st. **■ S. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K V Ljubljani, četrtek 9. februarja 1922. Naročnina za kraljevino SMS Mesečno 43 K. Letno 570 K Inozemstvo: Mesečno G3 IL Letno S1G Iv. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2‘SO K, večkrat popust. »wwj» UGOSLAV ' km 1 Ljubi 'lani. Uredništvo: Woltova ulica 1/1. Telefon 300 Uprava: Marijin trg 8. Teleton 44. Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. Proračunske d^aneisSšsie sa marec En april. PRAGMATIKA IN DRAGINJSKE DOKLADE ZA JAVNE NAMEŠČENCE. - VZROKI PADANJA NAŠE VALUTE. - PREHRANA PASIVNIH KRAJEV. — VLADA NIČESAR NE UKRENE ZA POBIJANJE DRAGINJE. Beograd, S. febr. (Izv.) (Finančni Odbor.) Na dnevnem redu današnjega Plenuma finančnega odbora sta bili Proračunski dvanajstini za meseca niarec in april 1922. — Poslanec Anta Radojevič (radikalec) zahteva, da se ze v te dvanajstine vstavijo one postavke, ki so v proračunu za ministrstvo za javne zgradbe bile prekoračene ~ni. — Finančni minister dr. Kumanu-® veli, da to ni mogoče in da noben tbinister ne sme prekoračiti proračunskih postavk. — Nato govori zemljo-radnik Voja Lazič v imenu svojega kluba proti dvanajstinam, zlasti iz raz-‘°Sa, ker manjka temeljna podlaga za *a predlog. Pravi, da je zakon o proračunu ravnotakc fiktiven, kakor oni lanskega leta. To se vidi že iz tega, da so PktČe uradništva v prečanskih krajih Dražene v kronah, v resnici pa se iz-acujejo v dinarjih. — Poslanec dr. se0r°n (socijalni demokrat) zahteva, da Vseh ministrstvih ustanovi stalna 2q ClJ'a finančnega odbora, ki bo nad-r°va!a delovanje ministrstev, ker v ministrov nima nikogar, ki bi s S|1 to kontrolo. Nadalje zahteva, da v® takoj predloži pragmatika za dr-avne uradnike. — Finančni minister r* Kutnanudi veli, da so navedbe po-v nca Laziča glede fiktivnosti prora- ^un a neresnične, ker so se samo vsled ■Rega poclraženja življenjskih potreb-morale poedine postavke preko-aciti. l(ar £e tiče uradniške pragmati-e> je finančni minister pripravljen, da J? stavi na dnevni red, čim jo dobi. ^ našem finančnem stanju pravi minister, da se je znatno izboljšal, ker se tadnja dva meseca ni država zadolžila Bfi Narodni banki niti za en dinar, am-Pak ja vse izdatke krila s svojimi dohodki. — Demokrat Milan Pribičevič Zahteva, naj se napravi red v bolnicah, katerih se bodo morale mnoge zamoriti radi pomanjkanja kuriva. Razen tefca nastoja na tem, da se dovolijo •rediti za pasivna krajo države. — Finančni minister dr. Kumanudi odgovarja. da pri bolnicah ne tiči pogreška v Jejn. da so premajhni krediti, ampak je “Kati pogreške pri upravah bolnic, ki niso pravočasno preskrbele s po- trebnim kurivom. Kar se tiče prehrane pasivnih krajev bo vlada pomagala, četudi bi ji to težko šlo. — Socijalni demokrat dr. Milan Korun zahteva, da se v proračunske dvanajstine vstavijo tudi zneski za povišanje draginjske doklade javnim nameščencem, ki so bile sklenjene in odobrene že meseca decembra 1. 1. — Finančni minister dr. Kumanudi odgovarja, da o tem ne more biti govora, dokler se ne ugotovi, ali se je dosegel prihranek 300 milijonov dinarjev. Ako se ta znesek ne bi prištedil, potem bo treba zahtevati novih virov dohodkov, da se omogoči izplačevanje poviškov na draginjske doklade uradnikom, javni nameščenci bodo vsekakor dobili te dodatke, ki se Jim računajo že od 1. januarja t. I. daljo. — Demokrat Sečerov govori proti vsem tem predlogom, ker se ima po njegovem mišljenju o tem razpravljati le v debati o proračunu. Napada pokrajinske oblasti, ki nočejo dajati ministrom potrebnih podatkov. — Dr. Korun ugovarja in pravi, da to ne more biti nikak minister, ki ne more prisiliti svojih podrejenih organov, da mu dajo na razpolago potrebne podatke. — Poslanec Markovič vpraša finančnega ministra, zakaj da pada valuta neprestano in ali je kaj izgloda, da se naša valuta popravi. Ako sc tečaj našega dinarja ne bo začel kmalu dvigati, potem je vse delo za proračun iluzorno, ker se z ozirom na neprestano dviganje cen ne bo nikoli mogel določiti proračun, ampak ostane vedno fiktiven. — Minister dr. Kumanudi pravi, da je za to mnogo razlogov, toda glavni vzrok nizkemu stanju naše valute je ta, da so trgovci koncem lanskega leta nakupili v inozemstvu velike množine blaga in so si za poravnavo morali nabaviti velike množine tujih valut. Drug razlog je slab promet, potem slaba lanska letina in pa dejstvo, da se v naši državi nič ne stori za pobijanje draginje. — Finančni odbor preide nato na glasovanje. Predlog o proračunskih dvanajstinah za meseca marec in april je bil v načelu sprejet s 13 proti 4 glasovi. — Jutri se začne podrobna debata, i Adfsseta debata v aaglaikš poslanski zbornici. Finančna pomoč avstriji. — stališče napram Franciji. VELIKA BRITANIJA JE PRIPRAVLJENA ODRECI SE VOJNIA1 TERJATVAM, ČE ISTO STORE DRUGE DRŽAVE. — V INDIJI JE POLOŽAJ GROZEČ. bondon, 8. februarja. (Izv.) Lloytl .®°r£e je v angleški poslanski zborni tekom adresne debate izjavil, da Je vlada predlagala, naj se Avstriji Proti primernemu zavarovanju dovoli "e Ostali predujem dveh milijonov ‘Untov šterlingov od svote i o, milijonov funtov šterlingov, ki jo je angleška poslanska zbornica že odobrila za •anacijo srednje Evrope, ker bi raz-Pad Avstrije lahko ogrožal tudi razpad vse srednje Evrope. Lloyd Geor-£® je pripomnil, da upa, da je turli Francija pripravljena, dovoliti uredu-jetn. London, 8. februarja. (I«v.) Na vPrašanje delavskega voditelja Cny-®esa, kakšno stališče zavzema angleška vlada napram francoski politiki, |e angieški ministrski predsednik ■Llpyd George v poslanski zbornici rjAštel sklepe, ki so bili sprejeti v jVsishingtonu, in izvajal: Politika Anglije napram Franciji jč politika Prijateljstva in skupnega dela v inte resu miru, dasi si nista vedno edini v vprašanju primernih sredstev. Kar Se tiče garancijskega pakta, je treba Pokazati, da Francija nima občutka, a se izolira. Francija je bila tekom e>tega stoletja trikrat, opust ošena. To opravičuje njeno skrb. Nemčija 111013 prepričati, da ji bojevita politika narode. V Versaillesu smo se zavezali, da bomo podpiralF politiko razširjenja Francije do Rena.\ to smo se obvezali zato, da bi Francija bila zavarovana. Predsednik VVilson in Balfour sta prevzela ganarcijo. Z ozirom na to garancijo se je Francija odrekla omenjeni politiki. Sedaj gre v tej stvari za ndš častni dolg. (Odobravanje in j ro-testni klici.) Opozarjam na to, da )e poslanska zbornica svoječasno odobrila garancijsko pogodbo s pogojem, da jo Zedinjene države tudi ratificirajo. Nato je Lloyd George govoril o predlogu, da naj se v svrho obnove sveta zbrišejo vojni dolgovi. Rekel je Velika Britanija je pripravljena, govorili o tčm vprašanju, ako so vse države upnice in dolžnice pripravljene rtorili isto. Bila bi p3 krivica, ako bi se zahtevalo, da naj se samo velika Britanija odreče svotam, katere ima terjati od drugih. London, 8. februarja. (Izv ) V včerajšnjem govoru v poslanski zbornici je rekel ministrski predsednik T-loyd George glede konference v Genovi upanje, da bo konferenca pomenila znaten napredek na polju gospodarske obnove. Lahko se zgodi, da bo imela konferenca za Evropo posledice, ki hi z oz‘rom na daljnji vzhod ne bile ze’o različne od posledic vvasliingtonske ne bo koristila in da bi v maščevalni 1 konference, V Indiji je poboža| ur Vojni proti Franciji ne imela proti sebi samo Francije, temveč tudi druge zeč. Prišel je čas, ko se bo moralo v Indiji izsidti spoštovanje zakona. Pogodba med avstrijo in ČEŠKOSLOVAŠKO. Praga, 8. febr. (Izv.) Avttrijski zvezni Lnaiični minister tir. Ciini .r in češkoslovaški minister Npval: sta danes Podpirala za Avstrijo in Češkoslovaško dogovor med avstrijsko republiko hi Češkoslovaško. AMERIŠKI KARDINALI PROTESTIRAJO. Pariz, 7. februarja, (izv.) Kardinal O’ Conell je kritiziral posiopanie k. n-ki", v a in zahteval, da s1' v bodoče določi modus, ki bi omogoč il, da bi se ameriški kardinali mogli udeležiti \o-litve papeža, UPRAVNA RAZDELITEV DRŽAVE. Beograd, 8. febr. