zanesli dol, je v veži pristopila gospodična Adlerkreuzova in brez besede položila ranjenemu nadzorniku šopek cvetlic na odejo. Barton je ves zardel v obraz, vendar je ostal svoji vlogi zvest in se zahvalil samo s toplim pogledom. Njegov prevoz se je končal v sprejemni pisarni policijskega lazareta. Tam je dobil neki redar, ki so ga bili pripeljali tisto jutro, povoženega od avtomobila, v svoje veliko začudenje zglavno tablico z napisom »Nadzornik Barton«, med tem ko je pravi Barton preležal dan na divanu v eni izmed zdravniških sob, zvečer se je pa skrivaj preselil v stanovanje seržanta Cocka. Med tem so uradniki v Porters HaThi nadaljevali svoj posel. Cock je kot zvest podrejenec in sode-lovalec nadzornika Bartona vtikal nos v vsako reč. da mu ne bi ušel noben napredek preiskave in bi mogel zvečer povedati Bartonu kar moči mnogo novic. Ko je postalo uradovanje spet enkrat nezanimivo, je šel seržant pred hišo, da bi se pogTel na mladem pomladanskem solncu. Krenil je okoli poslopja in tako prišel na kraj, kjer so bili v po- ■tal in ae zamišljeno ooi T okna, sa katoctani m Je bilk odigrala skrivnostna drama tiste strašne noči. »Zakaj je morilec vrgel iefalj sto* okno?« se je v mislih vprašal Cock »Saj je moral vedeti, da ga bomo ta gotovo našli. Oe M lila okna odpeta, bi Sovek lahko mM4 na dejanje is slepega nagiba. Bila so pa zaprta, in morilec jih Je odpri fteto po dejanja. Pri odprtem okna nihče nikogar ne ubija! Zakaj Je torej vrgel žeželj ven? Ja morda še kaj drugega —« Seržant je imel srečo. Komaj Je teko pomfcdft, je zagledal predmet, ki Je ležal v travi in se tteščal na solncu. Mladi uradnik Je jadrno priskočil in pobral prazno stekleničioo, kakršne uporabljajo za zdravila. Izdrfl je gumasti zamašrik, ponesel ste-Meničico k nosu in začutil grenak duh. Brez naglice je Cock steklenlčico znova zamašil, jo vtaknil v žep svojega telovnika in se vrofl pred hišo. Nato se je kratko poslovil od Robina, sedel na svoje motorno kolo in odbrzel na vseh pet konjskih sffl. Gospodična Adlercreuzova, ki je morala biti s ostalimi hišnimi prebivalci vred policiji na razpolago, je dala prositi višjega nadzornika za kratek razgovor. Robin je tega že pričakoval, kajti za danes, v četrtek, popoldne ob šestih Jo je bdi neznan oc v pismu povabil na snidenje. »Prosila bi vas za dovoljenje,« je rekla gospodična, ko je stopil Robin k nji v salon, »da se smem danes popoldne peljati v London, kjer bi rada nekaj opravila.« Koncert I j ubij. godalnega kvarteta V petek je bil v novozgrajeni frančiškanski dvorani prvj, širši publiki namenjeni .koncert. Nastopil je Ljubljanski godalni kvartet, ki ga tvorijo štirje resni iu ambiciozni umetniki; Leon Pfeifcr, Franjo Stanič ,Vinko šušteršič in Gustav Miiller. Kvartet nam je nudil večer najabsolut-itiejše in po svojib oblikovnih temeljih globoke komorne glasbe. Vsakega posameznega izvajalca dičijo sicer nekatere markant-ne osebne posebnosti, vendar se medsebojno čudovito lepo izpopolnjujejo in ustvarjajo krasno sharmoniziran korpus z enotnim amefcoiškim hotenjem in razumevanjem. Kot prvi je bil izvajan Mozartov kvartet v B duru, imenovan po svojih rogovskih motivih v prvem in četrtem stavku tudi lovski kvartet. Pač najbolj globoka skladba vsega sporeda, ki zahteva od izvajalcev vso svežost in prav posebno v tretjem »tavku. adagio. vso možno občutenost. So-igra v tem kvartetu mora biti izvedena in uravnovešena do najmanjših mozartovih filigranskih potankosti. da ohrani skladba svojstveni mozartovski značaj. Ljubljanski godalni kvartet ga je izvajal v resnici z vso ljubeznijo in razumevanjem štirih dozorelih in ti3 tal jenih umetnikov. V pogledu podaja-nih tempov so bile sicer