FvBUSHXD AMD D28TOBTJTKD UVDXE FIHR fUe. SMI AUTHORIZED BY Ttl APT OF OOTOME t WT, 0» TO AT TH1 POT OlTIC« t razpustil na podlagi dekreta, ki je prisilil pet največjih klavnicarjev in toza-f dr- fiih korpoiacij, pn krniti vse stike s pomožnimi in podrejenimi erganizacijami. ki *e pečajo s prodajo živil z izjemo inesiuin pro-j (laktov. Tozadevni ukrep je izdalo zvezno okrajno sodišče, ki pa še ni objavljeno. Palmer je rekel, da bo ta predlog stavljen v dotičnem Kodisi-u v naslednjih par dneh. 1'einkovanje tega ukrepa bo v splo-| V splošnem bo dekeret preprečeval prizadetim izvrševat i vsa-j ko nudaljno k<>l*do vseh groeerij, slanih rib, sočivja v kanali, sodavode iui. Svoje železniške vozov«' bodo sineli uporabljati le za razdeli-j te v svojih mestnih ptoizvodov in mlekarskih izdelkov. Podrediti se bodo morali pravosodju dotičnega okrajnega so-: di.š«a Zdru/i'liili držav ter *♦* obvezali, da ne bodo uporabljali iw-benih krivičnih ali nepo-t« vnih praktik v izvrševanju svojega' poslu , Ootieiio stsljičr bo Zat vedno ohranilo kontrolo nad vsemi po-; sli veleklavničarjev lahko uveljavilo vse nadaljne odredl»e, ti-' ka.,o«'e s«- nasilnega .»vršenja ukrepov dotienepra sodišča. SMOLA, SMOLA, SMOLA Zdravniki so izvršili na mladeniču tekom zadnjih par let številne zanimive operacije. Memphis, Tenn., 19. deeembra.l Tekom šestnajstih let so zdravniki skoraj popolnoma upremenili ustroj Huberta Frederieha iz Bi gel low. Ark. Tekom tega esa se jej pod vrgel ieMuajttin različnim o-peraeijam ter m» nahaja sedaj \ bolnišnici v Little Koek. kajti njegova glava je bila razbita na štiri različne načine. V splošnem pa je bil nesrečen svoje eelo življenje ter se je neštetokrat pc»ško-doval. Zadnjikrat in najbolj resno m* je poškodoval pred tednom dni v napravah neke lesne tvrd-Le v Bigellow. lUzpočil se je I alroj ter razmetal naložen les naj vat strani. Koa lesa je zadel ne j kega zaiaorea ter ga na mestu ubil. Mladi Frederick je stal dva čevlja vstran ter je bil zadet na glavo s kosom lesa, ki je letel po zraku. V bolnišnici v Little Koek so zdravniki spoznali, da mm je počila koat na glavi od čela pa prav do tilnika. Operaeija je bila enajata v dolgi vrsti operaeij. katerim ae je moral mladenič le prej podvreči. ■ Ke i« bil star dve leti je padel posodo t vrelo vodo ter ai grdo opekel roki. Prtfel je pohajati šolo v starosti fttirih let in starej- i soueenei so se seveda šalili ž 1 jim. Nekega dn- je padel ter si zlo-nU rebro. Ko je bil star sedem et je jahal 7. nekim drugim tova-išein konja. Neka ženska z vozičkom je sla po eesti, in konj je .kočil vstran, pri čemur Je padel h rederiek žnjega. Konj inu je »topil na desno nogo ter je zdrobil K malo nato se je dečku vnelo .lepo črevo. Treba je bilo dveh o-►« racij. da so ga ozdravili. Najbolj nenavaden dogodek pa je ta nesrečni človek doživel te-laj. ko je bil navzoč pri nekem ri-uitovanju. Nevesta je vrgla ča io z vrelim čajem med množico m eaša je seveda zadela njega. Zdravnik se je moral šestnajstkrat poslužiti igle. da mu je za-šd vse rane. Pred kratkim časom, ko je bil jui|H>sljen v neki tovarni, se je od legala žiea ter padla nanj. Frederick se je skušal umakniti, a st je pri tem vjel z eno nogo v ži eo in slednja mu je zlomila ohf kosti malo nad členkom. l'red približno enim letom j< padel z nekeira drevesa ter si zlo mil roko. Ker se je rana le slab< z&eeiila, je bilo treba nadaljne o peraeije, da so mu kost zopet n ravnali. Oče tega mladeniča pravi, da j« i:\ljenje dečka naravnost začara no in da bo živel namanj sto let če bo srečno prišel iz sedanje za d reve. MIROVNA POGODBA Zavezniki nameravajo izvesti do- ' očbe mirovne pogodbe tudi brez < pomoči Združenih držav. London, Anglija. deeembra. Zavezniške vlade v Evropi so pri-dt* tlo ilogovora, soglasno s kate-•mi hočejo uveljaviti mirovno po rod bo brez sodelovanja Združenih v in tudi postaviti Li^o j;iroo-|gt r. znani socialistični kongresnik, e1- j nanovo izvoljen v kongres pri po-?-.si-bnih volitvah za peti volilni o-e- kraj. ki se bodo vršile danes. V i- glavnem stanu kompromisnega i- < kandidata Bodenstaba. za katere->o ga bodo galsovali tako demokrati v- kot- republikanci pa je bilo reče-a--no, da bo Bodensth izvoljen z ve-r>- čmo treh tisoč glasov. Socijalisti izjavljajo, da je na-pravila Bergerjeva izjava proti ll" prohibiciji njegovo izvolitev za ir i gotovo stvar, m: Zadnja poročila pravijo, da je . 'b"l izvoljen s 4000 glasov večine, lo loj jo siji. ila pa se vrše pogajanja me«l Združenimi državami ter Japon- • sko glede katerekoli bodof-c akel- i • . 7 je v slučaju, da bi boljševiki na- u-! predovaii proti iztoku. POSLANICA CARRANZE Poslanica Carranze bo izročena i Wilsonu. — Predsednik bo najbrž i zahteval nadaljno poslanico. ( - ] • Washington, D. C.. 10. dee. — Predsednik Wilson bo sprejel da-nts zadnji odgovor Carranzove vlj.de na d m aro poslanico v zade-\ i Jenkinsa. katero je poslal zunanji urad Združenih drže v mehi-škeinu uradu za zunanje zadeve. * I V kolikor je bilo mogoče izve- 1 deti danes v tnkajšnih ofieijelnih ' krogih, se je irlasilo, da bo posla- 1 na v Mehiko nadaljna poslanica v I tej zadevi. i Državni tajnik Lansing liaspro-,-t oje za vlačevalniin taktikam od si rani ameriške vlade icr hoče ba- . je na zadnjo poslanico Carranzove vlade odgovorili na tak način, da bodo za vedno ustavljeni vsi na-daljni odgovori Carranze. Zdržlji-vost. katere se poslužuje predsednik v svoji mehiški politiki, pa bo najbrž vezala roke državnega de-j part men i a. | 1'radniki državnega departmen-ta niso holeli še nadalje razpravljati o tozadevnem položaju ter iz-! javili, tla jim je nemogoče dati iz-, raza svojemu mnenju glede akci-, je. katero bo baje vprizorila administracija. Številni politični votli-' jt»-lji pa so baje zelo ojrorčeni ter 'nočejo napraviti nobenega natlalj-jnjcfra koraka, potoni katerega bi 'se izsililo uravnavo tozadevnega spora. I Poslanik Ignacio Bonilas je ba-j" sporočil iz Washingtona, da' :sprejema nominacijo za predsedniško mesto, katero mu je ponudila mehiška narodna stranka ter naprosil predsednika te organizacije.: naj mu sporoči politični program za kandidata. | Voditelja te stranke sta Luis j Manuel Roja in Leon Masias, katera oba je imenoval Carranza, daj sestavita novo mehiško ustavo v jC^neretaro. Rojas je vodil boj v Mexico Citv proti llenrv Lane j Wilsonu, ko je bil slednji poslanik Združenih držav v Mehiki in j 'ko je bil uiednik Palavični izgnan !r;.di svojega ustrajnega boja pro 'ti nemški propagandi. Las Angeles, California, 19. dec. John B. Elliot, carinski kolektor, •j" danes objavil, da jc dobil poro-i I čila. da so mehiški zvezni vojaki obiskali neko renčo v bližini So-i mnrton, Ariz., dne 24. novembra ter odvedli nekega Rodolfo Yba-ra, Mehikanca. Pozneje je bil ta Ybara ustreljen v au Luis, Sonora, kjer je garnizija mehiške redne | vojske. i V bara je prišel v Združene dr- 1 žave tekom oktobra meseca ter iz- i javil ljudem na renči, da ni njegovo življenje v Mehiki varno. PRAZNIKI V PARIZU. r[ Pariz, Francija. 19. decembra. . Ameriški častniki in vojaki, ki se i Pitide v Parizu, bodo za Božič .'gostje ameriškega,Rdečega križa, . ki bo priredil veliko slavnost. t - dkhamb pobilj atviTv IBTEO, 9TA OOSliKO IV ■OTtUJSXO. Lrvrftujemo denarna UplaMl popolnoma zanesljivo in aedanjir razmeram primerno tudi hitro p celi litri, na Goriškem in tudi n - Notranjskem po ozemlju ki jo a* i sedeno po italjanski armadi Jamčimo ali firutimUM a viako poiiljatev, toda za kako m« goče zamude t izplaiilu no mor* e mo prevzeti nikake obveznosti 50 lir .... $ 4.65 100 lir .... $ 8.70 500 lir .... $43.50 1000 lir .... $86.00 1 Denar nem potlači je najboli 1 jo Domaette Postal Money Ordei ' pe po Vow York Bank M mou rim mm, PREMOGOVNA KOMISIJA rEDAJ, KO SO SE PREMOGARJI VRNILI NA DELO, BO PRIDELA KMALO POSLOVATI KOMISIJA, KI JO BO IMENOVAL PREDSEDNIK. — PRODUKCIJA PREMOGA JE SKORAJ POVSEM NORMALNA. Washington, 1). 4 19. decembra. -— Predsednik Wilson bo še lanes imenoval posebno komisijo za uravnavo premogarske stav-«c. Ijciieralm pravilnik Palmer je ofieijelno sporočil predsedniku, la so se stavkujoči premogarji vrnili na delo in vsledtega je «tt«n, im a K ^^^_Tlllli«! MW CglgA.__ Hinaviana v cvetju ft. - ono lrto n^ pokajo vee kanoni po Evropi, toda Amerika še niirn mini. In no ho jra imela hijeua in da mi n» ho nogoče ra nji potovati. Potem mi je menjal vozni ltsek za ladjo "fVronia". kateia odpluje decembra. ter ini naročil odpotovati iz Clevelan-da 1"» decembra in mi tudi dat naslov do enega njegovih asrentov v New Yorku ter rekel, da me bo eden tu m na ko!od\oru ."alial. Prišel sem v New York, toda nisem nobenega človeka dobil, da hi na nipne čakal t.m- s«-m šel sar.t na dotični naslov. Tam mi je hotel 1 premeni t i karM za ladjo "Koval 'George", ki hi morata odpluti 20. decembra in »tudi zfcliteval z i urejenje mojega posa ter za 200 frankov francoskega denarja, š t< m jaz nisem bil zadovoljen in sem se of)rr.il na tvrdko Frank i Snkser. V sredo 17. dec. sem šel na kom-; milijo od ladij in so mi povedali, da "Coroiiia"' odpluje šHe 2G. decembra in joy hi moral čahoti tu v New Yorku 10 dni. Jaz sem zahteval denar nazaj in dotal manj kakor sem plačal t-j-r potem dobil karto pri Sak-er-ju $5 cenejše in b«m odplul iz Now Yorl;a že 20. decciuhra. 1'os mc velja pa samo $>.50. Vsak rojak, ki gre dou ov, naj piše Sakserju, kdaj naj pricle v New York in on sam mu preskrbi ! vse tu ler se mu ne bo ttvha po 1 \*ew Yorku dolu o vsravlja.i in denar zapravljati. Ameriški državljan si mora prej pos preskrbeti tam, kjer stanuje in naj potem piše po pojasnilo Saksrrju. Rn^no ko to pišem, so prišli trije možje sem brez vsega in bodo dobili še danes pos in jutri že odplul'. iz New Yorka. Drayi rojaki ne poslušajte laž-njivih neeniov ter se obrnite tam. kjer pošteno z vami ravnajo. Imel sem dosti skušenj bodisi v Ame-! riki bodisi v Franciji kot seržant j ameriške armade.-pa sem vseeno ' padel izkoriščevalcem v roke. Torej pazite, na kosa se obrnete! Srčen pozdrav vsem Slovenec m v Clevelandu in Newburgu. posebno družinam Perko. Pueel j in mojim stricom na St. Clair in v Collinwoodu Karl Hočevarju. Joe Kenikn, Rudolf ^lišmašu. Mike Turku in Toe CJlivarju «e lepo zahvalim za dobre ea?e katere «mo imeli tam. Na svidenje v Jugoslaviji! Anton Petri-. Broughton, Pa. Kar so kapitalisti zahtevali, to -o tudi dobili. Stavka jiremotra*--jev je zlomljena. Delavci se vra-: >ajo na delo. eni z dvign jenimi ! iratri s povešanimi glavami, seveda ped silno dobrimi pog..;i 14c'c-I l"o bodo dobri časi za dela v« a fe-laj! Kot prej reveno. eni z dvig-ljenhni, drugi s povešanimi glavami. Prvi so tukajšnji Amerikan-• i, drugi ^o pa naši ljudje. S^daj ie vsega konec. Kar nas še ni sh« '.a delo. bomo v kratkem šli. pa ni rita Rosna. Vreme smo imeli še dosti dobro t»rez mraza in snega dosedaj. Krvno danes. 14. dec., ko to pišem, smo dobili nekaj snega, namreč par palcev na debelo in tudi p»-e-«-oj mrzlo jc. P«.ter Zgaga pravi, da ;;ta š+e-vilki i:: in 14 precej nesrečni. Se strinjam žn.iim, kajti tudi jaz sem imel »mo!o v ouicniem tn času svo-j« rrtar'-^ti, to je. da «-.'ni bi* največkrat tepen, ko sem bil star 14 let. H koncu dopisa pa pozdravljam vm« Slovence in Slovenke sirom j Amerike ter vain želim vecel" l»o-| žične praznike in sre-'no novo leto Frank Kirn. Bad Bock, W. Va. i Tukajšnji rov je za.'c! zopet po-I malem obratovati Naš superinten- dent je hotel, da hI šli delat že ;uvd 4. t M ni, ril i njegov liuči i se .;e izjalovil. Nabil je dvakrat notice. da naj gremo delat kot ske-bi, če ne, pa naj konioanijske hi-, še zapustimo. Ali mi se nisuio dalil varati, listali suii» doma vsi kot en mož ter čakali, kaj bodo odločili na naši konferenci. Omenjeni su-1 perintenient je hodil vsak dan j ghtiat, koliko ljiuii !