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja pododbora za upravno razdelitev države. Poslanec Ljuba Jovanovič je govoril poldrugo uro in je poročal o glavnih načelih, na katera se mora opirati zakonski načrt. — Poslanec dr. Hohnjec je v imenu Jugoslo-venskega kluba predlagal, da se sprejme člen 1, ki predlaga samo šest oblasti, kakor to predvideva načrt ustave, ki ga je izdelal njegov klub. — Poslanec Kristan izjavlja v imenu socialnodemokratske stranke, da je za edinstveno državo, obžaluje pa, da določa ustava gotovo število prebivalcev za vsako oblast. Govornik podrobno razpravlja o raznih točkah predloga. •— Zemljoradnik Moskovljevič predlaga nekatere izpremembe za oblasti v Srbiji. — Seja se je končala opoldne. Prihodnja seja jutri. HABSBURGOV AGENT V BUDIM-PEŠTI. Budimpešta, 8. febr. (Izv.) Danes je dospel v Budimpešto bivši Karlov dvorni maršal grof Hunyady, ki je izjavil, da je prišel semkaj, da si nabavi raznih stvari in da potem odpotuje v Funchal na otoku Madeiri. (Ali gre zopet za kako novo pustolovščino Karla Habsburga? Op. ur.) SNEŽNI ZAMETI ONEMOGOČAJO REDNI PROMET. Beograd, 8. febr. (Izv.) Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevem je javilo v Beograd, da je bilo vsled velikega snega in pomanjkanja premoga prisiljeno ustaviti promet na vseh bosanskih progah. Beograd, 8. febr. (Izv.) Z vseh strani prihajajo vesti o velikem snegu, seveda v kolikor niso pretrgana občevalna sredstva. Vlaki imajo ogromne zamude. Tako do danes dopoldne še ni bilo vlakov, ki bi morali dospeti na beograjski kolodvor včeraj do petih popoldne. Na 'progi Brod- Vinkovci jo padlo pol metra visoko snega, med Vinkovci in Indj jo pa do en meter in čez. Iz Beograda je danes zjutraj edino odšel brzovlak v Subofco, premoga ima pa le do Indjije. Kaj bo potem z njim, se sploh še ne ve. Beograd, 8. febr. (Izv.) Želczn’ško ravnateljstvo je odredilo, da železnice do nadaljnjega nc sprejemajo tovornega blaga. Borzna psroiila, Zagreb, 8. febr. Devize: Berlin 151 do 153, Milan (izplačilo) 1445—1460, (ček) 1440—1445, London 1322—0, Nev/ York (ček) 0—304, Pariz 2590—2600, Praga 575-577, Švica 5950—6025, Dunaj 3.70—3.80, Budimpešta 46.50—47.50, Nev/ York (kabel) 305—307. Valute: Dolarji 302—303, avstrijske krone 4—0, carski rublji 22—24, češkoslovaške krone 570—580, francoski frar.ki 2575 do 2590, napoleondori 11C0—0, marke 153—160, leji 232—235, švicarski 5800 do 6000, lire 1440—0. Beograd, 8. febr. Valute: Dolarji 74.25, marke 38.25, leji 59, levi 49, napoleondori 275. Devize: London 326, Pariz 635, Ženeva 1480, Praga 145, Dunaj 0.96, Berlin 37.75, Milan 310, Budimpešta 11.75. Praga, 8. febr. Dunaj 0.5525, Berlin 25.90, Rim 251, avstrijske krone 0.3525, italijanske lire 248, Budimpešta 7.875, Pariz 445, London 228, Ncw York 52.125, Curih 1028. Dunaj, 8. febr. Valute: Nemške marke 4097—4103, rumunski leji 6395 do 6405, italijanske liro 37.490—37.510, francoski franki 67.380—67.420, švicarski franki 153.975—154.025, ameriški dolarji 7923—7927, češkoslovaške krone 15.187—15.193, angleški funti 34.390 do 34.410, dinarji 10.490—10.510, madžarske krone 1244.50—1247.50, poljske marke 212—244. Devize: Zagreb 2648 do 2652, Berlin 4077—4083, Praga 15.207—15.213, Budimpešta 1234.50 do 1237.50, Italija 38.140—38.160, Švica 155.475—156.525, Varšava 246—248, Ne\v York 8048—8032, London 34.790 do 34.810, Pariz 67.880—67,920, Sofija 5320—5330, Beograd 10.565—10.535, Bcrhn, 8. febr. Dunaj 6.43, Budimpešta 30.46, Italija 954, Praga 376.10, Pariz 1693.30, London 866.60, Nev/ York 198.S0, Curih 38SS.60. Curih, 8, febr. Berlin 2.575, Ncw York 512, London 22.25, Pariz 43.45, Milan 24.525, Praga 9.70, Zagreb 1.65, Bukarešta 0, Varšava 0.15, Dunaj 0.17, avstrijske krona Qt08, Ozdravljenje. Pri nas že tri leta delamo razne več ali mani časa vporabljcne obliže, da bi ozdravili državo njene kronične bolezni, ki se ji pravi valutna jetika. Pa vse do zdaj ni nič zaleglo. Letos so prišli državni zdravniki z novim obližem, ki bo po njihovem zatrdilu gotovo zalegel: sklenili so vsega priznanja vredno skrajno štedenje in črtanje mnogih nepotrebnih postavk v proračunu. Kakor je marsikdo zmajeval z glavo glede umestnosti le radikalne kuro, ki bi utegnila vzeli za princip kakšno aritmetično sredino in smatrali raznjž komisije v inozemstvu za ravno tako važne oziroma nevažne kakor kako univerzo, tako sl je vsak priznal, da je potrebna vsaka trenutna žrtev, samo da pride vendar že enkrat do ozdravljenja naše valute, ki je predpogoj vsakega gospodarskega in kulturnega napredka v državi ln gospodje so začeli črtati in so Črtali v proračunu mnogo nepotrebnih in nič manj ali pa še več krvavo potrebnih postavk v edinem namenu: spraviti račun v ravnotežje. Ko so prišli tako pristriženi proračuni posameznih ministrstev še v končni preti es, se je zgodilo nekaj takega, da človeku celo smeh zastane: referent je izjavil, da so proračuni vseli ministrstev — fiktivni, ker nima nobeno ministrstvo potrebnih podatkov, da bi se moglo sestaviti pravi proračun, kakor ga imajo n. pr, v Indokint. Tako torej: tri leta upravljajo gospodje državo, izplačujejo plače tn pobirajo vsak dan višje davke, prepeljali so ustavo, danes bi že najrajše Imeli toliko in toliko oblasti z vsem kompliciranim aparatom, nazadnje pa še naj-brže ne vedo, nad koliko ljudmi vladajo, kaj'še-le koliko ti ljudje plačajo, kakšna je davčna moč posameznih pokrajin, koliko so te pokrajine porabile it opravičenje bi veljalo, če bi se vzporedno z višanjem plač ne višale turJi vo mine na ospfce in b’ago. Zadme tarife so že tako visoke, da utegnem skrčiti ves promet. Tisti, ki so hoteh preživeti božične praznike pri svojh oddaljenih rodbinah, so videli z grenkobo, da je tisto malo število- vlakov, kj sp šq v prometu, napol praznjh, do-čim so bili v prejšnjih 'o''!i, ko nismo imelj tako strašno visck'h voznin, nabito poln!. Treba je samo imeti pred očmi tistih triintrideset milijonov lir, ki jih je morala plačati uprava oškodovancem po tatvinah, pa imamo jasno idejo, kak križev pot morajo delati tisti nesrečneži, ki so prisiljeni pošiljati svoje blago po železnicah in kakšno propagando defaio Italiji v prilog tuje tvrdke, ki so bile okradem Nekdaj se je mislilo, da prihaja do tatvin vsled nezadostnega nadzorstva, radi nezadostnega števila pol. agentov. Sedaj pa se je število teh izdatno pcmnoži'o — od 147.387 na 216.075. Vendar se je vrednost ukradenega blaga povečala v nerazmerno večji meri. Alnogi so vzroki, ki so izzvali to žalostno stanje. Ali glavni vzrok je v ppmanikan'u vpljp in v nesposphnosti velikega dela nameščencev, ki mmajo zadostnega zmisla za važnost poverjene jim službe, katero smatralo le za ugodno sinekuro.« Tako piše »Piccolo«. Kaj nam pove ta članek? Pove nam, da Ita’iia gospodarsko propada, dalje, da je Italija gnezdo tatov in razbomi-kev, kljub temu, da »Piccolr« vedno trdi pq vsakem zločinu, ropu, vlomu itd., da so bili tolovaji Slovenci, ker so imeli »s’ovan;ki naglas«. In nazadnje nas uči č'arek, da sc go le v Italiji čudeži, ker je kurz lire klittb vsem ro’omom dober in stalen, medtem pa dinar pada, pada in nada, kakor da je v Jugoslaviji vse zakleto. . In vendar mora b'ti neMc črv, kj gloda: treba ga bo preiskati iu mu Streti glavo! Komisija, ki je po končani stavki v premogovnikih trboveljske družbe meseca januarja lanskega leta uredila delavsko vprašanje, je v točtistr-stvj; za prehrana z dne 18 marca 1919, ki uvajata prosto trgovino, ni več pravne podlage za določanje najvišjih cen premoga. Pokrajinska uprava je nadalje predlagala, da se skliče anketa strokovnjakov, ki naj natančno ugotovi produkcijske stroške Trboveljske družbe. Na ta predlog je ipinistrs|yq za šume in rude sklicalo komisijo pri pokrajinski upravi sestoječo iz zastopnikov rudarskega glavarstva, ministrstva za šume in rude drž. m nž. železnice, Trboveljske družbe, pokrajinske uprave, oddelka za so.', politiko, oddelka za premog in unije slovenskih rudarjev. Komisija naj bi Ugotovila proizvodne stroške Ti kavcijske družbe, določila povišanja delavskih in poduradniških plač, ugotovila prodajne cene premoga iz trboveljskih rudnikov in končno obravnavala vprašanje o svobodni trgovini s premogom v zvezi z zaščitno carino, ki naj bi preprečila izvoz trboveljskega premoga v inozemstvo. Tako sestavljena komisija je pričela svoja posvetovanja dne ->ti januarja in jih je nadaljevala v dneh 03, 27. in 28. januarja 1922. Takoj pričetkom obravnave pa je bila komisija opozorjena na novi zakon o pobijanju draginje živi jenskih potrebščin in brezvestestne špekulacije, objavljen v Uradnem listu št. S z dne 18. janu ar ja 1922. Ker po tem zakonu za ziv-ljenske potrebščine, med kije spuln nesporno tudi premog, ni dovoljeno več predpisovati maksimalnih cen, je pokrajinska uprava brzojavno prosba ministrstvo za šu/nc in rude za navodila, ali naj se obravnava vrši v označenem pravem c m tem so se V ko- misiji vršila pogajanja med zastopniki