PoStrt na plačana v gotovini
Maribor, sreda 13 marca 1935
Ste, BO
Leto IX (XV!,)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uratiniitvo In uprava: Maribor, Gosposka ul, 1t / Telefon uredništva 2440, uprava 2466 lahaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 16. url t Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Oln / Oglasi po eenlku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutrs" v Ljubljani r Poštni čekovni račun št 11.406
„JTUTRA”
Razkropljeni
Volilni proglas Je vtiče ve vlade z dne -6. februarja in prograimatični govor notranjega ministra g. Velje Popoviča z dne 9. t. m. predstavljata najzgovornejšo Afirmacijo politike, ki jo je po dolgoletnih brezp'odnih razprtijah v naši državi uveljavil veliki kralj Zedinitelj in ki ji je ves čas z vztrajno doslednostjo služila JNS. Slejkoprej se je pokazalo, da je edino ta politična smer v naši državi mogoča. Ako je že vladin volilni proglas razčistil situacijo in razpršil zadnje možnosti skrivnostnega šušljanja, potem je določna in konkretna interpretacija narodnega cdin-stva, ki jo je podal notranji minister V. Popovič, razgnala poslednje megle. JNS ie dobila svoje največje zadoščenje.
Na nasprotnih frontah se je pojavil neprijeten političen nahod in nadležna na-giušnost. Še ob priliki senatorskih volitev so veljakarji bivše SLS dopovedovali tistim, ki so jih še hoteli poslušati, da bo bivša SLS v kratkem od mrtvih vstala in oživela. Danes je tudi tega šušljanja in dajanja korajže konec. Tembolj pa se pojavljajo znamenja popolnega razkroja, zbeganosti, delirija in potrtosti v še preostalih vrstah blagopokojne SLS. Pojavi moralne in politične demontaže, ki prihajajo kot nujna posledica pasivnosti in u-žaljene kujavosti, niso od včeraj. Prvi prelom in upor sega v tiste mesece pred skupščinskimi volitvami v prejšnji parlament, ko so se vodilni ljubljanski SLS-arski prvaki postavili g. K o r o š c u, svojemu bivšemu političnemu šefu, čisto enostavno po robu in mu dekretirali svoje note. G. Korošec je ostal v manjšini in je — ubogal. V tem momentu pa se je videlo. da g. Korošec ni več voditelj in da ne obvladuje položaja niti v oddelkih hudo tepene politične armade. Medtem so se polki in bataljoni pretvorili v borne vode in desetine.
Drugi prelom je prišel r- nučeniški smrti kralja Zedinitelja. Tisk ti se je v Ljubljani sestalo pod vodstvom znanega ljubljanskega odvetnika in Šušterčičeve-ga prijatelja dr. Pegana lepo število mlajših inteligentov, ki so nekoč pripadali SLS, ter zahtevali od g. Korošca, da napravi vse, kar je mogoče, da pride do sodelovanja z Beogradom. Nastop teh mlajših ljudi je ostal samo svarilna epizoda, ki je opominjala razne ljubljanske bivše klerikalne veličine, da imajo v danem trenutku 'računati tudi s kršitvijo discipline.
Ta trenutek je sedaj nastopil. Rebelan-tom okoli dr. Pegana se je pridružil bivši minister ir. vseučiliški profesor dr. Andrej Gosar, ki se ni prav za prav nikdar strinjal s krogom okoli dr. Kulovca in dr. Natlačena v Ljubljani. Dr. Gosar je započe: »akcijo za sodelovanje in aktivistično politiko. Tudi se čuje, da namerava kandidirati v Ljubljani. Pojav je tem Zanimivejši, ker je dr. Gosar predsednik Slovenskega katoliškega akademičnega starešinstva v Ljubljani in ne bodo mogli ^grenjeni in k zagrebški formuli nagibajoči se bivši klerikalni prvakarji proti nje-Tu otvoriti kar tako e kakšne brezverske ali protiverske šrapnelske palbe, ker bi se temu celo krave smejale. Slično akcijo, ki ji pa vodi na ljubljanska klerikalna klika ne bo dala blagoslova, je na bivšem Štajerskem začel upok. minister Ves e-niak, ki pa je očividno ostal v tem stremljenju, da bi se v zadnjem hipu ujet1 ha kakšni rešilni bilki, osamljen. V tem trenju in prerivanju med nervoznimi in °bupauimi SLS-arskimi velmoži ni g. Ko-r°Šcu. ki se je te dni potrt in žalosten sprehajal po mariborskih ulicah, preosta-
Konec revolucije v Grčiji
Vsa Grčija z vsemi otoki in vsa mornarica v oblasti vlade — Voditelji vstašev z Venizelosom pobegnili - Triumfalna vrnitev Kondilisa v Atene
ATENE, 13. marca. Tekom včerajšnjega in današnjega dne se je posrečilo vlad nim četam popolnoma očistiti vso Grčijo od vstašev, tako, da je sedaj vlada zopet popolna gospodarica položaja. Vsa Grčija z otoki vred je sj>et združena in pacifici-rana. Vstaški voditelji so pobegnili deloma v Bolgarijo, deloma pa drugam. Tudi Venizelos je zapustil Kreto in se odpeljal na križarki »Averov« na italijanski otok Kasos, kjer se je izkrcal, dočim se je križarka z mornarji brez častnikov vrnila in je bila spet izročena grški vladi. Venize-losov sin je pa odletel z letalom, ki mu ga je dal na razpolago pariški dnevnik »Pariš Soir« v Italijo. Sedaj je tudi vsa vojna mornarica do zadnje edinice v rokah vlade, ker so vstaški častniki pobegnili in
prepustili ladje mornarjem. Pred begom so vstaši izpustili tudi vse vladne uradnike in druge funkcionarje, ki so jih imeli zaprte kot talce. Po vladnih poročilih je nastalo po vsej Grčiji zaradi zmage nad vstaši veliko veselje. Vsa mesta so v zastavah. V Atenah je bilo včeraj več zborovanj, na katerih je prebivalstvo izreklo zahvalo in hvaležnost vsega naroda Cal-darisovi vladi. Aretirani vstaši so bili oddani deloma v zapore, deloma pa odposlani v koncentracijska taborišča. Predsednik grške republike Aleksander Zai-mis je izdal proglas na narod, v katerem naglasa, da je povsod obnovljena zakonita državna oblast in se je grški narod brez tuje pomoči in po zaslugi svojega rodo-Ijubja rešil strašne nevarnosti, ki mu je
grozila. Predsednik poziva prebivalstvo, naj se v vsem pokori vladi, ki hoče zagotoviti državi notranji in zunanji mar.
ATENE, 13. marca. Sinoči se je vrnii v Atene general Kondilis, kjer ga je sprejelo okoli 300.000 ljudi in ga obsipalo s cvetjem. Nato sta se Caldaris in Kondilis pokazala na balkonu predsedstva in se po klonila manifestantom. Caldaris se je v svojem govoru zahvalil vojski za zmago nad vstaši in zlasti še generalu Kondiiisu. Vlada bo skrbela za spoštovanje zakonov in zakonitost. Volja večine se bo morala spoštovati. Manifestacije so trajale vso noč. Atenski metropolit je odredil, da so se davi opravile v vseh cerkvah zahval* nice za zmago.
Nemči«a oriznava oboroževanje
ŠPORTNO LETALSTVO JE POSTALO DEL REDNE NEMŠKE VOJSKE; GENERAL GČRING VRHOVNI POVELJNIK.
