♦ /vertan GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXVIII ŠTEVILKA APRIL 1986 4 Težko je pisati o originalnih trenutkih Verige vsak mesec ker se stvari dobesedno ponavljajo. Pa ne, da bi šlo izključno za našo nezmožnost stvari hitreje premikati ali spreminjati ali za nezmožnost zaznavanja dogodkov s strani piscev v tem časopisu. Gre tudi za zahtevnost problemov nasploh, povezanih še s splošno inertnostjo podjetja in vsega okolja. Če konkretno pogledamo osebne dohodke, lahko sicer ugotovimo, da je stanje napeto, vendar je v bistvu že najmanj dve leti podobno. Sistem osebnih dohodkov s svojimi razmerji, pravili za ugotavljanje delovne uspešnosti itd. je v podrejenem položaju s problemom pravočasnega porasta celotnih sredstev za OD, ki mu niti ne moremo reči politika osebnih dohodkov. Težave nastopijo v primeru, da se omenjeni trend zamuja, to pa je tudi vse. Eventuelni realni porast je slučajen, neplaniran in majhen, tako da globalno gledano ni ničesar novega. To seveda v ničemer ne more biti spodbudno, saj je ponovni dokaz neverjetne vztrajnosti celega sistema v podjetju kot v okolju. Vse kaže, da tudi letošnji kongresi ne bodo iznašli česa bistvenega, posedice so pa tako ai tako že na vsakem koncu očitne in ni nobene potrebe, da bi jih kongresi ponovno odkrivali. Poslovni rezultati prvega trimesečja so kronično slabši od preostalega leta, kar pomeni, da bodo tudi naslednje leto, čeprav vzroki niso izključno objektivni: nepoznani pogoji poslovanja, devizni sistem, kreditni sistem, obresti itd. Tu se zopet postavi logično vprašanje: ali ni toka dogodkov v ničemer možno spremeniti ali pa je zakon vztrajnosti zopet močnejši. Takemu stanju je navsezadnje podvržen tudi 1. maj. Povsem odveč bi se bilo spuščati v pisanje, kako je ta praznik nastal, kako se je razvijal, kaj je za koga pomenil. Morda bi si vsi lahko zastavili le vprašanja, koliko nam sedaj pome ★ ni več kot vsakršni drugi prosti dnevi. Toda o vsem tem je bilo že ničkoliko napisanega, je tudi v letošnjem letu in zanesljivo bo v prihodnjih letih, zato se je v ta voz pouadrja-nja preteklih uspehov (manj neuspehov) in pomanjkanja kritičnosti nesmiselno spuščati. Kljub temu pa ni razloga, da vsem delavcem Verige in bralcem časopisa ne bi zaželel prijetnih praznikov. Primer, ki je drugačen, je očitno postopek organizacijskih sprememb. Tu je stanje ravno obrnjeno. Uradno je že kar precej časa znano, da se spremembe pripravljajo, napovedane pa so bile že pred petimi leti. Po vzorcu ostalega dogajanja v tovarni in širši družbi (revolucija se nenehno nadaljuje) ni bila ta zadeva formalno (da je namreč res dobro, da se nekaj spremeni) skoraj nikoli sporna, pa vendarle so bili mnogi ob konkretnih predlogih in zlasti redki ponovno presenečeni. Med njimi tudi Franček, naš novi dopisnik, ki v spremembah tozdiranja vidi manipulacijo ali že skoraj-kontrar evolucijo (njegov članek berite kot alternativni uvodnik). Skoda, ker v sedanjih spremembah ne vidi ravno tistega, kar sam razmišlja: razvijanje pred 12 leti zastavljene organizacije. Ni razumljivo, kako si sicer zamišlja razvijanje. Spontanega namreč ni. Očitno je torej, da se je proces premagovanja inercije šele začel. Do kod je prišel, se bo videlo na referendumu v maju. Javne razprave so bile bolj izčrpne kot običajno, zato bi morale biti skupaj z drugimi oblikami informacij zadostna osnova za odločanje. Morda še to: predpostavljeni pozitivni odločitvi se priprave nadaljujejo v smeri čimprejšnje realizacije tistega, kar je predlagano. Izvoliti bo treba nove organe upravljanja, vršilce dolžnosti poslovnih organov in pripraviti proizvodnjo ter pripravo proizvodnje po novih proizvodnih enotah. To bo zahtevno delo, ki pa ne sme ostati na pol poti. Miloš Janša *************************************************> ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ čV6em detaacem in h talcem QPetige ce&titama za ptaznik! * * * * * * * * * * * * * * * * * * * Proizvodni rezultati v prvem kvartalu in proizvodnja v marcu if************************************************* V prvem kvartalu smo dosegli naslednje proizvodne rezultate, izraženo količinsko : proizvedenih je bilo skupno 5542 ton izdelkov, od tega je eksterne proizvodnje 3100 ton, interne pa 2442 ton. Esterna proizvodnja predstavlja količinsko 56 odst. skupne proizvodnje. V primerjavi s planom je bila skupna količinska proizvodnja za 6 odst. nižja, eksterna proizvodnja je nižja za 11 odst., interna proizvodnja pa je za 2 odst. višja od planirane. Med posameznimi temeljnimi organizacijami je plan eksterne količinske proizvodnje presegla le Kovačnica. Plan interne proizvodnje sta količinsko presegli Verigama in Sidrne verige. Plan skupne količinske proizvodnje pa v letošnjem prvem kvartalu ni bil dosežen v nobeni temeljni organizaciji, višja. Glede na enako obdobje lani je bila skupna proizvodnja nižja samo v Vijakarni, ostali na v vseh TOZD-ih, razen v eksterna nižja za 4 odst., interna proizvodnja pa za 8 odst. Glede na enko obdobje lani je bila skupna proizvodnja nižja samo v Vijakarni, ostali TOZD-i pa so dosegli višjo proizvodnjo kot v prvem kvartalu 1985. Višjo eksterno proizvodnjo sta dosegli Sidrne verige in Kovačnica, interna proizvodnja pa je v vseh TOZD-ih višja kot v enakem obdobju lani. Vrednostno pa smo dosegli naslednje rezultate : skupna proizvodnja za delovno organizacijo je bila dosežena v vi- Proizvodnja I—III/86 šini 3,819.897 tisoč din, brez upoštevanja dopolnilnega programa v TOZD TIO pa je znašala 3,769.032 tisoč din. Eksterna vrednostna proizvodnja predstavlja 70 odst. proizvodnje. Vrednostno je plan skupne proizvodnje dosežen v višini 95 odst. Eksterna proiz- Nadaljuje se na 2. strani plan =' 100 TOZD v din v kg eksterna interna skupaj eksterna interna skupaj vijakama 92 82 92 79 80 verigama 103 98 103 93 310 98 sidrne verige 92 119 105 85 102 96 kovačnica 90 60 85 102 62 95 orodjarna 582 89 96 — — — vzdrževanje — 91 92 — — — TIO (osn + dop. progr). 78 52 78 _ _ _ TIO (brez dop. progr.) 73 52 73 — — — DO Veriga 93 102 95 89 102 94 DO Veriga (TIO brez dop. progr.) 92 102 95 Nadaljevanje s 1. strani vodnja je za 7 odst. nižja od planirane oz. za 8 odst. brez upoštevanja dopolnilnega programa v TOZD TIO. Interna proizvodnja je za 2 odst. nad planirano. Med posameznimi temeljnimi organizacijami sta plan eksterne proizvodnje presegli Verigama in Orodjarna, plan interne proizvodnje so presegle samo Sidrne verige. Skupni proizvodni plan sta vrednostno presegli Verigama in Sidrne verige. Količinsko in vrednostno je doseganje plana po TOZD-ih in trgih, izraženo v indeksih, razvidno iz naslednje tabele: Za proizvodnjo v marcu pa velja naslednje: Proizvedli smo skupno 1937 ton izdelkov, kar je 1 odst. manj od planiranih količin. Eksterne proizvodnje je bilo 1081 ton oz. 7 odst. manj od planiranih količin, predstavlja pa 56 odst. skupne količinske proizvodnje. Interna proizvodnja je za 8 odst. višja od planirane. Med posameznimi te- meljnimi organizacijami sta plan eksterne proizvodnje presegli Vijakarna in Kovačnica, plana interne proizvodnje ni dosegla Kovačnica, plan skupne količinske proizvodnje pa ni bil dosežen samo v Sidrnih verigah. Vrednostno je bila dosežena skupna proizvodnja v višini 1,380.858 tisoč din oziroma 3 odst. več kot je bilo planirano, brez upoštevanja dopolnilnega programa v TIO pa v višini 1,366.160 tisoč din. Eksterna proizvodnja je bila za 3 odst. nižja od planirane, interna pa je za 20 odst. nad planirano. Plan eksterne proizvodnje sta presegli samo Vijakarna in Verigama. Planirana interna proizvodnja je presežena v vseh TOZD-ih- razen v Kovačnici in v TIO, prav tako skupna vrednostna proizvodnja. , V Vijakarni je pril proizvodni plan v kg dosežen 102 odst., v komadih pa 82 odst. Plan v komadih ni dosežen zaradi pomanjkanja naročil pri zakovicah, predvsem pri za- kovicah IKL. Odprema je dosežena skoraj 100 odstotno. Verigama je v marcu presegla vrednostni proizvodni plan, količinsko pa ni dosežena proizvodnja na eksternem trgu. Plan ni dosežen pri strojno varjenih verigah 0 9 do 11 mm, ker je bilo več proizvodnje za interni trg, pri vi-sokoodpomih verigah 0 4,6 do 8,9 mm zaradi velikega popravila strojev, pri snežnih verigah za osebna vozila pa plan ni bil dosežen zaradi pomanjkanja delovne sile. Odprema je za 5 odst. nad planirano. V sidrnih verigah je bil ko- žen le plan interne proizvodnje, eksterna pa je dosežena le v višini 77 odst. Plan ni dosežen pri topo var j enih verigah 0 13—26 mm zaradi pomanjkanja naročil, pri odgorevno varjenih verigah nad 0 37 mm pa zaradi večje proizvodnje drobnih dimenzij. Odprema je dosežena v višini 121 odst. Kovačnica vrednostnega plana ni dosegla, presežen pa je količinski plan eksterne in skupne proizvodnje. Odprema je za 18 odst. višja od planirane. Orodjarna in Vzdrževanje sta presegla vrednostni proiz- V TOZD TIO je proizvodni plan osnovnega programa vrednostno dosežen 94 odst. Plan ni dosežen zaradi pomanjkanja naročil predvsem pri pnevmatskih razvodnikih NV 4, NV 6 mehanski, pri udarnih cilindrih, pnevmatskih razvodnikih NV 15 el. in pretočnih ventilih pa zaradi pomanjkanja kapacitet. Odprema osnovnega programa je dosežena v višini 84 odst., skupaj z dopolnilnim programom pa v višini 93 odst. Vrednosti in količinski podatki o proizvodnji po TOZD so prikazani v naslednjih ta- ličinsko in vrednostno prese- vodni plan. belah: Količinska proizvodnja za marec 1986 v tonah TOZD Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja plan dosežena indeks plan dosežena indeks plan dosežena indeks vijakarna 271 277 102 6 271 283 104 verigama 391 373 95 9 50 556 400 423 106 sidrne verige 326 251 77 751 766 102 1077 1017 94 kovačnica 175 181 103 35 33 94 210 214 102 DO VERIGA 1163 1082 93 795 856 108 1958 1937 99 Vrednostna proizvodnja za marec 1986 v 000 din TOZD Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja plan dosežena indeks plan dosežena indeks plan ( dosežena indeks vijakarna 172,550 206.332 120 4.667 5.980 128 177.217 212.312 120 verigama 237.748 256.225 108 21.948 39.229 179 259.696 295.454 114 sidrne verige 210.100 161.165 77 199.881 248.064 124 409.981 409.229 100 kovačnica 196.182 171.396 87 36.588 27.093 74 232.770 198.489 85 orodjarna 697 358 51 47.372 53.006 112 48.069 53.364 111 vzdrževanje — 397 — 61.215 73.937 121 61.215 74.334 121 TIO (osn. + dop. progr.) 