delavstva oziroma puditradnišiva s Trboveljsko družbo in sc je jikjepd dne 27. januarja t. 1. sporazum med delavstvom in Trbovelj^,) družbo, dne 28. januarja t. 1. j a sporazum med poduradništvom in družbo. Z odgovorom z dne 26. jafhiarja tčga leta je ministrstvo za šume in rude v skladu z novim zakonom o izbijanju draginje pristalo na princip, da se vsem premogovnim rudnikom dopusti svobodna prodaja premoga, seveda pa morajo cere odgovarjati predpisom člena 8. navedenega zakona. Vsled tega je komisija smatrala, da je z rešitvijo delavskega in pod? uradniškega vprašanja njena naloga zaključena, ker ni več pravne podlage za preiskovanje proizvodnih stroškov trboveljske družbe m za določanje maksimalnih cen. Trboveljska družba bo vsled tega na trgovski podlagi sama določila cene in sicer, kakor je izjavila, začasno enotno za U zasebne že!ez,nice, dalje, da sq pjven-stvemo zadovoljujejo dpmači potrošniki zq slučaj, da potrebni premog zahtevajo preko oddelka za premog. Prvenstveno dobavljanje trboveljskega premoga vsem potrošnikom pa navezalo ministrstvo za šume in rude na pogoj, da se konzumenti zavežejo prevzeti sorazmeren odstotek prenio-ga iz državnih premogovnikov v Velenju in Zabukovci. Pokrajinska uprava zbira podatke za določitev učinkovite izvozne carine za premog. Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo. V Ljubljani, dne 3. februarja 1923. Pokrajinski namestnik: Iv. Hribar. Politična vesti. X Kako Wrcnglovci onemogočajo tihotapljenje? V predvčerajšnji številki smo med telefonskimi vestmi prinesli tudi poročilo o odgovoru vojnega ministra generala Hadžiča ra protest proti uporabljanju ruskjh beguncev za obmejno stražo v Sloveniji. V svojem govoru je g. minister rekel, da se je, odkar se uporabljajo ruski vojaki kot straže na naših mejah, tihotapstvo iz Slovenije v Avstrijo in Italijo gotovo popolnoma prenehalo. Kakor izvemo sedaj iz popolnoma verodostojne strani, je ravno nasprotno res: tihotapljenje se vrši v desedaj ppi nas še nepoznani meri. O tem je pokrajinska vlada v Ljubljani centralno v|ado z vsemi podrobnimi podatki tudi pravočasno obvestila, kot odgovor pa sedaj vojni minister pravi, da vlada na naših mejah najlepši red. Lep pojem mora imeti g. minister general Hadžič o redu. Pri tem pa je to nezaslišano desavuira-nje naše pokrajinske uprave. X Diplomatski odnošaji med našo državo in Nizozemsko zopet vzpostavljeni. Kakor se dozpava iz diplomatskih krogov, so vzpostavljeni diplomatski odnošaji med našo državo in kraljevino Nizozemsko. X Prestolni govor angleškega kralja ob otvoritvi parlamenta. Pri otvoritvi parlamentarnega zasedanja je imel kralj Jurij govor, v katerem se je med drugim skliceval na razor ožit veno konferenco v \Va-shingtonu in dejal, da je na mesto angleško - japonske zveze stopila pogodba za vzdrževanje miru v tihem oceanu. V svrho skupnega postopanja v slučaju neizzvanega napada s strani Nemčije sta se pred kratkim pogajali francoska In belgijska vlada. Položaj v Orientu je še nadalje predmet velike pozornosti angleške vlade. Kralj je nato pov-darjal potrebo zmanjšanja izdatkov. Od parlamenta je treba zahtevati, da razpravlja o načinu, kako naj se praktično udejstvi angleško - irski dogovor. Veliko brezdelje povzroča kralju veliko vznemirjenost^ Edino sredstvo, da država odpravi to zlo, je izravnava otežkrčenih pogojev, pod katerimi se vrši svetovna trgovina. Kralj izraža končno upanje, da se bo na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi dosegel način, kako zavarovati mir v Evropi na podlagi pravičnost]. Naročajte 5» iSriSe »Jugoslavijo"! -5S5E?” Januarski koncert!. '' * . ■ n 1, i. u 7, p (Konec.) T ret ji koncert so priredili »Zikrv-ej«, o knterij) se glasi, da se nam hočejo izneviijti in pobegniti v tujino, priznati sc mora, da merodajni krogi premalo skrbe za ta naš kvartet, ki ga Zikovci prvotno hoteli podarili ljubljanski in slovenski javnosti Sedaj so pokazali, kaj zmorejo in da sd dozoreli umetniki. Greh bj bil, ako si bj jih ne znali prikleniti na našo grudo ki jim je, po njihovih izjiyah, -postala priljubljena domačija. Mor jih jjt slišal lani in jih vzporcdil s tem ve-Igrpm, je moral začudeno priznati ogromen napredek. Predvsem so se izpolnili tehnično. Kajti prvotno jih je združila ljubezen do komorne glas-pe, pri čemur še niso računali na gl^ctniškp nastopanje, ker niso za(o bili podani jsrjdpstni tehnični predpogoji. Akp danes pogledamo po posameznih članih tega kvartetnega udru-ženja, vidimo, da obvladajo svoje in-štrmente tehnično $ jig)Q popojijostjo, kakor jQ zahteva zaradi sestavljene intonacije silijo težka kvari etna glasba. Osobito sta napredovala gospod Sancin, druge gosli in g. Ladislav Zika, vijolinče). Med tem ko je lani g. Sancin preveč pp.glašal moč svojega inštrumenta, se je sedaj p-'d-rgdil dinamičnemu in harmoničnemu soglasju v instrumentalnem ravnovesju kvarteta. Gospod Rihard Zika pa je letos izprcnjcpil tintbre in tm č svojih gosli, tako da vodi teru.uična ospredje posameznih sklad z vladajočo oblastjo. Po kratkem presledku sta se jamo videla temeljna vogala bikovega kvarteta, la se nahajata pri prvih gosli!) in pri vijoh. Celokupen kvartet pa kaže izrazito strukturo Rihard Zikovega umetniškega pojmovanja. V terrj oziru j? kvartet popolnoma jnjj. vidualističen, vi li sc, da ima prvi goslač pri vsaki frazi, pri vsakem taktu, pri zaokrožitvi celokupne umetnine glavnp besedo. Nad kvatotom plava mehka, sanjava, Otroška, češka duša, ki jo poznamo od lanskega Dvorakovega vijolinskega koncerta, Tu se nahaja tudi vir topline, ki izhaja iz Smetanovega in Dvorakovega kvarteta. Brvi, tehnično silno težek, je našel naravnost strastne interprete, ki so ho teli naglasiti njihov vzor kvnrtetne kompozicije. Najglobokejše pa so razmajali čustveno razpoloženje pri poslednjem kvartetu. Ta je v vseh štirih stavkih zanesen od skoro kričeče ruske romantične sanjavosti. 2 njimi, pravzaprav nad njimi je igral profesor Ravnik s priznano akruleiničuo hladnostjo, ki se oduševi le z naj.le-centucjšimj mesti sodobne glasbene umetnosti. Ako uvažujemo višino umetniškega zapopadka, tehnično uglajenost, intonacijsko brezhibnost in pa predvsem popolnoma negmotno razmerje Zikoveev do umetnosti in tudi patrijotično udanost ljubljanskemu mestu in Slovencem sploh, tedaj bi po teni koncertu pač morali poJ-vzeti vse, da pridobimo za stalno ts* umetniške sile in da jim omogočimo razširjati v naši sredini in v naraščajoči rod pristno, umetniško kulturo. Pri nas so zrasli, med nam so dobili prve pobude, pri nas hočejo ostati, tedaj so podani vsi pogoji razven malomarnosti, gotovih krogov, ki so polni umetnosti in nadute samozavesti, samo ne praktične dejanske ljubezni do nadosebnih, stvarnih vrednot glasbenega življenja. Dokler ne pride v 'gotove kroge' tisto prepričanje, ki se podreja stvarem iti nalogam, ki so izven niihovega osebpvtra fillOjg VjO Časopisni glasovi. piše k ustanovitvi nemšk# stranke v državi, da puliijeua lojil a nasvS-tuje našitn tujerodnim soarža'‘j""orij, se v javnem življenju razporedijo po Splufc-idil političnih in ne ozki.; n list čuln načelih. Napiednjakl naj se pridružijo naprednim strankam, konservativci konservativnim in klerikalci klerikalnim Velik P;* K.ešek bi pa bil, da ypdi nemška armikt nekako vsenemško politiku v JujosLvii. se zavzema za razne utopije in polUičn* fantazije. V »Nupr?iu% pišu .Vi. Gubal k krizi » rudarski industriji na Češkoslovaškem, da je boj na Češkem tudi naš boj, če propadejo češki judarji, postanejo rasi izkoriščevalci še bolj brutalni. Treba bo torej, d» češke rudarje v Urn boju podpirajo tnal naši rudarji in naše organizacijo, moralno in materijehjP, ker čeških rudarjev zma«3, je tudi naša zmaga. »Slovenski NuroJ« piše o lij vatskerO problemu in priporoča, da pdiJeio odjičltl Slcvgnci y Zagreb; obrnejo naj se do mož, s katerimi so v mladosti skupaj sanjal! 