PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero tn narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLEETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)	j
STEV. (NO.) 49
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 12. MARCA — THURSDA Y, MARCH 12. 1942
LETNIK (VOL.) LL
JAPONCI ZASEDLI TRETJI KRAJ HA NOVI GUINEJI
Z nadaljnjo pridobitvijo na Novi Guineji Japonci povečali nevarnost za Avstralijo. — Nizozemske čete na Javi stavile ponudbo za premirje. — Aktivnost v Burmi.
LPndon, Anglija. — Nizozemski krogi so v torek objavili, da se je njih zadnja posadka na otoku Javi, namreč v mestu Bandoeng, obrnila na Japonce s predlogom, da se sklene premirje. S tem je otok Java za zaveznike takorekoč izgubljen in pozornost se že obrača na novi otok, ki so ga Japonci že začeli zasedati in, ki ga zna doleteti enaka "usoda, nafrnreč na Novo Guinejo.
Kakor je bilo že poročano, so se japonske čete izkrcale na Novi Guineji na dveh točkah. Po preteku par dni, namreč v torek, pa so si pridobile še en kraj, s čimer se je povečala nevarnost ne samo za ta otok sam, marveč tudi za Avstralijo. V resnici se je v tukajšnjih uradnih krogih, in sicer prvikrat,^
nost za Avstralijo obstoja. Do-
NOVA POLITIKA ZA AZIJO
Mase azijskega ljudstva zahtevajo spremembo sistema.
Washington, D. C. — Filipinski komisar Elizalde je imel v ponedeljek po radio govpr, v katerem je svaril zavezniške velesile, da morajo ponuditi masam ljudstva v Aziji vse kaj bolj privlačnega, kakor pa so jim dajali doslej, češ, da jih drugače utegnejo izgubiti. Upoštevati moramo, je povdaril, da azijska ljudstva niso nič posebno interesirana v sedanji vojni in se bodo zato nagnila na tisto stran, ki bo za njih bodočnost
nudila več boljših izgledov. Pri da taRa nevar-~t«m pa se ne ogrevajo niti ža
_____ijo obstoja. Do- japonski osvojevalni imperija-
slej se je pričakovalo, da uteg- | zem, niti ne za dosedanji zasta-
nejo Japonci obrniti svojo glavno udarno silo najprej proti Indiji, in so Britanci tudi z vso vnemo pričeli utrjevati to kolonijo- Japonci pa očividno smatrajo, da je za nje Avstralija bolj važna, kajti z nje zasedbo se bo pretrgal Ameriki vsak_dohod do Indijskega oceana in s tem možnost dovoza pomoči za Indijo, izvzemši po nasprotni dolgi poti, preko Atlantika in okrog južne Afrike.
Vendar pa so Japonci, med tem, ko prodirajo proti jugu, na drugi strani tudi na indijskem bojišču, namreč v Burmi, intenzivno aktivni. Zadnji ponedeljek so zavezniške oblasti uradno priznale padec burmanske prestolice Rangoon ter se ie obeneim' izražala skrb, da zna priti v kratkem v japonske roke vsa južna Burma.
reli kolonijalni imperijalizem; predstaviti jim bodo morali torej zavezniki nekaj popolnoma novega, in sicer čimprej.
PREDSEDNIK SVARIL PRED INFLACIJO
Washington, D. C. — Pov-darjajoč, da bo prihodnjost čas težkih preizkušenj, je predsednik Roosevelt v svojem radio govoru zadnji ponedeljek zvečer svaril pred nevarnostjo inflacije, češ, da ni nihče nič na boljšem, ako gredo plače v višino, a z njimi poskočijo enako tudi cene. Posebej je imel predsednik s svojim govorom namen, opozoriti farmarje, naj sodelujejo s splošnim programom, da preprečijo dobičkarstvo in neprimerno visoke dohodke.
Mac ARTHUR IMA NOVEGA NASPROTNIKA
Washington, D. C. — Vojni department je v ponedeljek objavil, da so Japonske sile na Filipinih, kakor se je izvedelo iz Tokio, dobile novega poveljnika, in sicer generala Jamašita, istega, ki je uspešno vodil vojne operacije na Mala j i in pred Singaporom- Razvidi se iz tega, da bodo Japonci napeli vse sile, da si osvoje Filipine. Tisti general, ki je doslej vodil vojno proti MacArthurjevi posadki, je baje zaradi svojega neuspeha izvršil saiiioumor.
-o-
EKSPLOZIVNE IGRAČE
PREPOVEDANE Washington, D. C. — Iz enega vladnih uradov je izšla zadnji ponedeljek odredba, da je za čas, kar bo trajala vojna, prepovedano izdelovati in prodajati eksplozivne igrače, tako-
zvane "firecrackers." Kakor Se; kon^^uVc?zadnji.' navaja, se bo s tem prihranilo _ Ottawa, Ont. - Nižja blago za vojne namene, obenem J zbornica je zadnji ponedeljek pa se bo tudi zmanjšala nevar- odredila( da se ima splošno gla_ nost požarov. Za uporabo teh eksploziv ob raznih patrijotič-nih proslavab.se.be mpralo ctOrt^liliTe,-biti posebno federalno dovolje-nje.
KONGRESU SE PRIPOROČA PRODAJNI DAVEK
Newyorika trgovska zbornica stavila nasvet za prodajni davek do 10 odstotkov. — Priporočilo, da se vsak dolar dohodka brez izjeme podvrže obdavčenju.
__	IfTiPVf t Washington, D. C. — \Po-
KRATKE VESTI lslanski odbor za sredstva to-
__j časno zaslišuje razne osebnosti
za njih mnenja o načrtu za no-
—	Pittsburgh, Pa. — Odbor za ameriško-slovanski kongres je jzadnji. ponedeljek objavil, da se bo ta kongres vršil 25. in 26. aprila, in je bilo v to svrho izbrano mesto Detroit, Mich.
—	Buenc-s, Aires, Argentina. — Štetje glasov po kongresnih volitevah, ki so se vršile pred dobrim tednom, še vedno ni končano. Do zdaj ugotovljeni izid pa kaže, da so največ glasov prejeli socijalisti, njim slede radikalci, d očim so
sovanje o tem, ali naj se uvede , v Kanadi prisilna vojaška služ-
27. aprila. Glasovanje je zahteval min. predsednik King.
48 URNI TEDEN ZA ŽENSKE APELIRAL, DA SE DOLOČI ODPRAVLJAJO	i^nw-v^ w "
NEMCI OBEŠAJO IN STRELJAJO SLOVENCE
Priobčujemo doslej znana imena Slovencev, ki so jih Nemci ustrelili ali obesili:
Krtine pri Moravčah: Franc Pečnik iz Kamnika, Ivan Pregelj iz Kamne gorice, Stefan Gruden iz Jeranovega, Gene-roz Sitar iz Bukovice, Franc Šešek iz Kamnika, Anton Jeglič iz Kamnika, Anton Orehek iz Moravč, Ivan Sušnik iz Jerano-vega, Božidar Kepic iz Kamnika, Franc Drolc iz Kamnika.
Ljubno, Savinjska dolina: Feliks Kavčič, Mihael Stular, Josip Krivic, Anton Krivic, Anton Snedic, vsi iz Ljubnega ali Podnarta.
Sp. Gorje pri Kranju: Franc Soklič, Bogomir Repe, Karel Repe, Ivan Zupan, Jože Pikon.
Jarše pri Domžalah: Ivan Dacar, Josip Vidmar, Franc Vidmar, Lovro Dragar iz Pod-gorice, Mirko Kerželj iz Trbovelj.
Domžale: Franc Kos iz Cer-kelj, Peter Šparovec iz Kranja, Andrej Korošec iz Domžal, Oskar Slamnik iz Slovenjgrad-ca, Ferdo Horvat iz Mekinj, Pavel Korošec iz Tacna, Franc Golob iz Dravograda, Ludvik iz Brezi j.
Lesce, Gorenjsko: Josip Bernard, Anton Poje, Jože Dacar iz Črnuč, Antdn Mohorič iz Javornika, Franc Hrastek iz Ja-ornika, Franc Podgornik, Alain Savli, oba iz Javornika.
Krško ob Savi: Josip Graber, Peter Jerneje, Srečko in Miroslav Kaplan, Emilij an Kaplan, Franc in Rajmund Kastelic, Anton in Franc Preska, vsi iz Krškega, Ivana Uranjek iz Celja.
Jesenice, Gorenjsko: Franc Frelih, Ludvik Stražišar, Karel Kragelnik.
Begunje, Gorenjsko: Ignac Hren in Leo Brencelj iz Kam-
Chicago, 111. — Za 65 'podjetij, ki so zaposlena z vojnim programom, se je zadnji ponedeljek odpravila določba, po kateri so smela zaposlovati ženske le po 48 ur na teden. To se je objavilo iz urada državnega delovnega direktorja. Vendar pa so morali delodajalci pristati na to, da bodo za delo preko omenjenega Časa plačevali poldrugo mezdo. Na programu je, rla se izda to dovoljenje še drugim pod jet jim.
-o-
ANGLEŽI DO SKRAJNOSTI VARČUJEJO S PAPIRJEM London; Anglija. — Po novi cdredbi, ki je stopila v veljavo zadnji ponedeljek, mora tukajšnje prebivalstvo' varčevati z vsakim najmanjšim koščkom oapirja. Celo vozovnice na bu-su morajo vreči v posebni nabi-alnik. Enako se morajo odložiti v take> nabiralnike tudi prazne škatlje za vžigalice, ovoji za "kendi" in podobno.
TUDI NOVA ZELANDIJA SE t ČUTI OGROŽENO
Wellington, Nova Zelandija. — To otočje, ki leži jugovzhodno od Avstralije, je sicer daleč od krajev, kjer zdaj Japonci izvajajo svoje vojne operacije, toda kljub temu se ne čuti varnega, kakor se razvidi iz besed, ki jih je izgovoril zadnji ponedeljek tukajšnji ministerski predsednik Fraser. Povdaril pa je, da bo dežela odbila vsak poizkušeni vpad, toda v to svrho "moramo delati, kakor nismo še nikdar prej."
nika, Alojz Glavič iz Mengša, Mirko Furlan iz Kamne Gorice, Milan Kolarič iz Perovega, Ivan Finžgar iz Javornika, Franc Štern, Vinko Šagernik, Jurij Mesojed, Raflo Pavlin, vsi iz Holmeca, Mihael Špacapan, Anton Jerič (zadnji iz Holmeca).