PARIZ, 13. marca. Tu so napravile I vati vojaškega letalstva. Tu se smatra
veliko vznemirjenost vesti iz Berlina, ki jih je objavila neka agencija. Po teh vesteh je Nemčija obvestila letalske atašeje Anglije in Italije, da je pričela reorganizirati svoje vojaško letalstvo, da ga dvigne na višino, ki bo Nemčiji zagotavljala varnost pred napadi iz zraka. Naglaša se, da o tem ni bil obveščen francoski letalski ataše, omenjena agencija pa trdi, da se to ni zgo dilo hotoma, ampak samo zaradi tega, ker francoski letalski ataše ni uradno akreditiran pri nemški vladi. Ni nobenega dvoma, da bo francoska vlada takoj storila potrebne korake, da izve tudi Francija za kakšno preureditev nemškega vojaškega letalstva gre, ko Nemčija po odredbah versailleske mirovne pogodbe nima pravice vzdrže-
to kot ponovno odkrito kršenje mirovne pogodbe s strani Nemčije proti čemer se bodo storili najenergičnejši koraki. Obenem poročajo iz Berlina, da je minister Goring imenoval vse voditelje zveze za zračni sjjort za častnike. Vsak je dobil oni čin, ki ustreza činu ostalih formacij državne vojske. Ostali člani športnih organizacij so postali vojaki. Sam Goring je bil imenovan za letalskega generala. Angleškemu dopisniku Princeju je Goring ob tej priliki izjavil, da se to ni izvršilo iz kakih agresivnih namenov Nemčije, ampak samo zaradi tega, da se Nemčija zavaruje pred eventualnimi napadi iz zraka. Vsa letalska športna društva se morajo smatrati odslej za del nemške državne vojske.
$ ‘r Simonovo potovanje
LONDON, 13. marca. Debata o obrambi države je bila zaključena z zmago vlade. Predlog delavske stranke o nezaupnici je bil odbit s 524 glasovi proti 79 glasovom. Sir Simon je zaključil debato z govorom, v katerem je izjavil, da je cilj njegovega in Ede-novega potovanja v Berlin, oziroma v Moskvo, zagotoviti pogoje, pod katerimi bi se Nemčija mogla vrniti v Dru štvo narodov. Sir Simon je izjavil, da
bo njegovo in Edenovo potovanje doseglo popoln uspeh. Najprej je na vsak način treba doseči sporazum med velesilami, ker šele nato bo mogoč sporazum, ki bo veljal za ves svet. Nujna potreba je, da se Nemčija vrne v Ženevo, ker samo na ta način se lahko zagotovi mir in se zavaruje tudi Nemčija. Lord Eden bo razpravljal v Moskvi o vzhednem paktu, razorožitvi, trgovinskih odnošajih, novih nalogah Društva narodov in vlogi Rusije.
lo
ie drugega, kakor da je ustvaril for-
hiuio, češ, da je vprašanje kandidature ter
sodelovanja ali nesodelovanja zadeva vsa kega posameznika. Ta formula pomeni toliko kakor začetek konca! G. Korošec je uvidel, da je barka v potapljanju in da je ni mogoče več rešiti. Niti poizkus se ni dopustil, da bi se še enkrat preizkusila »disciplina«, ki ie že nekajkrat doživela popoten polom. Geslo je, naj se reši na politično površino, kdor se rešiti more.
Politika narodnega in državnega edin-stva je v prodoru. Stare miselnosti hirajo, njeni predstavniki so za vedno potisnjeni v stran. Poraja se še samo važno vprašanje. Ali so ti možje iz bivše SLS, ki bi se radi rešili na površino, pravi spre obrnjenci ali pa je v ozadju le po nekem oportunizmu narekovana taktika? Bilo bi precej naivnosti, ako bi obstojalo mišljenje, da bi bilo danes še mogoče v Beogradu zatrjevati eno in doma pri zaprtih
vratih in v zaključenih konventiklih prepovedovati druge reči, ki so morda v popolnem nasprotju z osnovnimi smernicami sedanje vlade! Takšni triki danes ne držijo več in so otročje smešni. Spodaj po Beogradu raznašati lepe govorice o potrebni strpnosti napram sokolstvu in drugim nacionalnim organizacijam, doma pa netiti mržnjo in nadaljevati s preperelimi gesli 'W- polpretekle žalostne dobe ter voditi podtalni boj proti nacionalnim organizacijam. Potem v nekih krogih po svoje sukati formulacije o narodnem edinstvu, med zaupniki in znanci pa se sklicevati na potrebo »pametne« taktike. Takšni ljudje spadajo v — ropotarnico. Politika narodnega in državnega edinstva mora svojo pot naprej. Ljudje, ki bi se radi obešali namesto coklje, pa naj ostanejo doma na zapečku, da jih ne bo zeblo.
MIHAJLO PUPIN UMRL.
NEWYORK, 13. marca. Davi je umri znani ameriški iznajditelj Mihajlo Pupin, po rodu Jugoslovan, star 78 let.
NOVE VOLITVE V GRČIJI?
ATENE, 13. marca. Gen. Kondilis je napovedal v neki izjavi možnost skorajšnjih novih volitev v Grčiji.
RINTELENOV PROCES.
DUNAJ, 13. marca. Danes ob 9. uri dopoldne se je pričelo nadaljevanje razprave proti dr. Rintelenu. Zaslišan je bil njegov sluga v Rimu Ripoldi. Da nes bodo zaslišane tudi ostale priče, med njimi bivši finančni minister in sedanji badenski župan Josip Kollmann Obsodba bo razglašena jutri, v četrtek ob 4. uri popoldne.
PANEVROPSKI KONGRES.
DUNAJ, 13. marca. Od 17. do 20. maja se bo vršil tukaj četrti panevropski kongres. Prvi tak kongres je bil na Dunaju leta 1926. drugi 1930, tretji v Berlinu leta 1931., a četrti v Baslu leta 193?.
ITALIJANSKE PRIPRAVE.
RIM, 13. marca. »Giomale d’ Italia« poroča iz Mogadiscie, da v tamkajšnjem pristanišču v naglem tempu izkrcavajo, vojni material in čete. Parnik »Vulca-nia« je že izkrcal material, ki ga ie pripeljal v Somalijo. Te dni se bodo zgradili novi pontonski mostovi, da se tako pospeši izkrcavanje vojnega materiala. Parnik »Biancarnono«, ki je dospel v Mo-gadiscio, se vrača v Italijo. Na njem se vrača tudi bivši guverner Somalije Rave.
NEMŠKI DEMANTI.
BERLIN. 13. marca. V zvezi s poročilom v »Echo de Pariš«, v katerem se pravi, da je angleška »Bela knjiga« bila izdana v glavnem zaradi tega. ker je general von Epp nedavno predložil državnemu voditelju Hitlerju napadalni načrt, po katerem naj bi se v primeru vojne zavzela najprej obala Nizozemske in Belgije in bi se nemška ofenziva proti Franciji pričela v glavnem s tega ozemlja, se z merodajne strani izjavlja, da so te trditve popolnoma netočne in so jih bili že pred meseci objavili Nemčiji sovražni listi.
REDNA VOJAŠKA SLUŽBA V AVSTRIJI.
DUNAJ. 13. marca. Državnemu sve tu, ki predstavlja sedaj v Avstriji nekakšen parlament, je bjl izročen zakonski predlog, po katerem bodo mogli v bodoče dobiti v Avstriji državno služ bo samo tisti, ki so odslužili svoj rok •v vojski.
Dnevne vesti
iz volilnega gibanja. Namestništvo kandidature bivšega narodnega poslanca g. Vn tona Krejčija na desnem mariborskem bregu je sprejel šolski upravitelj g. Jože Klemenčič na Pobrežju pri Mariboru. Namestništvo kandidature slovenjebistriškega hotelirja g. Vinka Gornjaka pa je prevzel mariborski odvetnik g. dr. Miloš Vauhnik. Kandidaturo na Topalovičevi so cialistioni listi je prijavil za Maribor levi breg uradnik OUZD in bivši socialistični poslanec g. Petejan. Bivši narodni poslanec g. Vekoslav Špindler pa se je odrekel kandidaturi v šmarskem okraju in ne bo več kandidiral.
Kandidature na desnem bregu. Podpisani izjavljam, da ne kandidiram niti v okraju Maribor desni breg niti kje drugje. Tone Hren. šolski upravitelj v Studencih I. r.
Iz sodne pisarniške službe. Prvi pisarniški in zemljiškoknjižni izpit je pri ape-lacijskem sodišču v Ljubljani napravila sodna zvaničnica v Dolnji Lendavi Irena Apatičeva. Za uradniškega pripravnika je v Ptuju imenovan Simon Železnik, za zvaničnika II. skupine v Mariboru jet-niški paznik Anton Videčnik, za zvanič-nici III. skupine pa Marija Jezernikova v Prevaljah, Anica Remčeva v' Ljutomeru in Ljuba Ferenčeva pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Nov grob. Včeraj je v Mariboru umrla v starosti 75 let bivša posestnica in gostilničarka Cecilija Mislovičeva. Pokopali io bodo v četrtek 14. trn. ob 15. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Pokojnici blag spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru je prispevalo za spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Ze-dinitelju v Mariboru znesek 500 Din.
