novic Kuuat J LETO II. - št. 41 V KOČEVJU, DNE 3. OKTOBRA 1957 U* Cena 10 din Narod si bo pisal Štirinajst let je minilo od I. zbo- na Kočevskem zboru uresničili tež-ra odposlancev slovenskega naroda, nje naših delovnih ljudi po nacio-ki je bil od 1. do 3. oktobra 1943. nalni in socialni svobodi. Ta Zbor leta v dvorani sedanjega »šeškove- je v naši slovenski zgodovini prvi ga doma« v Kočevju. resnično ljudski in demokratično iz- Na tem zgodovinskem in za Slo- voljeni parlament, ki je enotno iz-vence pomembnem zboru je bilo razil voljo slovenskega ljudstva im navzočih 572 svobodno in demokra- njegovo pripravljenost, tično izvoljenih odposlancev sloven- vse napore in žrtve v’boju za na-skega naroda. Zboru je p.risostvo- cionalno in socialno osvoboditev. Iz-vala tudi delegacija AVNOJ in Vr- razil je željo za združitev z dra-hovnega štaba NOV in POJ, dele- gimi jugoslovanskimi narodi v Fe- sodbo sam Ni slučaj, da smo se prebivalci mo svoj občinski praznik sredi pe-občime Kočevje s svojim ljudskim strih in razgibanih razprav o bliž-da prenese odborom odločili, da praznujemo njih volitvah v občinske ljudske od-otoletnlco Kočevskega zbora vsako bore. Naši volivci, ki so združeni v leto kot svoj občinski praznik. Res, SZDL, se v polni meri zavedajo veda je pomen kočevskega zbora vse- likega pomena in vloge osnovne po-„ .. ™,T . . , , slovenski, pa tudi jugoslovanski, kitične in socialno-ekonomske celi- ZA Vxrm?Krisi^PJ-- m del®faclJa derativno ljudsko republiko Jugo- vendar si prebivalci občine Kočevje ce, saj je od njenega uspešnega de-, ... oaciJe nas rugih slavijo, ki je največje jamscvo za za praznovanje nismo mogli izbra- lovanja v veliki meri odvisno raz- safasrsa* ^ Veličasten je spomenik padlim borcem v Kočevju Ko smo leta 1953 praznovali 10. nil, da se bo boril z vsemi silami, obletnico Kočevskega zbora, smo vi- da se pod vodstvom KP in OF deli, kako resno se delovni ljudje zmagovito konča osvobodilni boj in Slovenije zavedajo zgodovinskega ljudska revolucija, kar se je pozne-pomena Kočevskega Zbora. To je je tudi zgodilo. Prav tako je obso-tudi povsem razumljivo, saj so dil delovanje domače reakcije in Več skrbi izobraževanju odraslih ga dogodka, kakor je prav Kočev- kraju. Uspešno delovanje komune ski zbor. Zgodovinske okoliščine so pa je v prvi vrsti odvisno od do-privedle do tega, da je bil zbor v brih, poštenih, sposobnih in socializ- naši uporni partizanski občini, kjer mu vdanih ljudi, o katerih raz- Pretekli teden je bilo v Ljubljani ki je postavil izobraževanje odras- je bilo tudi prvo osvobojeno sloven- pravljamo na sestankih SZDL in pri Zvezi Svobod in prosvetnih uh predvsem delavcev, na prvo SZ&gr&SS. ’S; TSSZiSSiizsZ tižanskimi oddelki, ne daleč vstran služila velika večina odposlancev predsednik zveze Ivan Regent. izobraževalno dejavnost vseh orga-so ropotale strojnice in močne eks- Kočevskega zbora in drugih ude- Uvodni referat je imel Janko Li- nizacij. Pri tem delu je treba upo-,i .. plozije bomib so prekinjale njih pe- tožencev narodnoosvobodilnega bo- ška. Nato pa je sledila razprava o števati različne možncsti in oblike v dvnrflm ju s?m; V b°iu s Pobesnelimi fašistič- ja, ki so bili za skupno stvar prt- sistemu, oblikah, vsebini ter o izobraževanja v naši družbeni 1 An q niftnh-vo icfoma<< °. nimi osvajalci in odpadniki ljudstva pravljeni darovati vse, celo svoje družbeno-vzgojnih ciljih splošne stvarnosti, ki morajo imeti pravi iih iz dri