MEJA NAJEMNINAM
Chicago, 111. — Tukajšnji župan Kelly se je v ponedeljek obrnil na Hendersona, administratorja za cene, naj za Chicago določi najvišjo mejo, do katere se smejo dvigniti najemnine. Storil je to zaradi številnih pritožb, ki jih je dobival.
-o-
ŠVEDSKI KRALJ BIL OPERIRAN Stockholm, Švedska. — Stanje švedskega kralja Gustava,4!
VESTI 0 DOMOVINI
Jugoslovanski mornarji javljajo, da odkar je Jugoslavija v vojni, ni bila potopljena niti ena sama jugoslovanska ladja. Obenem izjavljajo svojo vero v zmago zaveznikov in vstajenje Jugoslavije.
ve davke, ki ga je nedavno priporočal zakladniški tajnik Mor-genthau in, ki ima prinesti v federalno blagajno nadaljnjih sedem in pol milijona dolarjev.
Med tem zasliševanjem se je / torek prečitala izjava, poslana od newyorške trgovske zbornice, v kateri se priporoča kongresu, naj sprejme splošni federalni prodajni davek, in sicer po 2 do 3 odstotke na živila, po 5 odstotkov na druge potrebščine in po 10 odstotkov na luksusno blago. S tem bi se dobile kake štiri miljarde dolarjev na leto, se povdarja v objavi in se obenem svetuje, naj bi se naložila še ena miljar-
ninskih in korporacijskih davkov, a za ostalo svoto naj počaka kongres do jeseni.
Dan prej pa je neki New-vorean stavil priporočilo, naj bi se zvišali dohodninski davki j na ta način, da se odpravi določba za davka prosti dohodek s	L , in se ima vsak prisluženi do- | Hrvati J, *frbi Za Jugoslavijo 'ar obdavčiti. (Vladimir Ivanovič)
Postavimo, da je prav danes neka naša ladja prispela iz daljne Indije ali črne Afrike, Avstralije ali iz nevarnih angleških voda v newyorsko pristanišče. Ladja je umazana in
Govor g. Davorina Grduna po radiu
Če bi v vse to ne verjeli, bi dvomili v zmago zavezniškega orožja, v zmago slovanske Rusije, Združenih ameriških držav in Anglije. Dvomili bi v našo zmago. Danes pa ni med nami nikogar, ki bi v to dvomil. Vsi smo globoko prepričani, da smo z našimi močnimi zavezniki na potu do svobode in da bomo po tem potu prišli po stezah našega narodnega pomorskega življenja k vam in da bomo v skladu z našimi pomorskimi izročili nosili slavo naše velike Jugoslavije z njenim velikim trgovskim ladjevjem pod zastavo naše svobode.
Prišli bomo k vam, da vas v veselju objamemo in nihče več nas ne bo mogel ločiti, kot so nans v tej žalosti i svbfa; 'Sragi "staiS; o tje in sestre in žene ločili nemški in italijanski tanki, ki so nam mornarjem zaprti pot do vas.
Živel Kralj! Živela Jugoslavia!"
je, kakor so objavili zdravniki zadnji ponedeljek, po vol j no po operaciji, ki se ji je moral podvreči 83 let stari monarh. Za časa njegove bolezni opravlj?. državne posle prestolonaslednik Gustav Adolf.
POLICIJA JIH IZSLEDILA
v vseh morjih sveta. Osebje n: iadjah se je zbiralo okrog ra dijskih aparatov usodnega an 27. marca. Z istim veseljem i: istim ponosom kakor bratje c:<-inovini so pozdravili ta prv udarec v proti-hitlerjevi reve luciji. Tiste ladje, ki so bile d: leč od delovanja osišča, so nr. daljevale svojo vožnjo mno£ ladje pa, ki jih je voitia sreči «a v Sredozemskem morju, f ušle v Gilbraltar ali v J izbonr id lam pa v vode Zapadne Hc nv sfere.
Ladje z jugoslovansko zastr vo niso nikdar bile nevtralne Vedno so bile na strani tisti! ki so razširjali nauk, da j morje svobodno za vsakogar te od septembra 1939 so mnogi naši pomorščaki delali z; demokratske sile in že takra fe^ga^apst bojeva RajfT vecJeTT so, da se bo prej ali slej tudi Jugoslavija morala udeležiti silne vojne.
Skupno število ton naših ladij je okrog 400.000 ton in sedaj je razdeljeno v štiri glavne kupine, da bi zaveznikom modo najuspešnejše pomagati. Prva skupina potuje v Anglijo, V tej skupini so znane naše la-ije s slavnimi imeni, NEMA-NJA, DINARA, VOJVODA, PUT NIK, Ladje v tej skupini potujejo v konvojih, ob spremstvu rušivalcev in letal. Vsaka
izčrpana. Tudi nevajenemu oborožena s topovi 3 ali 4 in-
opazovalcu se ladja zazdi utrujena, prav tako utrujena, kakor častniki in mornarji, ki se jim
če. Mostovi teh ladij so zavarovani z debelimi jeklenimi ploščami, ki varujejo 'možgane'
sedaj, po dolgih mesecih, živci ladje. Imajo tudi električne na-
V neki stanovanjski hiši v New Yorku je policija izvršila preiskavo ter pri tem izsledila 32 Japoncev, ki se niso registrirali kot tujszemci. Slika jih kaže, ko se pod policijskim nadzorstvom izseljujejo iz hiše. Nekateri so bili izpuščeni, dočim so druge odpravili na imigracijsko postajo na Ellis
sproste. Na obrazih jim vidite, kaj so preživljali.
Naša javnost, ki je sedaj tako rekoč samo v Ameriki in v Angliji — ne ve, kaj počno naše ladje in naši pomorščaki; ne ve, kakšno vlogo igrajo v vojni na morju in bitkah na Atlantiku in kako sodelujejo in podpirajo delovanje zaveznikov.
Angleži, ki so gospodarji morja, so mornarico vedno imenovali "The Silent Service" in prav imajo, kajti pomorščaki opravljajo svoje delo najrajši brez slave in hvale. Ladja se tiho pritihotapi y pristanišče in v tajnosti odide. Ne veš odkod, ne veš kam.
Vendar Je od časa do časa potrebno dati priznanje njim, ki svoja življenja tvegajo za domovino v malo zapažanem delu v nevarnih morjih.
Osebje na naših ladjah je skoraj vse hrvatsko in v teh časih, ko se vse mogoče govori o Hrvatih, je važno pribiti, da so ti Hrvati Jugoslovani, ki so bili v svobodnih vodah sveta in ki so 27. marca in 6. aprila lahko prosto izbirali, če hočejo z brati ali s tujcem.
Nobenega slučaja ni bilo, da bi ti Hrvati, ki predstavljajo 98% osebja na naših ladjah obstali in zanemarili svojo dolž-
prave, ki jim pomagajo v borbi z magnetičnimi minami v plitvih vodah okrog britanskega otočja- Vsaka ladja nosi na zadnjem delu velik blon, ki s svojimi žicami onemogoča strmo-glavljanje nemških letal nad ladjo. Nekatere ladje v konvojih imajo tudi lovska letala. Razna druga manj znana sredstva, o katerih ne smemo govoriti, spopolnjujejo obrambo ladij.
Druga največja skupina na-lih ladij potuje v daljne kraje. Po takih progah vozijo naše velike ladje kakor TRIGLAV, DUBROVNIK, PRINC ANDREJ. Te ladje potujejo v Indijo, Južno Afriko in Perzijski zaliv. Ta potovanja so po splošni sodbi najbolj nevarna zaradi možnosti napadov nemških roparskih križark in zaradi dolžine poti. S seboj nosijo te ladje ameriške vojaške potrebščine za zavezniške in ruske potrebe. Podpirajo delovanje v Libiji, n^r Bližnjem vzhodu in / Južni Rusiji.
Tretja skupina naših ladij potuje po Tihem Oceanu in v bližini Singapore-a. Tu so ladje Rečina, Supetar in Aleksander I. Zdaj porabljajo vse sile za prevažanje pomoči Angležem in Amerikancem iz Avstralije in
nost, zavedno in rodoljubno. J bogatih nizozemskih otokov. Vojna je našla našo mornarico | (Dalje prihodnjič)
AMERIKAN5KI SLOVČNBC
- i ----- ^
Četrtek, 12. marca 1942
AMERIKANSKI SLOVENEC
Vrvi *» nafetarejU davatM
I«Uja in tis^a:
EDINOST PUBLISHING CO.
1849 W. Ormak Rd., Chicago. Tjkfon: CANAL 5544
The first and the Oldest Slovene . Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, lion, day and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544
Za celo leto . Za Sit1'
Jfl.00
Za odo Isto_
Za pol leta-
Za €etrt Ista-
Posamezne itevilka
la Stropo: -
_uo
_2.00
_ 3c
For half a year — For three months
Chicago, Canada and For one year ., For half a year — Ffer three months -Single copy —........
.-$6.00
_ 3.00
__ 1.7s
.$7.00 . 3.S0 . 2.00
3c
a hitro objavo morajo biti poslani na uredniitvo
____In pol pred dnevom, ko uide Hat. — Za aadnjo »teeflko t tedna je Cm
do Četrtka dopoldne. — Na dopisa bras podpisa ss ne odra. — Rokopisov urad-niltvo na vrača.
Entered as second class matter, November 10. 1925 at the post office at Chicago, Illinois., onder the Act of March 3. 1879.	_
ft IMEJMO ZAUPANJE!
volj bombnikov in pokazali mu bomo, da svoje pravice, svo-' ni upajo, da bodo dobri z njimi jo svobodo in demokracijo znamo braniti, kadar nastane ™ Jim bičamo dobrodošli v potreba zato. Tako zavest imejmo in v to upajmo in zma-	^rca, to je na dan
ga bon asa.	sv. Patrika zvečer prirede
Kdor ima upanje, zmaguje! Kdor upa, zmaga! —n. m0žje, spadajoči k moškemu
klubu kard party in vas vse prav vljudno vabijo k tej prireditvi v Slovenski narodni dom.
Vse vas pa, ki te novice citate, pa prosim, pridobite kaj novih naročnikov za Amer. Slovenca v tej kampanji, ki je sedaj v teku in pridobite si lepe nagrade, ki naj vam bodo za trud in v spomin na obrambno kampanjo Amerikanskega Slovenca. List vam prinaša vsa leta, odkar izhaja dan za dnevom najrazličnejše novice in mnogo podučnega berila. Zato Slovenci, na delo za ta dober list! Anton Strukel, zast. -o---
O TEM IN ONEM 12 SOUTH CHICAGE
So. Chicago, 111.