143.535 136.706 95 2.250 970 43 145.785 137.676 94 TIO (osn. progr.) 129.369 122.008 94 2.250 970 43 131.619 122.978 93 DO VERIGA 960.812 932.579 97 373.921 448.279 120 1,334.733 1,380.858 103 DO VERIGA (TIO brez dop. progr.) 946.646 917.881 97 373.921 448.279 120 1,320.567 1,366.160 103 Visoko produktivno in ustvarjalno delo kot socialistična vrednota Nekaj časa že traja pri nas zapletena družbeno ekonomska situacija, ki je postala v svoji osnovi temeljit razlog za določene spremembe, ki naj bi se odrazile predvsem v načinu mišljenja in še bolj v načinu dela. Ob tem ko se kar močno prepletajo problemi, ki so ekonomske narave, z nekaterimi žgočimi družbenimi problemi v naši večnacionalni skupnosti narodov in narodnosti, ki se nahajajo na opazno različnih stopnjah predvsem materialnega razvoja, je dokaj na mestu trditev in ocena, da mora v tem trenutku predvsem ZK kot avantgarda delavskega razreda pokazati pot in način, kako iz nastalih težav. Mislim, da so načini dela in metode, ki jih vodi in uporablja CK ZKS v svojem bistvu prava pot, kako postopoma spreminjati razmere na bolje. Odkrita ne zgolj politična, temveč predvsem strokovna presoja problemov ob nedvoumno izraženi akciji »opiranja na lastne sile«, ki jo lahko označimo kot edino alternativo, je način, kako prebuditi tudi tiste, ki še čakajo na recepte in navodila od zgoraj in od drugod. Glede na vrsto teoretičnih podlog in prispevkov, smo si danes vsaj v naši ožji skupnosti dokaj enotni v oceni, kakšne so sprejemljive in prave poti našega nadaljnega razvoja. Kar veliko je že teoretičnih odgovorov na vprašanja KAJ, KAKO in S CIM. Analize stanja in konkretni načrti dela, tu mislim planske dokumente, nakazujejo odgovore tudi v tej smeri, vendar nas vseeno skrbi zaradi velikih nedorečenosti in zapletov, ki jih imamo na področju oblikovanja ustreznih mehanizmov za spodbujanje in spro-vajanje ekonomske politike, kako se bo vse načrtovano uresničevalo. Močno administriranje v naši družbi, ki je lahko posledica slabše sposobnosti in pripravljenosti za operativno dogovarjanje o ključnih vprašanjih, postaja najresnejši problem, ki bo močno zavrl delovanje ekonomskih zakonitosti in s tem izničil efekte, ki bi jih doseglo resnično svobodno združeno delo, tako kot smo si ga v naših temeljnih opredelitvah pravilno izbrali kot na-daljno usmeritev. Miselnost, da se stalno ukvarjamo samo s problematičnimi, pri čemer zanemarjamo propulzivne in nadpovprečno sposobne, se bo morala spremeniti v tem smislu, da bomo skupaj zvišali naš skupni nivo, s pomočjo sposobnejših vsi seveda tudi na račun žrtev določenih skupin proizvajalcev, pri čemer je vprašanje koliko je izraz žrtev na mestu, ob visoki solidarnosti, ki je kohezijska plat družbe. S takim pristopom bi omogočili dejansko motivacijo in stimulacijo za opravljeno delo in s tem funkcioniranje potenciala, ki žene dalje. Spomnimo se še ocen, ki smo jih pogostoma poslušali tudi ob nastopih naših najodgovornejših predstavnikov, ko so govorili o prihodnjem obdobju in »ničelnih« rasteh. Za vsak živ organizem, ki raste in se razvija, ter se z novim življenjem oplaja, je taka ocena zmotna in zgrešena, za kar dobimo dobre odgovore z stabili- zacijskem programu in drugih dokumentih in razpravah, ki smo jih sprejeli in vodili doslej, ko se dejansko spoprijemamo s tem, da bomo ustvarili tako okolje, ki bo omogočilo uresničevanje idej, ki poleg združenega strokovnega in političnega dela upoštevajo tudi trende v razvitem svetu, ki nas obkroža in na katerega smo s strategajo izvozne naravnanosti življenjsko vezani. Ob taki usmeritvi je zelo pomembno spoznanje, da administrativno opredeljena in izsiljena prelivanja ne peljejo nikamor. Potrditve taki opredelitvi dajejo nekatere nadpovprečno uspešne delovne organizacije, ki nam morajo biti vzor in zgled. Delež naložb v naši republiki je po informacijah, ki jih prebiramo, kritično nizek. Težko bi tudi pričakovali, da bo spričo sedanjih razmer stanje na tem področju v kratkem boljše. To pa pomeni, da bomo morali povečati efekt in delež, ki ga bomo dosegli z znanjem. Poleg obstoječe baze ljudi, ki znajo več, so pa v naših kolek- tivih še vedno premalo številni, bo treba nemudoma iskati izhode v mladih strokovnjakih in v oblikah dopolnilnega izobraževanja za delavce na ključnih delovnih mestih. Tako bi se ustvarjalo bazo, ki bi v sodelovanju proizvodne in znanstvene sfere na kolegialnih osnovah doprinesla k hitrejšemu napredku in k korenitejšemu spreminjanju obstoječih struktur proizvodnih programov. Težak položaj delavca, predvsem tistega z nizkimi osebnimi dohodki, je razumljiv in žgoč v sedanjih razmerah. Na vsak način lahko rešujemo tako stanje le z večjo dohodkovno uspešnostjo, z novimi ka-tualnimi in tehnološko zahtevnimi proizvodnimi programi, in zavzetim osebnim in kolektivnim delom. Dopuščanje urav-nilovskim težnjam je zagotovo brezizhodno, saj je opredelitev nagrajevanja po prispevanem vložku in rezultatu na sedanji stopnji razvoja eno temeljnih strateških izhodišč sistema. Nadaljevanje na 3. strani / Vpisovanje v prve letnike srednjega usmerjenega izobraževanja Predvpis v prve letnike je na CSUI Jesenice zaključen, sledi drugi del predvpisa, ki bo potekal vse do 25. aprila. Ocenjujejo, da bodo jeseni lahko odprli vrata vsem usmeritvam v dvo, tro in štiriletnih programih, po katerih so že doslej izobraževali. Povsod je še nekaj prostih učnih mest in celo štipendij, razen v naravo-slovno-matematični usmeritvi. Trenutno podatki kažejo, da ne bo potrebno uvesti omejitev vpisa. Do omejitve vpisa pride le takrat, kadar je več kot 36 kandidatov na razred. Tudi sprejemnih izpitov ne bo, saj bodo lahko sprejeli vse prijavljene učence, le s pogojem, da bodo le-ti uspešno zaključili osemletno šolanje. Za dvoletne programe pa zadostuje že us- Nadaljevanje z 2. strani Nove oblike in metode dela ob novih programih bodo zahtevale bolj kot doslej krenito dopolnjene organizacije, ki jo moramo razumeti kot dogovor sodelujočih za optimalno doseganje postavljenih ciljev in kot pospeševalko načrtovanih aktivnosti, pri kateri se morajo odločno odraziti prednosti večine, pred ozkimi pogosto subjektivnimi interesi posameznikov ali skupin. Svoj prispevek zaključujem z mislijo, da bi ji ob vsem izrečenem dal največjo težo. Opredeljevanje ciljev in poti za njihovo doseganje je zahtevno strokovno opravilo, ki se izvaja na osnovi informacij, strokovnega znanja, analiz preteklega dogajanja in predstavlja odločitveni proces, ki je skoraj vedno ustvarjalne narave. Odločanje smo si v naših razmerah lepo opredelili s pristojnostmi vodenja in upravljanja. Nedvomno gre v tem procesu za izredno pomembno vlogo vodij, ljudi ki pripravljajo predloge odločitev za samoupravno bazo, torej ljudi ki niso samo strokovnjaki, temveč jih delavci ocenjujejo tudi po ostalih človekovih lastnostih, ki jim pravimo vrline (sposobnost, poštenost, predanost, delavnost, tovarištvo, samokritika). Zakaj tolikšna teža temu, preprosto zato ker me skrbi, da je naš sedanji položaj v mnogočem posledica prav razmerij in odnosov v teh strukturah, pa lahko pritrdimo na vseh ravneh. Zato ocenjujem, da je ustrezen odnos do tega vprašanja in potrebni ukrepi (naša načela o kadrovski politiki) pomemben ključ rešitev za celo vrsto slabosti, ki jih opredeljujemo z lokalizmi, teh-nokratizmi, subjektivizem, parcialnimi interesi posameznikov in skupin in ostalimi krilaticami političnega žargona. pešno dokončan šesti razred osnovne šole oziroma osmi razred v osnovni šoli s prilagojenim programom ter osemletna šolska obveznost. Programi izobraževanja na CSUI Jesenice pa so: 1. Elektro-energetika (triletni in štiriletni program) Za štiriletni program morajo učenci imeti dobro oceno v matematiki, fiziki in osnovah elektrotehnike in se od drugega letnika dalje šolajo v Kranju. Za program je razpisanih dovolj štipendij