1 Jugoslovanstvu. Gredo aaj iu ypr^šajq na, hrvatske može: Brat. kako je to. da se )tf razumemo? Verujte, da se bo našla odrešilna beseda. — ,'jVpvi čas« zagovaija misel, da se tnp? ra izven ožje domovine, v Splitu, Sarajevu. Zemunu, Beogradu, ustanoviti organizacij* služkinj. V diugem članku prinaša »Novi čas« vsebino programa snujoče se nem”;* straplte v Jugoslaviji. Enotna nem kaj stranka bo stala na teindiu brezppgojn* zvestobe dinastiji in državi. Agrarna 'reforma se mora vodili s $ocija'mih in zemlji* ško-refo.rrmib vidikov; zakonito se z a:? i Kura nemški jezik v državni upravi in nem? šlca mladina se vzgaja] v materinem jeziku tako na ljudskih, kot srednjih šolah. Ing. Sadar: 1 (Konec.) Eitoljski cltraj- Čeprav najjtf/rjqj«j, je vendar bolj sličen z obzirom tja agrarno produkcijo severnim, kakoj tikveškernu okraju, to pa v Sled različnosti terena, ki sc od ra ene žitnim? med Bitoljcm in Prilepom (Belagoiif-ja) dviga dp najvišjih planin, pa s$ s tem menjajo tud jšlirnatjene j-azmer?. Neobdelane zemlje je 277.000 ha, obdelane pa 12.300 ha. ' Najvažnejša kmetijska panoga j? p>ljcdclstvp, kjer zavzema pšenica prvo mesto, potem pa sledi rž, ječmen in oves. Koruza stoji po obsegu produkcije takoj za pšenjcp, a pri Ritoiju jo še prekaša. Gej ostalih rastlin se goji še fiipl, grašica za zeleno klajo. duhatj, a pri Bitplju posebno tržne rastlini;. Velike živine je 28.613, male 71.730. 2ivip£ j važno fj-barstvo. V sadjarstvu stoji prejpjuifkj spe* na prvem mestu. Jabolk jn hn,šk izvozi 8oq tovarov. Tudi vinogradništvo je razvilo v kruševskpm, delom^ tudi v prespanskem in prilepskem srezu in okoli Bitolja.Filoksera še ni konstantovana, toda perotiospora in neumestno obdelovanj? ’ upropasčuj« vinske nasade. • • Bitoljski okraj nain kaže ?a sedaj le poljedeljski tip, planine, brda Iti pašniki pa nudijo živinoreji ' močit«? pozicijo; zato se mora število živine povzdigniti. Nazadnje bi pmenilj š| phridaja okraj, ki je zelo hribovit jrj skalnat. Neobdelane zemlje je 160.900 |ta, obdelane samo 30.009 ha; kraj 2i poljedelstvo nj prikladen: to se nahaja samo okoli Ohrida, Struge in Velzišta. Seje se pšenica, rž, ječmen, ov«S iu turščicji. Živine: velike 3.680, Tnale 16.350 glav, a vsa jq konjasta. pašiit* kov je dovolj, od njih je največji državno t. zv. plačelivojište, ki obseg* 10.000 ha. " ' Najbolje je razviti sadjarstvo iu vinogradništvo. Vinogradi sc niso okuženi, a sadjarstvo proizvaja yst sadje od črešnje do poznega jesenskega Sadja. Največji vir dohodkov jf za prebivalstvo ribolov v Ohr. jezeruš Čeprav eden najskalovitejiih pkr** j’ev, je vendar interesanten tip sadjarstva in vinogradništva, četudi j« zelo prikladen ja živinorejo. Temu sp vzrok politične razmere, ki se morajo predvsem urediti, da ?e bo tudi agrarno gospodarstvo kar najlepše razvilo. slovesa, dokler ne ?apopadento. da s? nad osebnimi ambicijami nahajajo splošne, glasbenokulturne dobrin^, dokler to teh nimamo živega, topleg* razmerja, dotlej se bojimo, n® botlio znali porabiti prilike, ki se nani dane* nudijo za vterr.cljitcv samolastnega glasbenega življenja. (V včeraj piV občenem delu tega poročila se je uri-nilo mnogo tiskovnih pogrešk. Popravljamo samo glavno misel, ki »e naj glasi: Pri obeh, posebno pa pfl zadnjem (pri Antonu Trostu) smp mogli doživeti tisto merilo, Ki je vsaj danes poslednja lastnost rc-s"1,čn^ umetniške prirode in kateri pravimo ritmična in / hannoničnomclodicna konstrukcija prednaŠanc umetnij?*, ako ne merimo prednašanja umetnin« po melodični sladkosti, ali pa po bat' monični pestrosti, kar te vse skupaj nekaj površno zajetega.) Ni glavni namen temu članku, da npoana publiko s gospodarskimi razmerami v Južni Srbiji, temveč, da ii nazorno predosi bogastvo naše kraljevine in intenzivnost potrebe, da se prične energično in z vso silo z pov-*digo našega kmetijskega gospodar? stva- la potreba ni nujna samo v Jttžni Srbiji, ampak počenši od Tri- glava pa tja do Vardarja. Srce zaboli človeka, če primerja kmetijske razbere, ki vladajo v Švici, Nemčiji, Danski in Holandiji, kjer je vsak ko- šček zemlje najbolj intenzivno jzrab-lJen, kjer se morajo ljudje boriti z težjimi elementarnimi nezgodami kot mi, kjer se mora zemlji vsak pridelek takorekoč izbiti in iztrgati iz njenega naročja, z razmerami prj nas, ki so tako nazadnjaške, da relativno mnogo, mnogo manje produciramo, čeprav trpamo kraje, kjer je treba samo §ejati in ieti, kjer se gnojenje pili ne »»plača. Bogati smo na zemskih vrlinah, narava nam nudi, a mi njene dan ve zavračamo, pustimo, da propadajo milijoni in milijarde. Ogromna je sila naše kulturne zemlje, ogromna naša malomarnost, ogromno mora biti tudi potrpljenje iii požrtvovanjc onega, ki doprinaša kamen za izgradbo naše močne agrarne države; kajti on se mora boriti s kopservatiznioni, re-akcijoarslvoin, partizanstvom ip' —. z nezmiselnostjo in brezb. dukcija se ostavlja v rokah kmeta, ki se ga pušča, da tava v ttriini: ne privošči se mu zdravega stanovanja, žlice pri jedi, postelje ponoči, čedne obleke v nedeljo — kaj njemu tega treba? — Toda pomnite: vse to predstavlja kulturo, — vaško kulturo, — ki je pomanjkanje rije najtežja cokla napredku, povzdigj in prpeviiu na-rodno-gospodarsko naj višje produkcijske panoge, —* agrarne produkcije. Maribor. Dnevne vesti. — Z a namestnika ministra za narodno zdravje ie dolpčen minister Ivan Pucelj, ker minister dr. Karamehmedovič odstopil. ,. Imenovanje. Za voditelja borze rada toelavske posredovalnice) v Beogradu je “tlimovan vodja ljubljanske posredovalnice ff. Erjavec. .Šr Cena časopisnemu papirju strašno '»Jif. Oktobra 1. 1. je stal kg'12.50 K, de-fsftibra že 16 K, januarja letos pa že 17.80 ju Ščdaj st:ine Že 26 K. V Štirih ntese-,1” m poskočila cena tprei več kot za fuu/o. Ker rabimo za »Jugoslavijo« mesečno po l vagon (10.000 kg) papirja, znaša povijek za papir za ta mesec 135.000 jfon. Zg prihodnji mesec se pa pbetajo še Pie cene. . — Višji šolski svet je imel te dni dolgo 5 bu no sejo o srednješolskem načrtu. Kon-jjj§. ie bil sprejet predlog nadzornika g. dr. ianca, naj se za vso državo uvede enot-»Podnja srednja šola, da bodo absolven-Ciogli prestopiti v višjo gimnazijo, v višjo vatno gimnazijo, v višjo realko ali pa v "tokovna Šole. Proti predlogu so glasovali nadzornik Wester, ravnatelj Pipen-JpSher, kanonik Nadrah in gimn. katehet Pr- Medved. Nadalje se je višji šolski svet {»tekel, da naj bi bile srednje šele podre-$nb oddelku za prosveto pokrajinske “Drave, ali pa prosvetni delegaciji ministr- — Podaljšanje roka za vložitev napo- E vedro dohodnini iii rčntnini za leto 1922. tnančna delegacija objavlja uradno, da je °SPod finančni minister rok za vložitev ^Vedenih napovedi podaljšal do konca fe- 6marja t. I. Na to se opozarjajo vsi davčni ?«yezanci, ki došedaj še niso vložili napo-redi, naj vsaj v podaljšanem roku zadoste Wj>j| dolžnosti, ker se jim bo sicer dohodoma in rbntnina odmerila brez nadaljnega poziva na podstavi uradnih prioomočkev. — Poučne tečaje za župane in občinske odbornike prireja K. Z. po Spcd. $tajer-Ikem. Dne 7. t. m. je bil tak tečaj v Poljčanah za sodne okrilje Slov. Bistrica, Ko-Plice, Šmarje in Rogatec. Danes se vrši tak tečaj pri Sv. Križu na Murskem polju za ISdna okraja Ljutomer, Por. Radgona in Prekmurje. — Za mejni promet z Avstrijo se 2ačno tfi dnf pogajanja v Beogradu med zastopniki Jugoslavije in Avstrije. Avstrijsko delegacijo vodi legaeijski svetnik Hoffinger. ’ — Prodajanje lesa iz državnih gozdov. Minister za gozde in rudnike je odločil, da ji odslej les iz državnih gozdov prodajati Ifkljnčno na; licitaciji. Od tega se izvzemajo Pite primitivne naprave V krajinah, ki so tTPele pd vojnel katere obdelujejo les za Potrebe siromašnega prebivalstva, toda ko-telna lesa, ki ga smejo predelati, jim je fjjbločena. — Takse na vozila. Delegacija ministrova"'financ v Ljubljani objavlja uradno: MOČinstvp se opozarj ana razglas delegaciji ministrstva financ v Ljubljani pod štev. M II 5/20 Iz leta 1922, ki bo v najkrajšem Sasu izšel v Uradnem listu in vsebuje nekatere važne izprcme‘nbe in dopolnitve predpisov o'pobiranju takse na vozila ter razna pojasnila glede nekaterih dosedaj spornih t®rašanj. Vsebina tega razglasa Je v glavnim Ja-le: Po taiilni postavki 100 začasnega zakona o taksah in pristojbinah (Uradni P*t štev. ipd) sta predvideni dve Vrsti taks e sicer: 1. Taksa za prijave držanja avto-® obilo v, fijakerških voz, voz na vzmeteh nedrih) in biciktov. 2. Letna taksa za vpo-r zelenjave itd. aikak£| taksa za prijave držanja. 0m.eZlenml Posojl torej ne podlegajo frani »k°lcslji« (Stelervvagerl) Zapravljivčki« (vozovi na fedrih z lojtraml ju Spredaj s sedežem) in slična vozila. Ta-f lvozd sploh ni treba prijaviti, če so ome-P02OH za taksno prostost dani. Letna ?e Pmcuje samo za vporabljanje av-jOmobilov in fijakerških voz (kočij, landau-*»4®v* brakov 1 iL) ga osebno ooireha. 