Sveti misijon imamo ta teden
O SHODU IN DRUGO IZ MILWAUKEE
Milwaukee, Wis*
Ker je že kampanja za Amer. Slovenec v teku, bom pa napisal par vrstic in želel listu mno go novih naročnikov in prav tako tudi starih predplačnikov,
pa postala kot nekako medeno rešilo celega sveta. Kedaj se bo to zgodilo, tega pa seveda ne more nihče naprej povedati, kajti dogodki se razvijajo iz dneva v dan in vsaki dan nam prinese kaj novega. Gotovo je pa to, do enkrat bo konec m takrat bomo o tej stvari laglje to je, da v sedanji kampanji govorili. Zlasti tisti, ki bodo to
tudi vsak naročnik poravna svojo naročnino za list o pravem času, saj je nam vsem znano, da je treba za vse denar šteti, ker vse stane denarja. Prav tako imajo tudi pri izdajanju lista dovolj streškov, katere je treba kriti in naša dolžnost, kot naročnikov je, da o pravem času plačamo svojo naročnino.
Kot nekako dolžnega se čutim, kakor menda tudi vsi drugi, ki ste se udeležili shoda v nedeljo 1. marca, da se zahvalimo g. ministru Francu Snoju in ob enem, da se vsi zahvalimo vsem onim, ki so za ta shod delovali in da se je shod tako lepo in dobro izvršil. Zlasti se imamo zahvaliti našemu g. župniku č. g. Rev. Antonu Shiffrar-ju, ki so v prvi vrsti za to delovali. Prav tako smo dolžni zahvalo pa tudi drugim požrtvovalnim slovenskim možem, ki so delovali za ta shod. Prav lepa vam hvala vsem skupaj. Hvala lepa tudi slovenskemu pevskemu zboru fare sv. Janeza Evangelista, potem hrvat-
docakali. Naj še enkrat zapišem, da je bilo na shodu prav
lepo in mnogo zanimivega smo in kar lahko napišem, da je do slišali ter	"----; ■
be, zato je tako kot je — nad vse žalostno, ker je vse narobe.
J. Vidergar
-o-
RAZNE NOVICE IZ LA SALLE
La Salle, UL,
pevcem ter mia- Fara sv. Roka dne 3. m^r-dinski godbi iz West Allisa. : ca 1942 izgubila priljubljenega
Hvala vsem, da se je vse tako j župnika č. g. Josepha Cagrama,
OFM. Škof so jih prestavili. C
Moč upanja je najjačje orožje, ki ga ima človek. To je moč, ki se nahaja v človeku samem, v njegovi krvi, v njegovi duši in v njegovem srcu. Dokler imaš upanje in zaupanje si močan — nepremagljiv. Kadar zgubiš upanje, si bitko v zadevah, za katere gre, že izgubil. Kjer ni upanja in zaupanja, tam tudi ni zavesti ne razumevanja za kaj gre in kjer ni tega ni mogoče nobeno navdušenje, še manj kaka navdušena borba, pa naj bodo nameni borbe še tako lepi, še tako potrebni in še tako svetli. Taka moč in taka sila je torej upanje.
Sodobni svet se nahaja v silnem socialnem, političnem in gospodarskem vrtincu. Iz raznih ideologij so nastale sko-ro nerazumljive borbe za nečem, kar ne vodi k nobeni splošni pravični, ne socialni, ne politični, ne gospodarski, ne mednarodni in ne k narodni rešitvi, v nobeni deželi ne državi. Ker nikaka pametna rešitev ni mogoča na prav-cih teh zmedenih ideologij, so se voditelji ekstremnih ideologij zatekli k sili. Začeli so se oboroževati, kar jim je uspelo in nastala je sedanja najkrvavejša takozvana totalna vojska, kar jih je svet še kedaj videl in imel dosedaj. Kratko, idejne zmede nemškega nazizma, italijanskega fašizma in japonskega imperializma so zašle v slepo ulico, iz > katere ni izhoda i* itftleč, da si z silo in z orožjem izvojuje-L*k*mu ruskemu zboru in prav jo in najdejo izhod, so začeli z najbolj krutim krvopre-' toko srbskim **vcem ter mla" litjem, kar jih pomni zgodovina. Takozvani njihovi "novi red", ki ni noben red, pač pa največja vsestranska zmešnjava in ena sama vsestranska krivica, usiljujejo svetu. Ne usiljujejo ga s pametnimi argumenti, ampak s topovi in bombniki. Njihov ultimatum je: Sprejmite naš red, ali pa poginite! Tak red in take zahteve pa ne sprejme kar tako nihče, ki zna količkaj misliti in ki količkaj da na svobodo in demokracijo. Smrt in z njo mir v grobu je desetkrat boljša od takega reda, kakoršnega nam ponuja Hitler in njegovi zavezniki.
Ampak živ ne gre nihče v grob. Vsak se bori do skrajnosti, tako tudi vsak narod in vsaka dežela. In tu smo pri borbi. Pri borbi, ki naj odloči, ali zmaga krivica, ali pravica, ali črna sužnost, ali svoboda in demokracija. Mi smo v borbi za zadnje, za zmago svobode in demokracije. Sovražnik pa je v borbi, da bi zmagalo njegovo tiranstvo in njegova sužnost. To zadnje se pa ne sme uresničiti, dokler je le en branilec svobode in demokracije še na svetu.
Res je, veliko se je zamudilo na strani demokratičnih dežel vsled zelo jalove in zaspane politike nezmožnih državnih voditeljev te ali one države na svetu. Je pač tako, kjer je svoboda in demokracija. Vsak ima pravico besede in ' odločevati, in je težko priti hitro do enotnega cilja. Toda, ko pride nevarnost, pride tudi kmalu enotnost in edinost. Kar poglejmo na nas same Amerikance. Dokler ni bila kriza dovolj skrajna smo kritizirali in govorili Vse vprek. Ko je prišel napad, smo čez noč postali edini in spoznali, da nevarnost je resna in da ni več časa za prazne debate in prerekanja. Danes vemo vsi eno, da pri obrambi je potrebna skupnost, soglasje in nerazdružljiva enotnost. To spoznavamo vedno bolj in bolj iz dneva v dan. In še bolj bomo, čimvečja bo kriza.
Od sedaj naprej pa je nam najbolj potrebno neomaja-no zaupanje v svoje voditelje. Posebno v teh časih, ko ne gre niti pri obrambi tako, kakor bi moralo iti. To nam ne sme jemati poguma! Sovražniki so se za ta napad pripravljali dolga leta in leta. Mi smo se začeli šele sedaj, ko je prišel napad. Braniti se takrat, ko se moraš obenem tudi pripravljati in ko iščeš načinov in načrtov, kako bi se branil, pa ni tako lahka reč. Treba časa in še marsikaj drugega. Toda naši narodni voditelji pač vedo najbolje, kaj je najbolj potrebno. Pri tem pa potrebujejo naše pomoči, našega sodelovanja, posebno pa našega iskrenega in udanega zaupanja. Če jim narod da to, jim da vso pomoč in v zameno bo narod dobil najboljše, kar morejo voditelji dati narodu.
Amerika se pripravlja. Amerika dela. Amerika kuje meč. Amerika se pripravlja, da udari nazaj po zahrbtnih napadalcih in jih porazi. Tega pa ne pričakujmo kar čez noč. Sovražnik se je preveč pripravil. Tudi on ima orož-" je, dosti ga ima in močan je. A močnejši kot mi ni! Tudi mi bomo skovali dovolj mečev, dovolj topov naredili, do«
smo vsem zgoraj ;bro obiskovan. G. misijonar omenjenim, dolžni za to vso jima „rav lepe in navdušene go-
Jvore, da ga človek z zanimanjem posluša in se poglobi v
veliko in koristno stvar, kateri moramo vsi priskočiti na pomoč s sodelovanjem. Z vsemi silami, tako so sklenili, bodo delovali na to, da se v doglednem času postavi temelj župniji sv. Jurija, ki je katoliška farna šola. V ta namen se bo vršila prva prireditev in sicer "boksanje" v znani Eagles Hall, na Houston Ave. — Ta Eagles dvorana je našim pionirjem v še silno dobrem spominu, saj je bila zibelka naše fare in v tej dvorani so se začeli pred kakimi štiridesetimi leti zbirati takratni Slovenci ustanovitelji slovenske župnije sv. Jurija, ko so tam prisostvovali prvi maši v South Chicagi, ki jo je za Slovence daroval slovenski duhovnik. Upaj mo, da kakor je bila omenjena Eagle dvorana zibelka naše župnije, naj bo po štiridesetih letih obstoja naše župnije tudi zibelka naše katoliške farne šole. Kakor je tam vzklilo seme za župnijo, naj od tam tudi vzklije seme za šolo, ki naj končno tudi postane resničnost.
hvalo!