oziroma celo več, kot je razpisanih učnih mest. 2. Metalurgija (dvo, tri in štiriletni program) Ta usmeritev ima še več štipendij kot je prijav, seveda pa štipenditor pogojuje podeljevanje štipendij glede na splošni učni uspeh v osnovni šoli. 3. Kovinarstvo in strojništvo (dvo, tri in štiriletni program) Vsi učenci, ki hočejo nadaljevati šolanje po štiriletnem programu, morajo v prvem letniku doseči najmanj oceno dobro iz matematike, fizike ter osnov tehnike in proizvodnje. Po uspešno končanem izobraževanju dobi učenec poklic Sedaj uporabljamo usluge računalniškega centra Železarne Jesenice. Poleg uslug, ki jih koristimo, imamo na računalniku tipa IBM lastne aplikacije in jih samostojno vzdržujemo. Dnevno zajemamo od 500 do 1000 dokumentov — stavkov. Zaradi tako velikega števila podatkov in problemov, ki jih čutimo pri takem načinu obdelave podatkov, smo pri ITEO-ju naročili posnetek stanja in izdelavo splošnega pro jekta informacijskega sistema, z oceno potreb po številu terminalov in računalniških kapacitet. Razvoj je opredeljen na več faz, tako da bi s postopnim uvajanjem aparaturne in programske opreme izpeljali zadane cilje. V prvi fazi je predvidena uvedba 18-tih terminalov, ki se vežejo na večji računalnik. Ta je lahko tipa IBM last Železarne Jesenice, ali v kasnejši fazi tudi lasten računalnik, ki bo programsko-aplikacijsko kompatibilen že obstoječi opremi. Končna faza pa predvideva 37 terminalov nameščenih po vseh TOZD-ih in DSSS. Med sedanjim stanjem in prvo fazo, ki jo definira študija ITEO-ja, obstaja še vmesna — predhodna faza, ki mora strojnega tehnika. V triletnih programih pa dobe poklice: strojni mehanik, oblikovalec kovin (strugarji, rezkalci, brusilci in orodjarji) in spajalci ter preoblikovalci kovin (varilci, konstrukcijski ključavničarji). V dvoletnem izobraževanju učenci dobe podobne poklice kot v triletnem, kjer je še dovolj štipendij, le da ima štipenditor določene zahteve do uspeha v osnovni šoli in zdravstvenega stanja. Na vseh naštetih usmeritvah je na razpolago še nekaj učnih mest. 4. Zdravstvena ter družboslovno-j ezikovna dej avnost zahteva štiriletno izobraževanje. Štipendij za te usmeritve skoraj ni, učnih mest pa je še nekaj na razpolago. Tudi naravoslovno-matematična tehnologija poteka po štiriletnem izobraževanju, za šolsko leto 1986/87 pa je vpisanih že dovolj učencev. Jeseni bo predmetnik spremenjen za družboslovno-jezi-kovno in naravoslovno-mate-matično usmeritev. Novi predmetniki zagotavljajo še boljšo in širšo splošno razgledanost, ohranjajo pa bistvo usmeritve, ki se je izoblikovala od uvedbe usmerjenega izobraževanja do danes. Na vse naštete usmeritve se je možno prijaviti v pred vpisnem roku do 25. aprila. Po tem datumu pa se bo zagotovo vedelo, kakšne so namere mladine in koliko se je želi vpisati v srednje usmerjeno izobraževanje na CSUI (Center srednjega usmerjenega izobraževanja) na Jesenicah. Marija Heberle-Perat zagotavljati prehod za prvo fazo brez večjih problemov. Za to prehodno lazo smo se n 3 osnovi ponudb dobaviteljev računalniške opreme odločili za mikroračunalnik HERO in sistem S 1000, za zajem podatkov. Tehnično mora prehodna faza zagotoviti hitro in učinkovito zajemanje podatkov na disketne enote, prenois preko telekomunikacij na mikroračunalnik, ki v funkciji komunikacijskega koncentratorja podatkov omogoča posredovanje le-teh preko telefonske linije na IBM računalnik Železarne Jesenice. Ob tem odpade vsakodnevno prevažanje podatkov v ERC na Jesenice. Istočasno nam ta oprema omogoča v off--line izpisovanje kakršnihkoli dokumentov in izpisnih listov na naši lokaciji. Ob tem pa nam mikroračunalnik, kot inteligentna terminalska postaja, omogoča preko linije direkten dostop do podatkov, oziroma interaktivno delo na IBM računalniku Železarne Jesenice. Predvidene so še proste kapacitete, ki bodo omogočale izvajanje preostalih funkcij oziroma dodatno uporabo. Prednost mikroračunalnika je tudi v tem, da se mu lahko enostavno (modularno) poveča Poštenost Oh, kaj me briga, glavno da jaz dobro in poceni letujem. Počitniške zmogljivosti delovne organizacije se iz leta v leto povečujejo, istočasno pa narašča tudi povpraševanje za letovanje v zmogljivostih DO, saj je to trenutno najugodnejše letovanje. V letu 1986 imamo na razpolago štirinajst prikolic in dom v Crikvenici. Kapaciteta doma je petnajst sob v novem domu in šest sob v starem delu, skupaj razpolagamo s 60 ležišči. Potrebe po počitniških kapacitetah so znatno večje od razpoložljivih kapacitet, zato je bilo potrebno uvesti kriterije za prijavljanje in s tem dobiti možnost letovanja čimvečjemu številu zaposlenih. Iz omenjenih počitniških kapacitet in števila zaposlenih lahko ugotovimo, da bi pri polni zasedenosti vseh zmogljivosti, lahko letovali vsakih pet let. Kriteriji, ki jih je določil odbor za kadrovske zadeve in skupno porabo, razvrščajo in-teserente za letovanje v tri termine oziroma šest kategorij. S takim razvrščanjem je omogočeno koriščenje prijavljanja in letovanja v prvem terminu vsake tri leta. Vsi prijavljenci, ki se vpisujejo v prvem terminu in prijavo tudi izkoristijo, se vodijo v posebni evidenci. Vsi ostali, ki pa se prijavljajo v II. in III. terminu pa dejansko popolnjujejo še proste kapacitete, njihove prijave se ne beležijo. Zmotno je mišljenje nekaterih, da se vršijo prijave neregularno (po vezah), češ poglej, ta je pa vsako leto v domu ali prikolici. Izkoriščanje prostih kapacitet doma in prikolic je možno, dokler proste kapacitete obstajajo, najprej se popolni-jo kapacitete v konici sezone, medtem ko predsezona ali po-sezona za mnoge sploh ni zanimiva. Veliko delavcev oziroma delavk je pri izbiri časa za letovanje vezanih na kolektivni dopust partnerja (od 15/7 do 5/8), v tem času pa se za letovanje lahko prijavi le 70 interesentov, vsi ostali pa se pač morajo prilagoditi še prostih kapacitetam. Splošna situacija in visoke cene turističnih uslug so bistveno pripomogle k povečanju zanimanja za letovanje v zmogljivostih delovne organizacije. Za sezono 1986 se je prijavilo 358 interesentov, pri maksimalni zasedenosti doma in prikolic pa bo letovalo 260 delavcev in njihovih svojcev, vsi ostali pa bodo morali letovati v lastni režiji. zmogljivost in pa omogoča širjenje delovnih postaj, ki so medsebojno povezane v lokalno mrežo. Načrtovana aparaturna in programska oprema bo pripomogla k reševanju trenutne problematike na obdelavi podatkov, dočim moramo za na-daljni pristop v realizaciji za- Odločitev o nabavi računalniške opreme Mnogo manj jeze in negodovanj na račun prijav in letovanja bi bilo, če bi posamezniki (nergači) dobro prebrali razpisne pogoje ter te pri prijavi tudi upoštevali. Tudi nekaj več uvidevnosti (solidarnosti) do sodelavcev, ki so vezani na kolektivni dopust, bi prav gotovo doprineslo k boljši razporeditvi kapacitet, istočasno pa bi omogočilo letovanje večjemu številu delavcev. In kakšna je kontrola med letovanjem? Teden dni pred nastopom letovanja se na prijavnem mestu vplača letovanje in prejme ustrezna napotnica. Napotnica je dokument, ki služi za evidenco prispelih v dom oziroma kamp. Na napotnici so vpisane vse osebe, ki odhajajo na letovanje. Kontrolo in identiteto prijavljenih in prispelih oseb na letovanje v dom opravlja upravnik doma (čeprav to nekaterim posameznikom ne paše — neprijavljeni gostje). Pri izvajanju kontrole v kamp prikolicah je to nekoliko težje, saj je možen tudi ilegalen vstop v kamp (sicer nekoliko tvegan). Recepcije kampov sicer izvajajo kontrolo prijavljenih gostov, vendar njih bolj zanima količinsko stanje kot identiteta s stanjem na napotnici. Pri tej obliki letovanja bi morala delovati notranja samokontrola, oziroma poštenost do drugih in samega sebe. Vsakršno odkrivanje nepravilnosti oziroma izigravanja pravil letovanja je potrebno prijaviti prijavni službi ali odboru za kadrovske zadeve in skupno porabo. V lanski sezoni je bil odkrit primer nespoštovanja kriterijev za letovanje. Proti določeni osebi je bil izveden ukrep prepovedi koriščenja naših počitniških kapacitet za dobo petih let, v postopku pa je tudi terjatev za povrnitev nastalih dejanskih stroškov v prikolici. V vseh kampih sta postavljeni najmanj po dve prikolici, tako da vsak lahko ugotovi kdo mu je sosed, istočasno pa preveri, če je član Verige. Pri taki obliki nadzora ne bi prihajalo do izkoriščanja kapacitet, uveljavi naj se samokontrola, proti kršiteljem pa tudi ustrezne sankcije. Na koncu naj navedem besede, izčrenene s strani kriti-zerjev na račun prijav in poštenosti prijavljanja: »Kaj me briga za soseda, kje, kako in kdaj (če sploh) bo letoval, važno je, da jaz dobro in poceni letujem. Za soseda bom pogledal, ko bo prizadeta moja pravica do letovanja.