04 plačanja te letne takse so izvzeti v točki 3 čl. 49 Pravilnika našteta vozila. Vsi avtomobili, vozpvi in biciklji, ki služijo izključno za prevažanje materijah, oseb in orodja za gašenje požara so vsake takse prosti. Strgnke, ki $o že, položile takso, katere pa po teh novih predpisih in navodilih niso bile zavezane plačati, lahko prosijo za povračilo tekom 90 dni po položitvi takse pri onem oblastvu, kjer so taksp položile. — Izvir naile pri Kotoru. Iz Kotora poročajo, da se je v Bpki Kotorski pojavil pn zelo bogat vrelec nafte. — Čevlji se podražijo. Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico razglaša, da se vsled draginje surovin, vseh življenjskih potrebščin in vsled povišanja delavskih mezd izdelki zopgt podražijo. — Iz Šoštanja nam pišejo k naši nedeljski notici, da dotični gospod, ki je poveljeval pri kadrilji nemško, prireja v Pesjem pri Velenju plesne yaje, pri katerih je slovenščina izključena. Teb vaj se udeležujejo tudi nekateri »posili« narodnjaki in državni r.astavljcnci, kar gčtovo dobro vpliva na itak malo zavedno prebivalstvo. Take državne uslužbence bi bilo treba prestaviti na manj eksponirane krajg. — V Kranju je otvoril odvetniško pisarno v Štemplharjevi hiši g. dr. Luce Treo. — V Gradcu je umrl vpokojeni kaznil-niški kurat g. Fr. Hetzl, brat pok. maren-berškega dekana g. Avg. Hecla. — Strašen zločin v Brunjski Banji. V noči od 12. na 13. januarja so v Branjski Banji neznani lopovj vdrli skozi okno neke lesene stražnice, ubili čuvaja in njegovo ženo ter obe trupli strahovito razmesariji. Odnesli so potem vse količkaj vredne stvari. 0 roparjih ni sledu. — Subotišlti Landru. Dvajsetletna Marija Vojnič iz Subot:ce je pred par dnevi izginila brez sledu. Šla je kupovat na trg in se ni več vrnila. Pres(rašeni starši so bili mnenja, da se Je v Subotici pojavil kak novi Landru in šo stvar naznanili policiji. Kmalu pa se je ugotovilo, da je z deklico vred izginil tudi 40 letni, še vedno privlačni Gjorgje Muči Iz Subotice, s katerim je imela izginula deklica ljubavno razmerje. Kam sta se podala, se ne ve. — Mnogoštevilne ločitve zakonov v Srbiji Pred vojnb je bild v cčli beograjski episkopijl vsega skupaj okrog 500 ločenih zakoncev, med njimi mnogo takih, ki so živeli skupaj celih 20 let. Po vojni pa se je dvignilo število ločenih zakoncev na 2000, od katerih odpade 1000 samo na Beograd. Ljubljana. = Gospod dr. L. Perič, župan ljubljanski, je povodom svoje poroke daroval podpornemu društvu sleptb v Ljubljani (Wol-fova ulica 12) ?nesek 2000 K, ga kar se mtj društvo zahvaljuje. =* Tedenski Zdravstveni izkaz.. V dobi od 29, januarja do 4. februarju t. 1. se je v Ljubljani rodilo 36 otrck (20 dečkov 16 deklic). Umrlo je v jstem (Jašu 32 oseb (13 moških, j9 žensk), med njimi 18 domačinov In'14 tujcev (v zavodih). Smrtni vz-oki so bili: 2 življenjska slabost, 7 jetika. 3 pljučnica, 2 otročiška vročica, 3 zustrup-liehje rane, 2 srčna hiba, 2 rak, 2 drUKa naravna smrtna vzroka. Nalezljiva bolezni so bile nazpapjene:'2 slučaja škrfajinkc in 1 slučaj ošpic. = Ne še (ako hitro! »Slov. Narod« od pretekle srede piše: »Ker bo palača Kreditne banke na Dunajski cesti že letos avgusta thesta Uporabna, bo morala mestna občina pravočasno poskrbeti za primerno regulacijo Gajeve ulice, ki jo zdaj kazč stene FrOhllcbovih hiš ob vogalu Dunajske ceste.« — Kdor pozna prostore Frohlichove hiše in poleg te še ostanek bivše sanitetne vojašnice, ta ve, da stanuje v teh dveh prostorih najmanj 50 strank. Ker pa »Slov. Narod« nima prostora za toliko ljudi, mestna občina pa tudi ne, se ne bo še tako hitro zgodilo, da bi se vsled rešpektiranja palače Kreditne banke pometalo kar 50 strank na cesto. • = Poizvedbe. Dne 6. februarja 1922 ob 3. popoldne je bil pri dež. boinici vkraden ozir. odpeljan srednje velik črn pes, policijske pasme: Doberman. Pes le dresiran in obče znan, vrednost 15.000 K. ima pore« zana ušesa in rep ter se kliče na ime »Crt«. Pri izsleditvi naj se ga odda na policij' ali lastniku proti nagradi. Iv. Qrilc, Krakovska ulica 20. — Umrl je v Ljubljani okrajni sodnik g. Stanko Jenčič. N. p. v m.j = Drsališče. Zimo imamo 10 stopinj pod ničlo že par dni, drsališče pa še iit odprto, ker ga nočejo osnažiti snega. V Ljubljani smO imeli zadnje zime Te malo dni ugodnih za drsanje in tudi sedanji mraz 2na kmalu popustiti. Nerazumljivo je, 2akaj se ne da prilike mladini, da se poveseli z drsanjem. Osnažite torej drsališče! = Kaj je z mestnim drsališčem? Od številnih strani se množijo pritožbe zoper upravo ljubljanskega mestnega drsališča. Dasi je drsališče edini prostor, kamor more zahajat! mladina, da goji 'nadvse zdravi zimski šport, ga mestna občina očitno zanemarja. Po vsakem zametu se upravitelj zaziba v večdnevno spanje, predno očisti drsališče, ob ograji pa se nabira mladina in pogreva skomine po ledeni gladini, kamor iz zatohlih sob sili na presti zrak in k oživ-1 ja jočem u gibanju. Naj vendar zdravstveni odsek mestne občine odpravi pri drsališču v Tivoliju nemarnost in poskrbi, da se taki aaracU v brdmi* m noaavU*!«v. Sobotna občinska seja je bila precej živahna, mesto celo burna. Je le nektji dobrega na tem, da niso seie predolge in pre-utrudljive, kakor so bile lanske, ki so trajale pozno v noč, celo črpz polnoči, m so bde naposled komaj sklepčne in zaspane. Pri prvi točki so se razgreli duhovi. Šlo je za prošnjo nekega češkega večjega tekstilnega podjetja, ki namerava 'postaviti poleg »Križevega dvora« tkalnico in barvar-nico. V ta namen potrebuje privoljenja mestne občine, ker je dotični svet določen za stavbe stanovanjskih hiš. Obenem pa rabi tudi nekaj sveta od mestne cbčine. ker je tam projektirana ulica. Odsek predlaga 50 K za kvadratni mefer. V debato so posegli občinski svetniki: Leskovar, dr. Verstovšek, dr._ Sernec, Bohun, posebno vehementno pa še 2ebot. Sprejel se je predlog dr. Leskovarja, da tvrdka plača za občinski svet polovico zneska, kakor plača privatnikom za kvadratni meter. Razen tega se rešijo še nekatere prošnje — manj važne — za prodajo mestnega sveta deloma odklonilno, deloma pa ugodno. Policijski komisa-rijat prosi občino za popravilo zaporov »hotel Graf« in razkužitev. Obenem predlaga za pijance »tuš«. Tudi o »hotelu Graf« se je razvnela debata. Naposled se sklene takoj oddati desiniektor za razkužitev. S popravili pa se počaka, da se sestavi proračun. Zato roma ta zadeva v odsek. Zupan Grčar predlaga zvišanje obč. davku na avtomobile, in sicer na 1000 oziroma 1500 Din. letno. Podžupan RogliČ (NSS) navaja pomisleke proti tako visokem davku. It sedaj so redki postali avtomobili zaradi previsokih vzdrževalnih cen in davkov. V interesu prometa pa je, da jih s previsokimi davki čisto ne izrinemo iz mesta. Predlog župana se sprejme z 1 glasom večine (JSDS in SLS). Popravilo pogrebnih voz bi imel prevzeti slov. obrtnik Stajnko za 98.009 K. Zebot in Slanovec na ugovarjata proti te-fnn, češ, da dela niso bila pravilno razpt-sana% Zato se razpišejo Še enkrat potom okrožnice. Postavi se nova baraka za shrambo voz za fekalije. Davek za prenočišča se zviša na 30 %, kakor predlaga pokrajinska uprava. Klavnica hoče zgraditi v lastni režiji svinjske hleve. Obč. svetnik dr. Rostohar (NSS) porpča imenom odseka p preskrbi z mastjo in mesom- Pri tej pri-likl_ se Je razvnela debata o mesarjih, ki jih kaže v kai čudni luči. Naši mesarji sa povečini postali izvozničarji. Gre jim za visoke dobičke, zato skrajno malomarno cgkr-buiejo trg z blagom. Še črevesne maSlf ne privoščijo kopsumentom po nižji ceni, ampak jo izvažajo. V tem oziru se mora najti neka oblast, ki bode stopila tem oblastnim gospodom na prste. Odkar so odpravjena občinska razsodišča, se niti ne zmenijo za mestno občino in njene nasvete oziroma prošnje. Zrastli so ji črez glavo. Veliki mesarji celo ženejo manjše mesarje v stisko Koliko ti verižnikj zaslužijo sledi iz tega da Plačajo tVrdki Himmler za hladilnico tne« sečno horendno vsoto (baje 280.000 K). Da se tem razmeram pride v okom, zato se je naročilo odseku, naj vprašanje ponovno protičMer stav! tozadevne konkretne pred-|oge.' Sledila so še poročila raznih odsekov manjše Važnosti. Draginja raste tudi za famostane. Šolske sestre so zvišale gojenkam mesečni prispevek od 1200 na 1600 K, torej nad ,30 odstotkov že za februar. Gospodinje so deloma to storile že preje, deloma bodo pa •sedaj. Tako bode tudi študiranje postale izključno posest verižnikov in bogatinov samo radi draginje. Kaj pomaga, če je na papirju odpravljena šcining, če pa revnejši dijaki ne zmorejo za stanovanje in hrano! Kdo je temu kriv. K sporu med zdravniki Z ozirom na vest o sporu med primarijema mariborske bolnišnice dr. Černičem in