Po mojem skromnem nju, četudi nisem med pobož-njaki, je vse te današnje svetovne polomije in tolikega
razlaganje božjih resnic in postav. In kar je najbolj razveseljivo je to, da je z vsakim dnem
strašnega prelivanja krvi kri-.več vernikov navzočih pri misi-vo to, ker so ljudje zaupali le jonskih pobožnostih. Kar prav
na svojo modrost 1 Ce bi bili malo več delali za Boga in malo bolj izpolnjevali božje postave in zapovedi ter po njih uravnavali svoje življenje, bi prav gotovo ne bilo tako kot je. Ker Pa niso, in so živeli le za ta svet, za lepoto, za modo, itd., kot je dandanes navada, da mora biti tako, četudi je vse
je, da nam je g. župnik Rev. Al. Madic preskrbel misijon in nekoliko spremembe v vsakdanjem življenju je vsekakor koristno. Človek se vsaj zopet lahko poglobi v notranje življenje, kljub temu, da živi sredi dela, skrbi in vsakdanjih težav. Kakor se sedaj proti pomladi narava otresa zimskega spanja in
narobe in je tudi res V3e naro-; se vse prebuja k novemu življe-
— Naj tukaj omenim, da smo pri nas že večkrat pričeli z nabiranjem šolskega sklada in je bilo že tudi nabranega precej denarja, pa se je vse zopet razdrlo. Morda je pa tukaj vmes prst božji, da se mora tudi prva zamisel za katoliško farno šolo pričeti prav v istih prostorih, kakor se je začela za cerkev. Kar prepričani bodimo, da bo stvar uspela, kakor je uspela za cerkev. Ne bo sicer brez žrtev, saj je tudi zgradba in vzdrževanje cerkve zahtevalo žrtve, ki se jih naši pionirji niso ustrašili. Mar naj bi se mi ustrašili žrtev? Nekateri izmed pionir
lepo izvršilo. Posebno hvala g. ministru Francu Snoju za tako ganljivi govor o naši Jugoslaviji, o naši domovini Sloveniji. Vsakemu zavednemu Slovencu. Hrvatu in Srbu naj bo žal, kateri se ni udeležil tega shoda. No, pa saj je bila dvorana do zadnjega napolnjena- Saj se je še nam g. minister Snoj izrazil, da bi bilo dobro, da bi bila naselbina v Milwaukee nekak mejnik za bodočo Jugoslavijo, ko bo zopet oživela. Seveda, je povedal nadalje, bo treba za to še dosti pomočr na različne načine. Ve se pa, da sama Jugoslavija ne bo zmogla vsega, četudi se Srbi in tudi mnogi Slovenci, ki so doli v Srbiji, še vedno bijejo za domovino. — Nadalje je povedal g. minister, kar je lahko vsakemu že znano, da bodo Amerika in Anglija pomagale Rusiji, da bo 'potem skozi Rusijo še naši Jugoslaviji pomagano na noge. Kar se pa tiče tega, da bi bila »potem sama od sebe odvisna, kakor je bila poprej, o tem se sedaj še ne more trditi, ampak treba čakati, kaj. bo prinesla bližnja, oziroma daljša bodočnost. Rusija, smo videli, ie bila še pred enim ali dvema letoma še vedno znana sirom sveta, kot strup celega sveta. Sedaj je
g. so biji jako dober gospodar. Velika popravila so bila pri cerkvi, šoli in hiši. Vse se je z dobro voljo popravilo in vse plačalo.
Vsi smo menili, da bodo Father Joseph pri nas še vsaj deset let, pa prekrižani so bili naši načrti. — Očetje frančiškani so vodili to faro celih dvanajst let po najboljši poti in z dobro besedo pripeljali ljudi zopet nazaj v naročje cerkve. Povem, da smo imeli po tri sv. maše na nedeljo, pa so bile vse dobro obiskane, posebno še ob 9. in ob pol enajstih. Pri teh dveh sv- maših se je ljudi kar trlo, da so morali mnogi stati celo na stopnicah.
Vam, č. g. Joseph, se farani sv. Roka, globoko zahvaljujejo za vaše delo, katerega ste veliko storili za nas vse! Tako hvala tudi drugim čč. gg. duhovnikom iz Lemonta. Farani pravijo: Ne pozabimo jih, so bili predobri. Zato Bog vas živi za
Smrt kosi
Cleveland, O. — V mestni bolnišnici je zadnji teden umrl rojak Anton Urek, v starosti 61 let. Bil je samski in je stanoval pri družini Joseph Zalo-kar na Adidson Rd. Doma je bil iz Pleterja na Štajerskem. Tukaj ne zapušča sorodnikov, iz pisem je pa razvidno, da zapušča v starem kraju nekaj sestra. Pokopan je bil v soboto 7. marca iz cerkve sv. Vida na Calvary pokopališče
Vile rojenice
Cleveland, O. — Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Frank Zabukovec na Prince Ave., in njim podarile v spomin krepkega sinčka. — Prijatelji izražajo častitke!
Rudnik so odprli
Ely, Minn. — S prvim marcem je začel tukaj obratovati rudnik Zenith in sicer obratuje s tremi šihti. Na delo jo bilo sprejetih okrog 40 delavcev, po večini nad 40 let starosti.
Smrt pobira
Cleveland, O. — Po dolgi in mučni bolezni je preminul Edward Sturm, iz Grovewood Ave., v starosti 25 let. Zapušča soprogo, sina, starše Mr. in
nju, ki bo vzkipelo in vzcvetelo v naravi, tako se tudi mi pri-' pripravljamo sedaj v dnevih sv. misijona, da bomo duhovno prerojeni in razcveteni praznovali največji, najveličastnejši praznik sv. cerkve, spomin zmage Zveličarjeve nad troh-nobo smrti, dan njegovega vstajenja, s katerim je tudi nam dal poroštvo vstajenja m večnega življenja.
Začetek sv. misijona, v nedeljo zvečer, se je pa začel s prav žalostno novico, ko nam je Č. g. misijonar naznanil, da je prav tisto nedeljo popoldne nagloma umrla v Jolietu njegova sestra Mrs. Kate Videtich, vdova Pe-tric, rojena Petric, v starosti 46 let. Rojena je bila v vasi Rav-nace, fara Suhor, Bela Krajina, preskrbe tikete pravočasno, da
jev so še med nami, mnogi so že Mrs- Andrew in Mary Sturm, odšli po svoje plačilo. Obojim .brata' dVe sestn in več dru^h
pokažimo, da smo njihovi vredni nasledniki.
Pa sem skoro predaleč zašel od tega, kar sem nameraval povedati, namreč, da bo dobiček od vstopnine, ki se bo pobirala za "boksanje" v Eagles Hall ves za sklad za katoliško farno šolo. To boksanje bo pod vodstvom CYO (Catholic Youth Organization), ki je bila ustanovljena po chicaškem pomožnem škofu J. B. Sheil, ki bo tudi sam prišel na to prireditev v Eagles Hall. Boksanje se bo vršilo v petek 20. marca zvečer. Nastopilo bo najmanj dvanajst boksarjev in tiketi so po 75c za osebo. Prosi se rojake, da si
V Ameriko je prišla leta 1928. Zapušča moža in tri otroke iz prvega zakona ter zgoraj omenjenega brata Rev. Pius Pe-tric-a, našega sedanjega misijonarja, ki je župnik slovenske fare sv. Cirila v New Yorku. — Žalostna je bila ta novica za č. g. misijonarja, pa pretresla je tudi nas vse. Naj tukaj v imenu vseh faranov izrazim globoko sožalje g. misijonarju, pokojni pa naj sveti večna luč!
Preteklo nedeljo 8. marca smo imeli skupno sv. obhajilo članov društva Najsv. Imena. Prav lepo število je bilo članov, vendar s tem ni še rečeno, da bi
vse dobro, ki ste ga storili pri jih ne bilo lahko še enkrat to-fari sv. Roka v La Salle.	jliko. Tudi seja, ki se je potem
Dne 3. marca popoldne ob 5 .vršila v dvorani, je bila dobro uri so pa prišli k nam župniko- [obiskana in zanimiva. Naj ob vati č. g. Štefan Kasowich. Te- tej priliki povem, da so se čla-ga duhovnika so nam poslali društva Najsv. Imena s svo-škof iz Peorie, 111., pod katero jjim duhovnim voditeljem, Rev. škofijo spada naša fara. Fara-1 Francis Papesh-em zavzeli za
si zasigurate sedeže. Tikete imajo naprodaj vsi člani društva Najsv. Imena, dobite jih pa lahko tudi v župnišču.
Ker že pišem, naj omenim še o tisti uganki o žgancih in sicer to, da vse rešitve, ki sem jih dosedaj dobil, niso uganke rešile. Bom počakal še en teden, morda bo pa le katera kuharica si prislužila bakso kendy.
Novinar, o-
VABILO NA PRIREDITEV Barberton, O.
Društvo sv. Jožefa št. 110, KSKJ in društvo Presv. Srca Jezusovega št. 243, vabijo cenjene rojake na zabavni večer, ki se vrši dne 21. marca zvečer v farnih klubovih prostorih.
Prireditev bo za naše fante, ki so pri vojakih. — Nič več kot prav ni, da se jih spominjamo ter jim napravimo ve-
sorodnikov. Pokopan je bil zadnji ponedeljek 9. marca iz cerkve sv. Jeronima, na Calvary; pokopališče.
Nov grob v Penni
Yagertdwn, Pa. — Po daljši bolezni je tukaj pred kratkim umrl Joseph Ujčič, v starosti 53 let. Doma je bil iz okolice Reke. Zapušča žalujočo soprogo in osem otrok, katerih eden se nahaja pri vojakih v Californinji. Pokopan je bil v soboto 7. marca.
Še en grob
Cleveland, O. — V University bolnišnici je zadnji teden umrl tukaj dobro poznani ro-*ak Joseph Turk, iz East 150th Street, v starosti 54 let. Pokojni je bil prvi slovenski otrok rojen v Clevelandu poznani Stencovi družini. Zapušča žalujočo soprogo, sina, hčer, brata in tri sestre. Pokopan je bil iz cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Pavla.
Smrtna kosa v Oglesby
Oglesby, 111. — Tukaj je dne 24. februarja umrla Frances Komater. Zapušča moža in osem že odraščenih otrok. Pokopana je bila 27. februarja na pokopališče sv. Vincencija v La Salle. 111. Njen mož je zvest naročnik Amer. Slov. — Blag ji bodi spomin in naj . počiva v miru. — F. J.
sele velikonočne praznike- Rojaki, udeležite se prireditve v velikem številu!
F. S.
TARZAN
(407)
STRELCI
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
tusougw twc moo\*ut potest r^g ape5 OF tarzan'5 tftise sped ~Q mis rescue . i I .______Sfi5rfcu3B5^
'J'":" !N Talk.Tftv-
*m£; other-
tswuc. i i^'SS tmE APcS WOULD
Skozi gozd so v mesečni svetlobi hitele opice, da rešijo Tarzana.
V tem času je pa Tarzan povabil poglavarja k pogovoru, poskušajoč dobiti s tem nekaj časa, drugače bo-io opice prav gotovo prepozne.
8UT THE OLD CHIEF WAS TOG NERVOUS.
he Gould not feel safe until
THE JUNGLE LORD WAS DEAD.
Toda stari poglavar je bil preveč; nervozen. Nikakor se ni počutil varnega, dokler ne bo gospodar džungle mrtev.
Zavpil je na strelce in že so prihiteli s svojimi loki pred Tarzana.




Četrtek, 12. marca 1942
AMERIKAN5KI SLOVENEC
Stran 8
CHICAGA NOSI ZASTAVO IN KORAKA JUNAŠKO NAPREJ!
Wankegan — Ameriika Vrhnika posegla v boj in ;?odi uspešno ofenziva — Cleveland na drugem mestu. — Kaj bo napravila Minnesota in kaj pride iz drugih krajev.