« Stane Logar stavljenega cilja dopolniti študijo ITEO-ja s tem, da opašemo vse aktivnosti, podamo diagram podatkov za posamezne aktivnosti in za celotno DO. Potrebno je izdelati podrobnejšo informacijsko analizo, ki bo specificirala vse podatke vključene v bazo podatkov. Zdenka Manfreda Južica 1965-1985 Nadaljevanje Svet proizvajalcev vlečene žice (9 organizacij). Svet proizvajalcev žičnih vrvi (5 organizacij). Svet proizvajalcev žebljev (6 organizacij). Svet proizvajalcev žičnih proizvodov (15 organizacij). Svet proizvajalcev vijačnih proizvodov (20 organizacij). Svet proizvajalcev žičnih armatur za gradbeništvo (10 organizacij) Svet proizvajalcev elektrod (6 organizacij). Svet proizvajalcev verig (4 organizacije). Domača industrija za proizvodnjo in predelavo žice se ne šteje v vrsto »velikih« industrijskih grupacij, vendar jo z ozirom na raznovrstnost in obseg njene proizvodnje komaj prekašajo neke »močnejše« gospodarske grupacije. Zato se ta grupacija razvršča v industrije srednje kategorije, kakor je to običajno v evropskih državah. Zbirni efekti Ju-žice v letu 1934 znašajo preko 850.000 1 žičnih izdelkov, pri čemer udarni asortiman predstavlja vlečena žica — 354.000 t, zavarjene mreže — 243.000 ton, vijačni proizvodi — 82.000 t, elektrode — 46.0001, žičniki — 45.0001, verige — 15.000 1, pletiva — 15.0001 itd. Zaradi konjukture so bili ti dosežki občasno tudi večji. Ti rezultati v celoti odražajo zelo impozantni potencial žične industrije Jugoslavije, ki po asorti-manu in količini v optimalni meri zadovoljuje domače potrebe. V izvozu žice in žičnih proizvodov ne sodelujejo vsi pre-dolavalci žice, vendar večina, ki to opravlja zadnja leta, ustvarja spremenljiv uspeh. Skromni izvozni dosežki, manj od 10 odst. skupne proizvodnje, ne odražajo niti približno izvozne možnosti domače žične industrije. Izvoz običajnih trgovskih proizvodov je vse težji zaradi naraščajoče konkurence in to ne samo držav v razvoju, ki postopno prevzemajo izdelavo osnovnega žičnega asortimana (žičnikov, vlečene žice, vijakov, pletiva), ampak tudi zaradi pogostejšega zapiranja tržišča industrijsko razvitih držav, ki preko premišljenega pritiska in uporabe zaščitnih ukrepov izzivajo zaostrovanje tekme v plas-manu teh proizvodov na občutljivem svetovnem trgu. V odvisnosti od naštetih okoliščin, v katerih se izvoz ustvarja, je daleč največji del usmerjen na tržišče SZ in ZDA. V letu 1984 je bilo okrog 133.0831 žičnih proizvodov skupnega izvoza. SZ vsekakor predstavlja dosedaj najpomembnejše tržišče za našo predelavo žice. Temu izvozu se ne posveča dovolj poslovne pozornosti v smislu enotnega nastopanja jugoslovanske predelave. Poleg tega se izvoz večinoma opravlja preko izmenjave z izdelki črne metalurgije, kar v veliki meri determinira cene proizvodov predelovalne industrije. Izvoz, ki se vrši z izmenjavo s SZ in drugimi državami SEV predstavlja važen tržni prostor za našo žično industrijo, zaradi tega ga je treba pokrivati z večjo koordinacijo v nastopu in plasmanu. Naj večje zapreke na izvoznem planu predstavljajo vsekakor nezadostne količine valjane žice in s tem v zvezi nivo cen valjane in vlečene žice, ki v startu ne zagotavljajo cene predelave, ki bi bile konkurenčne svetovnim. Ti odnosi so že davno porušeni in za ustvarjanje večjih izvoznih planov bi bilo neobhodno potrebno doseči večjo stopnjo sodelovanja med proizvajalci in predelovalci valjane žice. V obstoječih pogojih bi to pomenilo koordinacijo izvoza z dogovarjanjem cen žice in izvoznih cen proizvodov. Široke možnosti izvoza vlečene žice in žičnih proizvodov ne morejo biti izkoriščene, dokler se dolgoročno ne reši vprašanje zadovoljujoče ponudbe valjane žice v državi. Poleg disparitete cen pri izvozu je problem oskrbovanja toliko večji, ker je proizvodnja valjane žice do sedaj limitirana zaradi določenih težav razvojnega značaja. Poleg tega v domačem asortimanu valjane žice primanjkuje niz kvalitetnih in plemenitih vrst jekla, ki so neobhodno potrebne za izdelavo npr. finih in patentiranih žic, poboljšanih vijakov, hladno oblikovanih in drugih proizvodov. Z druge strani so bila vlaganja v predelovalne kapacitete — in so še danes — brez neobhodno potrebnega upoštevanja pogojev o možnosti oskrbovanja iz domačih izvorov. Ker so se zavedali, da taka in podobna vprašanja ne morejo sami reševati, so člani poslovne skupnosti spoznali, da se predelava *'ce v državi lahko razvija samo v dogovoru s proizvajalci surovin, t. j. proizvajalci valjane žice. Na teh osnovah so delegati skupščine Južice šli dalje, ko so RMK Zenica, Železarni Jesenice in Železarni Nikšič ponudili sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju v Skupnost za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje. Ta predlog je v prvi vrsti temeljil na prepričanju, da so proizvajalci in predelovalci valjane žice proizvodno, delovno in poslovno povezani. Z ustanavljanjem take oblike združevanja bi reprodukcijsko povezana celota ustvarila pogoje za vodenje skupne poslovne politike o oskrbovanju, o politiki razvoja, o nastopu na tujih trgih, o cenah, o združevanju sredstev za posebne namene, npr. za razvoj proizvodnje valjane žice in o drugih vprašanjih. Po skoro treh letih od te iniciative predelovalcev se —• na žalost — podaljšuje negotovost v pogledu bodočega oskrbovanja domače predelave žice, a s tem tudi negotovost v njenem nadaljnjem razvoju. Ne glede na to, da odnosi s proizvajalci valjane žice niso urejeni tako kot to odgovarja širšim interesom žične industrije v državi, združevanje predelovalcev žice v svoji skupnosti odraža njihovo opredelitev, da vztrajajo v sodelovanju z železarnami. Kot je omenjeno, je njihova povezanost osnovana na vhodni surovini kot pomembnem faktorju skupnosti te grupacije. To zaradi tega, ker je usklajevanje razvoja, napredek tehnologije, izkoriščanje kapacitet, koordinacija nastopa na trgu in druge naloge, ozko povezano z razvojem proizvodnje valjane žice. Kot prva faza predelave črne metalurgije ima v vseh razvitih državah svoja strokovna in poslovna združenja. Združevanje je torej poslovna nujnost predelovalcev žice, na katere jih usmerja potreba za usmerjenim razvojem in interes za skupno reguliranje odnosov v sferi predelave žice. Ob tej priložnosti je treba spomniti še na eno dejstvo. V okviru tz. kovinskega kompleksa, predstavlja grupacija žične industrije s preko 20 % skupne domače potrošnje jekla največjega potrošnika izdelkov črne metalurgije v državi. Zaradi nič manjšega pomena za industrijo in gospodarstvo v celoti si zato zasluži pozornost železarn in posebno družbeni interes, da se ji zagotovijo zadostni in zanesljivi viri oskrbe z valjano žico. Južica združuje preko 94 odst. jugoslovanske žične industrije in ima preko 17.000 delavcev. Ima obvezo, da ureja odnose v izdelavi in predelavi jeklene žice in da tako nadaljuje z izgradnjo samoupravnih odnosov v naši socialistični družbi. To je tudi najboljši način, da združeni proizvajalci žice z napredkom in zboljšanjem svojega dela in poslovanja, ustvarjajo večji doprinos k ekonomski stabilizaciji našega gospodarstva. Ob 20-letnici so se organizacije, združene v Južici, izrekle, da bodo nadaljevale delo na teh nalogah. Sodeč po današnjem delu in razvoju sodelovanja med njimi smo lahko prepričani, da bodo v tem uspele. Zdravko Rašeta Hrup žre živce Naloga naše službe je predvsem dvojna: omejiti hrup v delavnicah ter spodbuditi široko preventivno dejavnost med delavci. Vsi dobro vemo, da premočan hrup škoduje, da je to neviden, neotipljiv, navsezadnje nevaren za zdravje, ker zaradi njega trpijo tudi drugi organi. Torej hrup ne škoduje le sluhu, temveč vpliva na naš živčni sistem. Strokovna komisija za varstvo pred hrupom ima hrup za enega največjih zastrupljevalcev delavčeve okolice, čeprav je neotipljiv. Pa še res je! Poglejmo si primer v naših predpisih, ki dovoljujejo izpostavljenost 8 ur jakosti hrupa 90 db. Vemo pa, da že pri hrupu z jakostjo 90 decibelov povzroča začasno izgubo sluha, prav toliko hrupa pa je v naših delavnicah v vi-jakarni, kovačnici, verigarni, sidrnih verigah. Sicer pa je v praksi milo rečeno: »Kdor ne ogluši, ta zagotovo ponori...« Poleg navedenega se periodični zdravniški pregledi delavcev ugotovi tudi več neozdravljivih poškodb živčevja, motnje v delovanju žlez z notranjim izločanjem itd. Spričo vseh teh ugotovljenih nevarnostih pa delavci v delavnicah še niso spoznali kako nujno je potrebna zaščita sluha, da si pravočasno obvarujemo svoje zdravje. Zato vam priporočamo, da redno pričnete uporabljati najnovejše ušesne čepe, katere lahko dobite pri vašem skladiščniku za osebna zaščitna sredstva v obratu. Složno in enotno si moramo prizadevati v vseh okoljih našega dela, predvsem pa vložiti več truda in dela v prihodnje tako, da bo postalo to za nas resnično geslo: »Varstvo delovnega okolja — naša vsakdanja skrb!