The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium VOLUME XIX. — LETO XIX. ENAKOPRAVNOS EQUALITY _OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT Neodvisen dnevnik zastopajoč Interese slovenskih delavcev v Ameriki CLEVELAND). OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) JUNE 3, 1936. gTEVn.KA (NUMBER) 131 ZELEZNIČARII SO PRIMI VAZ NO #60 Glasom sklenjenega sporazuma se jih bo moralo od-škoclovati, ako izgubijo delo radi konsolidacij in združitev železnic. ZANIMIVE VESTI IZ ŽIVUENJA NAŠIH UUDI PO ŠIRNI AMERIKI Pittsburški list "Post-Gaze-j ipvš.'a ženo, otroke, starše in tri tte" poroča, da je bil pred nekaj, brate. dnevi v Sharonu, Pa. prijet od j V Calumetu je bil ubit Jos. zveznih agentov Anton A. Zu-|Long, brat žene Johna Vertina, bak, ki je bil aktiven med hr-' .slovenskega trgovca. Podrl ga WASHINGTON, D. C. — Med železničarskimi organizacijami in železniškimi družbami je bil pravkar podpisan sporazum, ki predstavlja pomembno zmago za delavstvo pri ameriških železnicah. Ta sporazum namreč določa, da se mora delavce, ki izgubo delo zaradi združenj in konsolidacij železnic, primerno odškodovati za njihovo izgubo. To je edini sporazum te vrste, ki ga je kdaj priborilo organizirano delavstvo ter predstavlja 110V0 poglavje v zgodovini industrijskih odnošajev v Zed. državah. Ameriška delavska federacija je izrazila veliko zadovoljstvo nad izidom pogajanj in je izjavila, da bo sporazum služil za Vzpodbudo vsem delavskim slojem dežele. Sporazum velja za dobo petih let tor določa, da se mora delavcem, Ivi bi bili prizadeti vsled združenja dveh ali več železnic dati 90-dnevno naznanilo, po preteku 30 dni pa. se imajo vršiti pogajanja med predstavniki delavcev in železnice. Upostav-ijen je način pogajanj za slučaje, kjer bi kunsolidaeijc jx)meti-ia izgubo dela. Sporazum dalje določa, da ako se bo delavca vsled združenja postavilo na delo, za katero se plačuje nižjo 'nozdo, se mu mezde ne bo moglo znižati. Delavci s .15 leti flužbe za seboj imajo za dobo petih let dobivati najmanj 60 procentov stare mezde, ako se jih odslovi, možje z nižjo siužbe-no dobo pa primeroma manj. Na zadnji stopnji so možje z nianj kot 12 meseci službene do-':e, ki dobijo dva meseca polne plače. Vsi ti delavci pa so prvi Upravičeni do ponovne uposlitvo, Jo brezplačne vožnje, oskrbe v bolnišnici v slučaju bolezni in, drugih pravic. Delavec, ki tako želi, lahko dobi izplačilo v eni svoti, ako se odpove pravici do ponovne uyo-slitve in drugim ugodnostim. ?od tem načrtom bodo možje, ki imajo za seboj 5 do 15 let službene dobe, lahko dobili takoj izplačano svoto, ki bo enačila eno-let. polni plači. Delavci z službeno dobo od treh do pet let bodo ^ipravičeni do 9-mesečne polne plače, oni s službeno dobo od dveh do treh let pa bodo lahko dobili šestmesečno plačo v gotovini. Možje z nižjo službeno dobo lahko zahtevajo pet dni polne plače za vsak mesec aktiv-službene dobe. Delavcem se ima tudi plačati Selitvene stroške in lastninske izgube, ako se jih vsled konsolidacije premesti na delo v drug kraj. Zelo važno, je tudi določba spo-""fizuma, da se nobena železnica more pogajati z drugo gledo združenja, dokler se slednja ni Zavezala, da bo nudila delavcem isto protekcijo kot jo nudijo družbe, ki so ta sporazum podpisalo. Ta določba je važna vsled ^Gga, ker več železnic, zlasti na ni bilo zastopanih, ko so vršila pogajanja za ta sporazum. Sporazum je podpisalo 138 že-.znic in 20 delavskih organiza-Od železnic jih je 39 na "izhodu, 89 na zapadu in jugoza- P^du, 12 pa na jugovzhodu. I'vatskimi "domobranci" (fašisti) ker je obtožen, da je poneveril svoto $3500 v McDowell National banki v Sharonu, kjer je bil j;apoRlen. je neki avto, ko se je vozil z bici-klom. Ignac Musec, bivajoč v Kitz-ville, Minn., je prejel žalostno vest, da mu je v Dolenjem Bostonski veletrgo-vec udaril reakcijo-narne magnate Pravi, da ne more več spadati k organizaciji, ki zapira oči pred očitnimi e-konomskimi fakti. v Calumotu, Mich., jc iiinrl Logatcu umrl njegov oče Anten Nikolaj Vranešič, star 55 let, i Musec v starosti 90 let. V Ame-doma iz Adlešič v Beli Krajini, | riki zapušča dva sinova, v sta-ki zapušča ženo, tri sinove ini rem kraju pa 84-letno vdovo, si- dve hčeri. Dalje je umrla isto-tam tudi žena Martha čopa, stara 44 let in doma iz Lokev na Hrvaškem, ki poleg moža zapušča dva sinova in tri hčere. Mary Potisek, ki biva v Rill-tonu. Pa., je prejela žalostno vest, da ji je na Bregu pri Litiji umrla njena polsestra Marta Puhar, roj. Ponebšek in stara 48 let. V Ameriki zapušča polbrata in polsestro, v Ljubljani Da dva sinova. Za opeklinami, ki jih je dobil v tovarni, jo umrl v Waukeganu, 111., Jos. Barle, star 33 let, ki zapušča mater, dva brata in tri sestre. na in hčer. ' V Willardu, Wis., je bil poslan v umobolnico Frank Lajkovič, ki je preteklega marca, ustrelil svojo ženo in triletnega sina. Sodna obravnava proti L-ijkovl-ču je bila preklicana. Anton Rupnik, bivajoč v Wau-keganu, lil., je prejel žalostno vest, da je v Gorenjem Logatcu na Notranjem umrla njegova mati Marjeta Rupnik v starosti 70 let. V Ameriki zapušča sina, v starem kraju pa moža in štiri sinove. Sodnija je v Milwaukee, Wis., priznala 7-letni Genevievi Peč-nik #2000 odškodnine za telesno V Hayesu, So. Dakota, je bil. poškodbe, katere je dobila pred avtni nesreči ubit Martin, dvema letoma, ko jo je neki av- HIebanja, star 67 let, doma iz Jezerskega na Gorenjskem. V Ameriki je bil 33 let, in od teh je prebil 28 let na farmi, kjer F.e je ukvarjal z živinorejo. Tu z.^pušča brata in nečaka, v starem kraju pa dve sestri. V Bucnos Airesu, Argentina, je bil aretiran neki 51-letni Matija Stipčič, rodom iz Dalmacije, ki se je izdajal za "coprniškega zdravnika". V svojem stanovanju je imel nekak oltarček, pred katerim so morali njegovi bolniki klečati, on pa je plesal okoli njih ter izgovarjal razne "ta-jinstvene besede". Svoje zdravje in denar mu je zaupalo tudi dosti naših ljudi. Konvencija Slovenske Ženske Zveze, ki se je vršila pretekli teden v Milwaukee, Wis., se je zaključila v četrtek, ter je izvolila sledeči glavni odbor: Predsednica Marie Prisland, Sheboygan, Wis., prva gl. podpredsednica tomobilist podrl v bližini njenega doma. — V istem mestu so se poročili Nick Paulin in Gu-ssie Ermenc, hčerka poznano Mrs. Pauline Vogrich, dalje J. Hohler in Margareta Čeplak ter Albert, Gazvoda in Eleanor Stare. Zabava WPA delavcev in Workers Alliance v soboto večer, 6. junija se bo vršila plesna veselica. Project Workers unije, za clevelandsko okrožje, v S. N. Domu na St. Clair Ave. Na veselico so povabljeni vsi člani, in obenem se u-Ijudno vabi tudi ostalo občinstvo, da poseti to prireditev. Z v ples bo igral Barbich orkester. S prvim junijem t. 1. se je Pro ^ ject Workers unija oficialno pri- P rances flupert, (]levclan(l, dru- JlUiance of ga gl. podpredsednica Mary Co-ghe, Pittsburgh, Pa., tretja gl. podpredsednica Mary Smoltz, America, katera je edina, ki je pripoznana od Ameriške delav-, ,ske federacije in vladnih avtori- Lhisaiobr, Minn. (Setrta gl- pod.| da zaistopa TAfFVl delavce in predsednica Agnes Mahovlich, So. Chicago, 111. Peta gl. podpredsednica Mary Golik, Portland, Ore. Glavna tajnica Jo-sephino Račič, Chicago, glavna blagajničarka Mary Tomažin, Chicago. Glavne nadzornice: Josephine Erjavec, Joliet, Mary O- brczposelne. Ker pa ima organizacija z svojim aktivnim delovanjem v korist WPA delavcev in brezposelnih velike stroške in v blagajni deficit (brez denarja v današnjem sistemu ni mogoče vršiti nikakšno' uspešno akcijo) se prireja zgoraj omenjena pri toničar-, Cne-veland, Joaeplihie da se ,30krije deficit in C!f.Vilnocor Wnof AUia Wio TT. _ _ _ ^ Schlosser, West AUis, Wis. U- i redni ca in upravnica: Albina Novak, Cleveland. Prosvetni odsek: Frances Sušel, Cleveland, da se dobi nekaj finance za bodoče delo. Organizacija se žj bojuje za ponovno povišanje plače na WPA delih in obenem Ftiinccs; ISrcsak, ILoMihi, Vlruia j izboljšajije relifa. I^ričakujo Petrich, Warren, Ohio, Emma' Shimkus, l^a Salle, 111., Mary Kure, Ely, Minn. Svetovalni odsek : Barbara Kramer, Francisco, Mary Kopach, vvaiikec, Anna Kamen, l<'orestj City, Pa., Mary Srebrnak, Ca-; lumet, Mich., Mary Kolbezen, | Pueblo, Colo. Direktorica sport- i se, da bodo WPA delavci in drugo občinstvo to upoštevali in se prireditve prihodnjo soboto (>. ; junija udeležili v velikem števi-Mil-iiu_ Odbor. TJOSTON, Mass. — Edward A. Filene, bogati bostonski vele-trgo\'ec, ki je znan radi svojih liberalnih nazorov, je pred kratkim odstopil Icot član U. S. Chamber of Commerce, v kateri so organizirani vodilni trgovinski in industrijski magnati deže-žeic, ter ob tej priliki podal izjavo, s katero je dal krepko zaušnico politiki velebizniških interesov. Filene pravi, da je prišel do zaključka, da ne more več spadati k organizaciji, ki trmasto %apira oči pred obstoječimi e-konomskimi fakti, in ki noče priznati, da je vsaka trajna in F.ploŠna prosperiteta nemogoča, dokler ne bo ves ameriški biz-niški sistem tako organiziran, da bodo delavci deležni tako vi-pokih plač, da bodo v stanu pokupiti vse izdelke, ki jih produ-cirajo ter tako d^ti industriji trajen trg. "Že mnogo let sem bil prepričan," izjavlja Filene, "da je business dosegel stadij razvoja, ki. r:ahteva, da se opusti stališče, ki ie bilo dobro pod nekdanjimi razmerami. Trudil sem sc, da bi pripravil U. S. Chamber of Commerce k popolnoma novi proučitvi svoje forme organizacije. Spominjali se pa' boste gotovo, da se me niti slišati ni hotelo. "Končno sem prisiljen k zaključku, da U. S. Chamber of Commerce v obstoječi obliki ni organizacija businessa, temveč le organizacija businessmanov. "Trgov, komora lahko posluje v dobrih časih kot klub uspešnih businessmanov, ali kot potenci jalen center reakcije, kadar spreminjajoče razmero zahtevajo, da bi se napravilo kak velik korak naprej; toda niti v prvi, niti v drugi vlo^ ne more nuditi nobene resnične pomoči busi-nesu v splošnem, in še mani posameznim članom." Farmersko - delavsko gibanje na Zapadu ILYMPTA, Wash. — Uradniki Washington Commonwealth federacije so vložili državnemu tajniku za pregled zakonski načrt za uvedbo "produkcije za rabo", ki ima biti dan na referendum potom inicijative, za katero se bo poskusilo nabrati v državi 100,000 podpisov. Zakonski načrt izjavlja, "da je potrebno u-vesti planirano gospodarstvo, temelječe na produkciji za rabo namesto za dobiček." Predloga predvideva organiziranje produkcijskih distriktov v državi, ivi bi imeli oblast nabaviti produkcijska sredstva ter tržiti izdelke potom posebne državne komisije. STOCKTON, Cal. — V dneh 6. in 7. junija se bo vršila v Stocktonu konferenca organiziranih farmerskih delavcev v Ca-liforniji, strokovnih unij Ameriške delavske federacije in malih farinorjev, na kateri se bo razpravljalo o organiziranju farmerskih delavcev. Pričakuje se nad 100 delegatov iz vseh delov države. Socijalisti aktivno sodelujejo pri pripravah za konferenco. Eden izmed govornikov bo Edward Vanderleur, predsednik Californijske delavske federacije. DES MOINES, Iowa. — Far-mersko-delavska stranka v low i ki jo bila organizirana pred dvema letoma, je letos legalno priznana stranka, ker je pri zadnjih splošnih volitvah dobila nad 4 odstotke vseh oddanih glasov, ter bo imeia svojega kandidata za zveznega senatorja. Za ta urad bo kandidiral odvetnik George F. Buresh, ki je bil pred dvema letoma kandidat za kongres v 2. distriktu. Tu je prvič v zgodovini države, da bo pri primarnih volitvah na ti-xetu kaka stranka poleg stariii dveh. Lewis v akciji za organiziranje jeklarskih delavcev Vodja odbora za industrijski unionizem poslal ultimatum stari gardi A. F. of L. in Amalgamated unije. "Industrija jekla in železa se mora in se jo tudi bo organiziralo v eno močno unijo." Besedna bitka med Rimom in Moskvo Poljske intrige v Jugoslaviji Kot se poroča, se je pred nekaj dnevi mudil v Beogradu poljski zunanji minister Beck, ki je cčividno prišel z namenom, da pridobi Jugoslavijo za politiko, ki je naklonjena Nemčiji in sovražna Rusiji. Če je kaj dosegel, iz uradnih komitejev ni mogoče dognati, akoravno ni nobena tajnost več, da postaja Jugoslavija čedalje bolj naklonjena Berlinu. Samo ob sebi je umevno, da je Beckovo potovanje posebno neprijetno dirnilo Čeho-Slovaki jo, ki ima slabe skušnje s Poljaki, razen tega pa je Praga zaveznica Moskve ter je baš Hitler njen najopasnejši sovražnik. Nov grob Včeraj popoldne je preminula nih klubov in vežbalnih krožkov j Pavlina Vojnov, stara 65 let, (drill teams) Antonia Tanko, j doma iz Banata v Jugoslaviji, Cleveland. Prihodnja konvencija se bo vršila zadnji teden maja meseca, 1939, v Chisholmu, Minn. V La Salle, 111., je nanagloma umrl Frank Moli (Molile), star 34 let in rojen v Ameriki, ki je bil devet let mestni policaj ter splošno priljubljen. Pokojni za^ stanujoča na 4922 East 94 St. Rajna je bivala v Ameriki 23 let. Zapušča tukaj soprogo Kopta, eno hčer, tri sinove^ter vnukinji. Pogreb se bo vršil v torek ob drugi uri popoldne v cerkev Sv. Save na, E. 36 St, pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Slov. Društ. Dom Nocoj se bo vršila izvanred-na seja direktorija Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave. Prosi se vse zastopnike in one, kateri so bili izvoljeni za pomagače pri prireditvi 6. in 7. junija, da se gotovo udeleže.— Tajnik. Psa zgubljena Zgubila sta se dva lovekg, psa, ki sta last John Kordiča, 20731 Goller Ave. Psa sta stara 4 mesece, in belo-črno lisasta. MOSKVA, 1. junija. — Papež Pij je pred nekaj dnevi ožigosal komunizem kot "silo zla" ter trdil, da je cerkev v Rusiji preganjana. Sedaj je na ipapežov na' pad odgovoril sovjetski organ "I/vestja", v katerem se zavrača papežev napad ter povdarja, da v Rusiji vlada popolna svoboda \'esti. Papeža se tudi dolži, da se rad vmešava v zunanjo politiko drugih držav. "Medtem ko papež na eni strani pridiga ljubezen, pa na drugi blagoslavlja zatiranje kakega naroda po drugem narodu," piše sovjetski list." S tem je Moskva opozorila na papeževo izjavo o "zmagoslavnem veselju dobrega naroda" z uzirom na zmago Italije v Abesiniji. — "Izvestja" tozadevno pravi: "Ako glavar kake cerkve izjavi, da je bilo zmagoslavno veselje pridobljeno z bombami in strupenimi plini, medtem ko v silah, ki jamčijo svobodo pred rnaterijalnim in moralnim suženjstvom, vidi nevarnost za človeštvo, potem imamo dokaz, da za kipi Venere v vatikanskem muzeju še vedno preže sence preteklosti." WASHINGTON, 2. junija. — John L. Lewis, predsednik U-nited Mine Workers in predsednik odbora za industrijski unionizem, je včeraj brez ozira na grožnje Ameriške delavske federacije, da se bo izključilo njega in vse njegove tovariše, ako svoje akcije ne razpustijo, poslal uradnikom "Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Workers" naznanilo, da se bo delavce v industriji železa in jekla organiziralo v eno veliko močno unijo, pa če voditelji organizacije v to privolijo ali ne. To naznanilo je direktna posledica ostre borbe med Lewi-som in predsednikom Greenom od A. F. of L. radi vprašanja, ali naj se delavce organizira v strokovne ali industrijske unije. Uradniki Amalgamated unije v industriji jekla so zavezniki Greena, toda zadnja konvencija, ki se je vršila v Canons-burgu, Pa., je sprejela Lewiso-vo ponudbo za organizacijsko kampanjo na podlagi industrijskega unionizma, potem ko je Lewis obljubil pol milijona dolarjev finančne podpore za tako kampanjo. Lewis je včeraj ožigosal u-radnike Amalgamated unije, ker niso še ničesar ukrenili, da bi izvršili sklep konvencije ter jih nato pozval v Washington, da se v sredo snidejo v Wash-ingtonu z njegovim odborom. Potem je Lewis pristavil: "Ako vaš odbor ne misli izvršiti tega, kar vam je naročila konvencija, bi bila samo potrata časa, če bi prihajali sem. Če še sedaj ne veste, kaj vam je storiti, je bolje, da ostanete doma." Premogarski vodja je izja- vil, da so uradniki Amalga- mated unije zadnji teden imeli tajno konferenco z Greenom, ter je dostavil: "Vi veste in vsakdo mora vedeti, da Green nima ničesar drugega nuditi kot brezpomembne besede in na-daljno odlašanje." JeKlarji zahtevajo mezdno /višanje PITTSBURGH, Pa., 2. junija. — Delavski odbor, ki izjavlja, da zastopa 7,000 delavcev v Homestead obratih Carnegie Illinois Steel korporacije, je včeraj predložil zahtevo za splošno mezdno zvišanje. Zahteva se $5 minimalne mezde na dan za težake v jeklarni. Streljanje pri rudniku železa v Alabaini BIRMINGHAM, Ala., 2. junija. — Delavci v železnih rudnikih v bližnjih hribih so pred kratkim pričeli stavko. V nedeljo je prišlo do streljanja, v katerem je bilo pet mož ranjenih. Sedaj zopet vlada mir. Slavka poljskih delavcev v bombažnem pasu FOREST CITY, Ark., 2. junija. — Včeraj so bili poslani proti stavkujočim delavcem na bombažnih poljih državni mili-čarji, ki pa so se umaknili, ko so odkrili, da povsod vlada miiC Miličarji so bili poklicani, ko je šerif poročal, da so se na poljih pojavile oborožene skupine piketov. Izvršenih je bilo 12 a-retacij. Generalno stavko je o-klicala že pred več tedni Southern Tenant Farmers unija, zahtevajoč $1.50 plače na dan za delavce, ki žanjejo bombaž. STAVKA V TOVARNI REMINGTON RAND TONA WANDA, N. Y., 2. junija. — Delavci v tovarnah Remington Rand so danes nadaljevali s piketiranjem, medtem ko si prizadete stranke prizadevajo, da bi izravnale stavko, v kateri je prizadetih 7500 delavcev omenjene družbe, ki ima šest tovarn v treh državah. INDUSTRIJSKI MAGNAT 1M> SNO BOLAN LAKE FOREST, 111 , 2. junija. — Težko bolan na svojem domu se nahaja Cyrus H. Mc-Cormick, predsednik International Harvester Co., ki je v nedeljo dobil hud srčni napad. STAVKA V FRANCOSKI TEŽKI INDUSTRIJI PARIZ, 2. junija. — Delavci v 30 tovarnah, med katerimi jih je več. v katerih se izdeluje bombne aeroplane in druge vojne potrebščine, so danes odšli na stavko. Nastopil je kritičen položaj za vlado v očigled dejstva, da so že pred par dnevi zastav-kali delavci v 13 drugih velikih tovarnah. Delavci zahtevajo kolektivne delavske pogodbe, 40-urni teden, počitnice s plačo in višjo mezde. Popravek Prvo ime br. Marna iz Milwaukee, Wis., ki je bil na 9. redni konvenciji SSPZ izvoljen v nadzorni odbor, je John, in ne Frank, kot je bilo poročaiio v glasilu zadnji teden. Popravek naj se blagohotno vzame na znanje.—Uredništvo. Vehovec in ograja Mestni zdravstveni komisar dr. Harold Knapp je včeraj izjavil, da je preiskafva vode v jezeru ob vznožju E. 156 St. odkrila, da je voda tamkaj okužena, in da bi bilo nevarno, če bi se tam ljudem pustilo kopati. Izdal jc u-kaz, da sc ograjo, katero je zadnjo soboto odstranil coimcilman Vehovec, nadomesti. Na dotič-nem kraju je namreč izhodišče kanala, skozi katerega se steka nesnaga v jezero. Vehovec pa še vedno pravi, da je voda tam čista in je to pripravljen dokazati 8 kemiki, katere bo on najel. Davki v Euclidu Mestna zbornica v Euclidu je najela dva posebna uslužbenca za urad mestnega klerka, ki bosta skušala iztirjati čim več zaostalih mostnih davkov. Na zad-1 nji seji jc župan Ely tudi na-. znanil, da se bo okrajne zdrav-' štrene oblasti pozvalo, da preiščejo vodo v jezerskih kopališčih v Euclidu. Doma iz bolnice Mrs. Josephine Bajt, 20931 I North Vine St., je bila prepeljana s Svetkovo ambulanco iz Huron Rd. bolnice na svoj dom. Začasno obiski niso dovoljeni. Računi za plin V našem uradu lahko plačat® račune za plin do 10. v mesecu. Plačate lahko tudi za elektriko. fTRAN 2. ENAKOPRAVNOST 3. juiiija, i93G. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN .UIOOSLAV PTO. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu. za celo leto ..........$5.50 EA 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po |X)Atl v Clevelandu za celo leto ................$6.00 ea 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 Ea 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države za 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8,00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ZA POČASTITEV CANKARJA Afera ladi Cankarjeva spomenika v Clevelandu je po zasluj>'i clevelandskih klerikalcev postala "svetovno" znana, in je postavila slovensko naselbino v Clevelandu v vse prej kot lepo luč. Napredni krogi v naselbini so storili vse, kar je bilo človeško mogoče, da bi se neslani farsi, ki jo klerikalci uganjajo s spominom velikega pisatelja, napravilo konec. Če niso uspeli, gotovo ni krivda njihova, pač ]ja onih, ki v isti sapi cinično blatijo Cankarjev spomin ter obenem kolektajo denar za spomenik, o katerem nihče ne ve, če ga res nameravajo postaviti ali ne, vemo pa, da bi ga bili že davno lahko postavili, če bi posedali vsaj trohico iskrenosti in dostojnosti, kajti Ivjubljana ga je poslala zastonj, da se ga postavi na kraj, kamor je bil namenjen, ne pa da se ga vlači po raznih drvai nicah in garažah. "Enakopravnost" je že pred par meseci o])o%orila, da je napredni element poklican, da o tej stvari nekaj defmitiv-nega ukrene. In z zadovoljstvom konsta-tiiamo, da je ilotično opozorilo rodilo sad. Vršilo se je par sestavkov naprednih kulturnih in podpoi'nih društev, potom katerih se je organizirala samostojna akcija za počastitev spomina Ivana Cankarja. Ta akcija je zavzela načelno stališče, da noče imeti z laži-čestilci velikega pisatelja absolutno nobenih stikov, temveč bo šla na delo, da izrazi svojo čast in priznanje Cankarju na način, ki bo veliko več pomenil za dvig slovenske kulture tu v Ameriki kot v domovini, kakor pa če bi se postavilo še tako velik spomenik iz kamna ali brona. Sestanki, na katerih so zastopniki naših naprednih društev razpravljali o stvari, so imeli pred seboj različne načrte, in podanih je bilo več idej in sugestij, % namenom, da napredni, delavsko čuteči e-lement v Clevelandu opere sramoto, katero so klerikalni clowni ])ovzročili na račun spomina enega največjih sinov, ki ga je kdaj rodila slovenska mati. Končno se je izkristalizirala ideja, s katero želimo na tem mestu seznaniti tudi našo širšo javnost. Slovenci smo majhen narod in se zlasti v materijalnem oziru ne moremo kosati z velikimi narodi. Poleg tega je baš tisti del naroda, ki je kulturno najbolj zaveden, v gmotnem oziru najbolj ubog. Naši bogatini, pa bilo tu ali v starem kraju, se ne brigajo za kulturo. Kakor nam iz])ričuje naša preteklost, je posledica tega ne le, da so se morali vsi naši veliki kulturni delavci v življenju boriti z bedo in pomanjkanjem, temveč da se tudi 1)0 njihovi smrti veličine in pomena njihovega dela ni nikdar jiredsta-vilo narodu in zunanjemu svetu tako, kakor so zaslužili. Slovenci n. pr. nimamo danes niti ene knjige, ki bi primerno in temeljito obdelala zgodovino našega slovstva, in niti eden izmed naših velikih mož, od Trubarja do Cankai ja, nima prave biografije • življenjepisa — strokovnjaškega, temeljitega dela o vsem njegovem dejanju in nehanju. če kateri izmed naših veleinož zasluži tako priznanje, ga gotovo Cankar, in če bi ameriški glovenci financii-ali tako podvzetje, ni (Dalje v 6. koloni) O +e milijarde! Chlcajj«, III. Milijarde dolarjev za to, milijarde dolarjev za nekaj druzega tako zapravlja vlada denar danes. Ne samo milijone, ampak milijardo. O tem zapravljanju čitamo v dnevnih časopisih, in kak višek je dosegel dolg, nihče danes tega ne ve. Ta dolg znaša mogoče dvajset milijard, mogoče trideset ali več. Vse kar vemo je to. da se dolg kupici in kupici. Kaj je vzrok za to zapravljanje, ko vendar nimamo nobene vojne? V teku svetovne vojne se nam je dozdevalo, da je to potrebno in nihče se ni za to brigal. Danes pa vse drugače zgleda. Časopisje razpravlja o tem vsenavskriž in kritizira vlada znižavanje plač in cen, katerim sledi bankrot. Ali nas more vlada dvigniti iz depresije, ee potroši par mili- l-'Rl^sTVO ŠTEV. 27, jard za. nekaj let? To je za via- Forest City, Pa. do skoro nemogoče akc industri'! Vljuano so vabljeni vsi člani j ja ostane mrtvilo in ne pomaga in članice našega društ. na red-j kar in koliko je v njeni moči. V j no društveno sejo, katera se bo temnih letih depresije so indu'.vršila 7. junija v navadnih pro- DRUŠTVENE URADNE OBJAVE j DRl'sTVO ŠTEV. 199, ! Pierre, W. Va. Opozarjam vse člane in članico društva št. 199, da je društvo !na zadnji redni seji preložilo se-1 jo iz druge nedelje v mesecu na strijald rekli vladH da si vlad?, štorih in ob navadnem času. , j j , _ idrueo sredo v mesecu ob 7. uri 1 omo poročilo našega: gvečer, in to za nedoločen čas. drust\.Bne|;a zaatojpnika iz dk:ve.| da to članstvo upijSLeva. ,c rrxhw konvencijo SSPZ. 1 « X ■ '''^Gj sem omeml o nečem no-stnja sama. Njena doJzncst je. i.,ctna seia je važna m cmi vec iialtman farmi. Rt. 9 en eetrtnj , • r,, - - ..... - - ■ ^ I ... . I vem. Malo je Slovencev, poseb- da da delo ljudem. In če ona tc- nas bo, tem lažje sc bo odbor iz- milje iz mesta. Pazite na desno :^a ne more storiti, potem je via- vclilo. jzp. napise JSZ pa notri zavijte in dina dolžnost, da ne t.,usti ljudi j Obenem bo treba vse potreb- bo^to našli prostor kjer ae bc gladoviiti in obdavči tiste, ki so no urediti zaradi piknika, kate-^vrši! piknik. Vso bo i Vadir^love "oti'ok'^" ' ■/.■A. tali položaj odgovorni. To j2 n se bo vršil 4. julija, 1936 na no. Dobra godba, dobro pivo in 1^,.^ Ka'^se zna^ logičiiu. riamo dve stezi vodite i: Stuškovih farmah. Zato se pa ž^ vse drugo pa ne povemo, mo-i,.