Predvsem opozarjamo zastopnike in posameznike, ki pošiljajo te dni naročnine na Upravo, da naj z vsako pošiljatvijo ne pozabijo omeniti, komu poklanjajo svoje glasove. Več deset tisoč je takih glasov, ki niso še nikomur istih naklonili oni, ki so poslali naročnine. Vsi ti so proieni da Upravi javijo, komu naj se glasovi kreditirajo. Prosimo ne pozabite tega.
Kampanja se drugače živahno razvija. Se dober mesec in pokazalo se bo, kdo v tej obrambni kampanji zmaga. Najbolj živahna agitacija se vrši v Chicagi, Waukeganu in Clevelandu. V Minnesoti imajo že dosti bomb, pa se menda nihče ne upa na dan s kandidaturo. Come on, Minnesota, vstani in prijavi svojega kandidata ali kandidatinjo! Cemu čakati? V Coloradi tudi ne bodo mirovali. Ti so znani kot izkušeni in nevarni borci še v vsaki kampanji. Tudi v tej bodo ostali zadnji. V Waukeganu je pa hrabro razvila svojo zastavo naša tamošnja navdušena zastopnica in agitatorica Mrs. Jennie Keber, ki bo tekmovalcem in tekmovalkam v tej kampanji pokazala kaj se pravi se v vojsko podajat. V Clevelandu pa menda tudi ne bodo zadnji. Se nikoli niso bili, pa tudi sedaj ne bodo. Upamo, da prifrče odtam še prav težke bombe v tej kampanji.
Najbolj učinkovito orožje v vsaki kampanji so novi naročniki. Zato priporočamo vsem agitatorjem, da se podajo na delo za temi. Povsod je še veliko naših ljudi, ki še ne dobivajo našega lista. Med te je treba ob vsaki priliki in jih pridobiti za naročnike. Kratko, treba je na agitacijo. Na dom se novi naročniki ne hodijo ponujat, treba je za njimi in se jih dobi. Zato te preostale tedne vsi na delo in na agitacijo. Vsak pokaži nekaj, vsak napravi kar moreš in brez uspeha ne boš!
Poglejmo kako je napredovala kamprfnja te dni:
Mr. Jožef Fajfar, Chicago, 111., je dobil te dni sam 1 novo in 17 starih, kar mu da 13,425 gl.; od Mr. John Voglar, Girard, O., je dobil 600 gl.; od Mr. Martina Golobič, Pullman, 111. 1050 gl.; od Mr. Jos. Suštersich, Calumet, Mich. 900 gl.; skupaj to pot dobi 15,975 nadaljnih glasov.
Od Mrs. Jennie Keber, Waukegan, 111. smo prejeli te dni 2 novi naročnini in 6 starih, kar da 15,200 glasov. Kandidirala bo sama.
Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo, je dobila te dni 4 stare naročnine, kar ji da 735 glasov; od Mr. J. Zaica* Hibbing, Minn, je dobila 1200 gl.; od Mrs. A. Frlan, Trinidad, Colo. 600 gl.; od Mrs. A. Suiman, Canon City, Colo., 300 gl.; skupaj to pot 2,835 nadaljnih g lase v.
Mr. John Potokar, Cleveland, Ohio, je dobil te dni od Mr. Jacoba Resnika, Cleveland, Ohio, 2900 gl.; od Mrs. Margaret Poznich, Cleveland, Ohio, 1 novo in 8 starih, kar da 9,300 gl.; skupaj to pot dobi 12,200 nadaljnih glasov.
Kandidatje in kandidatinje se nahajajo sedaj v sledečih pozicijah:
AMERIKANCI SI OGLEDUJEJO LONDON
i Rev. K. Zakrajiek
PRI M02U MISLI IN PERESA
Da sem v Johnstownu obi- ki je zalival slovenske duše ka-skal v prvi vrsti Mr. Andreja kor potok Conemaugh dosti-
skupina ameriških vojakov, ki so bili nedavno poslani na britansko otočje, si ogleduje znamenitosti Londona. Gornja slika jih kaše. ko stoje pred grobom Neznanega vojaka. Mnogi fteh ameriških fantov, ki so zdaj v Angliji, so sinovi tistih, ki so bili pred četrtstoletjem preko Atlantika po podobnem poslu kakor oni zdaj.
MR. JOŽEF FAJTAR. Chicago. UL_______________
MR. JOHN POTOKAR. Cleveland. Ohio......,
MRS. JENNIE KEBER. Waukegan, 111-------
MRS. ROSE DEŽELAK. Milwaukee. Wis. MRS. JOSEPHINE MEGLEN. Pueblo, Colo.
30,260 glasov .19,850 " .15,200 " . 6.700 " . 6,135 "
Kdo bo na vrhu liste prihodnjič? Odlcje pade najtežja prihodnja bomba ? Prijatelji "Am. Slovenca" na delo vsi v tej kampanji!
SIJAJNO NARODNO ZBORO VANJE SLOVENCEV V CLEVELANDU

Cleveland, Ohio. — Zadnjo nedeljo popoldne 8. marca smo imeli v Clevelandu veliko mani-festacijsko zborovanje primorskih Slovencev, v katerem pa so sodelovali tudi drugi rojaki iz drugih krajev Slovenije.Ta shod je bila prava spontana manifestacija za pravice naših zasužnjenih Primorcev pod Italijo.
Shoda so se udeležili skoro vsi naši odlični voditelji v naših tukajšnjih naselbinah. G. Marijan Urbaneič je predsedoval shodu in imel tudi sam og-l njevit govor o tem vprašanju. Slikal je navzočim, kako je naš narod v lepi Goriški, Primorski in Istri vsa'leta hrepenel in čakal odrešitve. Vedno je bil v tesnih zvezah z narodom v svobodni Jugoslaviji. Veliko jih je šlo preko meje, pusteč za seboj vse samo da so med brati svobodno živeli in dihali. Toda svojih rojstnih krajev niso nikoli pozabili, vedno so jih nosili v svojem srcu in v svojih mislih, da pride prej ali slej dan, ko bodo tudi slovenski kraji na Primorskem in Goriškem osvobojeni. Zdaj prihaja čas, da se
tudi vehementno izrazil svoj ugovor in omenil, da bi naše jugoslovansko predstavništvo v Washington u moralo pod vzeti že davno potrebne korake, da bi bili merodajni krogi pravilno informirani.
Zatem je govoril g. Bratina iz New Yorka. Za njim pa je imel globoko zamišljen govor orofesor dr. Boris Furlan, tudi iz New Yorka, ki je govoril o trpljenju našega naroda.
Navdušeno je narod pozdravil na odru nato sivolasega spoštovanega veleč. g. Monsig-norja Vitusa Hribarja. Z njemu lastno navdušenostjo je go-vorfl-o vprašanju primorskih Slovencev in o Slovencih sploh Obsojal je krivično preganjanje našega naroda, a nato pa navdušeno izražal upanje, da pride kmalu čas, ki ni več daleč, ko bo Slovan vladal svetu Leta 1960 bo več, kakor polovico
iz mize drugih, ampak zahtevali bomo svoje pravice. Indi rektno je omenil, Jcako se je doma preje podcenjevalo one, ki so se izseljevali v Ameriko, a danes smo mi edini, ki moremo kaj domovini pomagati in pomagali ji bomo, da bo Jugoslavija lepša in večja, kakor je bila. Njegovim navdušenim besedam je občinstvo dolgotrajno aplavdiralo.
Zadnji je govoril g. Josko Penko, tajnik odbora, ki je^udi navdušeno govoril in bodril navzoče k smotrenemu delu.
Nato so bile sprejete resolucije, ki se bodo poslale raznim vladam in zastopnikom naroda.
Zborovanje je končalo po pol sedmi uri zvečer. Bilo je to zborovanje nekaj posebnega in upanje je, da bo to manifestacij sko zborovanje začelo mogočno akcijo po vsej deželi za
Evrope slovanske. Slovani ne osvoboditev naših zasužnjenih bodo prosili milosti in drobtin. krajev. Dal Bog! — N. N.
RAZNOTEROSTI
bo to dopolnilo, zato del ujmo za svoje pravice za naše brate in sestre pod Italijo.
Zelo navdušen govor je imel tudi častni konzul Dr- James W. Mally, ki je navduševal prisotne, naj zastavijo svoje navdušeno delo za odrešitev naše lepe Primorske.
Najbolj navdušeno pa je na to govoril znani izborni govornik g. Rude Trošt, ki je sam iz one zemlje, ki ječi pod Italijo, iz Istre, iz Podgraje, kjer je zagledal luč sveta. G. Trošt je v mimiki nedosegljiv. Zato tudi kadar govori o takih resnih vprašanjih, kakor je bae reševanje n^ših zasužnjenih bratov izpod italijanskega jarma, človek vidi na mimičnih izrazih njegovega obraza tisto sliko, kakor bi govorili naši trpeči Istrijani, Kraševci, Primorci in Goričani. G. Trošt je nas vodil v nedeljo od postaje do postaje križevega pota slovenskega naroda pod Italijo in zdaj pod barbarskimi naziji. Narod je vzhičeno sledil in pritrjeval njegovim prepričevalnim besedam. Glede registracije naših Primorcev je g. Trošt
ANGLIKANSKI ŠKOFJE PROTI ASTROLOGIJI
London. — Razlaganje dogodkov in usode človeštva iz zvezd, kot jo podajajo nekateri astrologi v raznih revijah je vzbudila jezo angleške cerkve. Anglikanski škof iz Southwell je zapisal v svojem škofijskem magazinu: "Če bodo ti zaje-davci zajeli naše ljudstvo in ga begali s svojimi napovedmi in prerokovanji, bo to prineslo propad, razdor in prokletstvo v deželo. Ob času vojne je ljudstvo zlasti dovzetno. Neko posebno dejstvo je, da je človeška narava, zlasti v času naporov in nesreč, silno dovzetna in jo popolnoma obvlada nekdanja primitivnost, da začne verovati v stare bogove. Izgleda, da smo sedaj doživeli to dobo ki nam grozi v kultu astrologije. Nikakor ni mogoče verovati v Boga in se obenem igračkati z bedasto astrologijo. Nesreča ni prav nič bolj mogoča na petek, če vidiš kako posebno zvezdo na nebu, kakor če jo vidiš kateri drugi dan."