>«» d«hil \ svoje zanjke, ali ni bilo niti enc-1">. decembra ga je pa pa re e t stikala. S';!ieal je skupaj ju rekel. i!a naj se vm-n-o na delo! Zagotovil nam je tudi. da lunio dobili \Sv\ kar sv* bo na konferenci sklenilo. Potem >mo se odzvali, da gremo delat. In kaj se je zgodilo dot i enega due ' Ko jc bil že timber slab in ves gnjil, se je zlomil. Utrgala >•_■ :e velika plast zemlje in nas zasula vhod v rov. Potem sms inijli posla 4 dni. da smo zemljo odstranili. Tukaj se vidi, koliko smo delavci zavarovani pred nesrečami, ko imamo še vhcd tako slab. Ta supet intendent se z.i nič ne hti^:1. tla bi kaj popravil v korist delav-eem, samo pred rovom gleda, c.n lie hi kateri prišel pred eas.uu ven. Seveda se nič nanj ne orira-iiio. V rovu pa je bil samo dvakrat odkar je tukaj in še tistikrat je imel smolo, ker ga je električni rok z:idcl in ga pobil na tla, tako da se je revež komaj izkobacal iz svoje zadrege. Od dotičnega dne lic gre več noter. Tukaj imamo nizek premog, od n do 4 čevlje, tako da je človek ravno polovico previsok. Včasih se je treba na kolena vreči, pa je še glava odveč. Imamo pa nekaj naših sosedov poleotarčkov. k; pa ravno za prav veliki. Jaz nisem ravno velike postave, ali kn-dar gre mime, me kar gori gleda Koncčno pozdravljam vse rojake. posebno pa one v Homer Citv, kjer so imeli zadnjič neko ženiio-rnnjsko veselico. Ve-el Božič! Matija Peelar. McCurtain, Okla. Sedem let je minulo, kar ni hils) dopisa iz te naselbine. Vzrok je ker nas ni dosti -Slovencev tukaj Dosti jih pa pride na McCurtain. pa tudi precej gredo. Največ jih voda prežene, oom jih /.•' več sl:-š:d, ki so rekli, d i vo«!a je za /.a-'e ne pa za ubogega trpina. Zdaj pa rojakom naznanim, da ne hodijo sem, ker tukai se še r.e bo pričelo z dt'lom. Dosti prostorov jo zalomilo in vode je tudi dosti. Kakorhitro se bo pa pričelo z delom, vam boni dal pa ž; vedeti, da ne ho tako, kakor je bilo do zdaj Kompanisti so nam obetali, tla drugi teden se bo začelo, pa je teden pretekel, pa še drugi teden, tako da nismo prijeli za nobeno delo sedem mesecev. Omeniti pa vam tudi moram, da :e bila milica dvakrat tukaj. Prvič so sami prišli, drugič so pa pripeljali skebe s seboj, tako da so naredili ^»000 škode v enem U "J nu. /daj pa rojakom in rojakinjam vrščint vesele božične praciike in obenem tudi novo leto, posebno pa Noiran.jcem, kateri spadajo pod polentarje. oP. zdrav v.-em premc.garjem širom Amerike. Fr:'.nk P.ombač. ANGLEŠKI POOBLAŠČENCI NA POTI V PARIZ. London, Anglija. 19. decembra. Angleški pooblaščenci se bodo podali jutri v Pariz, kjer bodo podpisali mirovni protokol. KOLIKO BO STALA OBNOVITEV FRANCIJE. Pariz, Francija, 19. decembra. Minister za obnovo, Louis Lou-eheur, ki je pred kratkim rekel, da bo stala obnovitev Francije j 65 miljonov frankov, je te dni priznal v listu "Matin", da se jc zmotil. Obnovitev Francie bo stala še enkrat toliko, namreč 135 miljonov frankov. Ozdravi katar AJWnTWk mehurja in od-fO^IA strani vse ▼ 24 Hj^^^^HlM urah. WQBF xs-rs-© ^HHI^ Varajte am ponaredb i ■niBiiiniiiBan«aaaaiMiinMimiiB» PETER ZKHH —--- V zraku sta se trčila dva zra- i koplova. Ali je tudi tam ztroraj f j že pretesno postalo? 4 * * j Nad jabolki se pritožujemo, j (ker so po deset ali petnajst centov. Pri tem pa pozabljamo, da' nas je pred tisoči let stalo enoj jebolko cel paradiž. * ♦ * V nekem starokrajskem listni čitamo. da je kot prva žen«ka tu govornica nastopila gospodična Kolčič ali tako nekako. T^ist ji dela velikanske komplimente. Pra- |vi, da je izvanredno spretno za-Igovarjala obtoženca, da jc sodni-jke zadivil njen provor ter da so I bili porotniki vsi očarani. Tudi } besede "uspešno'', "zelo uspeš-jno" so v dotičnem poročilu. Koncem.poročila je pa stavek:! Obtoženec je bil obsojen na tri in ! poi leta ječe. * ^ * Pri Otinju se vrse vroči boji 'med Srhi in Crnogorei. Zavezniki so začeli na uspešen način reševati balkansko vprašanje: sodrga naj sp pobijf med seboj. * j. * Iz uradnega poročila asistenta generalnega poštarja: — Nepo-1 bitno dejstvo je, da človek ne more živeti brez hrane. Ce je že četrti asistent prišel do tega spoznanja, kako šele morajo biti o tem prepričani tretji. drugi in prvi! + * * Finančni minister v novem poljskem kabinetu se piš»» Ladislav {Grabski. * ♦ * Iz uekega dopisa: Strajkarja so ustrelili, nato je pa odvrnil o- genj ter ranil dva konštablerja. * - * Ženske se drže pri svojih oblekah prohibicijskih odredb. Pred leti so bile popolnoma oblečene, j lansko leto 2.75 odstotno, sedaj se pa vidi na plesu marsikatero, i ki ma na sebi le pol odstotka oble- h - . , * Škaza se pritožuje, ker dobi za svoja dva lista samo en iztis Glas Naroda v zameno. Oprostite nam, ne moremo več v tej draginji. Pred leti, ko ste bili še na Greenpointu smo vam z veseljem pošiljali po štiri iztise. (Tamošnja cerkev in župnjišče siojita namreč na samem. Poslop-, je je obdano od štirih ulic. Ska-za je imel na vse štiri ulice po ena vrata ter za vsakimi vratmi drugačen biznes.) * ♦ * j Debel pa je za ušesmi, debel, in ima prav krokodilovo kožo. Za vraga se ga nič ne prime. Izpre-memho dnevnika v tednik imenuje '"malo nezgodico". * * * Pravijo, da bo Kolčak odstopil nekaj zemlje Japoncem. Boljševi-,kom je odstopa od onega časa. ookar je stopil na krmilo. * ... Gerard pravi: Ce bom izvoljen, bom napravil svet varnim za demokracijo. Pri Wilsonu je vlekla ta fraza, i pri njem pa najhrže ne bo več. * * * Med urednikom in majnarjem j v Združenih državah je velika razlika. Vlada ne prisili s pomočjo indžunkšna urednika, da sprejme povišanje plače. mammommmlmmmmnmtattam i ^__—— ■ PREDSEDNIK WILSON IN PO VBATEK ŽELEZNIC. Washington, D. C., 19. dec. — I Nastalo je odprto vprašanje, če bo predsednik obdržal kontrolo nad železnicami do 1. aprila. Predsednik misli še vedno na povratek železnic v roke njih prejšnih lastnikov. Njegov tajnik Tumulty je povedal delegaciji, zastopajoči delo in nekatere farmarske organizacije, da se ne ho predsednik še nadalje brigal za mirovno pogodbo in vsa vprašanja, zvezana z njo in da se bo v bodoče posvetil drugim vprašanjem, tikajočim sc splošnega blagra dežele. (SSSDSSSli&SSllSSS[9S9ISS9 ,ip—--^zzzzr:--—A ! SD- --—[g! .j j Jugoslovanska Ketol. Jednofa i j —I [ tfsž&novljena 189f - (nlorpor.^ana 1900 K j ; < aiaviii urad v ELY. MINN I a i • o! *- •LAVNI WftAONIKft Prlfflrlfc: KIHAIIi KOVANSEK. bos «11. Con.mufl, Tm. ; Podpredsednik: LOUIS BALANT boa 10« Pearl Are.. 1 rili. OkBk rajnik: JOSBSPH PI8HLBR. Ely. Minn. 1 BUaaJnlk: GEO. L. BROZICH. KUr. Mina k | teaainlk aeteoU^anUt amrtnln: LOUl» CORTILU). ItIM Mi VRHOVNI ZOriAVNIKl 0lia Katoliška Jednota se priporoča vsem Jucoelovanom sa obilen prt« •top. Jedneta posluje po "NaUonal Frate.-nal ConKrese" lestvici. V btaaajnt trni Cifi°* «00 '-00- (tristotisoč dolarjev). Bolni5k;h podpor, odftkodnln la posmrtnln J« plačala fa nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota šteje okro« S tlaoč rednih, članov (lc) ln okrc* 3 tiso« otrok v Mladinskem oddelku. DruStva Jednote se nahajajo po raxnlh atevenskllh naaetbtnah. Tara kjer ie nI. pripc ročarro vstano%-ltev novih. Kdor eU postati član, naj ae cglasl pri taj* a ntku bljjžnega druitva J. 8. K. J. I Za Tatanovltev novih druiter se pa obrnite «a >- , »lamera tajnika. Novo druitvo ae lahko ratanovt z S člani ali članicami. LOV NA ŽGANJE. . - i Halifax, Skocij;i. 19. decembra.! Xa krovu "Western Union kabelske ladje so konfiscirali /.n osem-ti^oe dolarjev žganja. Ladjo so o-j blast i izpustile potem, ko plačala štiristo dolarjev kazni. Louisville, Kv., 19. decembra.! Vsi distilerji so pričeli obupava-j ti. da bi se jim posrečilo iznehi-ti se približno miljonov saloni žganja, predno bo uveljavljena narodna prohibicija dne IG. ja-1 nuarja prihodnje leto. Po tem dnevu se ne bo smelo eksportirati \/. dežele nobenega žganja. James Brown, ki je pravni zastopnik di-stilerjev, je rekel, da je glavna o-vira dejstvo, da iti mogoče najti dežele, kamor bi lahko poslali svoje žganje. Celo v slučaju, da bi bila kaka taka dežela, pa bi bi-1 nevrejene razmere taka ovira, da bi je ne bilo sploh mogoče premagati. Vsled tega Je vsa K o izvažanje žganja iz te dežel«' v ino-zemstvii skoraj izključeno. TRINAJST STRANK SE BORI ZA KONTROLO POLJSKE. Berlin, Nemčija, 10. decembra. Takoj ko je odstopil Ignacij I\i-derewski, se j«' začelo boriti trinajst političnih strank za kontrolo Poljske. NA&I ZASTOPNIKI. kateri so pooftlaSCrnl pobirati naročnino sa dnevnik "Glas Naroda". Vsak Bsstopnik isda potrdilo as sroto, katero je prejel ln Jih rojakom priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda" Jat Za celo leto $4.00; sa pol leta $2.00 sa Četrt leta $1.25 San Francisco, CaL: Jakob Lot itn 1 Denver, Colo.: Louis AndoLBek is Frank Skrabec. Pueblo, Cola.: Peter Oull«, Jote Germ, Frank Janeah ln A. Kocberar Salida, Cola, la skollea: Loun Oostello. Rsmnrswt, Caia.: Matb. Kernely. Indianapolis, Ind.: Alois Rndmaa. Clinton. Ind.: I^mbcrt Bolskar. Cfcteacat DL: Jos. Bost«, Jos. Bllsfe i Joa Ber^~ MH DL: Frana Bamblcb, FraaJ J Laurlcb ln John ZaleteL ........... UL: Fr. Aasnstbs. Ln Salle. DL: Matija Komp. Iivingstan, DL: Ulcb. Cirar. North Cfalearo. UL In skollea: Ant K obal in Math. Ogrln. So. Chicago, DL: Frank Černa. Springfield. DL: Matija Barborl*. Wnukegan. DL: Frank Petkoriek. Franklin. Kana. In skaBea: Fran) Lsskorle. _ Moški in ženske Na napravite napak«. Zakaj at ne preakrMte naj-S T atareJSesa. naJ^oSteneJie^a, najlakufienejflecs in naj- S L ^J&MM boljiera »dravnlka ▼ začetku. Dr. Mullln Ima S» la K ''MtWll^^M laktiSn]« ▼ zdravljenju tisočer tn tlao^er bolnikov # bolnih na najrazličnejie naClna. Valed tegm. Jo poeta fl '^TvJk najbolj neodvisen zdravnik, pri katerem ae lahko sa- S al aura te za avojo bolezen. Brez akrbl boate dobili pri n '^gS^^^HL nJem najbolj temeljito zdravljenje in veliko reanlfe- V • uH^^P^^. n* P0*®0^ r* denar. jyQ^r^^^k Brezplačna zdravniška pretakava potom slnijs \ Govori vai maternl jezik. irf^^^H Uradno ura od I. do 8. V nedeljo o4 14. te L WM'^^^M Dr. B. F MULUN | - i« «h Ato, 2nd Floor, PITTSBURGH, PL %% ^^^^^ NBaorotl alavnepelta _ 9 Ringo, Kana.: Mike PenrfL KltzmUler, Md. In skallea: Fran! Vodoplvec. Chlsholm, Minn.: Frank Go vie, Jal Petricb. Calumet. Mich, in okaUca: M. V Kobe In Pavel S bal t a Aurora, Mum.: L. Pernaek. Eveleth. Minn.: Louis GovAe Gilbert, htinn. ln okolica: L Vesal Hibbing, Minn.: Ivan Pouie. Virginia, Minn.: Frank Hroratlsh« Ely. Minn, in okoticz: Frank GonM Jos. J. Pesbelln Anton Poljane«. Bt. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Great Falls. Moot.: Math. Urlk Klein, Mont.: Gregor Zobec. Govauda, N. Y.: Karl SternlŠa. Little FaUs. N. I.: Frank Masld. Barberton, O. ln okolica: Frank Pc Je in Alb. Poljanec. Collinvrnod. O : Matn. BlapniS. Cleveland, U.: Frank Sakaer, Ohai Kar linger, Frank Meb In Jakob Bes ilk. Lorain, O. in okolica: Louis Bala« J. KumSe in M. Otsnek. Niles, O.: Frank KogovSeE. Voangstown, O.: Anton ^'MJ, Oregon City. Ore.