^_ . , , . ? znajo ves e vi uo tistih, ki posečajo prireditve v slovenskih domovih, da ne bi I že slišali in videli priljubljene na- rav no tako kot jaz. še kadarkoli so govp, to je pot kvišku. In drugr. razpolago za stare in ii;lac:e. ba iz Cleveland;!, pol, ki tira k poginu, je tista, na' Torej (Manstvo se prosi, da se Vas vabi iiatero je zavila industrija, to jc gntovo udeleži prihodnjo seje. 0(li)<)r lilnivi Torej jrajiah smo jih videli, zuiiaj v I prosti naravi pa še ne, toda v ' (Uuljc iia 7. str.) Novoizvoljeni predsednik SSPZ se zahvaljuje lirldgeville, Pa. lo potrebno za napredek bratske Dragi sobratje in sosestre! — organizacije. Končno se moram zauvaliti Zdaj, ko je konvencija konča- delegaciji za naklonjenost, kana. nas zopet čaka drugo še bolj tero bcm po svoji najboljši mo-važno delo, delo, ki bo privedlo či izvršil v korist vsega član-na so organizacijo na še višjo gtva. stopnjo med ameriškimi Slo- Zahvaliti se moram tudi mil-venci, ako se bomo vsi oprijeli wauskim rojakom, ki so nam šli in bo, vsak storil svojo dolžnost, tako na roke in nam razkazali katero imamo vršiti v prid našj mesto in nas vse splošno postre-crgariizacije. gli v pravem slovenskem duhu. Zadnja konvencija si je začr- Pripravljalni odbor zasluži po-tala pota, po katerih se bo tre- hvalo, ker so imeli vse v tako le-ba ravnati prihodnja štiri leta. pom redu. Oni so nam preskrbe-1 rvi najbolj važen korak našo )i, Ja smo si mogli privoščiti tu-organizacije je, da si izber e ime di nekaj razvedrila poleg dela. lastnega glasila, ki bo nas vse, John Kvurlich. budilo k večji akciji in zanima-__ nja za večji napredek. Članstvu je že znano, da bo list ali bolje rečeno glasilo, pisano v zavednem delavskem duhu, od česar bodo imeli sploiv no koristi ne samo člani naše Collinwood, O. Gotovo se še vsak udeleženec Zveze, temveč tudi ostali rojaki spominja lanskega piknika, ka-širom Amerike, ki bodo tudi: terega so imeli Collinvvoodski sčasoma poslali oitatelji delav- "Združeni Bratje" od SSPZ na ;ik'jga lista. Problemi delavca so Stuškovi farmi, ker kateregako-obenem tudi naši problemi, ker H sem srečal, vsak se je držal na večino našega članstva tvorijo smeh in bil dobre vel je, s pri-priprosti delavci, Id so v današ- po m bo, da tak je pravi piknik, njem redu v zelo slabem položa- ko je človek uljudno postrežen iu. Stanje ali izboljšanje delav- -a denar, ki ga potroši in dobi plačah kak cent na račun dolga jgla s kokošjo večerjo, z starimi |Pkega položaja je težka stvar in polno vrednost istega, in zakaj /.anteva pomcc vseh takozvanih bi sel potem vesel domov. To-ravednih mas, ki si med seboj i^cj ker ste bili zadovoljni lan-porraga k boljšemu kosu kruha, s^o leto vam društvo jamči, ma-Kakor je bilo že poročano, se »aii s prisego, da vas bomo tudi je konvencija vršila v lepi har- ^etos zadovoljili in to še ako moniji, kar pomeni, da lahko, vam povem, da bo na tem pikni-piičakujcmo složno delovanje spet nekaj novega. Lani ste tudi v bodočnosti, kor to je ze-1 videli naše mlade "besbol" igral-—---—-i ee, to je fante stare od 10 do 16 ker je pa važna, se bo soja zače-!^^^ mladinskih društev, tako-la ob 7. uri zvečer v petek, 5. ju-1 Ivanih naših otročjih vrtcev, ki iiija v prostorim Slovenskega i seje in upravo sami za Delavskega Doma na VVateri j sebe, kako so se borili, kateri da Rd. ! dobe zmago in nagrado od dru- Za društvo 'Anton Verovšek,] Tony Zigmaii i Lani so zmagali Clevelandča- -----— ! ni, ozircma njih Vrtec, letos ne j vem kako bo. Povedano mi je i bilo, da Collinwood se ne bo kar I tako 7. lepa podal, vodja od njih, j (truden in Bohinc, ml., sta u-Ohio.verjena, da bo zmaga letos na ukaj bomo imeli piknik obiCcllinwoodski strani. Bomo vi- Krilati Stavbarji Žf večkrat so pi imorjali ijticc pri grad-iijj gnezda z rokodelci, in i os bi lahko govorili pri toni dolu o krilatili zidarjih, tesarjih, vrvarjili iu krovcih, katerih dolo jia je oOslo tako iiiio, da ga olovok ne moro doseči. 1^'od vsoui zaslužijo občudovanje vrvar-ji niod pticami, ki splotajo s, oja. gnezda po \'soli pravilih \ i \ ai sko uniotnosli iz stebelc in vojic, pri voojili vi stali tudi iz vocjih vej. (iiiezdo I »oni CO jo videti od zgoraj ii. pr. tako, kakor da jo njegova stena narejena i/ kosa staro vrvi. S torn da segajo vlakna spiralno druga \' drugo, dobi stena ])otrobno tniiiost. Tožko jo umoli, kako morejo večjo ptico trdi material losnili voj splosti ali zakliiiiti na podoben iiačiu medse boj no tako, da loži vsaka \ oja za so trdno. Pri tem ptico iz materiala, ki ga dovolj loži okrog, skrbno izbirajo najboljšo koso. iiazlikovati velja tudi med .siruvojšo zunanjo izdelavo gnezda iu fino notranjo obložitvijo. Med lem ko vsaka vrsta ]jtic v splošnem upoi ablja ve-, dno isto gradbeno snov, naletimo tudi na nenavadno izjo\'o. Tako so bližini šv icarskega mosta Xouclialola, k j or izdelujejo uro, našli gnezdo ptic povk, ki jo bilo skoro v.še iz jeklenih drobcev. Posobnost iiokili gnezd jo strolia. CJiioZ-do srake ima n. pr. vedno visoko, koničasto stroho iz suliljadi. Sraki rabi gotovo kot zaščita proti roparicam. l'o,sobno umetna pii jo gnozdua streha povodnega kosa, ki gnezdi rad ])od slapovi in polrobujo tam streho, ki mu rabi kot dožnik. Kakor dožnik visi zeleni mali tudi rosuici daleč nad \ hodom ^ gnezdo, tako ila iio morejo uiti vodni curki niti dožoviio kaplje ogražati notranje sulio-to gnezda, ki jo kakšnih 15 cm globoko in je trdno sploteno iz slamnatih bilk. P lice, ki gnezdijo oli \'odi, kakor črna povodna kokoš, izgradijo ])o.sobno skrbno spodnji dol gnezda, da jim poplava v časti valonja uo morejo ogražati zaroda. Nasprotno zgradi tnkalica, čo \'odovjo pada, \oliko stopnišče do gnezda, to jo nagnjeno ])l()skeV iz suliili v<'j, ki doseže \' dolžino tudi % ni. Ptico pazijo skrbiu) na to, da sjjraA'ijo iz o-kolioe gnezda 'X'se očitno sledove gradnje. Žolne odnesejo \ so koščke losa, ki jih izdol-bejo iz drevesa, na katerem gnezdijo, da ti koščki roparjem ne izdajo gnezda. Lastovki' strožojo l)lalo svojih mladičev, ki ga ti spuščajo preko roba gnezda, s .svojimi kljuni iu ga odnašajo. To iiavatlo, ki kaže ptico tutli v nlogi ]ioniotačov, so opazovali najprvo na .lapoii-skom. ])otoin pa tudi v raznih dolih Mvi-ope-Neki opazoA'alee meni, da se ta način "pometanja ' meil lastovkami sedaj razširja. RADIO IZ PRAGOZDA Xeka loiulon.ska radijska družba boec jeseni letošnjega leta ])rosenotiti svoje poslušalce s svojo\ rst no slušno igro. (ila\'ne osebo \ tej igri Ixjdo lovi, po^ konji, sloni, liijono, šakali in I'kso-ticni ptici vseh vrst. Prenos so bo vršil i% KI ugerjo\ oga narodnega parka \ Južni A I-rilci, kjer so zbrani najlo])ši ekswniplarji Ji-triskegH živalskega svola. Prireditev no bo lahka, kajti park je od sprejemne in odda .i-uo po.siajo v Kapskom mostu oddaljen ■J40(i km. Od Kapskega mesta bodo koncert di\jino prenašali s podmorskim kabhmi ^ Ijondon. Skrb prii'oja tistim, ki so si izmislili to odilajo, tudi vprašanje, kako i)i pripravili divje živali do tega, da bi Inle ob l)ra\-em času na mestii iu da bi so tudi ob pravem času voljno oglasilo. (Dalje iz 1. kolone) dvoma, da bi izvršili znamenito kulturno delo, ki bi na eni strani podprlo danes živeče naše kulturne delavce, na drugi pa bi proslavilo našo zavest v domovini, kjer bi ostal ta korak za vedno zapisan kot značilen in važen čin za dvig Cankarjevega spomina in slovenske kulture na splošno. Ta načrt za počastitev Cankarjevega spomina še ni definitivno sprejet, vendar ideja je vzbudila resno zanimanje na sestankih, ki so se vršili v tej zvezi, in i^' gleda, da bo najbrže osvojen. Samostojna akcija za počastitev spomina Cankarja ima stalen odbor ter se pripravlja na živahno akcijo. Vsa napredna društva, ki še niso izvolila zastopnika v ta nH-men, se poživlja, da to takoj storijo ter ga pošljejo na prihodnjo sejo, ki se bo vršila v torek 30. junija v starem poslopju S. N. Doma na St. Clair Ave. 5. junija, 1936. FT^*AE0?FA"VTT03T STRAN 3. Zapisnik 9. redne konvencije Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze vršeče se od 18. do 23. maja, 1936, v Milwaukee, Wis. 18. maja 1936 dopoldne Br. Vatro J. Grill, predsednik S. S. Z., otvorl deveto redno konvencijo Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze ob 9. uri dopoldne s kratkim govorom, v katerem poudarja, da so (Idegati prišli na konvencijo kot zaupniki in predstavniki članstva z nalogo, da začrtajo nova pota in dajo Rove smernice naši Zvezi, ki bo i v •^dalje nudila isto moralno in gmot-**0 pomoč svojemu članstvu. Prepričan je, da se delegatje zavedajo odgovornost in slovesnosti. Odgovornost 'i dolžnost vseh je velika. In ako se Vsi tega v pqlni meri zavedamo, bo ta konvencija ena najboljših.' Naša organizacija je v marsičem lahko vzor ^ugim organizacijam, četudi po članstvu in premoženju ni največja. Upo-*tevatl bo tudi treba, da prehajamo v ttovo dobo. Mlajša generacija pola-goma prevzema vajeti iz naših rok, pa Jim moramo nuditi dober vzgled, da ^ navdihnjena z istim duhom, kot so °Ui pionirji Zveze in kot smo mi. Tudi se ne sme pozabiti, da materi-Jalna stran ni glavna. Mi dvigamo i •luha ter srca našega naroda. Vse, ^r je v nas in pri nas najboljšega, Prispevamo k splošni kulturi. Stremi-*■' moramo, da se izkažemo vredne zaupanja, ki nam je članstvo pove-in da delujoč v duhu naših pio-Rkjev postavimo nov spomenik in nov ^Gjnik na poti k večji in vplivnejši ^"ezi. In s tem proglaša konvencijo ^adno otvorjeno. Otvoritveni govor predsednika je po-^avljen z ovacijami. Br. Grill pozove brata tajnika, da ®'ta imena delegatov, kot so bila pri-°bčena v glasilu. Br. William Rus čita imena. Navzo- či so vsi glavni odborniki in delegati. objavljeni v glasilu, izvzemši bra-in sester: Anton Marinch od društva št. 23, Anton Jaklič (25), Joe Ko-'cnc (39), Joseph Volkar (192), Mari-Bashel (215) in Margaret A. Va-«ntic (234 in 139). Za društvo št. 140 je navzoč br. ^Van Ceh in za društvo št. 235 sestra "Osephine Ambrose, kot namestnik o-^Iroma. namestnica. Br. Orill smatra za potrebno, da se "Najprej izvoli poverilni od.sek. Br. Kvartich predlaga, da predsed-imenuje tri člane v poverilni odsek. Ker ni ugovora, br. Grill imenuje v '^verilni odsek brate: Kranitz, Pucelj ^26) in Grills. Imenovani izroče svoje poverllnice davnemu odboru v overovljenje, nakar Poberejo poverilnice delegatov in se "Opravijo na delo. Br. Grill da besedo zastopniku kra-^fVnih društev, bratu Puglju, ki pojas-^ glede prehrane, nakar br. Grill po-^ve brata Rusa, da izroči delegatske ^ke blagajniku, ki kliče imena delegatov in vsakemu izroči njegov znak. Br. Grill izroči častni delegatski znak ^tri Mildred Lavrich od Vrtca št. 3, ' Je potom tekme dosegla čast, da pri-^tvuje konvenciji kot častna delega-tkija. Br. Grill poroča, da ima glavni od-j C izdelan poslovni red, dnevni red ^ »pravilnik za konvencijo, kar bo čital tajnik Rus. Br. Rus čita: Poslovni rfd konvencije Otvoritev. , Otvoritveni govor gl. predsednika drugih. 3. Predsednik imenuje tri člane v •^Verilni odsek. Citanje poslovnega veda in opra-^'nika konvencije. Poročilo poverilnega odseka. Volitev konvenčnega odbora in ®°dodsekov: a) Predsednika in 2 podpredsed-nika b) Tajnika C) Dva zapisnikarja ()) Odsek za prošnje in pritožbe 6) Odsek za pregled poslovnih knjig Odsek za resolucije e) Odsek za plače h) Druge posebne odseke '• Poročila odbornikov in delegatov. Poročilo konvenčnih odsekov. V. Priporočila, nasveti in zaključki v Zveze. Poročilo odseka za pravila, ko Nominiranje mest za prihodnjo Jivencijo in glasovanje. Nominacije in volitve gl. odbora •Namestnikov. p Razno. J- Zaključek konvencije. predlaga, da se poslovni sprejme kot čitan. — Podpirano Soglasno sprejeto. *"• Rus predloži . Dnevni red konvenčne seje j' Otvoritev zasedanja. rtVitanje imen gl. odbornikov in Jgatov. ^ Vitanja zapisnika prejšne seje. Sy " Izredna poročila, priporočila, na-g" in zaključki. g' Poročila odsekov. Volitev posebnih odborov, g' Naznanila in drugo. • Zaključek zasedanja. Medved protipredlaga, da se Hg delegatov in glavnih odbornikov ^guh- ^ konvenciji, ker bi se s tem preveč časa na vsaki seji, tem-Jih poverilni odsek zabeleži pri in nato poroča konvenciji, t ■ Gandon podpira. log I^uhelj stavi posredovalni pred-^ajnit se vsak javil konvenčnemu o ' ki bi nato poročal konvenciji ^^^tnosti. — Predlog ni podpiran. • I^itz smatra kontrolo za potreb-ker vzame čitanje imen le ka-minut časa, se mu zdi to naj- Pri glasovanju je dnevni red z večino glasov sprejet kot čitan. Br. Rus čita "opravilnik." Br. Medved predlaga, da se sprejme vsako točko posebej, nakar br. Rus pojasni točko za točko. Nekateri manjši popravki so izvršeni na predloge, ki so pravilno podpirani in soglasno sprejeti, bratov Medveda in Krvine. Kot popravljen in na predlog brata Zupančiča podpiran in soglasno sprejet se glasi Opravilnik I 1) Zasedanje traja od 8. do 12. ure dopoldne in od 1. do 5. we popoldne, z odmorom 10 minut v vsakem zaseda-' nju. 1 2) Dolžnost konvenčnega predsednika je otvoriti in zaključiti zasedanje I točno ob določeni uri in paziti, da vlada red in mir v dvorani. 3) Konvencija ima pravico odstaviti vsakega konvenčnega odbornika ali člana konvenčnega odseka z nadpolo- 1 vično večino glasov, ako je nezmožen, postopa pristransko, ali ako drugače konvencija ni zadovoljna z njim. 4) Vsak pravomočen član konvencije mora prisostovati vsem zasedanjem konvencije. Med zasedanjem se ne sme odstraniti iz dvorane brez dovoljenja predsednika. Radi neopravičljive odsotnosti sme konvencija vsakega kaznovati in mu odvzeti zastopništvo, in če je slučaj tak, se mu tudi ne plača vožnjih stroškov iz Zvezine blagajne. 5) Konvenčnim zasedanjem ima pravico prisostovati vsak član S. S. P. Z. in vsakdo. 6) Kadar želi član konvencije govoriti, mora to naznaniti predsedniku z dvigom številke, po kateri je vsak poznan. Čakati mora, da mu predsednik da besedo, ki jo dobe po redu vsi priglašeni govorniki. V ta namen mora predsedništvo konvencije voditi točen seznam vseh priglašenih govornikom 7) Govori morajo biti stvarni in dostojni, in tikati se morajo le predmetne zadeve, ki je na dnevnem redu. O eni predmetni zadevi sme govornik govoriti le enkrat in ne delj kot 5 minut, izvzemši s posebnim dovoljenjem konvencije. Predlagatelj ima zaključno besedo. 8) Vprašanja, medklici, žaljive o-pazke ali kakršnokoli motenje govor-nilia, ki ima dovoljenje govoriti, ni dovoljeno. Vsakega, ki moti govornika, mora predsednik posvariti; če nadalje moti dnevni red, ga izključi od tedanjega zasedanja ali mu odkloni prijavljeno besedo; za nadaljne prestopke ga sme konvencija kaznovati z odvzetjem mandata, kar pomeni tudi izgubo vožnjih stroškov. V tem smislu je kaznjivo tudi nedostojno vedenje na zasedanju ali izven zasedanja in vsi prestopki članov zbornice, ki so na škodo SSPZ. 9) Nujna zadeve imajo prednost pred rednimi. Predsednik odloča, če je zadeva nujna. 10) O vseh predlogih mora glasovati vsaki član zbornice; kdor se vzdrži glasovanja, mora navesti vzroke. 11) Na konvenciji sprejeti predlogi so pravomočni in neovrgljivi. Porušiti jih more le konvencija sama s 2/3sko večino. Dodatki k predlogom so dovoljeni. 12) Poimensko gla.sovanje se ima vršiti na predlog enega člana, ako za predlog odglasuje polovica članov konvencije. 13) Pred no se glasuje o kakem vprašanju ali predlogu, mora isti biti pod-pii-an od najmanj enega člana. Ako so predlogi posebne važnosti, sme predsednik zahtevati od predlagaltelja, da jih predloži spisane. 14) Vsi predlogi, pravila, resolucije in drugo mora biti sprejeto z nadpo-lovično večino glasov, da postanejo pravomočni. Izvzete so zadeve, ki po korporacijskih zakonlli in ustavi te Zveze zahtevajo višje število glasov. 15) Konvenčni predsednik odloča pri enakosti glasov v vseh javnih glasovanjih; pri tajnih volitvah pa ima glas kot vsakdo drugi, če hoče sam govoriti, mora odstopiti svoje mesto za dotični čas svojemu namestniku ali podpredsedniku. Deset minut odmora. Br.'Grill pozove poverilni odsek, da poda svoje poročilo. Br. Pucelj (26) poroča, da je navzo-čUi polnomočnlh dvanajst glavnih odbornikov in 55 delegatov in delegatlnj. Br. Victor Skubic od društva št. 1 v smislu pravil 2. točke, 2. člena, ni u-pra\ ičen biti delegat, ker ni zavarovan za bolniško podporo. Br. John Pollock od društva št. 87 pa nima poverilnice. Br. Grill pojasni, da je sestra Angeline Pevc od Vrtca št. 1 dobila na-grari.o, po kateri bi bila tudi upravičena do častne delegatske pravice na konvenciji. Odločila pa se je, da se udeleži Atletskih Iger S. S. P. Z. v Chicagu. Imenovana zasluži vse priznanje za svoje zaslužno delo v Vrtcu. (Odobravanje.) Razvije se razprava o delegatski pravici brata Skubica. Imenovani pojasni, da je društvo pri stvari povsem nedolžno. Petindvajset let je že v društvu in Zvezi, in boli ga, da bi mu taka točka, ki sploh ne spada v pravila, vzela pravico do zastopstva. Br. John Kvartich prizna, da ta točka ne spada v pravila, in bo za v bodoče ta konvencija to lahko popravila. Mnenja je, da konvencija kot najvišja instanca lahko sprejme brata Skubica kot polnomočnega delegata. O stvari govorijo tudi bratje Sto-kel, Pucelj (26), Michael Vrhovnik, Zaitz, Grill, Medved in sestra Kramer. 1 Br. Fritz predlaga, da se tozadevno točko pravil začasno suspendira in brata Sltubica odobri kot delegata. Br. Bernik predlaga dodatek temu predlogu, da se imenovano točko a-mendira in o tem obvesti državni za-varovalnin.ski oddelek v Springfieldu, tako da ne bo kakega nesoglasja. — Br. Fi-itz sprejme dodatek k svojemu predlogu. — Sestra Stonich podpira predlog z dodatkom. Predlog brata Pritza z dodatkom brata Bernika je .soglasno sprejet. Brat Skubic je torej potrjen kot pol-nomočni delegat društva št. 1. Obenem se amendira točka 2, člen 2. pravil in o tem obvesti illinoiški zavaro-valninski oddelek. Br. Pollock poroča, da je svojo po-verilnico pozabil doma, da pa je bila poslana za njim in bo vsak čas dostavljena. Br. Medved predlaga, da se brata Pollocka sprejme kot polnomočnega zastopnika društva št. 87. — Sestra Rack podpira. — Soglasno sprejeto. Br. Pucelj poroča v imenu poverilnega odseka, da je navzočih 69 polnomočnlh delegatov in glavnih odbornikov in ena častna delegatinja, in sicer; Vatro J. Grill, gl. pred. John Kvartich, I. podpred. Rudolph Lisch, II. podpred. William Rus, gl. tajnik M. G. Kuhel, gl. blagajnik Michael Vrhovnik, gl. nadzornik William V. Candon, gl. nadzornik Frank Laurich, gl. nadzornik Anton Zaitz, gl. porotnik Steve Mauser, gl. porotnik Vincent Pugelj, gl. porotnik Dr. F. J. Arch, gl. zdravnik Victor S. Skubic, dr. št. 1 Peter Bernik, dr. št. 1 Matt Zoran, dr. št. 3 John Kocevar, dr. št. 5—7 Joseph H. Grills, dr. št. 10 Andrew Maren, dr. št. 11 Antonla Rack, dr. št. 13-131 Joe Grošelj, dr. št. 14 John Skoff, dr. št. 16 Andrew Krvina, dr. št. 18-151 Joseph Fritz, dr. št. 19 Krist Stokel, dr. št. 20 Anton Wapotich, dr. št. 20 Erasmus Gorshe, dr. št. 20 Steve Skorjanc, dr. št. 22 Yernej Vidergar, dr. št. 24 John Marn, dr. št. 24 Frank Pucelj, dr. št. 26 Mike Yakin, dr. št. 26 Anton Selak, dr. št. 35 Frank Medved, dr. št. 37-107 Joseph Tekstar, dr. št. 41 Barbara Kramer, dr. št. 46 Amelia Stonich, dr. št. 47 Frank Štrukelj, dr. št. 48 Luka Verhovnik, dr. št. 54 Math Koščak, dr. St. 63 Mike Stern, dr. št. 80 John Pollock, dr. št. 87 Earnest Kvartich, dr. št. 80-237 Frank Andolšek, dr. št. 100 Frank PozerI, dr. št. 101 Peter Dolenc, dr. št. 113 Mike Kobal, dr. št. 117 Agnes Jerič, dr. št. 120 Philip Proger, dr. št. 126 Ivan Čeh, dr. št. 140 Anton Lavrich, dr. št. 146 Frank Putzel, dr. št. 149 Sylvia P. Skedel, dr. št. 162 Felix Jurjevec, dr. št. 172 Frank Poravne, dr. št. 176 John Rugel, dr. št. 178 Joseph Dolinar, dr. št. 189 S. M. Tisol, dr. št. 197 Ann Opeka, dr. št. 198 Charles F. Koman, dr. št. 198 Anton Gruden, dr. št. 204 Joseph Potsch, dr. št. 205 Peter J. Kranitz, dr. št. 209 Tony Leasck, dr. št. 219-222 Andrew Grum, dr. št. 220 Frank Kastelic, dr. št. 225 Victor Zupančič, dr. št. 227 Thomas Naumshek, dr. št. 230 Josephine Ambrose, dr. št. 235 Mildred Lavrich, častna delegatka od Vrtca št. 3 Br. Grlu ugotovi, da je konvencija polnomočna. Preide se torej na volitve konvenčnih odborov. Za mesto konvenčnega predsednika sta imenovana brata Stokel in Grlll. —Br. Stokel sprejme imenovanje. Br. Grlll odkloni Imenovanje, ker smatra, da bo lažje sledil razpravam in nudil pojasnila, ako nI zaposlen z vodstvom konvencije. Br, Stokel je proglašen za predsednika konvencije. Ni ugovora. Za mesti dveh podpredsednikov so Imenovani bratje: Grum, Medved, John Kvartich, Zupančič, ses. Kramer, Zaitz In Koman. Sprejmejo bratje Grum, John Kvartich, Zupančič in Koman. Brata Grum In Gorshe sta mnenja, da bi naj drugI podpredsednik bil Izvoljen Izmed delegatov, ki zastopajo angleško poslujoča društva. Br. Candon predlaga, da se voli oba naenkrat. Br. Pucelj (26) podpira. Soglasno sprejeto. Poverilni odsek pobere glasovnice In ko prešteje glasove, poroča, da so prejeli: Grum .......... 28 glasov Kvartich ....... 37 glasov Zupančič ...... 17 glasov Koman ........ 50 glasov Br. Grlll progla.si brala Komana kot prvega In brata Kvartiča kot drugega podpredsednika. Za mesto konvenčnega tajnika so imenovani bratje Bernik, Llsch, Candon, Grum in Pucelj (26). Imenovanje sprejme brat Bernik, ki ga br. predsednik proglasi za konvenčnega tajnika. — NI ugovora. Br. Grlll pojasni težkoče glede zapisnikarjev na konvencijah ter poroča, da je glavni odbor najel za zapis- nikarja brata Zupan, člana društva št. 1. Br. Bernik opozori na pravila, ki določajo, da se Izbere zapisnikarje izmed delegatov. Da ne bo kakih nesporazumov, predlaga, da se amendira pravila v tem slučaju ter se potrdi brata Zupana kot zapisnikarja. — Br. Gorshe podpira. Br. Pucelj (26) ugotovi, da pravila dajejo konvenciji pravico izbirati odbore in zapisnikarje. Br. Grill odloči, da se smatra brata Zupana za zapisnikarja, in ako potrebno, se amendira tozadevno določbo pravil v smislu Bernikovega predloga. Ni ugovora. Br. Wapotich predlaga za drugega zapisnikarja brata Gorsheta. Br. tiorshe pojasni, da, je pripravljen sprejeti zapisnikarstvo, ako konvencija dobi koga, da bi čital pravila mesto njega. Br. Pucelj (20) dvomi, da bi br. Gorshe mogel izvrševati dvojno delo. kajti ne bo potrebno le čltatl pravila, ko pride to na dnevni red, temveč tudi pojasnjevati.' Br. Rus želi, da bi br. Zupan pojasnil, če bi bil pripravljen sam voditi zapisnik. Br. Zupan mi.sli, da bi lahko vodil zapisnik vseh sej, pod pogojem, da so vsa poročila in vsi važnejši predlogi predloženi v pisani obliki. In da se ne zahteva, da se zabeleži v zapisniku malenkostne stvari in ponavljanja. Br. John Kvartich predlaga, da ima konvencija le enega zapisnikarja. Podpirano in soglasno sprejeto. Br. Rus smatra za umestno, da se določi primerno plačo, do katere je zapisnikar upravičen. Br. Wapotich predlaga, da se določanje plače prepusti tozadevnemu odseku. Br. Pucelj (26) podpira. Br. Grlll pojasni, da je važno, da zapisnikar ve, kako plačo dobi. Pri glasovanju je z večino glasov sklenjeno, da ta seja določi plačo zapisnikarja. Br. KuhelJ predlaga tri dnevnice, to je $18. Nadalje je predlagano $12 dnevno. Br. Stern predlaga $15 dnevno. Pri glasovanju Je predlog za $15 dnevno sprejet z 39 glasovi. Na vprašanje brata predsednika pojasni br. Zupan, da se pač mora zadovoljiti s sklepom konvencije, četudi plače ne smatra primerne za ogrdfn-no delo. Br. Rus predlaga, da zaključek ostane, da pa se pričakuje, da odsek za plače po svoji uvidevnosti določi dodatno odškodnino za zaplsnikarsko delo. Br. predsednik zaključi sejo ob 12. opoldne. 