prikazane nekatere divergence od običajnega načina podajanja. Tako sem n. pr. doslej slišal izvajati nekoliko počasneje drugi stavek fme-nuetto) in tudi tretji stavek (adagio). Domačin D. Zebre je prispeval za drugo točko sporeda svoj kvartet v treh stavkih. Kakor je časopisna reklama napovedovala, je skladba bila izvajana z uspehom že v Pragi in Varšavi. Če hočemo uspeh meriti po doseženem aplavzu, potem je Zebre tudi pri nas doana dosegel uspeh. O skladbi, s katero je Zebre ubral še skoraj popolnoma neizhojena pota. je težko kaj več reči. kakor da. je skladatelj v njej izredno mnogo govoril a malo povedni. Kvartet, ki mu je ogrodje klasična sonatna oblika, bi želeli slišati še. da se tako bolje spoznamo z njegovo notranjo vrednostjo. Griegov kvartet v g-molu, op. 27- je zaključil lepi in zanimivi program. Po medlem vtisku Zebretovega kvarteta je vplivaj Griesr na vse prisotne naravnost olajševalno. čeprav skladba ne očituje posebno globoke inveocijske originalnosti. Skladatelj operira tn s tipičnimi nordijskimi motivi. Zaradi preprostega uporabljanja cenenih izraznih STPdfitev napravi skladba končno vendarle vtisk dol- Občinstva ni bilo mnogo in bi dvorana i>ila prav lahko bolje zasedana. Zal, da dvorana v akustičnem pogledu na neoporečna, za-kar je bil najboljši dokaz Mozart, pri katerem je močno trpela plastika v dinamiki, čeprav je bilo opaziti, da izvajalce no more za to zadeti nobena krivda. Naposled še majhna opazka režiserju tega koncertnega večera: Stolice. na katerih so izvajalci sedeli in pa notni pulti niti najmanj niso bili v skladu z ostalo, res elegantno opremo v dvorani. To niso nobene malenkosti. saj kritično oko esteta take podrobnosti takoj opazi; zato naj se v bodoče misli tudi na to. Ape. ,fAtentat" in .,Renoštevu v ljubljanski drami Drama, ki ji je avtor nadel ime »Atentat«. bi utegnila že sama po sebi vzbuditi pri sodobnem gledalcu mnogo živega zanimanja- tako je družabno in moralno omajan naš čas. da dobivata revolver in bomba mnogokod že kar značaj vsakdanjega orodja in vest o atentatu doicma današnji človek že s približno tako skopim nemirom, kakor če je nekoč čul o nekom, da je padel pod tramvaj Snov je torej z vidika modernega časa precej nad ustrezno mero vsakdanja in zato jc dramatiku, ki jo hoče oblikovati zastavljenih precej perečih kočliivih nalog W O Somin švicarsk' avtor manj znanega imena se teh nalog ni skušal dotika ti Dogodek ki je sam po sebi čisto individualnih erotično psiholoških korenin — notranji minister pade od roke žene. ki jo je bil onečastil in duševno zasužnjil — je postavljen v sredo žgoče politične bor- be, kjer je treba dati rečem neizprosnih socialnih utemeljitev, ostre moralne kritike in strogih idejnih konsekvenc. V Somi-novem »Atentatu« manjka takšnega aktivno razgibanega ambienta, dogodki tečejo na prccej površnem, spolzkem traku in ko na koncu padeta dva strela, namenjena možu in ženi, ki edina stopata na oder in sta oba vsak po svoje zapletena v atentat, padeta v prazno in zaman Drama je polna stvarnih in logičnih nesmislov in mimo nekaterih dobrih, v psihološkem realizmu občutenih dialogov je dele v celoti brez resne ambicije in brez globljega dna V skrbni, v vse podrobnosti poglobljeni režiji Milana Skrbinška sta Danilova in Levar kot nosilca edinih vlog ustvarila veliko, vsega uvaževanja vredno delo: prepričevala sta še tam kjer tekst ni mogel osvojiti. Prevod, ki ga je oskrbel S. B. S„ je ostal brez prave jezikovne korekture. Za poživitev božičnega občutja v otroških srcih je drama letos poiskala prisrčno, prikupno vzgojno Hamikovo pravljico za velike in male »Repoštev«. ki jo jc Fran Albrecht prelil v lepo, čisto slovenščino. Dobri