« SVD Vitomir Rems Preziranje nevarnosti se maščuje Dne 18. marca ob 8.45 uri je prišlo do težje poškodbe pri delu v oddelku strojne kovačnice. Delavka H. I. je opravljala delo in naloge obrezovanje matic na ekscenter stiskalki 160 ton. Delo je delavka opravljala tako, da mora s kleščami prijeti obdelovanec in ga vložiti v orodje za prvi odrez ter vključiti z nogo stroj. Po končanem prvem obrezu bi morala ponovno prijeti odkovek in ga prenesti na obrezilno orodje za zunanji obrez. Poškodo-vanka je to napravila tako, da je istočasno, ko je z levo roko verjetno nameravala odstraniti zunanji obod odrezka, sprožila stroj. Na osnovi ugotovljenega stanja na kraju samem ter na osnovi podobnih izjav ob inšpektorjevem pregledu mesta nesreče je možno ugotoviti, da je do težje nesreče t. j. odreza preko členka prstanca in delno sredinca prišlo zaradi naključnega posega v nevarno področje delovanja obrezilnega orodja. Opisana nesreča naj bo vsem v opozorilo, da se seganje z rokami v nevarno področje kaj hitro maščuje, tako kot naši delavki, ki je od tedaj naprej postala invalid zaradi težje poškodbe na levi roki. SVD Kako se Jože Tonejc spominja 50-letnega delovanja prostovoljnega gasilskega društva Veriga (Nadaljevanje) (V prvem delu tega pisanja je prišlo do neljube pomote pri imenovanju lastništva zemlje za prvi gasilski bazen. To zemljišče je bilo Pernuševa last in ne Prešernova!) Da pa so gasilci ob svoji 30-letnici nov prapor sploh dobili, ima veliko zaslug tov. Šter, dolgoletni direktor sosednje trgovske delovne organizacije Murka. Z izrednim razumevanjem je spremljal napore gasilcev za razvoj njihovega društva in jih v teh prizadevanjih tudi podpiral. Prav zaradi takega razumevanja in pomoči pri delu društva so bili tako tov. Šter kot tudi tov. Perčeva in tov. Marinko izbrani za častne »naloge« pri razvitju tega prapora. K boljšemu finančnemu stanju gasilskega društva pa so veliko prispevali tudi vaščani, ki so dali denarni prispevek v višini 1000 ali 500 din in zato dobili zlati ali srebrni žebljiček. S temi žebljički so gasilci okrasili velik del droga novega prapora, slika 1 — razvitje novega prapora ob 30-letnici društva Ker se je zaradi pogostosti požarov pokazala potreba po obsežnejšem gasilskem znanju in pomoči, so začeli drug za drugim delovati gasilski servisi. Tako sta poleg jeseniškega, ki je bil vir znanja za ostale, začela delovati še servisa v Kranju in čez nekaj časa na Bledu. Praktične vaje za hitro pomoč v primeru požara so člani gasilskega društva izvajali tudi v sosednjih delovnih organizacijah in tako dosegli, da so vsi zaposleni znali ravnati z ročnimi gasilskimi apa- rati. Za to, da so bili ti aparati tehnično neporečni in da so brezhibno delovali, pa je skrbel izključno tov. Tonejc in tako opravil veliko prostovoljnih brezplačnih ur. Leta 1968 je »krmilo« delovne organizacije Veriga prevzel tov. Golc. Gasilci so se bali, da ne bo pokazal dovolj zanimanja za njihovo delo, vendar se je izkazalo, da je bila bojazen odveč. V Verigi je bil za razne prevoze nabavljen tovorni avtomobil, ki so ga uporabljali tudi gasilci v primerih intervencije pri požarih. Ker pa je bilo to vozilo večinoma naloženo z raznim blagom, gasilcem ni bilo vedno na razpolago in začeli so razmišljati o lastnem avtomobilu. Svojo željo so po oklevanju povedali tudi tov. Golcu in omenili, da bi za nakup njihovega gasilskega avtomobila gotovo prispevale določen delež tudi druge delovne organizacije, saj so gasilci v le-teh opravili precej prostovoljnih ur. Tako so se v Verigi leta 1969 na pogovoru za gasilski avto zbrali predstavniki Murke, Almire, Žita, Gorenjke, Vina Kranj, Mesnice Radovljica, Zavarovalnice Kranj in Občinske gasilske zveze Bled. Leto zatem so gasilci s prispevki teh organizacij dobili svoj prvi avto Ford, zraven pa še motorko in nekaj gumiranih cevi. Največjo materialno odgovornost pa je tov. Tonejc v imenu gasilskega društva prevzel »na svoje rame« leta 1971. Med slučajnim obiskom razstave gasilske opreme na Levstikovem trgu v Ljubljani je opazil reklamni proizvod firme Pa- stor iz Zagreba, in sicer je bila to enoosna cisterna S 250 na prah. Njihov zastopnik je cisterno že hotel odpeljati nazaj v Zagreb, bila je v Ljubljani le na raztavi. Ker pa je predstavljala nekaj najnovejšega in uporabnejšega v celotni gasilski opremi in glede na potrebe svojega društva, se je tov. Jože brez vednosti upravnega odbora GD in direktorja delovne organizacije odločil, da podpiše pogodbo zanjo in jo kupi. Kljub reklamni ceni pa je bila cisterna takrat vrednotena na milijon in osemsto tisoč din, za tiste čase nemajhen denar. Cisterno so shranili v gasilski dom v Trnovo za tri dni, v tem času pa naj bi bil zanjo nakazan tudi denar. Šele po podpisu pogodbe je bilo tov. Tonejcu jasno, kakšno odgovornost je prevzel, saj društvo samo sredstev za plačilo ni imelo. Ponoči je tuhtal, kje dobiti tolikšen znesek, zgodaj zjutraj pa je bil že v Murki. Direktor tov. Šter je glede na potrebe svojega podjetja po požarni varnosti in glede na veliko število brezplačno opravljenih gasilskih ur le-tam za nakup cisterne odobril milijon din. Ostalih osemsto tisoč din pa sta prispevali delovni organizaciji Gorenjka in Žito — vsak polovico. Tako je bila ta enoosna cisterna S 250 na prav nabavljena tako rekoč s prostovoljnim delom gasilcev, še posebej tov. Tonej-ca, v teh treh podjetjih in brez vsakršne akcije. Zanimivo je, da so gasilci to cisterno uporabili že dva meseca po nakupu, ko se je v delovni organizaciji vnel stroj in pripadajoči dimnik za praženje kakava. Leta 1972 je veter podrl že dokaj dotrajan gasilski stolp v Verigi. Ker je bil le-ta v planu za popravilo že od leta 1968, takrat je tov. Vogelnik že napravil načrt za nov stolp, so v Mariboru še istega leta skonstruirali železno konstrukcijo, ki jo je financirala naša DO, določen znesek pa je prispevala tudi Zavarovalnica Kranj, slika 2 — 40 letnica GD Veriga V letu 1980 so gasilci s pomočjo direktorja DO Verige tov. Noča in Zavarovalnice Kranj nabavili novo kombinirano gasilsko cisterno. Zaradi izrednih uspehov na tekmovanjih so za tekmovalno desetino organizirali izlet na CšSR, ki ga je finančno podprla tudi Murka na podlagi računa za gasilsko delo, opravljeno v tej DO. Gasilci so se na pobudo tov. Tonejca lotili tudi označevanja podtalnih hidrantov z železnimi drogovi in tablicami, za njihovo humano delo zelo pomembne naloge. \,^lej so se odlikovali po udarniškem delu, bodisi pri graditvi v Radovni, graditvi vodovoda za bolnico Jesenice ali gradnji stanovanja za člana gasilskega društva. Dolga Miloš Šter razvije prapor 40-letnica gasilskega društva Verige 1977. leta leta pa po začetni pobudi Erženovega Jaka čistijo Šobčev bajer in pomagajo pri ureditvi tega lepega kraja. V svojem petdesetletnem delovanj u so prihiteli na pomoč kar 31 krat, kar je zadosten razlog za obstoj in spodbuda za nadaljnji razvoj gasilskega društva. Še vedno čil im zdrav tov. Tonejc s srcem spremlja delo »svojega« društva, vedno pripravljen pomagati in svetovati. Želimo mu, da bi bil prav tak tudi ob velikem jubileju prihodnje leto. F. M. Poročilo z 28. občnega zbora Turističnega društva Lesce V soboto, 29. 3.1986 je Turistično društvo Lesce priredilo vsakoletni občni zbor. To je naj večji družabni dogodek v Lescah. Leščani se občnega zbora zelo radi udeležujejo, saj je bila tudi letos avla osnovne šole nabito polna. Poleg rednih članov društva so bili povabljeni gostje: predsednik občinske skupščine Bernard Tonejc, predstavnik Turistične zveze Gorenjske, predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij in številni predstavniki sosednjih turističnih društev. Suhoparno sestankovanje so iznajdljivi prireditelji popestrili z gostovanjem priznanih umetnikov iz Ljubljane. Točke je povezoval Robert Peresutti, nastopil pa je gledališki filmski igralec Ivo Barn ter svetovno znani Slovenski oktet. Le-ta je požel največji aplavz, saj je izbral pisan repertoar pesmi. Najbolj so bili obiskovalci navdušeni nad slovenskimi narodnimi pesmimi, kot sta Mojcej in Pleničke je prala. To je bila za marsikaterega Leščana edinstvena priložnost slišati in videti v avo ta povsod priljubljeni oktet. Ivo Ban je prebral odlomek iz enega Vorančevih del in odlomek iz gledališke igre Dominika Smoleta. Uradni del je začel predsednik TD Lesce Zlato Kavčič s poročilom o delu in načrtih društva. Po članstvu je TD Lesce največje v Sloveniji. Da pa je tudi prizadevno, dokazujejo številni uspehi v lanskem letu. Promet je bil 2,5 krat večji od pričakovanega. Dokaz dobrega poslovanja je priznanje nemškega kluba ADAC za najbolj urejeni kamp (Šobec) v Jugoslaviji. Priznanje hkrati obvezuje tudi v bodoče, saj bomo morali svoj sloves upravičiti in obdržati. V Turističnem društvu pa ne mislijo le na tuje goste. Zgraditi nameravajo nova prenočišča skupaj z rekreacijskim centrom, ki ga bomo lahko uporabljali skozi celo leto tudi domačini. Seveda TD Lesce skrbi tudi za podmladek. Na osnovni šoli deluje krožek mladih članov društva, ki se uspešno vključujejo v razne akcije čiščenja okolja. Za prizadevnost jih društvo nagradi z vsakoletnim enodnevnim izletom. Izvoljeni so bili novi člani odbora in predsedstva. Za krmilom bo še naprej ostal tovariš Zlato Kavčič, kar dokazuje njegovo požrtvovalnost in delavnost v društvu. Turistično društvo ima zelo veliko vlogo tudi pri lepšem izgledu kraja in njegovem razvoju. Podelili so priznanja lastnikom najlepših hiš in urejenih vrtov. Tudi vsak posameznik lahko veliko prispeva k lepšemu izgledu kraja in s tem privablja nove goste. Po uradnem delu so bili vsi udeleženci povabljeni v restavracijo Center, kjer je za zabavo in ples skrbel Gornjesavski kvintet. Novoizvoljenim članom odbora in predsedstva zaželimo uspešno