ROJSTNI DAN ČEHOSLOVA-ŠKEGA OSVOBODITELJA MASARYKA
Dne 7. marca je bi! rojstni dan znamenitega č^hoslovaske-ga predsednika Masaryka, prvega predsednika čehoslovaške republike. Masaryk je bil velik in globok mislec. Bil je oče nove povojne Čehoslovaške. Za svojo domovino je veliko delal in žrtvoval pred zadnjo svetovno vojno in med vojno. Češki narod ga je visoko spoštoval in ga bo dokler bo kak Čeh na svetu. Najznačilnejša njegova izjava, ki jo je ob neki priliki podal misleč na nove pojavljajoče ideologije v Evropi, ki so prihajale z fašizmom in nazi-zmora, ko je prihajala v svet vest, da namerava Mussolini proglasiti samega sebe za Ce-
zarja, je veliki učenjak in državnik pokojni Masaryk povdaril: "Svetu je bolj potreben Jezus, ko pa cezar." Globoko zamišljena izjava.
-o-
TVORNICA OD GOODYEAR DRU2BE V JAPONSKIH
ROKAH Akron, Ohio. — Goodyear iTire and Rubber Co., ki ima v tem mestu veliko tovarno, kjer izdelujejo gumi j objavlja vest, da je njihova tvornica v Buiten-zorgu na Javi, kjer so pripravljali gumij za izvoz v Ameriko, najbrž že padla v japonske roke. Osobje tvomice je odšlo iz Jave že pred tedni. Družba je
imela na Javi visoke investicije, ki znašajo precej nad 12 milijonov dolarjev.
—-o-
OGENJ UNIČIL ZA $800,000 VOLNE V BOSTONU
Ogenj, ki je nastal tu pred nekaj dnevi v šestnadstropni stavbi National Wool Market Corporation, je uničil, kakor se poroča za več, kakor $800,000 volne. Ogenj je nastal doslej iz neznanega pojava. Škoda je velikanska in posebno občutljiva zdaj, ko se rabi toliko volne za vojne namene.
-o-
NEVIDNA OGRAJA OKOLU OPERACIJSKE MIZE
Pittsburgh. — Zdravniki in zdravniške strežnice, ki izvršujejo operacijo bolnika, sedaj lahko to delajo za nevidno steno, katera sestoji iz ultra-vio-letnih žarkov. Posebne električne žarnice so tako postavljene okolu operacijske mize, da napravijo nevidno m za razne škodljive bacile popolnoma neprodirno steno.
-o-
MEHIKA POŠILJA ČETE OB OBALO
Tomca, svojega starega in dobrega prijatelja in sotrudnika iz mnogo let nazaj, ni treba posebej povdariti.
Pred tridesetimi leti se je naselil v Johnstownu, Pa. — Prišel je iz Loža Pri Cerknici kot pristen, krepak kmečki fant, z žuljevo roko, z velikim slovenskim poštenjem, pa s še večjo slovensko vero, tisto in tako, ki je tako izrazito dičila naše stare slovenske očance in slovensko ženstvo po celi Sloveniji stoletja nazaj.
krat ob povodnjih celo dolino. Tako krepki, pošteni, kot zlato dobro vzgojeni slovenski fantje so se vsipali sem v Ameriko! Kakor gorske cvetoče rože, lepe, čiste, bistre, verne so prihajala sem slovenska dekleta. Vsi s pošteno in verno slovensko dušo kot sončni žarek, vsi s pridno roko kakor mravlje, pa tudi vsi z mogočno vero svojih očetov in mater, da jih je bil vesel Bog in Amerika. Pa, Bog /e zakaj, — pogosto sem že to premišljeval — zakaj je ravno
Tu se je zaril živ v zemljo slovenski narod tu v Ameriki
kot rudar in si s težkim krampom globoko pod zemljo z žuljevo roko kopal svoje življenje, kakor velik del slovenskih izseljenskih trpinov. Nekaj let je cstal sam, pridno varčeval in si dajal na stran, da bo imel kaj v rokah, ko si bo začel plesti svoje gnezdo, svoje domače ognjišče. Iztaknil-je tam v New Yorku rožico, katero je vzljubil, jo utrgal za se, se ž njo povezal z vezmi sv. zakona in o pripeljal v svoje gnezdo na Coopersdalu v Johnstownu. In tako je nastala družina rojaka Andreja Tomca. Lepo in mirne sta živela svoje družinsko življenje, saj sta si bila duhovno ^ako sorodna, On je pisal člah-ke, ona je zlagala mične pesmice. Družinica je naraščala in narastla na sedem otročičev, lepih in zdravih, kakor je bila mati Nežika Lužar.
Pa je Nežika zbolela in od-'a k Bogu pred časom, predne bi otroci mogli biti brez materinega skrbnega očesa, brez materine ljubezni in materine roke. Vendar Bog je gospodar življenja in tudi družinskih mater. On je že vedel, kaj je najbolj prav za družino Tom-Čevo, če tudi so se srca trgala v veliki bolečini, ko je legala mati v hladni grob k večnemu počitku. Njena plemenita duša je gotovo odšla k Bogu, kjer lahko sedaj še več stori za njo, za svoje sirote, ker je tako blizu Boga, ki je tako dober, da tistih, ki so dobri do njega, in
Mexico City, Mehika. — Na zapadno obalo, v spodnjo Kali-
!0!"niA°'..^Šilia ,M„eh^a:„mOČ"6 ! je tudi vsemogočen
To je v kratkem dolga zgod-
čete in vojni materij al, da tamkaj zastraži levo krilo obrambnih sil Zed. držav. General Cardenas, prejšnji predsednik, se je izrazil, da bo Mehika storila vse, kar ji je mogoče, da bo pomagala poraziti osišče.
ba življenja po
postal tako hitro žrtev nekega neamerikanskega fanatizma proti Bogu; veri in duhovnikom. Saj sem videl odpadnike tudi drugih narodov, rekel bi vseh narodov in ver. Pa tam? Nerazumljivo mi je bilo dostikrat. Ko je odpadel, je pač odpadel. Saj ima vsak prosto pot tudi za odpad. Toda druge sem videl iti mirno svojo pot odpad-lištva brez Boga, dokler je pač Šlo. Da bi pa odpadnik postal obenem brez verski, proti verski, protibožji, proticerkveni apostol, da bi širil odpad tudi na vsa srca, s katerimi je prišel v dotiko in jih s toliko besno-stjo skušal zastrupiti s svojo nesrečo, da bi tako besnel proti istim, ki služijo veri, od katere je odpadel, jih celo preklinjal, zmerjal, pisal črez nje. tega pa nisem drugod opazil, saj toliko ne, kot pri Slovencih.
In ko sem se postavil v bran proti tej povodnji s tem, da sem najprej ustanovil Ave Maria in potem še druge liste, potem tiskarno, da sem šel po naselbinah s križem v roki in z ljubečo svarečo besedo na jeziku, hvala Bogu!, nisem ostal osamljen. Kar kmalu se je zbral okrog mene precejšen krog dobrih in pridnih rok, peres, delavcev, ki so videli isto, pa tudi čutili isto: namreč bolečino v srcu in sočutje nad brati in sestrami. In začeli smo razne akcije eno za drugo, začeli smo delati in pisati, kar vse bi bilo gotovo uspelo, ko bi slovenski narod v Ameriki ne bil imel še flruge nesreče, da smo imeli v vsej Ameriki lastnih vrstah izdajalce, sicer
poznanega člankarja Mr. An- naše, vendar tuje v značaju
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo In najstarejšo jugoslovansko Radio ur® od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles.
dreja Tomca iz Johnstowna, mojega dobrega prijatelja iz dolgih let nazaj.
Leta 1912 je bilo ko sva se j prvič sešla na kolodvoru v Johnstownu, kamor me je bil povabil na tridnevni misij on za Slovence v tej okolici. Toraj ravno pred tridesetimi leti Od tedaj va se prva leta videla vsako
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtim srcem naznanjam ▼Mm našim sorodnikom, znanc«m in prijateljem, da je nam preminula ljubljena soproga in mati
ROZALIJA ZUPANČIČ
▼ sredo dne 4. februarja 1942. preridsne s sr. zakramenti za umirajoče.
Pokojna je bila rojena dna 8. septembra lt71 ▼ Tasi Gradec. fara Hinje pri Žužemberku na Dolenjskem. V Ameriko je prišla dne 28. maja 1892. Pokojna zapušča dre sestri r starem kraju. ▼ Jolietu, I1L, pa hčer.
Pookjna je bila članica društva sv. Jožefa, št. 189, KSKJ.
Pogreb se je vršil dne 7. februarja 1942 is hiše ialosli v cerkev sv. Barbare s peto s sv. mašo zadušnico. katero je daroval Rev. F. J. OmL in od tam na pokopališče v Springfield, TOinoiSi
Lepo se zahvaljujemo društvu sv. Jožefa KSKJ. za knsai veene, ki ste ga poklonili in ki ste se udeležili pogreba. — Lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za darovane sv. Maže in cvetlice in pa. ker ste dali vaše avtomobile na razpolago*
Ti proljuba soproga in mati. počivaj v miru in naj ti sveti večna luč. Ker križ nam sveti govori, da zopet vidimo se nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
JOSEPH ZUPANČIČ, soprog: ROSE, hči.- MARGARETA, sestra.
Springfield, JUL, 7. marca 1942.
In ti so ubijali vsak pokret med nami in razbijali in vničevali, kar se je začelo, če tudi še bolj* s plemenitimi nameni in se še večjimi žrtvami. "Ne bo pete-linil med nami ... !" je bil edini izgovor- Nevoščljivost! Ali kaj? Veliko se je pa vendar doseglo, ker so bile žrtve velike, veliko ne, ker je bila zloba teh
leto, včasih še po večkrat. Po- večja
zneje se je začelo kupičiti delo na moje rane in še nisva več tolikrat videla, zato si pa tolikanj večkrat pisala. Bila sva pa vsikdar v ozkih zvezah, kakor v delu za slovensko narodno stvar v Ameriki, zlasti pa -m reševanju naših slovenskih rc iz vesoljnega potopa rude-če povodnji proti verskega, pro-
In med temi, ki so se pridružili tem vrstam ki so zavihali svoje rokave, prijeli pero v roke in branili "križ častni" med nami, je bil med prvimi in najbolj pridnimi zlasti Mr, Andrej Tomec v Johnstownu.
(Dalje prihodnjič) -o-
Širite in priporočajte list
tibožjega, rudečega fanatizma, "Amerikanski Slovenec I" *.
< —
JACOB GEREND FURNITURE CO.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wisconsin
Telefon: 85 — Res. 4080-W
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.