duh iz Krkonošev je pravljičnemu svetu naše mladine sicer precej neznan, a s svojo srebrno-belo brado, svojo prostodušno hudomušnostjo in svojo neizmerno dobroto je vsekakor prav dober nadomestek za stare pravljične rekvizite, ki so drobnemu občinstvu po navadi na ponudbo \T božičnih dneh. Hamik. ki ga od daleč poznamo po dramatizaciji Roscggerjcve »Vesele božje poti«, je motiv obdelal v duhu nekakšne sodobne socialne in etične stvarnosti in je v glavnem junačku, razbojniško nagajivem Gašperčku, sinu dobrega, a bednega kmeta Trpina, ki se prav do zadnje preizkušnje kar noče spreobrniti, ustvaril nov sodoben tip mladinskega junaka. V dobri, domiselni režiji Bratka Krefta je igra ob svojem slovenskem krstu odnesla velik, navdušen uspeh. Mimo režije, ki je poskrbela za pestro shko zanimivih velikih in malih ljudi in za razkošno opremo napo! resničnega, napol pravljičnega sveta, gre prva zasluga zato predvsem Vid; Juva-novi, ki je dala malemu Gašperčku nadvse živo, resnično podobo, kakršnih pri podobnih kreacijah doslej nismo bili vajeni. Zato pa je njen Gašperček tudi na mah navezal neposrsden stik z vsemi malimi gledalci v parterju, ložah in na galerijah in mnogo jih je bilo. ki so z besedo, pa tudi z gesto in dejanjem posegali v tok reči. Dvoje lepih, simpatičnih figur sta kreirala Po-tokar in Gabrijelčičeva v vlogah Trpina in Trpinke, a skoraj nič manjše vneme ni bil deležen Bratinov bogati kmet Petač, ki se po vseh svojih velikih grehih nazadnje le spreobrne, ko ga je . zadela nesreča. Mnogo smeha je pri malih gledalcih vzbudil Danes kot krojač Trsk s svojo Trskoljo-Milevo Boltarjevo in z vso svojo številno družino. Pianecki je dal prikazni Repo-števa prav veličasten zvok in izraz. V igri mrgoli še zanimivih ljudi in zveri — mimogrede naj izrazimo željo, da bi smel zoološki vrt, ki ga zadnja leta srečujemo pri vsaki mladinski uprizoritvi, polagoma že dobiti kakšno novo varianto — a nadvse prisrčni so plesni vložki, ki sta jih naštudirali Nadja Golieva in Maša Slavčc-va. V celem je »Repoštev« vreden, da trume velikih in malih poromajo k njemu na obisk. L. M. Zapiski Nova knjiga »Jugoslovenskega istoriske-ga časopisa«. Pravkar je izšel nov. zajeten zvezek (okrog 500 strani) centralnega znanstvenega glasila naših zgodovinarjev, ki izhaja v Beogradu pod vodstvom St. Stano-jeviča. v redakciji V. Novaka in ob redakcijskem sodelovanju profesorja naše univerze dr. M Kosa. Najnovejša knjiga prinaša razprave- P. Skok. »Južni Sloveni i turški narodi«: Ford o Šišič, »Hrvatska histori-ografija od 16. do 20. stoljoča« (2. del): France Stile. »Spomeniško varstvo v Jugoslaviji«. Med drobnimi prispevki dostavlja dr. Fran Grivec nekatere opombe k virom staroslovenskega Zitia Metodija. V. Novak in M. Bndmir se v Članku »TVs ii s qui Suaci nominnntur« obš;meje bavita z razpravo Mihe Parade o zgodovini imena Sva-č'č Ljubo Karaman piše o Graditelju zvonika frogirske katedrale Tripunu Bokani-ču. Henrvk Batowski pa objavlja novo gradivo k poljsko-srbskim odnošajem. v dobi nrve vstaje. Zelo o-bspžna je kritika & pri Vari ('str. 14R- -3RR) Tz-m^d slovenskiih pn blikacij je posebno teme^ito prikazana Jur šfnd?