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jakfls, Besemer, Pa.: Louis Hribar. Broughtou, Pa. la okoliša: Antoa Ipavee. Burdine, Pa In ekeMeax Joki Demšar Conemauga, Pa.: Iran PaJS. VU Boranfiek. Claridge, Pa.: Anton Jerlna la Ant Kozoglor. Dunlo, Pa: Joe Osbabsa. Export, Pa.: Louis SnpanQUL Forest City, Pa: Mat. r»miB Farell, Pa^ Ant. Yalentmeil. Greensburg, Pa In skallea: Fraal Novak. Hostetter, Pa In skaUsai Fraal Jordan. Imperial. Pa: VaL Patarnal. West Newton. Pa: Jostp JoVan< White Valley. Pa- In oKoflco: JufS I'reviC. Wiiloek. Pa: J. Peternel. Black Diamond. Wash.: 6. J. Pa renta. Coketon. W, Va: Fr. Kodan. Tbomaa, W. Va la skallea] | KorenchaP- Milwaukee, Wis.: Andrew Fon, J* sip TratnlV Sheboygan. Wis.: Jobn Btampfsl M H. Svetlin. W. A Ills, Wis. t Frank BM Koek Springs, Wyai Lonto BC •bar tm A. JusHa. Johnstown, Pa: Frank Gabrenja M Jobn Polanc. Luxerne, Pa hi skaBsa] UtH Osolnlk. Manor, Pa. in ekaHea: Fr. r mils I Moon Bub, Pa.: Frank Matek tn Vt PodmilSek. Pittsburgh. Pa h sketisal U. K, Jakoblcb, Z. Jaksbe, T'srleli Mat tt L Magister. tal pb ton. Pa fes skollea I MartM Koroscbeta Beading, Pa ia ekoUca: J. Psadiff Steelton, Pa: Anton Hna Turtle Creek. Pa In ekaHea: Bchifrer. ! Delavske pravice Newyoniki list "Glob«" piše v svojem uvodnem članku: 1 — (M dne do due se množe znamenja, da se je v enem ozrru * kcgičala stavka preniogarjev. Posredovanje predsednika, čeprav jej pomagalo deželi ter rešilo slednjo naravnost neznosnega položaja pomanjkanja premoga, je vendar pustilo neod govorjeno vprašanje, na katero je treba odgovoriti preje ali Kleje* — Ali naj uporabi via- 1 da svojo ail o, da prepreči stavke, kadar je blagostanje splošnega 4 Občinstva ogroženo? Ali je res, da so bile ustavne prepovedi proti 1 jrcmogarjem uveljavljene potom nezajam«"enega razlaganja posta-! ve, ki je že dbvno prenehala biti pravomo<"-na, če ne že v postavnem, a vsaj v inoralteiiem Mni«lnf Tudi če vzamemo vpoštev vse toza- ^ uevrie odločb**, moramo vemlar natančno premisliti, «"-e je mojroee. na fMistaven in fi*ie#*n H«< in prisiliti ljudi, da ostanejo na delu, če; Inočejo. Pojem, da mora vsak posameznik predati prostost SVO- j je ak^ije na korist splošno*t i. je skrajno nasproten anglo-saškim j j 1 radie!jam. Na isti način pa nasprotuje anglosaško naziranje ak- , eiji ljudi, ki skupijo uveljaviti *\nje zahteve, če je pri tem priza- * deta eela javnost, ko naprtmer v sfu'aju stavke policistov v Ho- j slonu. * j Vprizorjen je bd .e |H»skus, da se prepreči stavke potom zako- I r m lajn d> <>dr«db in luk pooku* i udi predstavlja železniška predloga 3 ( u nmiasa. V r jet no j«. da bodo nadaljni zakonodajni koraki slič- ' n« ;'a značaja lived* ni v dogledtvm »asu v narodni zakonodaji. Pra-Viif splošne ciružbe ter praviee delavcev so si v ostrem nasprotju. Vsled trira je povsem enostavno. da more le spopad med obema silama dovesti do kouečne odločitve. Prav pov bno lu<" na splošne razmere glede dela meče deklaracija, katero ,»e izdalo 116 narodnih in mednarodnih zastopnikov dela v Washingtonu. Veliko več pozornosti kot običajno bi se pa Moralo posve«' al i dejstvu, »la je vsebovala ta deklaracija strogo obsodbo boljševizma kot takega. Sedaj pa nastati* vprašanje, kaj hoče delo pravzaprav? Na ] v sa k na>in višje plači- ter krajše delavne ure. Ko bo to doseženo,'! kit j bo hotelo naprej * Mogoče ba zahtevalo še višje plače in krajše delavne ure. Ta proč« s j.» mogoče ustaviti le na en način. Ko bo dobilo delo v v, bo skušalo pregnati s pogorišča kapitaliste. Ali je to cilj, kate-1 rega zasleduje Mr. liompers? Ali j »a je mogoče resnica, da nima organizirano delavstvo nobenega konečnega cilja? Ali živi delo kot l aprimer kapital, le od dneva do dneva ter skuša vedno doseči u-fodaoNti, ki se nudijo % vsakem posameznem trenutku! Obstajata dva glavna vprašanja glede dela, katera je treba rešiti, k»-r bi drugače rešila sama ml sebe. I>okler ne bosta ta dva \ piv sanja rtšrna, l>o mI industrijalni nemir naprej in mogoče v še hujši obliki kot dos. daj. Vsak teoretik lahko reši ta dva vpraša-i n j. t v petih minutah ter vam predloži svoj naert, čeprav so vsi to-i zadevni naprti niče v i ler puhli v spričo žive r"sniee. Neumnost je ree?. da je nemogoče združiti interese dela ter one splošnega ols'-instva. IMo predstavlja del javnosti. Štirideset mi- I j o n o v izmed naših sto in desetih miljonov si mora služiti svoj kruh. Jlelavei se morajo odioeiti, »'-e so njih praviee ob danem trenutku II * 11 j važne kot pa praviee splošnosti ob istem trenutku. To vpraša-, nje je povsem novo v zgodovini ter se ni vsled te«ra prav nič čuditi, da je vzbudile precej presenečenja. Kljub t emu pa bo treba konečno vendar napraviti izbiro ter s* odločiti /a stvar, ki bo najboljše prijala splošnim interesom. (Vse to je seveda govorjeno v kapitalističnem duhu In vsak »uvaden človek spozna, da so imeli d o seda j kapitalisti "chance" ter ga tudi uporabili, dočira je prišla sedaj na delavce vrsta, da tudi izrabijo priliko ter zahtevajo svoje polne praviee. Ze davno so minuli časi, k«", se je z delavci pometalo kot ■. psi in eela težava ob-laja v tem, da se kapitalisti ne morejo prilagoditi novemu duhu ler > prejet i novih pravil, katera jim nareka novi duh časa in splošno prepričanje, da ni nol»en človek suženj in da je tudi njnižji upravičen do človeškega življenja, katero so kapitalisti rezervirali v zad- j.*:r» easu le zase in za svoje pristaše"'. « PROSNJA HOOVERJA I loover je izjavil, da bo morala Svropa stradati, če ji ne bo poslala Amerika hrane na kredit. ( Washington, 1). C., 13. dec. —\x 'etnajst ali dvajset miljonov lju-js ii stoji pred neposrednim strada-i ljem izven Nemčije same, če ne \ »c v doglednem času mogoče naj- > i nobenega sredstva, kako jim; •riti na pomoč. j( — V tem smislu se je izrazil II.j; '. lloovcr, p rej an i živilski auini-tlstrator, ki je nadalje izjavil, da , »odo vse redne države propadle), n da bodo nastale v evropskih., leže! a h slične razmere kot v Kit-j, »iji. če ne bo prišla pomoč v doslednem času. , I)a se odpomore položaju, bi bi-j lo treba prodati velike množine r.ita. katerega ima na razpolaga Amerika stradajočim deželam kot j ■»o Finska, Poljska, Avstrija teri tJruge dežele centralne Evrope. — Vprašanje eksporta živil v; tem prav posebnem slučaju, — je rekel prejšni živilski administrator, — se prav nič ne tiče eene, ki je uveljavljena med ameriškim narodom. To je le vprašanje, čej hočemo dati kredit narodom, ki trpe pomanjkanje ali če hočemo pustiti, da bodo ti narodi stradali kot niso stradali še nikdar poprej, če jim ne bomo dovolil to-! zadevnega kredita. Noben teh narodov pa ni v sedanjem položaju v stanu plačati cen, katere se zahteva od njega. ! (Govor prejšnjega živilskega j administratorja Hooverja ima ze-; le pomembno vsebino, kajti splo-j šno je znano, da ne morejo evropski narodi vspričo sedaj veljav-j nih cen plačevati za blago, katero dobivajo iz Amerike, cene, katere zahtevajo ameriški trgovci). Dvanajst zapovedi proti prehlajenju Kakorhitro nastopi mrzlo vreme, s«' pojavijo takoj številne bob/tli, med katerimi je influenca najbolj nevarna. V varstvo proti tem boleznim hočemo navesti dvanajst pravil, ki kotovo zabranjujejo bolezen v vsakem slučaju in katere je sestavi! neki slavni angleški zdravnik : 1. Drži svoja usta zaprta in dihaj skozi nos. 2. Imej dober zajtrk ter ne hodi nikdar na sveži zrak s praznim ■želodcem. Nosi gorko obleko, ki pa mora bili zelo lahka. 4. Hodi kolikor mogoče po prostem zraku. ♦ 5. Izogni se izmučen ju, kajti izmučeno telo je vedno dozetno za bolezni. 6. Zrači svoje sobe a glej, da ne boš sedaj v prepihu, kajti , v slabo zračenem prostoru je nalezlji-vost veliko bolj mogoča kot pa v dobroprezračenem. 7. Ne prihajaj v stik z osebami, ki gotovo zabranjujejo bolezen v flu ene i. S. V vlaku ali poulični kari se nikdar ne vsedi proti osebi, ki ka-š!ja. Če je to nemogoče, pa drži pred svojimi usti časopis. 9. Čisti si zobe redno z dobrim (antiseptičnim sredstvom. ! 10. č'e si prehlajen ter imaš in-jfluenco, vprašaj zdravnika za svet ter ostani doma, dokler se ne pozdraviš. To bo boljše zate in za tvoje prijatelje. 11. Skrbi zato, da bodo tvoji robci dobro oprani in prekuhani in da bodo istotako očiščeni vsi kozarci, krožniki in orodje katero rabiš. ; • 12. Kadar kašljaš v navzočno sti drži pred svojim nosom in nst mi žepni robec. Save die EasyVfoy wvW.S.S. morja do i/bone. V Združene države se namerava vrniti z Azorov t« i poleteti do New Vorka. Iz Yorka bo poletel v centralno Ameriko ter se bo vrnil domov iz St. I »iega. ZAMORSKI PARNIK. ———— Colon, Panama. 19. decembra. [Semkaj je dospel parnik "Yarmouth", Hlačk Star parobrodne družbe, ki ima posadko, obstoječo izključno iz zamorcev 'z izjemo prvega častnika. Na k^a je imel šest črnih potnikov ter je dospel semkaj iz' Kingstona, Jamaica. Ta parnik je last prve paro-( brodne družbe, koje gospodarji) so izključr o zamorci in povsem i neravno j t, da je črno prebivalstvo z velikanskim navdušenjem sprejelo ta parnik ter pozdravilo moštvo. KOLIZIJA V ZRAKU. - ..Arcadia, Florida. 19. novembra. Poročnik Norris Railev iz Wor; Chester, Mass., je bil na mestu u-} bit in poročnik Brandenstein je bil težko poškodovan ob priliki ko-lizije med obema aeroplanoma v. višini 4000 čevljev. Ko se je dogodila ta nesreča, sta oba avia-' tika vprizarjala manevre nad le ' talnim poljem. j Poročnik Brandenstein, za ko-1 jega naslov se ne ve, ima zlom-l ljcno roko ter je dobil še par) manjših poškodb. j ZAVŽIVANJE KAVE. Washington, II. C., 19. dee. —j 1'važanje kave iz Brazilije, od ko-j d« r so importirali 75 odstotkov' \ se kave, katero zavžijejo v Združenih državah, je padlo tekom le-t ta 1919 na malo več kot ."»4 odstotkov, kot poro«"a trgovski depart , r»ent. To izgubo so deloma po-j krili import i iz držav centralne j Amerike ter iz zapadne Indije. | Soglasno s poročilom trgovskega departmenta so Združene države največja dežela na svetu z oziroma na zavživanje kave po številu prebivalstva. Odkar je bila uveljavljena narodna prohibi-cija, je bilo opaziti veliko pove- > čanje konzuma kave. V fiskalnem i letu, ki he je končalo dne 30. julija 1919 je poslala Brazilija v Zdr. države skoraj 572 miljonov funtov kave. Columbia je poslala sto dvaindvajset miljonov funtov, Ve nezuela 85 miljonov in Mehika skoraj 22 miljonov funtov. V HIDE O PLANIT KROG SVETA gan Francisco, Cal.. 19. dee. — O. M. Gordon, aviatik iz Port-landa, Ore., je objavil danes, tla namerava še pred februarjem poleteti iz San Francisea s svojim hidroplanont in sicer na poskusni \ožnji krog celega sveta. Prviči se nrmerava vstaviti v s.} toiiolulu na Havajskem otočju ter poleteti odtam preko dapon- BOJKOT VSEM !G IZKORIŠČEVALCEM v __ li Generalni pravdnik Palmer hoče bojkot proti vsem izkoriščevalcem ter poziva ženske, naj kupujejo le stvari, ki so neobhodno potrebne, j n --n Chicago, 111., 19. decembra. — s< N.i nekem sestanku, katerega se je vdeležilo vee kot 400 občinskih uradnikov, načelnikov številnih Tl zastopstev ter žensk iz lllinoisa. je izjavil generalni pravdnik Palmer. da bo justicni department 11 uporabil vso svojo moč proti O-'f> ni m. ki umetno višajo življenske ' .. k stroške. Tekom svojega govora je pro- 1 sil za pomoč vsakega možkega in 1 vsako žensko v deželi v velikem \ narodnem boju proti visokim živ-"' i - i • c ljcnskim cenam. Pojasnil je tudi načrt, potom 1 katerega naj bi odbori za primer- ^ iu cene v posameznih občinah na- y sprotevali draženju in umetnemu j dviganju cen za živila ter tudi ' i predložil svoj program petih pridržkov. k: bi v veliki meri pripomogli k znižanju visokih cen za živila. Ti pridržki naj bi bili nasled-nji: Organizacija posebnih odborov \ vsakem mestu in vsakemu okra-i • t- ~ j ju. katero naj bi podpirali zupa-Ini in državni pravdniki v zvezi z j okrajnimi pravdniki sodišč Zdr. j držav. Organizacija žensk, ki naj bi iz'-rnila vsako nakupovanje z iz-j I jemo najbolj potrebnih stvari, do-! k ler bi se cene ne znižale. Vršenje posebnih shodov v vsa-: ki občini pod vodstvom tozadev-j i nih organizacij. Vplivanje županov in javnih j varstvenih organov na elemente a : občinah, ki skušajo umetno dražiti, ' eene. Zopetna mobilizacija mož, ki so tekom vojne imeli po celi deželi; govore, trajajoče štiri minute in l ki so pozivali ljudi na vareeva-j nje. . \ — Kljub vsem oviram hočem f izvesti do konca to svojo kampa-j njo — je rekel Palmer. — <> ne bodo postale industrijalne razme- j re tekom naslednjih par mesecev j 1 boljše, l>o to edina pot, kako od-j ' pomoči resnično kritičnemu polo žaju. Po mnenju Palmerja ležijo j glavni vzroki visokih življenskih stroškov v dejstvu, da se je zmanj - šala produkcija kar predstavlja povsem naravno posledice vojne. -iZmanjšala se je tudi vrednost de-l j