docentom dr. Matkom, ki le izšla v nedeljski številki »Jugoslavije«, smo prejeli danes v pojasnilo zadeve nastopno poročilo: Spor med mariborskima zdravnikoma dr. Černičem in docentom dr. Matkom, ki traja že nekaj Časa, se je zadnje dni znatno poostril Ip zavzema Vedno vfečji obseg, ker posezajo v stvar (udi drugi zdravniki in je stopila Izza ozkega okvira bolnišnice že pred forum širše* javnosti. Prišlo je tako daleč, tja je dr. Černič otvoril v »Taboru« na precej nesimpatičen rtačin kampanjo proti’ svojemu stanovskemu tovarišu docentu dr. Matku, akoravno jd imel niti najmanj povoda za to. Guče se pa sedanja zadeva oko|( sledečega dejstva: Za časa belezni medtem umrlega dr. Ruprechta, ki je bil v oskrbi kirurgiškega oddelka javne bolnišnice, je bil poklican (c njegovi bojnjški postelji praktični zdravnik dr. Lavrič iz Rogaške Slatine, daslravno šef Internega oddelka iste bolnišnice doient dr. Matko ni bil odsoten iz Maribora ter piti po vodstvu bolnišnice, niti po primariju dr. Černiču samem ni bil o tem obveščen, vsjed česar tudi o kakem njegovem privoljenju za intervencijo zunanjega zdravnika ne more biti niti govora. Tembolj čudno se zdi (o postopdnje, ker je bil baje med boleznijo dr. Ruprechta vabljen neki drugi slovenski internist k njerttu na konzultacijo, ki pa jo je odklonil z utemeljitvijo, da ima Maribor itak internista. Vsekakor prevladuje mnenje, da se v slučaju dr. Ruprechta ni postopalo po običajih in formah, ki bi morale biti merodajne'za medsebdjpo občevanje med zdravniki, zlasti pa še med primariji iste bolnišnice. Ne Te da se to v slučaju dr. Ruprechta nj pvaže-valo, pač pa se je skušalo domačega, hišnega internista celo brisklrat! Tn ga na ta način oškodbvati v njegovem ugledu pred javnostjo, kar je bil brezdvomfm ponesrečen poizkus. Ves civilizirani svet se gotovo strinja v rnnenju, da naj bi ob bolniški postelji prenehali'osebni spori, katere j? obžalovati zlasti med tovariši-zdravniki, ki bf morali združiti vse svoje zdravniške sile v ohranitev dragocenega človeškega Življenja. Vsekakor se more psiliologična vrednost In utemeljenost osebnih bojeV primarija dr. Černiča v žiidtni meri presoditi tudi iz dejstva, da se ne nahaja le s svojim ožjim tovarišem docentom dr. Matkom v sporu, ampak s pretežno večino vseh slovenskih zdravnikov. Sapienti sat! S. Beda tud\ med železničarji neznosna. V delavnici južne železnice okrog 600 delavcev ne bode prejelo mesečne plače, ker 51 jo že porabili na predujmih. Pred prazniki so listi raztrobjll v sVct d J'3. mesečni plači železničarjem. Vse je hitelo po predujem za praznike. Sedaj pa ni ne 13., ne druge plače.«Tako delavstvo varajo in ga naravnost sami tirajo v bedo. Med delavstvom vre sicer, tiho in prikrito, a gorje, če izbruhne nevolja na dam Na merodajnih mestih se na to opozarja, a tam menda mislijo »ima jaš vremena«. Bivši kurat Franjo Tomšič ie umrl v nedeijo. Med vojno se je tudi on preselil A knnriko haggilntco v. Ularihac. B»«a »muc meseci je stopil v pokoj. Mož je iskal stanovanje blizu kake cerkve, u ga je jjubjl šele s svojo smrtjo’. >Striček Vanju* je upelial v naše gledališče »krizo« in jo vozi še naprej. Bogzna kolikokrat so ga že igrali pred napol praznimi prostori. Videli so, da ga občinstvo ne mara in vendar so ga dajali. V petek pa so doživeli vrhunec ž njim. K predstavi je prišlp samo dvoje ljudij — dva dečka. Seveda ga potem nišo igrali. 50 letnica, uredniku Pirca. Nccoj 8. t. m. praznuje novinar Franjo Pirc svojo petdesetletnico. Zvečer se ie zbralo večje število njegovih tovarišev pa čajanko v Narodnem domu, kjer sp skupaj obhajali pclstoletnico svojega stanovskega tovariša. Še vedno mladostno čilemu vitezu novinarskega peresa želimo tovariški: »Še na mnoga leta!« Nesreča. 25 letni premikač južne železnice Martin Fliess je danes zjutraj med premikanjem nekega tovornega vlaka padel pod vagen, čigar kolesje mu je zdrobilo desno roko in despo nego. jčazen tesa ie Fliess dobil tudi težke poškodbe na trebuhu, vsled česar so mu izstopila čreva. Voz rešilnega oddelka ga je prepeljal v javno bolnico. Malo upanja je, da bo poškodovanec ostal pri življenju. CeUe. Izobraževalno društvo »Bratstva« v Celju ponavlja v nedeljo 12. februarja ob 4. uri popoldne v mestnem gledališču narodno jgro s petjpm »Testament«. Med odmori svira tamburaški društveni zbor »Bratstva«. Vstopnice se dobe V predprodaji pri tvrdki Goričar in Leskošek ter na dan predstave pri blagajni. Ljudska vseučilišče v Celju. V ponde-ljek zvečer je predaval na našem ljudskem vseučilišču priljubljeni predavatelj gimnazijski profesor gosp. Josip Kožuh »o leto-štetiu in koledarju«. Predavanje jp vsebovalo sledeče (pčke: Ictoštetjg pri Judih in Rimljanih, krščansko erp, krščansko štetje po praznikih ali po Veliki poči, palje mohamedansko časoslovje. Končno je g. profesor razpravljal, kako bi se uredilo naše le-toštetje z ozirom na katoliško in pravoslavno IctoštetJe- Terpa je bjl zelo zanimiv in ga le gospod profesor z njemu lastno spretnostjo obdelal. Poslušalci so predavanju sledili ? zanimanjem in izrazili željo gosp. predavatelja kmalu zopet slišati. Koncert komornega kvarteta »Zlka« se bo vršil dne 15. febr. zvečer v mali dvorani hotela »Union«. Na sporedu so s'edeče točke: 1. Beethoven: kvartet v G-durp šh 2, op. 18; 2. Smetana: »Iz mojega življenja«; 3. a) Borodin: Nocturno, b) Dvorak: Humoreska; c) Dvorak: Valček št. 2. Vstopnice se pričnejo prodajati v predprodaji 12. febr. v trafiki gospe Kovač v Aleksandrovi ulici. Prijava avtomobilov, moto-, (ri- in bi-cikljcv. Vsled razglasa mestnega mhgistrata celjskega pa podlagi dopisa komande vojnega ekrožja Celje, moraja vsi lastnjki omenjenih vozil, stanujoči v območju mestne občine celjske ista prijaviti na mestnem magistratu, šoba št, 9 od 6. do 16. febr. med uradnimi urartii t. j. od 9. do 12. ure dopoldne. Vse nadaljne podrobnosti tega razglasa so razvidne v razglasu prj mestnem magistratu. Prcskrbovdnje polnih listov za Avstrijo izvršuje Julij Krajšek, za Kresijo 10, II, v Celju. ■ '• Precej snega je zopet vrglo minule dni pri nas. Tudi inlamo drugače zelo mrzlo vreme. - - - - - Primorje. Umrl je v Tolminu katehet na učiteljišču m meščanski šoli g. Fr. Kanduš. Huda burju je razsajala zadnje dni v Trstu, dosegla je hitrrst 90 km. Zaradi bur-je so ostale šole zaprte, trgi šo Mf prazni In tudi tramvaj ni vozil. Zapade! je tudi precejšen sneg Jer je Joplometer padel na 5 stopinj pod ničlo. Alnogo oseb je burja vrgla s tako silo na tla, da so si zlomili foke ali noge ter so jih prepeljali v bolnico. Zaprisega županov v Julijski Benečiji Vsajt novoizvoljeni župan mora priseči zvestobo italijanskemu kralju. Pri prisegi mora biti opasan z italijansko trikoloro, ng kateri je državni grb. Izpred sodJiča. Obsodba dolarskih princev. Včeraj popoldne je bila razglašena protj obtoženim spoljatorjem tdplarsjkili pisem ta-le spdba: Ernest Banovec 15 mesecev, Maks Jean 15 mesecev, Al. Acelin J7 mesecev, Maks Favetti 4 mesege, Mirko Prosen 5 mesecev, In Rudoll Klaitiplcr 4 mesece. Obtoženci Štefan Šaka, Rajko Hribar in Franc RapotCC 50 bili oproščeni. Obširneje poročilo o zaključku obravnave prinesemo jutri. Sokolstvo. Sokol II. naznapia svojemu članstvu, da so uradne tire odbornikov Vsak’ponedeljek, torek, četrtek in soboto od 7.—8. ure Zvečer v društveni sobi na realki (telovadnic;* na dvorišču). B-atje in sestre se poživljajo, 'da pridejo med temi urami čifn preje poravnat’ članarino, vplačat zletni prlspevbk in potrdit veljavnost Izkaznice. Sokol II. v Ljubljani je imel svoj X. redni občni zbor dne 2jj, jan. 4. I. ob precejšnji udeležbi Članstva. Iz poročil funkci- tmiarjev posnetnamo, da šteje društvo pritlično 500 članov in članic. Gmotni polo- žaj ni sijajen, vendar pa zadovoljiv. Redna telovadba vseli oddelkov sc j« vkljub neugodnim razmeram in vkljub temu, da le društvo med letom izgubilo načelnika, neprekinjeno in uspešno nadalievala skozi vse leto. Društvo se ie udeležilo v častnem številu vseh sokolskih prireditev in nastopov. ki so se v preteklem letu vršili V Ljubljani in okolici, ter pokrajinskega zleta v Osijeku. V lastni režiji je imelo letošnji župni zlet župe Ljubljana L, ki je v moralnem oziru krasno uspel: žal, da ie društvi* prinesel deficit. Mnogo je pripomogel k lp* pemu uspehu letošnjih prireditev glasbeni odsek društva s svojo številno ip že dohtO izvežbano godbo. Razun glasbenega odsft? ka jma društvo še gradbeni odsek; ta T# prevzel nalogo Društva za zgradbo sokolskega doma Spkolu IL, katero se bo leto* v zipislu saveznili predpisov razpustijo, pa je v kratkih letih svojega obstanka (olik# storilo, da se danes lahko reče, da le Sp? kolu II stavba lastnega doma v dogledni bodočnosti zagotovljena. Novoizvql]epi pd« bor se je tako-Ie konstituiral: Starosta iu Oton Fettich, I. podstarosta dr. Milan Su? bic, II. podst. Marija prof. Sičeva, pačelnlK Albin Smole, načelnica Mici Varogova, tajnika Vladimir Kuščer in Pavle Kalan, hla-gajnik Aleksapder Valjavec, matrikar Anton Vidmar, gospodar Matija Pogačnik, predsednik izobraževalnega odseka dr. Rudolf Mole; odborniki: Milko Krapež, Janko Blagajne, Ivanka Urbančlčeva in Marij* Puhova; namestniki: Rudolf Železnik, Mf? roslav Ambrožič, Olga Gillichpva in Anie* Bambičeva. Sokcl IT. naznani*, da se vrši društvena telovadba po sledečem itrnlku: A) Moški oddelki: dečki (do 14 letal: ponedeljek in četrtek K6—TT7 ure; naraščaj (qd !