2. SEJA 18. maja 1936 popoldne Br. predsednik Grill otvori sejo ob 11. popoldne in pozove konvenčne uradnike, da zavzamejo svoja mesta. Konvenčni predsednik br. Stokel se zahvali za zaupanje, ki mu je Izkazano s to službo, in obljubi, da bo vestno in nepristransko vodil konvencijo. Pripetilo se bo morda, da se bo kedaj zmotil ali koga prezrl — toda tega ne bo storil namenoma. Zeli, da bi se razpravljalo stvarno, točno In kratko, tako da se lahko konvencija še ta teden zaključi In da se vrnemo k svojim dra^m. Konvenčni tajnik br. Bernik čita i-mena glavnih odbornikov in delegatov. Navzoči so vsi kot na prejšnji seji. Br. Stokel vpraša, kaj želi delegacija, da se zapiše v zapisniku: ime ali številka? Br. Medved predlaga, da se navede z imenom one, ki stavijo važne predloge. Podpirano. Soglasno sprejeto. Br. Kuhel vpraša, kaj se namerava storiti glede zapisnika v angleščini. Br. Stokel pojasni, da se bo kasneje prevedlo zapisnik v angleščino in seveda to delo posebej plačalo. Br. Stokel imenuje brata Koščaka za reditelja. Br. Stokel pozove brata Bernika, da' prečita brzojavne in druge pozdrave. Vpraša nadalje, ali se naj pismene pozdrave prebere ali samo navede imena in društvene številke. Br. Medved je mnenja, da se da veliko časa prihraniti, ako se samo omeni imena oziroma številke. Br. Pucelj (26) pa smatra, da že ljudnost zahteva, da se prečita pozdrave onih, ki so se potrudili s pisanjem. Br. Stokel odloči, da je razvidno, da Je vičlna za čitanje vsega, torej se bo vse prečltalo. Br. Bernik prečita brzojavne pozdrave društva št. 46, člana Ferda Glojeka od društva št. 24, Vincenta Calnkarja, predsednika S. N. p. J., Antona Zbašnika, tajnika J. s. K. J. in Ivana Mladinea v lastnem imenu in v iijnenu Narodnega adresarja. Nadalje sledeče pismene pozdrave: od društva št. 225 J. S. K. J.; od brata Matha Veharja, predsednika društva št. 214; od društva št. 199 S. S. P. Z.; od Pi-anka Skoka Iz West Allls, Wis., in od Rada Stauta, urednika "Jugo-slovenskega Obzora." Pozdravi so vzeti na znanje. Br. Zaitz vpraša, kako se namerava priobčiti zapisnik. Ali v glasilu v o-brokih ali pa skupno v knjigi? Br. Gorshe predlaga, da se objavi celokupen zapisnik hkrati v glasilu. — Podpirano. Br. Candon protipredlaga, da se priobči zapisnik v obrokih v glasilu. — Podpirano. Br. Pucelj (26) misli, da bi bilo najboljše, če bi se objavilo v glasilu le važnejše podatke oziroma izčrpek, celokupen zapisnik pa se naj objavi v knjigi. Br. Candon pojasni, da se zapisnik lahko natisne v glasilu in isti stavek (svinec) porabi pozneje za knjigo, s čemur so stroški znatno znižani. Pri glasovanju je predlog brata Can-dona z večino glasov sprejet. Br. Stokel ugotovi, da je na dnevnem redu volitev članov v odsek za prošnje In pritožbe. Vpraša, koliko članov želi zbornica v tem odseku. Br. Zupančič predlaga, da se izvoli pet članov. Br. Koščak podpira. Brez ugovora sprejeto. Imenovani so bratje in sestre: Lisch, Dolinar, ftrum. Medved, Wapotich, Zupančič, Jurjevec, Lavrich, Vidergar, Opeka, Skedel, Andolšek In Poravne. Sprejeli so bratje: Dolinar, Zupančič, Jurjevec, Lavrich In Poravne, in br. Stokel jih na predlog brata Kuhla proglasi za izvoljene. NI ugovora. Na dnevnemu redu je volitev odseka za pregled poslovnih knjig. Br. Lavrich predlaga, da se izvoli v ta odsek tri člane. Podpirano in brez ugovora sprejeto. Imenovani so bratje John Marn, Wapotich, Putzel (149), Ernest Kvartich, Pollock in Grum. Sprejmejo bratje Grum, Putzel in Pollock ter so proglašeni za Izvoljene. Brez ugovora Je sklenjeno da se v odsek za resolucije izvoli tri člane. Imenovani so bratje Kuhel, Lisch, Zaitz, Wapotich, Skubic, Grlll, Skoff, Arch In Tisol. Sprejmejo in so proglašeni za izvoljene bratje: Kuhel, Li.sch in Wapotich. Br. Selak predlaga, da se v odsek za plače izvoli tri člane. Podpirano. Protipredlagano je, da se Izvoli pet članov v ta odsek. Z večino glasov je sprejeto, da se izvoli tri člane. Imenovani so bratje in sestre Skorjanc, Tekstar, Kramer, Pucelj, Mauser, Medved, Vrhovnik, John Marn, Skubic in Štrukelj. Sprejmejo bratje Tekstar in Skubic ter sestra Kramer, ki Jih br. konvenčni predsednik proglasi za izvoljene. Br. Grlll začasno zavzame predsedniško mesto ter predstavi baš kar do-šlega sodnika Karla. Na kratko popiše njegovo delo na polju bratskih organizacij. Sodnik Karel, ki vkljub svojim 72 letom zgleda kot kak petdesetletnik, v iskrenih in prepričevalnih besedah oriše svoje požrtvovalno delo za slovanske bratske organizacije in za bratske organizacije sploh. Bil je predsednik National Fraternal Congressa In Je še predsednik državnega bratskega kongresa In krajevne bratske zveze, če bi vse slovanske bratske organizacije nastopale složno, bl njih glas in vpliv segel daleč. On je češkega porekla— torej se pretaka po njegovih žilah slovanska kri kot po naših. Bratske organizacije imajo pred seboj razne težke probleme, najresnejši med njimi je pa davek, s katerim grozijo razne države. Tak davek je krivičen—naše organizacije niso ustanovljene za dobiček, pa Je denar za tak davek vzet iz ust sirotam in vdovam. Kot sodnik ima dovolj prilike videti, kako tragično je, kjer mož ni zavarovan, pa se zgodi nesreča in ostane za njim le kopica otrok. Svoj delokrog moramo razširiti in proti skupnim problemom skupno nastopati, pa bo uspeh naš. če se dobro premisli, pa vidimo, da je najboljša investicija članarina v bratski organizaciji kot Je S. S. P. Z. Cela vrsta zavarovalnih družb Je bankrotirala, toda Izmed vseh bratskih organizacij Je depresija prisilila le dve k združenju. — Celokupno delegacijo vabi, da se v Milwaukee ju tudi razvedri In nekoliko razgleda; to zasluži s svojim vestnim delom. Razkazall nam bodo svoje pivovarne, vredno je pogledati sodno palačo, ki je stala $10,-000,000 in je ena najboljših na svetu. Br. Grill se zahvali sodniku za njegov vzpodbudna izvajanja, ki so žela velik aplavz. Konvenčni predsednik prevzame zopet vodstvo ter predstavi Vlctorja Petka. G. Victor Petek je vesel, da more v imenu jugoslovanske podporne zveze Sloge pozdraviti delegacijo In glavne odbornike S. S. P. Z. v tem prijaznem mestu, ki je menda edino mesto te velikosti v Ameriki, da je popolnoma čisto vsake politične korupcije, to pa. ker ga uisravljajo delavci. Navzoči ste—pravi—predstavniki organizacije,, ki Je orala ledino, ki je razširjala svobodno misel v prid svojega članstva in v prid delavstva v splošnem. Pred seboj imate važne probleme, kot mi in kot druge naše bratske organizacije. S svojim harmoničnim delom bo-dete dosegli uspeh In pokazali bodete zopet, da kot delavci znate reševati svoje probleme. Vztrajajte na vaši poti, utrjujte temelje vaših pionirjev. Br. Stokel se zahvali za pozdravni govor, ki je bil sprejet z navdušenim ploskanjem. Br. Stokel predstavi Alvina Glojeka, odvetnika jugoslovanske podporne zveze Sloga, ki si šteje v čast, da je lahko med nami. Zeli, da bi si en popoldne vzeli prosto, tako da nam lahko razkažejo zanimivosti mesta. Naši ljudje so tu dobri in aktivni tako na društvenem kot delavskem oziroma političnem polju. Br. Stokel se zahvali odvetniku Glo-Jeku za vabilo, ki je bilo z zadovoljstvom sprejeto na znanje. Br. Stokel ugotovi, da so na dnevnem redu poročila glavnih odbornikov. Ker so bila ta poročila izročena vsem delegatom v mimeografiranl obliki in jih je torej vsak lahko preči-tal, smatra, da nI potrebno poročila tu ponovno čltatl. Br. Zupančič predlaga, da se poročila glavnih odbornikov vzame na zna- nje in vsem sedanjim glavnim odbornikom izreče zaupnico. — Br. Kocevar podpira. — Enoglasno sprejeto. Poročilo Klavnega predsednika 9. redni konvenciji SSPZ Bratje in sestre: Naloge, pred katerimi stoji bratska podporna organizacija, sestoječa iz naseljencev In njihovih otrok v deželi kot je Amerika, se mora opredeliti v dva razreda. Temu se ne da Izogniti, in zgodovina naše SSPZ, kot vsake druge sllčne podporne organizacije med nami, to potrjuje. V prvi razred spadajo vprašanja izključno poslovnega značaja. Od načina, kako dobro jih rešujemo, od visi direktno finančni položaj organizacije in njen gmotni uspeh ali neuspeh. To se pravi, koliko se zahteva od članov, da plačuje organizaciji, kako se zaupani denar investira, in kaj nudi organizacija članom za denar, ki ga ji plačujejo. Pri odločanju vprašanj tega značaja mora odločati vedno edino hladen razum, opirajoč se na skušnje preteklosti in na možnosti bodočnosti. če hočemo biti konservativni v zahtevah na članstvo, moramo biti konservativni tudi v dajatvah. Gola simpatija je brez pomena. NI vprašanje, kaj bl radi storili, ampak kaj smemo storiti, ne da bi ogrožali stabilnost organizacije. Gospod arska stran organizacije mora biti takšna, da bodo vsi člani brez Izjeme Imeli enak občutek varnosti. Danes nam mora biti predvsem na tem, da zaščitimo interese onih, ki sedaj stopajo v organizacijo. To nI le pravično, temveč tudi edino pametno, kajti koncem konca ne more biti oškodovan noben del članstva, ne da bl prej ali slej vsi ne trpeli posledic. To moramo imeti vedno pred očmi v naših razmo-trivanjih. Poleg teh čisto poslovnih nalog pa ima taka organizacija, kot je SSPZ, še druge funkcije, ki so sicer indirektne, ampak vsled tega nič manj nujne. Ml ne moremo in ne smemo pozabiti, da smo Slovenci in otroci Slovencev. Mi ne moremo in ne smemo pozabiti, da spadamo v razred delovnega ljudstva. Kot taki imamo gotove odgovornosti, ki segajo preko našega poslovnega delokroga. In jaz sem eden Izmed onih, ki so trdno u-verjeni, da ta stran našega udejstvo-vanja pri SSPZ rabi novega živega poudarka. Prvič, ker je to edino pravilno, in drugič, ker sem globoko prepričan, da Je tudi materljalnl napredek organizacije tesno povezan z razumevanjem in naglasom, ki ga bomo dali tej fazi našega dela. Zanikati nekaj, oziroma skušati zanikati nekaj, kar je fakt, ni nikoli dobro. Poglejmo faktom v obraz, pa bomo vedno stali na trdnem. V naslednjem bom skušal podati nekaj misli glede naših nalog prve, kot druge vrste, I Pojavilo se je gibanje za premestl-I tev glavnega sedeža naše organizacije Iz Chicage v Cleveland. Ali smo pripravljeni za ta korak? Kakšni argumenti obstoje za In proti? I Chicaga je metropola ameriškega 'srednjega zapada, dočim Je Cleveland ' metropola slovenstva v Ameriki. Jaz . za svojo osebo ne verujem, da katerokoli mesto poseda kakšno magično I formulo, ki bi komu ali kaki organi-.zaciji jamčila uspeli, če mi kot člani I ne bomo delali za napredek organiza-I cije, ista ne bo napredovala, pa naj se njen sedež nahaja v Chicagu ali Clevelandu. To je temeljno. Vendar ' so gotove okolščlne, katerih nI mogoče prezreti pri razmotrlvanju tega vprašanja. Meni n. pr. se zdi, da so možnosti za napredek organizacije boljše in večje v Clevelandu, ker Cle-, veland Je faktlčno največja naselbina Slovencev v Ameriki In faktlčnl cen-I ter našega narodnega življenja. Slu-I čaj je nanesel, da so se Slovenci v večjem številu naselili ob obali Jezera Erie, kot pa ob obali jezera Michi-I gan, ali kot kje drugje na ameriški j celini. Ni dvoma, da Slovenci v Clevelandu bodo dalj časa ohranili svojo narodno Identiteto, kot v drugih manjših in manj kompaktnih naselbinah. Navzlic temu Clevland nima slovenske podporne organizacije z narodnim delokrogom, daslravno imajo vse naše organizacije tam svoja najmočnejša društva. SSPZ ni nobena Izjema. Zdelo bl se torej, da organizacija z narodnim delogrokom, ki bl se prva nastanila v Clevelandu, bl Imela nekakšno psihološko prednost nad drugimi in boljše prilike — ako bl jih znala porabiti — da pritegne k sebi novi rod amerlšklli Slovencev, katerega je v Ohio In sosednji Pennsylvanl-jl na tisoče, kot pa organizacija, ki nima tako direktne in intimne stike z aktualnim in prospektlvnim članstvom. In še nekaj. Moje mnenje je, da osebe, ki so stalno nameščene v uradu kake naše bratske organizacije, niso samo uradniki, temveč so, ali bl morali biti v eni ali drugI obliki tudi voditelji naroda. Saj so vendar naše podporne organizacije hrbtišče in ogledalo vsega drugega našega javnega udejstvovanja. Uradniki podporne organizacije, ki so taktični, si pridobijo prijateljstvo in simpatije širših plasti naroda, jačljo čut skupnosti v naselbini in tako direktno in Indirektno gradijo bodočnost organizaciji s katero so Identificirani. V vsaki naselbini prevladuje tista skupina, ki Inia boljše In sposobnejše voditelje. Mnogo je slovenskih naselbin v Ameriki, ki so bile nekoč polne življenja, danes pa nI več slišati o njih. Zakaj? Zato, ker jim manjka voditeljev. Naselbine, ki so nekoč nudile plodno polje za napredne orga- nizacije, prihajajo pod upliv reakcije. To ni sicer nič veselega, ampak Je resnično. Jaz slučajno živim v Clevelandu, In lahko rečem, da poznam njegov značaj, njegove vrline in tudi njegove slabosti. Glede enega sem prepričan* kdorkoli bo znal pridobiti odločilen vpliv nad Slovenci v Clevelandu, tisti bo končno izvajal največji uphv nad organiziranim življenjem ostalih Slovencev v Ameriki. Krogi, ki niso naklonjeni organizacijam takšnih smernic, kot jih ima SSPZ, se tega dobro zavedajo. Kdor zasleduje razmere, mi no bo ugovarjal. Ali se tudi mi? In kje bo naše polje, če ga prepustimo nasprotniku To w pravi, ako nočemo žrtvovati svojega značaja kot organizacija napredno mislečih Slovencev ter se vreči v popolno brezbarv-nost? • Iz tega razloga smatram, da bi bila premestitev sedeža SSPZ v Cleveland velikega pomena. Sme se pričakovati, da bi tak korak navdal organizacijo z novim življenjem, in istočasno bi dal oporo naprednemu elementu med nami tam, kjer bl laka opora največ zalegla. Zdi se mi tudi, da bl ta korak pripravil pot k eventualni spojitvi SSPZ s kako drugo Slovensko organizacijo. Podajam te razloge iz čuta dolžnosti kot član te organizacije in kot napredno misleč Slovenec v Ameriki. Ako se bo konvencija strinjala z menoj, bom hvaležen. Ako odloči drugače, se bom pokoril volji večine, ki je najvišji zakon za vsakega izmed nas. Za nobeno ceno pa vsled tega vprašanja ne sme priti do notranjih nesoglasij, pa bila odločitev taka ali taka, ki bi bila škodljiva interesom organizacije. Drugo vprašanje. l\i mu bo 9. redna konvencija posvetila več razmišljanja kot kdaj prej, je vprašanje samostojnega glasila. Kot veste, sem jaz urednik sedanjega glasila "Enakopravnosti." Zato vem in lahko rečem, da je glasilo lojalno .^.talo za organizacijo, na drugI strani pa jo bila naklonjenost organizacijo listu v veliko gmotno in moralno podporo. Možno je, da bi Cleveland danes ne imel napred-negii dnevnika, ako bl Enukopravnoi;t ne bilo glasilo SSPZ. Svota, ki jo je organizacija plačevala listu sicer ni velika v primeri s stro.škl, ki so zvezani z izdajanjem dnevnika, toda bila je gotov dohodek, in to je, kar v kritičnih časih, skozi katere je šla dežela, v preteklih letih, največ šteje pri vsakem podjetju. V:.e to pa seveda ne spremeni dejstva, da je samostojno glasilo zaželjiva ustanova pri vsalil podporni organizaciji. Ako' je Organizacija pripravljena prevzeti odgovornost za večje stroške, ki bodo nastali ■/, Izdajanjem lastnega glasila, potem ga dajmo ustanoviti. Dobro ill skrbno urejevano glasilo v obliki tednika bi brez dvoma dvignilo ugled organizacije in s tem prilike za njen napredek. Bolj važno kot kje bo sedež organizacije lil bolj važno kot glasilo pa je, kako razširiti delokrog organizacije. Skušnje zadnjih štirih let so nam bolj pokazale kot kdaj prej, da s kampanjami, kakršne so običajne med nami, ni mogoče doseči 1.ollko kot bi bilo želeti ali pričakovati. Edini vir novega članstva v bodočnosti je naša mlada generacija. In dosežemo ga edino v krajih, kjer že imamo stara, slovensko poslujoča društva. V krajih, kjer zveza nima svojih starih postojank, je agitacija zelo težka ali celi nemogoča. Jasno ,je torej, da bomo morali na I tej konvenciji podvzetl deflnitivne korake, da bomo imeli instrument za organiziranje društev v krajih, kjer jih do.slej še nimamo, čas, ko se je ta I posel lahko prepustilo "prostovoljcem." pa Je minul. Doba plonirstva, ko so se posamezni navdušeni člani selili iz kraja v kraj ter ustanavljali nova društva, je za nami. Razmere so se spremenile. Treba bo torej misliti na stalne organizatorje, ki se bodo posvetili delu za napredek In razširjenje organizacije. Ker pa je to za nas novo polje, še nekaj nepreizkušenega, bo seveda potrebno, da glavnemu odboru daste prosto roko, da bo .sistem lahko od časa do časa spreminjal, kakor se bo videlo, da je bolj praktično in koristno. Jaz smatram to vprašanje \'ltalne važnosti za naš bodoči napredek. Z njegovo rešitvijo ne smemo odlašati. Rešiti ga moramo tukaj na tej konvenciji. čez štiri leta bo morda prepozno, gotovo pa bo mnogo zamujenega. So še drugi problemi, v katerih podrobnost se ne bom spuščal, ker smatram, da so drugi glavni odborniki, ki so v dnevni stiki z upravnimi posli, bolj kompetentnl govoriti o njih avtoritativno, pač pa se jih želim dotakniti na kratko. Zadnja konvencija je odprla pot za uvedbo American Experience lestvice^ in kot znano, so vsi člani, ki so bili od tedaj sprejeti, zavarovani na podlagi te lestvice. S prestopi Iz starega v novi razred zavarovanja je danes nad polovico članstva zavarovana pod novo ali "B" lestvico. Zdaj bo treba iti za korak naprej in uveljaviti American Experience lestvico za vse članstvo, ker Jasno Je, da ako tega sami ne storimo, nas bodo itak prisilili novi zakoni. JCot razumem, novi zakonik, ki regulira poslovanje bratskih organizacij v Illlnolsu, to že zahteva. Poleg tega nam je s tem zajamčena solventnost. Starejšim članom, ki bl ne zmogli višjega asesmenta pod načrtom "B", STRAN 1. ENAKOPRAVNOST s. junija, 1936. ZAPISNIK naj se da priložnost, da znižajo svojo police. Ako obstoji kak drug in bolj zadovoljiv način, vam bo gotovo poročal glavni tajnik. Vsekakor pa je ta reforma neizogibna. Prvi korak, ki ■smo ga napravili v tej smeri pred štirimi leti, nas je rešil pasivnosti, ki je resno ogrožala organizacijo. Na-claljni logični korak bo stabiliziral organizacijo v celoti; prinesel bo enakost za članstvo na celi črti. Nima pomena, da bi odlašali z nečem, kar vemo, da bo moralo priti. Dober vzgled je 2-dolarski bolniški sklad. Zadnja konvencija ni iniela poguma da bi ga odpravila, akoravno je bilo jasno, da se bo to moralo zgoditi, nakar se je moral glavni odbor poslužiti indirektne poti za njegov razpust. Naš starostni sklad, katerega smo ustanovili pred osmimi leti, se nahaja v krizi. O njem se jo pred konvencijo razmotrlvalo v glasilu več kot o katerem drugem posameznem vprašanju. Po mojem mišljenju je načrt, ki ga je predložil glavni blagajnik br. Kuliei najbolj praktičen, razen če smo pri volji zvišati prispevke v ta sklad, o čemur pa dvomim. Da bi ta sklad odpravili ali združili z dobrodelnim, se mi ne zdi priporočljivo. Ohranimo ga pri življenju kot živ izraz bratske ideje: morda bomo kdaj pozneje sposobni več storiti zanj, kot smo sedaj. Važno in težavno je investicijsko vprašanje. 2e na zadnji konvenciji sem poročal, da je naš investicijski sistem okoren, ker glavni predsednik, ki je soodgovoren z drugimi člani upravnega odbora za investicije, ni stalno nameščen v glavnem uradu in je bilo toraj kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev za praktične s vrhe omenjeno na čas sej, ki se vršijo štirikrat na leto. Zadnja leta, odkar jc predsednik nadzornega odbora zaposlen kot pomočnik v glavnem uradu, je on pravzaprav v večji meri odločal glede investicij, kot pa glavni predsednik. S tem se je napravilo način investicij bolj prožen in prilagodljiv razmeram. To je bila nekakšna nujnost na uredba, ki je prišla avtomatično in jaz ji nisem ugovarjal. Stvar omenjam, ker je potrebno, da konvencija to vprašanje definitivno reši, da ne bo razlike med prakso in določbami pravil. Z investicijami se tu ne bom podrobneje bavil. Rečem naj le, da smo se v tem pogledu držali konservativnih načel. Tej taktiki bo najbolje slediti tudi v bodočnosti. Ni treba še posebej opozarjat!, da je krepak mladinski oddelek prvi pogoj za napredek organizacije. SSPZ mu je izza zadnje konvencije posvečala znatno pozornost ter v ta namen odredila ustanovitev posebnih mladinskih društev ali "Vrtcev". Teoretično ima vsako društvo odrafrlili tudi svoj "Vrtec", v praksi sievrdn .se tega še no izvaja. Br. Anion Zaitz, predsednik porotnega odseka, zasluži posebno priznanje za zanimanje, katerega jc posvetil tenui problemu. Da je problem ros .skrajno važen, dokazujejo številke; izza zadnje konvencije je bil mladinski oddelek glavni vir naše rasti; ampak medtem, ko je v razdobju med 7, in R. konvencijo število mladinskih članov stalo na isti višini— leta 1927. smo jih imeli 3,277, leta 1931 pa 3,281— pa smo koncem leta 1935 imeli v mladinskem oddelku 2,284, torej padec za tisoč v teku štirih let. To pomeni, da nismo s črpanjem tega oddelka skrbeli za vsporeden narastek novega član.stva. Najti moramo pot, (!a se ta tendenca ustavi. Voda se no da dobiti iz usahlega studenca. Da se naš studenec ne posuši, svetujem nekaj konkretnih in praktičnih pripomočkov. 1. Glavni urad naj dobi stalno moč, ki bo v prvi vrsti imela odgovornost zu pospeševanje "Vrtcev". On naj bi Cledal, da ima sleherno društvo v organizaciji aktiven "Vrtec". 2. Izda naj se čim prej mogoče posebno knjigo s primernim čtivom v slovenskem m angleškem jeziku, ki bo olajšalac delo upraviteljem. S tako knjigo v roki bi skoraj vsakdo, ki ima ve.sclje, lahko postal uspešen upravitelj "Vrtca". Prepričan sem, da bi dane« imeli veliko več aktivnih "Vrtcev", ampak člani se boje lotiti dela, ker ne čutijo žadostne sposobnosti za ta posel. Taka knjiga bi bila zlasti neprecenljive vrednosti v manjših naselbinah. S pomočjo te knjige bi "Vrtci" delno dobili značaj slovenskih šol, kakoršne so vodi v par večjih naselbinah. Mi moramo dati naši mladini nekoliko pouka o zgodovinskem in kulturnem ozadju naroda, iz katerega izhaja. Le na ta način bomo vzgojili nov rod, ki bo čutil lojalnost in odgovornost napram ustanovam, ki t:o jih zgradili njih starši-naseljenci. 3. Vsak mejsec naj se izda posebna priloga uradnega glasila ali slična publikacija, ki bo živo ogledalo vsega dela, ki ga vršijo "Vrtci" in ki bo sistematično navduševala k njUiovi rasti, Vem, da bi izvršitev tega programa pomenila izdatne stroške. Toda prepričan sem tudi, da inteligentna izpeljava tega programa prinese večje koristi kot kaj drugega, kar moremo danes storiti. Pridobitev mladino za naše organizacije je poseben problem in nesmiselno je pričakovati, da se bo sam od sebe rešil num v prilog. Mislim, da nekaj nadaljnih besed o tem vprašavanju ne bo odveč. Nesporno in samo ob sebi uinljivo dejstvo je, da je danes v Ameriki mnogo več otrok slovenskih starisov, kot pa je bilo prvotnih naseljencev, kajti povprečna naša družina gotovo šteje pet otrok, raje več ko ftianj. če bi se vsaj polovico te mladino pridobilo za naSe organizacije, bi morale loto za letom naraščati, akoravno je ijiiheljuvanje ustavljeno, zgodovina zadnjih let pa kaže, da tnmu ni tako. Zakaj? Zato, ker nI bilo pravega voU- stva med nami, ker ni bilo dalekovid-nosti, vizije, tratili smo svojo energijo radi malenkosti, bili pa smo slepi za resnično vitalna vprašanja. Cesto smo bili tudi skrajno nerodiii in trmasti. In ne samo to: trkali smo se na prsa, kako napredni in svobodomiselni smo, svoje otroke pa smo pustili, da so zapadli nam čisto tujim vplivom. Tako se nam nudi danes često tragičen prizor, da sin in hči zavračata ali celo mrzita to, kar sta ustvarjala oče in mati. Bili smo površni in lahkomiselni. Zadnji čas, da pričnemo o teh rečeh resno misliti in potem tudi nekaj napraviti. Zasledoval sem angleško stran našega glasila in reči moram, da imamo v vrstah naše v Ameriki rojene generacijo nekaj razumnih in dosti obetajočih mladih ljudi. So to mladi ljudje z idejami in ideali. Morda še ni.so popolnoma orijentirani in uravnovešeni —in če niso, je krivda naša — toda v njih je opaziti nezmotljive znake bodočih voditeljev v našem javnem življenju. Upam, da 'bo SSPZ tista organizacija, ki bo ta problem, odnos med staro in mlado generacijo tako rešila, da bo vsem drugim za vzor in vzgled. Naša organizacija je več kot navadna zavarovalninska družba. Spočeta jc bila, ne le da nudi svojim članom materijalno pomoč, temveč tudi da propagira gotove lepe ideale. Tega ne smemo nikoli pozabiti. Živimo v hitro se spreminjajočem svetu vendar, resnica lahko nadene novo obleko, ampak kar je temeljno resnično in važno, ostane nespremenjeno. Temeljni fakti socialne in ekonomske važnosti danes' bolj kot kedaj prej izzivajo dalekovidnost in domišljijo vseh mislečih ljudi, starili in mladih. Mera in oblika izkoriščanja, kateremu je izpostavljen mladi ameriški Slovenec, utegne biti malo drugačna od one, kateri so bili izpostavljeni njegovi starši, ampak vzrok je isti: okrutnost človeka napram svojemu sočloveku. Naša naloga kot članov bratske organizacije, ako ta naziv ka.i pomeni, je, da pomagamo iskati rešitve iz tega zla. Slovenska Svobodomiselna Podpc.-na Zveza nosi lepo ime. Prizadevajmo si, da mu bomo dali pomen v njegovem najšii-šem smislu. Ce bomo to .storili, potem' bomo ostali zvesti vsemu, kar je najlepša in najboljšega v naši narodni dedščini, in prispevali bomo nekaj delinitivno vrednega novi civilizaciji Amerike. — V tem duhu, in zahvaljujoč se glavnim odbornikom in vsem članom za sodelovanje v dobi zadnjih štirih let, vas pozdravljam in želim, da bi bila 9. konvencija S. S. P. Z. najuspešnejša v zgodovini organizacije. Vatro J. Grill, glavni predsednik Poročilo 1. glavnega podpredsednika Cenjena zbornica devete redne konvencijo S. S. P. Z., Bratje in sestre: Kot prvi glavni podpredsednik na.5e bratske podporno organizacije SSPZ, me dolžnost veže, da Vam podam kratko poročilo o dobi zadnjih štirih let. Osma redna konvencija je poverila gl. odboru mnogo dela. Na sejah smo se skupno z ostalimi člani gl. odbora zavedali in zanimali, da smo po svoji moči vestno in točno izvrševali, kar je bilo v korist naše Zveze. Kar nismo mogli izvršiti, smo imeli za to tehnični vzrok. Zaradi združenja smo se bavili preveliko, kar ni nič koristilo organizaciji, temveč še celo škodilo. Vsled tega priporočam, da bodimo previdni na ti konvenciji, kaj se bo ukrepalo ali sklepalo glede združenja. Kar se mojega dela tiče, sem deloval in agitlral tukaj v mojem delokrogu, kolikor mi je čas dopuščal. Navzoč sem bil na vesh sejah tukajšnje federacije, kakor tudi na priredbah, ki so jih prii-ejala slovenska in angleško poslujoča društva. Povabljen sem bil na tri društveno slavnosti, katere so se vse izvršile v korist in napredek Zvezo. Ustanovil sem angleško poslujoče društvo "Progressors," št. 237, v Bridge-ville. Pa. Vedno sem v.spodbujal člane, da se naj zanimajo za pridobivanje novega članstva v društva, in za splošen napredek organizacije. Pomagal sem tudi v slučajih spoitnih iger, katere je izvajala naša mladina. Priporočam tudi, da konvencija u-krene, da se več pripomore za razvoj športnih aktivnosti, kajti imamo dokaz, da le s tem privabimo mladino, da bode pristopala v vi-ste naše organizacije S. S. P. Z. S tem zaključujem svoje poročilo. Kar se pa pravil tiče in drugih važnih zadev, se oglasim, kadar bodejo iste na dnevnem redu. Vaš John Kvartich. Report subniillc.d by the 2nd Vicc- Prcsidcnt to Convention Delegates Financial reports of Manifold National Meets held three successive years in three separate districts. Reports of the National Athletic Meets of the SSPZ, held in Chicago in 1933, Strabane in 1934 and Cleveland in 1935, is one of inspiring nature. Each year brought a more successful gathering of young element comprising our English - speaking lodges. Nothing has done more to create a better understanding of each other, of the Society and its purpose. Since the inception of the idea, started after our Eighth Regular Convention in 1032, the English-speaking movement seemed to grasp new life, a more important life in the organization and in its many problems. Many new and aggressive youth have been won into our ranks by new initiative created by youth with the aid of tho.se who realized importance of young blood to future progress of fraternal principles. Our National Meets have been one of the most important ))hases and tiiu protluct of tlie position estab- lished by the Pittsburgh convention —second vice-presidency. It was a new attempt by the Society and a newer one to those in whose hands the idea was bestowed. An individual can do a great deal to help develop a project but he alone cannot make it a working success. Upon this realization I found it extremely important to appoint on the National Athletic Board representatives from territories where activities of our English-speaking lodges were most felt. Two members were appointed who would cooperate in promotion of ideas most benevolent to our Society and whose efforts could be accepted as sincere and in the best interests of the members they would speak for. Michael Vrhovnik of Pennsylvania and Stanley Tlsol of Chicago gave their excellent support to new constructions and therefore were the most logical individuals to serve on the National Athletic Board to form a committee of three. In respect of each section that held national tournaments under the auspices of our Slovene Progressive Benefit Society one can rightfully say that respective members of the board received whole-hearted support from members of their locals. Figures, as published herewith, do not necessarily designate success or failure of the Olympic gatherings One will note the improvement of the figures in each successive year. What one can readily notice is progress, due mostly to knowledge accumulated from experience derived from the first attempt to our last. Considering the small sum received annually from the organization for the athletic fund ($250.00) our first three years have set a mark to shoot at. Unless a snag, or handicap, strikes our pace, and there is no substantial reason why it should, we ought to enjoy many years in expanding the territory of our first ventures. For the next four years there Is more to be done. We now have a good many active Vrtec lodges. We have a good many more new Eng-lish-speaking lodges. We also have many, many more active lodges. We cannot go back on our good past and on our Vrtec lodges, new English-speaking lodges or our awakened lodges. It lies upon you delegates to show your appreciation of what the English-speaking lodges have done and what can be done, not only by them, but by the juvenile mem- STATEMENT OF RECEIPTS AND DISBURSEMENTS OF THE FIRST SSPZ OLYMPICS HELD JULY 1933 AT CHICAGO, ILLINOIS RECEIPTS S. S. p. Z. Athletic Fund ...................