narja, kar je pripisovati v glav-' nem velikim posojilom, ki jih je J dovolila vlada ter velikemu ob-jdačenju, ki je obsegalo ne le ve-leindustrijalce, temveč tudi najmanjšega konsumenta. V vsaki trgovini in vsaki obrti so sebični in pohlepni ljudje, ki a!sc se poslužili prilik časa, ki vedno sledi vojnemu stanju ter povi-e šiili cene in s tem tudi svoje do-~ bičke. To so takozvani profitirji " it. uporabiti hočem vso moč, ki jo v imam na razpolago, da uničim njih nepošteno delo ter jih spra-i» vim tja, kamor spadajo, namreč v v ječo. Profitir je hujši kot nedomo e ljuben človek ter je pravi zloči-nee. Vse okrajne državne pravdnimi ike v Illinoisu pozivam, naj nasto-jpijo proti tem zločincem z vso si-o! io. ki jim je na razpolago. Justični department je soglasno i- s Palmerjevo izjavo razkril 219 t slučajev, v katerih so gotovi lju-i- dje gromadili živila ter krčili s a (tem razdelitev živil v osemnajstih državah. Pri tem so napravili mi-ji Ijone in miljone dobičkov. ii Proti profitir jem je justični de->i partment vložil osemindevetdeset i-j tožb in številni so bili že obsojeni J nt. težke zaporne kazni. i-i _Kampanja se bo nadaljevala. '__je izjavil Palmer — ter zasledovala pri tem le en cilj, da mo- - rajo cene priti navzdol. REKA HUDSON ZAMRZNJENA. Tarrytown, N. Y., 19. dee. — Boka Hudson je zamrznjena nad Item krajem in vsled.tega je bil vstavljen ves parniški promet med item mestom in Nyackom, ki leži j a zapadnem bregu reke. I0J PROTI PROHIBIGIsIlli - T New Torku so se združili od- > | ični možje v Ligo, ki hoče prote- i stirati proti prohibiciji. Odlični možje v javnem živijo- 1 i ju, katerim so pri srcu nepobit- p ie pravice ameriških državljanov oglasno z ustavo,- so se združili ukčij v Ligo, koje namen je pro-estirati proti prohibiciji ter pro-i ustavnemu amendment n. ki do-oča narodno prohibieijo. z, ( lani te Lige nimajo nobenega ^ nteresa z oziroma na trgovino z »pojnimi pijačami in tudi nobene :veze s to trgovino. Oni niso ni-- i, iakor zato. da bi bil zopet uve- « javljen salon ter tudi nočejo bra- s niti priznanega zla trgovine z o- < pojnimi pijačami. Boriti pa se ho-!| •ejo proti prohibiciji ter za pravi- , miljonov in miljonov možkih in žensk, ki so zmerni, trezni in ^ ki kljub temu zaradi zavživajo na zmeren naein pijače. ^le«l <'• lani Lige so številni pro-fesorji iz raznih vseučilišč ter je veliko zdravnikov, bankirjev in ' drugih odličnih mož. ' 0BLTETNICA WILSONOVE POROKE. , Washington, I). <\. 19. dee. — Predsednik Wilson in njegova žena sta slavila včeraj četrto obletnico svojega zakona. Vršile se niso nobene posrbne slovesnosti. — Predsednik je podaril svoji ženi diagoceno darilo, a se j" moral pri tem poslužlti nekega člana svojega štaba, da je kupil to darilo. V P»»Jli hiši se mudi prejšnji zaklad n išk i tajnik McAdoo. Tudi včeraj se je predsednik drzno izpostavljal mrzlemu vremenu ter preživel približno pol ure ob južnem vogalu Bele hiše. __ Koliko je stal Anglijo pohod proti Rusiji? f!lasom angleške 'Bele knjige". I ki je nedavno izšla, so znašali stroški za britanske vojne operacije v Rusiji od premirja pa do 31. julija t. 1. miljonov kron. Razen tega je bilo izdanih 58 miljonov kron za prepeljavo armade po : morju, 19 miljonov za kredite do sedanji vladi. 25 miljonov za živež. 70 miljonov za zaloge za Ruse, torej skupno 505 miljonov kron. Celotno je pa stala podpora baltiškim državam, admiralu Kolčaku in generalu Denikinu Veliko Britanijo 1 miljardo kron. ANGLEŽI BODO DANES PODPISALI MIROVNI PROTOKOL. London, Anglija. 19. decembra, j Danes so odpotovali v Pariz visoki komisarji angleških ozemelj — Kanade. Avstralije, Nove Fund-landije, Nov? Zelandije in južne Afrike. V Parizu bodo podpisali protokole mirovne pogodbe. V London se bodo vrnili v soboto i zvečer. i VROČI BOJI NA ESTONSKI FRONTI. | London, Anglija, 19. decembra. Sovjetska vlada poroča, da se je vršil vroč boj v bližini Narve na estonski fronti. Boljševiki so prodrli žičnato ograjo ter zavzeli več vasi. Na vzhodni fronti je boljševi-ška kavalerija zajela tri kozaške regimente. VREDNOST ARGENTINSKEGA DENARJA. Bnenos Aires, Argentina, 19. decembra. — Vsled zadnjih preobratov v denarnih valutah različnih dežel je postal argentinski z'ati pezo najholj dragoceni novec med vsemi novci na svetu, kajti soglasno z bančnimi poročili je vreden celo več kot španski pezeta. Izza konca vojne je bila Argentina ena glavnih eksport-nih dežel na svetu in posledica tega je bila, da je postala celo Severna Amerika dolžnik Argentine. Dolar Združenih držav je ,x Argentini manj vreden kot njego-jva nominalna cena. _____: ^ Vi _______________________ ^—m ii i i i i - -111 i i —n—nr~ m ' ' jj ■ s ■ B Uredniški članek iz staro- | krajskega lista Reorganizacije vojne zveze v Sloveniji Te dni s - je vršil v mestni posvetovalnici občni zbor Vojne zve- ..... . . .. :c, na kojein se je imelo odločiti, ali naj Vojna zveza po vojni likvidira. ali pa naj se jo primerno reorganizira in sprejme temu pri-lierna pravila. Zborovanje je otvoril predsednik Kristan, ki je podal najprej r. rat ko poročilo o poslovanju zadruge v preteklih mesecih. Pri tem •e je dotaknil tudi znanih nerednosti pri Vojni zvezi in pripomnil, la so dale t«- neredi.osti povod za temeljito reorganizacijo celega podjetja. Vojna zveza je danes vkljub tem nerednostim po številu r»ski hovaneev, ugledu in inaterijalnih sredstvih močnejša, kot kdaj poprej. To je dobra posledica taktike, ki ni skušala prikrivati nezdravih pojavov. Danes je ozračje očiščeno, v vso organizacijo je prišel nov duh, ki d\ iga slednjega, ki pri njej sodeluje, in ki nam j- najboljše poroštvo /a bodočnost Naloge, ki se podjetju za naj-hližnjo bodočnost sta^ i jo. so velikanske. Vsled prometnih težkoč Ito za zimo prehrana Slovenije v resni nevarnosti. Pomanjkanje o-blcke postaja vsak dan občutneje. Tudi za kurivo bo pozimi hudo. Trebil bo strniti vse sile. da se zasigura delavstvu najpotrebneje. Zato je sklenilo načelstvo predložiti občnemu zboru, da naj se Vojne zveze ne likvidira, ampak se jo primemo reorganizira in izpre-i-ien!. Zadruga l»i se naj imenovala po novem načrtu: Nakupovalna družba za konsunvia društva 'n zavode. Nato j«' refer, ko se j«** razpravljalo o točkah glede volitev v načelstvo. Zastopniki (»ospodarske zveze z dr. Mohoričem na čelu so se zavzemali živahno za uvedbo proporčnili volitev v načelstvo. Veči-ua pa je bila mnenja, da bi proporc, ki je za kontrolne zbore pra» vilno načelo, v eksekutivnih organih. enotno ib'lo le oteževal. To mnenje je gotovo pravilno. Vsi vemo, da so v vseh organizacijah eksekutive, ki so brezprogramen konglomerat najrazličnejših smeri. zelo slabe in da je bolje, da manjšine, s kojimi se ni mogoče brez proporca sporazumeti, v eksekutivi e sodelujejo. S tem seveda ne oporekamo, d; bi ne pristojalo v vodstvu zadruge, kot je Vojna zveza tudi konsumnim organizacijam VŠL primerno zastopstvo in da bi ne bilo bolje, ak' se izvršile volitve v novo načelstvo porom sporazuma med večino in manjšino. Ako do tega ni prišlo, — jc pripisovati temu, da se krščansko-soeijalne organizacije niso pravočasno poskusile /. večino sporazumeti, ampak so prišle s svojimi predlogi neposredno na občni zbor in nastopile tam s pretiranimi zahtevami, medtem ko so protipredloge večine, ki niso bili mišljeni kot zadnja beseda, kratkomalo odbile. Po vsem i eni je moralo odločili pač razmerje moči. V novo na čelstvo so bili voljeni za delavske zadruge: Anton Kristan, Albin Prcpeluh. Mt Ihijor < obal. dr. Milan Korun in Filip Tratnik. V nadzorstvu zastopajo delavske zadruge: Anton Topolovec (Koroško), Viktor l.r'-ar • Maribor . I. Valenčak (Velenje), Kari , Malovrh Hrastnik . Anton Zugwitz '.Teseniee Enako število ie odposlala v načelstvo skupina industrijskih I'.onsumnih društev. Tudi v nadzorstvu imajo zastopniki industrije paritetno za stopstvo. Po občnem zboru s^ je načelstvo konstituiralo. Za predsednika je bil izvoljen Anton Kristan, za prvega podpredsednika Jean Pollak. za drugega podpredsednika pa Albin Prcpeluh. Reorganizacij-s3-:o delo v Vojni zvezi se je s tem dokončalo. Nova nakupovalna družba l>o naloge dosedanje zadruge s podvojenimi silami tudi za naprej vršila. Duh. ki jo je ustvaril in ki veje v njej zlasti po vzgo-r.ij omenjenih neljubih izkušnjah, jamči, da se l»o razvila v zadružno velepodjetje prve vrste. ("Naprej".) lOO KRON $1.25 (Poštnina samo 25 centov za vsako svoto) Posebne cene za večje nakupe. Money Order in AMERICAN EXPRESS CU V 65 Broadway. New York ] 1 postna znamka je vse, kar potrebujete da pošljete denar v katerikoli kraj Jugoslavije. Sedaj, ko je denar poceni, je izvrstna prilika, da ga pošljete domov, kjer ga silno potrebujejo. Brez o-zira na to. kjerkoli živite v Združenih državah. vi lahko pošljete denar v Jugoslavijo ravnotako poceni, ravnotako priprosto in skoraj ravnotako hitro kot če bi živeli v Pišite naravnost na spodnji naslov ter pri-denite ekspresni Money Order ali pa poštni Money Order, izstavljen na AMERICAN i EXPRESS COMPANY, New York, za število dolarjev, katere hočete poslaii. Napi-j šite svoje polno ime ter naslov ter ime in poln naslov osebe, kateri pošiljate denar. Vaš denar bo poslan takoj po najnižji ceni I Ali pa če hočete, pišite po imformaeije, na- j _m kaznice ali naslovljene zalepke. oziroma se v stanov: jeno 1841 oglasite v kateremkoli velikem ekspresnem Glavnica naooo.ooo.oo i uradu. American Express Company i Foreign Money Order Department "M" 65 Broadway, New York DrugI newyorikl naslovi: Ijfl 118 W. 39 St- 18 Chatham Square Kjerkoli In kamorkoli pokiljata denar, zahtevajte zan] potrdilo American Exorete Comoany. To la vata zavarovalnina oroti iiauhl Maščoba, najbolj nevarni sovražnik človeka V bližini Lf-xington. Ky. živr % n» ki koči oh bregu (irfu>v Creeka. Jnhn Shell, viar 1 .TJ let »ti Ia Shell j" pred kratkim, za oaval nekega H»*y«r4kf|w špe«-ijalista. ki piše knjigo o * I *r»-fti žirljeuju. John Shell Im v splojino dobro opisal »•vaje iivljanjp, tvojo dijeto teri povedal špeeijali*tti, kako je pri-, do tega. da j«' obsegala nje-g'»ra življenuka doba vo to po-j menilo eno stvar. Ce pravi John' Shell, da ni nikdar slišal o zaprtih jetrih, da ni nikdar pil pre-1 ve«", da j«* j<"d«-l mtrnvft »eno ter tekel v istem »"■a** /a vlakom, bo to pomenilo nadaljno stvar. C.*' pa je John Sht-ll v statut pokara-! ti domačo Biblijo /. datumom *vo-J j«ga rajat va, ho to m1 nadaljna in najbolj čudna stvar. Povejte po«est John Shella ak-j iiiarjn kak«- velik«* ravarovalne, družbe m ntuejal se vam bo. V u-r;;dn aktuarja m mkake »likeI lWf de I»• aktnarji ter| zdravniški izvedenci zavarovalnih h družb fe dolro rasa pečali. Oeene' ae glase, da je najti v sedanjemu rrtsn v tej deželi približno .MKJtif ljudi, ki so stari Mo let ali več. j] la ta 1!H0 jih j«* hilo H.W"». Ljudi,1' ki so sl«ri nad let, j«* najli vil tej deželi 4.