delo tudi v prihodnje v splošno zadovoljstvo turistov in seveda domačinov. Urška Peternel, 8. a novinarski krožek OŠ F. S. Finžgarja Lesce Zahvala Ob moji upokojitvi se najlepše zahvaljujem sodelavkam ve-rigarne in OOS TOZD Verigama za lepa darila. Želim vam mnogo delovnih uspehov. Marija Resman IV. srečanje literatov w — pesnikov SOZD SŽ Eman(c)u(p)ela Tragik amimelodramatična socialno antisatiri čno obarvana tema pod delovnim naslovom: ZAKON, KORUZA ALI STIHIJA. Vsi smo priča širokopubli-cirani slovenski reviji JANA. Skrajni čas je, fantje, možje, tovariši, borci za lepše čase, da stopimo vkup, se organiziramo ter v našem imenu formiramo svojo lastno revijo »JANEZ«, v kateri se bomo borili za pravice, katerih temelje so položili že Vikingi, Barbari, Kozaki, vojaki in ostali divjaki. Medtem ko je človeštvo že zdavnaj zakoličilo zelo ostre meje med logiko in nespametjo, še vedno srečujem prijatelje, ki se po vsej sili hočejo poročiti. Ob tem jim hočem reči kakšno bodrilno in odrešilno misel ob že znanih zgodovinskih katastrofah, vendar jim ob spomladanskih, luninih ah še hujših vplivih ne morem kaj dosti do živega. Tako se potem, reveži, znajdejo popolnoma nerazsvetljeni, nedolžni, nemočni in prevarani med peklenskim truščem krutega, a resničnega kolesja emancipacije. Ce pa človek živi sam, je SVOBODEN. Cim se dogovori za randez-vous, že nastopi določen red; in že nisi več svoboden. Torej, že dvojica je podvržena redu. Se mar čudite, zakaj je pri nas tako, saj pol Balkana spraviti v red ni mačji kašelj. Tako se usodno poznanstvo lahko sprevrže v zaroko. Kadar se človek zaroči, ravna najpametneje, če pri tem tudi ostane. Beseda ZAROKA razkriva pojem: »prositi za roko«, pa tudi strašno resnico za tiste, ki morajo kasneje iz te roke jesti. V samoupravnem jeziku povedano je to začetek poizkusne dobe. Največji flegmatiki obidejo zaroko in poroko, zganjajo pa koruzništvo, vse v prid pozitivnejšemu saldu družinskega proračuna, ki je po pravilu meč in ogenj zakonskih prepirov. Bivše mucke postanejo Ksantipe. čarovnice in vešče, bivši čmrlji pa se največkrat prelevijo v pijance, kur-birje in sadiste, nežni ljubimci pa v vaginalne speleologe. V navidezno družinsko harmonijo se vpletejo še tašče — zmaji, tako da je menažerija popolna. Dandanašnji je poroka, lahko rečemo, najbolj ponesrečena trgovska pogodba, ki temelji na sistemu daj mi in dajal ti bom zmerom. Ženske so zavojevalci naših src, ki s svojim naravnim kapitalom obrnejo naše akcije tako, da ob prekinitvi pogodbe poberejo dvojne obresti. Tudi to je dober razlog, da bi v glavi moškega časopisa »JANEZ« čepel orel z žensko glavo in z moškim v krempljih. Emancipacija v svojem pomenu skriva tak družbeni red, ki sili žensko v brezpogoj- no zaposlitev, saj bi povprečna družina z eno povprečno plačo tavala s krulečimi želodci v klovnovski garderobi itd. Tako pa je prav, da so ženske zaposlene, oziroma prezaposlene. V nasprotnem primeru bi ob naraščajočem številu brezposelnih še ušpičile kakšno neumnost. Že Pitagora je sodil, da obstajata dva principa; dober, ki ustvarja red, svetlobo in moškega, ter slab, ki pogojuje kaos, temo in žensko. Poslanstvo ženske na Zemlji je emancipacija zmaličila v pilotke, kapitanke, raziskovalke, strojevodkinje, šoferke mestnih avtobusov, astronavtke ipd. Kosmati spol pa se je zakadil v kuhinjo, da reši še zadnje recepte starih mam. Vzgojo je prevzelo celodnevno šolanje, nočno življenje pa mladina. Tako tile robavsi pravzaprav postajajo šibkejši spol. Hja, s copatami se pač ne pride daleč. Nekega dne pa kaplja prelije rob, fantje pa ga dajo na zob. Sredi pivskega žuborenja se vrstijo sočne kletvice, kosmate in še kosmatejše šale, prave kanonade smeha in grlenega krohota, gromko riganje, kruljenje, neredko pljuvanje, tudi rjovenje, petje podobno poletni nevihti, škripanje z zobmi, pa še kaj. Pravo bojevniško razpoloženje, ki pohodi še tako emandpadjo ! Pravo imoško življenje! Življenje lovca in pustolovca. Tako se odnosi zaostrijo, ločitev pa že kaže zobe. Evo: zakon je osnovni pogoj za ločitev! Komur ločitev uspe, izbojuje Pi-rovo zmago. Potem pa plastično vrečko v rolke (včasih je bil to vsaj kovček!), pa ha j d v lepšo prihodnost. Kdor se poroči drugič ..., no, tu gre verjetno za izgubo spomina!!! Kdor se poroči tretjič... ta, ta je izdajalec moškega rodu, to je atentat na zdravo pamet, to je moško prostituiranje, to je ponižanje samega sebe na stopnjo domačega prašiča. Kdor se poroči četrtič, spada pod posebno obravnavo psihiatrov in stalni vedenjski nadzor. Tudi tukaj naj bi moški časopis »JANEZ« avtoritativno nastopil in zaščitil tiste sinove naše prekrasne in ponosne domovine, ki so na milost in nemilost prepuščeni krutemu po-ženščevanju, izkoriščanju lažnih samohranilk, kordstolovk in roparic. Naši predniki so se ubranih Turkov, pa bi mi klonih pred emandpadjo. Nikdar in nikoli! Osnovno načelo »Janeza« naj bi bilo pripeljati moškega spet na svoje mesto v človeškem krdelu, žensko pa posaditi k ognju, da meša v loncu in čuva deco. Naj jih po naravnem zakonu dobi po riti tisti, ki jih je zaslužil, da se bodo treske delale, ne pa da z izmišljenimi zakonitostmi kvarimo generacijo, da ne bo mogla normalno živeti. Nekoč bodo zapisali: v davnih časih, to je bilo še v SOVRAŽIM VAS Nikoli te ne bom čakal, nikoli te ne bom pobožal po glavi, nikdar ti ne bom rekel, da te imam rad. Jaz nisem poet, da bi ti pel o svobodi. Jaz ne znam biti nežen, jaz sem samo ogenj, ki požiga, sem norec, ki ga je izobčila ta zemlja. Jaz nisem jaz! Sovražim vas! Zatemnili ste moje sonce in ni me več. . . Mojca Košnik MATI Mati, kupi mi sonce, da preženem bolečino iz mojega duha. Mati, mene je strah življenja, zato moram, moram odtod. Strah me je ljubezni, ljudi, vesolja, kajti mama, jaz sem samo veter, ki včasih prodre skozi vaša telesa. Sama sem in sama gledam sonce, ko vzhaja. Bom sama tudi takrat, ko bom umrla? Mati, tudi jaz sedaj še živim! Zakaj me ne opaziš? Zakaj ne vidiš mojega vročega srca? Mojca Košnik času znanstvenofantastično-eksperimentalnega socializma, je prišlo do zanimivega nasprotja: takrat so bile ženske bolj rodovitne od polj. Saj je znano, da je žensko lažje obdelati kot nji- vo, ampak dopovedati ljudem, da z njivo lahko preživiš, z žensko pa ne, našim strokovnjakom še do danes ni uspelo. Moški časopis »Janez« naj bi tudi tukaj pomagal razčleniti pojem emandpadje, saj imajo drugi narodi različne poglede na ženske. Mi nimamo pogledov nanje, jih samo prenašamo. Kakor minejo povodnji in ujme, tako bo minilo tudi napačno gledanje na eman-cipirano odtujevanje med spoloma. Toda to je jutrišnjik. To so evforični in pretresljivi utrinki iz vsakdanjega življenja čisto navadnih smrtnikov in ubogih par, ki z večjo ah manjšo mero potrpežljivosti gledajo neprizanesljivi resničnosti v obraz, s katero so vsi sprijaznjeni in s katero se bo živelo še naprej. Naš revolucionarni duh se je razblinil in samo še posamezniki nas opozarjajo na to, da najbrž le ni vse v redu. Mogoče bomo revijo »JANEZ« kdaj ugledali. Takrat pa se bo začelo novo poglavje. Frenk Bregant MAR RES? Mar res še ne bo mira? Naj neprestano bežim! Vsaj hip naj se spočijem, a potem, naj spet bežim? Kjerkoli hodim in samevam, povsod za mano ti. Da, ti! Le v sanjah se mi zdi. Ti več ne pomniš to, a jaz čutim tvoje nevidno oko. Olga Mlakar Spomin v čas Neko turobno novembersko jutro, ko so mrzle sape vrtinčile po cesti orumenelo listje, je odšel. Z otprlim nasmehom na ustih in z zaprtim očmi je odšel tja, kjer se začenja neskončnost. In vendar, živi. Ob njegovem rojstvu se rojenicam ni zdelo vredno prerokovati, kaj bo v življenju lepega doživel in kaj bo postal, saj ni imel niti zibelke, okrog katere bi se lahko pomenile. Zanj je bil pripravljen star predal, ki ga je mati uporabila, kadar je bil prazen, za hrambo nekaj porumenelih knjig, malo papirja in dveh fotografij, ki sta bili vrh razkošja ob njeni poroki. Dve grobo izdelani postelji, ki ju je mati dobila za balo, sta bili zasedeni že z sedmimi otroki, ki niso prav nič željno pričakovali še enega brata. Dete pa je kljub svoji slabosti ob rojstvu kljubovalo boleznim, predvsem jetiki, ki je bila največji sovražnik malih otrok, in bolj podobno svojim bratom in sestram — trdoživo, upirajoč se mrazu in snegu, predvsem pa večkrat lačno kakor sito. Mati je po številnih porodih opešala in življenjska moč ji je popustila takrat, ko jo je številna družina najbolj potrebovala. Oče ni vedel, kje in kako naj bi poprijel, da bi bilo najkoristneje in v tej neodločnosti si je izbral tretjo pot, pijačo. Otroci so bili tako rokoč samorastniki in se drug za drugim z leti podali od doma, s trebuhom za kruhom. Odšel je tudi najmlajši, ki je imel že odmala skrito željo imeti svoj kos zemlje in pravi dom. Čeprav je bil bolj drobne postave, si je želel postati kovač, kar mu je tudi kmalu uspelo. Vendar je hotel znati več, vedno bolj ga je preganjala tudi misel na svoj grunt, zato se je ob zimskih večerih pridružil mesarju, ki je kmetom klal živino. Tako se je njegovo premoženje počasi povečevalo, vendar pa je to »pot navzgor« prekrižal