$250.00 Souvenir Book Advertisements ..............................450.50 Trail Blazers and Victorians Olympic Dance . 34.92 Sale of Souvenir Books ............................................13.50 Entry Fees: Trail Blazers, Lodge No. 197 ........................1.00 Spartans, Lodge No. 198 ..................................1.00 Pirates, Lodge No. 234 ......................................1.00 Pathfinders, Lodge No. 224 ..............................1.00 Keystonians, Lodge No. 113 ............................100 Western Leaders, Lodge No. 209 .............100 Victorians, Lodge No. 205 ..................................1 00 United Lodges, Cleveland, Ohio ....................100 Admissions at Swimming Pool ..............................1.50 Peter Dolenc: Quartering ........................................24.00 Frank Kalister: Quartering ....................................9.00 Mike Shlmrock: Quartering ..................................1.00 Frank He: Quartering ..............................................1.00 Received from SSPZ to balance expenditures . 106.20 $899.62 .$ Olyin- DISBURSEMENTS Sckol Slavsky Corporation; Rental ol Sv/imming Pool ...... Lawndalc Masonic Temple; Rental of Hall ................. B. Hvizdak; Rental of Hall and Kitchen for pic Headquarters .............. Cigars; Gratuity, Cicero School Board ......... O. T. Porgler: Rental of Athletic Field and Park Facilities ............................... Charles Dolezal and Henry E. Lokay: Castodiuu Services in Siiowcr and Looker Rooms ............................... J. PotEcii. Reception Committee; Victuals and Services of Cooks .......... Inter State Trading Company; Pads, Blankets, Pillows and Pillows Slips ................................. Inter State Trading Company; Missing Pillow Slips .................. American Jugoslav Ptg. and Pub. Co.: Circulars ..........................$ 2.50 Contracts ............,............. 2.50 Admission Tickets ................. 14.25 Cut for Cover ..................... C.85 Postage to Chicago .............. 1.14 6 Oval Cuts ...................... 9.00 Total ..............................................................36.24 11. Ben Orchel: Printing Olympic Ouide^................................2.00 Odgen Printing Company': Souvenir Books ..................$216.00 Official Badges .................. 2.50 7. 0. 20.00 15.00 :5.50 7.00 10.00 13.20 78.12 52.50 6.25 10. 12, 13. Ladi Tome: Numerals for Contestants .......... 2.10 14. Joseph Potsch: Automobile Stickcrs ................ ... 0.00 15. The Trophy Shop: ... 126.32 Medals and Trophies .............. IG. The Trophy Shop: ... 16.10 Swimming Medals ................. 17. A. Novak and Company: ... 39.15 Sporting Equipment ............... 18. Raymond Sidlo: Rental of Ping Pong Table ........... 1.00 19. P. J. Pintar: Playing Cards and Score Siieets ... ... 3.40 20. Izaak Walton League of America: Rental of Rifle Range. Targets and Ammunition ........................................................4.U0 Kxpcnditurcii of tlie Committee 21. Victor Tome ..........................................................5.00 22. Andrew W. O'Bosla ............................................7 50 23. Francis J. Pintar ................................................5.60 24. Ladi Tome .......................................4.25 25. Michael Vrhovnilc ..............................................26.95 26. Joseph Potsch ........................................................10.80 27. Commissions: Paid to Solicitors of Ads lor the Souvenir Book. ..............................................................30.65 28. S. M. Tlsol Postage Stamps, Pai'col Post, Telephone and Telegrams from Jan. to Sept., 1933 10.03 29. Traveling Expenses: Chicago Olympic Committee to Cleveland and return. Meethig held May 29, 30, 1935 .............................20.00 30. Wisconsin Lime and Cement Company: Lime and Sand .........................85 31. The Curtis Ply Wood Company: 48 sq. Ft. Fir Paneling ..................................168 32. Old Glory Company: American and Slovene Flags ......................8.25 33. Flgatner Scott Company: Muslin and Show Cards ..............................1.16 34. S. and S. Service Station; Gasoline and Oil ............................................10.82 35. Joseph Potsch; Gasoline for Pennsylvania Bus and other cars ........................................................................10.50 36. Ralph Townsley: For Music Furnished at Indoor Events July 2, 1933 ......................................................3.00 37. Dr. Bon E. Wagner: X-Ray and Medical Services for Spartan Contestant. (J. Hostnik) ..............................5.00 38. Yellow Cab Company; For Delivery of Medals and Trophies to United Lodges' Picnic ............................4.25 bers as well. I have enjoyed my work honored me by the delegates of the last convention. It is my sincere desire to see our Society, the SSPZ, and all its subsidiaries a successful future. As editor of the SSPZ Forum and Vrtec pages, I have tried to be most impartial in dealing with articles submitted by members of either English or Slovene-speaking lodges and the contributions of juvenile members. I want to thank all those who have been steady contributors to the pages. My greatest appreciation goes to our most ardent member, Michael Vrhovnik. He has held our organization in high esteem and gave his best to its progress in many respects. My hat goes off to him. I have made mistakes, as we all do, but never intentionally. With these mistakes I tried to improve the shortcomings in order to serve the Society better. Once again I thank all those who cooperated with me and hope that we can again work together regardless of the capacity in which I may serve ihe purpose of building a bigger and better Slovene Progressive Benefit Society. Rudolph Lisch, Supreme II. Vice President and Forum Editor. S. M. TISOL Treasurer SSPZ Olympic Committee FRANK PINTAR Chairman Rules Committee VICTOR J. TOME Chairman Judges Committee Poročilo glavnega tajnika. FINANCIAL REPORT OF SSPZ's SECOND NATIONAL ATHLETIC MEET HELD AT STRABANE, PA., SEPTEMBER 2 and 3 of 1934 RECEIPTS SSPZ National Athletic Fund ................$143.80 Souvenir Booklet Advertisements .......................191.00 Souvenir Booklets, at 10c per ..............................19.50 Booster Tags ..................................................................4.05 Income from dance and picnic ............................688.39 Concessions cashed (leftovers) ............................15.74 TOTALS ................................$1,062.48 OlSBURSEMENTS Trophies and Medals ........................$ 44.70 One dozen balls ............................................................14.00 Two pairs horseshoes ...................-.________2.00 Two scorebooks ............................................................1.60 Sleeping ciuarters for contestants ............................6.00 Showers, towels and soap ........................................2.75 Lime and lumber ........................................................3.00 Gas and oil for committees ..................................32.78 Michaiil Vrhovnik (2 trips from Chicago) .... 11.25 Umpire fees ....................................................................6.50 Police service ..................................................................13.00 Liberty Printing Company ......................................137.00 Refreshments and groceries, etc ............. 341.10 Hall rental (for three days) ..................................53.00 Music for dance, picnic and Labor Day Program 90.00 Decorations ....................................................................14.26 Lunch (roll) tickets, passout tags, etc................13.40 Cooking service ............................................................13.00 Bar servicc Postage .................................... Telegram and telephone .................... Repair charges Oiall door) ................. Commission on advertlsomenOs (15 per cent.) Railroad fare, S. M. Tisol ................. TOTAL 7.00 . 3.77 .78 1.40 . 19.07 .43 .$831.70 I BALANCE Oil PROFIT ..................S230.G9 Signed; MICHAEL VRHOVNIK Ti-easurer and Vice-Chairman of SSPZ N. A. B. REPORT OF FIGURES TRANSACTED FOR THE THIRD SUCCESSIVE NATIONAL ATHLETIC MEET HELD AT CLEVELAND, OHIO AUGUST 31st, SEPT. 1 and 2 of 1935 RECEIPTS Raffle for the Car .........................$1025.77 Refreshment Tickets ......................... 689-50 Ads in the Souvenir Book .................. 411.85 Meal Tickets ................................ 205.00 Rebate on Car .............................. 63.00 Donation of D. Kiihel, Winner of the Car .... 40.00 Check Room ................................. 10.20 32.33 5.00 8.45 70.25 10 25 103.50 58.80 250.00 Rebate from Merchants ................... Donation cf Wm. Rus. Supreme Secretary Sale of Souvenir Books ................... Admission Tickets for Sat., August 31 ..... Admission Tickets for Sat., August 31 ..... Admission Tickets for Sunday, Sept. Ist . Admission Tickets for Sunday, Sept. 1st .. Donation by the Athletic Board ........... Miscellaneous Income .......................... 5.97 TOTAL .§8U9.«Z ANDREW O'BOSLA Chivii'man SSPZ Olympic Committee JOE POTSCH (Jlminnaa Uecepllon and EiilerLaimiieiit Committee $2990.57 UlSBLUStMU.NXS CokL of Car ...................................$574.25 Rental of Halls for Affairs ................... 408.50 Trophies ...................................... 128.91 Street Railway Advt;: tising .................. 27.50 Ball, Bats, Gloves ............................ 21.89 Secretary's Expenses ......................... 11-35 First Aid Kit ................................ 1-30 Ad and Printing at Enakopravnost ........... 240.89 Flowers ....................................... 1.50 Umpire's fees ................................. 21.00 Films ........................................ 25.00 Rental of Horse Siioe Courts ................ 3.00 Music ........................................ 80.00 Kitchen Help ................................. 41,00 Refreshments ................................. 15.00 Sign oil National Homo ...................... 14.00 Returned Check from Panther Lodge ........ G.45 Commission for Sale of Raffle Tickets ...... 41.00 Cigars ....................................... 29.75 Paid for Gasolene ........................... 5.13 Blank Cartridges ..............................50 Small Sign and Cards ....................... 5.85 Permit lor Dances ........................... 6.00 Material for Badges, etc..... ............... 2.23 Music for Sat. Night dance, (after 12:00) — 5.00 Music for Sun. Night dance, (after 12:00; .... 8,00 Rent for Balina Courts ....................... 2.80 Police for Two Dances ....................... 12.00 Rooms for Contestants ....................... 112.50 Commissions for Securing Ads for Souvenir Book ..................................... 52,90 Cost of Collecting Ads ........................45 Balina Sign................................... 6.00 Door Prisse, Sat. Night ....................... 15.00 Roll of Admission Tickets ....................41 Refreshments ................................ 55.80 Miscellaneous Disbursements ................ 169 Cost of Checking Account ....................61 Baked Goods ................................ 28.45 Milk .......................................... 7.88 Mfifits and Groceries ......................... 270.90 $2293.10 TOTAL INCOME ...........................$2990.57 TOTAL DISBURSEMENTS ................. 2293.10 NET GAIN ..................................$ 697.47 JOHN KIKOL, Secretary Cleveland AlhlcUc Meet Audited by Auditors of United Lodges Cenjena delegacija, bratje in ss-stre: Snidemo se na konvenciji vsake štiri leta. Snidemo se stari znanci, snidemo se tujci, ki šele tu postanemo znanci. Marsikaterega, ki je bil z nami samo štiri leta nazaj, ne moremo več pričakovati, ker je končal svojo kratko pot življenja, odšsl je v večnost in v pozabljenje. In to se je in se bo ponavljalo. Zgodovino se piše o preteklosti, o bodočnosti prerokovanje ... In vendar moramo biti preroki ravno mi, ki tvorimo to konvencijo. Zdi se mi, da smo v to poklicani, ker delati moramo načrte za bodočnost s preroško navdihjenostjo, da se bo vse vršilo in zgodilo tako, kot si zamislimo, pa če se ali ne. V ti vlogi, ki jo tu predstavljamo, moramo nehote bi-j ti preroki, pravi ali laži-preroki, kdo I ve; povedala ali prikazala nas bo kot ene ali druge šele bodočnost. Konvencije, kot take, so dobra naprava, in še boljša bi bila, ako bi se pogostejše vršile, ne radi njih zako-nodajnostl, kajti pravila, v kolikor se jih' rabi, se od časa do časa lahko pcpravi pismeno, potom sklepom in zaključkov gl. odbora ali referenduma, vse to pa nam ne more dati o-sebnega stika, nadomestiti medsebojno spoznanje, ki je glavni mir razumevanja, razjasnenja in osebna izmenjavanja mnenj, toliko potrebna za ustvarjanje dobrih medsebojnih odnošajev in za določitev bodočih smernic organizacije. Določati smernice organizaciji bi bilo lahko in enostavno, ko bi se šlo pri tem le za .etična, verska ali politična vprašanja. Ker so pa smernice te organizacije združene tudi s finančnim vprašanjem, katerim baje ni kos niti najslavnejši finančni genij, je s tega vidika določanje smernic problem z nedoločnim izidom. In problem moramo reševati le po najbolj konservativnem vzorcu in načinu, da o-Etanemo na pravi poti In podlagi. — Konservativno stališče smo pričeli zavzemati takoj pri pravilih. Vaš odsek je slušal glas večine! Ne zvišati ascsmenta. Temu glasu je sledil. Pri vsem je dobro, da nI bilo veliko klicev po "večji" podpori, ker končno oba glasa bi ne bilo mogoče slušati, slediti in vstreči jima. Prepričali se bodete, da Vaš odsek za pravila ni podpore nikjer v nobenem skladu skrčil. Obratno, dodal jo je. V odškodninskem skladu se je zvišalo odškodnino za oko, v operacijske odškodnine se je dostavilo več vrst o-peraclj, v bolniškem skladu se je omililo razne omejitve na podporo, skrči-' 10 čakalno dobo iz sedem na pet dni in napravilo ugodnejše pogoje glede slaboumnih članov, Izplačltev njih podpore in odpravnine. Dobrodelni sklad je prejel višjo obveznost direktnih izplačil in starostni sklad je po-.Otavljen vsaj začasno na solidno podlago s istimi rednimi prispevki na člana, z izjemo, da bodo oni na starostni podpori na dobičku, ker se jim preneha plačevanje v bolniški sklad. Vse to se pa da doseči le s prenosi, kot jih določajo nameravana pravila, po načinu, da bo en sklad drugemu pomagal. Odrediti temu drugače — in temelj vse bodoče zgradbe bo uničen. Kar predlaga odbor za pravila glede vplačil in Izplačil iz raznih skladov, pustimo tako kot predlagano. Odsek jo upošteval razloge in podatke predložene po uradnikih in odbornikih te Zveze, po aktuarju in upošteval druge pripomočke, in dovolil vse, kar jc članstvu mogoče dati za predpisane prispevke, in mogoče je šel še v ek-streme ter določil več, kot bo možno dati, zakaj razni podatki In preračuni Zveze niso zanesljivi. So še premalo preizkušeni in slone na poslovanju v času ""depresije," brezdelja a- 11 nezapQsljenosti članstvu, ko je manj podvrženo boleznim, nesrečam in drugim nezgodam kot v času velike zaposljenosti, posebno pri nevarnih in nezdravih delih. Res je, da smo si v par skladih precej opomogli v zadnjih štirih letih, a dvomim, da bo ta napredek stalen. Zato se ne smemo preveč zanašati zgolj na srečo. Ne- sanjarimo: glejmo dejstva z odprtimi očmi in štedimo naprej za bodočnost. Kar sem zapisal v poročilu 8. redne konvencije, še vedno velja, zato ponovim: ' ,.,Izkušnje zadnjih 20 let, dnevi največje dozdevne prospcritete, kar jih zaznamuje zgodovina, in zopet dnevi največje depresije v zgodovini Združenih držav, če ne vsega sveta, so nas lahko izučile mnogo več, kot smo si kdaj mogli predstavljati. In skušnje dobljene v dobrih letih in v slabih časih, porabimo nam samim v prid. Ne obnavljajmo stare grehe..." Splošen pregled Kot začasni in aktiven gl, tajnik, sem Imel čast poročilo podati trem zadnjim zaporednim konvencijam. Kot začasni tajnik leta 1928 sem pisal, da je v takratnem konvenčnem razdobju bila iiezaposljenost vsled stavke, posebno na polju mehkega premoga. Tisoče članov je bilo prizadetih po več kot eno leto. Takrat jc tudi bil nekak pričetek splošne depresije, le občutilo se jo še ni,—Kot gl. tajnik sem leta 1932 konvenciji o-menil, da smo v času čedalje večja gospodarske depresije in se lahko resno vprašamo, kaj bo, kako ohranili članstvo organizaciji? In kaj smem zapisati za to konvencijo? Da so zadnja štiri leta tvorila višek gospodarske depresije, katera gre sedaj v zaton? Moral bi biti resničen prerok, a-ko bi mogel to resnično trditi! Lahko rečem le, da je bila začetna doba toga konvenčnega razdobja v resnici doba preizkušnje za to Zvezo. Članstvo se je krčilo potom odstopov, največ prisiljenih; kar jih je ostalo, si je skoraj ena četrtina pomagala s pasivnostjo, s' čemur se je skrčil tudi en četrtinski del dohodkov ali član- (skill prispevkov. Pričele so krahiratl I banke, zasebne družbe, mestne obla-j s ti in zasebniki, katerim je Zveza P®' I sodila denar, tako, da je vsahnil tudi glavni vir teh dohodkov, in vsled tega In ker je cena vsemu, kjer j® Zveza imela vloženo svojo gotovino--Izdatno padla, sem sam pričel nils-liti; Kaj bo? Sreča v nesreči je bil«' da se je gospodarski položaj dežele pričel Izboljša vati sredi tega konvenčnega razdobja, tako da sedaj zopet lahkd trdimo, da gremo navzgor, ne več navzdol. Smelo lahko trdim, da so rešile organizacijo raznih nezaželjenih posledic tudi drastični sklepi In odredbe zadnje konvencije, predvsem omejit' ve in skrčenje raznih podpor, odpra* va $2 bolniškega sklada, uklnjenje plačevanja popolnih odpravnin odškodninskega sklada, upeljava nove plačilne lestvice smrtninskeg" sklada, spremembe certifikatov in vse v zvezi z njimi, pasivnost, ki je služila svojemu namenu v časih kot so bili, in drugI taki sklepi, brez katerih ne vem kako bi bili uspevali a" se vzdržali na povišju. Razmere in odnošaji tu zapisani so za nami; upam, da bodo postali zgodovinski dogodki, ki se ne bodo pO" navijali. In ker je treba vse preteče-110 ixizabiti v kolikor mogoče in žive ti za bodočnost, premotrimo naše poslovanje v preteklosti le iz razloga v namenu, da zboljšamo ustroj o'"' ganizacije v njen in naš dobrobit. Društva in Vrtci Od zadnje konvencije do sedaj smo v društvih napredovali. ZadnJ® zaporedna društvena številka je 239, ob zadnji konvenciji pa je bila 233. V teh številkah je prikaza;i napredek za šest društev, katerega pa znižajo razpuščena društva na število 1. med ustanovljenih društev so bila ^ angleško in 2 slovensko poslujoča. 1^' med razpuščenih 5 društev sla bili " angleško in 2 slovensko poslujoč društva. Poslujočih društev s plače-valnicami vred je 209 napram 208 o" zadnji konvenciji. Zadnja leta je bilo težko ustanoviti nova društva vsleo nezaposlenosti naših rojakov in nj"' potomcev, nekaj pa tudi pomanjkanj" nezavarovane mase. In za bodoče smemo zapričakovati več prilastka ^ angleško poslujočih društvih, kakor pa onih s tujezemskim obrednikonj-Slovensko poslujočih društev je 187' angleških pa 22. Nekaj novega med slovenskimi ganizacijami so Vrtci, društva dinskega oddelka, katerih ob zadni' konvenciji sploh imeli nismo. Oživd" so se na sklep gl. odbora, in danes jih štejemo 165. Izmed teh je 33 tivnih, ki so neodvisni od redni'^ društev, drugi so še pritiklina staril* društev. Vrtci so zelo pametna ns' prava, ki zna igrati veliko vlogo ^ prid članskega napredka v organic®' ciji. Pravi pomen Vrtcev se bo pokazal šele takrat, ko bodo vsi aktiV' ni. Zakaj ni takih že sedaj več kot jih je, ne \'em; mislil sem, da se P" nekod ne morejo omisliti v Idejo, je nova in nekaterih težko dostop' na. Drugod aktivnost ovira pomanJ' kanjo doraščajoče mladine In vod'" teljev, ki bi imeli praktično nje ali vsaj teoretično vedo o vodstvu mladine. Predvsem potrebuje) Vrtci sposobnega glavnega vodjo, ki bi bil svetovalec In učitelj upravite' Ijcm in vodja vseh aktivnosti pri Vrtcih, osebo sploh, ki bi so zanima'® za razvoj Vrtcev, skrbela za njih članstva. Za vse to Izvesti, moral tak uradnik imeti na razpO' lago zadosti časa, potrebnega grad'' va in pripomočke za propagandn svrhe. S. tem bi bilo seveda nekaJ stroškov, ki bi jih pa krili prispcvk nurastka v članstvu. Članstvo Ne samo ta Zveza, v splošnem vs brat.ske organizacije so Izgubile članstvu tekom te depresije. P""",., no veliko izgubo smo doživeli v leti 1932 in 1933; razmere so se pri^" izboljševati šele v letu 1934 in posta^ jajo čedalje boljše. V naslednji tabe^ 11 bo prikazano število certifikatov prometu, za katere se prispeva plačuje. O članstvu kot takem " more biti več govora, ker ima . lahko več certifikatov, po dva % več, a teh število Je malenkostno. Število članskih certifikatov v P''" metu; V članskem oddelku: „■ 6,543 31. decembra 1931 31. decembra 1935 lis Izguba . v štirih letli ......... V mladinskem oddellcu: 31. decembra 1931 .......... 31. decembra 1935 .......... Izguba v štii ih letili ......... Na videz je izguba v mladinske' oddellcu občutnejša kot v člansk"^ a če vzamemo v postov, da Je po prestopa dal mladinski oddelek čl« skemu 791 članov v štirih letiii, ravno obratno: članski oddelek J® jc večji izgubi. Ker Je mladinski oddelek glavni porastka članskega oddelka, J" vf po- Mli' trebno skrbeti, da se ga drži nn ' , višji mogoči stopnji. Naša skrb ^ bo, da se bo v prihodnjih lelU^ ! vilo nJega članstva zvišalo in do& ^ tavi'V oddc!; kil za umestno. Zdi se mi, da do sedaj vse preveč brigali za se mi vidi priporočitev za nas glavnega vodjo v mladinskem prc v tcs' zvezi. Ohraniti Zvezi člana Je isW bitov novili članov, premalo za jj prečenje odstopov. Oboje jc v pridobiti jI novega. Za dokaz te ti ^ ve govorp naslednje številke: ° zadnjih 4 let smo izgubili tanja 3,038 članov v članskem 0° ku, v katerem številu so všteti , ni, ki so bili v zadnjem konvenco^^ računu odšteti od števila rednih nov, a uradno so bili še vedno " Zveze s omejenimi pravicami- ^ bili smo novih v tem času 1.593. 3. junija, 1936. ENAKOPRAVNOST STRAN S. ZAPISNIK pustili odstope, posebno po starosti katov ali polic, in prekličejo, ko uvi-1 uprave v zvezi s zadnjo konvencijo. mladih članov. tlijo, da se "uvedba" za njih ne iz- \ ob tistem času, kot sem že preje ome-plača, ali da ni dobičkanosna, pa u- j nil, je imel upravni sklad le bore Stirl svoj dobrobit, za plačati pa vžtevoi 791 prestopili! iz mladinskega; Zavarovanje oddelka, črtanih je torej bilo 1.445; Naša pravila predpisujejo, da mora uo treba podvzeti tudi pri SSPZ. O je imel tisoče za zadnjo konvencijo vedejo zopet kaj drugega. To taktiko .stotake članov več kot pa je novih bilo spre-' biti vsaki član zavarovan v vseh zajeto v Zvezo, v članski oddelek. So- varovalnih oddelkih, poleg posmrtnin-daj, ko je pretežna večina članstva i skega, namreč: v odškodninskem, staža varovana pod legalno rezervnimi | rostnem, dobrodelnem in samoposebi certifikati, bomo morali posvečati več; umevno v upravnem. Izvzet je le bol-časa in pozornosti odstopom, kot smo' niški sklad, ki je na prosto članu, če doslej. Nesmiselno je plačevati lepe se zavaruj? v njem ali ne. Dne 31 svote denarja za pridobitev novih čla-, decembra 1035, je bilo v prometu slonov, na drugi strani pa brezbrižno j dcče število članov; Razred A Razred B Skupaj Za $ 100 zavarovalnine ......... .......... 