*»0 ali štiri in trli drset i ne odstotka celokupnega,, prebivalstva. Čudna stvar pa je,j d.i m* ti odstotki večajo, počasi, a^ »talno. .Med ljudmi, ki so stari nad 65", Je«, je odstotkov belih ter .tO i odstotkov crneev in različne pre- j i-kave so pokazale, da je bilo šte- v vilo Oseb, ki so dosegle s'n l«*t. ze- - 10 pretirano. To je zelo slabo za j človeka, ki tr«li, da je star 1 rtlf s let Ponavadi se je glasilo, da so naj [ starejše oaebe v skoro v Kakem slu- t čaju črne in i.ieer na podlagi teo- i 11 je, da stari črnce ponavadi ne I ev, koliko star «la je. V vsakem I »lučaju se p rit" ne tak črnce po I stavljati s svojo starostjo ter jo i pretiravati. imamo naprimer slu-h čaj starega Sambo, ki trdi, tla je|| star 12."» let in da je videl George| r \V ashingtona, ko je bil star šest j i. let. Ce pa človek refe; — Stari bij morali biti 130 let, če bi hoteli v i -1 r deti M a osa VVasIngtona. Sambo, i Jassa. da "t right! — pravi |r nato Sambo. jI Aktnarji zavarovalnih družb tj ima j«) na razpolago številne stati h stike o wtari dobi, vendar pa ne a <*do nieeaar o fenomenu, da biU živel človek eelih 112 let. PripoJf ved u jejo vam naprimer, da žive! ženske dalje kot mo/.ki. kakor hi-j t to do*ežejo starost sedemdeset ih . i let Prvo leto človeškega življenja i« je najbolj nevarno. t'e preživite. > pivo leto, ste varni «lo petinšest-jj desetega. Malo prilike l»oste imeli j ( za smrt v starosti meti prvim in!i dvanajstim letom. Ženske žive po navadi daljše kot pa možki. Živ- i ljenje pa izgubi ve-, pomen potem, t ko doseže človek starost 65 let. t Če preživi ž**nska dobo od »ti- j rolesetih do »e>tinšttridesetih let i in možki dobo od pet desetih do j šestdesetih, sta lahko oba prepri- i čaua, da bosta dosegla visoko sta- « r*>st. To je dokazana utvar na podlagi verodostojnih štatistik. j Le en re. ept obstaja z ozir«>»n i t.a dolgo živ I je je. a pri tem je tre- » bi upoštevati gotova določila gle* ■ de katerih mo .si aktnarji v so- | glasju. i Ce bi ootel človek živeti do do- j be let kot živi John Shell, bi 1 moral preiskusiti naslednja pravila : i 1. — Ne jezi se. i 2. — Kodi zmeren. t 3. — Ljubi prosti zrak. i 4. — Daj se preiskati enkrat i vsako leto. 5. — Ne postani debel. t Brezakr boost vsakega posamez nega človeka z ozirom tu njegovo j i gdravje predstavlja. glavni obup V jMUavuiikth izvedencev zavarova-j* nvi ortun. — rovpreem eioveK. — tako je rekel rden izmed teh zdravnikov. — bo poslal vsakih s-xt mpseeev svoj avetomobil v g;> ra/o, da v gapopravi, a ne bo i«<: noben naein dovoli, da bi ga /•ravnik preiskal v približno i istem easu. Hoji se namreč izida tr:ke preiskave. Nekega dne se /'■udi tak človek ter naj«le, da ima bolezen, ki je /v preveč napredovala. da bi jo hilo mogoče ozdravili Tak človek bi lahko našel p -rd letom dni. da j«* bolan ter >.ktiAal ozdravili svojo bolezen v t«-m <"-asti. Vsak zdravnik bi mu lahko povedal, tla naj pusti meso, dr. naj pusti alkohol ali to ali o-n< . šr pred no hi bilo prepozno za t«> jili ono. >>edanjem eijsu je opaziti le malo dokazov. «la je mmlerna z«'.raniška veda pralaljšala življe-n.ie lju«li. Čeprav j«' zdravniška veda zelo napredovala v zadnjih letih, je vendar jamo. tla preti naši generaciji velika nevarnost v otiliki srčnih in živčnih bidezni. 1'rofcibieija pa bo ]todaljašala življenja. — o .tem so si sveti vsi I,'udje. ki so v zvezi 7. zavaroval-n oti družbami. Zmeren pivee. tako pravijo zavarovalni mož-' j«*. je slab riziko iu dober pi-\ee je še ver kot slab riziko. Kila z; varovalna družba ni hotela na noben način zavarovati piveev. Nadaljna dražba ni hotela zavarovati nobenega človeka, ki bi bil v kaki grezi s prodajanjem opojnih pijač in naj je bil dotični človek bartender ali pa delničar kake pivovarske družbe. Neki zdravnik neke zavarovalne družbe je izjavil: — imam prijatelja starega nad petdeset let. ki je v zelo slabem r.'ravstvenetu položaju. Imel je navado i/piti štiri ali pet dobrih ilrinkov tekom dneva ter izpiti ae poseben požirek predno je šel -pat. Sedaj p« moro prenesti le še požirek na dan. Izgublja na • leži in k»>nri njegovih prstov postajajo mrzli. Kaj storiti z njim" ' — Človek se nahaja v slabem 1 f>oložajti kadar čuti to. — se je ' Erls.sil odgovor. — Vse kaže, da 1 ima zanemarjena jetra. Njegov že- ' lodee bi mogoče predstavljal do- ' !»ro usnje za čevlje in vse kaže, da in> postal v najkrajšem času nev- ' rj stenik. Njegovi prsti so postali ' mrzli raditega, ker je alkohol razburil njegove živee in živei so o- ' ivi. ki kontrolirajo eirkulaeijo ali f kroženje krvi. Sivoje telo mora uriti na pri- ' meren na«* in. uživati ovsem mirno. i Ali ste debel človek? V takem i Utira ju imate veliko manj prilike > ločakati tlobo 132 let! 1 Maščoba, — tako je izjavil i eki zdravniški izvedenee ene » naj vet"* ji h zavarovalnih družb v | ležrli. — je parasit ter povzroča | kse mogot-e srčne bolezni. Konji pivovarna rje v. katere hranijo z » u aleem. so sif-er tleheli. a ne mo- | rejo prenesti težkega tlela. i I>»-lM-le irišire niso tako moč- j tir kot stihe niišier. Raditega se « tudi atleti urijo. Debel človek, ka- i erega nspade pljučniea, je že | i»laeal svoje prvo odplačilo na svoj i i»-grobni kamen. Maačoiha v sreu. 1 j« trili ali ledvieah ne pontenja ni- \ •*esar «lnigega kot pričetek kon- ra. — i Soglasno z istim zdravnikom i je maaooba povsem na mestu v starosti med dvajsetim in tride- < setim letom. Pod dvajsetim letom < ;e maščoba pogosto znak tulierku- . leze ali jetike. Ako je star človek nad trideset let ter je suh, ima bolj ] ie prilike za življenje kot pa de- < bel človek. Preiskušnja, če je človek debel I ali suh, je zelo priprosta. Človek i ima lahko debele noge, debele kotili in široka pleča, a ni kljub te- . tnu preveč debel. Če pa presega vaša mera krog trebnha ono pre- i ko prsi. potem je čas, da priene- < te z dijeto. j Kadenje nima skoro nobenega < jpliva ua dolgost življenja, — ] vot nam zatrjujejo ljudje, zapo-| »It o i v zavarovalnem bisnesu. Po- ] ■ V* ■ i 4t . l«l -IC-t r GENERAL WOOD, REPUBL. KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA roreni ljudje inia.io mal(» v <*.'• j<, |)i iliko za daljšr .življenji* kot pa n» poročeni, če ni zakonsko življenj« s|K>jenti s prevelikimi sitnost-ni:. Zavarovalne družbe pravijo, d-, je veliko število možkih izob-č< nili iz kroga zakonskih radi te-b snih napak in drugih vzrokov, v katerih nočemo še nadalje razpravljati v tem članku. Stare deviee so boljše zavarovane kot pa poročene ženske iu ženske z otroei stoje na boljšem stališeii kot pa žeske. ki nimajo otrok. Najnovejše preiskave glede umrljivosti med poročenimi ženskami so pokazale, da je opaziti največjo umrljivost med poročenimi ženskami, kojih možje sd hili odvisni od njih. Ženske niso zavarovane predvsem iz treh glavnih vzrokov. Prva stvar, ki pride pri tem vpoštev, je ekonomija. l)rug<» stvar predstavljajo tež k oče, s katerimi se morajo boriti zavarovalne družbe pri preiskavi žesk. kajti največja zavarovalna družba v tej deželi ima h* tri ženske, kojili naloga je preiskati ženske, ki se hočejo za-arovati. V t ret i j vrsti pa pride vpoštev telesna konštitucija žensk ki s,, kaže v nekaki prednapoved. bližajočih se bolezni. Ljudje, ki so v tesnem stiku z zavarovalnim biznesom. izjavljao. da razvijejo številne ženske, ki ao .Sile očivklno /drave tekom preiskave, resne ali eelo fatalne bolezni. Z izjemo i>ar novih družb je viijna v veliki meri uplivala na zavarovalna društva. To dejstvo je bilo-pripisovati številnim vzrokom. V prvi vrsti so trpele ameriške prekmurske sile le majhne izgube. V drugi vrsti pa so bili skoro vsi ubiti možje mladi možje, ki niso bili zavarovani že preje. 1'oleg teira pa so se ameriške ilružbe umaknile z inozemskega polja že preti dvajsetimi leti in [lav posebno iz Nemčije. Vojna pa je našla pretežno ve-rino zavarovalnih družb brez vsake priprave. Tekom Špansko-anie-r.ške vojne je bila stv. r drugačna ka.it i takrat y bil« izdana postava. ki je zavarovala zavarovalne družbe. Tekom sedanje vojne pa so morale vse ameriške zavarovalne družbe izplačati police, brez ozira na to. kakšne smrti je umrl dotični človek. Dejanski izid vojne pa j«' poka-7e\. tla so bile izgftbe vsled vojne malenkostne in vsled tega so zavarovalne-družbe-vrnile vse posebne vojno-časne premije, katere so zahtevale tekom vojnega časa. Ilazventega pa so sprejele vse za-varovalne družbe takozvane v«»j-i.e klavzule v svojih kontlaktih soglasno s katerimi-se hočejo zaverovan proti bodočim vojnam, br« z ozira n to. kaj bo storil ameriški senat z mirovno pogodbo. ' Epidemija influence je imela seveda na zavarotalne družbe večji upliv kot pa vojna sama. Zavarovalne družbe so izplačale dosedaj 1.10 miljonov dolarjev premij ia nekatere med njimi so bile prisiljene znižati svoje dividende za približno 50 odstotkov. Ta izguba pa je bila skoro popolnoma poravnana vsled nepri- |o e.:kovano nizke umrljivosti tekom >a preteklih zadnjih šestih meseeev. | Cmrljivost je namreč padla za r"ie. |ih ]»etdeset odstotkov iu na ta način so hile pokrite vse izgube, k-tere je prizadela zavarovalnini družbam vojna v družbi influence. v. f Ljudje, ki s«> zaposleni v zavarovalni trgovini, ^i ne morejo po-ji'siiiti tega dejstva, čeprav izjavljajo zdravniki, da je bilo o pazi-" ti v zadnjih letih veliko manj le-n garja. škrlatite in sličnih bolezni ° it. tla so bili delavski razredi v . splošnem boljše plačani kot so bili li preje. i- , Precej dobro je tudi utemeljc-e i o naziranje. da je influenca pobrala na tisoče in tisoče ljudi, ki I »>' bili v splošnem slabi ratli kroničnih bolezni. Prvi. ki so podlegli i'fluenei. so bili ljudje, ki so tr- j p« li na jeliki. srčnih boleznih ter onih na ledvieah. ,e ; e V splošnem pa se mora izjaviti, a -h; so zavarovalne družbe dobro |i prestale veliko krizo, v kateri so c sr nahajale tekom vojne. t- ---——— e k Lepo darilo za jugoslov. otroke n _ _ o American Yugo slav Relief. .">11 o . Fifth Avenue, odpremlja v Jugoslaviji* trinajst zabojev oblačil, d i rova n i h temu Reliefu. Eno samo " darilo obstoja iz 17(X» novih koma-i« lov blaga, zlasti rožastih žaketov, ° čcpic. čevljičkov in otlej za • bo razdelilo iz treh glavnih sre-dišč: Ljubljana, Zagreb in Beo-'* grad. Najboljši način, da se potreb-nim ljudem v Jugoslaviji pript/ 0 m«»re do oblačila, je ta, da sc pri-speva v denarju, s katerim naj se kupi blago na debelo. Za samih e pet dolarjev se more na tak način kupiti za eiicga otroka čevlje, no-l" gavice in volnena oblačila, dočim e pošiljatev petih dolarjev na poje-lim-^i.bi komaj zadostovala le za par čevljev .Radi tega je denarna e pomoč, ki jo darovatelj prispeva potom American Jugoslav Re- 1 liefa. večkrat izdatnejša. L » h Prispevki k American-Jugoslav Reliefu i. k. "ill Fifth Avenue, New York City. Do 3. decembra 1919. a Kiizno 25.00! '*- Poprej potrjeno (do i- 26. nov. 1919 $317,380.881 Mr. R. J. Caldwel, 'j New York City 500.00 i- Slovcnec Progressi-» ve Benefit Society, Chicago 183.15 _ i ) i f . $318,089.03 ...... ..J.",■ . 1 . ' ie Najzanimivejše, najcenejše in najbolj popularno čtivo vam je na razpolago. Slovensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920. Veliko ?ec slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, povesti, šale, zanimivosti. Stane 40 centov. Izrežite ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov ter pošljite nam. SL0VJ3OTC PUBLISING CO., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1920 ter prilagam za 40 centov štempsov. Ime ................................................. Naslov .. — .........••••..i............................ Mesto in država........................... .......... ^• * ^- ...i t L POSLANICA OTBOKh V JUGOSLAVIJI j1 OTROKOM V AMERIKI, —__ * Otroeir-i v Jugoslaviji pravijo 1 01 rokom tako-'"- ' "Predstavljajte si, da nt- ln mie- I I: mleka, ni sladkorja, ni mesa skozi šest let in tla bi mogli dobiti ' v>e to samo. ako bi Vam to posla* a li prijatelji iz. daljne zemlje. "Predstavljajte si. da bi l>il;» Vaša obleka tako abnožena. »la bi ' j»' bilo še same en nje. in da bi na- ^ stopila Inula zima. pa ne bi mo- ^ gli iti v šolo. ker nimate na sebi ^ ničesar, kar bi vas gorico držalo. s i;: bi se počutili lačne, zmrznjene. ' slabe in bolne. v Vidite, tako »e nam crodi. j' "Amerika in Vi. mali bratci in si strice ta monkraj oceana, ne odnehajte pomagati nam in pošiljaj-' i te nam še naprej mleka, r-radkor • !ja in kakao. Radi imamo te stvari | in jih toliko potrebujemo. > ! "Take hrane ne moremo še do- s : biti zadost i pri nas. Kako smo lire- n penili po takih stvareh, ko nismo j. imeli drugega kot korenine iu tra- i ve. Še črnega kruha dostikrat ni bilo. "Sedaj pa je žptev bila dobra in imamo nekaj kruha, ali naši o- četje so še vedno daleč stran od nas pri vojakih. Bo že* dan prišel. ko bomo imeli vse te stvari pri nas doma. ali tedaj ne bomo pozabili hvaležnosti napram onim. ki so[ nam pomagali v sili. Hvala Vam.