dogodek, ki je v svetu in ljudeh pustil neizbrisno brazgotino — svetovna vojna. Vsi mladi fantje, tudi on. so morah pod cesarsko poveljstvo. Iz Galicije, dežele blata, mraza in mnogih grobov, se je po nekaj letih telesno in psihično izčrpan vrnil domov. Dom je bil napol podrt, saj je brat, ki naj bi ga dedoval, umrl v eni takrat izredno red- Tl NE VEŠ Vsak pogled in vsaka misel je za tebe. Varaš me. Hodim, kjer si hodil prej ti. Utrujena sem. Ljubim te. Skrivno ti sledim na potih, srce mi krvavi. Kako krut si! Vsega tega ti ne vidiš — in ne veš, da ljubljen si! Olga Mlakar kih prometnih nesreč — povozil ga je avto kraljevega odposlanca — zemlje pa je tudi ostalo zelo malo, saj jo je oče, še tisto, kar je je bilo dobre, prodaj za pijačo, poleg tega pa je naredil še precej dolgov. Tako stanje je fantu, kljub mladosti in optimizmu, skoraj vzelo voljo, da bi začel skrbeti za dom in očeta. Vendar se je zanesel nase, na svoje znanje in pridnost in je najprej poravnaval najhujše dolgove, nato pa začel iz nič. Vsako leto trdega dela in naporov mu je na obrazu zarisalo trpko gubo, dom pa se je počasi spreminjal v domačijo z nazaj odkupljeno dobro zemljo in orodjem. Takrat si je šele upal poiskati življenjsko sopotnico, kajti hotel je svojim otrokom zagotoviti vsakdanji kos kruha. Toda dobra plat usode mu je kaj kmalu obrnila hrbet, otroci, ki so se rojevali, so drug za drugim umirali za raznimi otroškimi boleznimi, živi sta ostali le dve deklici. Vrh tegob in nesreč pa je pomenila druga svetovna vojna. Ker je bil za mobilizacijo prestar, je sicer ostal doma, vendar v nenehnem strahu, kdaj bo okupatorjem postalo jasno, da taka kmetija ne premore tako malo živil za oddajo, kot jih je dala. V gozdu za hišo so bili namreč redni obiskovalci lačni in prezebli partizani. Po mukotrpnih štirih letih je minila tudi vojna stihija, ki je pustila globoke rane tako v družini kot na domačiji. Osiveli mož se je spet z vnemo lotil dela, upajoč, da bo z le-tem in neomajnim poštenjem ustvaril svojima hčerama boljši jutri. Toda časi so se postopoma precej spreminjali, on pa je ostajal nekje ob strani in je še vedno mislil in delal tako kot takrat, ko je začenjal svojo življenjsko pot. S tem je nehote tudi svojima o-trokoma zaprl pot naprej, ki je v sedanjosti vodila v šole, kajti kmetija je bila zanj na prvem in edinem mestu. Še toliko stvari je hotel narediti do konca, trudil se je, da bi ostal, vendar, spet ga je prehitel čas. Edina stvar, ki je čas nikoli ne bo prehitel ah postavil ob rob življenja, pa je spomin, brez začetka in brez konca. Mojca Finžgar Kadrovske vesti Novosprejeti delavci: tozd Vzdrževanje: Vinko Knavs tozd Verigama: Ivanka Trček Minka Crnkovič Tomaž Mužan tozd Sidrne verige: Zlatko Sodja tozd Kovačnica: Redžep Mahmutovič Roman Vendramin tozd Vijakama: Slađana Ilijanič Izet Skenderovič Tehnični sektor: Marijam Ješe Prišli iz JLA: tozd Orodjarna: Drago Vogrinec Ciril Anderle tozd TIO : Mario Pogačnik Silvester Simac Sandi Lavtar Brane Hozjan Drago Kosi tozd Verigama: Bojan Zagorc Vinko Golub Damjan Ambrožič tozd Sidrne verige: Jože Crnilec Uroš Bizjak tozd Vzdrževanje: Iztok Skumavc tozd Vijakarna: Damjan Zupan tozd Kovačnica: Toni Rakuš Komisija za šport in rekreacijo pri koordinacijskem odboru sindikata SOZD SŽ nam je zaupala organizacijo zimskih iger delavcev SOZD SZ. S to prireditvijo smo že po tradiciji začeli v letošnjem letu s široko paleto raznih prireditev, najsi bodo to kulturna, športna ali druga srečanja. Naj spotoma omenim, da bomo še organizatorji planinskega pohoda na Begunjščico, srečanja planinskih vodnikov, kulturnih prireditev kot so slikarska kolonija in srečanje folklore. Vsaka taka organizacija zahteva veliko dela, prostega časa itd., zato smo v ta namen izvolili organizacijski odbor v sestavi: Varl Joža, Terseglav Bojan, Vovk Franci, Ažman Melita, Zajc Stane, Derlink Bronka, Bogataj Vinko, Fister Prenehali z delom: tozd Sidrne verige: Sretko Đukanović tozd Vijakarna: Metka Ivnik tozd Kovačnica: Miro Framjič tozd Verigama: Sandra Lešnjak Janez Šebjanič Ivan Boršiič OdšEi v JLA: tozd Kovačnica: Andrej Čad Boštjan Fir, Jernej Sori tozd TIO: Marko Mravinec Boris Mulej Anton Sudič tozd Verigama: Senad Dogič Boštjan Heberle Mitja Peterman Zvone Razinger Aleš Zupan Franci Zver Hasan Čejvanovič tozd Vijakama: Aleš Peternel tozd Sidrne verige: Branko Zupan Igor Pfajfar tozd Orodjarna: Ivan Rozman Rodili so se: Jakovu Ljubičiču iz tozda Verigama sin Davor Branki Derlink iz Komercialnega sektorja sin Domen Kadrovska služba Lovro, Beravs Jaka, Zupanc Aleš, Vogelnik Mimi in Noč Ivica. V času priprav snežne razmere niso bile najbolj ugodne. Zaradi prostih sobot smo se odločili, da bo tekmovanje 8. februarja, Tekmovanje v veleslalomu je bilo na Zatrniku — tehnični izvajalec je bil HTP Bled, smučarski teki so bili na Lipcah — izvajalec športno društvo Brezje, sankanje pa je bilo v Savskih jamah nad Jesenicami — izvajalec sankaški klub Jesenice. Čeprav smo se bali, da ne bo dovolj snega, je samo tekmovanje potekalo v pravem zimskem ambientu, saj je snežilo kot za stavo. Nastopilo je skupno 275 tekmovalcev iz vseh delovnih organizaci SOZD SŽ, od tega 207 moških in 68 žensk. Z našo ekipo smo lahko zadovoljni, še posebno s tekači, ki so osvojili 6 medalj, sankači in veleslalomisti pa po eno medaljo. Sicer pa so imeli največ uspeha tekmovalci Železarne Jesenice in Ravne. Podelitev medalj in krajša zabava s plesom je bila v hotelu Svoboda na Bledu. Tekmovanja so bila po mnenju tekmovalcev zelo dobro pripravljena. Rad bi se zahvalil vsem, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi tekmovanja, prav tako tudi finančnemu in komercialnemu sektorju za denarno in materialno pomoč. Rezultati : Veleslalom 1. Krean Anton, Železarna Ravne 40.75 2. Prestrl Matjaž, Železarna Jesenice 40.90 3. Kaoilj Bojan, Železarna Ravne 41.78 6. Šmit Franci, Veriga 42.76 Moški od 25 do 35 let 1. Kotnik Boris, Železarna Ravne 41.15 2. Gniber Adi, Železarna Ravne 41.71 3. Jeklar Sašo, Železarna Jesenice 41.91 10. Torkar Borut, Veriga 43.25 Moški do 35 do 45 let L Perger Mirko, Železarna Ravne 34.43 2. Skale Ivan, Železarna Štore 34.96 3. Šušteršič Ivan, Železarna Jesenice 34.98 11. Globelnik Janez, Veriga 37.17 Moški nad 45 let 1. Klinar Jože, Železarna Jesenice 36.87 2. Stefanovič Tomo, Železarna Ravne 37.09 3. Repe Vlado, Železarna Jesenice 37.10 9. Košir Anton, Veriga 38.16 Ženske do 25 let 1. Globevnik Jana, Veriga 43.81 2. Kolman Irena, Železarna Jesenice 47.08 3. Ferk Pika, Jesenice 47.08 4. Golmajer Marjanca, Veriga 4855 Zenske od 25 do 35 let 1. Mikel Ema, Železarna Ravne 45.76 2. Radič Darja, Žična Celje 51.59 3. Knaflič Tinca, Železarna Štore 52.78 Ženske od 35 do 45 let 1. Svetina Marjana, Železarna Jesenice 40.46 2. Pervanja Olga, Železarna Jesenice 41.30 3. Židan Nataša, Železarna Jesenice 41.67 5. Pisek Silva, Veriga 41.79 Teki Moški do 25 let 1. Tarman Božidar, Železarna Jesenice 19.11 2. Leban Mirko, Železarna Jesenice 20.01 3. Burgar Marjan, Veriga 22.57 Moški od 35 do 45 let 1. Janša Andrej, Železarna Jesenice 15.33 2. Vidic Milan, Železarna Jesenice 16.17 3. Urbanc Ivan, Železarna Ravne 17.43 5. Hribernik Franc, Veriga 18.12 Moški nad 45 let 1. Novak Anton, Veriga 18.43 2. Robič Anton, Železarna Jesenice 19.14 3. Skumavc Frido, Veriga 19.20 Ženske do 35 let 1. Krpač Simona, Železarna Ravne 19.30 2. Majer Bojana, Železarna Ravne 20.30 3. Cvetko Marinka, Veriga 22.42 Ženske nad 35 let 1. Pogačnik Jana, Veriga 26.41 2. Juraja Angelca, Železarna Ravne 29.25 3. Macuh Ana, Veriga 32.14 Uvod Da bi pospešili športno rekreativno dejavnost med našimi delavci, da bi le-ta postala bolj množična in nenazadnje tudi bolj zanimiva, se je športna komisija odločila za eno od variant stimuliranja uspehov in nastopanja na občinskih sindikalnih prvenstvih ter prvenstvih Verige. To pomeni, da bo za vsako osvojeno mesto tekmovalec dobil določeno število točk (kar bo razvidno iz tabele) in posebne točke za določeno število nastopov (tudi tabela). Pričakujemo, da bo tekmovanje zanimivo, saj v razgovorih s sodelavci kaj radi ugotavljamo kdo bo boljši, hitrejši, skratka kdo bo koga premagal. Upamo, da bodo tudi pokali in praktične nagrade marsikoga pripeljale na športna prizorišča. Izmed devetih občinskih sindikalnih prvenstev smo se odločili, da bomo točkovali šest disciplin in sicer: smučarski tek, veleslalom, streljanje, plavanje, namizni tenis in kegljanje. Izmed šestih prvenstev Verige pa bomo točkovali štiri discipline: smu- čarski tek, veleslalom, kegljanje in namizni tenis. Skupno torej deset disciplin. Seveda so tu še mnoge druge oblike nastopanja, ki bi jih lahko upoštevali pri točkovanju, kot npr. udeležbo na smučarskih maratonih, pohodi v gore in tekmovanja v okviru slovenskih železarn itd. Nekaj tekmovanj je bilo že izvedenih, upamo pa, da zaradi tega to naše tekmovanje naprej ne bo nič manj zanimivo. Propozicije 1. Pravico do tega naslova imajo vsi člani OO ZS Veriga Lesce, ki se udeležujejo tekmovanj pod točko 2. Sankanje Moški do 35 let 1. Kokučnik Bojan, Železarna Ravne 1.20.59 2. Pungeršek Jani, Železarna Štore 1.22.96 3. Verdinek Jože, Železarna Ravne 1.23.39 17. Prezelj Zvone, Veriga 1.43.73 Moški nad 35 let 1. Žvab Martin, Železarna Jesenice 1.14.57 2. Zupanc Ivo, Veriga 1.27.49 3. Kordež Albin, Plamen 1.27.97 Ženske 1. Zavrnik Marija, Železarna Ravne 1.27.49 2. Palovšnik Sonja, Železarna Jesenice 1.27.63 3. Smolej Irena, Železarna Jesenice 1.28.04 13. Žbogar Stana, Veriga 1.46.04 J. Varl 2. Tekmovanje traja celo leto in sicer občinska sindikalna prvenstva v šestih disciplinah, prvenstva Verige v štirih disciplinah. 