57 14 71 Za 250 zavarovalnine ........ .......... 250 106 356 Za 500 zavarovalnine ......... .........2039 2350 4389 Za 1000 zavarovalnine ......... 848 826 1674 Za 1500 zavarovalnine ......... ......... 16 23 39 Za 2000 zavarovalnine .......... 3 3 11 11 3333 6543 Razred A Razred B Skupaj Certifikate se izdaja pod raznimi načrti zavarovanju, pod katerimi jili je prometu sledeče število in v skupni svoti; RAZRED B nobeni stvari ne moremo reči da je! Da bi se ne razpisalo izrednega ases-dobra ali slaba, dokler se jo ne pre-' menta v najhujši krizi, v času ko je izkusi. To Zvezo se ne more primer- j do male izjeme bilo skoraj vse član-jati veliki ameriški zavarovalni druž-1 stvo nezaposljeno, je gl. odbor žabi in tudi nje članov ne k 100% A- | kij učil kriti stroške konvencije iz tega merikancem, ki povprečno več vedo o j sklada, kar je Istotako za blagor in certifikatih kot mi. Ml, do male izje- j pomoč članstva, kot da bi na eni stra-me vsaj, se zavarujemo, da bomo za- i ni delili Izredno pomoč, iz druge stra-varovani ostali v prid našim potom- ni pa zahtevali izredne dohodke. ceni, svojih žena in otrok; povpreč- Upravni sklad se je tekom tega nI Amerikanec pa že naprej proraču-; konvenčnega razdobja pomagal za $7, na kdaj bo imel na certifikatu zadostno svoto za izposoditev, da si bo 072.19, in sedaj premore $7,517.24. Od pomoč ni prišla skozi redni prispevek, Certifikate se izdaja pod raznimi načrti zavarovanju, pod katerimi jili je prometu sledeče število in v skupni svoti; RAZRED B Ime načrta Navadno življenjsko zavarovanje....................2,172 20-ietno plačevanje ..................................1,114 Starostno zavarovanje do 70. leta .................... 36 Plačano dosmrtno zavarovanje ....................... 11 Razred "B' skupaj ..........................3,333 RAZRED A Navadno zavarovanje (brez rezerve; .................8,210 Razred "A"' in "B'' skupaj ...................G,5i43 Stev. certifikatov Svota zavaroval. ~~ $ll3KU,U5tlOU 679,100.00 24,250.00 1,217.50 $2,070,617.50 $1,959,700.00 $4,030,317.50 Pod skupnim številom članstva je* zavarovanih v bolniškem razredu 5,-389, brez bolniške podpore pa 1,154 članov. , Smrtninski razred "A" peša, medtem ko se razred "B ' jači. Slednji je bil ustanovljen šele po zadnji konvenciji. Razred "B," kojega prispevki bazirajo na American Experience lest-, vici s 4% obrestovanjem, jo znan kot legalno rezervno zavarovanje. Kot s Vrtcom je tudi s tem razredom pričela orati ledino ta Zveza prva med organizacijami naše narodnosti. In da je bila v pravem, ker je prva uvedla zavarovanje po ti lestvici, nam služijo sklepi raznih držav, posebno države Illinois, ki je prepovedala bratskim podpornim organizacijam po 1. juliju 1936 sprejemati nove člane pod nižjo lestvico, kot je določeno v naših zavarovalnih certifikatih razreda "B."—Da se zavarovanje v razredu A smi-tninskega oddelka krči, je umevno, ker se v njega ne sprejema novih članov, obenem pa je 2,429 članov razreda A zamenjalo certifikate za one razreda "B." Razred "B" nudi članom tri različne certifikate, ki so iz računskega stališče vsi ednaki, a vendar niso certifikati zavarovanja do 70. leta, ki so endowment, preveč popularni. Zakaj niso, ne vem; mogoče zato, ker niso članom umljivi, ali ker se starost 70 let zdi mogoče previsoka. Rabi pa se še več vrt;!,, cc;rtiiik;>-tov na nuditi ljudstvu v nakup. Ti-govee je uspešen v prodajalni le ako inia obilo izber za prodajo, in to velja tudi za našo Zvezo. "Nudi ljudem kar jim je všeč," mora biti naše pravilo. Bolniškega razreda za $2.00 dnevne podpore, ki je ob pričetku te kon-venčne dobe štel 1921 članov, ni več. Mrtvaški zvon .mu je zazvonil leta 1933, vsled previsoke naklade. Za obžalovati je sicer mnogo dobrih članov, ki so ga mnogo let vzdrževali, a znabiti je boljše za nje in za Zvezo, da je preminul. Dokazano je bilo, da je bil "trot" ves čas svojega obstanka ter da je ves čas svojega življenja bil v škodo $l.skemu skladu, škoda je le, da nI preje legel k večnemu počitku, ter tako priliranil mlajšemu bratu breme svojih dolgov. Po svojem zavarovanju se ta Zve-čedalje bolj nagiba podlagi trgovskega zavarovanja. In so mora, kajti le na proračunu dohodkov in izdatkov lahko vrši svoje delo in sledi svojim ciljem. Od obljub in praznih upov ne more živeti nihče. To velja predvsem za glavno zavarovanje; Posmrtninsko, bolniško na to številke, kje in kako se bode moglo dobiti 4% na vložno glavnico —je vprašanje, ki je težko za odgovoriti. Zakoni držav so čedalje strožji in zahtevajo, da so denar inora obrestovati po dolpčbi plačilne lestvice. Iz zagate so lahko pride le na dva načina: da so sprejme novo plačihio lestvico, katero priporoča aktuar, s 3V2% obresti za nove člane, ali pa da se čim več mogoče imovine vloži v prva zemljiška posojila (First Mortgages), ki donašajo višjo obrestno mero kot druge investicije. Lestvica s 3',i% zahteva nekaj višje prispevke. Ako bi se pa člane pod novim načrtom zavarovane vodilo ločeno od drugUi, bi bili ti člani upravičeni do dokaj višjih dividend kot člani drugih razredov, ako bi se delal dobiček, in to bi prispevke nekako iz-jednačilo, da bi bilo skoraj isto kot onih v razredu "B." Da vzdržimo višjo obrestno m^ro, bomo morali po-bojovatl denar na posestva, če to radi ali neradi storimo. Pri tem se gie za čut, ali rekel bi tudi za nevoščlji-vost; to vprašanje je za Zvezo fihan-čnijga pomena, in le iz tega vidika ga mora gledati in upoštevati. Posoje-vanjL na hipotelce jo poleg investicije v vladne in dobre državne vrednostno listine najbolj varno vlaganje denarja. Priznam pa, da je v zvezi s večjimi sitnpstmik, in delom, kq.kor tudi stroški. Posebne stroške za upravo teh ijosojil pa bi se dalo pokriti s gotovim delom prijetih obresti In s "premijo" (.connnission) na posojila. Tako posojevanje bi se moralo omejiti le na gotovti mesta in ne .gledati, če je dolžnik čU.n Zveze ali ne. Najbolj i način bi znabiti bil prekupovati hipoteke, ker s com bi se imelo večjo in boljšo izbcro dobili dobre hipoteko. Za slučaj, da bi se kupilo hipoteke do najvišje obrestne mere določene po zakonu, recimo vsaj 5%, bi vprašanje izdajo certifikatov na plačilni lestvici s 3 '-j % obrestovanjem odpadlo. 2. Ali je priporočljivo, varno in koristno za člane in organizacijo določbo posojevanja na certifikate razširiti v takem snaslu, da bi se ne o-mejevalo posojevanja samo za ases-ment, temveč bi ,so vsakemu članu dalo na prosto :zpo.soditi si poljubno svoto do najvišjega zneska, ki jo določa lezervna vrednost certifikata, in brez vprašanja za kaj bo svoto rabil, in nadalje, da bi smeli člani zahtevati takozvano 'odstopno vrednost" odškodninsko' (cash surrender value). To vprašanje in operacijsko, ki je podvrženo do- bi se dalo razrcoirivati na dolgo. Določenim izplačilom. Pravi bratski na-lbri razlogi so zu in proti. Glavni razpravi pri Zvezi sta le dve: dobrodel- logi za razširjan;e posojil so: Ako ho-hi in deloma tudi starostni sklad, iz čejo bratske podporne organizacije katerih se podpira člane po možnosti in potrebi, brez določenega javstvo, koliko bo kateri član prejel. Zato jih obdržimo. Res, da je starostni sklad prišel Zadnja leta v zagate, čemur je sledilo znižanje podpore, vendar sem mnenja, da bo prišel na trdnejšo fi hančno podlago, ako se sprejme to Zadevni člen nameravanih pravil in druge izboljšane predloge, ki določa Jo, da pomaga en sklad drugemu, ra zcn posmrtninskega. Pogoji in določbe certifikatov Pogoji in določbo certifikatov predvsem določajo, da se morajo prispevki obrestovati po 4%; da si smejo člani na nje izposoditi denar za plačevanja asesmenta, ali da so za nje asesment avtomatično plačuje v snut-ninski sklad in upravni sklad po pre-kinjenju direktnega plačevanja, in Pa da se lahko reden certifikat spro-nienl v plačanega do smrti, ali plačanega do gotovega časa. Ti pogoji nam dajejo razno pomisleke, ki &a: 1. Ali bomo ostali šb pri 4% plačilni lestvici, ako so obrestna mora Vrednostnih listin v bližnji bodočnosti ne vzdigne?—Vam vsem je znano, (la so banke po vsi deželi znižale obre.sti na vloge na-2%, in\ Chicagi primer na 1%%; da vladne vrednostne listine ne donašajo več kot Povprečno 2Vj%, in ravno toliko li- kupil avtomobil, ali kaj drugega, mi- temveč že iz preje omenjenega razlo-sleč, če preje umrem, bo pa družini, ga, ker mu je bil v pomoč dobrodelni pomagano. , sklad, dalje skozi dohodke prvolet- Ako se odobri, da se sme dajati! nega zavarovanja novih članov, in sko-posojila na certifikate, katera bi; zi prenos iz takozvanega "suspendira-zmanjšaia delo v gl. uradu, ki ga se- j nega računa," ki je nastal skozi spredaj imamo s malimi posojili, bi se ob- 1 membo certifikatov. voditi konkurenčni boj s zasebnimi zavarovalnimi družbami, morajo nuditi članstvu iE;te pogoje kot jih one dajejo potom svojih certifikatov; po Kpeševala bi pristopu v Zvezo med mlcdino, ki v splošnem gleda za tak< privilegije; članstvo bi se raje zavarovalo za višje svote kot doslej, ali poči načrti višjega plačevanja, ko bi znalo, da lahko dobi na certifikat neomejeno posojilo, ali tudi odstopno vrednost; odstopi se bi prej znižali, kot zvišal), ker človeka, ki ga organizacija v vsem zadovolji, je vedno lažje pridobiti au ponovni pristop, prodati mu novi certifikat kot takega, ki je z napravami v organizaciji nezadovoljen; v času ncrmalnUi razmer v deželi se ni bali navala na Zvezino gotovino, v času depresije pa naj bi i-nicl gl. odbor moč sposojevanje omejiti. Razlogi proti takim posojilom pa .so: Zveza bi izgubila ime bratske podporne organ-zacije, ker bi vstopila. v vrsto zasebnih zavarovalnih družb; prelevila bi ,se takorekoč v banko, ki bi dajala zasebna posojila, lx)yebho v slabih časih', a bi znala i-inetl dcnnrne potežkoče; pospeševala bi odstope; zgrešila bi namen podpirali vdove in .sirote umrlih članov: podvržena bi lanko bila istim davkom ■ kot, so zasebne družbe. Kaj je dobro in pravilno za storiti enem moralo dati gl. odboru moč regulirati določbe posojil, da jih lahko vsaki čas hitro prilagodi razmeram in potrebam za varstvo organizacije. Premoženje—Skladi V tem členu ne bom predočil podrobnega računa—celotnega, in ne delenje svot po skladih. Za to bosta poskrbela gl. blagajnik in predsednik nadzornega odseka v svojih poročilih. Omejil se bom le na glavne poteze v zvezi s premoženjem. Knjižna vrednost je koncem leta 1931 bila $644,113.11, ob zaključku leta 1935 pa je znašala $784,639.92. Po-višek v članskem oddelku znaša $140,-526.81. V mladinskem oddelku je leta 1931 premoženje znašalo $39,057.42, ob zaključku leta 1935 pa Je . $50,-783.41, v katerih številkah Je prikazan napredek za $11,725.99. V teh številkah Je omenjeno knjižno premoženje ali imovina, če bi podal priznano vrednost, bi bil številke nižje. Kaj je pravo ali priznano premoženje ne ve nihče, ker se cene vrednostnim listinam dnevno spreminjajo. Pri bratskih podpornili organizacijah se mora ugotoviti priznano vrednost vrednostnih listin—bondov, delnic, hipotek, itd. po številkah, ki so navedene v gotovi knjigi, nazvani: OCENA VREDNOSTNIH LISTIN ZA ZAVAROVALNE DRUŽBE. Ta ocena, čeprav mora biti za nas merodaj-na. Je tako negotova, da se s praktičnega stališča ne more polagali na njo nobene veljave. Čeprav je morala ta organizacija utrpeli radi starin grehov, ki so bili razjasnjeni na prejšnji konvenciji, gotovo izgubo na premoženju skozi skrahiranje industrial-nih družb, ali skozi znižano vredno.3t zadolžnic takih družb, se nje položaj rapidno izboljšuje. Vrednost vseh litin se zvišuje, in mislim, da od sedaj naprej ni več pričakovati finančnih polomov, vsaj ne v bližnji bodočnosti. Smemo torej računati le na iz-bolj.^avo, ne več na nazadovanje v naših vlogah. Kako in v kaj je gotovina naložena, Vam bodo predstavila poročila drugih odbornikov. O stanju skladu, menim. Vam moram v prvič poročati, da so vsi v več ali manj dobrem stanju. V vsakem prejšnjem konvenčnem poročilu so bili poročani primanjkljaji, če ne v kladu kot takim, vsaj v razredu gotovega sklada. O primanjkljajih je .sled So v ]x)ročilu zadnji konvenciji, ki so bili omenjeni: "Razred poškod-nin in operacij, primanjkljaj $6,110.98 in pa razred $2. bolni.ške podpore, primanjkljaj $4,686.67." Za upravni sklad je bila izkazana gotovina le $445.05, in to tik pred konvencijo. Kaka Je razlika med sedanjim in prejšnjim stanjem skladov, pokažejo na.slednje številke: Smrtninskl sklad, skupaj, ima sedaj gotovine $732,194.95, ali $106,943.-96 več kot izkazano v zadnjem poročilu. Poškodninski sklad, ki je pred štirimi leti imel primanjkljaja za $6,110.-98, ima sedaj prlbitka $2,812.87, kar znači, da je napredoval za $8,923.85 Starostni sklad ima sedaj knjižne imovine $13,377.59, ali $207.91 manj kot štiri leta nazaj. In dejstvo, da je z veliko naglico pričel iti nazaj, je do-vedlo gl, odbor znižati mesečno podporo iz $10 na $5, in še s tem komaj izhaja. Bolniški sklad, oba razreda skupaj, za $1 in $2 podpore, sta pred štirimi leti izkazovala preostanek od $2,-899.19, sedanji pribitek pa znaša $25,-636.85. in te številke kažejo napredek za $22,737.66. V resnici je napredek višji, zakaj primanjkljaj, ob času konvencije izkazan za $4,686.67 v razredu $2. podpore, je tekom časa na-rastel za $14,266.87, in to kljub vsem nakladom, kar prinese resnični napredek na svoto $32,317.86. Kdo preuči številke, ki se nanašalo na $2. razred bolniškega sklada, se ne more čuditi in vpraševati, čemu je bil razpuščen. Kar sem že enkrat omenil, ponovim; ta razred je bil zapisan že ob rojstvu poginu. In da ga Je bolje razumeti, podam poročilo o njegovem delovanju zadnjih 10 let. Poslovno leto 1925 Je pričel s deficitom $2,479,49. Vse skozi do razpusta je bil pisan z rdečim, kar pomeni primanjkljaj. In visokost primanjkljaja jo bila odvisna od razpisa izrednega-asesmenta, ki je bil takorekoč na dnevnem redu—stalen—v svotah od 25o do $1.00 mesečno. Višek primanj,-kiaja je dosegel dne 28. februarja, 1927, ko je imel $18,050.85 pisano v dolg, najnižji pa 28. feb., 1932, ko je imel dolga le $2,720.81. Od takrat Je primanjkljaj zopet hitro naraščal, tako da je bil ob razpustu že v zne- Razgled je, da bode vir dohodkov iz suspendiranega računa prej ali slej usahnil, in ker je vir dohodkov prvo-letnega zavarovanja novih članov nezanesljiv, boljše povedano—porabiti se more ta vir za druge koristne namene, vsled tega bi ta sklad rabil vsaj 2c od člana višje redne prispevke. In za ta povišek je poskrbljeno v predlaganih pravilili, ako bodo sprejeta točke, ki se na to nanašajo; ako ne bodo sprejele, bode treba vii' novih dohodkov iskati direktnim potom. Bolezni, smrtni slučaji in nezgode V teku štirih let konvcnčnega razdobja Je bilo izplačane bolniške podpore v 3913 slučajih v znesku $195,-594.55, medtem ko Jo Je v isti dobi zadnje konvencije v 6,526 slučajih bilo $368,729.12, ali skoraj še enkrat toliko kot sedaj. Da je bilo toliko manj slučajev je nekaj pripomogla depresija, brezposelnost, ko ni bilo toliko nesreč, nekaj pa razpust $2. razreda, v katerm je moralo biti dokaj dozdevno bolnih, in pa, ker je nekaj manj članstva sedaj, kot ga pa je bilo ob zadnji konvenciji. Drugega razloga za to ni.. Smrtnih slučajev smo imeli v ti dobi skoraj isto število kot v prejšni, in primeroma ista svota je bila izplačana za tije. V skupnem je umrlo 275 članov in članic odraslega oddelka, ko-jih zavarovalnina Je znašala $168,350.-00. Vzroki so bili naslednji: Srčne bolezni raznih vrst ......... 55 Sušica (Jetika) .................... 34 Plučnica in influenza ............ 27 Samomori ........................ 23 Posledica operacij (zastrupitev krvi in vnetja) ....................... 23 Rak ............................... 16 Nesreče v rovih ................... 16 ............ 14 ............ 13 ............ 10 ............ 7 ............ C Izredna 'podpora i sliki pustiti na strajii in imeti le var- Iz dobrodelnega sklada se je izpla- nost v mislih. čevala izredna podpora redno, kakor i Imam v mislih načrt, potom katere-so dohajale prošnje. Najvei'^ podpore ga bi .se dnlo oba razreda spojiti, in ta je šlo na plačevanje asesmenta, a tudi' bo zbornici predložen. Pod tem na-prošnje za druge potrebe niso bile za- črtom ne bo članstvo toliko prizadeto \'ržene. V posameznih slučajih ni bi- s povlškom kot je bilo ono ki Je dola pomot izdatna, radi malih dohod-1 slej prostovoljno certifikate zamenja-kih, ki jih ima sklad. Posebno iz- lo. In vsled tega bi članstvo razreda datna pomoč članom v potrebi ni bila, "A" moralo biti hvaležno temu zbo-tudi vsled dejstva, da ta sklad podpi- ru, ako odglasuje za njih premeščenje ra tudi športni del aktivnosti v or-: v razred "B". Povišek v plačevanju, ganizaciji in pa Vrtec. Za razne na- ^ zvišanje plačilne lestvice za razred 'A,' mene se Je izdalo iz tega sklada $8,- je nezogibna stvar, in če se spoji oba 000.32. razreda, ne bo lazlika dosti velika. Iz priobčenih podatkov ste prejeli, Kdor ve in pojmuje ene ali druge nekaj pojasnila za pojmovanje koliko certifikate, se ne bo pomišljal spre-in za kaj se Je razne podpore izplače-, meniti ga prostovoljno, vedoč, da bo valo. številke kažejo, da Zveza vrši j moral za njega več plačevati. In kar svojo dolžnost vedno in povsodi, koli- ^ Je dobro za te, zakaj bi ne bilo dobro kor največ more. Vršila jo je vseskozi od ustanovitve, nekako 27 do 28 let nazaj, v katerem času je Izplačala v podporo članom in njih koristnikom lepo svoto od $2,387,400.58 iz članskega oddelka, in $63,082.08 iz mladinskega oddelka, ali vsega skupaj do 31. decembra 1935 svoto $2,450,482.66, Obveznosti Smrlninskega sklada Glavno zavarovanje te Zveze je živ-Ijensko zavarovanje ali kot ga navadno nazivljamo: posmrtninsko. To zavarovanje je edino, ki je plačitev jam-čena s članskimi zavaroval, certifikati, in za katere se mora pobirati prispevke po gotovih plačilnih lestvicah, kot določujejo državni zakoni. Vsled tega je to zavarovanje tudi najbolj važno in rabi stvarnega prevdarka. Ko govorimo o tem zavarovanju, moramo imeti v mislih dve stvari: plačilne lestvice in umrljivost članstva. Plačilne lestvice imamo sedaj v rabi dve; National Maternal Congress lestvico in American Experience lestvico. Prva vsebuje nižje prispevke kot druga, in vsled tega ima za določilo,da bi moralo manjše število članov umreti letno v gotovi starosti, kot drugi. Drugače rečeno: člani bi morali del j časa živeti, dočakati višjo starost kot jo, da bi plačevanje po ti lestvici bilo zadostno in bi nudilo članstvu popolno varstvo za obveznosti zavarovanja. Plačilne lestvice so napravljene na podlagi izkazov umrljivosti ljudi vseh slojev, uposlenih pri različnih delih ali službah. Vsled tega niso prikrojene za naše potrebe. Naše članstvo je po večini zaposljeno pri nevarnih, nezdravih in težkih delih, ki vse krajšajo dolgost življenja. Radi tega lahko rečem, da jo ena ali druga lestvica za naše razmere prenizka, posebno NPC lestvica. To mnenje potrjuje aktuarjev preračun umrljivosti, ki izkazuje, da je za zadnja štiri leta poprečna umrljivost napram pričakovani 115.87%, za zadnjih 12 let pa celo 117.60%. Za zadnja štiri leta se je baje znižale^, ker je bila računana na podlagi obeh lestvic—NPC in A. E.—, za prejšna leta pa samo na NPC lestvici. Ako ne govorimo v odstotkih ampak v pravih številkah, nam račun umrljivosti pove, da je v zad-3 i njih štirih letih umrlo okrog 10 čla- Možganska kap ............... Vnetje ledvic .................. Strdenje Jeter ................. Nezgode na domih ............. Strdenje žil .................... Slabokrvnost in druge krvne bolezni ....................... Kap ali nntvoud ............... Alkoholizem ...................... 3! nov preveč vsako leto, da bi mogli Avtomobilske nesreče ............. 3, smatrati plačilno lestvico za zadoislno. Sladkorna bolezen ................ 2 i Vzrok tega nadostatka Je brezdvomno Nosečnost ......................... 2 j NPC lo.stvica, na podlagi katere pla- 2elodčna uljesa ................... 2'čuje 45% vsega članstva svoje prispev- Utopljenje ........................ Ubitih od vlaka" ................... Razni drugi vzroki, med katerimi je en umor in ena zrakoplovska nezgoda .............;.......... stine raznih finančno trdnih držav; 1 v tem vprašanju, niso niti Izvedenci sku $14,266.87, katero svoto je moral SKUPAJ ........................275 Vredno za omeniti Je, da v tem konvenčnem razdobju nadkriljujejo srčne bolesti vse druge slučaje, medtem ko so bile štiri leta poprej e Se na tretjem mestu; takrat sp prvačile: pljučnica s influenzo kot prva, in sušica kot druga, ki še sedaj zavzema to mesto. Značilno Je veliko število samomorov, ki so posledica slabih časov, obupanja vsled pomanjkanja življen-skih sredstev, itd. V mladinskem oddelku je bilo vseh smrtnih slučajev 17, ki so znašali svoto $4,984.00 Največ slučajev Je bilo vsled slabokrvnosti v zvezi s plučnico. namreč 4, in dva slučaja srčne bolezni. Poedini slučaji pa vsled otroške paralize, meningitis, zavozljanje čre-ves, škrlatinka, slepič in vsled bolezni na ledvicah. Naravne bolezni Jih je umrlo 12, 5 pa vsled nesreč, namreč 2 povožena od avtomobila, eden ubit od strele, eden utoplen in celo eden ubit v rovu. Za operacije smo splačali v 376 slučajih svoto $31,365.00. Slučaji se dele sledeče; Slepič ............................129 Kila .............................. 81 Ženske bolezni razne vrste ....... 20 Golša ............................ 26 Zolčni kamni in odstranitev žolča . 23 Razne trebušne operacije ......... 21 črevesno bolezni .................. 11 Odstranitev mrene na očesu ali očesa ........................... ii Odrezanje nog .................... 5 Rak ............................... 4 Gnojitev v prsih .................. 4 Ušesne kosti ...................... 4 Nosečilost ......................... 4 Velike kosti v nogah .............. 3 Na hrbtenici ..................... 3 Odprtje lobanje ................... 11 SKUPAJ .......................376 Odškodnin za Izgubo udov smo splačali v 16 slučajev svoto $5,975.00, in le-te se delijo; Izguba vida očes ali odstranitev očesa .............................10 Izguba posameznega prsta na roki . 3 Odrezanje noge ....................2 Izguba dvoh prstov na roki ........ 1 ke. Ta lestvica Je še več kot nezadostna, lahko rečem da je nevarna, ki bo prej ali slej ogiožala veljavo članskih certifikatov in smrtninskih izplačil razreda A. Ce hočemo biti pošteni napram samemu sebi, lahko rečemo, da celo A. E. lestvica ne zadostuje, upoštevajoč zaposljenost našega članstva. Vse večje ameriške družbe imajo zavarova* nje razdeljeno po poklicih, tako da oni, ki opravljajo nevarna ali nezdrava dela, plačujejo višje prispevke kot tisti, ki imajo lažja in manj nevarna dela. Mi vsega tega nimamo. Imamo le en razred in vsled tega pomagamo eden drugemu. In ker Je gotovo 75% članstva zaposljenega pri na varnih in nezdravih delih, je umevno, da bi vsled tega morali plačevati nekaj več kot določa lestvica, da bi mogli smatrati plačevanje za zadostno. Položaj se pa tudi v tem izboljšuje polagoma, ker mlajši' rod ne sledi več o-četovim stopinjam v taki meri kot nekdaj. Bolj in bolj se odtujuje očetovim poklicu in se skuša preživljati na bolj lahek način, potom manj nevarnih in bolj zdravih del. — Smrt-ninski razred "A" je torej iz podanih vzrokov, in vsled drugih, vse kaj drugega kot pa na zdravi in trdni podlagi. Razjedajo ga ne samo nizki prispevki. za druge, za vse... ? Glasilu Kot vsako konvencijo, bo tudi na ti prišlo na površje vprašanje, kako naj bo naše glasilo, bomo imeli lasten list ali kot doslej najemali prostor v kakem obstoječem listu? Odločevalo bi finančno vprašanje, to je gotovo. Osebno sem za lasten list, kateremu sme članstvo določati .smernice in duh, v katerem naj bo pisan. Zavijdam se, da nas zna nekaj več stati, ako pa vzememo v poštev, da bo v samostojnem glasilu več gradiva posvečenega interesom Zveze in članstva, pridem do zaključka, da to dejstvo odtehta povišek stroškov. Naj pa bo glasilo tako ali drugačno, gotovo je, da bomo rabili čedalje več prostora; dve strani lista tedensko, kar je, smatrala zadnja konvencija za zadostno, se ni obneslo. Gradivo prekaša celo tri strani in še več bi ga bilo, ako bi se prostora ne hranilo. Vrtci sami bi rabili mesečno vsaj eno stran, posvečeno le njihovim interesom. Jugoslovanska Bratska Federacija Po tem imenom je bila ustanovljena pred nekako osmimi leti— s gotovimi cilji in nameni. Kaj so ti cilji in nameni bili, najbrže prav zagotovo ne ve nihče, ker si nikdo ni nadjal potrebe preučiti jih. Brez pravih smernic je živela, ali životarila. Sličila je znani "Ligi narodov". Delala je velike zaključke, a jih nikdar izvajala. Kot Lige narodov, je tudi namen te organizacije 'J3F) bil poravnati medsebojne spore, omejevati konkurenčne boje, delati organizacijam smernice, ki bi zblji-ževala naša pravila v vplačevanju za in izplačevanju raznih podpor, in na ta način gladiti pot, ki bi nas ko-nečno privedla do kake združitve. A den pisar, od katerega se pričakuje', da bo vse sam izvršil, da, mora znat) vsako malenkost, ki se odgodi. Vsai ta uredba je bila mogoče dobra v sta«* rih časiii, ko nismo imeli rezervno le-« galno zavarovanji', ne dobrodelnega sklada, niti starostne podiX)re, celo net kompliciranih lestvic in različnih cer^ tifikatov, uiti angleško poslujočih dru-* štev in ne Vrtcev; v časih, ko Je bilq vse delo primitivno, ko investicijq imovine niso delale nikake skrbi; kq se ni delalo posojil na certifikate, q katerim je več dela in sitnosti kot vsem ostalimi vlogami. Vse to je za enega človeka preveč, Ce bi rad, ne more vsega vršiti in sq zanimati za vse stvari. Zato je treba razdeliti, da bo odgovornost padla na več oseb in ne semo eno; da bo za delo, ki ga eden opravlja, tudi odgovoren. Pri Zvezi rabimo več aktivnih kot častnih uradov. Zelo nelogična je naša naredba glede sej. Mnenja sem, da imamo preveč glavnih sej vseh glavnih odbornikov in premalo lakih, na katerih bi se shajal gl. u-pravni odsek v svrho reševanja nujnih upravniii poslov. Upravni odsek bi moral imeti po eno sejo vsaki mesec, in ne vsake tri mesece. Zadeva, ki bi morala priti kot nova na sejo, je že stara ob času sklepanja in reševanja. Naprimer član prosi za izredno podporo par dni po'zaključku ene seje, a prošnja mora čakati tri do štiri mesece do prihodnje seje. Dostikrat sem v dvomu, če dotični član takrat še rabi pomoči ali ne, sploh ako Je še živ, ali je med časom unni. Priporočilo — Smernice Deloma sem priporočila že navedel v raznih odstavkih tega poročila, druge v pravilih. Skupaj zbrana so sledeča, važna za porastek organizacije, v njen in članski dobrobit, kot tudi za izboljšavo poslovanja. 