} ameriški hratei." i t * i Nekaj nevvvoi-škili otrok je že| odgovorilo na ta poziv, priredili' kiasen nastop in poslali bratcem[ v Jugoslaviji poseben božični dar.t Vsak otrok lahko prispeva potoni svoje šole. ecrkve ali on • organi-z;»eije. h kateri spadajo njegovi . stariši; ti pa bodo poslali darove n.. Children's Relief. NOVI NEMŠKI DA/KI i Berlin. Nemčija, lil. deeembra. Nemška narodna skupščina je sprejela zakonsko osnovo glede novih davkov na lastnino, katero je predložil .Matija Krzberger, ] i-.tinški finančni minister in sicer'! Naročite sk Vai UtiMk Severova A!ma-, , M4» za Slovene* za 1810 od Vaioca lekar-| ,, narja ali pa narovoost od nas. Vsepovsod ( j zastonj. Kašelj j , j- j j« neprijetna prikazen in porzro&t j; ; mnogokrat mnogo boleiin. trpljorya [, j, in skrbi. Nekaj tacega i«, kar -e U i > ne morete iinebiti tako hitro kakor bi radi. razen alco storite to. kar je J, I! storilo mnogo drugih: Vzemite j! : Seven's Balsam for Lungs ' |' (Severov Balzam za pljuča) v zdra-. i. vljenju kailja. prehlada, hripavosti. j; v slučaju oteikočer.ega dihanja, ran-i ]! jenetn vratu in enakomernem po-f(|i kaštjevanju. Poskusite steklenico ■ ] danes. Dobite ga v Vaši lekarni. ' j! Dobro za otroke in odrasle. Cene ' . ■ 26c in lcdavka, ali f»0c in 2c davka. ' '_ 'po tretjem čitanju dotične predloge. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. 'DRŽAVAH. ——— ------------—-----—:- Vitez iz rdeče hiše (L« Chevalier d« Maison Bougtf.) BOM AN IZ Č7ASOV FRANCOSKE REVOLUCIJE Spisal Aleksander Dumas star. (Nadaljevan je.) A.1II. 31. majnik. V jutro JI. majnika, ko so zazvonili zvonovi k orožju in j* bilo /e na vse z vod a j čuft centralno koračnico, je korakal hitaljon iz predmestja St Victor v Temple. K«» so bile končane lot mnlnoelij in straže razpostavljene, w jeli prihajati uradniki, ki so imeli tCKa tlne službo. Topovom, postavljenim k vratom Templa, ^o priklo-pili Ae štiri druge \ ojiieenj«. Ol>-enen, je dospel tudi Sautcre t j svojimi rumenimi, volnenim: na-j muiniaami in h svojo suknjo, kateri j-* njegova domovinska 1 ju-1 bez.-n blestela v obliki veWa'i t mastnih madežev. Pregledoval je bataljon, našel ga v dobrem stanu in vprašal nato • "Zakaj samo trije uradniVi t Kdo je oni slabi občan, ki -niuj-ks?" "Odsotni ni l.ikak mlačne/ občan general'je odgovoril iw5 stari znanec Agrikola "kajti ou ;«• tajnik s.-kc:je l.^jielletier, v5 » iielj vrlih Termopilčanov, ob!>an| Maurice l.indov." ' Dobro, dobro", je deja! Sau-terre. kakor ti, priznavam Uuli jaz patriotizem občana Mauriea; t»>da kljub temu bo zapisan v ime nik za odaotne, ako v desetih minutah ne bo na svojem irestu me-Mu M Nekaj korakov od cenero!-i s«-jc v hipu ko je izgovoril te !>e-»ede. nahajal neki l>vski stotnik z nekim vojakom Prvi je sedel na ei.cin topov, a druiri je bil tiislc-njen na svojo puško. "Ali ste čuli'"' je rekel s*otni« vojaku s nliim clawii. * Mamice ni še prišel.*' "Ha, toda hodit« brc/ si rbi, ju id-' gotovo ** "Ako bi ne mogel priti"', je dejal stotnik, 44vas postavim k strani nastopmec, in ker ae ona gotovo poda n*i stolp, ji !*Ii'xO rečene Ik> *edico." V tem trenotku je vstopil mcž. ki mu je bilo poznati ra njegovi 1 tr >o,> i šerpi, da j«» ura ; v"1-»ak iu stotnik ca ni«ta poz-.ala, zato so »e njiju oči zvedavo o/He tanj, * Občan genet al", je ilejal pr:-Jlee, obmivii se k Sauterru, *'pro-sun te, da rac postaviš na ni«** o Mauriea I.indeya, ki je obole*; tu imaš zdravniško spričevalo; jaz bi prišel šele če/, osem dni na vrsto, toda dane* jaz nadomestnimi njega."* IP* ' De. če ne bodo Kapet in K^p«*-tinke v osmih dneh kaprtt", je pripomni! nek«lo irmed uradnikov. SinJcrte je od'kgovrril nn ta dovtip vnetega uradnika 1 labrvim nasmehom. Olrnivši «e k Msun-deveuiu namestniku je rekel: 4 Dobro jc podpisi se ti v registru mesto Maurir* l.indcya l»r navedi vzrok, zakaj ga nad« uie-ftuješ " Stotnik in lov*ki vojak sta se pegUdula z veselim začuderjem in nila drug drugemu- *'rorej v o«mih dneh." • Stotnik Ditmer", je zaklical 9enterre. "p^tavite se s «(..0 Motnijo na vri!*' MPridite, Morand t" je dejal stotnik svojemu tovarišu voj"ku. Itoben je aarr>potnl in stntnija se je odstranila pod strojarjevim vodstvom v predpisani smeri. Postavili so orožje v piramide, nakar stotnija razdelila v poljubne skupiue, ki so se jele sprehajati po '.'riu, kjer je za časa I.udovika XVI kraljeva družina tnpatam ur K-al* sveži zrak. Vrt j« bil pust in gol; nekje ob strani je stala koča. ki je rabila za vojaško kantine. Tedaj jo je vodila neka izvrstna patriot :nja, v lova po nekem meščanu, umorjenem 10. av«u«ta, z imenom co-apa P'umeaa. Mala. ledena koča je r,bstajs!a U edine izbe, iliroke dvanajnt kvadratni!* čevljev, pod katero se je nahajal« klet. k>r «0 bile shranjene pijače in jedila. V to kantine, sta se napotfa atotnik in njegov lovski vojak. "Ah, stotnik Dixaaer", je deja , Ila krčmarica, "ali hočete izbome-ga saumurskcg-i vina?" Da, občanka Plumeau, iod^ ^aumursko vino brez briškega sira .H' po mojMn mnenju zanič ' je odvrnil stotnik, ki >e je oprezno oziral okoli sebe iu ni opazil med tolikimi jedili onega, čc.-:ir si je želel. • Ah. totnik to jc ncur.ijr, dejstvo, toda prodala sem že po-| >lednji kos " o ' Urez briškega sira iiik&ke^aj csiiiuurskega vina", je dejal stot-' nik, , iu pomisli, občanka, da bi sej jkonsum izplačal, ker sem hotel' ;pogostiti stotnijo " * Moj stotnik, v petih minutah j I t i «»a preski bni." "Da, da, pojdi' , je odgovoril jDixnicr. mi se podamo medtem v tvojo klet in si sami izb-irt' e» (vili- i'im je vdova odšla, sta sto«nik in njegov spremljevalec stopil.i z neka vrata, ki so m« saie.a zapirala. v klet, držeč v roki svetilko. "Prav'" je deial Morand po kratki preiskavi. Klet lo.i v smeri proti Rue Porte-Koine: glo-jbokr*. jc dcA-et do sedet čevljev in t ni zazidana.** ' Kakšna pa o tis?" je vprašal Dixiner " N'» k«' vr^te ! redas^i lehnjak, nakoj»ana z«-nilja. Vsi ti vrtovi so bili že ponovno prekopani, nikjer ne bomo zadel na steno." "lTrno!"' jo vzkliknil Dixrncr, *«"aj«'in že lesene čevlj? kr"mari-ee; vzemite dve steklenici \ in a in vrniva se zopet gor.'* Kmalu sta "-c zopet pojavila meti zaklopnimi vrati, tjmspc, Plu-meau se je že vrnila z nujno zahtevanim sirom. Pixnier je pogostil stotnijo .s približno dvajsetimi steklenicami vina, a niedt*-m je Morand zabaval goste s pripovedovanjem patriot', .'nih povesti. P.ila je enajsta Hira. O poldva-nnjsti so menjali straže. "Ali ne hodi Avstrijanka na-vaduo med j>oldnevom in en«» no na sprehod?" je vprašal Pix»ner »Tisona. ki je Šel rnvnokir niiir.o ke.V "Di, popolnoma prav. med pu1.-Jn^vnm in eno." Tak« j nato j.» .sklical Dixmer iz svoje str.tnije ljudi, ki so imeli obavljati ftra/c med poldvar.aj-st«> iu poleno. Naročil jim naj «■«• požurijo z zajutekoni, in vz->l Morandu puško, da jo, kakor do govorjene, ponese v najvišje nad "tropje v stolpu v prav ono inaio ■»ti ažnico, za katero sc je bil ».nega tine >kril Maurice, :dk«uier ic o-pnzoval znamenja, ki «0 jih .-'sjali kraljici z nekega okna v Hue de i*»rtfc-Foin Kdor l i bil opazoval Moranda v hipu, ko je dobil to enosta\n<> in zelo pi4«"akovano povelje, bi bil videl, kako mu je obledel obraz j »od njegovimi dobrimi kt»«lri ter črnimi lasmi. Nenadoma je pretresel Tem;do ve dvore zamolkel hrm>. V daljavi se je začulo brezkončno kričanje in tulenje. Bila je to očividno ena onih navadnih pariških pocestnih raVuk iz katerih bi lahke izbruhnil kar eel plamen upora. '•Tison!" je zaklical neki strašen glas. "Moj general*" je odcov^ril posldenji. "Danes nobenega sprehoda**, je ukazal Santerre. "jetniki ne smejo zapustiti sobe!*' ' Prav", je dejal Tison "trud manj." ' Dizmer sta se žalostno pogledala: jvDtem sta se. čakajoč na eas, t ko se menja straža, sprehajala na-\!dezno mirna setnmtja med kc"o • in zidom, ki se raz.teza proti Rue 1 de PortvFoin. Morand je zae«-! • meriti razdaljo s koraki dolgimi , tri čevlje. "Kako velika je razdalja? ' je ■ vprašal Dixmer. 4 • ^t de set :lo enainies'deset 1 čevljev", je odvrnil Morand "Koliko dni potrebujemo?" ' Morand je pomišljal, potegnil v p*^ku par geometričnih črt :n rekel: t "Kajmanj sedem dni.*' "Maurice bo osem dni m straži", je rs Šepet al Ditmer. 4 organizacijo jeklarskih delavcev, i II niči jat i va j«* prišla pred central- 1 j ni delavski svet v McKeesportu. 1 Tu svet je vzel v najem takozva- ; liO Ross dvorano ter dal razobesi- t iii v salonih in drugih javnih pro- < štorih tozadeMie plakate. Župan j .ie ukazal odstranjenje teh plaka- 1 tov ter sporočil svetu, da ne sme 1 se nadalje zborovati. Ljudje so st. i nppotili neto v Labor Temple, 1 glavni stan delavskega sveta. Tam j j j>a je superintedent Portvue Tin'} Mili, ki predstavlja neodvisno! t družbo, katero imenujejo prebi-ji valci radi bogastva, ki se ga pro- l izvaja tam, le "zlato jamo", pre-,i ]>ovedal ljudem uhod. česar posle-ji diea je bila. da je nastala gneča i t in da je bilo aretiranih precej'i ljudi. i? Komitej za organizacijo jeklar- 1 skih delavcev je skušal spomladi > s svojim delom ter prosil za do- f voljenje, da sme imeti v tem kra- < ju zborovanje. To dovoljenje je . bilo zanikano. Charles II. Howe, ] predsednik delavskega centralne- ] ga sveta ter član občinskega sve- 1 ta, je vložil v slednjem resolucijo, I v kateri se je zahtevalo dovolje- I nje za zborovanje. Glede njegove < resolucije pa sploh ni priSlo do glasovanja, kajti nikogar ni bilo, 1 ki bi jo podpiral. 1 Nato se je pojavila fabriška po- 1 licija na cestah in v gostilnah ter opazovala ljudi ,ki so bili delav- < ni v tem gibanju. ; Organizatorji so imeli več cest- . nih zborovanj in sicer brez dovo- 1 ljenja ter dobili konečno julija meseca dovoljenje, da smejo ime- j t» zborovanje v dvorani, pod po- , gojem, da se vrši to zborovanje ] pod nadzorstvom Central Labor | Councila v tem kraju in da ne bodo govorili nobeni tuji govorni- 1 ki. Organizatorji niso hoteli pri- ; !stati v zahtevo glede tujih govornikov. Vršila so se zborovanja in i tuji govorniki so imeli nagovore. Najbolj značilni znak teh zborovanj je bil, da so se zbrali pred kom osmih dni se moramo sprijazniti z Maiirictm." Bilo je poldvana'ste. Morand je sopeče prijel za puško in v spremstvo svojega korporala nvnjal stražo nahajajočo se na terasi stolpa. t XIV. I Žrtvovana. Dan za tem, ko so se odigrali od nas j>ripovedov:mi prizori, namreč 1. junija, je sedela Gene-vieva na svojem navadnem in^stu pri oknu; vprašala j«' sama sebe zakaj ji potekajo dnevi tako žalostno in tako leno, zakaj pričakuje večera s strahom m<^oo s hrepenenjem ? Zlasti so ji žalostno jnuekale noči. one noči, ki «0 bile prej tako lepe. polne sanj iz prejšnjega in bodočega dne. V tem hipu je njen pogled obtičal nn krasni omari, okrašeni s pisanimi in Tdečimi nagelji, ki jih je ffojda j>o Manrieevcm navodilu. Zvečer mu je vedno s ponosom kazala napredek, ki so ga ga bile tekom noči zaznamovale krasne cvetke. Toda odkar Maurice ni prihajal več, je jela zanemarjati r.boy;e nageeljčke. ki s.