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost.
Razsvetljava na mariborski promenadi. Na novo urejeni promenadni poti ob Aleksandrovi cesti med Cankarjevo ulico in Trgom svobode bo mestna občina postavila nove električne svetiljkc. Na promenadni poti med Prešernovo ulico in Trgom svobode bo postavila nove trosvetliene kandelabre, ki bodo dali promenadi velemesten izgled.
Razprava o bolgarskih vrtnarjih. O sklepu tržnega odseka, da bolgarski vrtnarji ne smejo več na mariborski trg. je razpravljal te dni upravni odbor mestnega svetu. Prišel je do zaključka, da bi tak sklep z vidika mariborskih konsu-mentov bil preuranjen in je zato upravni odbor sklenil, naj bolgarski vrtnarji še naprej prodajajo svoje pridelke, toda na kakšnem drugem prostoru in ne na Glav nem trgu.
Predstojništvo mestne policije v Mariboru objavlja, da bodo redni letni pregledi motornih vozil za zamudnike iz o-beh mariborskih srezov in iz Maribora M/ in 15. marca 1935 od N. ure dalje v plinarni v Mariboru. Za vozila iz Slov. - Bistrice in Poljčan pa bo pregled 21. mar-. ca 1935, in sicer ob 15.30 v Slovenski Bistrici in ob 17. uri v Poljčanah. Proti last nikom motornih vozil, ki ne bi pravočasno predstavili vozil komisiji na pregled, se bo uvedlo kazensko postopanje.
Narodna obrana je izdala na vse svoje organizacije ukaz, da morajo vsi njeni oblastni, okrajni, krajevni odbori ter poverjeništva opustiti v času od I. marca do 10. maja vse javne sestanke in zborovanja, da se ne bi moglo delo Narodne obrane spraviti v zvezo s kakršnimi koli strankarsko-poUtičnimi težnjami. V nave-. denenn času se torej ne sme vršiti, tudi noben občni zbor, katerekoli organizacije Narodne obrane. Organizacije, ki so morebiti svoje občne zbore napovedale, jiii morajo odpovedati.
Danes v sredo specialni večer gospoda Svengalija v »Veliki kavarni«.
Nedelja pravoslavja. Verniki pravoslavne cerkve praznujejo prvo nedeljo v postu. Tako bo na to nedeljo, 17. t. m. ob pol 11. uri v dvorani tukajšnje Ljudske univerze duhovna akademija, na katero so vabljeni pripadniki pravoslavne «enkye.
Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani, v kateri je včlanjeno Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru, nam pošilja z ozirom na popravke Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru in g. Dragotina Gilčverta, priobčenega v »Večer-niku« z dne 11. tm., naslednji popravek: Res je, da je bilo Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru, kateremu predseduje g. Dragotin Gilčvert, na glavni letni skupščini zveze dne 9. junija 19.34 izključeno iz članstva zveze z glasovi vseh v zvezi včlanjenih društev z izjemo celjskega Društva odvetniških in notarskih uradnikov. Res je, da je na temelju te izključitve in v smislu določil pravilnika zvezinega kluba delegatov Pok zavoda predložila zveza Pok. zavodu odstopno izjavo, lastnoročno podpisano od g. Dragotina Gilčverta. Res je, da je Pok. zavod vzel to odstopno izjavo na znanje in razrešil g. Dragotina Gilčverta funkcije delegata Pok. zavoda, za katerega je bil izvoljen kot kandidat podpisane zveze. S tern zaključujemo to polemiko. Izjavljamo, da so trditve, ki temu popravku nasprotujejo, neresnične in da smo rade volje pripravljeni dokazati resničnost svo jih navedb pred sodiščem. Zveza društev privatnih nameščencev. Predsednik: Jožko Zemljič i r.. tajnik: dr. Janko Kost!
1. r.
Izdane obrtne pravice. V mesecu ie-bruatju 1935 so bile v Mariboru izdane sledeče obrtne pravice: Laditiek Pankracij, čevljar. Koroška c. 34; Frangeš Alojz, čevljar, Vrbanova ul. 10; Tvrdka »Ledi & Fabrici«, graditeljski obrt, Smetanova ulica 33; Jesih Milko, agentura za nakup in prodajo poljedelskih, kmetijskih in vinogradniških pridelkov, vina ter splošnih gospodarskih potrebščin. Rotovški trg 8; Kristian Hinko, kopališče za solnčne in pršue kopeli v sezoni od I. junija do 31. avgusta vsakega leta, Loška ulica 14: Ouandest Erna, prosto ažurira-nje in robljen je perila, Gosposka ulica 4; Bračko Frančiška, trg. z mešanim bla-{,'0111, Slovenska ul. 30; Rapoc Ana, prosto ažuriranje in entlanje oblačil, Tržaška cesta 6; Kokalj Franc, brivec in frizer, Meljska cesta 68; Zidanšek Antonija, trg. z mešanim blagom brez živilskih potrebščin, Koroška cesta 3; Koron en ič Gabro, postavljanje strelovodov, Vojašniška ulica 18; • Černoga Anton, slikar, Vinarska ulica 33; Rozman Dragotina, branjarija, Taborska ulica 2.
Izbrisane obrtne pravice. V mesecu februarju 1935 so bile v Mariboru izbrisane sledeče obrtne pravice: Šerak Eliza, trg. z mešanim blagom, Wildenrajnerjeva ul. 17; Jeglič Ljudmila, trg. s papirjem in galanterijo, Kralja Petra trg (paviljon); Lobnik Alojzij, trg. z mešanim blagom, Frankopanova cesta 10; Drčar Marija, restavracija, Kacijanerjeva ul. 17; Ogrinc Ferdinand, restavracija, Aleksandrova c. 45; Pipuš Boris, carinski posrednik, Alek sandrova c. 55; Doloszek Karl, trg. s pred meti, ki so dovoljeni v prostem prometu in ki glede prodaje niso vezani na posebno dovoljenje, Koroščeva ulica 8; Winder Alojz in Adolf, trg. z lesom in izdelovanje zabojev, Meljska c. 87; Schvvab Josip, trg. z mešanim blagom, Gregorčičeva ul. 14.
Združenje trgovcev objavlja, da bodo trgovine v Mariboru na dan sv. Jožefa, dne 19. in Marijinega oziianenja, dne 25. marca dopoldne odprte.
Svetovna senzacija v Planici. Velike mednarodne skakalne tekme, ki se bodo vršile v nedeljo 17. t. m: in pri katerih sodelujejo največje evropske korifeje. so stopile v ospredje zanimanja športnega sveta vse Evrope. »Putnik« organizira poseben vlak z odhodom iz Maribora ob 4. uri a. m. Cena z vstopnino vred znaša 100 Din. Prijave do 14. t. m. pri »Put-niku« Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22.
Spored koncerta, ki ga priredi Glasbena Matica v sredo, 13. marca v »Unionu«, je izredno pester in bo nudil vsakemu poslušalcu ©Žitka. Na sporedu je Čajkovskega V. simfonija, Musorgskega »Poraz Se-naheriba« in Čerpnina »Stara pesem« za zbor in orkester. Vstopnice se prodajajo pri g. Z. Brišnikovi in g. Hoferju. Koncert začne zaradi radio-prenosa točno j ,<& SL® iirt.
Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, blnvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franc Jožefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franc Jožefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. —-»Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Glasbena Matica Maribor. Zaradi bolezni ge Rusy izpade iz današnjega koncerta Griegov klavirski koncert s spremljevalnem orkestra. Da pa ceni. občinstvo ne bo v programu prikrajšano je iz prijaznosti uskočila naša violinska virtuozi-nja Fanika Brandl, ki bo izvajala Bru-chov violinski koncert s spremljevalnem orkestra. Ponovno opozarjamo občinstvo na točnost radi radio prenosa.