# do 18 let) ponedeljek in četrtek H7—Y>\ ure: starejši člani: torek in sobota K7--T48; redna članska telovadba: torek, Četrtpk, sobota H8—10 ure; vsi moški oddelki V telovadnici na realki. B) Ženski oddelki: dekliče (do 14 leta) sreda 5—7 pr?: PStčK 5—6 ure; naraščaj (od 14 do 18 leta): Pd-pedeliek 'A6—L>8 ure, petek 6—^8 ute; članice: ponedeljek 8— J410 (na realki) v petek 8— K-10; ysl ženski pddeikl, IzvzemH članice v ponedeljkih, v telpvadnicl M Prulah. *V'.—..........„ j'1. . .f Speri in turistika, Smrška tekma v BohlpJu, ki s? V|ril y nedeljo 12. t. m. se bo vogil*. za prvenstvo nedeljo 12. t. m., se bo vozil* z* prvenstvo Daljava bo znašala 7 km. Razpis, objav* Ijen v Športu, se spremeni v toliko, d« tekmujejo kot jiipijoril vsi oni. ki d9 šedai še n:so tekmovali v smuških tekmah, ostali pa tekmujejo kpt senljorji. Prijave Je nasloviti na Športno žvezo ali Žimsko-sportftI odsek Bo)iinj. Sankaška tekma za prvenstvo Jugoslavije. ki se je morala vsled Izostajanja hrVatskih in srbskih športnikov v nedeljo 5. t. m. odpovedati, se preloži na nedeljo 19. t. m. ter se vrši istočasno s sujuško skakalno tekmo v Bohinju. Propagandno smuško tekmo priredi Športna Zveza v prihodnjih dneh v Ljubljani. Tekmovalo se bo v »Vojaškem patruljnem teku na smučeh« n* daljavo 3 km preko Rožnika. Ker sb vs* nedelje zasedene s smučkmi tekmami v Bohinju se bo vršil* tekma med tednom popoldne. (Trajanj* največ 1 in pol ure). Vsi oni, ki bi se hoteli udeležiti tekmej naj se prijavijo v svrho sestave programa Športni Zvezi, Narodni dom. IV. smučarski Izlet letošnjega smučarskega tečaj* je bo vršil v nedejjo dne 12. t. m. jn sjcer v Bohinj. Pdhod z vgčgrpjrg sobotnim vlakom ali nedeljskim jutranjim vlakom. Nadaijna pojasnila v nedeljo dopoldan po prihodu jutranjega jnedeljskega vlaka v hotelu »Markež«. Društvene vesti. Dramatični odsek Izobraževalnega društva »Bratstva« Ima v soboto ob 8. url zvečer vajo za igro »Skolski nadzornik«. Vsf člani vabljeni. : Danes zvečer sp vrši v mestni sejni dvorani ob 7. url Zvečcb redni letni občni zbor »Grerpija trgovcev v Ljubljani«; P. n. prtetnike plesnih vaj bančnega uradnlštva obveščamo, da se vrši plesna vaja v petek dne 10. L m. Odbor. in Orkestralno društvo Glasbene Matice pastopi po daljšem odmoru v ponedeljek 13. L m. 's svojim IV. sinfoničnim koncertom. Po Caikovskiin, Beethovnu In Liszta si je Jzbralo to pot društvo veliko fant*-stično sinfonijo Hektorja Berlioza, grandl-jozno delo za veliki orkester, ki je vsled svoje elementarne sile, * katero deluje n* poslušalca, stalno na programu svetovnih slmrnltnih koncertov. Sjpfonij* potrehpj^ velik aparat (dve harfi ali harfo In klavir, štiri fagote, Štiri ravke itd.): Berlioz san* predpisuje'v godalih haiinanj po 15 prvih In drugih vijofin, 10 viol,.11 čel in 9 kontrabasov. Kje dobiti tako impozanten orkester? Orkestralno društvo se ni strašilo stroškov in je zbralo v svojim ofkestru za to sinfenijo 82 godbenikov — orkester, s kakršnim se morejo ponašati le največl* mest*. D deju samum prinašamo poselmp razlago. Sinfopijo je študiralo orkestralno društvo od začptk3 lotošnie sezije in jo bo soditi po gjavnjh skušnjah prineslo v popolni obliki, kakor le redko čaje.' Od občinstva pričakujemo, da bo znalo ceniti neumoren (rud in požrtvovalnost društva ter napolnilo unionsko dvorano na dan koncerta do zadnjega kotička. ■ Vremensko poročilo. Ljubljana, dne 8« februarja 1922. Kaj lira Tlalfiralia Tomi zraka c Veler || Oblalnosl 0-10 |i Padavine nun Ljubljana T ^7400 — 86 sev. vzh obl — 14 741 2 — 60 ing- zap. - 1 ■ — 21 741-9 - 63 sev. vzit. tt . Zagreb 7 769-3 — 90 it 40 Beograd 7 7676 — 100 sev. zap. sneg | 8 0 Dunaj 7 7693 — 90 sev. vzh. ob|. . 40 Innsbruck 7 7639 — 80 n 40 Prnlia 7 — — — — Opomba : V L jubl;aht bai 'onieter viš ji, teinperal ura višja« & ndsira iii strote nar. ssMrfs išoiača Ivana Kramarja so poslali prispevka sledeči gg. in društva: JSS. 4000 K; Sokol Brežice 1050 K; Po 'erjcništvo za socijaino skyb Ljubljana 4000 K; Sokol Trbovlje 1404 K; Brišnik C., Ljubljana, nabrala 13.185 K; Jadranska banka, uradniki, Ljubljana 1000 K; Govazd, Ljubljana 1000 Iv; Kvartet Primorje na zletu v Črnomlju 1207 K; »Menza«, Ljubljana 1620 K; Kreditna banka, Ljubljana 1000 K; Sokol Železniki 700 K; Smiljanič, Rada-tovič 1074 K; Jeras 80 K; Vode, Rudnik 20 K; Stupar, Metlika 60 K; Miško--vič, Zagreb 100 K; Hrovat, Jesenice 40 K; Dr, Cešarkova, Mokronog 40 K; Rolirman, Ljubljana 400 K; Bernot, Ormož, nabral 132 K; Kravos, Maribor 200K; Matko, Novomesto, nabral 240 K; dr. Leskovar, Dol. Lendava 100 K; Hrašovec, Gospič 40 K; Sokol Toplice 500 K; Bernot, Ormož 80 K; dr. Slaj-mar, Ljubljana 100 K; Sokol Gradac 415 K; Mudrovič, N. Vinodol 100 K; Neimenovan, Ljutomer 200 K; Tomšič, Trebnje 40 K; Kobe, Ljubljana 40 K; Ploj, Maribor 400 K: VVelssj Črnomelj nabral 160 K; Davidovič, Zagreb 100 K; neimenovan 400 K; Vurdelja, Zagreb 600 K; Hiršl, Ivaničgrad 60 K; Zernlak, Frankolovo 20 K; Ormož, okr. posojilnica 200 K: Ravnikar, Ljubljana 40 K; Jankovič, Sombor 20 K; Dunda, Zagreb 80 K; Gakšič, Sid 120 K; Oreško-vič, Gradec 60 K; Bugdumovič, Bakra c 20 K; dr. Lokar, Ljubljana 524 K; Blažek, Varaždin 60 K; Župni urad Draškovec 40 K; JDS somišljeniki v gostilni Strguic, Ljubljana 800 K; udov-ci v isti gostilni ICO K; na fantovščini pri Krakerju 400 K; Tene Spreicer, Črnomelj, nabral 411 K; S eri tiger, Zagreb 100 K; Tintar, Crnac 100 K; dr. Javtela, Ptuj 100 K; Detela in dr. Jenko 200 K; Tuhinjski, Šmartno 40 K; Merhan, Prigorica 320 K; Arko, Zagreb 400 K; inž. Endlicher 40 K; Mi-lavc Ant. 60 K; dr. Idovcc, Radovljica 20 K; F. E., Tržič ICO K: Kolmska tovarna, Ljubljana 100 K: Postaiena-čelnik, Maribor 141.40 K; Pošta, Kranj 224 K; Papež, Ljubljana 500 K; Šibenik, Ljubljana 100 K; Zois, Logatec 244 K; Cešnik, Ljubljana ICO K; Glascr, Ruše 100 K; JaL . Grosuplje 70 K; Jenko, Škofja Loku loO K; 'iombach, Št. Vid 100 K; Lavrič, Novomesto 400 K; Fux, tar, Kremesec, Metlika 60 K: Rakovo, Ljubljana 600 K; neimenovana, Ljubljana 400 K; Vršič 2C0 K; dr. VVeiss, Ivanec -10 K; Sbil, Mokronog 40 K; Štrukelj, Dolenja vas 40 K; Hra-šovec, Gospič 140 K; Novska, sestra Slovenka 20 K; Sokol Vinica 316 K; Krisper, otroci, Črnomelj 300 K; Ravnikar, Ljubljana 40 K; Jesih, Trbovlje 704 K; Lavrič, Sv. Vid 100 K; Blaže-vič, Krško 400 K; FIož, Beograd 100 K; Učenci in učenke St. Peter v Sav. dolini 160 K; Ferdcrber, Črnomelj 100 K; Dichl, Celje 200 K; Petelin, Ptuj 44 K; K. in R. Ježek, Maribor 400 K; Ušla-kar, Sevnica 120 K; Zidar, Ljubljana 400 K; Podgornik, nabral med os'objem pošt. ravnateljstva, Ljubljana 520 K; stalno omizje gostilne pri Mačku, Ljubljana -123.10 K; Udovič, Škerl, Prešern 120 I<; Dolničar, nabral 4C8 K; Golob, Ljubljana 400 K; Centrala vnovčeval-nice, Ljubljana 4C0 K; Ga. Jera, Iška vas 40 K; Ljubi j. kmet. strokov, na fantov. Prijatelja pri Roži 280 K; Krašovec, Milanov vrh 80 K; Treppe, Bre-zica 400 K; Tomažič, Bakar 100 K; Skupaj 50.236.50; že objavljeno v časopisih 5634 K, vsega skupaj 55.870.50 IC. Nadalje so še darovali g. dr. Simon Dolar, Kranj 10 srebrnih kron, tvrdka Sclnvab in Bizjak, Ljubljana, blago v vrednosti 4800 K in gospodična Brišnik Cilke v Ljubljani dva poštna paketa različnega blaga nabranega v Ljubljani. — Denar je naložen v mestni hranilnici v Črnomlju, katerega udova po potrebi dviguje. Blago se je pa udovi izročilo. »Sokolsko društvo Črnomelj«. Pripore čarno Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice in rta tekoči račun obrestuje po 4 in pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom pa,po dogovoru. K. ČFIPEK: K UL M® KOLEKTIVNA DRAMA • :: PRAVKAR IZŠLA :: 0 Dobi se v upravi ..Jugoslavije" odnosno v »Zvezni tiskarni" :: ter po vseh knjigarnah :: CENA BROŠIR. 