e v n v Aa-n in' iz ih® ° , 51 80 in PadaM partizanski ju- življenje. izobraževalne dejavnosti v Sloveni- idejno-vzgojni smoter. vse hnli ureeniAiio nago & ® Y. ,®»° f10^1* ^ 80 se iborili za nacionalne Tone Ožbolt ji pa jeseniškem kongresu Svobod, vse bolj uresničuje naša socialistic- in socialne pravice svojega naroda. za osvoboditev naše dežele r&tui konten tat prav jem. Preroške besede Ivana Cankarja »Narod si bo pisal sodbo sam« so postale resničnost, uresničile in VOLITVE V ZBOR PROIZVAJALCEV Letos bomo prvič volili odbor-toke v občinski zbor proizvajalcev, zato je prav, da se na kratko seznanimo, kdo ima pravico predlagati kandidate in voliti odbornike v ta zbor. V občinski zbor se volijo odborniki na temelju splošne, enake in neposredne volilne pravice, medtem ko v zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora volijo samo neposredni proizvajalci. Ti morajo biti zaposleni v proizvodnji, trgovini in gostinstvu na področju tiste občine in morajo imeti volilno pravico. Aktivno volilno pravico ima torej vsak proizvajalec, ki je v rednem delovnem razmerju, oziroma če je sindikalni ali zadružni funkcionar. Volilne pravice pa nimajo honorarni uslužbenci in delavci, vajenci, učenci strokovnih šol itd. Pri vseh gospodarskih organi-zncijah se sestavijo volilni imeniki, v katerih so vpisani vsi, ki nnajo pravico voliti v zbor proizvajalcev. Te imenike pregleda in Potrdi občinska volilna komisija. Zadnji volivci pa so lahko vpisani v imenik deset dni pred volitvami. Volilne enote in število odbornikov, ki jih je treba izvoliti v vsaki volilni enoti, pa določi občinski ljudski odbor na seji cbeh zborov in o tem obvesti gospodarske organizacije. Kako predlagamo kandidate za zbor proizvajalcev ? Prvenstveno se postavljajo kandidati na zborih volivcev-proizvajaicev, lahko pa predlaga kandidata tudi določeno število volivcev proizvajalcev izven zbora z vložitvijo pismenega predloga kandidature. Zbori proizvajalcev morajo biti po vseh volilnih enotah in jih skliče predsednik delavskega sveta oziroma kak drug forum podjetja ali zadruge. Z zakonom je določeno, kakšen naj bo dnevni red zbora volivcev ter kakšne komisije mora zbor za uspešno izvedbo izvoliti. Zbor volivcev se začne, če je navzočih najmanj desetina vseh proizvajalcev, ki imajo pravico, udeležiti se zbora, navzočih pa mora biti najmanj 50 volivcev, če je v gospodarski organizaciji manj kot 100 proizvajalcev-vohvcev, pa se skliče zbor za več podjetij. Na takem zboru pa mora biti navzočih najmanj tretjina proizvajalcev, ki »majo pravico voliti. Ce zbora zaradi sklepčnosti ni moglo biti, se skliče nov zbor volivcev. Volitve v zbor proizvajalcev bodo na posebnih voliščih v gospodarskih organizacijah, tako da bo približno 300 volivcev, volilo na enem volišču. V podjetjih, kjer je ~5 upravičenih vobvcev, bodo Wxeb svoja volišča, tam, kjer pa J'h je manj, se bo več podjetij združilo v eno volišče. 5 dni pred volitvami mora občinska volilna komisija razglasiti po vseh obra-; to delavnicah, kje bodo volišča n kje bo kdo volil. Način volitev k° isti kot v občinski zbor. jPa povemo še enkrat, volitve v wmske zbore bodo v nedeljo 20. oktobra. 