1) Glavni odbor naj dobi več moči kot mu Jo dosedaj dajejo pravila in ustava. Kot celota bi moral biti resnični vodja organizacije s pravico ustvarjati vse kar smatra za potrebno, da Zveza drži vsporedni korak s časom, ki nam prinaša nove ideje, nove potrebe. 2) Ustanovi se naj še en urad, katerega načelnik bi imel na skrbi vodstvo Vrtcev in pa aktivnih angleško poslujočih društev, čeprav bi se ga ustanovilo na račun enega izmed podpredsedniškega urada. 3) Zveza naj izdaja-, lastno glasilo, kojega urednik naj bo član gl. odbora. 4) Člane razreda "A" smrtninskega zavarovanja se naj premesti v razred kakor pri Ligi,' so tudi pri federaciji j-B" avtomatično, brez vprašanja. razne struje zasledovale sebične namene, in čim so uvidele, da so nedo-.->oglJivi, so se vmaknile iz pozorišče. Danes je ta federacija mrtvo telo. Ako se bo še oživela, in s kakimi smernicami, je vprašanje časa. Čeprav do slej ta ustanova nima skoraj ničesar za pokazati, je vendar storila nekaj dobrega: pri treh večjih organizacijah Je uvedla skoraj enotno izplačilno lestvico bolni.^ke podpore, katere drugače v taki obliki ne bi imeli. Izmenjava mnerij o eni ali drugi stvari tudi ni bila podcenjevati. Akoravno je federacija sedaj mrtva, io smatram za važno in priporočam, da ta konvencija ne odreče Zvozi sodelovanja v nji, ako se, in v kakor-šni kol oblliki, utegne oživeti. Ker končno je ta federacija le tisti posredovalec, ki nas bo kedaj utegnil zbljižati, združiti ali spojiti. Združitev Beseda združitev je že tako dolgo na jeziku vseh, da se Je "izrabila". Resnega zanimanja za stvar ni nikjer in od nikoder. Vemo pa, da do ene ali druge vrste spojitve golo vil: organizacij bo moralo priti, a kedaj? Ker so s te zadevo združena finančna vprašanja, zadnja leta o kaki združitvi govora ni moglo biti, ker nikdo ni bil gotov, kaj in koliko poseduje, radi nestalnega denarnega trga. Deloma se tega še sedaj ne ve in se ne bo vedelo, dokler ne zavladajo pribljižno normalne razmere v deželi. Zastran tega je priporočljivo biti brezbrižen in ne siliti vprašanja v ospredje, dokler razmere časa tega same ne zahtevajo. Ne mislim pa, da naj ohranimo brezbrižnost do skrajnosti. Nudimo po bratsko roko vsaki sorodni organizaciji, ki ima resničen namen spojiti se s to Zvezo potom enakopravne pogodbe za obe stranke. Vsako delo temveč tudi razred "B", v katerega j ali pripravo v to smer nam bodo do-pristopa vse mlado članstvo. V dogled- brodošlo. Vemo, da se izvesti ta na-nem času zna ostali v tem razredu le men na da čez noč. Rabi sistematlč-par stotin članov, sami sebe vzdržujo- j nih pred-priprav. ki se znajo vleči či, z nikakim razgledom za bodoč- skozi leta, predno nas privedejo do nost. Ker vemo da smrtninskl razred 'A' razjeda kal bolezni, ali ga naj pustimo hirati, pešati bolj in bolj, dokler ne podleže svoji bolezni? — Ali ga naj skušamo ozdraviti predno jo prepozno? Menim, da bi se moralo zgoditi poslednje, ker naša dolžnost ni samo skrbeti za člane, za njihovo nizko plačevanje, ker naša dolžnost se raz-tesa tudi na koristnike članov, katerim smo dolžni dati varstvo popolnega izplačila zavarovalnine njih zapustnika. Poča.sno ozdravljenje s zdravili cilja. Razno Zanimivo je znali, da nismo imeli niti enega splošnega glasovanja, čeprav je med tem časom gl. odbor ukinil splačevanje popolne odpravnine na račun posmrtnlne iz odškodninskega sklada, s čemur je rešil odškodninskega sklada neizogibnega primanjkljaja: dalje Je gl. odbor ukinil $2 lazred bolniške podpore; na željo državnih nadzornikov se Je osamostojilo starostni sklad, tako da ni več del po-škodninskega, ter ukinil sklad nedo- 5) Starostni sklad se naj obdrži, kajti končno je to naprava, ki jo nima nobena druga naša organizacija. 6) Pristopnina za nove člane more izginiti, kakor tudi čakalno dobo za sprejetje skrajšati. 7) Zveza sama mora plačati zdravniško preiskavo novili članov po dogovoru s lokalnim zdravnikom, ki bo moral biti malo več upoštevan kot sedaj. 81 Skrbeti se mora za izdajo novih vrsti certifikatov z gotovimi določbami in pravicami, ki bi bile zaželjene po pristopajočemu članstvu, a ne bi bile organizaciji v škodo ali kvar. O vsem tem bi moral vsaj imeti prostost odločevanja gl. odbor. 9) Posvečajmo kar največjo pozornost mladln.skemu oddelku, našim j Vrtcem, ki so končno le NASA IZVIR-) NA IDEJA med slovenskimi organizacijami, njih članstvo pa vir prirastka našega članskega oddelka. 10) Podplrajmo športno aktivnost med mladimi člani, v kolikor nam dopuščajo sredstva in koristi organizacije. lil Skušajmo vedno biti "prvi" med prvimi v vseh ukrepih, ki jih zahtevajo časovne razmere. Ne izogibajmo se novotarij, katerili, se ne moremo obraniti. 12) Nekaj konvenčnih pred-priprav se mi zdi nepraktičnih, ii) jih je potrebno izboljšati. Glavne so: Delegati morajo biti izvoljeni vsaj dva mesece I preje kot za to konvencijo. Glavni j predsednik naj bi imenoval tri člane v poverilni odbor iz bližnje okolice, ki I bi vsaj par tednov pred konvencijo pregledal poročilo o izvolitvi delegatov in napravil svoje zaključke o u-pravičenosti do zastopstva. Odsek za pravila je nepotreben pred konvencijo. Dolžno.st sestaviti pravila naj bi imel gl. upravni odsek in zgotoviti jih po načinu, ki ga določi, da so v celoti ali le popravljene točke prlobčeno v glasilu vsaj štiri mesece pred začetkom konvencije, in o teh bi šele razpravljalo In sklepalo članstvo. Kompetenten za svetovati. Izboljševati pravila se mi zdi le gl. u-pravni odsek ali njega pododsek in člani, ki Imajo največ praktične izkušnje in vedo kaj upeljati in kaj preklicati. Vse naprej napisano se ml zdi zgolj potrata papirja. Potrebno bo tudi V tem oziru amerikanizirati se. bi razredu "A" veliko ne pomagalo, »letnih dedičev, ter ločasne vloge sta- v zavarovanju edini; eno so za stvar,! plačati $1. sklad, v. katerega je pre-drugi pobijajo. V koll!:o so pa eni | stopilo večina' člainov prejšnjega razah , drugi i:,kreni v priix)ročanju ali; reda. pobijanju .stvari, se ne more vedeti, j Dobrodelni sklad se je tekom štirih Velike zavarovalne družbe se ne ozi- j let znižal aa svoto $4,942.94, in sedaj rajo na i:.vaj»nja dozdevnih vešča-; lastuje $3,100.42 in se polagoma viša. ko se znižujte obrestna mera tudi j kov, gredo svoje pot. Uvedejo kar so Gorejšno svoto, ki predstavlja znisia-lilpulekcunim posojilom. V poaletlu jim vidi umeuino za prodajo ceitili- nje se je orabilo za krilje slroš^o\' se bondi mest in trgov, šolskih o-ki'ajev in drugih, ki niso preveč za-dolžeui, ne obrestujejo nad 4'a; da ®o celo močna industrialna podjetja Pričela zniža vati obrestno mero na ^voje zadolžnice na 4% in manj, med- truba mu jfc operacije, da se mah ozdravi. Znano nam jc, da bi mu moi-ali pri.,pevke povišati za 18.6%, ako ga vil nazaj v sklad, iz katerega so bile izplačane, da tvorijo obveznost do-tičnega sklada. Mnogo sprememb je bilo storjenih SKUPAJ ........................IG Starustna podpora V Ob zaključku zadnje konvencije je bilo le 13 članov na starostni podpori, medtem ko jih je, bilo ob zaključku leta 1935 že 57 in to število vedno narašča. V štirih letih so sprejeli svoto $16,970.00. pustimo za naprej samostojnega, da se' pri smrtninskem zavarovanju. Vse, ga spravi k vi.Sku. Vpr&šanje pa boj kar je v Zvezi s tem razredom "B", ja še ostalo, ako bo ta povišek za stalno j bilo upel jano po zadnji konvenciji, zadosten za kritje vseh njegovih ob-1 z vso to novotarijo, ki pa je potreb-veznosti. Ker se število članstva tega'na, pa narašča delo v gl. uradu, in razreda krči, radi umrljivosti in vsled; bo že naraščalo, čim več novega se v prestopanja v razred "B", se'bojim, da organizacijo ,vpelje. ■, Skleniti eno stvar ne bo mogel obstati samostojen do^je zelo lahko,' izvršiti sklep vje pa tež-Ivonca, in nič več kot prav bi bilo,' je, zakaj nobena'stVar se sama no na-da.se napravi za del razreda "B". j pravi. Znam.-, ila se starejše članstvo boji j pri ti Zvezi je tajniški urad vse in spremeniti certifikate, ker je za nje gl. tajnik vodja vfiega, kar bi smelo dokaj višje plačevanje. Kadar se pa [ spadati v njegovo področje in kar ne. gro zu varnost, so morajo laki poml- Pri vsem tem pa Je gl. tajnik le nava- Zakljnček Vse je bilo napisano v dobri veri, da bo služIlo koristim člaustva In organizacije. Jaz kot Vi imam pred očmi napraviti organizacijo veliko, močno In moderno, ki se bo lahko kosala z vsako drugo. In v mislih na to priporočam, da do male Izjemo sprejmete vse, kar vsebujejo nova pravila, v katerih so \'sa tu navedena priporočila vključena. Ob ti priliki mi dovolite Izrazite svojo toplo zahvalo vsem, s katerim sem bil v zvezi potom urada, kateremu sem načeljeval. Nimam povoda pritožiti se nad, nikomur;, mislim vsaj, da senr bil v'dobrih odnošajih s vsakem,; z gl. odborniki, z društvenimi' uracUiiki in sV o-sobjiem nameščenim v' glavnem f m'adu. Ti zbornici želim uspešno zavrSitev dela, ki predstoji za blagor vsega,''kar je združeno s S. S. P. Z., in s tem zaključujem svoje poročilo. ' , . , William Kas STRAN 6. ENAKOPRA^^'OST ZAPISNIK Porodilo glavnega blagajnika S.S.P.Z. Cenjena delegacija, člani gl. odbora, bratje In sestre; To je moja prva prilika priti v sti-ko s tolikem številom zastopnikov članstva te organizacije, in resnično si Štejem za dolžnost in v čast, da mi je omogočeno podati Vam ob tem času okrajšano poročilo o zadevah Zveze za časa moje dobe blagajništva SSPZ, ter primerna priporočila za bodočnost Ko mi je bivši blagajnik izročil svoje knjige in bančne vloge Zveze dne 1. julija, 1932. nisem nikoli pričakoval, da bom moral v prihodnjih štirili letih posvetiti toliko uradnega časa finančnim problemom te Zveze, ki so se baš pričeli pojavljati, ko se je zadnja konvencija komaj zaključila. Položaj na.^iih investicij je postal tako resen in dohodki od istih tako nestanovitni in negotovi, da so se mesečni dohodki —v zvezi 7, nižajočim se asesmentom od članov radi nezaposlenosti in do gotove mere tudi vsled izrabljivostl pasivnosti—znižali na 66"*! svoje prej-šne poprečnosti, medtem ko so spla-čane podpore in drugi uradni stroški ostali na isti površini kot druga leta, ako se celo niso zvišali. Skoraj ni bilo meseca, da ni ena ali druga izdaja bondov zapadla v plačilu obresti; bančni polom, kateremu je sledil splošni moratorij vseh bank', je Se poslabšal že itak slabo situacijo.- Par mesecev pred tem dogodkom sem premestil Zvezino gotovino na čikaSko banko— Tiie Northern Trust Co., in na ta na-čm smo preprečili večjo zadrego in neprilike v splačevanju rednih mesečnih podpor. Kb bi tedaj znali to, kar \emo sedaj, bi lahko izboljšali vsaj del slabih Investicij, ki so bile izvršene po prejšnih odborih, potom dobro premišljene investicije ob času največje krize, s nakupom dobrih državnih in mestnih zadolžnic, ko so se iste prodajale na trgu do 25 točk pod njih pravo vrednostjo, ali do 35 točk nižje od sedanjo tržne cene. Zalibog, da smo leta 1932 imeli le $30,427 za investicije, in ta mali odstotek Zvezine Imovine še od daleč ni bil kos problemu. Čeravno ni investicijski odsek, •sestoječ iz gl. predsednika, tajnika In blagajnika, odgovoren glavnemu odboru temveč konvenciji za svoje delo, po določilu sedanjih pravil, je vseeno točno sledil priporočilom gl. odbora ter se vzdržal kupovanja bondov skozi celo leto 1933, v katerem času smo po sodili $17,250 na prve vknjižbe ter $2. 329.09 na certifikate naših članov. Le ta 1934 se Je položaj toliko zboljšal, da smo zamogli investirati $35,745.49 v dolžnlci $270.00, ali skupaj $784,639.92. — 2e delj časa se držimo navade, da ne vključujemo v letne račune ne-knjižnega pemoženja, opremo in po- P, Jr.nija, 1936, 33%. Ako so ta samoposebi upeljani načrt izmenjave uradne številke glasila za dnevnik ne ukine takoj, tedaj ni nikakor mogoče kontrolirati tega hlštvo gl. urada ter društvene potreb- problema, razen ako ta konvencija od-ščlne. Vrednost slednjih torej ni j glasuje za svoje lastno glasilo. Leta vključena v zgorajSnih številkah. Pre- ^ 1935 smo plačali za uradno glasilo moženje mladinskega oddelka znaša i $6,377.25. Ker rabimo čedalje več $50,783.41, katero svoto tvorijo bondl: prostora, posebno za naše Vrtce in in gotovina na bankah ($4,845.61). I angleško poslujoča društva, in ker je Da ne ponavljam enih in Istih šte-; vsem znano, da je lastno glasilo naj- vilk, ne bom navajal dohodkov in izdatkov vsakega posameznega sklada ali razreda. Le-ti so zanešenl v poročila gl. tajnika In predsednika nad- večji oglas in duša vsake organizacije, priporočam ustanovitev lastnega glasila, ako bi stroški dosti ne presegali svote izdane v ta namen zadnja štiri zornega odseka. Niti ne bom skušal leta. v tem poročilu omeniti vsako transak-] Angleško poslujoča društva so na-cljo, ki je bila izvršena za časa moje- j pravila svoj največji pogon po zadnji ga uradovanja. Obsegale bi lahko i konvenciji. Vzrok temu je treba prl-več prostora kot vsa podana poročila | pisati naravnost gl. odboru za kon-skupaj. O vseh teh sem točno poro-' zervativno vspodbudo atletike med čal na vsaki seji gl. odbora, ter so bi- j skupinami iz raznih držav, kar je pole zanešene v zapisnik. Moje knjige i stala nekaka letna institucija pri Zve-so odprte vsakemu, in z veseljem bom I zl. Le deloma se jo podpira iz do-pojasnil vsako posamezno zadevo, ki I brodelnega sklada, kot je določila zad-rabi nadaljnega pojasnila. ■ nja konvencija, večino finančnega Investicijski odsek je skušal po i bremena pa trpe prizadeta društva in svoji najboljši moči biti kos proble- j člani sami. To moramo vspodbujati mom, ki so se pojavljali. Kadar je j v bodočnosti v enaki, če ne večji me-nagllca zahtevala nujno akcijo, sta ri. kajti konečno je uspeh takih na- investiclje izvršila gl. tajnik in blagajnik, kar se je v vseh slučajih izkazalo za koristno organizaciji. Sedanja pravila ne odgovarjajo potrebi v zvezi s investiranjem Zvezinega premoženja. Določajo namreč, da ne sme biti na čekovnem računu večje svote kot znaša poprečno en mesečni asesment. Tega je nemogoče izvajati, kajti druga točka v pravilih pa pove, da se vrše seje uprav, odseka (v katerem je vključen tudi investicijski odsek) le vsake tri mesece. Ako je mogoča kaka pot, da se v bodoče investiranje Izvrši brez nepotrebnega odlašanja, tedaj bi priporočal da konvencija sprejme tozadevne spremembe v stopov pravi korak v pravilno smer— v bodočnost. Tudi VRTEC je postal pomemben faktor v bodočem obstoju Zveze. Nuditi se mu mora vsa mogoča pomoč za povečanje njegovega razvoja. Da bo mogoče voditi bodoči razvoj teh dveh skupin, je potreba nastaviti v gl. urad osebo, koje poglavitna naloga naj bi bila administracija angleško poslujočih društev in Vrtcev. V sedanjih razmerah je to nemogoče točno vršiti, razen ako ta konvencija poveri te dolžnosti in moči kakemu stalno uposljenmu gl. odbor niku. Bodočnost organizacije tudi odvisi od načrtov, ki jili sedaj pripravljamo. Da tovim popustljivim metodam v prak-ticiranju, posebno kar se tiče v investiranju premoženja, dovolite, da Vas zagotovim, da je bilo to storjeno zato, ker smo iskreno verovali, da na ta način, ko Vam—članstvu predo-člmo to popustljivo prakticiranje, bo najhitrejši in najboljši način, da se napake odpravi, oziroma popravi in za bodočnost prepreči, da se pozneje kaj sličnega ne ' ponovi. Resnica je, da je bil učinek kritike obojni, konstruktiven in destruktiven. Prepričan pa sem, da dobra stran te naše kritike in taktike,daleč prekaša slabo stran in je brez dvoma pomogla ustvariti boljšo in zdravejšo bratsko razpoloženje v celoti naše organizacije SSPZ. Sedaj, ko je pot v napredek očiščena mnogih zaprek, ki so v prošlostl precej ovirale naš razmah, in s pogledom na izboljšujoče delavske in trgovske razmere, lahko s precejšnjo sigurnostjo trdim, da se nahajamo na pragu nove prosperitete in vsled tega na poti večjega razmaha in razvoja v socialnem, kulturnem, podpornem in bratskem polju našega prizadevanja. Finančno poročilo, ki sem ga pripravil za delegacijo in članstvo ob tej priliki, vsebuje skupno dohodke in pravilih. To bo organizaciji prihra-1 si ugotovimo slednjo, moramo upeljatl nllo par stotakov vsako leto samo v j boljše načine zavarovanja, da zamore-obrestih, in teh zelo skrajno potrebu- mo uspešno tekmovati na polju brat- jemo. Trdno verujem v statistike, in večina mojih priporočil na seji gl. odbora, kakor tudi v mojih članskih v glasilu, je slonelo na istih. Uvide vam potrebo, da se vprašanje STAROSTNE PODPORE reši čim preje mogoče. Ako želite, da se nadaljuje ta vzglo, dna ustanova, ki jo je Zveza uvedla najpreje izmed vseh slovenskih organizacij, tedaj plačujmo vsaj po $5.00 mesečne podpore tolikemu številu na-starejših članov Zveze, kot dohodki tega sklada dopuščajo, ali če hočemo upoštevati le najpotrebnejše člane in članice, nudimo isto podporo le najpotrebnejšim starim članom. Naše mlajše članstvo se ne bo strinjalo t državne in municipalne bonde, $5,539 - z\išanjem asesmenta v ta namen, in 12 na prve vknjižbe in $9.179.82 na j ker polagamo bodočnost naSe organi-članske certifikate. Skoraj $83,000 Je' zacije v našo mladino, ni potreba iste bilo investiranih leta 1935 v te vrste i odganjati vsled visokega asesmenta za sekurltete. starostni sklad. Dolžnost nas seveda Delavske razmere leta 1932, 1933 in i veže, da priznamo starejšim Članom 1934 so imele tudi velik vpliv na sta- | ves kredit in čast za ustanovitev S. S. nje naših hipotek ali vknjižb na po-! P- Z" vseeno pa ne smemo pozabiti, sestva. Naši dolžniki .so čedalje bolj da starostni sklad ni bil ustanovljen zaostajali v svojih plačilih. Rešiti ta I dokler niso ravno ti stari člani pri-pereči problem je bila nadaljna nalo- POznali njega potreba, ter da je ide-ga glavnega in upravnega odbora. Na: % sprožena šele pred 8. leti, Sta-svoji polletni seji leta 1935 mi je gl.! rej« člani torej ne morejo pričako-odbor poveril nalogo spraviti v red vse | vati, da bodo vsi bodoči člani Zypze netočne hipoteke, in ob tem času za-, večno nosili to naraščajoče breme, morem poročati, da se mi je naloga i sedanjim sistemom bi mqral sle-(10 95% posrečila. V gotovih slučajih, herni član plačevati najmanj 22 cen- Kmo bili primorani vzeti HOLC bonde v zameno za naše hipoteke, v štirih slučajih smo morah zahtevati prepis lastninskih pravic, izmed katerih so tri že v naši lasti, druge pa čakajo tozadevnega potrdila v sodišču. Kjer ni bilo zaprek, smo na nasvet naše odvetniške družbe Smietanka, Wilson & Conlon lastninsko pravico odkupili, kar se Je Izkazalo za cenejši in bolj bratski proces, kot pa posestvo zaru-bitl. Gotove stranke so šo vetoo na dolgu v splačevanju zaostalih obresti in le-tem smo dovolili odplačevati dolg na mesečne obroke. Ta način •smatram za bolj koristen za organizacijo, kajti konečno Zveza ne mara tov mesečno v starostni sklad pred pretekom Štirih let. Ali je kateremu izmed Vas znana katera Zvezinih konvencij, da eden ali drugi sklad ni obratoval v primanjkljaju? Ta konvencija zamore biti ponosna na dejstvo, da so vsi skladi v dobrem finančnem položaju kljub temu, da smo prešli čez največji finančni preobrat v zgodovini te dežele. To jasno kaže, da je zadnj% konvencija stopila trdno na prste ter reševala resne probleme na podlagi financ. Kar nI izvršila zadnja konvencija, Je storil gl. odbor, akoravno .se Je moral poslužiti radikalnih in drastičnih mer, kot naprimer razpust skupne stroške skozi zadnja štiri leta, to je 31. decembra, 1931, do 31. decembra, 1935. Premoženje je prikazano na dva načina; kako je investirano, in koliko so imeli dohodkov in stroškov po.samezni skladi v tej dobi, kot tudi primere napredka ali nazadovanja posameznih skladov izza 31. decembra, 1931, do 31. decembra, 1935. Posebna tabela posmrtnlnskega sklada odraslega oddelka, ki sem jo sestavil, bi morala zanimati slehernega člana. Kaže število in obveznost v svotl certifikatov v veljavi; knjižno in tržno vrednost premoženja SSPZ; tabelo solventnosti naše organizacije po letih; tabelo, ki kaže v odstotkih, koliko se je obrestovalo naše premoženje, in tabelo smrtnih slučajev po odstotkih, vsakega leta zadnjih petih let, Glede MLADINSKEGA ODDELKA nisem pripravil posebnega poročila, ker njegovo izvrstno stanje ne predvideva potrebe za to. Priporočam, da vestno prečitate in preučite vse podane številke, ki tu sledijo, katere kažejo resnično stanje naše organizacije SSPZ. Na koncu številk sledijo nekatera pojasnila, katere lahko pregledate, ko pridete do točk, ki Vam morda ne bodo lahko umljive. Davki ...................... Zapadle obresti narasle na Title Guaranty Policy ..... Odvetniška pristojbina ..... 855.15 770.00 78.95 80.75 SKUPAJ .$ 9,750,85 Skupno premoženje v posestvih SSPZ ......................$ 38,197.31 DOHODKI OD POSESTEV: Najemnina od po.sestva štev. 1 ........................$ 2,787.00 (10) Najemnina od pqgcstva štev. 2 ...................—_ (10) Najemnina od posestva štev. 3 .................. Skupni dohodki .............................................$ 2,787.00 STROŠKI (POSESTVO STEV. 1): Zavarovalnina proti ognju, vetru, šipe ................$ 410.36 Popravila In prenovitev ............................... 625.34 Kurjava in popravila kurjavne naprave ............... 457.51 Davki (prvi del) ...................................... 247.51 Stroški za hišnika ................................... 204.35 čiščenje smetišča .................................... 22.50 Pregled poslopja (City Bldg. Inspection) ............ 5.00 Skupni Izdatki .............................................$ 2,094.06 Finančno poročilo od 31. decembra 1931 do 31. decembra, 1935: Pi-enos blagajne od 31. decembra, 1931 ............................$644,113.11 DOHODKI: Asesment ................................................$604.228.84 Obresti od bondov ....................................... 55,667.18 Obresti od hipotek ...................................... 26,162.85 Obresti od hranilne vloge ................................ 566.45 Obresti od jamstvenega posojila (collateral loan) ........ 420.00 Obresti od posojil članom za asesment .................. 21.95 Najemnina od posestev .................................. 2,787.(j0 Likvidacijske divldende od bondov ....................... 1,528.84 Prenos iz Mladinskega Oddelka za upravo ............... 8,475.92 (1) Prenos iz "Escrow" na hranilno vlogo ............... 1,003.16 (2) Prenos sklada Mladoletnih Dedičev .................. 22,947.65 Društvene potrebščine .................................... 