7 DIN. Nov®Z HovcZ Helena. Povest Marije Kmetove. Cena vezani knjižici 28 K, Broširani 24 K. Naroči se: Zvezna knjigarna Ljubljana, Marijin trg štev. 8. Proda sc: OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen se proda. Kie, pove podružnica »Jugoslavije« v Mariboru. 232 PRODA SE Gostilna s pekarijo, oziroma mesarija In zemljišče. , . Posestvo 34 oralov z velikim inventarjem Posestvo SO oralov. Trgovske in stanovanjske hiše, vile. Pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. NEKAJ OPRAVE Pred igriščem št. 1, k nadstr. levo, 227 ZEMLJIŠČE obstoječe od 8—10 oralov zemlje med Zi-danbnmostum in Hrastnikom. Naslov v upravi. 229 PRODA SE radi vojnih razmer oprava iz mahagonijevega lesa z brušenimi stekli in zrcali za dve spalni in dve sprejemni sobi. Na ogled pri Pogačniku, posestniku in trgovcu V Podnartu. 207 POSESTVO v okolici Maribora 25 minut iz mesta, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, vi-ničarije, 12 oralov travnika, 1 in pol orala vinograda, 3 in pol orala njiv, okoli 500 sadnih dreves, 35 polovnjakov porode. 10 polovnjakov sadjevca, 2 polovniaka vina, par konjev, živine in ostalih pritiklin. Krasna lega za vinograd. Cena 300.000 Din. Naslov v upravi 234 Službe: STAVBNI DELOVODJA želi premenitl službo. Zmožen je voditi vodne zgradbe, zgradbe iz železobetona in visokih stavb. Vstop po dogovoru. Naslov v upravi. 212 MESTO POTNIKA išče bivši trgovec pri kakem večjem podjetju v Jugoslaviji. Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod »Agilen« 213. Sprejme se tudi pisarniško delo na dom. 213 KNJIGOVODJO ali KNJIGOVODKiNJO zmožna bilance ter vseh pisarniških del se sprejme. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravo »Jugoslavije« pod »Dobra moč«. 219 HLAPCA H KONJEAl sprejmem. Prednost imajo oni, ki so že služili pri konjenici. Hrana v hiši. Ponudbe na J. Bonač, Ljubljana, Čopova ul. 16. VAJENEC s primerno šolsko naobrazbo se sprejme, fotografski atelje Kunc Franc, Ljubljana, VVolfova ulica 6. 225 IŠČE SE mlad, neoženjen vrtnar, zmožen slovenskega in nemškega jezika. Plača po dogovoru; hrana in stanovanje v hiši. Naslov pri podružnici »Jugoslavije« v Mariboru. 231 GOSPODIČNA išče za popoldan službo v pisarni v Mariboru; vešča nemškega in slovenskega jezika ter strojepisja. Ponudbe na podružnico »Jugoslavije« v Mariboru. 230 STROJNIKA ZA LOKOMOB1LO iščem. Prednost imajo oni, ki s« razumel# kot šoferji pri tovornem a vi«. Hrana IB stanovanje p-esto. PciuJbe na V. Jamnik, umetni tnl-n, Meža ob D: avl. 237 PRODAJALKA za trgovino v Ljubljani sc sprejme. Reflek-tiram samo na starejšo, samostojno moč. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj ali po dogovoru. Obenem se sprejme tudi knjigovodja ali knjigovodkinja za nekaj ur na teden. Ponudbe na Anton Maver, hotel Vega, Ljubljana 7. 236 VRTNAR rodom Čeh, star 29 let, oženjen, brez otrok, išče samostojno, traino mesto. Dobro Iz-vežban v gojenju cvetja in sadja. Razume tudi čebelorejo, vinogradništvo in gospodarstvo. Več let služboval v Franciji in na Nemškem. Govori češko, hrvaško, nemško in francosko. Nastop po degovru. C. ponudbe z navedbo plače prosim na naslov T. Pauiik, Tuškanec 16 c, Zagreb. 235 ALOMA COMPANY onončna in reklamna družba v Llubljani, Kongresni trg 3, sprejme za takojšni nasrop več agilnih in vestnih akviziterjev pod zelo ugodnimi pog ji. Nastop takoj. - 239 Razno: MESEČNA SOBA s posebnim vhodom se takoj zamenja za drugo. Ponudbe pod »Soba« poštno ležeče, Ljubljana 1. 226 KDO izmed 1 jubljančanov bi mi mogel oddati primeren lokal za nadrobno prodajo rezanih drv v sredini Ljubljane. Ponudbe pod naslov »Nadrobna prodaja« na upravo »Jugoslavije«. 223 Zenitne ponudbe: GOSPODIČNA želi v svrlio korespondence znanja z boljšim' gospodom. Dopise se prosi pod »Ta svet 238« na upravništvo lista. 238 [Mi lija J&k roi. paroitm Ježica, 8. feiimarja 1922 : 5 s : Naznanila Glavni zaslon banke „Slavije'' naznanja cenjemu občinstvu, Ja se nahaja pisarna od L februarja 1022 v SLOVENSKI ULICI It. 36 v MARIBORU čez dvorišče I. nadstr. pri stranki Siranko ter se uraduje vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne. Po dpi sani se cenjenemu občinstvu priporoča, da se zavarujejo proti požaru, vlomski tatvini in življenju edino-le pri domačem zanesljivem slovanskem zavodu. 2 odličnim spoštovanjem Ivan V?,ras. 9 naiirap zmmess&s <&awwssss maasaaam^sjmi^ UU SEJANA Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika za'oga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pneumalike. Slavno zastopstvo polnogu-miiastih obročev iz tovarne „WALTBR MARTINY“. Na razpolago je hydraulična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. Centrala; Ljubljana, Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 588. Brzojavi: Kuštrin Ljubljana. Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. Telefon štev. 470. Maribor, Jurčičeva ulica štev. 9. Telefon štev. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica 3. : i n n Sprejemam lisičje in druge kože v barvo; stroj in i popolno izdelavo moderniziramo kožuhovin izvršujem točno §j gj in po najnižjih cenah. Kupujem vsakovrstne divje kože po | S naj višjih dnevnih cenah. P. SEfIKO, krznar i Glince 230. § lllilllllllllllllllllllllllll!llll!llllllllllll!llinillll!l!llinitl!lllllll!lin)llllllllllllll!llllll!lllllll1llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllitlllll!IIIIIIIIINIIII!lllllllllllllliii Zalile !s@Ie po najvišjih cenah kupuje tovarna klobukov „Šešir“, d. d. v Škofji Loki. KORANIT asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obiozenje zidov. 1 o varna v Karlovcu (ih vatska) glavno zastopstvo za Slovenijo: Frasi M@iewaur ^o$te p, ZSrovnSca« Ci®r©i*l£lt©. Stavbediki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju Zahtevajte olerte. m K! m s« us K Mi g ta m m m m a SJ tli :» ft, » celo letna dobava v letu 1922 se kupi vsako množino. Obvezne ponudbe do 18. februarja 1922 z navedbo dobavnega časa je poslati do 12. februarja 1922 na „Po4ni predal 151“ gl. pošta Ljubljana. raverze 6 komadov po 8‘40 m 4 komade po 12 m Profil 28 cm nerabljene prodaja takoj. FoJtni predel W, Ljubljana. za takoj oz. za 15 februar. Po možnosti z električno razsvetljavo in posebnim vhorlom v sredini mesta. Ponudbe pod ,,Meblovani sobi" na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trsr 3. živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št. 8. Mnogo časa in denarja si prihranite ako takoj naročite kotno raCunarfco. »Ekspres" je zakonito zavarovana ie napnodernejša in najboljša računska tabela za množenje in delenje »Ekspres" je zakonito zavarovana tabela ter stane s poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din. Naroča se pri ZVEZNI TISKARNI V UUBUANI. Z1TEMA spretnega, poštenega in zanesljivega sprejme uprava „3iagos!aviie“. Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki razpisuje službo tajnika Ponudbe, z navedbo dosedanje uporabe in zahtevka plače naj se vpošljejo na naslov zavoda najkasneje do 15 februarja 1922. za 8 do 10 litr. na minuto IIlil ter dvigalo (Krahnwinde) z dvojno prestavo. Ponudbe na upravništvo Jugoslavije pod nRudniku. CSnHHBUtflHnHaHBDi TRIBUNA tamraa iltoStlts in otrothili najitte Nalceneiša dvokolesa In otroSkl vozički raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvoko'esa in otroški vor.ičkl v polno prenovo, emajlranje z ognjem In ponlklanje. LJUBLJANA, karlovška cesta itev. 4. Q © © SEIESS © povečane po vsaki sliki, črne, rjave in v barvah, društvene skupine, legitima-pije za železničarje izvršuje najfineje po zmernih cenah. 111“ »* i II 100. Eipiepii Zueza, Ljubljana |@ p?@Ie8a isSavno zastopstvo 80% kemično čiste kisove kisline od tvrdke S. H. Gutmann, Belišče, za celo Slovenijo izvz. Maribor in okolico. Sedanja cena K 95‘— za kg, pri večjem odjemu znaten popust. . s# K a pital: 20,000.000 kron. 1 Lfesna sbuprnst s Hroatslio Esjamptno bauba in Stiski) banhp v Denarne vloge. Nakup in prodaja: Rezerve okrog 6,000.000kron. ia3i'Cl311. Ljubljana, Selenburgova uliefa št. 1. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. efektov, deviz, valut. Eskompt menic, terjatev, faktur. Akreditivi. Borza. Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«, Tiska »Zvezna. tiskarna« v LluhU«*’*