> o Janezu Krekil focenievalcr Fr Baš). Ob koncu so tudi porodila o de lovanju naših znanstvenih institucij V nih riki Varla cp 'Ornirolrph Pavlnvjč spomin.r 75-letnice prof. dr. Matije Murka. »Jugo- MLEČNA ČOKOLADA TA IZVRSTNA, ZELO ZAHTEVANA SLAŠČICA UŽIVA SVETOVNI SLOVES, KER SE NJENI PROIZVODNJI POKLANJA NAJVEČJA POZORNOST. slov. istorisKi časopis« je eden najsvetlejših pojavov vzajemnega sodelovanja znanstvenikov Jugoslavije in vzbuja s svojimi obsežnimi knjigami pozornost doma in v inozemstvu. Ljubomir Vukadinovič, knjiga o športu. V znani zbirki mladinske literature »Zlatna knjiga« je izšel Vukadinovičev pregled zgodovine in posameznih panog športa. Kakor je pri tej zbirki ob sebi umevno, je knjiga spisana za mladino, v lahkem, pripovednem slogu in z mnogimi anekdotami. Besedilo spremljajo reprodukcije fotografij in risb. Hug Lolfting, Cirkus doktera Dollttla. V seriji »Omladinske knjige Minerve« v Zagrebu je izšel v hrvatskem prevodu mladinski pustolovski roman, ki »odi med najslavnejša dela te vrste v sodobni slovstveni produkciji. Prevod tega izredno zabavnega dela je priredil pisatelj Zlatko Gorjan. Knjiga je i*7s1" r originalnimi ilustracijami Ilugha Lolftinga. £ >>>>>>>>>>>>>>> y CCgCCCCCCCCC<< ^ < ▼ ------- je plačati pri predaji aaročfia, — je vposlati v piamu obenem s naročilom, ali pa po ložnid na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer — k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulaeijaka pristojbina Din 5.—. naročila ia vprašanja, dčoča se malih «Je naslavljati na: Oglasni oddelek nJutra", Božična številka „Jutra" ki bo tri dni aktualna in zato prav izredne publikacijske sile, bo izšla v četrtek zjutraj. Male oglase za božično številko »Jutra« moremo zato sprejemati samo do srede do 12. ure. Službo dobi Beseda 1 Din iavek S Din •• šifro ali lajanje naslova S Din. Najmanjši tnesek IT Din Trgovski pomočnik agi n in zmožen, vojažči-b« proat dobi m-«to. — Pumene ponndbe na tvrdko Berdajs. Maribor. 3108B-.1 Graverja - pečatorezca sprejmem takoj. Javili se pismeno s pogoji in prepisi dokumentov na Propaganda Beoirrad požt. fah 400 pod >652«. 317711-1 Tekstilna industrija bnsabadoa, išče spodobnega mojvtra m mazanje (šlih-tanje) oenove. Samo prvovrstna moč pride v poč tov. Nairtop takoi. Ponndbe e prepisi spričeval, opisom dosedanjega defc ie s navedbo plače poefcvt- na — Propaganda, Beograd, poŠt. pret. 4f® pod »Stručniak 685«. 320334 Lesni manipulant t večletno prakso in dovod jno izobrazbo, po možnosti s Bnanjem nemščine, dobi mesto pni večji industriji. — Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod šifro *Spo-elev« Prodam Beseda 1 Din t„vek 3 Dm za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. ZA BOŽIČ IN NOVO LETO 'gračaj vozički, skiroji, tricikl ji, hoienderji, avtomobilčki, kojniikj — »e dobe najceneje pr »TRIBUNA« F. Batjel. Ljubljana, Karlovška cesta 4. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 36. Ceniki franko! 31310-6 Odprodajamo fine damske in otroške obleke tudi za četrtino lastne cene »pri Makedoncu«, Kolodvoreika 30. 30050-6 KtMpim Beseda Dm lav-s J i «» š:fro ali lajanje 5 Din Najmanjši ines»k •7 Din Generator 5—30 KW 231/380 vrtilni tok. kupi Berčun. Ljublja na. pošt pred. 161. S18S1 7 Stare moške obleke čevlje in perilo sta.lno kupujem. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje. Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo na.br. 29 31922-7 Krasen lestenec (luater) m jedilnico, poceni naprodaj. Ogled od 10.—12. are in po 10. uri. Krakovska ol. lil. 31921-6 soben in delaven«. 30035-11 Gospodično Bta-ejšo. ki bi se igrala < 8, 5 in 2letno deco ip jo vodila na sprehod, iščem sa popoldneve. Ponudbe na opl. odd. Jutra pod šifro >Nomško govoreč«.«. 33048-1 Službe išče Bef.eda 1 Din. davek S Din sa šifro al; dajan.ie naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Samostojna kuharica iel. mest« pri samortojnem fospodu. Ponudbe na po-rnžnioo Jutra v Trbovljah pod šifro »Pridna in poštena«. 30040-2 Mesarski pomočnik tn preskajevadec, večč tudi nemščine, vajen čoka in slačenja pra&ičev. — išče službo. Nastopi iahko po Novem letu. Naslov v vseh poslovalmieab Jutra T20d4-S i ■SEm OflHVSSP Beseda 1 Dki davek 3 Din za šifro al; dajanje aa=!ova 6 Din. Najmanjši tnesek •7 Din Inštruktorja a projekcijo hi stavbno riM-nje potrebujem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »lnstruktor». 