596.70 Preklicani čeki, pristojbine. Itd.......................... 476.58 lastovatl celo vrsto hiš in zemljišč, s I $2.00 bolniškega sklada. katerimi bi bilo še več stroškov In ne- i Ne priporočam nikakih drastačnih prilik. j sprememb v splačevanju bolniške Naši smrtnlnski certifikati bazirajo i podpore. Tekom zadnjih osem let ali na NFC ali na American Experience tabeli umrljivosti, ki zahteva 4% obresti od vplačanega asesmenta, pod pogojem seveda, daje umrljivost 100% ali manj. Skozi dobo zadnjih štirih let so nam naše investicije prinesle le 3.18'/;. obresti poprečno,, ali skoraj I'.r manj kot zahteva smrtninska lestvica. To nam jasno kaže, da moramo obrniti našo pozornost še na kako vr sto investicij, ki bodo prinašale zah tevane obresti, ali si pa osvojiti višjo xmrtninsko lestvico z nižjo obrestno mero, da odmeri primanjkljaj. Cena takih dobrih investicij kot so federalni. prvovrstni državni In mestni bondl, se je dvignila do višine, da se investirana svota obrestuje za polovico manj kot je potreba. Vsled visoke tržne cene in is o žirom na zahteve naše posmrtnliiske lestvice, niso edino te vrste investicije najbolj idealne za MuSo organizacijo; v bodočnosti se moramo ravno tako točno držati državne postave glede Investicij, kot se je sedanja administracija držala zadnja Štiri leta, izvzemši da se po 1. juliju omeji gotove investicije, ki bi v bodočnosti zopet znale delati neprilike. V dobi štirih lot, ki se je končala dne 31. decembra, 1935, smo investirali $106,372.77 v državne, mestne ali o-krajne bonde, $55,180.45 v hipoteke članov, $21,731.69 na članske certifikate, $24,44258 v posestvo, kjer se sedaj nahaja gl. urad SSPZ. $530,728.71 smo splačali članom za razne podpore ter za ostale Zvczlne stroške, ali skupaj $738,456.60 kot skupno svoto potom čekovnega računa. Zvezino premoženje je bilo 31. decembra 1935 naloženo kot sledi: v bondili in delnicah $574,112.93, v hipotekah $180,745.09, v posestvih $38,197.31, v posojilih na certifikate $19,480.35, na bankah In gotovina v blagajni $21,833.34, v za- sem opravljal del službe kot nekaki bolniški tajnik. Zadnja tri leta so me pripričala, da je sedanji sistem splače-vanja bolniške podpore še edini, ki drži splačano podporo v napravljenem proračunu. Medtem ko so manjši popravki v sestavu bolniškega poslo-moramo vseeno vzdržali podcenjeva-moramo vseeno vzdrjati podcenjevanja njegove moči in ga nikakor ne skušati oslabiti v prilog par sto članov. ki prijemajo podporo, in ogrožati varnost bolniškega zavarovanja tisočim drugih članov. Na ti konvenciji se bo skušalo upeljatl l^nvenčnl sklad, iz katerega se naj bi plačevalo dnevnice in vožnje stroške delegatov. To je mogoče zelo važen in pomemben argument v dobrobit gotovih društev, a ne tako koristen in dobrotljlv za večino našega članstva. Za namen se bo rabilo najmanj $5,000 novih dohodkov v upravni sklad, ki morajo priti potom zviša-nega asesmenta. Ali želi večina članstva povlška v asesmentu? Ako se ustanovi tak fond, naj se nikar ne pozabi preskrbiti vire njegovega obstanka. Naše URADNO GLASILO je postalo problem upravnega sklada že izza zadnje konvencije. Tozadevna pogodba dovoljuje dve strani uradnega gradiva vsaki teden, a laktična uporaba prostora se je zvišala za najmanj po eno stran poprečno vsaki teden skozi dobo štirili let. Ako prištejemo k temu še mladinsko stran za Vrtec ter redni Forum za angleško poslujoča društva, (slednjega se jc popolnoma prezrlo na zadnji konvenciji). In poleg tega še samoposebi upeljani načrt za Izmenjavo dveh ali več uradnih izdaj glasila za dnevnik v številnih družinah—na stroške Zveze—tedaj opazimo, da se Je cena glasila zvišala za najmanj skega zavarovanja z najboljšimi or ganizacijaml v deželi. Naši sedanji certifikati, ki bazliajo na NFC lestvici. dO zapreka hitrejše dosege tega cilja. Pričakuje se, da bo ta konvencija povzela potrebne korake, da se izjed-nači cena zavarovalnine potom Istih pogojev: nuditi vsem članom isto zaščito in sigurnost zavarovanja v meri s plačevanjem. Kadar bo to storjeno in ko se naše investicije vspnejo na stopnjo, ki jo določa postava države Illinois, tedaj bomo lahko stopali naprej v zavesti, da je bil Demoklejev meč odstranjen iznad naših glav. To so bile poglavitne točke, katere sem smatral potrebne vključiti v to poročilo. Ostala priporočila bom podal tekom zasedanja konvencije. Večino svojega časa v gl. uradu sem porabil z rednim delom kot pomočnik gl. tajniku, katero delo sem opravljal poleg blagajniškega. Zastopal sem tudi Zvezo v vsih legalnih zadevah, kjer se je potrebovalo zastopnika organizacije. Dela je bilo več kot ga pa je bilo mogoče izvršiti. S bratom tajnikom In ostalima uslužbencema v gl. uradu sem delal složno in s zaupanjem, kar je olajšalo odgovorno delo in za kar sem hvaležen. Da bo mogoče v prihodnosti vršiti gotove posle hitrejše, priporočam, da se v bodoče dolžnosti gl. tajnika in blagajnika, ali kakega drugega odbornika, ki je oposlen v gl. uradu, jasno loči, tako da lahko vsak posveti svojo pozornost in čas zadevam, ki spadajo v njegovo področje. Na ta način se lahko okrene raznih dvomom in negotovosti glede dolžnosti in moči enega ali drugega uradnika. Za časa svojega uradovanja sem posvetil svoje najboljše moči za dobrobit organizacije In njenega članstva, tekorh uradnega ali zasebnega Časa. Odkritosrčno verujem in zaupam v bodočnost SSPZ, ako ji bo načeljeval zmožen gl. odbor, ki si je začrtal svoje principe v stabiliziranih in finančno zdravih bratskih idejah. | Vaš, Alirko G. Kuhel Poročilo in priporočila predsednika nadzornega odseka Bratje in sestre, delegati In delega-tlnje 9. redne konvencije SSPZ: V naslednjem Vam podajam poročilo o delovanju in napredku SSPZ izza minule osme redne konvencije, ki se Je vršila pred štirimi leti v Pittsbur-ghu, Pa. Podal bi Vam rad. obširno poročilo o vseh podrobnostih našega poslovanja in delovanja sedanjega glavnega nadzornega odseka. Toda če bi storil to, bi moral ponavljati naša že dana poročila glavnemu odboru, ki so bila tudi že vključena v zapisnike polletnih sej glavnega odbora in pri-občena v glasilu SSPZ. Radi tega se bo to moje poročilo tikalo le zadev, katere smatram, da Vam ■ bodo več kot samo povprečne važnosti in da bodo vzbudila Vaše zanimanje, da boste navedena priporočila sprejeli na znanje in jUi po možnosti upoštevali, da bodo rodila namenjen sad. Predno nadaljujem s poročilom, mi dovolite, da Vas zagotovim, da smo gl. nadzorniki, po naših najboljših močeh in zmožnostih, pregledali natančno in obenem bratsko, v kolikor so dopuščale obstoječe okoliščine, vsakega pol leta imovino, dohodke in stroške ter vse druge pritlkllne, tikajoče se poslovanja in blagostanja SSPZ, ki spadajo v smislu pravil v naše področje. Kot predsednik glavnega nadzornega odseka, sem Vam vedno skušal podati jasno sliko m resničnost finančnega stanja naše« organizacije SSPZ. S tem ne mislim reči, da so bila moja polletna poročila, ali poročila mojih soodbornikov glavnega nadzornega odseka, v vsakem oziru poijolna. Toda želim povdaritl, da v nobenem slučaju nismo, vedoma ali nevedoma, prikrivali nobene stvari, kar bi po našem mnenju moralo vedeti tudi članstvo. Karkoli ste si mislili o naši kritiki (posebno moji), naperjeni napram go- čisti pribitek '10 mesecev) .....................................$ 692.94 SPLOSNA ANALIZA ODRASLEGA ODDELKA ZA DOBO ZADNJIH PET LET Cas: Ceitiflkatov v Knjižna vrednost Priznana vrednost ^W)_ veljavi: premoženja SSPZ premoženja 31. decembra 1931 ..........7,321 ..........$644,113.11 ..........$425.083.60 31. decembra 1932 ..........5,875 .......... 635,354.88 .......... 407,865.01 31. decembra 1933 ..........5,891 .......... 662,479.35 .......... 368il08.41 31. decembra 1934 ..........6,277 ........... 743,568.97 .......... 426,090.26 31. decembra 1935 ..........6,543 .......... 784,639.92 .......... 490,194.29 Čas Stanje Obrestna mera Umrljivost solventnosti 131.00% .......... 97.07% 125.00% .......... 97.34% 31. december 1931 .......... 4.82% ....... 31. december 1932 .......... 3.53% ....... 31. december 1934 .......... 2.90% .......... 140.00% .......... 92.20% 31. december 1934 .......... 3.18% .......... 112.00% .......... 93.84% 31. december 193» .......... 3.13% ....................86.50% Skupni dohodki ................................$724,883.12 STROŠKI: Posmrtnine (razreda A in B) ...........................$166,573.35 Posmrtnina mladoletnih dedičev ..................................................4,590.59 Trajne poškodbe, odškodnine ........................................................5,975.00 Bolniška podpora ................................................................................195,594.55 Operacijske odškodnine ....................................................................31,365.00 Starostna podpora ...............................................................16,970.00 (3) Podpore iz dobrodelnega sklada .........................................12,059.17 Povrnitev članov ob premenltvl cert. iz raz. A. v B..............10,443.64 Plače, dnevnice, vožnje, zdravniške preiskave in nagrade organizatorjem, itd. ....................................................41,396.89 Najemnina gl. urada SSPZ in vzdrževanje ............................2,808.11 Tiskovine, uradne potrebščine In oglaševanje ........................4,485 .43 Poštnina, ekspres, telefon in telegiaml ....................................1,793.05 Znaki SSPZ ....................................................................592.87 (4) Uradno glasilo ..............................................................................22,665.10 Legalni stroški (pristojbine advokatom) ..................................2,092.54 Pohištvo, oprema, itd.................................... Davki, zavarovalnina, popravila, oskrbnik, itd. na posestvu štev. 1 ......................................'..... Aktuarske pristojbine, varščine, varnostna sharmba itd. .. Davek od čekov, tlrjalne pristojbine, prodajni davek...... 541.92 2,094.06 2,895.74 720.16 Bondholders Protective kom i tej ..................1,150.00 Potom likvidacije zmanjšana vrednost bondov ............ 1,528.84 Izguba na bondili ........................................ 42,530.38 Izguba na hipotekah (mortgages) ........................ 899.80 Izguba na delnicah ....................................... 10,975.00 Posojila članstvu za asesment znižana vsled odstopa ____ 1.615.12 Skupni stroški ..................................................$584,356.31 Skupni porast premoženja (poviSek) .......................$140,526.81 Skupno premoženje SSPZ dne 31. decembra, 1035 ..................$784,639.92 RAZDEI.ITEV PREMOŽENJA — INVESTICIJE TN GOTOVINA • CO 2 Oi F-l M M s o Q I s s s o a ^ ° O ■H o 9 3 šE HOLC bond i ....................$- Državni bondi ..................$- Mestni, okrajni in okrožni ......$ 65,644.20 Industrialni bondi .............$ 220,242.50 Javnonapravni bondi ..........$ 213,692.24 Železniški ixindi ................$ 9,175.00 (5) Delnice .....................$ 20,875.00 <6) Hipoteke ....................$ 103,345.59 O) "Scrip" certifikat ............$- Zvezina posestva ...............$-- Hranilne vloge In denar na roki .$ 11,138.58 18) Posojila na certifikate ......$- 10.19% 34.19% 33.17% 1.43% 3.24% 16.05% 1.73% $ 5,900.00 41,503.75 131,025.78 168,095.00 177,258.40 9,175.00 41,155.00 130,745.99 270.00 38,197.31 21.833.34 19.480.35 .75% 5.29% 16.70% 21.42% 22.59% 1.18% 5.25% 16.66% .03 4.87 2.78% 2.48% Pojasnila k pripombam v finančnem poročilu: (1) Svota $1,003.16, ki je izkazana v finančnem poročilu, se jo je premestilo iz "Escrow" vloge na hranilno vlo- ) go, pri Potter Title & Trust Co. v Pittsburghu, Pa.; je bila prvotno vzeta (manj $3.16 obresti) iz Dobrodelnega Sklada in se je nameravalo porabiti za možne stroške, ki bi nastali v zvezi s prizadevanjem dobiti poslovnico v državi Pennsylvaniji. Svota $3.16 so obresti od časa, ko se je denar transferiralo iz "Escrow," pa do časa ko se je svoto preneslo v knjigah. (2) Sklad mladoletnih dedičev se je preneslo iz samostojnega v odrasli smrtninski sklad in v bolniški sklad, na zahtevo zavarovalnega direktorja države Illinois. Imovina tega sklada se je razdelila sledeče: $20,860.11 se je preneslo v smrtninski sklad in $2,-175.41 v bolniški sklad. (3) Ta svota vsebuje tudi stroške nastalih s 8. redno konvencijo, ki se Je vršila leta 1932,Svota ki se je potrošila v ta namen je znašala $5,685.52. (4) Dohodki za uradno glasilo v štirih letih do 31. decembra, 1935, na podlagi 61ic od člana na mesec, znašajo povprečno $19,000.00. Stroški za glasilo pa so bili v tem času $22,665.10. Velika razlika med dohodki In stroški je nastala vsled tega, ker se je zadnja štiri leta plačevalo po $25.00 za vsako posebno stran, nad dve redni strani tedenskega glasila, v smislu pogodbe, sprejete na 8. redni konvenciji. Pred L Julijem, 1932, ni bilo pogodbe, ki bi omejevala uporabo prostora v listu. Glasilo se je plačevalo družbi na podlagi članskega asesmenta za glasilo, pri čemur se nI gledalo, koliko strani lista je organizacija rabila za svoje potrebe. (5) Z izjemo 100 delnic od Continental Shares, Inc. (knjižna vrednost $10,000) se Je vse delnice dobilo, bo-di.si, da so razne družbe z njimi plačale delne obresti ali so jih zamenjale 94.40% ka in najemnin od posestev), ker še nikdar niso presegali Zvezinih upravnih stroškov, ampak, da je temu tako, je predpisati svotl do $11,000, ki se je od časa do časa prenašalo Iz tako-zvanega "suspense sklada," ki so ga ustvarili člani, ki so premenlll svoje certifikate iz razreda "A" v "B" in se Jim Je takrat vzelo 20% od njih vrednosti certifikata in stavilo v "suspense sklad", ki je bil namenjen, za kritje stroškov, ki so nastali s tem v zvezi. Redni dohodki v upravni sklad v štirih letih, do 31. decembra, 1935, so znašali $78,408.06; stroški iz tega sklada za isti čas pa so znašali $82,085.87. Z drugimi besedami povedano, stroški so presegali dohodke za $3,232.76. (10) Posestva Zveze štev. 2 in 3 se je prevzelo v decembru, 1935. Radi tega ne izkazujejo v poročilu nikakih dohodkov, niti ni bilo z njimi nobenih drugih stroškov. Poleg obojestranskega soprazuma se je v enem splačalo dolžniku za lastninsko pravico $200.00 in drugemu $250.00; . obfma strankama se je dovolilo še šest mesečno prosto stanovanje v hišah. Oba sta brez sodnijske procedure prepisala posestvo na ime Zveze. Vsa posestva, ki so last SSPZ, razen prvega, ki se ga je nabavilo vsled tega, ker je pripraven za gl. uiad SSPZ, so več ali manj le začasne investicije. V smislu novih postav, ki stopijo v veljfcvo s 1. julijem, 1936, se sme taka posestva držati na rokah za dobo dveh let po prevzemu, in po tem času po navodilu zavarovalninskega direktorja države Illinois, da se posestev ne sili prodati pred šestimi meseci potem, ko se prejme tako naročilo od zavarovalninskega urada. (11) Pod splošno analizo organizacije, boste gotovo opazili njen napredek. Kot je razvidno, je organizacija dosegla najnižjo stopnjo enkrat v letu 1933; takrat se opaža stopnjevalnl napredek organizacije, razen ene izjeme, In ta je: zmanjšani dohodek o-bresti v letu 1935. Obresti so se v za bonde, ko so se reorganizirale na donosu znižale za 0.05% toda vsled te- SKUPAJ ...................$ 644,113.11 100.00% $784,639.92 100.00% SKUPNO PREMOŽENJE RAZDELJENO PO SKLADIH: i I Q i g T3. rt O Q i o a> ■O % o ^ 'fl S, >S c" > Smrtninski sklad A ____ $533,167.38 $ 92,083.61 (:) Smrtninski sklad B ..... 199,027.57 $199,027.57 Bolniški sklad ......... 25.636.85 $ 22,737.66 Poškodninski sklad ..... 2,812.87 8,923.85 Starostni sklad .......... 13,377.59 207.91 (5) Dobrodelni sklad ....... ......$ 8.043.36 3,100.42 4,942.94 (§) (9) Upravni sklad ....... ......$ 445.05 7,517.24 7,072.19 SKUPAJ ............ $784,639.92 $140.562.81 Q i o a> ■O (Zvišanje) (Zvišanje) PREMOŽENJE V POSESTVIH: Posestvo štev. 1 (glavni urad) ............................$ 22,500.00 Popravila In naprava (permanent Improvements) ........ 1,942.98 en all drug način. (6) Druga zemljiška vknjižba (second mortgage) v znesku $980.00 je všteta v skupni svotl investicij na hipoteke. Ta svota je prvotno znašala $1000. Stranka je plačala $20.00 na račun zadnjega pol leta 1935. (7) Scrip certifikat se je dobilo kot plačilo za obresti od Southern Union Gas Co. bondov. (8) Finančno poročilo gl. nadzornega od,seka, z dne 31. decembra, 1935, izkazuje skupno svoto posojil članom za asesment, napram aktivnim certifikatom, $20,642.16 V tem poročilu je ista investicija navedena za $1,161.81 manj, oziroma je pravilno $19,480.35. Razlog za to razliko v svotah je vsled tega, ker ob času letne revizije se ni moglo točno ugotoviti posojil, ker podrobnosti še niso bile na razpolago, da bi dognali takrat nazaj sprejete ali ugotovili neveljavne ali odpovedane certifikate. Ta razlika pa se sedaj razvidi iz skupnega premoženja v tem poročilu. (9) V poročilu boste gotovo opazili izredno ugodno stanje Upravnega Sklada. Tega ugodnega stanja pa niso ustvarili redni dohodki (asesment, obresti, prenos iz mladinskega oddel- ga se je vseeno zvišala priznana vrednost Imovine (posebno defaultira-ni bondl) brez primerne povzdlge o-brestne mere. Za enkrat se to nazadovanje v obrestni meri lahko spregleda, ker bodo poznejše izboljšave, kot izgleda, pri nesle višjo obrestno mero. Presenetljivo nas dirne naša mera solventnosti. Dasi kaže precejšen napredek v vsakem izmed zadnjih par let, je vseeno po višek mnogo počasnejši, kot ga pričakujemo. Kot Izgleda, če hočemo doseči v tem letu 100% solventnost ali še več, je potreba, da se še vse ostale certifikate razreda "A" spremeni v "B" In splošno uvede za vse članstvo v veljavo American Experience tabelo plačevanja. Dokler ne dosežemo 100% solventnosti, nI pričakovati, da bi dobili poslovnlce za zakonito prodajanje zavarovalnine v gotovih državah. Vsled tega in še iz drugih vzrokov, ki bodo prišli na dnevni red tekom konvencije, se razvidi, da je priporočljivo, da se vse certifikate razreda "A" spremeni obvezno vsemu članstvu, na te ali one vrste certifikat, ki sloni na American Experience tabeli smrtninskega sklada. Skupaj ......................................................$ 24.442.98 Posestvo štev. 2 (preje posojilo štev. 55): Hipoteka (menica) ........................................$ 3,000.00 Odkup zemljiške pravice (plačano dolžniku) ............................200.00 Davki ..........................................................................................................138.48 Zapadle obresti narasle na ................................................................585.00 Odvetniška pristojbina ......................................................................90.00 Skupaj ^....................................................$ Posestvo štev. 3 (preje posojilo štev. 49): Hipoteka (menica) ........................................$ 7,700.00 Odkup zemljiške pravice (plačano dolžniku) .............. 250.00 4,013.48 MLADINSKI ODDELEK Dohodki in stroški Izza 31. decembra, 1931. Prenos blagajne z dne 31, decembrsi, 1931 ..........................$ 39,057.42 DOHODKI: Asesment .............................................$ 24,739.05 Obresti od bondov .................................... 6,853.88 Obresti od hranilnih vlog ............................. 108.32 Obresti od posojila na hipoteko ...................... 247.00 SKUPAJ ........................................$ 31,946,20 STROSKI: Posmrtnine ..........................................$ 4,858.20 Rezerva splačana prestopllm v članski oddelek ................6,236.74 Povrnjen asesment ........................................................................431.28 Prenos v upravni sklad članskega oddelka ........................8,47552 Izguba pri prodaji bondov ......................................................205.01 s. juiiija, 1936. ENAKOPRAVNOST STRAN ?. RAČUN SSPZ STATEMENT ZA MESEC — APRIL, 1936 — FOR MONTH ČLANSKI ODDELEK—ADULT DEPARTMENT § >"05 >09 C I % G) IS O «4 G >o % P 1 'S KL CO to &, TS O <4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 52 53 54 55 56 57 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 74 76 77 79 80 81 82 83 84 85 86 87 89 90 92 5)7 »8 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 IO9 Ho U2 113 114 115 316 117 118 'S k % Q) •S *s o Q) i; $224.91 88.94 113.95 . 52.73 - 66.70 . 19.85 . 70.62 . 64.68 . 82.07 . 51.58 . 50.66 25.93 . 28.48 . 83.29 . 25.42 , 98.36 , 34.06 . 185.05 145.93 . 732.42 2.71 188.29 . 78.90 . 199.42 . 85.84 . 464.91 . 149.37 . 153.82 . 100.08 . 21.32 31.25 25.14 . 103.39 . 33.34 . 64.32 . 32.46 . 82.24 . 17.19 . 110.48 - 54.99 . 11.52 . 4&39 4.97 . 113.12 . 54.16 . 70.47 . 25.86 - 50.55 . 178.37 . 76.06 . 61.00 3.54 125.64 . 77.52 . 44.78 21.72 . 130.80 . 50.96, 9.75 . 43.44 . 71.71 5.20 6&24 . 83.79 , 24.49 24.29 . 25.94 . 12.27 45.99 120.01 29.88 4.44 60.56 14.67 46.25 53.20 90.34 45.77 11.19 1.86 7.39 123.45 146.50 53.41 52.45 122.95 9.68 6.37 88.07 22.06 45.16 5J8 30.98 180.84 25.39 56.07 37.49 114.74 15J8 1319 1120 1122 123 1124 i 125 126 127 $ 69.00 j 130 —•—j 131 54.50 132 50.00 133 —.— '135 —136 20.00 138 34.00,139 20.50 j 140 — 1141 —.— 142 —.— 1143 144 145 146 147 148 149 151 152 153 154 155 156 158 159 160 5.00 84.00 40.50 23.34 38.00 107.50 118.50 23.00 49.00 48.50 67.15 35.50 161 —162 20.00 164 —165 32.00 166 22.27 167 5.00 j 170 —.— 171 50.001172 5.001173 _._|174 5.00 375 28.00 176 75.00 177 10.00 178 11.001179 118.00'3 80 15.00 J 43.46 j -•-! MLADINSKI 5.00 68.00 80.00 44.93 215.74 26.58 120.40 78.59 37.01 93.74 53.80 8.68 44.18 26.14 8.15 9.74 7.93 19.39 118.97 124.49 39.76 91.26 47.60 54.88 11.01 89.54 43.13 2.57 438.09 31.95 49.71 7.57 6.12 76.52 22.39 62.93 9.49 45.82 31.50 90.41 12.88 13.04 12.10 49.05 40.47 9.87 127.26 74.63 54.69 96.57 145.05 26.03 56.26 35.22 4.78 5.00 50.50 19.50 17.50 5.00 32.00 16.00 83.00 13.00 80.00 28.00 183.34 10.50 31.00 112.50 17.50 5.26 77.00 38.00 5.00 28.00 58.00 22.00 15.00 15.50 20.98 41.50 24.00 28.00 28.00 J 81...... ........ 40.39 183 ....... ......... 36.97 184 ........ ....... 25.28 185 ...... ........ 4.62 187 ........ ......... 32.24 188 ........ ......... 29.97 189 ........ ........ 139.40 190 ........ ........ 26.07 191 ........ ......... 25.00 192 ........ ........ 87.46 193 ■........ ........ 11.67 194 ...... ........ 11.97 195 ...... 12.06 196 ........ ........ 39.35 197 ....... ....... 133.76 198 ........ ......... 244.08 199 ........ ....... 2&84 200 ........ ......... 86.62 201 ......... ......... 38.04 202 ...... ......... 37.40 203 ........ 14.42 204 ....... ......... 84.43 205 ..... ........ 78.80 206 ....... ........ 7.14 207 ..... ....... 25.62 208 ........ ......... 12.41 209 ........ ....... 131.42 210 ....... ......... 24.27 211 ........ ....... 46.81 213 ......... ........ 11.97 214 ......... ........... 17.73 215 ....... ....... 60.04 216 ....... 33.96 218 ...... ....... 63.22 219 ......... ......... 43.21 220 ......... _________ 80.12 221 ....... ....... 34.85 222 ......... ......... 81.24 223 ........ ........ 23.90 224 ........ ......... 23.32 225 ........ ......... 70.05 226 ......... ......... 49.06 227 ........ ........ 110.36 228 ........ ........ 6.95 229 ......... ......... 1.98 230 ........ ........ 75.36 231 ......... ......... 21.68 233 ........ ........ 18.02 234 ........ ...... 63.24 235 ........ ......... 79.07 236 ........ ........ 26.10 237 ........ ....... 69.66 238 ........ ........ 21.88 239 ........ ........ 38.50 15.00; 13.00 14.00 39.00 48.001 31.31 G2.00 21.00 j 70.00 '• 56.00 50.00; 22.001 I 5.00' 27.00 i 102.00 36.00 2.81 7.2G 22.50 22.98 5.00 40.00 17.00 5.00 Totiils .$13,180.93 $4,880.38: APRIL, 1936 ODDELEK—JUVENILE DEPARTMENT 182.00 45.00 41.50 5.00 10.00 11.44 10.00 17.50 j 30.00 5.00 5.001 5.00 10.28 14.50 32.G6 219.50 109.35 16.00 36.50 30.50 15.00 15.00 17.50 20.00 105.00 5.00 32.50 5.00; 114.99; 17.50 i 16.001 10.00; 46.00 I o (D ti O O (D >o rs 45 5 A ^ »> CO o o (D ^ -t- L, ^ > ^ iS [3 S? k, A % *S o K o 0) 1 .................$15.91 2 ................ 6.81 3 ................. 11.69 4 .................... 2.05 5 .................... 32.20 ..... ........ 3.47 .............. 1.59 ............... 2.98 $10.31 G 7 8 9 10 11 12 13 14 15 IG 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 10.65 10.74 16.16 4.33 4.29 4.96 3.78 4.86 1.13 2.31 1.44 1.08 4.34 1.98 .90 1.45 .18 1.31 3.11 .90 7.12 4.52 2.80 2.34 5.99 2.98 .72 1.13 .54 2.93 .18 7.25 .59 2.00 7.82 .59 1.54 1.90 .54 11.38 5.73 2.65 11.38 2.65 5.73 49 ...... ...........77 50 ....... .......... 3.96 51 ..... .......... 2.52 52 ..... .......... 1.64 53 ........ ......... 7.02 54 .. ..... ........ 1.18 55 .......... ......... 1.31 56 .......... ...........18 57 ....... .......... 4.14 58 ......... ............18 59 ...... ........ 1.10 GO ....... .......... 2.54 61 ......... .......... 2.93 62 ........ ........ 5.58 g3 ........ ...........36 64 .......... ......... 1.26 G5 ........ .........36 66 ....... ......... 1.67 67 .......... .......... 5.71 68 ........ ....... 188 69 ........ .......36 70 .......... ...........36 71 . ... ........ 3.65 72 ........... __ 73 ......... .......... 1.67 74 ......... ..........87 75 - ...... .......... 3.93 76 ........ ......... 5.80 77 ......... ......... 4.78 78 ........ .......... 2.26 79 ......... .......... 1.90 80 ......... .......... 1.00 81 ......... .......... 3.24 82 ......... .18 83 .......... ......... 2.44 84 .......... ...........72 86 ......... .......... 6.75 86 .......... -- 87 ......... .......... 1.08 88 ......... ..........54 89 _________ .......... 2.34 90 ......... ...........18 91 ......... ...........72 92 ....... ...........18 93 ........ .......... 2.34 94 ....... .........54 95 ......... ......... 2.34 96 ......... 4.03 97 ........ .......... 2.49 98 ...... ........... 2.03 99 ....... ...........60 100 ...... ...........18 101 ........ ........ 10.06 102 ..... 3.47 103 .................. 3.78 104 ....................90 105 .....................90 107 .................... 2.52 108 .................... 3.75 109 ..................... 2.88 110 .................. 3.06 111 .....................90 112 .................... 3.24 113 ....................18 114 .....................51 115 ....................23 116 .....................18 117 ....................36 118 ..................... 5.34 119 ................... 1.90 120 .....................40 121 .................... 4.52 122 .................... 5.03 123 .................... 3.67 124 ................... 1.70 125 ..................- .84 126 .................. 2.52 127 .............. . 1.65 128 ................ 1.62 129 . .................72 130 ...................90 131 ................. 3.83 132 ....................18 133 ....................54 134 ................ 2.98 135 ....................72 136 ..................36 137 ..................20 138 ................. 1.44 139 .................. 6.20 140 .................... 3.97 141 .................... 4.26 142 .................... 1.08 143 .................. 1.62 144 .................. 1.49 145 .....................36 146 ....................46 147 ..................54 148 ..................80 149 ....................41 150 .....................54 151 .................... 2.13 152 ......................36 154 ................... 2.13 155 ....................72 156 .....................2.44 157 ...................- 1.85 158 ..................- 1.49 159 .................... 3.13 160 ................ 5.17 161 ...................... 3.08 162 .................... —.-T- 163 ................... 1.18 164 .................. 2.34 165 ....................23 166 ..................75 167 .................. 