-> «»ineče klonili »vojc glavice čez ograjo Ob pogledu na zapuščeno evet-1 ie je Genevieva spoznala vzrok svoje otožnosti. Rekla si je, da so cvetiiee podobne gotovim prijateljskim zvezam, ki jih človek varuje in strastno goji in ki ponila-! jajo sree. da vzevete nanovo. Pa 1 pride neketra lepega dne kako' slabo razpoloženje ali nesreča za-j dene prijateljstvo pri koren«, in 0M /Hiirin nmu inuion« jriniunn » • >. ki so skušali pregovoriti delavce ler jih ustrahovali. Ril sem navzoč pri prvem zborovanju, tekom katerega je stalo superinten- dentov in preddelavcev tri ure pred zborovaino dvorano. Po enem takem zborovanju jc bilo odpuščenih 114 delavcev na en dan. Iz izvida delavskih zastopnikov je razvidno, da je bilo v teku par tednov odpuščenih nd tisoč ljudi. Pozneje v avgustu je prepove-, rtal župan vsa zborovanja delavcev. Ničesar pa ni vprizoril proti zborovanju delavcev pod milim nebom. V torek zvečer, na dan po l*abor Day, so delavci zopet skušali vprizoriti zborovanje brez o-blastvenega dovoljenja. Policija je posredovala ter aretirala vpri-zoritelje tega zborovanja. Vse aretirane so izpustili pogojno, a nitio r.iea delavcev je odkorakala v Tu-l»e tovarno ter vprizorila tam majhno stavko. Prišlo je do nemirov in spopadov. Neki tvorniški uradnik je dobil udarec na »rlavo! in poškodovanih je bilo tudi več' stavkarjev. Ljudje srt bili skoro' vsi inozemci in večina njih je obstajala iz nedržavljaov. Razširila se je vest, da je večina teh ljudi oborožena. — Serif Haddock iz Allegheny County, katerega so peklieali na lice mesta, mi je pri-pripovedoval, da so ljudje brez vsakega orožja. Kljub temu pa ju bilo javno mnenje v onem času bolj kot kedaj preje proti delavcem. Župan Lvsle ni le dal poklicati I" državno policijo, temveč diA tudi zapriseei 3">00 pomožnih šerifov. Višek pa je bil dosežen, ko je rial župan v treljem tednu stavke1 zapreti glavni stan delavcev, ki je služil skozi trideset let kot zho-rovališče Central Labor Councila. To je bil seveda obenem tudi glavni stan stavkarjev. V listih je objavil župan, da je zaprl te prostore, ker se je tam zbralo, proti njegovi prepovedi, 34 mož. Vsi ti možje so bili že preje ob različnih prilikah aretirani ali pa so jih branili državni konštablerji ter so se v imenovanem slučaju nahajali v pogovoru in posvetovanju z nekim odvetnikom i7. Pitssburgha. Pozneje j>a je dal župan mizarjem, zidarjem in drugim srce ki ^ je oživljalo, gine in veli«« pod težkim udarcem. V tem trenotku je vstopil njen soprog; toda Dixiner jc bil tako zamišljen, da ni opazil .'Kile^tnega razpel »ženja. v 1.itn. se je nahajala njegova .soproga; in za*o se tudi ni zmenil za rdečico na njenih licih "Not" je sptegovorila G°ii?-vieva. "Nič novega; nemogoče je se ji priblilati, nemogočt ji česn po »lati. da. nemogoče celo j> videti." "Ubogi vitez! Zelo jc moral biti žalosten." (Citatelji so iretovo /c spoznali, da se jiod imenom ' vitez iz Rdeč«« hiše" skriva občan Morand. ) "Bil je obupan, ko je videl, da smo zgubili vsako nado; obledel je tako, da seni ga moral tirati proč, sicer bi se bil lahko še izdal." * Toda", je boječe vprašala Genevieva, 4 ali ni bilo v Templu nobenega znanega uradnika?" "Imel je priti nekdo, toda ni prišel." "Kdo?" "Občan Maurice Lindev". je odvrnil Dixmer z naglasom, kakor d:i 11111 je vseeno. "In zakaj ni prišel*" je zopet vprašala rienevieva, ki se je tudi okušala premagovati. - 4 Pil je 1m»1*ii in četudi bi bil prišel. Genevieva'*, je de^al Dhc-10or, 4,bi nam to ne bilo hasnilo nič. Sedaj, ko sva sprta, bi se mo me.rda celo izognil?* "Menim, prijatelj, da nretiru-jete. Gospod Manriee nrčc zah 1-jati več k nam radi kake muhe 'pa iz drugega vzroka, toda ni nan. j'«vrn?en in ostane vedno vlmdei« napram vam.'* A^ "rednim" delavskim zvezam «lo-1 voljenje. da smejo še nadalje imeti svoja zborovanja v dotičnem poslopju. V llomsteadu, kjer so se vršila tekom stavke zborovanja, se je vršil od prvega pričetka boj za prostost govora. V tem kraju se niso vršila izza 2.» let. — od one pomembne stavke naprej, — ni-ks.ka delavska zborovanja. K«) so prišli' organizatorji v pretekli ,spomladi v ta kraj. so jim oblasti ,zenikale dovoljenje za zborovanje v dvoranah. Neka dvorana je bila vzeta v najem in najemnina plačana. Posestnik dvorane pa se* je poslužil izgovora, da ni dvora I na prosta ter vrnil tozadevni ček. Nato so imeli organizatorji dva zborovanja za na cestah, ne da bi jih pri tem kdo motil. Pri tretjem zborovanju pa so aretirali vse organizatorje ter jih dolžili. da so kršili občinsko odredbo glede ure-.dltve javnega prometa in burgess je spoznal organizatorje krivim. Zadeva je prišla pred višje sodi-' See in v drugem tednu stanu je 'sodnik Kennedy potrdil razsodbo iburgessa. Ko je bila zadeva še ne-1 odločena, j«' bilo dano dovoljenje' za zborovanje v dvoranah poti po-gojemh da ne bodo govorili nika-j ki tuji govorniki. V tem oziru pa! se niso hoteli vprizorilei zboro- 1 I vanj ukloniti. Nekega večera so se vršili govori v tujih jezikih iu od onega časa naprej je bilo vsako zborovanje prepovedano. Nato je zahteval en organizator j Amalgamated Association dovo-j ljenje za zborovanje. Tudi 011 se1 ni hotel obvezati, da ne sme nastopiti noben govornik v tujem jeziku in tozadevno dovoljenje 'mu je bilo vsled tega zanikano. Dal je dostaviti burgessu takozva-110 mandamus-povelje. da ga tem potom prisili k dovoljenju. Pri za islišanjn pred okrajnim sodnikom je dvignil burgess ugovor, da ni-( m »t nikake avtorite za dovolitev zhorovanj. s čemur je tudi priznal. da nima nikake pravice prepovedati zborovanja. T«> priznanje je bil ono. kar je hotel organizator. Tožba je bila puščena in oi. tedaj naprej so se vršila zborovanja v dvoranah, ne da bi bilo treba pri tem prositi .za dovolje nje. Burgess Masmire je praktični odvetnik v Pittsburghu. Koi mlad mož je delal v jeklarskih napi avail ter nasprotoval preje metodam jeklarske korporacije. V splošnem se ga je smatralo za lastnika nekega časopisa, ki je izhajal nekaj časa in v katerem je bi-1 i videti redne napade na jeklarsko korporaeijo. Pred d veni i leti. ko je nastopil svojo sedanjo službo. pa je njegova opozicija popolnoma izginila. Predsednik občinskega sveta "Dick" Moon, ki posluje v odsotnosti Maguire-a. kot burgess, je načelnik mehaničnega depart-men t a v Carnegie Mill. On ni ho t« I podati nikakeo dločitve glede dovoljenja za zborovanja, pred no bi prišla eela zadeva pred o-krajno sodišče. Takrat se je izra /il proti poročevalcu, da je to preveč važna zadeva, da bi se jo m<>-«_'lo rešiti v odsotnosti hnrgessa. .Moon j«' Škotee ter j«* bil eden i/med stavkarjev leta ls!>'_\ (Konec ) VELIK VIHAR V TAMPICO. Lrredo. T-\ . i v dceemhra. —-Dve osebi sta bili ubiti in veliko škode je bilo r.paravljene, ko je \elik vihar obiskal v nedeljo zju-traj Tampico, soglasno s poročili i/, mehiškega glavnega mesta. V poročilih se glasi, da so bili nekateri deli mesta popolnoma uničeni. Dr. M0Y je usp^nc ozdravil na. duho, božjast, ataksijc vodenico !___ crce, jetra, ledid ■^mmmtt,, jD želodčne bole« čir.«« na čudežev ^^^^^^^ n ifin. Eolečme jm JI ttrebuhu, v pmli, } -»ceh, nogab, ro T^ ikah ali križu; a / { teki in e, revmati rem, kožne bolea ni, izpuščaje, ogice. Možke aH ženske bolezni ali slabo kri se lah ko ozdravi brez operacije v najkrajšem času in po najnižji cenL Uradne ure: oh delavnikih o-! 9. »lop do« t pop. Ob n«;e tema ■g^MEB na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost iu JT^i^Sl pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od« jemalca. IUh TRINER-JEV JIM. »Kriški fliiir grenkega vina ima valed tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen flfcirllKK8V0je 'zvore- Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. ^BBmH^W' 111 'jBPPmK^U Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vso za-^BBBHmuIIBBBBBB ostale stvari ter strupene substance, ki to izvor uničujočih bacilov, ^^^^TiJiNCrS^^^^ Bter uničujejo redn odelovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa aamo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče t^nrva^i^ vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja BITTFR-W1ME žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, te bo ^ ^ ® vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. I 9 Y vseh lekarnah. ffl^ ^ TRINERJEV LINIMENT prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatiamu, fM > nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomot J mIR ^ hitra in uspeino. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, Ua7W*f napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od- "URKE Vlrlv strani vso utrujenost. V vaeh lekarnah. "^frMyJUHEr, TRintH TRINEEJEV ANTIPUTEIN je zelo uspešno in pomirjujoče anlt • septično sredstvo za splošno zunanjo uporabo. Uporablja se za grg ljanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah. ^^^^jj^^BE^^^Hr Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand ' - - Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, * 1333-1343 SO. ASHUND AVE. CHICAGO, ILl GOZDNI ROMAR .---i FRANCOSKI SPISAL GABRIEL FERRY. Z* "GUi Naroda" prevedel G. P. (ICudaljevanje.) i a • • • ... I Sanjajo- pesnik, ki se je izgubil v puščavo ter opazuje bežeče oblake na nebu ter prisluškuje harmonijam narave, bi ne mogel Int. hujše pr*d ram I jen i z ovojih misli, če bi zagledal naenkrat v fO»čavt krvob,. ne tigra, kot j.- bil vzbujen liois-Rose iz svojih Kanj. — m Svarilo Diaza j" presenetilo gozdnega 'romarja sredi načrtov ' za bodočnost kot žalosten predfHHnen. da s«- njegove >anje ne bodo i nikdar ur«-sni. ile. ■ -al j.- kot »ta molčala Fabijan iu Pepe. Slutnje Kanadi-a bi bile r-omvo š.* bolj temne iu Pepe bi ne sprej«d tako hladnokrvno por« - lo o bližajoči nevarnosti, če bi jim mo-,'el |>ia/ jm»v« d;:t». d i s»* nahajata med bivajočimi s.* sovražniki »Iva enih strašnih naspro*ri;Xov. ki smo jih ravnokar omenili. Oba piisio!ov«a. ki sta pazila na liaraho. sta že skrila svojo kmoo v j m>- i / •• m s k »* j ti kanalu, ki je vodil iz jezera Zlate doline v Meglene pore. * i I a pirata sta bila oče iu sin. Sina smo že predstavili po I imenom KI Mestno. Tako so ga namreč imenovali M<*h ikan.-i in Apači. Lov.i franeo%k>-^a izvora, naj so prihajali z Kanade ali iz ravnin ob Mississippi ju pa so mu dali ime Sang Melč (mešana kri; jo Amerikami Ilalt Itn.d. Tako velik je Ifil namreč sloves tega človeka, da /e bit znan pri vseh plemenih, ki so obiskovali te stepe. Kiir s,' in-.« o« ♦*(.!, katerega so imenovali Main Rouge, Red II. i red 111 M«.ri Sangri»-iito. j>- mopel njegov strašni sloves zatem ; ii»m: le pred onim sinu. Neusmiljenega • r •«: iu nezlomljive divjosti, peklenske spretnosti in poginili;, kateri ga ni ustrahovala nobena stvar, sta oče in sini združevala s,- prednost, da sta gladko govorila angleški, franeoski m španski ter večino indijanskih narečij, katere se je govorilo ob »m jah. V poteku t«* povesti s*« bomo š«* natančnejše seznanili s te nta <1 vetra o.-»« bama, ki sla bila sedaj prijatelja, sedaj sovražnika Intijaneev in b«lok.»/'-ev, ki so morali vsi služiti njih nebrzdanim, strastem. Kadi zvez, ki sta jih imela z obema plemenoma, so se jih bali tako Indijanei kot belokožei. Čeprav je bil spri jeni pri (rnem sokolu in njegovih vojnikihj pri'eej mrzel, sta vendar ponosno obnašanje in dejstvo, da je iz-' trgal voinikom belega jetnika, kazala skrivnostni in mogočni upliv. katerega je izvajal mož na indijanska plemena. I>obro, je rekel Pepe. ki je prenehal žvižgati, — ali vama nisem reael, da nevarna stvar prenočiti t tikajo Sedaj imamo lepo zadevo na glavi! — No, - je odvrnil Fabijan z možko uda nosi jo, ki je sledila negotovosti, - ali ui življenje skoro nepretrgana veriga bojev iu kaj je na tem, če se tukaj ali tain pretepamo? - To je bilo dobro za Pepe t a in zame, — je rekel žalostno Ka-nadee, a ladi tebe bi se vendar odpovedal, čeprav ne življenju v stepi, pa vsaj samoti, ki veča nevarnosti. Moj načrt je bil, da bi se , pridružili potnikom mojega naroda, ki vozijo z ladjami po gorenjem i votovju M issouri-ja. Tam je vedno po več sto mož skupaj in če- -j prav daleč ,Mt me*t s.- . ioveku vendar ui treba ničesar bati, če služi ; ptd zmožnim načelnikom kot jih je dosti najti v zapadnih drža*, v ah. — Bojim se. . i,, dostavil Pepe po kratkem molku, — da je 1 ta I raj manj primeren za dobro obrambo kot pa seni sprva (lomne- i val / vrha obronka, odkoder pada vodopad, se prav lahko strelja na nas. , i Vodopad pada sko/i meglo in oni, ki bi se nahajali v zasedi . lia mestu, kiri pada v prepad, bi bili nevidni za nas kot bi bili A mi zanje. S.ij vidiš, da smo celo tukaj obdani od megle. Soln-cc bo to meglo takoj razpršilo, a ne bo moglo razpršiti megle na j gerah. To je res, je odvrnil Pepe na ugovor Kanadca. _ a če < ho svetlo le /a trenutek, bodo lahko streljali na nas kot. na tarčo. Mi stojimo pod varstvom Boga. — je rekel Fabijan. ; — Da m pod .