33056-4 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Rujav površnik srednje postave, prodam. Istotam prodam pe-trolejsko peč. —■ Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 31757-6 Oblačila t>eaeiu u šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din Črno suknjo dobro ohranjeno za moč nega moškega, prodam. Sv. Petra cesta 48. 31615-13 Glasbila Beseda 1 Din, davek 3 Din n šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj:« znesek 17 Din. Glasbila za božič najceneje samo pri strokovnjaku (tu di popravila). Dorjatli Jakob. LJubljana, Stari trg 15. 31923-26 Beseda ' Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova ") Din. Najmanjši znesek '7 Din Dva mala motorja prodam. Herknles. Maistrova 10. . 32033-29 Avt fr, moto iies^la |)i>, |jfi.k r>;n '-a šifro ali dajanje naetova " Dm. Najmanjši tnesek. 17 Din Avto limuzino itirisedežno. malo rabljeno, z malo porabo bencina, pripravno za potovanje, kupim takoj. — Ponudbe na ogl. «id. Jutra pod šifro »Avto«. 31784-10 Besn 'lin 1;> - .i 3 Din ia Šifro al] dajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesei 17 Din Gozdove smrekove in jeJove, večje aii manjše komplekse, kupimo v last ali sečnjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »102«. 31BJI5 Jelovih in smrekovih hlodov poseikanih ali na panju, kupimo večje ali manjše količine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »101«. 313-15 Dr, age 'ceno Šii Beseda i Dm lavek 3 Din za šifro alj dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato rapnje oc oajvfčjifc eenab CERNE • juvelii Liabliana. Wolfova ulica. 1 19-36 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Na;manjli tneeek 17 Din. Bančno kom. zavod izvršuie najboltše nakup in prodale HRANIUNIH VLOG vseh denarnih zavodov. Z& odgovor Din J znamk. Maribor. Aleksandrova 40, 16 Hranilne vloge Nakup in prodajo Vam izposluje najugodneje Al Planinšek Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. Telefon 33J10 ' 30(1-16 Hranilne vloge kupite aH prodaste ootom moje pisarne najboljše Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka 12. Telefon 38-10. 30057-16 60.000 Din posojila iiščem za dva meaec«. — Vrnem 1100.000 Din gotovine. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Sigurna raja«. aaoa&ds Za gostilno v Mariboru iščem korapa-njonko. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Koncesija«. aam-rtB Beseda 1 Din iavek S Din za Šifro ali dajanje nasjova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dtn Hiša sreda lepega trga, prttBč-na, s treimi sobami m kali in jo ter vrtom, naprodaj za Din 3E.OOO. Ivaji Hof-bauer, Vitanje. 31084-20 Stanovanje 3-sobno, z vsemi pritiklioa-mi oddam v Pražakovj uL štv. 10. za 3. februar. Več se izve pr; g. A. Saraboo, Moška cesta štv. i. 31878-01 ri1iIiWiXl Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj 1 osebi. Beethovnova ulica 9/III. .304823 Prazno sobo s strogo separiranim vhodom, oddam 1. januarja za Din 200. Ogled samo od 1.