'vJ

COQUETTE BEAUTY SHOP
(LILLIAN PAVLIN, lastnica) 1907 So. Cicero Avenue,	Cicero, Illinois
Telefon: Cicero 377 ali pa CRAwford 2569
Slovenskim ženam in dekletom naznanjam, d« sem otvo-rila lastni BEAUTY (LEPOTIČNI) PARLOR in sem v tej stroki vsem na razpolago. Se uljudno priporočam slovenskim ženam in dekletom, da poskusijo mojo postrežbo v tej stroki. Trajno (permanent) krevžljanje in lepoticenje na -več načinov po okusu. CENE ZMERNE.

m
/
OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala < ~ 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 < zjutraj do 8:30 zvečer.
' J
SAMOSTANSKI LOVEC
##
LUDVIK GANGHOFER g	a	g
J. M.
In ko sem se vrnil v samostan, sem stopil pred gospoda Konrada Altentanskega, svojega prosta, in mu dejal: 'Dajte mi dela !' Ah, dnevi, ki so sledili. Garal sem ko konj, ki se je utrudil od samega stanja v hlevu. Prijel sem za vse in povsod. Urejeval sem in množil imovino svojega samostana, povečal kop soli, bil sem ribičar, kletar, loviščar, vse obenem, kjer koli se je drugi utrudil, sem stopil na njegovo mesto ; in vse se mi je sprevračalo v veselje! Omiljeval sem strogost svojih predstojnikov, spravljal razprte sosede, pomagal, kjer je bila pomoč potrebna ... in čim več sem smel ljudem pomagati, tem bolj sem jih začenjal ljubiti. In nikogar nisem izključeval, svojemu bratu sem pomagal v hudi stiski, otroke one ženske sem dvignil iz siroščine v prijazno življenje, in svojemu knezu, ki je postal cesar, služim z vso zvestobo svojega srca. Povej mi, Ditvald, mar ni bil božji nauk, ki mi ga je bil dal metulj, ko je zletel pod nebo? 'Če hočeš najti nebesa, pojdi na sonce/ To delam, Ditvald, iščem sonca v življenju in vnašam v neizogibno senco svetlobo, kolikor morem. In mi je sleherni dan prelep dar božji. Veseli me vsaka cvetka, ki cvete na mojem skoro dovršenem potu, pa naj jo utrga kdo drugi! In če mi poleg vsega veselja pošlje Bog kdaj pa kdaj tudi gorje, ga prenašam in ga skušam obvladati, ne sprašujem pa: zakaj trpim." Položil je roko patru na ramo in smehljaje še dodal: "Da trpim, mi zadošča. Homo sum, (človek sem, Ditvald homo sum!"
Pater Dezert je bil naslonil glavo na zid svoje samotorice, sklenil roke v naročju in medtem ko je gledal pod sinje nebo skozi rahlo se gugajoče veje bukev, ki so poganjale svoje prve skromne lističe, so polzele po njegovih bledih licih solze — prve solze po dolgih letih.
Gospod Henrik je malo pomolčal. Potem je dejal: "Ne, zdvajaj, Ditvald, tudi tvoj metulj bo še zaplul. Ako ni vzletel petnajst let, potrpi, vzletel bo v prihodnjim!"
"Petnajst let!" je zdrknilo tiho s patro-vih ustnic. "In meni se zdi, kot bi bilo včeraj, kakor da bi prešla medtem komaj ena noč, dolga, bridka, strahotna noč, ki ji noče slediti noben dan več." In iznenada se oklenivši proštovih rok, je zaklical goreče: "Ah, gospod Henrik, pustite mi svoje roke, dvignite me k sebi, tja, kjer sveti sonce! Poglejte me, saj sem se vendar bil in boril, dokler mi niso usahnile zadnje moči, in doživel sem tudi ure mirne vdanosti. In ko ste spoznali, da me ozka celica duši in ko ste me poslali sem v to prečudovito cerkev božjo, je v meni vse potihnilo, v tem ko je bučal okoli mene jug in se je moj čolnič tam v jezeru boril z valovi. In zdaj spet vse, vse izgubljenoI" Oči so mu žarele in glas se mu je izgubljal v zamolklo mrmranje. "Izgubljeno, če četrti dan! In muka ie, kar čutim! — Hrepenenje, kar mislim! Želja, kar snujemf Duh se mi'je prikazal..
Gospod Henrik se je ustrašil. "Ditvald!"
"Duh, kakor bi se dvignil iz pepela, in vendar meso in kri, z lasmi moje zakonske družice, s preljubkimi otroškimi usti, ki so se mi smehljala v ljubezni . .
"Ditvald!" Gospod Henrik je skočil po-lfoncu in stresel patra za ramo. "Pamet te vzapušča, bolan si na duhu. Cesar ti je srce zvrhano, se ti kaže v prividih. Tako se je pričelo pri premnogih, eden je postal sve-. tec in drugih sto grešniki, verolomni zlo-čestniki! Zgrabi za oporo, ali si pa izgub-
ljen! Dati ti moram delo. Odica, s katero mamiš ščuko in klena, zate ne velja!"
"Gospod!" je zaječal pater Dezert. "Od tod da bom moral?"
"Čuj me! Cesar Ludvik se hoče pogajati s papežem. Vprašal me je za svet, koga naj pošlje; mislil sem nate. Sedaj pa hočem, da greš. in upam, da se v tebi nisem zmotil!" Beseda gospoda Henrika je zvenela, kakor bi udarjalo jeklo ob kamen.
Patrovo lice je zalila temna rdečica; ponosno se je vzravnal. "Kdaj naj odpotujem, gospod?"
"Zvedel boš. Od tod boš odšel pa že danes, v hladni zrak snežnikov. Spremi me l Kaj stojiš? Hitro, Ditvald, hitro! Prepaši si kuto, vzemi palico in slamnik!"
Pater Dezert je stopil v samotorico.
Gospod Henrik je zaskrbljeno gledal za njim. "Duhove vidi? Čakaj, preženem ti jih!"
Pripravljen za na pot v gore, se je vrnil pater Dezert na prosto.
Ko sta šla ob hudourniku, sta prišla do kraja, kjer se je nad mahovitim dnom širil zatok z zrcalno čisto vodo.
"Gospod Henrik!" je spregovoril pater Dezert in pokazal v vodo.
"Kaj naj gledam?"
"Ta dva: eden nosi obleko Cerkve, drugi usnjat jopič, samostrel in orožni pas. Kateri je duhovnik?"
Gospod Henrik se je nasmehnil. "Vidim samo dvoje človeških glav, eno sivo, drugo še črno!"
In pred patrom je prešel z varnimi koraki majavo brv.
14.
Mrak se je delal, ko so gorohodci dospeli do Peščene drage v Rdečini. Na planini so bili osledili medveda in četudi so na kopnih gozdnih tleh le težko razpoznavali sled, so vendar šli za njo nad uro daleč — pater Dezert pred vsemi drugimi. Bridka usoda je zadela pri tem brata Severina: ni imel dovolj poguma, da bi čakal na poti sam, dokler bi se drugi ne vrnili in tako je zaposlen tarnal in se pretikal za njimi čez skale in korenine, čez udrtine in pomole.
Sled pa je držala v smer, ki gospodu. Henriku ni obetala uspeha; medved se je bil obrnil v dolino proti jezeru.
Ko so prost, gospod Šluteman in pater Dezert prišli nazaj na stezo, so morali dober čas čakati na brata Severina. In ob pogledu nanj je imel gospod Henrik dovolj vzroka, da ie rekel: "Brat, cenim te že za pet funtov lažjega. Kajne, to je bolj zdravo nego posedanje v kletni izbiri in poku-šanje vina!"-
"Če trdite tako vi, mora biti že res," je potožil brat Severin in skušal najti na rokavu še kako suho zaplato, da bi si obrisal čelo." Kot odrešenje iz vic je pozdravil obe lovski koči, ko jih je zagledal v večernem mraku; res, da bo moral hoditi še kake pol urice navkreber, toda imel je vabeči mir vsaj pred očmi.
Gospodu Henriku, ki je vajen gora stopal enakomerno pred drugimi, je mahoma zastala noga. "Zdi se mi. kakor bi čul neko klicanje."
Vsi so obstali in vlekli na uho. Tedaj se je oglasil z vrha Peščene drage, od tam, kjer sta stali koči, zategel prestrašen glas: "Hojdooo!"
"Dekliški glas!" je rekel pater Dezert. "In zveni ko krik obupanega srca!"
"Tam gori je nekdtrv- stiski. Podvizaj-mo se! Naprej! Naprej V9 je ukazal gospod Henrik.'
(Dalje pritt)
Vidim, da se v našem časopisju močno podčrtava vsak "uspeh" na Ruskem. To je umevno iz psihologičnega stališča, da propagande niti ne omenim. Manjka naših uspehov, Rusi so nekako z nami v zvezi, toraj je naravno, da gledamo na ruske uspehe, kakor bi bili naši uspehi. Kako je z ruskimi uspehi, je težko povedati, ker so Rusi sami hudo zapeti, in ker nihče ne more pričakovati, da bi mogli Rusi kar čez noč opraviti z ogromno nemško silo, in pri tem Nemci
Trunk:
'HUHiitiiniMiub prav nič niso ovirani, morajo
toraj Rusi sami nositi vse težko breme nemškega navala. Sam Lord Cripp8, bivši angleški poslanik v Moskvi, ki je bil Rusiji od nekdaj naklonjen, kar se v splošnem o Angležih ne more trditi, je v več člankih poudaril, da mora Rusija pri odbijanju nemških hord premagovati silne zapreke. General "Zima" sicer hudo klesti Nemce, pomaga nekako Rusom, am-ppk tudi Rusi sami morajo s tem "generalom" računati in čutijo pri vojevanju njegove
zapreke.
Naravno je, da so tudi nam Amerikancem ruski uspehi silno dobrodošli, da nam srce ne pade v hlače. Še bolj so dobrodošli ruski uspehi vsakemu zavednemu Slovanu, ako je pri tem nekaj upov na izboljšanje, prekernega stališča vseh Slovanov in bi bilo prav med Rusi samimi nekaj smisla za slovansko stališče, o čemur neki hudo podvomujejo, tudi najboljšim idealistom pa manjka do danes konkretnih dokazov. Rusija je bila in je še danes za-gonetka. Ne pretiranih upov, in naj nam vsem taki upi še tako prijajo.