3. Točkuje se po naslednjih kriterijih : občinska prvenstva prvenstva Verige 1. mesto 22 točk 11 točk 2. mesto 20 točk 10 točk 3. mesto 18 točk 9 točk 4. mesto 16 točk 8 točk 5. mesto 14 točk 7 točk 6. mesto 12 točk 6 točk 7. mesto 10 točk 5 točk 8. mesto 8 točk 4 točke 9. mesto 6 točk 3 točke 10. mesto 4 točke 2 točki Za vsako naslednje mesto pa se točkuje z dvema oziroma z eno točko. 4. Tekmovalec, ki bo tekmoval v vseh disciplinah pod točko 2, bo dodatno dobil na koncu še 20 točk, za 7 nastopov 15 točk, za pet nastopov pa 10 točk. 5. Športna komisija bo na koncu leta pregledala rezultate in na osnovi točk razglasila najboljšega športnika in športnico rekreativca Verige za leto 1986. 6. Najboljšemu bodo podeljeni pokali v trajno last. Trenutni vrstni red po štirih disciplinah: občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu in smučarskih tekih in prvenstvo Verige v veleslalomu in smučarskih tekih: Pri ženskah vodi Silva Pisek — 34 točk pred Marjanco Golmajer (29 točk) in Marinko Cvetko (23 točk). Pri moških paje prvi Dane Kovačevič (40 točk) pred Antonom Novakom in Marjanom Burgarjem — oba imata po 33 točk. J. Varl Ob moji upokojitvi se najlepše zahvaljujem sodelavcem SKK in TOZD Orodjarna za izkazano pozornost in darila. Vsem želim tudi v bodoče še veliko delovnih uspehov. Marija Rozman Ob moji upokojitvi se najlepše zahvaljujem ožjim sodelavcem iz montažne delavnice — posebno delovodji Grosu in Marici Horvat — za dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo nanje. Vsem sodelavcem pa želim še veliko uspehov pri delu in medsebojnega razumevanja. Silva Lilek Zimske igre delavcev SOZD Slovenskih železarn Pravila tekmovanj za najboljšega športnika in športnico rekreativca Verige za leto 1986 JVRDONE.S-TNl DEL Zfì IZGUB-DEL TELESA IZAKOVA ŽENA ISRfl pgi TRgOKU 3EZ.IK Č.RNĆEV »RNTU »REBILSKI 4TR03 Z.R IZDEUBVO VLRKNRTE KOPREN! ALEKSANDER TR 1 ROK MESTO Nfl REKI SHALI V NDR llt^ ZENSKO IME I ► « TURčnfl ' '' ■ fiH'LìtirfVtriiirmiiiìiiit'-ii'iii n iV'v;, V s «s, ' grli IISbHhI STAJA v planinah MHHHG STVAR- NOST REALNO- ST POKRAJINA V VIETNAMU ipl'LfV BIVŠI NOGOME- TAŠ OLIMPIJE. UUBL3RN. VELEBLA6. PREČNI NOSILNI DROG ŽENSKO SKLADBA ZA ENEGA „ IZVflJ RLCli KRZAŠKl POVELJNIK IrÄlfENEiE J se vino lr stno Ročno DO L GO REP PAPIGA TUJE Z-IME REKA V JZ. TRANćiJl LjE-JI ŽLRP ®Wr*:T 1 SAVINJE NEVEZft- NR BESEOR BESEDNA I6RA UVR3AN3E V DELO GOROVJE v SoLGRRDI morski Pojrv POKRB3INR V 6RČI3I PRITOK 6AN6ESA PRETRESLJIV- , usoden DOGODEK ĆUN3R ČEŠKA WTRSIL- NIĆA MOČAN REZEK GLRš) ORGANSKO VEČANJE ödLI&NI ARGENTÒ- NOGOMET^ ORGANSKA SPOJINA ZVEZR KOMUNI- STOV POKR.VZflH. àLC*/EN/3/ POGONSKI ŠT ROJ bolehanje NR KRMNI H KRMNRVIĆR etike.tr ME$TO V 3.ZRH- ROMUNIJI SLOV-SKLAD. UROŠ ITRU3R tovarna KOČEVJU Strrn ica ENRKOKRRK- TRIKOTNIH) TINO MOČNO BELJENO PLATNO AŠKERC HRV- SLIKAR V3EKOSLRV 4TRR. C IM SKI BRŽ.RVN1K SL. MESTO SANE RNGL- SVETI pivo ŽOKRRTOV TOŽNIK GL.MESTO JORDANUE enodne- vni ZAGLUŽEK ■ NU2R p£T3R V GR. MIT- IVO DANEU SRBSKO M- IME FILM-IGRfiL-GARDNER GRŠKR ČRKA UllVRLCl mrmil X NOVI GAD MESTO V S-z- SRBIJI ' Cevint SoV-POLITIK MIK OJ AN STAREJŠI EGIPTOV- PISATELJ Občinsko prvenstvo v veleslalomu Končana je veleslalomska disciplina občinskih sindikalnih tekem za leto 1986, ki je bila 16. marca na Kabli. S to tekmo smo se poslovili od zimskih športov. Prvenstvo v veleslalomu je bilo precej kritizirano s strani tekmovalcev, saj so bile proge namenjene predvsem tehničnemu izvajalcu — Smučarskemu klubu Bohinj. Le-ta je pripravil take proge, kot da bi šlo najmanj za FIS tekmo. Res, da je rekreativni smučar- ski šport napredoval, kljub temu pa zamerimo organizatorju, na je »namenoma« pozabil, da gre tu za sindikalno tekmo, da tekmujejo tekmovalke in tek-movaloi, ki so stari tudi več kot 50 let, da gre za množičnost in končno, da gre za varnost in predvsem za varnost tekmovalcev. Prava sreča je, da ni bilo poškodb, saj padce, kakršne smo videli, običajno vidimo le na TV, ko nam posreduje tekmovanje v smuku. Omenil sem množičnost. Prepričan sem, da je bilo to tekmovanje prava antipropaganda temu, saj bomo organizatorji po delovnih organizacijah imeli naslednje leto še več težav pri pridobivanju tekmovalcev. Morda pa je bil cilj organizatorjev, da jih na sindikalnih tekmah tekmuje čimmanj. Naša ekipa je nastopila s 30 tekmovalci in 3 tekmovalkami. Pohvaliti velja vse, ki so nastopili na tako težki progi. V tej disciplini ne dosegamo ravno dobrih rezultatov, kljub temu pa je treba pohvaliti predvsem Marjanco Golma-jer, ki je edina osvojila tudi medaljo. Dobro uvrstitev pa so dosegli tudi Zdravko Kajdiž, Silva Pisek, Borut Torkar in Viljem Felicijan. V skupni uvrstitvi je premočno zmagal LIP Bled. Ekipa Verige pa je dosegla solidno 4. mesto. Število točk še ni znano, saj tudi tu ni šlo brez napak. Končno uvrstitev bom objavil v naslednji številki Verige. Kot sem že omenil, je smučarska sezona za nami. Po številu tekmovanj je bila pestra, saj je bilo izvedenih pet tekmovanj. Sami smo organizirali tri tekmovanja: prvenstvo Verige v veleslalomu in smučarskih tekih ter organizirali ZAHVALE Ob smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem sodelavcem SKK za venec, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji potL Ida Gros Ob smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz Sidrnih verig za denarno pomoč in izrečena sožalja. sin Jernej Majetič Ob smrti najinega očeta Jesenovec Ivana se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Kovačnica za denarno pomoč in izrečena sožalja. gin Marko hčerka Janja Janežič Ob tragični smrti dragega brata Stanka Verena se iskreno zahvaljujem sodelavcem Vzdrževanja za izrečena sožalja in denarno pomoč. Posebna hvala sodelavcem elektro delavnice, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Bela Veren Ob smrti drage mame in žene Katarine Zupan se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Vzdrževanje, TIO in nove galva-nike za izrečena sožalja in denarno pomoč. Posebna hvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. mož Anton, sinova Zdravko in Miro IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE 1. nagrada — Jože Bele, verigama 2. nagrada — Lovro Fister, verigama 2. nagrada — Hilda Mengeš, vijakarna 3. nagrada — Branko Barber, verigama 3. nagrada — Miha Vidic, verigama Rezultati : ženske nad 36 let 1. Arnica Veber LIP Bled 47,49 2. Marija Urankar LIP Bled 48,41 3. Jasna Keiser LIP Bled 50,20 6. Silva Pisek Veriga Lesce 52,73 ženske do 27 let 1. Janja Petrač Iskra Lipnica 38,46 2. Meta Dacar Obrtniki 41,06 3. Marjanca Golmajer Veriga Lesce 43,56 moški nad 46 let 1. Stanko Ažman LIP Bled 41.01 2. Rado Faganel Iskra Otoče 41,74 3. Franc Ažman Žito Lesce 42,12 11. Vili Felicijan Veriga Lesce 48,54 moški od 36—45 let 1. Vito Šmit Elan Begunje 37,28 2. Janez Pik on LIP Bled 38,34 3. Janez Malej LIP Bled 39,03 13. Franc Gros Veriga Lesce 43,16 moški od 28—35 let 1. Dušan Gorišek Planum Radovljica 36,41 2. Tomaž Pogačnik Iskra Lipnica 38,54 3. Janez Šemrl GG Bled 36,98 4. Zdravko Kajdiž Veriga Lesce 36,68 8. Borut Torkar Veriga Lesce 40,21 moški do 27 let 1. Matjaž Hafner Iskra Lipnica 36,95 2. Franc Gambus HTP Bled 38,40 3. Rado Potočnik KZ Bled 38,42 14. Matjaž Ambrožič Veriga Lesce 41,51 zimske igre delavcev sloven- do 19. aprila tekmujejo keglja- skih železarn. Na teh igrah se či v borbenih partijah. Naše je tekmovalo v treh discipli- ekipe (dve moški in dve žen- nah: veleslalomu, sankanju in ski) nastopajo 17. aprila. Upa- smučarskih tekih. Tekmovali mo na dober uspeh. Na uspeh smo še na občinskih sindikal- pa računamo tudi odbojkarji, nih prvenstvih v smučarskih saj sodeč po treningih, le-ta ne tekih in veleslalomu. Nekateri more izostati. Tekmovanje se TOZD-i so organizirali še svo- prične 22. aprila, konča pa 7. ja tekmovanja v veleslalomu. maja. 17. in 18. maja bo tudi Na vseh omenjenih tekmova- občinsko sindikalno prvenstvo njih je nastopilo okrog 250 v streljanju z zračno puško. O tekmovalk in tekmovalcev. rezultatih bom poročal v na- Kaj prinaša pomlad? Tri slednji številki glasila. tekmovanja so na sporedu v mesecu aprilu in maju. Od 7. J. Varl VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske žele- zame — Veriga Lesce, n. sol. o. Izhaja enkrat mesečno. Ureja ga uredniški odbor: Pavel Bizjak, Marjan Stiper- ski, Ivanka Korošec, Polona Lukan, Ivanka Sodja. Odgo- vama urednika sta Franc Cop in Miloš Janša. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu in mnenju republiškega komiteja za informiranje prosto plačila prometnega davka. Tisk: Tiskarna Ljubljana.