Quo vadiš? To je naslov slovečega romana, enega najboljših del pisatelja Sien-kievvicza. To je tudi fi':m, katerega bo predvajala Zveza kulturnih društev 16.,
17. in 19. tm. v Grajskem kinu. Film nas vodi v prvo stoletje po rojstvu Krista. Pri kazuie nam razkošno življenje omehku-ženih Rimljanov, grozodejstva cesarja Nerona, početek in razširjanje kristjan-stva, opravljanje službe božje v katakombah, »žive baklje« Nerona, trdno vero in zaupanje v Boga. Film je poiln napete vse bine. Na platnu kaže to, kar je večini že iz knjige znano..
Ljudska univerza v Mariboru. Beležimo nepričakovan, obisk. Naše mesto poseti odličen francoski pisatelj g. Albert L e o n, predsednik prosvetne lige v Touru. Predaval bo v četrtek 14. t. m. o slavnem francoskem pisatelju Lafantainu, ustva-ritelju nesmrtnih basni, ki so polne dramatičnih prizorov in najglobljega poznanja človeških značajev. Te basni so res prave drame. In kot take jih hoče podati g. predavatelj! Recitiral bo celo vrsto odličnih basni in jih prikazal v vsej dramatični razgibanosti in napetosti. V ponedeljek: g. univer. prof. dr. A. Živ kovic iz Zagreba v boju okoli krščanstva na Nemškem.
Cercle francais. Gospod Albert Lion, pisatelj in predsednik francoske prosvetne lige v Toursu, bo predaval v četrtek 14. marca v dvorani Ljudske univerze o Lafontainu in tv »igral« nekatere njegovih basni. Začetek ob 20.15.
Nacionalna ura radia. Drevi bo predaval pri nacionalni uri banovinski arhivar g. Franjo Baš o Pavlu Turnerju. Predavanje bo oddajala ljubljanska radio-oddajna postaja.
Izpitna predavanja. XIII. tečaj izpitnih predavanj se začne prihodnji ponedeljek
18. tm. zvečer ob 'AS. uri v deški meščan ski šoli, Krekova ulica. Prijavljeni udeleženci sc o tem še posebej obvestijo pisme no. Prijava je možna še pri otvoritvi.
Mizarsko risanje. Učni tečaj za mizarsko risanje se začne danes v sredo 13. III. 1935 ob 'A20. uri zvečer v deški meščanski šoli v Krekovi ulici.
Radio Ljubljana. Spored /a četrtek 14. t. m. Ob 12: vojaška godba na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, slavne pevke na ploščah; 18: naši kvarteti na ploščah; 18.30: recitacije iz zbirke pesmi Srečka Kosovela; 18.50: srbohrvaščina; 19.20: čas, jedilni list, program za petek; 19.30 nacionalna ura; 20: prenos iz Beograda; 22: čas, poročila.; 22.20: tekma glasbil.
Našim cenjenim odjemalcem Radenske vode! Ker skuša bivši naš nastavljenec g. J. Domiter izvabljati na zvit način embalažo, izjavljamo tem potoni, da g. Domiter nima od nas nobenega pooblastila iti naj mu cenjeni odjemalci ne nasedajo, ker bi bil vsak, ki mu izroči embalažo oškodovan. Prosimo, da sc nam taki primeri takoj javijo. Anton Golež, Maribor, Aleksandrova c. 42.
Izgubljeno in najdeno. Mariborski policiji so bili v mesecu februarju prijavljeni in izročeni naslednji najdeni predmeti: par moških rokavic, par zlatih uhanov, ročni voziček, ženska ročna torbica, srebrna cigaretna doza, ročna torbica z budilko, aktovka, prazna denarnica, moški klobuk, usnjata ženska torbica, mal pes, denarnica s 30 Din, vrč za mleko, rjavi pes, rjav ženski dežnik, denarnica z 10 , Din, moški klobuk in ročna torbica z av-1 atrijskim potjjUn liston*.
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Sreda, ],3. marca: Zaprto.
Četrtek, 14. marca ob 20. uri: »Blodni ognji«. Premiera. Red B.
Petek, 15. marca. Zaprto.
Ptujsko gledališče.
Petek, 15. marca ob 20. uri: »Štambulska roža«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora.
Premiera »Blodnih ognjev« bo v četrtek, 14. tm. Avtor, mariborski notar , in književnik dr. Ivo Sorii je v tem delu ustvaril prav zanimivo in sodobno dramo, ki jo je ljubljansko občinstvo ob krstni predstavi sprejelo s toplo simpatijo in i navdušenjem, ki ga je bila v poslednjem času deležna le redkokatera slovenska no vili; ta. Delo ima za snov dramo v rodbinskem krogu, ki obravnava življenjske nazore stare in mlade generacije. V delu je izraženih mnogo aktualnih misli o sodobnih vprašanjih. »Blodni ognji« so resnobno umetniško delo, v katerem živi mnogo resnične dramatičnosti, zlasti pa zato, ker načenja vprašanje, ki stoji danes najbolj odprto med nami: stari in mladi svet. Premiera bo v Skrbinškov} zasedbi ter v sledeči zasedbi:. Anton Bre-zovnik -r Furijan, Melanija, njegova žena — Kraljeva, njuna hči in sin — Severjeva in Skrbinšek, veletrgovec Kastelic — Grom, Brezovnikova brata — Kovič P. m Gorinšek, Stojan Dolar — Stupica. Pre-miera bo za red B. - _________________
___________________KINO
& RAJSKI KINO
Danes zadnjič „ESKIM0U, krasen velefilm-
Četrtek svečana premtjera Nedbalove
operete:
POLJSKA KRI
Anny Ondra, Hans MoSer, Svetislav Petrovič-
Kino Union. Danes najnovejši originalni ruski film »Pesem na Volgi«.________________
Tragična smrt v potoku. Pri Sv. Križu nad Mariborom so na pustno, nedeljo obhajali pri posestniku Ermutu veselo svatbo. Po poroki, ki jo bila v cerkvi pri Sv-
Kungoti so svatje zavili v gostilno. Ženinov oče, 70-letni prevžitkar Matija Er-jrait, pa se je od družbe poslovil in ni ga bilo več na spregled. Zaman so ga iskali vsepovsod. Našli so ga šele čez nekaj dni mrtvega v plitvem potoku Pesnici. Domnevajo, da se je šel starček hladit na sveži zrak in da je pri tem padel v potok in se utopil.
Sejeni za živino. Na včerajšnji sejem so prignali 535 glav živine, in sicer 24 konjev, 15 bikov, 164 volov, 370 krav in 15 telet. Dogon je bil izredno dober. Kupčija je bila precej živahna in je bilo prodanih 296 glav. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile naslednje: debeli voli 3 do 4 Din, po'debeli 2 do 2.50 Din, voli za rejo 2 do 3 Din, biki za klanje 2 do 2.80 Din, klavne krave debele 2 do 2.75 Din, plemenske 2 do 2.25 Din, krave za kloba-sarje 1.25'do 1.50 Din, molznice 2 do 2.50 Din, breje 2 do 2.50 Din, mlada živina 2.50 do 4 Din, teleta pa 3 do 4 Din. Cene mesa: volovsko uneso I. vrste 8 do 10 Din. II. vrste 6 do 8 Din, meso bikov, krav in telic 4 do 6 Din, teletina I. vrste 8 do 1° Din, II- vrste 4 do 6 Din, svinjina 8 do 1-Din.