Kakor danes razmere kažejo, bodo morali tudi Amerikan-ci iti z Rusi ramo ob rami, ako hočejo imeti nekaj uspehov v borbi. Ramo ob rami, pravim,
S prijateljem po svetu
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik
NOVI SVET 1849 West Cennak Road, Chicago, Illinois j
STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES!'
dasi zopet mnogi grbančijo čela, ker jim je Rus še vedno le hud kosmatinec, Hitler pa najmanj kosmat. Za vso borbo je nekaj še nevidnega v ozadju, orožje nikakor ni vse ozadje.
Upajmo, pa zavihajmo tudi sami rokave, borba bo še dolga,
dolga še za Ruse, in še daljša za nas same.
Obrambna kampanja
"AMERIKANSKEGA SLOVENCA"
- TRAJA OD 10. FEBRUARJA DO 15. APRILA 1942
Posebne nagrade za vsakega. — Poslužite se prilike! Preberite pazno ta kampanjski oglas in potem na delo-!
Sodelujte za svoj in listov uspeh!
POSEBNE NAGRADE ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE
VSAK NAROČNIK, bodisi star ali nov, ki bo tekom te kampanje od 10. februarja 1942 pa do 15. aprila 1942 plačal za celoletno naročnino, ki je določena za Zdr. države $6.00; za Chicago in inozemstvo $7.00, bo dobil od Uprave v spomin na to "OBRAMBNO KAMPANJO" krasno tablico z ameriško zastavo, po£ Jwtero je tiskano besedilo zaobljube zvestobe ameriški zastavi. Zraven dobi še krasno zaponko, ali patriotični gumb, ki se nosi na prsih. Oba predmeta sta zgodovinske važnosti in priporočamo vsem naročnikom, ki le morejo v tem času obnoviti svojo naročnino, da to store in sicer za celo leto, da bodo deležni teh dveh spominskih nagrad.
VSAK NAROČNIK, bodisi star ali nov, ki bo tekom te kampanje od 10. februarja 1942 pa do 15. aprila 1942 plačal za polletno naročnino, ki je določena za Zdr. države $3.00; za Chicago in inozemstvo pa $3.50, bo dobil od Uprave v spomin na to "OBRAMBNO KAMPANJO" krasno zaponko, ali patriotični gumb, ki se nosi na prsih.
Tako torej bo v te j kampanji deležen vsak naročnik, nov ali star lepe spominske nagrade, kakor omenjeno zgoraj.
Obrambni maršal ali kraljica? _
Da bo ta "OBRAMBNA KAMPANJA" zanimiva in da bo imela v sebi življenje, zato boop naročniki "Amerikanskega Slovenca" izvolili 'CBRAMBENEG A MARŠALA ALI PA KRALJICO" vseh naročnikov lista "AMERIKANSKI SLOVENEC".
VOLITVE BODO TRAJALE OD 10. FEBRUARJA PA DO 15. APRILA 1942.
1.	Om tekmec ali tekmovalka: ki bo prejel(a) v času med 10. februarjem 1942 pa do 15. aprila 1942 najvišje število glasov, bo izvoljen(a):
Če moški: ZA OBRAMBNEGA MARŠALA vseh naročnikov "Am. Slovenca"; če ženska: ZA OBRAMBNO KRALJICO vseh naročnikov "Am. Slovenca".
2.	Oni tekmec ah tekmovalka, ki bo prejel(a) v času med i0. febr. 1942 pa do 15. aprila 1942, drugo najvišje število glasov, bo izvoljen(a):
Če moški: ZA PRVEGA OBRAMBNEGA PODMARŠALA v pomoč obrambnemu maršalu ali kraljici; če ženska: ZA PRVO OBRAMBNO PRINCEZINJO v pomoč obrambnemu maršalu ali kraljici.
3.	Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) v času med 10. febr. 1942 pa do 15. aprila 1942 tretje najvišje število glasov, bo izvoljen(a):
Če moški: ZA DRUGEGA OBRAMBNEGA PODMARŠALA; če ženska: ZA DRUGO OBRAMBNO ^RINCEZINJO, v pomoč obrambnemu maršalu ali kraljici.
Poleg častnih titdnov dobijo izvoljeni še sledeče nagrade:
Prvi glavni zmagovalec(ka) prejme častno zmagoslavno trofejo.
Drugi in tretji glavni zmagovalec(ka) pa dobita vsak(a; krasno pozlačeno medaljo s uresanim imenom.
PRAVILA ZA TE VOLITVE IN TEKMO SO:
1.	Kandidat za to tekmo postane lahko vsaka oseba, moški ali ženska, bodisi, da se priglasi sam(a), ali ga(jo) nominira kdo drugi. Od te pravice so izključeni samo oni, ki so vpo-sleni v Upravi, uredništvu ali tiskarni Am. Slovenca.
2.	Pogoji za nominacijo ali priglašenje kandidatov so:
(a)	z priglašenjem ali z nominacijo se mora poslati najmanj enega novega naročnika za list "Am. Slovenec" z naplačilom naročnine;
(b)	tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kandidat se objavi v listu.
3.	Glasovanje se vrši po sledečem redu:
Vsak dolar, ki se plača Upravi tekom te kampanje za nove naročnine za list "Am. Slovenec" štej« 1000 glasov; vsak dolar, ki se plača Upravi tekom te kampanje za obnovitve ali stare naročnine za list "Am. Slovenec", iteje 100 glasov. Ta določba vlada za vso dobo kampanje od 10. februarja pa do 15. aprila 1942. Dokler Upravi naročnine niso plačane, se ne kreditira nobenih glasov.
4.	Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest) mesecev od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili naročniki na list.
5.	Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se listu odpovedal mož in bi se žena naročila, ali obratno. To je, da bi se enemu list ust&vil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je, če se želi naročiti mož zase in žena zase in da oba. prejemata vsak svoj lift. Isto velja za sinove in hčere v eni in isti družini, na enem in istem naslovu.
6.	Vsak, ki pošilja naročnino, mora jasno omeniti, komu
NAGRADE ZA NOVE NAROČNIKE
ZA 1 CELOLETNEGA ALI 2 POLLETNA NOVA NAROČNIKA, dobi vsakdo, ki jih pridobi tekom te kampanje eno izmed treh sledečih nagrad, ki so na razpolago za agitatorje. Te nagrade so: 1) "Blue Bird Pendulete Clock", jako lepa stenska ura na uteže, lep kras za hišo. Predmet je označen s številko "1"; ali pa: 2) Krasno sliko za na steno v okvirju s steklom. Ta slika se imenuje "Bill of Righis". Slika ima v sredi sliko predsednika Roosevelta, pod njim krasna ameriška zastava, pod zastavo besedilo od "Bill of Rights". Okrog in okrog pa so slike vseh dosedanjih 32 predsednikov Združenih držav od Georga Washingtona naprej. Slika je prava patrio-tična umetnina in pravi kras za vsako hišo.
Krasno spreminjajočo sliko "Re-H ar bor" za na steno v okvirju. Ta slika je prava umetna posebnost Če je gledaš od strani	krasno valovito
zastavo. Če jo gledaš pa od spredaj napis: "Remember Pearl Harbor". — izmed navedenih treh predmetov je na razpolago za zgoraj omenjeno število novih naročnin.
ZA 2 CELOLETNA ALI 4 POLLETNE NOVE NAROČNINE, dobi vsakdo, ki jih pridobi izmed sledečih dveh nagrad: 1) "Three Boudoir Set", ki obstoji iz krasnega ogledala, krtače in česalnika za lase. Pred-je vreden do pet dolarjev. Ali pa: 2) "Lep daljnogled", ki je vreden nad $5.00. Predmeta sta cznačena s številko "2".
3 CELOLETNE ALI 6 POLLETNIH NAROČNIN, dobi vsakdo, ki jih pri-te kampanje eno izmed sledečih 1) "Krasna ogrlica" narejena iz biserov in je vredna do $9.00. Ali pa: 2) "Lep gladilnik (peglezen)" najnovejšega izdelka na elektriko, vreden do S9.0G. Ali pa: 3) Lepo "New York Standard" uro za moškega ali žensko vredno do $9.50. Vse tri nagrade so označene s številko "3".
ZA 5 CELOLETNIH ALI 10 POLLETNIH NOVIH NAROČNIN, dobi vsakdo, ki jih pridobi eno izmed sledečih dveh nagrad: 1) "26-komadov Raj ah Pattern set", 6. nožev, 6 žličk in žlic, itd. Vreden do $12.00; ali pa: 2) Krasno "Electric Banjo Clock", na električni pogon, ali pa tako, da se navije za osem dni. Ta ura je nekaj krasnega za vsak dom in je vredna $12.50. Oba predmeta sta označena s številko "5".
ZA 10 CELOLETNIH ALI 20 POLLETNIH NOVIH NAROČNIN, dobi vsakdo, ki jih pridobi eno izmed sledečih dveh nagrad: 1) Praktičen "New Schick Shaver", ki je jako praktičen. Z njim se obrijete na enkrat Vse kar je treba je, da ga zataknete v električni stik in v par trenotkih se obrijete hitro in gladko. Danes že vse rabi te aparate. Vreden je do $20.00 Ali pa: 2) "54 kosov Dinner Set", po 8 krožnikov, šalic in tako dalje. Jako lep set, ki ga je vesela vsaka gospodinja in je vreden nad $21.00.
POGOJI: Nihče ni upravičen do nagrad v nobenem slučaju, dokler niso nove naročnine v polni svoti plačane Upravi lista "Amerikanski Slovenec" po ceni, ki so za list "Am. Slovenec" za Združene države $6.00 letno in za pol leta $3.00; za Chicago, Kanado in inozemstvo letno $7.00 in za pol leta $3.50. — Vse nagrade se bodo dostavile upravičencem po zaključku kampanje.
naklanja svoje glasove. Pravico do volitve ima vsak, ki pošilja naročnino.
7.	Glasove se objavlja v listu.
8.	Za slučaj, da se pripeti pri objavah glasov kaka napaka, sprejema list le to odgovornost, da objavi pravilno popravo.
9.	. Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli drugega ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu.
10.	Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu se ne more prenesti v korist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloni komurkoli, dokler niso objavljeni.
11.	V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v tej kampanji ima' končno in zadnjo razsodbo Uprava lista.
12.	Za slučaj, da dobita dva kandidata enako število glasov, dobita oba enake nagrade in titelne.
Naročnino pošljite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC"
1849 W. Cermak Rd., Chicago, III.
//
Četrtek, 12. marca 1942
Stran 4
AMIKUUWaj SLOVENEC