—2. ure popoldne v Flor-janski ulici 38, pritličje, levo. 32037-23 Če boste kupili delikatese ln ostalo za božično mizo pri tvrdkl FR. K H A M nasproti hotela Uniona, Miklošičeva 8. JAVITE NAM SVOJE ŽELJE NA TELEFON 29-69. Zahvala Vsem, ki ste našo ljubo mamico MAŠO dr. ŠVIGELJEVO spremljali na njeni zadnji poti k prezgodnjemu grobu, ki ste ji z venci in cvetjem okitili krsto, veleč, duhovščini in posebno zvestim pevcem in zboru »Ljubljanskega Zvona« za tolažilo s prekrasnimi žalostinkami — vsem izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica bo darovana v sredo 23. t. m. ob osmih zjutraj v frančiškanski cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA 22. decembra 1936. Rodbina DR. ŠVIGELJEVA. Vvi-1 „ teto** r fcttfjovsl parket U^ Varker Za one, ld si želijo nekaj najmodernejšega v stilu in mehanizmu, je najprikladnejše PARKER VACUMATIC nalivno pero, ki nima gumijastega rezervoarja, niti vzvoda za polnjenje, s patentiranim črtežem. V PARKER VACUMATIC je vidna vsa vsebina črnila. PARKER VACUMATIC drži 10^% več črnila. Za ljubitelje lepih barv imamo znamenite PARKER DUOFOLD, ki so sedeminštirldeset krat zboljšani. Cenejše darove najdete v Premiere in Moderne serijah — istotako elegantna ln dovršena PARKER nalivna peresa. Potrebno je samo, da si ogledate veHko izbiro ln prepričali se boste, da Vam bodo Vaši prijatelji zelo hvaležni, ako jim poklonite PARKER nalivno pero. 'Birker VACUMATIC nalivna peresa MAXIMA Din 750.— MAJOR Din 600.— SLENDER Din 500— STANDARD Din 450.— s prikladnim svinčnikom Din 250.— & 350.— PARKER »Q UIN K« boljši od drugih navadnih črnil Notter i drug, Gunduličeva ul. s, Zagreb. PRODAJA »PARKER" PERES za Dravsko banovino R A D I O V A L — LJUBLJANA Primerna božična darila priporoča tvrdka specialna zaloga platna, belega in pralnega blaga LJUBLJANA šelenburgova ul. 3 Lepo sobo ^oseben vhod, zračno, par-cet, * uporabo kopalnice — oddam B. januarja. Resi jeva oesta 16 (hišnik). Ogled od 10.—12. ure. 30062-23 LUi_ Vsaka beeeda 2 Dm; iavek 3 Din, ta dajanje iaalova 5 Din, najmanj^ oajmaniš® znesek 2" D;n Prijatelja , zdravnik in industrijalec, ' iščeta živahno družbo za božični izlet. Odgovor ]>od »Lep Božič« na ogl. odd. ; Jutra. 31/986-31 Upokojenec sam, t večjo gotovino, se želi seznaniti aii poročiti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa harmonija«. 32043-25 KLIŠEJE ENO VEČBARVNE JUGOGRAflKA SY PETRA NASII73 Vsaka Oeseda 5« pat: lavek a r>in. aa Kfm aH lajanje naslova B Din, tneeek 1S I>in ZIMSKE SUKNJE ooljše vrste. I Hubertus nepre-močljiv 250 Din, i p e r 11 o in vsa I praktična oblačila nudi po re-[ klamnlh c e a a b P R E S K E R, ! Sv. Petra c. 14. Na.jboljši trboveljski PREMOG brez prahu nudi I. Pogačnik, trg. s kurivom BOHORIČEVA 5., Telef. 20-59. Kupufte domače blago! DAMSKE PLAŠČE za jesen in zimo modne in športne, s kožuhovino ali brez v cenah od Din 240.— do 580.— v veliki izbiri nudi F. I. GORIČAR Ljubljana, SV. PETRA CESTA 29 Plašče izdelujemo tudi po meri. i«BHi(i«n PLOŠČE IN bivše tvrdke A. RASBERGER dobite po razprodajnih cenah — Dalmatinova 10 (nasproti hotela štrukelj). Na knjižice! Na obroke! Najboljše plošče! IHIBS«BS»an Ne samo čaj . . . Maš v • CO| j« najboliia domača adiična krepilna pijača. NAS ČAJ dobite r Ipec. tfgovioth. KMETIJSKA DRU2BA V LJUBLJANI TAhOl&s/f •zrasti^c na pfešostem trmUi mmmivitižmifi safaaw\- po p(A tt#i;\tfMwa din 40rpos fhin/i iBkod^mmmm^ofimmst m Nfe; BOSTE -ZAuOVO'JV"W ENOJEN AR ...--dlki'; .-T k. -^gc* ■ - v.--,• rv .. ■ ' / :. - . -s -•( liSlS® .-V; . ' V globoki žalosti naznanjamo tožno vest, da ie na > dobri in skrbni soprog in stric, gospod ANTON PLETERSKI trgovec in posestnik, dolgoletni član obe. uprave, načelnik Hranilnice in posojilnice, član uprave in blagajnik Okrajne hranilnice, itd. danes zjutraj ob 10. uri v 67. letu starosti nenadoma podlegel bolezni. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 23. decembra 1936. ob 10. uri dopoldne. V KOZJEM, dne 21. decembra 1936. Mici, soproga in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljeru Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnik ar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za luaamtnl del je odg