Trg. Današnji trg je bil srednje založen. Kmetje so pripeljali le 5 voz krom-pirja in nekaj voz drugih poljskih pridel' kov. Opazilo pa se je na današnjem trg*1; da so cene nekateremu blagu zaradi bližnjih velikonočnih praznikov že P°' skočile. Prinesli so na današnji kmetje tudi že kozličke, ki jih prodajajo po 40 do 75 Din. Poskočila je eeii;i jajcem. Prodajali so jih 2 za 1.25 Din. trgu za seno pa je bilo 18 voz sena, sto> po 40 do 55 Din, 4 voze otave po 50 do 52 Din in 2 voza slame po 28 do 32 Din-
Vremensko poročilo mariborske mete«*' rološke postaje. Davi ob 7. uri je toplomer 2 stopinji C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 4.2 stopinje ^ pod ničlo; barometer je kazal pri <7 st°' pinjah 749.8, reduciran na ničlo pa 747./. relativna vlaga 82; vreme je oblačno 111 tiho: vremenska napoved napoveduje Pa' dec temperature in poslabšanje vremen*^
»Čuvajte Jugoslavijo l"
n
Zanimivosti iz zemlje smehiiafa
LJUBEZEN DO DOMOVINE NAD VSE. PONSKE GEJŠE. — K PREDAVANJU
V ponedeljek zvečer je bi! v tukajšnji Ljudski univerzi drugi japonski večer. Od ziv občinstva je bil tudi na tem drugem večeru zelo lep, tako da je bila dvorana Apolo kina čisto zasedena. Po uvodnih besedah predsednika Ljudske univerze g. inž. Kukovca je prevzela besedo ga. Marija Tsuneko Kondo-Skuškova in nadaljevala svoja izvajanja o Japoncih in Japonski. Iz tega predavanja, ki so ga pojasnjevale številne skioptične slike, povzemamo nekaj vodilnih misli:
Japonski narod čuti v sebi neverjetno 1 j u b e z e n do d o m o v i n e in svojega mikada (cesarja). Znan je zgled, ki ga je dala revna kmečka mati, ko se je poslavljala od svojih treh sinov, ki so šli v vojno na džeholsko fronto. Dejala jim je: Nič ne skrbite, kako bom jaz . v svoji starosti živela. Vaša prva dolžnost je domovina. Le tedaj boste v mojih očeh nekaj vredni, če boste dokazali, da ste pripravljeni prenesti tudi žrtve za domovino.«-'Vsi trije so se na bojišču javili za drzno, tvegano početje. Izvršili so nevarno nalogo in — končali.:
Japonski narod je reven, ker ga je veliko. Celo r i ž a ni dovolj in ga morajo uvažati. Posebno na kmetih je to življenje skromno in siromašno. Zjutraj ob treh že gredo na delo, pozno zvečer se vračajo od dela domov. In vendar vzdržijo pri prgišču riža zjutraj, opoldne in zvečer. Riž in takozvani »zeleni« čaj sta japonska narodna hrana. Iz riža pridelujejo tudi takozvano riževo vino. ki je za japonski okus prav dobro in prijetno pitno.
Posebno vlogo igrajo v japonskem življenju »g c j š e «. Po svojem bistvu bi imele biti dame za zabavo in hišne prijateljice. Delijo sc v tri skupine. V p r-
V o skupino spadajo tiste gejše, ki znajo peti in plesati, torej nekako naše barske in kabaretne igralke, pevke in plesalke.
V d r u g i skupini so gejše, ki ne nastopajo v tem žanru, marveč izključno kot hišne prijateljice in zabaviteljice. T r c-t j a skupina združuje gejše, ki živijo po bordelih in javnih hišah. V Tokiu je celo takšno predmestje, nazvano »Jošivara«, kjer je dostop dovoljen le starejšim in je prava naselbina gejš za sebe. V teh nizkih, mračnih kolibah jošivarskega predmestja s 50.000 prebivalci se odigrava življenje iz dna japonskega žitja in bitja.
čudovito in moderno je življenje, ki polje po japonskih velemestih. Moderna prometna sredstva, krasne stavbe, pa tu-
- SKROMNOST ŽIVLJENJA. — JA GE. SKUŠKOVE V LJUDSKI UN1VER?
di veliko revščine. Toda povsod opažu veliko zavest in duh skupnosti, ki zdi žuje dele tega žilavega in sposobnega n roda iz zemlje smehljaja.
Predavateljica je: bila deležna prisrčnega aplavza.
V torek zvečer je bil tretji Japonski večer. Najpreje je ga. Skuškova govorila zanimive stvari o japonskem družinskem in verskem življenju ter naglašala zlasti higienično življenje Japoncev, ki se sko-
ro vsak dan kopljejo. Tudi nekaj znakov iz japonske pisave je pokazala in podaia nekaj sporednih primerov s kitajsko pisarn ter kitajsko izgovorjavo. S skioptični-i slikami je ponazorila izredno fin okus, ga Japonci kažejo pri aranžiranju cve-:. Končno je predvajala tri japonske ple-ki so pričali o topli milini in občuteni melanholiji japonske duše. Drugi del* tretjega večera je predvajala njena hčerka gdč. Erika, ki je k pesmim, o katerih smo poročali v zvezi s prvim japonskim večerom, dodala še japonsko himno, ki je zelo ugajala. Tretji japonski večer je bil krasno posečen in sta obe naši Japonki bili deležni živahnega priznanja.
Ptulsko uradniško zadružn sfvo
OBČNI ZBOR KREDITNE ZADRU GE DRŽAVNIH USLUŽBENCEV.
Kreditu, zadruga državnih uslužbencev v Ptuju je imela v petek 8. t. m. v dvorani Narodnega -doma svoj redni ob-, čni zbor. Glasom poročila upravnega odbora je zadruga v minilem poslovnem letu zaključila drugo leto svojega obstoja. Ker pa je bila zadruga ustanovljena šele septembra 1. 1933., se je morala v k 1933 v glavnem omejiti na pripravljalna dela, tako, da se je pravo poslovanje začelo prav za prav šele z letom 1934. zaradi tega je zadruga poslovno leto 1933 zaključila, tudi z deficitom, ker so bili z ustanovitvijo združeni precej visoki stroški, dočim o kakšnih dohodkih prve mesce še ne more biti govora. Z ozirom na ta deficit še zadruga tudi letos ne izkazuje tako velikega dobička, kakor bi bilo glede na razmah in razvoj, ki ga je dosegla v minilem letu, pričakovati. — U-pravni odbor stoji namreč na stališču, da ni in ne sme biti namen zadruge doseči čim večji dobiček, ampak da pomaga zadruga čim večjemu številu svojih članov in. jim nudi pomoč čim ceneje. V minilem poslovnem letu se je pa zadruga tako razvila, da se je pokazalo, da je bila. res potrebna, posebno dandanes, ko drugi privatni denarni zavodi ne dajejo več posojil, ali pa vsaj zelo neradi in gotovo dražje kot ta zadruga.
Da je zadruga potrebna in da je tudi v polni meri izvršila svojo nalogo, je razvidno iz tega, da je v začetku leta štela 32 članov z 41. deleži. Tu so bili v glavnem člani, ki so pristopili že na ustanovnem občnem zboru, toraj ustanovni člani. Med letom je pristopilo 33 novih članov s 100 deleži. Vplačani deleži so na koncu leta znašali znesek 13.350 Din. Skoraj vsi člani so iz Ptuja, samo nekaj jih je iz okolice. V minilem letu je zadruga izdala 24 posojil v znesku 35.950 Din. Od ob-
stoja zadruge je izdala 32 posojil v znesku 105.150 Din. — V začetku leta je zadruga imela 5 vlagateljev s 5.180 Din. Med letom je število vlagateljev naraslo za 10 s 4.604 Din, tako da je imela na kon cu leta 14. vlagateljev; višina vlog pa je znašala 9.784 Din.
Glasom pravil obstoja stalna štednja, in sicer mora vsak član na račun stalne štednje plačati vsak mesec 10 Din in je število vlagateljev stalne štednje identično s številom članov. — Poslovanje zadruge je bilo mogoče edino z izdatno pomočjo zveze, ki je dala vedno potrebna sredstva na razpolago, tako da je zadruga dolgovala zvezi ob koncu leta 49.483 Din. V začetku leta 1934 so znašala lastn* sredstva 8.735 Din, na koncu leta pa že 29.404 Din. To razmerje se stalno zbolj-šuje, ker se na eni strani odplačuje dolg pri zvezi, na drugi strani pa se zvišujejo deleži stalne štednje in vloge.
Poročilo, ki ga je podal predsednik u-pravnega odbora sodnik g. dr. Lipič, js občni zbor z odobravanjem vzel na znanje in odboru izrekel zahvalo. Istotako jc zbor odobril poročilo predsednika nadzornega odbora g. šol. nadzornika Pret-nerja. Občni zbor je tudi sklenil izpre-rnembo pravil in končno določil obrestno mero, in sicer za posojila 7%, za vloge pa 4%. Na koncu so bile izvršene volitve onih članov odbora, ki so bili po pravilih izžrebani.
Prelita kri zaradi dekleta
ZANIMIVA RAZPRAVA PRED MA
Stara je navada na deželi, da vaški fantje skrbno čuvajo dekleta in lepotice Svoje rodne vasi in ne dovolijo, da bi hodili k njim v vas fantje iz drugih krajev. Mnogo krvi je bilo zaradi tega že prelite in izrečenih mnogo hudih sodb. Tak žalosten primer je spravil na zatožno klop mariborskega okrožnega sodišča tudi 19-letnega delavca Franca Horvata iz Bra-toncev v Prekmurju.