*arstvotii Apačev. katere imenujejo drugače tu- 1 d i rdeče vrag«;. Trije lov. i si niso mogli prikriti dejstva, da je njih življenje i lailUo odvisno O.l rahle .sapice, ki bi mogla za trenutek razpršiti ] i.teglo, pokrivajo, o višine. V spričo možnosti nenadnega napada pa i niso mogli izbrati nobenega drugega mesta. A!«, je rek. I IVpe. — Prišla mi je misel. Šel bom____Ti I ho* Zdi se mi. da sem čul zgoraj korake. . Kamen, k? se je mMrgal na višini, je padel v onem trenutku v prepad. i Ti psi so tam zgoraj, je rekel Kanadec. — To je gotovo. ♦ t'ujmo! , Ti vr.igi so na v išini in v ravnini, — je rekel Pepe, — a jaz < Moram iti dol. da prestavim v dejstvo svoje misli, (irem pod var- > sivoM vajini!) pušk. torej pazita. 1 Kanade:* je bil vajen zanesti se na dostikrat preiskuaeni pogum i in i a spr-tnost svoj.-ga tovariša, prav kot se je Pepe zanesel na Ka- < l.idea in vsled tega tudi ni zahteval od njega nobenega pojasnila. < Luis Kose in Fabijan sta pokleknila, s puškama v rokah, ila v shi-} 1 eajn potrebe streljata. | Pepe se je spus'd s puško na kolenih, po strmem obronku nav-;.dol ter izginil za trenutek v temi. Kois-Rose in Fabijan sta bila le't malo Časa v skrbel) t« •• kmalu videla, kako se je prejšui mejni slraž-|j nik vrnil k vznožju piramide ter se jima kmalu pridružil. Pepe j*.', i.m I v roki (tehelo ' 'zarape" iz volne, katero je rabil Kučitjo kot; j vrhnjo suknjo. i. To je dobra misel. — je rekel Kanadec. ki je vedel, kaj ho- | če »Vpe. Za tem močnim zidom, ojačenim oil odeje Fabijana. m 1 po/nam nobene puške, ki In nas mogla doseči. j šli preko ravnine, se je torej bal, da bi mogoče razkrili njegov : iklad. Človek bi skoro mislil, da mi je sam Bog navdahnil miseL i naj pokrijem površino doline z zemljo in travo. Pa vrnimo se v bojnemu načrtu. (Dalje prihodnjič) Nagi in basi , crila, -.muveč tudi to, da je to blago tako tlrago, «la si tnali človek teh re-' .'i ne more nabaviti, povzroča več-1 u«' plačilne krize, mezdna gibanja ■ iu stavke. V tem je danes jedro ^ zla. Tu mi ne gre zato, da bi s so- • «• ialisti. no teorijo pokazal na pravi izvor le oblačilne bede, tem- • v i č zalo, da povem, «la je od]>o- ■ i. oč nujna. Italija ima velike manufaktur-' te-ga blaga, ki ga je navozila v ' s o jo »leželo iz raznih entetnih dr- • ž..v. s t.-m blagom se veriži že v liiiliji sami. Kar pride teh zalog 1 iz Italije k nam, je trojno dražje: prvič zasluži verižnik v Italiji. • d-ugič zasluži verižnik pri nas in . tretjič zasluži povrh še verižnik z. laškimi lirami. Del teh zalog je; - b i navožen v deželo že tekom voj-j i. * i z Anglije in Amerike in je ' t« rej obdavčau z zavarovalnimi' i p emijami, ki so bile znatne vsled j i n- mške podmorske vojne. Pov-J j rečno stane tam ena možka oblc-L i 103 švicarskih frankov. Ne • L-i-de na to. i- mu določi. Poleg tega naj se J vsaka izvoznica obremeni s takso v korist ' Oblačilnice za Sloveni- (Abditris v 1 Naprej u . ) I - K.ie s.); ANToN ; iABKKNJA, LOCIS OAliIJ.EN.IA in JOHN DKP.KVC Prva dva sta doma iz R.iluka zadnji p:t iz !*eznljj»- Ka ua Notranjsl.. m (f vc za sijih naslove, naj mi blagt;v«i li naznaniti, ali j»a naj so .r.i sv mi otrlasijo. i>o bolje. — Jo-e 12 le!. Jcnr.v 10 let.! Henry 7 let In Mary 2 cti. ter • nr-a brata v Clevel.mdu, Ohio j v svirj d.tmoviir pa o'-cTa. niatcr iu enega brata. IJanjka .ie bila rojena 17. aprila 'ss< v Koprivnici pri Kočevju. V Ameriko j, prišla |eta !!hm;. Csnr-'a je no kr:Mhi mučni bolezni 4< dni 2fV novem bra : pokopana je bila 2. decembra na katoliško po-■i.»tial čče v Indiani. Pa. Kako je ».ila nmjka priljubljena ie pokazala vdeležba pri sju-e-vndu- dva jMvlporna društva. lca-| terih je bila članica kakor tudi vsa druga drc.štva v tej okf.'i«i so' j«> spremila k zadnjemu počitku. :.«-pa hvala v<-em ki ste mi s'nlii na s-1 rani v te j težki uri. posebno Mrs. Želo. Mrs Krivec in Mrs. Vi drih kater« ste tako požrtvovalno i stale na strani ;lo /a«lnjeg t trenutka. Hvala tudi za vf>je ; druž na Po je - slovaško društvo SV. Alžbcte (Elizabete^ čisloj •:17. O rac« ton. Pn. društvo štev. lo:: SSPZ.: dr.LŠtvo sv. Frančišk i | št 122 JVsKJ. ; društvo 107 SDPZ. • slovenski Narodni Dom i/ ITomei j ' "it*. Pa : društvo šr. 2^» SNPJ.;j slovenske žene iz lfomcr fit v. Pa : Miss Mary Močilnikar. Lepa hvala vsem. ki ste se vdeh-dili po-| •»ceha, kakor tudi vam. ki ste pri-1 šli tako dolgo pot. in s'cer brat'ij f;eorgc Poje. družini Zornirm ter; svi.ii sestri Jožefi, kat-t i jr- spe'.i iz. Clcvelanda. Ohio, še enkrat lepa hvala vsem. ki ste mi pomagali ua katerikoli način. Bog povrni' Žalil ir.či n«tali Greporv Zorman, Joe, Jenny, Henry in Mary, Ot l-iei. Homer Pit v. Pa.. 14 «le. »ml-ra j 1 T- I?i — P. O. P.ox 463. (20-22— Rad hi izvedel za TEREZIJO j BEA'C. po:!cj Box 4. CI ray, Somerset ro. Pa. (20-21_ -—--■ j R'd bi i/vedel za svoje«*:t '-rate, s I ANA LOZAR Doma j.- i/, ob 1 čine Vrtoviu na Primorskem i Pred petimi leti «v;i bila skupaj J v Collinvvoodu. Ohio, sedaj pa i ne vem. kje se nahaja. Prosiin.j ve kateri rojak ve njegov n.i-l slov. da mi ga ja\ i. ali pa če on sam čita, naj se mi o^l t-i ker ••••t imam nek;:.; sporoči'.I iz sta- kr:..^nf kar -^a t> » r.ni lo. — Frank T.ozar, Dr.*tyr»al Brie];. R. V. D. 6 fant.?!!. Ohio. r 20-23_I 'M ---i K ;e je Josip ZORKO ? rma že no Cršulo rojeno Martinčič v v;is; Cal-i j., občina St. .' .n.': Pri nas ima pismo iz stareca kraia za t o naj se oglasi. — Cpravni-štvi. 4*r;iasa Naroda'\ S2 Cn*t-landt St., New York, N. V (20-22—12) j IJnd bi izvtMlel za svojega prijate ! Ija MATIJO PLUT, donia iz Črnomlja na Dolenjskem. Pred C. meseci se jc nahajal v Roulette, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj se mi sam javi. — Louis Rolich, P. O Box 343, Verona, Pa. (18-20—12) < Inr bi izvtdel za naslov svojega j svaka FRANKA JANLŽIC, do :u-j i/ vasi Dobr>>pi.!je V.. 3, pošta Ilirska jiif-trica. Notranjsko. Prosim cenjene rojake, ee kdo v«- za nj«-s« v naslov, da ga .'o* naznani, ali naj sl pa sam tako; • glasi, ker por -čati ti'i imam nekaj važu-ga iz starega kraja (posel»no ( ker mu piio njegova secira omo^ena Jagodn.k SlisJ1 sem. da se nahaja nekje v Puch ln t^oio. — Frank Jagodnik, 5423 Keystone St., PittsburRh I'a. (3x 18,20^4—12^ Naznanjamo da je še čas poslati bokse ▼ stari Icrmj, kdor stori takoj! Ladja je preložena za par tednov Kdor hoče pomagati hitro svojim doma., naj posije takoj bokso. Vsebina: obleka, obuvala in jed, la se ne pokvari. Teža do 1000 funtov, cena 14c. od funta. Pošljite vse takoj na: ISTRUKEL & HORAK ECHOPEAN TRADING A EXPORT CO ea Ninth Ave. Cc-ner 16th Stre« New York City. Rada bi zvedela z.n JOŽETA VO-SATA. Ako kdo rojakov vc. naj mi naznani za kar mu bom liva-1-žii:«, če jia sam čita ta o .•::■> naj se mi oglasi pi««nienr». -Mrs. F., Box b7t;, Wvlam. Ala. [ V) TJ—12 ) Okrajno sc«lišče Nov o nr>;», J a gosi a via, išče tukaj bivajočega JOHN A J K.N IC iz Koroške vasi. o>K*ina Šmihel-Stopičc, radi dedščine po njegovem o'-, tu Prošeni so vsi rojaki, ki ga poznajo iu vedo za njegov naslov, da ga javijo njegovemu bratu na doli navedeni naslov, ali naj s.' pa javi sam, če bi s! čajne videl in bral ta oulas ker j* nujno. — Joseph Jenič. 612C CJlass Ave, Cleveland, Ohio. (12-23—12) Išč. m svojeua ir.oži JOSIPA KA STEf.PJ, s katerim seni poročena in imam dve deklici, Stanko njeno 190$, t« r Amalijo. ro.»nc Stanuj-ui v vasi Zar< čjt št '!:!, poštri Trnovo, okraj Po stojna, Kranjsko, ozemlje, zase deno po italjanski armadi Mnogo rojakov se je že vrnilo iu o stali so se oglasili svoj-em h moj mož ne da nob^r.eja glast; od sebe. Zato prosim eenj»nr r. .iakc v Združenih drža van, čc kd'» ve za n;V?ov naslov, ali mu je kaj pripjtilo iu ••e p»>-diobtu.s:i, da mi poro.'a. za kar mu bom zelo hvaležna. — V.ito-nia Kastelic, Zire.>ie .št. 2.?. po š^a Trnovi. C.irniola, via Italia. fl $-20—12^ Rad hi izvedel za FRANKA BE CI NA, doma iz 1'odhrež štev. 8 ua Primorskem Prosim eeiijtre zahvaljujem. Če pa slučajno sc.m bere vrstice, naj se mi javi. bom še bolj zadovoljen. — Frank Pelati, Box 143 Mat tin. Fa vet t c Co.. Pa (18-20—12) • POZOR, MLADENIČI! Mladi Jugoslovani, Slovenci Hrvatje in Srbi, kateri ste ameriški državljani ter imate veselje dr mornarskega življenja stopite v nornariško službo Združenih dr-?av! Vpišete so lahko za dve ali pa Štiri leta. Ako to storite, boste lahko še enkrat koristili narodu, katerega potomci ste, petem, ko ?nkrat dovršite službo Združenih Iržav, kjer se boste naučili zi lo i-eliko koristnega. (24-11-24 12) IŠČEM DOBRE DOOA^tJE delati v Texas. Imam les, ki sp lobro kolje in raste visoko brez nočvirja in povodnji. stalno delo n visoke cene. — Max Fleischcr. 158 Lewis St., Memphis, Tenn (2911-27-12) POEZIJE IVANA ZOR/VtAfNA ! PRVA ZBIRKA SLOVENSKIH PESMI V AMERIKT Cena $1.25 Pišite po to lepo knjigo na Bledeči naslov: IVAN ZORMAN 6820 Edna Avenue Cleveland, O. NaroČilu M priložiti sn«Mk i - - ' - ^v | I-1 Gosulich Line f Direktna pot na 6rtto in | v Trst J Parnlk "Pre«. Wilson" odpluj« k.rog 3. Januarja. h Parnik "Argentina" odpluje krofl fi 10. januarja. Parnikl odpiujejo od pomola 7. o' |1 vznožju 41. ul.ee. So. Brooklyn fi se ^ Za cen« in drug« informacije m if I ^ obrnite na I PHELPS BROTHERS & GO. Passinger Department 4 West Street New York I t Iščem svojega očjpta * ALOJZIJ A ZAK RAJ ŠE K. podoniače t«o- __ rup iz Ravnika pri \ovi vasi. l«čcm ^a zaiadi važu.h stvari 11 i/, »tare dtMiu.vine. Prosnn cenj. rojake, ako kateri vc za njegov JJ* naslov, naj n i naznani, za kar bom zelo hvaležna; ako pa 11 sani bere tc vrstice, naj se takoj oglasi svoji sedaj omoženi hčeri ,v« na naslov; Mrs. Marietta Scv- tu hck. Itox 261, Eveleth. Minn. "j (1C 10— 1L») no^^__ J^Uad bi izvedel za mojega serod--0, nik i FRANKA KI-S. Douia je iz Nemške vasi št 48 pri Rib : •i na Kranjskem Frcd *». ieti >e j« nahajal na Fvelethu Mie« A- Na.: oglasi sam. ali pri če vc •«•-, kakš. n prijatelj za nj.^a, naj lo. mi naznani njegovo J-.viliw'-p. no l*i i meni ima pi^mo od svoje /.>■ •je ne. — Frank And -U. k. 227 \V. Vi-1 Poplar St. C'hish.,lm, Minn. se-! (19-20—12) IO------—--—. 0 SLUŽBO DOBI lf /ruska /a pazi*i na otr-'Ke, č. prtir .s;; "e *0 ali CO let staia Za pravo ne;ost»bo tudi dobra plača. Pisma P°-če djite na: Jenine Toljat, 177 — j:j že Ave W, Cc-dar Rani J«. Jrvvu. IO- - ar OGLASI NAJ SE o- ANTON 1IROVAT (ime pri kom->o- paniji Anton Hoit), kateri je svo-ia. ječasno bival v Pittsbur^hu, Pa., N*o 7 — tU1'; Street. Z:ihajal je - : večkrat v Imperial, Pa De*nc oko F- je izsubil pri Carpenter Co ui pan v 8 v Pittsbur?hu ter dobival -tIOOO i»o koinjicnzaci.ie. Zla j ga že eno leto 1 j ui j>o svoj denar in kompanija ga [»d'h«»če nareliti mrtveca. J iz s«un se ("K). kateri bi mu a- gotovo za Požič prnv prišli Takoj iu naj so zglasi j»ri Matiji Skender, *> .invnern notarju, T»227 P.utlcr St., ■o. Pittsburgh, Pa (1C27—12^ POZOR DOGARJI V Kentucky sem kupil 50,000 hrastovih dreves ter potrebujem 250 dogarjev in 25 formanov, da mi pomagajo izvršiti delo na tem lesu. Drevesa so v gorah, kjer ni , ne blata, ne mrzlice, ne moški tov. v Za delo plačam toliko, da si bosta ^ priitedili več denarja, kot si ga zamorete prištediti, kjer delate >a sedaj, ne oziraje se, kje ste. Vi 0 lahko delate vsak dan ▼ dežju ali u' solncu v kentuških gorah, dočim zamorete v južnih gozdih delati jh same polovico časa. Ce ostanete pri meni štiri mesece, vam bom povrnil vožnjo na ieleznlcL Če "pane najdete vse tako kot pravim, vam bom povrnil vso stroške, 6% pridete sem ter preiičete mojo ponudbo. Pridite v Hazard. Ken- 1 tucky in tam me boste nažli pri. ^ pravljenega, da vam dam delo. i H. KKAMTO, HAZARD, KENTUCKY.