2.00 168 ..................36 169 ....................30 ZAPISNIK Davek od čekov, tirjalne pristojbine, itd ....... 27.68 4.92 DOPISI ČLANSTVA 15.11 Stroški skupaj ...................................$ 20,222.26 Skupni prebitek ......................................... $ ll,725.9i> ' . INVESTICIJE IN GOTOVINA: Milwauliee, Wis. Naj naznanim delegatom, de-legatinjam in glavnim odborni- PREM02ENJE DNE 31. decembra, 1935 ....................50,783.411 ^^m S. S. P. Z. in VSem drugim libtim, ki ste se udeležili koncerta v soboto zvečer dne 23. maja, da se mi je pripetila neljuba pomota pri prodajanju pivskih tiketov. Sprejel sem 50c več kot tiketov prodal: Toraj a-ko je kateri opazil mojo pomoto naj naznani meni ali tajniku na-I šega društva štev. 24, SSPZ, da mu tisto povrnemo. Denar je v društveni blagajni. Končno se vsem delegatom, delegatinjam in glavnim odbor- S "O 0) 'C o 13 O lO C*5 O, 8 T3 HOLC bondi ....................$- Državni bondi .................. - Javnonapravnl bondi ......................14,737.50 Mestni bondi ................... .......... , Industrialni bondi ............................14,775.00 ■ Gotovina na banliali in na rokali 9,544.92 37.73% 37.83% 24.44% $ 2U25.UU 10,475.00 14,737.50 13,700.30 5,000.00 4,845.61 20.62'; 29.02% 26.93% 9.85":; 9.54'.; SKUPAJ ...................$ 39,057.42 100.00% $ 50,783.43 100.00% , nikom ter njih družinam isivrc- Z bratskim in rojaških pozdra- Aiitou Tratnik^ član društva štev. 24, SSPZ. tj<>. št. 2G, SSPZ, Članstvo društva Združeni 34.00 o stanju mladinskega oddelka ni odsek, ki je izdala te vrednostne listi- zahvalim za njih prijazni o-treba dosti reči. Njega izvrstno fi- ne, bonde, ni sposobna izvesti podane, bisk. nančno stanje se kaže iz tega, da pri- obljube. znano premoženje presega obveznosti Mogoče je kdo izmed Vas, ki želi veza povprečno 235%. Posojilo na prvo deti, zakaj se ni kupilo Pederalnili ali VOm, vknjižbo so je zamenjalo za HOLC vladnih bondov v zadnjih štirih letih. Loiidc v letu 1935 z malo izgubo na Investicijski odsek podaja odgovor na zaostalih obrestih. Defaultirani bondi to, kct glavni vzrok, da so ni nabavilo' znaSajo $14,750.000 (knjižne vrednosti). U. S. government bondov, ker ti pri- -- Sedanji razgled glede defaultiranih našajo zelo nizke obresti, namreč na-, Člillisivu drus^'va Združeni lira-Westchestcr Service Corp. bondov jo mo 2.05%, ali še manj v zadnjih dveh precej obetajoč, medtem ko so od La- letih. Dokler obrestna mera tem bon- ' vcrgne Court Apartments bondi so dom ne naraste vsaj na 3% ali več,! precej dvomljivi. ' se odseka za investicije ne sme siliti,' ^ Investicijo v boiidih obeh oddelkov da bi kupoval take bonde. j St. 2b b. b. 1 . Z. ,'jC pro- če se ozremo v našo investicije v Tosojila na prve vknjižbe na poucslva si, da se udeleži seie v ncdelio bOhde, nam natančna analiza in re-, Mnogo izmed Vas je imelo brez doooldan v mvnrtnpr-n nrn«)nr,. kordi ki se dobe. pokažejo, da vse nove dvoma opravka z VaS>;ni lastnimi hi-, i u T. prostoru, investicije (ne vStevši onih, ki smo pctekami 'mortgages), morda na oba i boste poročilo vašill de- jih prejeli potom reorganiziranja načina: kot dolžnik in kot upnik, in i legatov, ki sta zastopala št. 2(5 družb), napravljena po sedanjem in- tako sto v stanju radi lastnih .skušenj! S S I ' Z m Q rrrlni vestlcijskem odseku, so bile izvedene boljše presoditi sami dobre in slabe T\r'i ' i n i ** ^ točno po zahtevi postav države lili- strani kritike in priporočila glavnega i ^ ^'^"Waukee. —PncelJ. nois. ki nadzira sklade in investicijo nadzornega odseka, podanih v zvezi ;; -- bratskih podpornih organizacij, inkor- zanemarjenimi in zaostalimi hipoteka-! Članom in članicam dniJitvT ,x,rlranlh v loj državi. Večina izmed n,L Tcda kar hok.n, da ludll.r/: / ! " teh vrednostnih listin, odkar so bile Vi in si zapomnite, je (o. da na dnu' Bratje, st. 26 SSPZ jc kupljeno, so jim je vzdignila vrednost vsake kritike in priporočila, .»icer po I ^nano, da SC bo vršil piknik dnina trgu in so se tudi izboljšale v leva- Vašem mnenju mo.da neupravičljive štva V nedelio 7 iunii-i -ti *^111«. liteti, da se že skoraj smatrajo toliko radi časa ko so bila podana, jo bil' 1 ■>, , ., ' vredne, kot se predstavljajo, in v ve- vedno naš glavni namen, kot jc še' ' " likih slučajih so že dosegle polno vred- danes, upostavitl naš.i investicije na nost, kot Federal Government izdaje, bolj zdravo podlago, kot tudi U3lvariti Na podlagi zadnjega zboljšanja glede rednejše in obilnejšo dohodke od teh tiijanja davkov, zmernega porastka posojil, na hitrejši in concjši način od trgovskih profitov in splošne tendence strani SSPZ. za cenen denar, izgleda, da bodo nove 1 vi dobro veste, kot jaz vem, kolik-invosticijo prinesle Zvezi precejšen do- | šna je bila naša solventnost v posa-biček in bodo pomagale vzdržati v rav- i m3znih letih tekom zadniih pet lo* notežjo Zvezino premoženje, ki je bilo | vi dobro veste, kot jaz vem, da nare-precoj prizadeto vsled izgub na neka-! jene, zgrešene investicije, ncpovoljne terih utilitetnih in industrialnih bon- j radi velikih ekonomskih prevratov, .-.o dih, ki se jih je nabavilo v preteklosti. | bile vzrok naše nizke mero .solventno-Glcde industrialnih m javnonaprav-i sti. In gotovo tudi veate, kot jaz vem, nih (Public Utility) bondov, katere | da ako se bo Izvajalo in nadzorovalo Totals ..............$434.59 .$498.66 WILLIAM RUS Gl. taj. — Sup. Sec'y M. G. KUHEL GL blag. — Trcas. 11.38 20.69 11.38 4.13 11,38 292.00 20.62 i'lKNlK "ZDRUŽENIH iiKA-TOV" (Dalje iz 2. sir.) nedeljo 7. junija na pikniku Združenih Bratov vam bo dana priložnost se zabavati in plesati ob zvoku godbe, katero bodo proizvajali Vadnalovi. Ce vam je kaj na tem in če ai hočete privoščiti par veselih ur v presti naravi, pridite v nedeljo na vStuškove farme. Ne bo vam žal. Ako še Ifateri ne ve kako sc pride do prostora, vozite po Euclidu do prve luči v Wickliffo pri gasolinski postaji in obrnite desno gor do konca uiiee, potem pa na levo, cesta št. 84 in po njej kakšne 3 milje, pa boste videli napis Stušek piknik Združenih Bratov. Tam zavijte notri in bofite na pravem mestu. Kaj bn pa potem, se boste pa že sami prepričali. Kateri se bo pa hotel posluži-ti trucka, bo isti čakal pred Slovenskim Delavskim Dcuiu.u, na Waterloo Rd., od one ure na-proj. Torej se vidimo v nedeljo. Puodj ima SSPZ v posesti, se jih ni kupilo; bolj strogo naši)i investicil. polom izza minule 8. redne konvencije, to .le: koncentrirane Studijo in analize, pri-sedanji glavni odbor. Večina teh bon- poročila in kritike, "da bi prin^^sla hi-dov jc bilo nakupljenih v letih lOas.jtrejšo odpomoč našemu linančncmu 1929, 1930 in 1931. I položaju, i.sti ne bo zadovoljivo usmer- V zvezi s temi investicijami je S. S. jen, kol kaže Statistika v zadnjih pav P. Z. največ izgubila. Vendar si je v lotih. minulem letu več izmed teh investicij precej opomoglo in jc njih vrednost precej narastia, kar nam daje upanje, da naše izgube končno ne bodo tako veliko, kot sc je pred leti domnevalo. Da Vam podam v glavnem sliko resničnega stanja naših investicij v bondih, naj v naslednjem Vam navedem nekaj številk, ki menim, da Vas bodo zanimalo. Te so izza 31. dccembra 1935. Tega dne je skupna (Daljo prihodnjo sredo) Iz stare domovine \ovih prostorih. Dolžnost slehernega člana in članico je, da aj udeleži tega piknika in da pripelje seboj svoje prijatelie in da s:; skupaj pczaba\'amo in užijemo par prijetnih ur. Vabljeni so tudi člani sobratskih društev, da nas posctijo na ta dan. Člani i;i članice vam bodo postregli po njih najboljši moči. Preskrbljeno bo za vso. Na svidenje v ne- deljo 7. junija na Stuško/ih prostorih. J. Bohinc, Nesreča kolesarju , : I V Ljubljani sta trčila dva ko- knjizna vrednost, ah nakupna ccnn, , . . vseh naših bondov, vštcvši mladinski, neki mesar in pa 25-letni oddelek, znašala v svoti $578,895.7.3,' zidar Ivan Draksler iz Štepa- oci k! 6V0k .Hh jO bik) $3W,,952 15 v' nje TNusi 95. IDraksler je ipadkd defaultu, z glavnico ah obrestmi, ah ,, , , , obojo. 47.2% defaultiranih bondov je tla ter dobil nevarne notra- industrlalnih; 36.8% Je javnonaprav- nje poškodbe. nih (Utility) bondov, in ostalih 16% |----- -- vrednostih listin odpade na mestne j bondo in druge razrede političnih pod-i odsekov. | Zapomniti se jc treba, da bode pro-; oej, sedaj šo delaultidanih bondov pri- i šlo do svoje veljave, in so bo dobilo | sto ccntov za vsaki investirani dolar, j Defaultirane vrednostne listine še ne i pomenijo, da so investicije izgubljene,! pomeni pa, da vsaj začasno družba,' korporactja, mesto ali politčni pod-' Psa zj^ubljena Zgubila sta se dva lovska psa, -tr.ra 4 mesece, lisasta, bda-čr-na: prosi se, da na i jih najditelj .yripelje lastniku, John Kor-ditu, 20731 Goller Ave. I RANK VAI)\AL, / i (1 a r niiz,naiija, tla sc sa vedno dobi na IOCS Addison RtL Naredi najboljše delo po smerni ceni. Sc priporoča. Naprodaj je Uprava za slaščičarno; soda fountain, shramba za cigarctc, | 2 izložbene omare, register, 4 j j mize, stoli in več drugih malih stvari; Oglasite se na 1009 East. 62 St., I _____I DR. L. A. STARCE jireglcd oči Ure: 10-12, 2-4, 7-8 G411 ST. CLAIR AVE. ZAŽELJENA KOMBINACIJA Za to institucijo .so mnoga leta izkušenj, leta, v katerih smo se mnogo naučili metod In da smo si nabavili nenavadno kompletno opremo. Vrhu tega je organizacija v vseh teh letih postrežbe stremela za tem, da sc še bolj Izpopolni. Ta zaželjcna kombinacija ima za posleili* o nenavadno postrežbo, ki zadosti v.-aki potrebi in jc zažoljena onim, ki potrebujejo pomoči. Posebna priložnost Hi.ša v prav dobrem stanju, se proda. Vso sobe spodaj, podstrešje, kopalnica, furnez n:-, vročo vodo, 2 garaži, lot 50x130 tlakov? na cesta, samo $3150. — Na račun se plača $300, drugo kot rent. Vprašajte pri Louis Petrich, 18613 Kewanee Ave. — KEnmore 3198 W. SLOVENCI in JUGOSLOVANI Pridite posebno ob sobotah zvečer v College Inn, 1595 Niles Rd., v predmestju Warre-n O., na glavni cesti med Warren in Niles, O. — Dobite dobro pijačo, prigrizek in zavrtite se lahko ob zvokih samih klasičnih melodij. Na svidenje Anton Simčič Nelvdanji učitelj godbe v Cle-vclandu. — 1' 1 K N 1 K — Društva "Združeni Bratje" 7. JUNIJA na Stuškovih prostorih SLOVENSKI P06REBNIK Katlur potrohiijclc pugiiti-iiikrt, pokličite K.VKNO-VICII POGKEBNI ZA- VOD. Tel. št. TG5, 53G S. 4tli St., Clinton, Indiana. I'rostii uin-buliinčnu postrežba po dnevi in po noči. MR. KARNOVICH JE ČLAN SSPZ IN SNPJ FRANK ZAKRAJŠEK V('ii.';ki pof/n bil U: 1105 NORWOOD RD. ENdicolt 4735 PIKNIK priredijo SLOVENSKE VDOVE, V NEDELJO, 7. JUNIJA, na Birtičevi farmi na Dock road, v Madison, Ohio. — Vabijo vse prijatelje vdovce, da se vdeležijo. ; Postrežba bo najboljša. Oblakov truk bo odpeljal izpred ! Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave., ob 9. uri zjutraj, potem se pa ustavi na East 156th St. 3. jiiriija, 19S6. PRINCIPLES The Slovene Progressive Benefit Society is founded upon the basis of progressive thought, - and all provisions of by-laws are based thereon.' FOtUM MEDIUM OF MEMBERSHIP'S EXPRESSION — RUD9LPH IJSCH, Editor — HOME OFFICE OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY 245-247 West 103rd St. ' CHICAGO, ILL. Report Presented To Convention:mM «E|Ninth S.S.P.Z. Convention Bv Sllll^F0iTii0 Fr'PSiflft'n'f" Vfliirri 10 * , * ^ ^ BmZmEwmnasG introduces its Own Organ VATRO J. GRILL simiiai' orsaniza- ters: Any fraternal organisation, composed of Immigrants and their children, in a country like the United State«, is c o u f r 0 n ted by tasks of two different kinds. Tins is unavoidable, as tha history of the SSPZ, as well as that of any other ticn among us. definitely proves. There are qiiesUons of exclusively adminiiitrative character. Prom the manner in which we solve them depends directly the financial condition of the organisation, its material success or failure. They include such things as what claims are being made upon the membership how the entrusted funds are being invested, and how much the organization is able to offer its member.siii;) for the money they have paid in. When decisions on questions of this character are being made common sense must always be the determining factor, not forgetting the experiences of the past, and also anticipating the probabilities of the future. In order to be conservative in cur claim:; upon the membership, we must also be conservative in our promises. In these matters there i.s no room for sympathy. It Isn't a Question of what we should like to do, but of what we must do in order to safeguard the stability of the organization. The financial side of the organisation must b? such that all members, without exception, shall have the same feeling of security. Today we mu.-it be primarily con-1 lage over the others, and a better op-: communities where the Society hasn't portunity—if it will be capable of, any old lodges it is very difficult, or utilizing it—to attract the young gen- I almost impossible, to get new mem-era lion of American Slovenes whose bers. numbers in Ohio and its rieighbor, It is clear therefore, that this constate, Pennsylvania, run into many' vention will have to take definite thousands, than some other organiza- j steps so that we shall have an in-tion which does not have such di-1 strumentality for the organization of rcct and intimate connections with its' new lodges in locations where we have actual and prospective membership.' none so far. The time when this work 10 jyw iMo 1 Three Representatives Of E-S Lodges Elected On Supreme Executive Board Of Si< And there Is another thing. In my opinion, per.^ons who are permanently engaged as officers of one of our fraternal organizations are, or should be, community leaders -could be left to "volunteers" liowever, has passed. The period of pioneers when individual members moved about the country organizing new lodges, is definitely a Ihiny of the past. Con- i of one kind or another. Our fraternal ditions have changed. It is necessary, organizations are the backbone and therefore, to think of permanent or-the reflection of all other public ac- ^ ganizers who shall devote their ener-tivitie.3 in our national life. Officers' gy for the progress of the organiza-of a fraternal organization who use i tion. This being a new and untried tact are in a position to gain friend- undertaking, it will be necessary for .ship and sympathy of wider circles you to give the supreme board a free hand, so that it will be able to change the system fiom time to time, according to its best judgment as to the practical needs of the organization. I consider this matter of vital importance to our future progress. We cannot afford to postpone it. Four years from now may be too late! Surely a lot may be lost by then. There are other problems which I shall not discuss in detail, since other members of the Supreme Board who are in daily contact with administration functions are more competent to speak authoratively in regard I happen to live in Cleveland and them, however, 1 shall touch upon may say that I know its character, its ^l^sm briefly. vii tues, as well as its weaknesses. i Our last convention paved the way About one thing 1 have no doubt. I introduction of the American whoever will know how to get the dominant influence among the Slo- within a given community, .strengthen it.s feeling of common purpose and thereby build directly or indirectly the future of the organization with which they are identified. Every community i.'. eventually dominated by the group which has better and abler leaders. There are many Slovene communities in America which at one Lime were full of life, but today we never hear of them? Why? Because they lack leaders. Communities which at one time were fertile fields for progressive organizations are getting under the influence of reactionary elements. This is nothing to be glad about, but it's true. JOHN KVARTICH Pa., PRESIDENT. of Bridjrcville,' Monday, May the p i g h teenth 1936, marked the opening of Slovene Pro-gi-e.si'ive Benefit Society's ninth regular convention at Milwaukee, Wisconsin. VATRO J. GRILL, our supreme p r e s ident for the past eight years, officially called the delegates to order and outlined the progress made by the So- this page each week until completed after the third day. ' so that members in general may get SSPZ will purchase moving picture acquainted with the supreme officers' camera and projecture to keep a plc- opinions and activities. With this torial review of all its importan'' new system of report presentation, events. the convention saved at least one full An additonal appropriation of $250 day. to the existing fund of $250 was added SSPZ went on record at the conven- to promote Vrtec activities, tion to work independently, not to jqhn KVARTICH of Bridgeville, take any initiative action for merger pg first vice-president for the unless other ^ organizations present years, was elected to the pos'" plans foi considei ation uo the supreme you of president, without opposition RUDOLPH LISCH, 2nd vice-president Motion for change of supreme head- during the years of 1932 to 1936 was quarters from Chicago to Cleveland elected first and only vice-president to didn t j'eceive any enthusiastic sup- g^i-ve for the next four years. WIL' I port. Fifby-two delegates voted to RUS was re-electcd secretary Ciety the past four years; called loi have the .supreme office remain in the constructivet hinking and decisive ac- .windy city while only eighteen voted tion in order to make definite ad- for the festival city on Lake Erie. Of vancement the next four years, by the.se eighteen votes thirteen were lludoliili IJscIi laying a foundation that will bring our i cievelanders, two Cleveland delegate'. venes in Cleveland will in the end Experience TSible. All new members I admitted into the organization since' then have received policies under the ccrned ho* to protect the interest.?. determining power plan; together with transfers - -y aH the organized life of the rest the old class into the new one. of those' who are now entering the organization. This isn't only the just thing to do, but also the sen.sitale one; in the final analysii, you cannot ,, „„„„ . harm any part o^ the membership are fully conscious of without causing baleful consequences for all KOrac time ui the future. We must consider this in all our dcliber- i iitions. j Be.sides these pi^rely biu iness rc-tiponsibilitiPK an orguniKation like the fjSJ. >'i aisc has other functions which' arc indircci, nut no leas important. I We cannot and wc mast not io-gct' that we are Slovenes or children of j Slovenes. We cannot and we must I not forget that wo belong to the of the Slovenes in America. Elements which are not favorable to organizations • with policies such as those of this situation. No serious observer of American Slovene life can deny this. Are wo conscious of this situation? Where is our field of action if we abandon it to our adversary? That is to say, unless we aro ready to sacrifice our character as an organization of liberal thinking American Slovenes and become completely colorless? Por three reasons I consider the transfer of our main office of great importance. It may be expected that more than a half of our members present membership into the active list and new members into our ranks. With this spirit the representatives ( acted from the gavels first sound until the clo.se on Saturday, May the 23rd. Christ Stokel of Clevland, Ohio was elected chairman of the convention by acclamation. He is credited most honorably that the convention ended in as short a period as it did. He did a marvelous job of conducting the order of business in a fashion that WILLIAM RUS of Chicago, who has dcsertct iheir fair city. Resolution was adopted to have ali members of class "A" policies, National Paternal Congress Table, commute to class "B", American Experience Table policies. Tho.se who do not voluntarily transfer by the 31st of August will be automatically placed in the new class. The ninth convention made a radical step when it gave power to the supreme board to formulate plans for new cla.ss "C" policies that will would be a credit to a most parliamentary figure of the nation. He | '»elude 20 year endowments, endow-had, of course, a training of some ments at the age of 62 etc.... twenty-five years as president of Lun- Resolution against terroristic fascist d!'r-Adamic, largest lodge iu lire or-1 •''tate suppressing Jugoslav populace g-anization and the United Lodge of j adopted without a dissenting vote Cleveland of v/hich he has been prosi- dent since its inception ten years ago. CHARLES KOMAN of the lodge Another resolution against war and fascism was accepted in not mere fashion of words but by action of I working cla&n oi iMoplc. As such a move would embue the organ- have cerkun respoikumMies the same reacn boyonu ou:' bu.siriess lunctioin.] ^ime 11 would give support to the 11b-I am ono o. thORg who nru fh-mly 'era,. progrEa^lve element among u« convinced Ihig phase of our the wilhm the BkPZ needs to be eivmi a .nosL It alco seem« to me that by iieA' an viKo-ou. ('.jiplr si-,. in thi^ step, the way would be paved for | seriously threatened the organization, lirjil plocc, becautt iL u.ily nght eventual consolidation with some and iiropcr and m tne second place, organisation. because i deeply believe Uiat the ma-1 ^ expounding these things from is now insured under the new "B" served as secretary or assisstant plan. It will be necessary now to go secretary of the Society for a period one step further and bring the en- of twenty years, was re-elected. tire membership under the provision of the new plan, since it is evident that unless we do this voluntarily new laws will force us into it. As I understand the new Fraternal Code of the state of Illinois already provides for this. Besides, this step will insure our solvency. Older members who cannot afford the higher assessments under the plan "B" should be given an opportunity to decrease the face value of their policies. If there is some other more satisfactory way, no doubt the Supreme Secretary will report it to you. However, this reform is unavoidable. The fli'St step we made in this direction solved the problem of passivity which tcrial progress of the organization iw; intiniiitdy conue.^t'.icl with the under-' -.tindlng and ihc emphasis v/e sliail b'ivf.' to this phase into the future prevailed with unpre- j most radical steps undertaken by any cedent attitude. i previous convention of the SSPZ. I'"or convention secretary was elected j A new name will be given the new PETER BERNIK Of Cilicago, 111. He | official organ which will begin to approved a valuable delegate with time- ; pear weekly with the first week in ly suggestions and motions that saved : July. Anyone who may have sugges-a great deal of discussion and time.: tions to offer may send them to the JACOB ZUPAN, who was not a dele- ' Chicago headquarters and they will be gate, was elected recording secretary, presented to the supreme board for He too, was responsible for a great: decision at its next meeting. deal of time-Kaving with liis concise Sick benefit, will be paid from the Ijut complete minutes of the conven- ; fifth day on in place of" the hercto-tion procedure. ' fore seventh day. if the fund will Reports of the Supreme Board offi- , be sufficiently strong and the supreme cers were presented each delegate in' board deems it important and ncces-written form and same will appear on j sary it may change it to be payable VATRO J. GRILL, president organization for eight years. as was also MIRKO KUHEL re-elected treasurer v/ithout having opposing candidates. For the position of assistant secretary ANTON ZAITZ, well known f«' his contributions in the official organ and his leadership of Vrtcc lodges de-feated STANLEY TISOL the present assistant secretary and leader of tb® English-speaking ledge movement in Chicago, by a vote of 42 lo 25. MICHAEL VRHCVNIK was elect/ director of Vrtec and English-speaking lodges by acclamation. This po^'" tion will give these movements a ne\'' spark as he will have a steady position in the home office. of was elected editor and manager of new official weekly. He defeated Erasmus Gorshe, chairman of the by-lav; committee by a vote of 47 to 21' Editor elect will edit both the English and Slovene sections of the pn^' lication. DR. P. J., ARCH was re-elected th« supreme medical examiner without opposition. WILLIAM CANDON, one of Cleveland's most active SSPZ member wa® elected chairman of the supreme board of trustees, position heretofore held by MICHAEL VRHOVNIK. JO" SEPH H. GRILLS of Moon Run, was elected second auditor and MARN of Milwaukee, Wisconsin, third auditor. PRANK PUCEL. 5SPZ leader , the CoUinwood district and one the most active delegates, wa.i elect' . ed chairman of the supreme tria' board, defeating by an overwhelming majority JOSEPH FRITZ of Chicago-PRANK MEDVED of Yukon, Pa. and VINCENT PUGEL of Milwaukee were also elected on the supreme tria' board. The new officers were initiate" and will take their new pojit.ons J"-'' ly first. The next convention will be held in Cleveland at the Slovene Working-men's Home in Collinwood in 1940- CHALLENGERS CELEBRATE SATURDAY stop? v/hat argiunanta arq;^ there fo:' kopravnost." I know and therefore I less we are willing to increase the dues 01' against this mo,x? ' may Lay that the pi-esent organ has Chicaso is the metropolis of the always stood by the organization American Middle We^t, while Clevo- while on the other side the good will land is the metropolis oS the Slovene of the orgoni/.ation has been of great immigrant life in America. I