1957, v občinski zbor prevajalcev v skupini inudstrije, trgovine in obrti v soboto 26. okto-ra 1957, v proizvajalni skupini Pa 27. oktobra 1957. Me na ^stvarnost, zlasti delavsko in Slovenska zemlja je vpijala kri družbeno upravljanje pri nas, preko onih, ki so jo najbolj ljubili in umi-katerega se vedno bolj manifestira rali za to, da bi slovensko ljudstvo delo in volja vseh delovnih ljudi. na njej živelo svobodno in srečno. Kočevski zbor je razpravljal tu- Delavci in kmetje skupno z ljudsko POMOČ DELAVSKIM SVETOM Delavskim svetom - poslovnike _______________________jjj Jugu- Pred nami so jesenski meseci, ko določila v poslovnikih točno določa- delu in sklepih kolektivu kar še do mejcev izpod tujega jarma. Prav slovanske patriotiene ljudske sile se bliža obračun poslovnega leta in jo sestavo zapisnika o sejah, kakor danes v mnogih kolektivih ni v prak- lf nilrrt -iyx Jnl — __ _1_1- 1_ , S0StSlV3i PTlSTVilfl 55 ’MO'V £»rrr» -nn n rrr\ ti irll niArv/nu/i n Vi »»o »i 4 f-v-T rn TI -5 T2' n z-v — t 1 __— L _1A_A di o vprašanju priključitve Slovenskega Primorja k Sloveniji in o osvoboditvi naših slovenskih za- inteligenco so bili složni, potrpežljivi in vztrajni. Vsi napredni in pošteni ljudje, vse slovenske in jugo- taiko je razpravljal o vodstvu in predstavništvu slovenske narodnoosvobodilne borbe ter o ' začasnih organih ljudske oblasti. Izvolil je vlile v eno samo nam vsem ties[avil gospodarskega načrta za tudi njegovo shranjevanje. Ker so m »tnn-A imanmiiLn ^tv,. novo leto, bliža pa se .tudi čas, ko zapisniki zaradi pooblastil, si, čeprav je delavski svet voljeni skupno strujo zmagovitega osvobo- i™vo Jcl-U’ uuz,a 'Pa se tucu cas, ko zapisnim žaram poomastu, ki jih organ in so člani o delu tega orga-dilnega boja V »šeškovem domu« člani del°vnih kolektivov lažje ipo- ima delavski svet, za gospodarsko na dolžni poročati svojim volivcem, pa je zasedal I. zbor odposlancev svetiJ°, sY°j ^s Problemom podjeto organizacijo zelo važni, ni vseeno, Poslovnik lahko tako služi kot ja m lastni izobrazbi upravljavcev, če se izgube ali ne, mi pa iz prak- zelo uspešna metoda pri delu delay's lani so pripravljali seminar za se vemo, da zapisnike večinoma g^th svetoV, če predsednik sveta naroda — Slovenski narodnoosvo- dek, ki pomeni za Slovenijo to, kar člane delavskih svetov, vendar bo hranijo upravni uslužbenci v arhivu skr|bi da se’ dela pg niem z vso po_ ta seminar šele letos, čeprav bo na in da se organi delavskega uprav- trebno doslednostjo PTaksa v štetem seminarju prav gotovo poudar- Ijanja to redko pozanimajo zanje. vilnlh velj]dh kolektivih je dokaza-jena važnost sistematičnega dela Poslovnik določa tudi način poro- la da je uvedba poslovnikov smotrn delavskih svetov, bi vseeno hoteli Čanja delavskega sveta o njegovem korak! opozoriti na pomembnost poslovni- 120-olanski Plenum OF ter vrhovni slovenskega naroda. V zibelki par-organ ljudske oblasti slovenskega tizanstva je bil ta pomembni dcgo- ka za delo delavskega sveta. O pomenu poslovnika je razpravljal tudi Kongres delavskih svetov in delegati so še strinjali v celoti s tem, da je delo teh organov v podjetjih mnogo lažje, če je urejeno s poslovniki. številni delavski sveti, ki so poslovnike že sprejeli, so v njih pred- PO SVETU Pogled na središče obnovljenega Kočevja __ Iz Berlina poročajo, da je So- Avstralijo in da bi prišla kot predvsem določili postopek, kako naj se vjstska zveza odobrila Vzhodni stavnik Latinske Amerike Panama skličejo in vodijo seje delavskega Nemčiji posojilo v znesku 300 mili- namesto Kube, so se pojavili ne-sveta, da bi bile te lahko čimbolj ionov rubljev ter blagovne kredite sporazumi za tretje mesto, ki so ga kratke pa vseeno dovolj temeljite, v znesku 400 milijonov rubljev za že po tradiciji zmerom dodelili demokratične ter ekspeditivne S nabavo raznega blaga iz Sovjetske Vzhodni Evropi. Za to mesto sta poslovnikom pa se določi tudi način zveze- Vsekakor je to precej izdat- kandidata Čehoslovaška in Japon-prtprave sej, pravice in dolžnosti na P°mod Vzhodni Nemčiji. ska. vseh članov delavskega sveta, ka- V Ottawi v Kanadi so bila za- v LR Kit .akl bi] ^ , kor tudi njegovega predsednika. Mjučena pogajanja z delegacijo za- vesnosti ob praznovanju tonskega Uspešnega de a delavskega sve- hodnonemske vlade o dobavi 500 naTOdnega praznika. Predsednik kita v večjem kolektivu brez komi- ton kanadskega urana v prihodnjih taisk v&lad; ču E L^1 , nrirertil sij si sploh ne moremo več pred- petih letih. SkleniU so da bosta s£en SpreS„ za ^e luj^et-stavljati. S poslovnikom točno do- obe deželi še poprej sklenili spora- gaclje sprejema so se udeležile de pomeni za Jugoslavijo II. zaseda- ločimo način in obseg dela komi- zum o sodelovanju za miroljubno jegaciie iz več kot 40 držav med nje AVNOJ. V teh naših krajih pa sij, kakor tudl_način poročanja, rok uporabo atomske energije. njimi tudi parlamentarna delegacL 'ki se mudi na Ki- bodilni svet — Izvršni odbor OF ter 40-člansko delegacijo za II. zasedanje AVNOJ. ^ so se dogajale tudi največje stra- za poročanje in podobno. Poslovni- V Franciji imajo spet vladno kri- ja Jugoslavije Osrednja osebnost na kočevskem hote, ki so popolnoma opustošile ki, ki jih sprejme delavski svet sam zo. Francoski parlament je z 279 tajskem, zboru je bil, poleg tovariša Karde- mesto in deželo. Na področju se- za svoje delo, pa so obvezni tudi za proti 253 glasovom izrekel nezaup- 1 ja, naš .nepozabni revolucionar to- danje občine Kočevje je padlo in vse osebe, ki prisostvujejo kot gost- nico vladi Bourges Maunouryja in v Londonu se je začela konfe- variš Boris Kidrič,^ ki ga vsi in po- izgubilo življenje okrog 800 borcev je zasedanjem delavskega sveta in zavrnil vladni načrt administrativ- ?enca laburistične stranke Anglije, vsod zelo pogrešamo. Dejal je, in drugih, sodelavcev narodnoosvo- določajo njihove pravice. Posebna ne samouprave za Al žir. Takoj po laburistična stranka je obsodila glasovanju je predsednik vlade ekonomsko politiko britanske vlade s posebno resolucijo, v kateri »kdor se zamisli v vsebinsko plat bodllne vojne. Tudi material, škoda Kočevskega zbora, mu je na prvi je bila tako velika, da še dolgo ne pogled jasno, da je tu ustrezno re- 'bomo zabrisali sledov vojne, šena velika Titova zamisel nove Tr , Vsako teto s ponosom praznujemo obletnico Kočevskega zbora. VAJENCI IN NEPRIJETNA STVARNOST Jugoslavije, jugoslovansko vprašanje v smislu bistvenih koristi slo- . .... ■ -r---- —, — — —~ venskega naroda, skupne domovine “r^znQvanle Je 12 leta v leto moč- vajenca ob treh ali štirih zjutraj, Maunoury sklical sejo vlade, nato ... - , pa je odšel v Elizejsko palačo, kjer Pravi, da je konservativna stranka je predsedniku republike Cotyju po- 8_Tern’ .1® dpustila notranje na-dal ostavko. Predsednik Coty je od- ertc-vanje in nadzorstvo ter s svo- V Ribnici ni redkost, da srečaš g0 v orli da v sedanjih okoliščinah ne j™1 vojaškimi pustolovščinami lPTinta nh trph AM •atiY'i'h r,-5,,,4-r.ri° » . .. J ,trni ni _____;_____-i _ in države vseh jugoslovanskih narodov. Sklepi kočevskega Zbora so našli svoje mesto tudi na II. zasedanju AVNOJ. Tako je n. zaseda- _ nje AVNOJ za slovenski narod po-menilo ponovno močno manifesta- more sprejeti odstopa. Vlada radikala Bourges Mau- ■tujini, neposredno prispevala k inflaciji, stalnemu naraščanju cen, znižanju zlatih in dolarskih rezerv mejša manifestacija naših delovnih ko se vrača z zabave vinjen." Kam tn rSSS ”""1 zlasti v uspešnem delovanju pozanimal, kako živijo vajenci v razlogov, kakor prejšnja via- Ciprskega guvernerja Hardinga _ razvoju delavskega in družbe- prostem času jih pritegnil v svoje da’ ka,teIi j® načeloval socialist bodo verjetno v kratkem odpoklica- . cijo in potrditev teg^za'kar so^se nega samoupravljanja in graditve vrste in jim s tem omogočil zdra- MaUet " Xojni stroški v Alžiru 80 H- po mnenju londonskih krogov bo svobodno in demokratično izvoljeni da bodo zr rodni nokal stvam&1 1211111111 aparat, ki bo znan-na zdravil in novih učinkovitih načinov zdravljenja naj bi se povpreč- ekipa bo prejela prehodni pokal na starost Ijitol močno dvignila. Po tembra, vendar so strelci občine valeč, ki bo dosegel največ krogov, Kočevje letos napravili izjemo. Tekmovanje, ki bi moralo biti 29. septembra, bo šele 6. oktoora. Ta dan so si strelci Kočevja izbrali za- vabimo, da si ogledajo to zanimi-to, da bodo s tekmovanjem benem vo tekmovanje, ki bo na strelišču počastili občinski praznik, hkrati Strelske družine Kočevje mesto. bo in rešil človeštvo strahu, ki ga je povzročila. V medicini bodo odkrili nov postopek radioterapije, ki Vse ljubitelje strelskega športa bo osnova za zdravljenje doslej tež-- - - ko ah celo neozdravljivih bolezni, bo prejel še praktično darilo v vrednosti 2000 din. Naj omenim samo primer, Id bi ga verjetno tudi »Pavliha« spravil v svojo torbo. Uslužbenec P. J. pri KZ Dolenja vas je otresel vso svojo jezo- na dopis, ki -ga je prejel od Obrtne zbornice Kočevje in ga v trenutku največje jeze zmečkal v roki. Ali ga je vsebina S takim dejanjem si P. J. nikakor ni pridobil ugleda, temveč se je kvečjemu osmešil pred navzočimi. Razkril je svojo srčno »kulturo«. Prizadeti pa proslavili triletnico plodnega dela strelskega športa v občini Kočevje. V nedeljo 6. oktobra bo tekmovanje v streljanju z vojaško puško K. T. ki jih povzročajo virusi. Drugi zahodni znanstveniki menijo, da bo v prihodnjih štirih desetletjih uspelo rešiti brezžičnega prenosa njihovem mišljenju po letu 2000 ne bo 150-letnik nobena redkost. Nadalje pravijo, da bodo popolnoma osvojili ledena področja na Severnem in Južnem tečaju in razširili gojenje kulturnih rastlin na mrzla in zaledenela področja. Obetajo nam same dobre letine in zra- Obrtni zbornici Kočevje še precej-ven še tovarniški način pridobiva- šen znesek za članarino, ali pa je vprašanje n ja organskih snovi iz anorganskih, bil tu kak drug vzrok ? čudim se, električne Torej kakor vidite, ni nič tako da pri njih rešujejo dopise na ta- energije na daljavo. Potemtakem se fantastičnega, kar bi človek lahko ko enostaven način. VZEMITE SI JIH ZA ZGLED V nedeljo 29. septembra so se toliko vaščani iz Mahovnika pri Kočcviu prizadela, 'ko je zvedel, da Kmetij- zbrali in s prostovoljnim delom ska zadruga Dolenja vas dolguje popravili nad lkm ceste, ki pelje iz Mahovnika proti Kcčevju. Prostovoljnega dela se je udeležilo veliko vaščanov. Dogovorili so se, da bodo očistili tudi cestne kanale. Verjetno P. J. Prostovoljno1 gradijo tudi kegljišču. SNEG, SNEG v torek zjutraj smo bili res pre- nam v tem po-gledu res obetajo le- pričakoval po vsem tem, kar smo ne pozna obrtnega zakona niti dru- V tem se”vidi°velika podjetnost va-na 300 metrov. Soedlovale bodo na- senečeni. Zemlja je bila pokrita s pi časi: nič več žic, ne kratkih sti- navajeni vsak dan poslušati. Pra- gih predpisov, ker sicer si tega ne ščanov in čut za lepoto svojega slnrlmp cf-rpl a V p rini Tim p SI J .Tri v. P i -r.. a . , v • --- i ________________ , . . _ ’ . __ * *=> slednje strelske družine. SD Jože tanko sneženo odejo. Največ je Šeško (iz ključavničarske delavni- padlo snega v višjih legah. Vsem, ce), SD Kočevje mesto, SD Rud- ’ ' ' nik šalka vas, SD Zidar, SD Stara cerkev. Iz vsake ekipe bo tekmo- strahu v kosti. kov... In to je nekako vse, če ne upoštevamo Amerikaaca, ki pravi, vijo, da je vse, kar obetajo, ures- bi smel dovoliti. Na opozorilo se ničljivo. Vidimo pa, da gre tu pred- je začel potem izgovarjati, da bo kraja. Vaščane v Mahovniku naj bi po- -!• . - . w , -C-------- -------------->---X---- ' ** -L '---O- -----X---- J'-1 jA/1-uu iziguvaijau, ua KTV v CU3VCLUG v maaiuviuaiu lacvj i j-nu- m imajo na polju se poljske pri- da bodo izumili nov način reklame vsem za praktične izume, M naj bi dopis »pogladil«. Mnenja sem, da snemali tudi v ostalih vaseh, pred-deuke, je pognal sneg kar malo in se posluževali predvsem reklam- prinesli človeštvu neposredne ko- tak zmečkan dopis ne more biti te- vsem tam, kjer imajo slaoe komu- nih napisov, ki jih bodo s posebni- risti. „„ ~t.«™«™ ,-*,i meljnica za knjiženje. nalne naprave, pota itd. MURED H, B. MLAKAR ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA GL OBLAK 73 Blisk je planil v dir po sledi svoje tovarišice; bil je prepričan, da mu jo je ugrabil Lisko. V njegovi krvi je vedro močneje gorel ogenj maščevanja. Da ga je Kresnica sama zapustila, to ni bilo važno, Lisko je bil krivec, z njim se bo boril in, če se mu -posreči’ ga -bo ubil. Ko je pritekel na vrh neke vzpetine, se mu je odkril nenavaden prizor. Videl je kočo in ljudi, s katerimi je bil skupaj na Kwahooju tam je bil tudi Lisko in njegova prijateljica Kresnica. 74 Sunkovito je dvignil glavo in preteče zatulil. Ko je Kresnica začula glas svojega tovariša, ji je -bilo, kot bi se naen-'krat zbudila iz sna. Ni ji bilo več mar Lisko, ne ljudje, obrnila se je in kot puščica odbrzelo proti Blisku. Gaston se je obrnil k ženi in ji rekel: »Volk, moja draga! Volk, ki je bil z nami na Kwahooju in je ubil risa.« V gozdu se je ves Bliskov bes spremenil v veselje. Kresnica je cvilila in se skesano sukala okoli njega, kakor bi ga prosila odpuščanja. 75 Blisk je silil stran od koče in Kresnica mu je radovoljno sledila. Ko sta pretekla dobro miljo, sta prispela na obrežje rečnega rokava. Kresnica je naenkrat obstala, začutila je človeški duh. čeprav je Blisk preteče zarenčal, se je vendar previdno plaizila naprej. Ko je prodrla skezi zadnje grmovje, je zagledala pred seboj na pol na breg potegnjen majhen indijanski čoln, ob veselo plamenečem ognju pa si je neznan belokožec pravkar ujeto ribo. 76 Tujeo je bil visok, koščen človek in ostre poteze njegovega obraza so izdajale sled težkega življenja iskalca zlata. Toda sreče ni imel, počasi mu je zmanjkalo vsega in na pot ga je gnalo edino upanje, da najde kakega posameznega lovca ali njegovo kočo ter si zlepa ali zgrda prilasti vse, kar je potreboval za pet naprej. Riba je bila -pečena, zato jo je odložil in vstal. Pogled mu je zdrsnil po okolici in zapazil je droben steber dima, ki se je dvigal iznad dreves.