Kratka obtožnica očita Horvatu, da je lani v oktobru v Lipovcih zabodel z žepnim nožem kmečkega fanta Štefana Barbariča v desno oko in mu predrl lobanjsko votlino, zaradi česar je kmalu nato umrl. Obtoženec Horvat se je v septembru na nekem žegnanju seznani' s posestniško hčerko Anico Uhlenovo iz Lipove. Dekle je ugajala fantu, fant pa dekletu. Prvič jo .ie obiskal po enem tednu drugič pa kritičnega večera. Znal' je, da so lipovski fantje zelo hudi, zato je šel vasovat s svojim tovarišem Zorkom. Anico sta naletela tik pred domačo hišo. Horvat se je nekaj časa pogovarjal z njo, nje gov tovariš pa se je odstranil in slonel ob bližnjem plotu.
Tedaj sta prišla mimo lipovska fanta Lojze Baligač in Jože Sraka. Oba je Horvat pozdravil, nakar mu je Baligač mirno dejal, da se mu ni treba ničesar bati. Z dekletom je Horvat nadaljeval po-
LIM KAZENSKIM SENATOM.
govor. Med tem pa so se začeli zbirati vaški fantje. Horvat, ki je fante kmalu opazil, je takoj slutil, da ne bo nič dobrega. Pozval je tovariša Zorka, se poslovil od Anice in zavila sta po vasi proti domu. Nista pa še napravila dobrih 20 korakov, ko je že pritekel za njima neki fant in sunil Horvata s tako silo v prsa. da je padel na tla. Čim se je pobral, se je spusti! v beg, a za njim vaški fantje. V strahu in razburjenosti je potegnil iz žepa nož in mahal z njim proti zasledovalcem. Noč je bila temna. Čutil je naenkrat, da je nekoga zadel. Bil je to Štefan Barbarič, ki je obležal mrtev na tleh. Horvat je zbežal domov in se skril v hlevu, kjef so ga drugo jutro našli orožniki. Preiskovalnemu sodniku je pri današnji razpravi odkrito priznal dejanje, zagovarjal pa se je s silobranom.
Sodišče se je prepričalo o resničnosti njegovega zagovora in ga je oprostilo.
Seveda.
— Kupila sem včeraj barometer in ga obesila na verandi. Olga, ste ga že pogledali?
— Da, zelo lep je, gospa.
V šoli.
Profesor: Zakaj je Hanibal prekoračil Alpe?
Dijak: Ker še predor skozi nje nib>l dograjen.
M. Kovačič:
Prosvetar in njegovo delo
Ako prirnenimo vse te poteze sokolo-vanja — da bomo jugoslovenski Sokoli kakor češkoslovaški — na sebe, tedaj bi kot naloge jugoslovanskega Sokolstva mogli določiti: 1. čuvanje politične samostojnosti; 2. vzgoja naroda v tem smislu, da je treba našemu narodu, ki je še izven meja naše države, tudi priboriti politično svobodo; 3. nravstveno dviganje naroda do, popcbie nravne samostojnosti in svobode posameznika ter preko njega vse narodne celote. Ako tako razumevamo Sokolstvo — in tako ga je treba razumevati! — tedaj popolnoma prirodno tudi pri nas ni več samo telovadec no-sivec Sokolstva, nego skladno ž njim v enaki meri sokolsko-prosvetni' delavec.
Sokolsko-prosvetni delavec se mora povrh vsega zavedati še nečesa: sokolsko-prosvetni delavci niso Ie predstavniki Sokolstva, t. j. sokolske misli, niso le nje nosivci, oni sO tisti, ki imajo ohraniti in čuvati izročeno jim dedščino ter jo čb sto in neomadeževano predati mlajšim rodovom. Zavedati se morajo, da Sokolstvo ni stvar, ki bi bila za včeraj, za danes ali za jutri, da je marveč pokret, ki 5q n?#nenjen stoletjem in tisočletjem; da
je pokret, ki ga moremo čisto primerno prispodabijati krščanstvu: kakor temelji to na naukih velikega Modreca iz Nazareta, tako temelji Sokolstvo na naukih Tyrševih. Sokolsko-prosvetni delavci so tisti, ki spoznavajo globino Tyrševih naukov, ki spoznavajo, da je vse, kar je potrebno praktični življenjski filozofiji — in to je v bistvu sokolska misel — v zarodkih vsebovano v Tyrševih naukih. Treba je te zarodke le času primerno razvijati, jih tolmačiti ter izvajati logične zaključke. Tako se more na osnovi Tyr-ševih naukov odgovarjati na vse probleme, ki jih prinaša življenje in ki jih bodo prinesla še bodoča stoletja ter tisočletja.
S temi ugotovitvami smo pravzaprav že anticipirali; k čemur bi morali priti po nizanju izvajanj. Če namreč naj postane jugoslovensko Sokolstvo ravno češkoslovaškemu, tedaj mora počivati tudi na istih idejnih temeljih kakor slednje. Ker pa pri Čelioslovakih Sokolstvo s Tyr Šem stoji in pade, zato se tudi jugoslovensko Sokolstvo ne more odreči Tyr-šu, kakor so to zahtevali jugoslovenski škofje ob priliki svojega protisokolskega nastopa na početku leta 1933. In kot raz-lagatelji Tyrševih naukov morajo sokolski prosvetarji v prvi vrsti sami po teh naukih tudi živeti’* Biti ne smejo kakor oni slabi učitelji, ki .pravijo; »Poslušajte
moje besede, na moja dejanja ne glejte!« Njihovo učenje se marveč naj glasi: »Ne poslušajte le mojih besed, ampak ravnajte se tudi po mojem vzgledu!« To pa naj store v zavesti, da besede sicer mičejo, vlečejo pa vzgledi. V dejanje prestavljena beseda je najmočnejše dokazilo.
Zastaviti si moramo zato vprašanje: kakšne morajo biti lastnosti prosvetar-jeve, ki tvorijo bistvene sestavine njegovega značaja, skratka — kakšna bodi prosvetarjeva osebnost, da bo dober vršilec te funkcije?
Najbolje si bomo odgovorili na to vprašanje, če si bomo obdržali pred očmi ona zgodovinska dejstva, ki se nam morejo zdeti kakor viri, iz katerih je črpal Tyrš, podajajoč nam v svojih spisih eklektično (= izbirno- svojo življenjsko filozofijo, ki ji sicer ni nikoli sam podal oblike sestavne celote (sistema), ki pa si jo lahko sami rekonstruiramo, če se poglobimo v Tyr-ševe spise in izvajamo iz včasih dozdevno le tako mimogrede tja postavljenih sentenc miselne asocijacije, komplekse in konkluzije. Sledijo naj le glavna zgodovinska dejstva, ki se zde kakor Tyr-ševi viri, vnedar bomo mogli tudi iz teh izluščiti tista svojstva, ki naj tvorijo osnov ne lastnosti prosvetarjeve osebnosti.
Po času najstarejši pojav, katerega kakor -da si je Tvrš usvojil ter ga je uvrstil,
davši mu svojo obliko, med zahteve Sokolstva, je antična »kalokagathia« —■ stremljenje po lepoti in dobroti. Lepota je lahko dvojna: zunanja — telesna — in notranja — duševna. Zunanjo — telesno lepoto so v antiki dosezali z vsestransko telesno vzgojo. Dosleden učenec Tyršev, kar mora prosvetar biti, če naj njegove besede ne ostanejo le prazen zvok, ampak naj dobijo tudi vsebino, mora torej biti telovadec ali vsaj bivši telovadec. Težko si je tudi drugače misliti iskrenega napram drugim In napram sebi iskrenega! — prosvetarja: kako more priporočati s prepričanjem drugim blagodejnost in korist telesne vzgoje, ako sam na sebi ni poizkusil njene blagodati?! Ne tedaj kdove kako visoka in obširna izobrazba je prva in glavna kvalifikacija za prosvetarja, nego samo in edino dejstvo, da je ali da je vsaj bil reden telovadec! Seveda bi idealna rešitev tozadevno bila, če bi v vsaki sokolski edinici (društvu, četi), oziroma v višjih upravnih telesih (župi, savezu), bil prosvetar obenem načelnik oziroma načelnik hkratu prosvetar. Toda ker je to neizvedljivo, je treba vztrajati na zahtevi: prosvetar-sko funkcijo more opravljati samo član ati članica, ki telovadi ali je telovadil(a) redno! To imora postati neizogibni predpogoj!
(Se bo nadaljevalo:
Slrsrtt ?.
r«rHtertff »Ve Serafi« Jolrt
7 B » r i K o r u, cine 13. ITT. 1935.
iniim n m 11 iiiiiii •" f    asa
Motocm&e Hamlet:
GT*EH Zf^£
ROMAN.
32
Najbolje bi bilo, ko bi odpotoval sam na jahti in prepustil Lydijo svojim prijateljem, da jo po kopnem odpeljejo v kak oddaljeni kraj Bretagne ali Italije. Toda komu.jo poveriti? Z Nansenovimi je namreč že končano . .. Da, res, pozabil sem Vam povedati, da je nesrečni Šved takoj naslednjega dne po naši vrnitvi umrl za jetiko. Ko Vam že pripovedujem o tem, je treba, dragi moj filozof, da Vam kot svojemu spovedniku izdam še neko skrivnost, gotovo posebno zanimivo stvar.
Šved je torej odšel ad patres. Dva dni smo takorekoč živeli v tej smrti: moja metresa je bila pri obupani vdovi, jaz in Nuitt sva pa bila zaposlena z nabavo trojne rakve — iz hrastovine in jelovine ter iz svinca — da odpošljemo pokojnika v njegovo domovino, potem z zadevo prevoza itd. Zdelo se mi je. ko da takorekoč tega Šveda jemo, njegov prah se je mešal z našo hrano in prihajal nam je v sanje. Tretjega dne, včeraj zjutraj, mi je dejala grofica:	!
»Obiskati bi morali Nino . . . bili ste tako dobri in usmiljeni z njo. gotovo se Vam želi zahvaliti.«
Komaj je kaj bolj 'banalnega kot tak ob-
isk. Zakaj sem bil tako vznemirjen, uprav strastno vznemirjen, ko sem stopil v vrt Nansenove vile koncem nekega klanca, komaj deset minut daleč od morja? Je to bila posledica toplega vetra ali dehte-nja lovorja in vrtnic? Moje ustnice so bile suhe, roke so mi gorele in vse moje telo se je vrtelo v nekem vrtincu poltene strasti, kar me pa vendarle ni oviralo, da ne bi mislil na smrt . . . Sicer pa, kako naj tudi ne bi mislil na smrt? Ona je bila gospodarica hiše, vnašajoč v njo nered in puščajoč povsod v nji dokaze o svojem bitju. Okna v prvem nadstropju so bila na stežaj odprta, ona v drugem pa hermetično zaprta, le skozi žaluzije se je mogla opaziti žalostna rumena svetloba voščenk, ki so gorele sredi belega dne, a povsod, celo tja do vrta in lovorja, se je širil zoprni smrad neke tekočine, ki izpareva iz mrliških ležišč.
Čakal sem približno pet minut v pritlični sprejemnici, sedeč na slamnatem divanu. Na stopnicah so se pojavili koraki. Nina . . . Dejal sem Vam že — kaj ne? — da ni bilo med nama ničesar. Ves večer pred katastrofo sva se zabavala in smejala na hotelski terasi. Vse pa je bilo
samo veseli flirt. Pa naj jo je morda tudi moja želja zabavala, je vendar predvsem pazila le na svojega moža, ki je sedel z mojo metreso pri glasovirju; igrala sta štiriročno neko sonato. Po tistem večeru je nisem več videl. Recite mi, zakaj sem bil tatkrat trdno prepričan, da se bo zgodilo ono, kar se je kesneje res zgodilo? .. Vstopila je zelo bleda, v črni, na nagloma oblečeni obleki, ki se je tesno oklepala njenega vitkega telesa:	pod to obleko
sem vidno čutil njeno lepo, mehko meso Italijanke. Njene oči so se svetile izpod pordelih in nabreklih vek. Brez besed je planila k meni, najine roke so se sklenile in oba naju je prevzela živa toplota . . . Ali, gospod Charlex ... V trenutku je bila na mojih prsih, na mojih ustnah, vsa izčrpana od utrujenosti prebedene noči, vdavna, slabotna, omamljena od vročičnih poljubov, ki so dišali po fenolu . . . Prav tisti hip pa je vstopila lastnica vile, da vzame dve rjuhi, in s tem mi je iztrgala iz rok priložnost, kakršna se nikoli več ne vrne.
Vendar, dragi moj filozof, kaj mislite o tem? Kakšen satanizem je obsedel to žensko in jo odtrgal od mrliča, ki ga je ljubila in objokovala, da jo obnemoglo vrže v moje naročje? Mar veje okoli mrliških krst kak afrodizijski dih? Ali se pa življenje v enem samem enostavnem, silnem in neposrednem zamahu vrača spet k svojim pravicam in se maščuje? Pre-
pričan sem, da vedo zdravniki mnogo več o teh trenutkih razdvojenosti in zmede, ki se jih gotovo cesto tudi poslužijo, kakor pa govore. Pa tudi jaz, dragi moj Vallongue, sem že prej nekoč, toda v mnogo strašnejših okolnostih, živel pod temi skrivnostnimi uplivi . . . pod uplivi ljubezni in smrti.
Ta dnevnik sem Vam nameraval poslati šele tedaj, ko-se odločim, kje si izberem novi kraj bivanja, toda sedaj je nastal nenadoma popoln preobrat. Moj oče sicer ne pride, pride pa Othello. Davi je vdrl v najino sobo gospod Alexandre. kakor vedno ves gizdalinsko oblečen, toda tokrat nekoliko prestrašenega obraza. Po naročilu mojih staršev je obiskal g. F. in tako je danes dopotoval z njim semkaj v ekspresnem vlaku. K sreči misli ta nori mož, da smo v Monacu in nas zato tam išče ter tako pušča dovelj. časa, da še lahko vse premislimo in se odločimo.
Kmalu Vam sppročim druge novice. Stvar postaja vsekakor resna: tipljem s’ žilo in čutim, da dobro bije.
Charlesis.
VII.
Ko je Richard po onem pogovoru pred cerkvijo tako naglo zapustil gospoda Me-riveta, je srečal gospoda Alexandra. Ironija, ki se mu ie zdelo, da jo vidi na njegovem obra-zu, ga je spomnila nečesa.
(Se bo nadaljeval^
P
Zanimivosti iz kraljestva kemije
POD PRITISKOM 25.000 ATMOSFER POSTANE DUŠIK TRIKRAT TEŽJI OD
VODE.
to vode. Pri pritisku 25.000 atmosfer postane na primer dušik trikrat težji od vode. Pri takem pritisku so molekuli tako tesno stisnjeni, da bolj stisnjeni biti ne morejo. Tekočine pa naši kemiki smatrajo za zelo neprimerne za zgoščevanje. Znano je, da se more pri izrednem pritisku z zelo preciznimi aparati ugotoviti zgoščevanje. Današnja veda razpolaga s takimi pritiski, da se pretvarja voda v kavčuk. Pri pritisku 25.000 atmosfer se zgosti vodeni stolpec od tisoč milimetrov na 650 milimetrov. Olje pa postane pri tem pritisku tako trdo, da ga lahko režemo kot jeklo.
Poizkusi z ultrapritiski pa niso samo teoretskega pomena, marveč imajo veliko praktično vrednost. Privedejo kaj lahko do prave revolucije v kemični industriji. Ugotovljeno je, da pri takih silnih pritiskih reakcionarna hitrost pri raznih elementih raste v nedogled. Orjaške kemijske aparature, mogočni stolpi in rezervoarji, kjer danes vrše kemične procese, vse to lahko zamenjajo v doglednem času majhni aparati z ultrapritiskom. ki bodo odstranili ogromne količine kemikalij zaradi silno hitre reakcije.
Metalurgija bazira dandanes na znan-.venem proučevanju materiala. Zato je mogoče danes proizvajati kovine take trdote in odpornosti, o katerih se našim prednikom niti sanjalo ni. Učenjaki tehnike razpolagajo s takimi aparaturami, da lahko proučujejo metalurške proizvode pod povsem novimi in čisto nenavadnimi pogoji in »kolnostmi. Napredku znanstvenega raziskovanja in proučevanja materiala se moramo zahvaliti, da dandanes učenjaki proučujejo svojstva najrazličnejših kovin in da lahko ta svojstva spravijo celo na fotografsko ploščo. V najnoveišem času raziskujejo materijo pod vplivom silnega pritiska, ki obstoja samo v globokih plasteh zemlje pod silno težo zemeljske skorje. Naši učenjaki ne govore danes več o velikem pritisku, marveč o ultrapritisku, pod katerim razumevajo pritisk 25.000 atmosfer.
Že pri relativno nizkih uitrapritiskih pri materiji opažamo nenavadne spremeni be. V šoli smo se učili, da je prostornina plina proporcionalna tlaku, kar pa velja samo za normalen pritisk. Pri pritisku 5000 atmosfe* se ne zmanjša prostornina plina 5000 krat. marveč za tisočkrat. Pri takem pritisku dobi navadni zrak gosto-
Ptui
ijperetna uprizoritev v ptujskem gledališču. Po dolgem času bo prva operetna predstava v Ptuju izvrstna Pallova opereta »Štambuiska roža«, ki z njo gostuje mariborsko gledališče v petek 15. t. m. »Štambuiska roža« ima diven pevski in orkestralni part, vsebinsko pa je izredno zabavna in zelo učinkuje s svojim orientalskim mil je jem. (Godi se pretežno v tur skern haremu). Pri tej predstavi veljajo zaradi visokih stroškov, sodeluje tudi »bor in orkester, glasbene cene. Rezervirajte vstopnice, ki se dobe v »lavni tra-»fei!
Smrt kosi. V visoki starosti 95 let je umrl gostilničar in posestnik v Herpeljah, Ivan Baša. Pokojnik je bil oče učitelja Andreja Baše, ki je nastavljen na ptujski akoliški šoli. Pokojni Baša je bil zaveden narodnjak in obče spoštovan pri prebivalstvu. Blag mu spomin, prizadeti družni pa naše sožaKe!
Tečaj za popravljanje tehtnic v Ptuju.
Jeni tečaj za popravljanje tehtnic in ute-iev, ki se je pričel 7. trn. in je bil preračunan na 10 dni, se po pristanku Zbornice ra TOl podaljša za nadurnih 10 dni. tako «la bo možna temeljita izobrazba udeležencev. Datum zaključka se bo še javil.
Požar. Dne 7. t. m. ob 3. uri zjutraj jc
izbruhnil požar v Vitomarcih v S>1. gor. in sicer pri posestniku Matjašiču. Goreti je začelo gospodarsko poslopje, ogenj pa se je razširil tudi na gospodarsko poslopje posestnika Veršiča. Zgorelo je vse do tal in le živino so rešili. Škoda, ki jo je povzročil požar, presega 20.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Kakor se je izvedelo, je ogenj zanetila zločinska roka in je tudi neka oseba, ki je osumljena, da je podtaknila ogenj, od o-rožnikov bila že aretirana in izročena o-krajnemu sodišču v Ptuju,
Kino. V sredo 13. in v četrtek 14. t. m., obakrat ob 20. uri, se predvaja film »Lažna oporoka«. V soboto 16. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 17. t. m. ob 18.30 in 30.30 pa ie na vrsti »Tebi za ljubezen«.
je neomejeno ter štejejo za placement moštev samo oni tekmovalci, ki so prešli cilj v času zmagovalca, oziroma v času, ki je slabši največ za 20% od rezultata zmagovalca. Placement moštev se odredi na ta način, da zmagovalec dobi toliko točk, kolikor je tekmovalcev, ki so prešli cilj v predpisanem času, a vsak sledeči točko manj. Točke, ki pripadajo tekmovalcem posameznih moštev, se seštejejo ter moštvo z večjim številom točk dobi naslov »Prvak mesta Maribora v cross-contryju«. Vrstni red klubskega prvenstva se določi na ta način, da se točke posameznih klubov seštejejo ter postane prvak mesta Maribora dotični klub. ki je v vseli treh kategorijah skupno dosegel največ točk. Vsak klub mora nastopiti v vseh treh kategorijah, sicer se ne računa.
Juniorji razreda B nastopajo v skupinah po trije — kar se računa kot poedi-nec. V zvezi s tem odpade prvak poedin-cev v tej kategoriji. Nagrade prejmejo:
Prvi poedir.ee vsakega razreda kolajno, prvi senior prehodni pokal in diplomo prva moštva vsakega razreda.
Udeležba je dovoljena le verificiranim članom pri JLAS-u včlanjenih klubov IVki ribora. Pismene prijave je poslati najkasneje do 17. marca na naslov Josip Fišer, Maribor, delavnica državnih železnic. Za vse ostalo, kar v razpisu ni navedeno, veljajo pravila in pravilnik: JLASa.
Tekmovanje za podzvezno prvenstvo
LNP se bo nadaljevalo v nedeljo 17. t. m. z dvema tekmama, in sicer se bosta srečala v Mariboru SK Železničar in SK Ilirija, v Ljubljani pa ŽSK Hermes :SK Ra-pid.
Pričetek državnega nogometnega prvenstva bo v nedeljo 17. t. m.,-in sicer se bodo srečali v Splitu Hajduk:Primorje, v Zagrebu Concordia:Hašk, v Beogradu BASK:Jugoslavija in v Osijeku Slavija: Slavija (Sarajevo).
Prodam
PRISTEN AJDOV MED
po Din 10.— za kg oddaja »Kmetijska družba«. Meljska cesta 12. Telefon 20S3.	1005
Sobo odda
LEPO. PRAZNO SOBO
oddani. Poizve se pri šivilji Fasswald, Trg svobodo. 1021
SOBO
s posebnim vhodom s hrano oddam. Vrbanova 28, pritličje, desno.	1031
SOBO.
meblirano, takoj oddam enemu ali dvem gospodom, Stritarjeva ul. 5. prvo nadstr. 1032
Stanovanie
DVA BOLJŠA DELAVCA
vzamem takoj na stanovanje in vso oskrbo. Meljska cesta, 58, gostilna.	)020
Službo dobi
Pouk
IŠČE SE ŠIVILJA
za moške srajce, otroške oblekce in predpasnike. Koroš ka c. 3, starinarna. j 033
DAJEM FRANCOSKI POUK
Ponudbe pod »Zmerno-; na upravo »Večernika«. 1026
Zgubljeno
ZGUBILA
se je svetlorjava boa od Melj skega hriba do Glavnega trga. Najditelj se naproša, da isto odda proti nagradi pri portiriu Mariborskega dvora. 1023
RUDARSKEGA INŽIMRJA,
ki je vešč zlasti v lignitskih i m • rudnikih. Nastop takoj. Po- j ■ I IEI 9 nudbe s prilogo spričeval o praksi, kakor tudi reierence o dosedanji praksi na Publi-citas, Zagreb, pod 398.34. 995
Šport
Razpis tekmovanja za prvenstvo Maribora v cross-coun* tryjn za moštva in poedince
Tekmovanje priredi SK Železničar dne 24. marca na svojem igrišču ob Tržaški cesti, in sicer ločeno za seniorje in junior je razreda B in C. Dolžina proge znaša za seniorje 10.000 m, za juniorje razreda B 1500 m, za juniorje razreda C pa 2000 m.
Število tekmovalcev v vsaki kategoriji
Darujte za Pomožno akcijo!
I MII |
in Jalto" zaboli
1000
najceneje pri firmi
Anriraschitz • Maribor
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je 12. marca ob 18 30. uri po kratki bolezni spreviden* s sv. zakramenti umrla v 75. letu starosti gospa
Cecilija Mlslovič
bivša posestnica in gostilničarka.
Pogreb bo v četrtek, dne 14. marca ob 15. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju.
Sv. maša zaduinica se bo darovala v petek, dne 15. marca ob 7. uri v »tolni cerki.
Maribor, dne 13, marca 1935.
ialujoil ostali.
Izdaja konzorcij »Jutia« v Ljubljani; predstavnik Izdajatel'/
in urednik: RADIVOJ REHAR 5TANKO DETELA v Mariboru.
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik