Savinjski vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV O B L J A - O K O L I C E IN SOSTANJA
I Celje, sobota, 21. novembra 19531
LETO VI. — STEV. 46 — CENA 8 DIN
Ureja ureduiiki odbui Udgovurai uredaik
Tone Maslo. Uredništ»o: Celje, Tito» trg 1.
Pošt. pr. 12. Tel. 20-0?. Cek. raćan 620-Т-23в
pri NB FLR] v Celju. Ti«k Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 100. ppIl»îtDa 200. celo-
letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poitaiaa
plačana т (;otoTÌii>
VOLIVCI -izrazite svojo državljansko zavest z udeležbo na volitvah!
Nas delovni človek mora soodločati v vseh družbenih orga-
nih in v vseh vprašanjih našega socialističnega razvoja
v torek, dna 17. novembra je svoje
volivce v Celju obiskal tov. Franc Le-
skošek-Luka, dosedanji ljudski posla-
nec v Zvezni skupščini in kandidat za
bodočo Zvezno ljudsko skupščino. Celje
je že popoldne bilo okrašeno z zasta-
vami, pred železniško postajo je bil po-
stavljen govorniški oder. Mesto je bilo
ozvočeno, delovni ljudje meta Celja pa
so se pripravljali na velik predvolilni
zbor, ki se je pričel ob 17. uri. Medtem,
ko so se množice zbirale, so invalid:
na Starem gradu uprizorili lep ognje-
met, kar je dalo veličastnosti tega zbort,
še bolj svečan poudarek. Kmalu sc '
zbralo na Titovem trgu okoli lO.OOC
ljudi. Z zastavami, godbo in parolami
so prišli.
Zborovanje je otvoril tov. Medved in
predal besedo tovarišu Leskošku, ki je
burno pozdravljen stopil pred mikro-
fon.
Govor tovariša Leskoska
Uvodoma je tov. Leskošek pozdravil
navzoče volivce in se jim zahvalil za
zaupanje, ki so mu ga izkazali s tem,
da so ga zopet kandidirali za ljudskega
poslanca v Zvezno skupščino.
Nadalje je omenu veliko važnost vo-
litev, ki bodo 22. novembra. Dejal je,
da je to velik dogodek v političnem
življenju delovnega Ijuditva Jugoslavi-
je, kjer delovni ljudje ne bodo glasovali
eamo za nove ljudske poslance, temveč
tudi za novo skupščino, ki bo po obliki
in rsebinl nekaj novega. Dejal je, da
je velika udeležba na volilnih zboro-
vanjih po vsej Jugoslaviji dokaz enot-
nosti naših množic, ki s tem dajejo
podporo bodočim ljudskim poslancem v
Zvezni in Republiški skupščini, kakor
tudi v Zbor proizvajalcev.
Nadalje je dejal, da je Ljudska skup-
ščina drugega poziva, ki se je razpu-
stila, tekom svojega delovnega obdobja
izvršila ogromno delo pri izgradnji so-
cializma in likvidaciji državno kapita-
lističnih, oziroma birokratskih tendenc.
Nova skupščina, ki bo Izvoljena 22. no-
vembra, bo uzakonila in definitivno
privedla v življenje celo vrsto novih
ustavnih gospodarsko-družbenih In po-
litičnih   reform.   Nova   skupščina   bo
izvršila in potrdila revolucionarne iz-
mene zadnjega časa. Na znotraj bo do
kraja izvršila decentralizacijo državne
uprave in uvedla najširšo demokracijo.
Povezala bo proizvajalne sue v armado
najpozitivnejšlh sil za reševanje ogrom-
nih problemov in nalog, ki so še pred
nami
V Ljudsko skupščino pridejo prvič
▼ zgodovini človeštva tudi poslanci pro-
izvajalcev, ki bodo enakopravno s po-
slanci Zvezne skupščine odločali o raz-
voju gospodarstva, o razdelitvi narod-
nega dohodka in to brez diskriminacije
enega ali drugega okraja, ker v socia-
listični družbi ne more biti privile-
gijev.
Izvršni svet je pripravil vrsto uredb
o novem gospodarskem sistemu. Nova
skupščina jih bo morala uzakoniti, ko
se bodo v praksi preizkusile. Tako bo
ljudski poslanec v bodoče zadolžen
brigati se za interese ljudstva In Izgrad-
njo socializma. S tem, da Ima vse
pravico odbornika na okraiu ali v me-
stu, kjer je Izvoljen, je dolžan obveščati
ljudski odbor o svoiem delu v skupšči-
ni, skupščino pa o delu ljudskih odbo-
rov in problematiki svoje volilne enote.
Veliki uspehi v izgradnji
naše socialistične domovine
Gospodarska politika, ki smo jo za-
čeli izvajati po osvoboditvi, je pokazala
odlične rezultate. V stari Jugoslaviji se
je ves čas zelo malo spremenilo. Ni bilo
industrije, če je bila, je nudila korist
le gospodarjem, novih rudnikov niso
odpirali, niso gradili električnih central.
železnic, cest, najmanj pa stanovanj-
skih hiš. Bila je to zaostala država. Gk)-
spodarjl bivše Jugoslavije so bili za-
dovoljni s tem, da so prodajali kmečke
pridelke In rudno bogastvo. Industrij-
skih proizvodov ni bilo kaj izvažati, saj
jih še za doma nI bilo dovolj. V takem
• îtanju je to državo zatekla vojna, ki je
J porušenjem položaj še poslabšala,
.ako da se je ljudstvo Jugoslavije po
imagi Osvobodilne vojne in revolucije
¿naslo v še večjih težavah.
Tedaj se je delavski razred s Komu-
'nistično partijo In tov. Titom na čelu
odločil za socialistično gospodarstvo.
Najširše ljudske množice so podprle
gospodarske in politične ukrepe, ker so
v tem videle pot do gospodarske in
socialne osvoboditve. Naša naloga je
bila, da raziščemo bogastva naše zemlje
in da čimprej izkoristimo to bogastvo,
ga predelamo, ne pa da ga prodajamc^
kot surovino. S tem je vzporedno rastla
naša težka industrija. Vedeli smo, da
bodo nastale težave, mnogih pa nismo
poznali, ki so prišle pozneje z gospo-
darskim pritiskom infoiTnbirojevsklh
držav In dvemi sušnimi leti
Tov. Leskošek je navedel naslednje
uspehe v socialistični Izgradnji:
V letu 1939 je büo na človeka 68,5
kWh električne energije, letos pride
že 176 kWh, ko pa bodo vsi agregati
montirani, pa bo prišlo 350 kWh na
človeka, to je petkrat več kot pa pred
vojno.
Premoga je bilo 1939. leta Izkopanega
6.973 tisoč ton, letos pa že 14,386.000
ton, ko pa bodo rudniki dovršeni pa bo
19,000.000 ton letne proizvodnje, to je
275% na leto 1939.
Nafte In naftinih derivatov je bUo
leta 1939. 198.000 ton, letos 1,255.000
ton, 1955. leta pa 1,610.000 ton, to je
937% na leto 1939.
Jekla je bilo v 1939. letu 235.00 ton,
letos 579.000 ton, ko pa bodo železarne
gotove pa 1,333.000 ton, to je 567% жа
leto 1939.
Aluminija smo proizvajali 1939. leta
1795 ton, letos 2.800 ton, leta 1955. pa
bomo proizvajali 37.000 ton, to je 2950%
na leto 1939.
Cinka smo proizvajali 1939. leta 4.918
ton, letos 14.500 ton, leta 1955. pa 24.500
ton, to je 560% na leto 1939.
Cementa smo proizvajali 1939. leta
894.000 ton, letos 1,405.000 ton, 1954.
leta 1,673.000 ton, to je 127% na leto
1939.
Transformatorji se pred vojno niso
delali, letos se jih bo napravUo 3.181
ton.
F.lektromotorn in generatorji se pred
vojno niso delali, letos se jih bo izdela-
lo 2.540 ton.
Radioaparati se pred vojno niso de-
lali, letos se jih bo izdelalo 55.600 ko-
madov.
Stroji, turbine, vagoni, lokomotive in
železne konstrukcije smo proizvajali
1939. leta 4.400 ton, letos 86.670 ton, to
je 2.000% na leto 1939.
Traktorji se pred vojno niso delali,
letos 3.500 ton, ko pa bo proizvodnja
popolnoma stekla, pa 27.000 ton.
Poljedelski stroji in poljedelsko orod-
je je bilo 1939. leta 3.222 ton, letos pa
smo izdelali 9.360 ton, ko pa bodo to-
varne, ki se grade gotove, pa 35.000
ton, to je 1085% na leto 1939.
Umetna gnojila 1939. leta 72.770 ton,
letos 85.400 ton, leta 1955. pa 128.700
ton, to je 264% na leto 1939., in tako
dalje bi vam mogel navesti še stotine
proizvodov in novih tovarn, ki so že
šle v pogon in ki bodo v kratkem šle v
pogon, in pa da ne omenim še našo
popolnoma novo vojno industrijo in
brodogradnjo. Ker se že iz teh podat-
kov vidi, da se je struktura Jugoslavije
popolnoma izpremenila. Jugoslavija je
postala iz zaostale agrarne države moč-
na industrijska država. Izgrajena je
močna bazična industrija, iz katere se
razvija predelovalna industrija, po-
sebno metalna, kemična in prehran-
bena industrija.
{Nadaljevanje na 3. strani)
Kandidat za Zvezno ljudsko skupščino
Viktor Âvbelj - Rudi
med volivci v šoštanjskem ter
celjskem okoliškem okraju
2e pred dobrim tednom je začel obi-
skovati svoje volivce predsednik re-
publiškega odbora Zadružne zveze Slo-
venije ter kandidat za zveznega ijxDslan-
ca zahodnefia dela celjskega okoliškega
ter celotnega šoštanjskega okraja tov.
Viktor Avbelj-Rudi. Po prvem zelo
uspelem predvolilnem zborovanju v
Preboldu, je tov. Avbelj obiskal še Ste-
fan, Slivnico in 2usem, pozneje pa v
spremstvu republiškega kandidata Zg.
Savinjske doline in sekretarja Okraj-
nega komiteja ZKS za Šoštanj ski okraj
Jaikoba Ž€na tudi Nazarje, Šoštanj,
Ljubno in Gornji grad. Po enodnevnem
odmoru je tov. Avbelj konec pretekle-
ga tedna znova prišel med volivce celj-
skega okoliškega okraja ter govoril pre-
bivalcem Braslovč in Polzele, v Voj-
niku in na Dobrni ter v torek na Vran-
skem. Na koncu redakcije našega lista
pa smo sprejeli obvestilo, da je tov.
Avbelj obiskal še rudarje v Zabukovci
in volivce v Libo j ah.
Volivci so svojega kandidata za
zvezno ljudsko skupščino ixjvsod spre-
jeli z velikim navdušenjem in povsod
so razgovori z njim potekali v takem
vzdušju, da je Imel tudi tuji poslušalec
vtis, da si je že tov. Avbelj na prvih
srečanjih pridobil zaupanja vseh voliv-
cev.
Čeprav je büo tržaško vprašanje na
vseh zborovanjih osrednja točka raz-
govorov In so zbrani volivci tudi to-
krat ponovno protestirali nad krivično
odločitvijo Angloamerikancev o prepu-
stitvi Trsta in cone A Italiji, so bila
vendarle v razpravi ali tudi v govoru
načeta In razčlenjena mnoga pereča
vprašanja gospodarskega značaja. Tako
je med drugim na zborovanju v Na-
zarju tov. Avbelj o perspektivnem raz-
voju kmetijstva pri nas povedal takole:
Ko govorimo o uspehih v industriji,
navadno pozabljamo na kmetijstvo.
Dejstvo je, da se našemu kmetijstvu
v povojnih letih nI posvečala velika
pozornost. Pa to ne zaradi tega, da bi
kmetijstvo podcenjevali, marveč zato,
ker vsega nismo mogli naenkrat gra-
diti. Izgradnja industrije pa je bila
osnovni pogoj, če smo hoteli biti ne-
odvisni. Zaradi tega je razumljivo, da
so morale nekatere gospodarske panoge
počakati. Sedaj pa je prišel čas, ko se
kmetijstvo postavlja v prve načrte.
Kmetijstvu bodo dana sredstva, da bo
premagana zaostalost, da bo naša vas
lahko dala več in tako zadostila vsem
potrebam industrijskih središč in dru-
gih mest.
V prinierjavi s kmetijstvom v na-
prednih državah še nismo storili mnogo
in tudi ne dosegli tega, kar lahko do-
sežemo. Poglejte samo živinorejo. Mi
pravimo, da je že dobro, kadar dose-
žemo šele tretjino tistega, kar ponekod
pravijo, da je minimum. Podobno je a
uporabo umetnih gnojil itd.
Da bi tudi v kmetijstvu dosegli lepše
rezultate, smo letos dobili 10-letni per-
spektivni razvoj kmetijstva v državi.
Po tem načrtu bi morali že v dveh le-
tih pridelati za 47% več kot doslej. Ta
načrt, ki predvideva tudi gradnjo pre-
delovalne industrije, bi morali poznati
vsi. Tak načrt bi tudi morali Izdelati za
posamezne okraje, občine ter vasi. Na
ta načrt bi morali biti pripravljeni vsi
kmetovalci, saj bo naša skupnost samo
v prihodnjem letu dala 26 milijard di-
narjev kreditov za razvoj kmetijstva.
Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva
imajo kmetijske zadruge važno nalogo.
Kmetijske zadruge bi morale s sred-
stvi, ki jih imajo služiti razvoju celot-
nega predela, na katerem delujejo. Ta
cilj pa bo tJiresničen takrat, kadar bodo
kmetijske zadruge vzeli v svoje roke
člani kmetijskih zadrug, ne pa da z nji-
mi upravljajo uradniki. Ce bo tako, po-
tem bo upravičene j ša zahteva, da naj
kmetijska zadruga dela za koristi svojih
članov.
V nadaljevanju svojega govora je to-
variá Avbelj razložil davčno politiko r
OVrnialjeTamje ва 2. strani)
VOEILNI PROGLAS
Celjani - СеЦапке!
Vaša udeležba na volitvah poslancev v Ijndsko sknpščino
FLRJ in LRS naj pokaže čvrsfo voljo naših narodov, da nada-
ljujejo pot, po kateri gre socialistična Jugoslavija v svoji no-
tranji graditvi, v izgraditvi svoje obrambne moči in v nadaljnji
krepitvi svojega mednarodnega položaja.
Žene!
Volitve naj potrdijo pravilnost politike, ki je raztrgala sto-
letne okove delovnim ženam naše domovine, jih izenačila v pra-
vicah z moškimi in ustvarila možnost za vsestransko sodelovanje
na vseh področjih političnega, gospodarskega in družbenega
razvoja.
Mladina !
Novembrske volitve naj potrdijo pravilnost politike, ki je
posvečala mladini naše države veliko pozornost in ji omogočila
vsestranski razvoj.
Tovariši - iovarišice!
Pri volitvah glasujte za kandidate, ki se bodo v novih skup-
ščinah zavzemali za nadaljnjo rast ljudske blaginje, za dvig živ-
ljenjske ravni, povečanje proizvodnje v industriji in kmetijstvu,
povečanje stanovanjskih gradenj, za graditev novih šol in bol-
nišnic.
Volivci - volivke!
Ko boste na volišču oddajali svoje glasovnice vedite, da gla-
sujete istočasno za politiko miru in varnosti na naših mejah ter
politiko dosledne obrambe in nedotakljivosti naših nacionalnih
pravic in bogastev naše zemlje.
Naj živi močna in enotna jugoslovanska skupnosti
Naj živi 22. november — dan volitev poslancev v ljudsko
skupščino FLRJ in LRSI
stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 21. novembra 1953'
Štev. Ш
Giosuè Carducci, najznačilnejši pesnik
italijanskega Risorgimenta, pravi v svo-
ji odi »Rim«: »Ti z gričev sedmerih
razširjaš, o Rim, svoje roke ljubezni,
ki je razlita po vzduhu pokojnem.«
Mestf» Rim primerja ogro^mnemu brodu,
'■/ci pluje, da svetu zavlada«. Carducci,
veliki nasprotnik Manzonijeve roman-
tike, je ves poln vere v nacijo in so-
cialne vzore, vere v domovino, človeštvo
in njegovo zgodovinsko poslanstvo. Car-
duccija imenujejo ustvarjalca mistike
in kolektivnega diha Tretje Italije. Z
vso to mistično navlako Tretje Italije
pa ima Evropa že pol stoletja same te-
žave. Kajti poslanstvo, o katerem v
tolikih pesmih govori Carducci, je v
praksi najbolj poniglava šakalska poli-
tika, ki jo Italija uganja brez ozira na
to, kdo jo vodi. Bo menda res držala
paradoksna beseda, ki jo je zapisal
Curzio Malaparte Suvkert, da geniji
razodevajo to, kar neki narod ni. Car-
ducci je verjetno res genij, in, kar ni
navadno, ves v službi svojega časa in v
ravni svojega okolja; oznanjal pa je
nekaj, kar italijanski narod v Evropi
nikoli več ne bo. To lahko ugotovimo
ob nadaljnjem razvoju tržaškega vpra-
šanja, ob ponovni polomijadi italijan-
ske diplomacije v Ankari, ki Pelle ni
hotela sprejeti kot pomembnega nosilca
miru in reda, marveč je ob»njegovem
prihodu obudila vse tiste izkušnje, ki
jih s šakdlskim apetitom Italije гтЈШ v
zadnjih 50 letih. Ni bila v teh dneh
po naključju citirana imperialistična,
borbena D'Annunzieva pesem: »... pren-
deremo la Turchia, a se le cose vanno
bene, andiamo in Atina, ... prende-
remo il Pireo, anche tutto mar' Egeo!«
Res, neverjeten apetit! Mislim, da Car-
ducci najbrž nikoli ni mislil, kako se
bo duh njegovih pesmi povampiril
Kaže, da »le cose« ne kažejo dobro; v
Rimu, ki ga je v »Barbarskih odah«
izsanjaril Carducci, pa ni prav nobene
druge ljubezni več, kakor njena naj-
ogabnejša karikatura — sacro egoismo
fašizma vseh tipov. Ta sacro egoismo
pa Evropa pozna, zato mi upamo, da
s: bo 8. oktober Italija zapomnila.
Svet se z velikim zanimanjem peča
z nasledki drznega sovjetskega odgovo-
ra na znano noto zapadnih veljakov.
Stvar se nikamor ne premakne, Sovje-
tom se je posrečilo natresti na »obram-
bno« os Washington-Bonn obilo ostrega
in zoprnega peska. Med tem ko sta se
London in Washington zedinila za »ma-
le Bermude«, čeprav glede nemškega
vprašanja nista istega mnenja, je Fran-
cija postavljena pred zelo kratki rok,
v katerem naj se izjavi o evropski
vojski. Doslej se je temu spretno izo-
gnila, čeprav vesoljni svet ve, da Fran-
cija evropske vojske ne mara. Sovjetska
nota je terjala konferenco petih, s či-
mer je obenem povedala, da z zedinje-
njem Nemčije ne bo nič. Ce пг bo,
potem Francija nima več nobenega
aduta, vsaj s to garnituro zunanje po-
litike ne. Nekateri govore, da je treba
že govoriti o osi Moskva-Pariz. A to
so verjetno ugibanja »dobro obvešče-
nih« časnikarjev, ki so vedno pri roki,
kadar diplcymatom kakšna stvar sapo
zapre. Tu je sicer še Posarje, ki ni re-
šeno zadovoljivo. Adenauer sam pri-
znava, da saarski statut ločuje Nemčijo
in Francijo.
V viziji se stvari sučejo trenutno
bolj v korist ameriških nasprotnikov.
Prav zato bi Rusi radi na konferenci
petih videli tudi Kitajce. Da veter tam
ne piha v amerikanska jadra, se vidi
iz vedno novih zahtev Sing Man Rija,
iz njegove ugotovitve, da je v Severni
Koreji še vedno 1 milijon kitajskih
prostovoljcev in iz čudne izjave pod-
predsednika ZDA Nixona, ki se je na
desetdnevnem potovanju v misiji dobre
volje kar pet dni zadrževal na Formozi
in rekel takole: »ZDA priznavajo Cang-
kajškovo vlado kot vlado, ki najpopol-
neje zastopa kitajski narod in njegovo
deželo. Napočil bo čas, ko bo lahko
Kitajska živela v miru in prijateljstvu
2 narodi svobodnega sveta.« Komentar
je k tem besedam odveč! Gospod Nixon
gotovo ni eden od tistih, ki bi z grozo
odklanjal Mc. Carthyja in njegov in-
Jcuizitorski aparat za preiskavo proti-
ameriške dejavnosti. Antikomunistična
histerija cvete od Patagonije do Alaske.
Tudi Eisenhowerov zadnji govor v Ka-
nadi je z njo v zvezi. V Aziji šanse
torej ne stoje dobro, zato do konferen-
ce petih ne bo prišlo, ne bo prišlo do
razgovorov, problem bo ostal nerešen^
čeprav vsi vodilni možje velikih sil ú
svojih vodenih intervjujih poudarjajo,
da nerešljivih problemov ni. Res jih
ni, toda volje je treba, da se rešijo.
Te pa ni, čeprav n. pr. Churchill, odkar
je ozdravel, znova in znora prijemlje
za potno palico in vihti svoje z Nobe-
lovo nagrado okrašeno pero v obrambo
pacifizma in vsega, kar spada k temu
ubogemu pojmu. On, vojvoda Churchill,
eden najbolj bojevitih mož angleške
zgodovine! Vojvoda, nagrajen z najime-
nitnejšo mirovno nagrado vseh časov!
Mimo vseh teh velikih trenj se v
Perziji zaključuje »majhna« tragedija:
Mosadik je pred sodbo in jo pričakuje
kot »pokoncu mož«. Ne mara pomilo-
stitve od šaha, odklanja očitek izdajal-
stva, nič ne protestira in ne bo prote-
stiral, ker je žrtev tujine, kakor pravi.
»Majhna« tragedija in ne nova! Vsaka
tragedija, ki nastane zaradi nekih mo-
ralnih načel, predstavlja moralni kapi-
tal. Svet bo verjetno še priča, kdo bo
ta moralni kapital načel. T. O.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tov. VIKTOR AVBELJ med volivci...
stari Jugoslaviji in sedaj. Pri tem je
dejal: Glede kmečkih davkov razme-
roma ni toliko pritožb zaradi njihove
višine, kot bolj zaradi njihove neena-
komerne î)orazdelitve na vasi. Prav ta
neenakomernost vzbuja najbolj vročo
kri. Pri tem pa moramo razumeti, da
dosedanji davčni sistem ni računal na
absolutno pravičnost odmere davkov na
posamezna gospodarstva, ker se to tudi
tehnično ni dalo izvesti. Zaradi tega
računamo, da bo uvedba davka po ka-
tastru in ne več po dohodku, odpravila
mnoge pomanjkljivosti.
Da pa je bil davčni vijak v pred-
aprilski Jugoslaviji ostrejši, nam do-
kazuje naslednje: Samo v Sloveniji so
bili kmetje do leta 1941 pri bankah za-
dolženi z eno milijardo 200 milijonov
starih dinarjev! Poleg tega je šlo v Slo-
veniji na »boben« kar 15.000 kmečkih
gospodarstev. Ze to dokazuje, da je go-
spodarski sistem temeljito pritiskal na
kmeta.
Na skoraj vseh sestankih je moral
tov. Avbelj odgovarjati še na vprašanja
o namenu zakona o zaščiti gozdov ter
o smotru gozdnega sklada. Tako je n.
pr. v tej zvezi dejal v Vojniku: Ker se
je že od 1890. leta v naših gozdovih pre-
več sekalo, je to kar smo sekali po voj-
ni zadelo v živo. Res je, da smo največ
posekali v 1948. letu! Res pa je tudi to,
da smo to leto posekali 7 milijonov
kub. metrov lesa zato, da smo zdržali
informbirojski napad in ohranili našo
neodvisnost !
Gozd je važen za našo družbo. Zato
ne smemo dovoliti, da bi nam pešal.
Kajti če bi dovolili to, bi tudi slabo
kmetovali. To nam dokazuje naša Pri-
morska, kjer je zaradi prekomerne seč-
nje, ki so si jo privoščili italijanski fa-
šisti, opešalo tudi kmetijstvo.
Glede na to, da je poraba lesa pri
nas za 800 tisoč kub. metrov višja od
letnega prirastka v naših gozdovih, bo
treba omejiti ne samo sečnjo, marveč
tudi izvoz žaganega lesa, na drugi stra-
ni pa bolj forsirati izvoz gotovih, izdel-
kov, saj bomo z njimi vred prodajali
tudi naše delo.
Da bi pa gozd čim bolj čuvali, je bila
uvedena tudi gozdna taksa — gozdni
sklad, ki ga plačujejo gozdni lastniki
v določenem odstotku glede na količi-
no EK>sekanega lesa. Ta denar, ki ga je
samo v Sloveniji neizkoriščenega za
200 milijonov, se mora vračati v tiste
gozdove, kjer smo prvotno les posekali.
O tem denarju naj vadijo računa občin-
ski ljudski odbori ter kmetijske zadru-
ge ter naj z njim gradijo nova gozdna
pota, naj gozd čistijo, pogozdujejo itd.,
skratka vse, da bo naš gozd obvarovan.
Kandidat v republiško $l(up$čino tov. Olga Vrabičeva
o poli№nem življenju « Cellu ob volitvah
Letošnjo volilno kampanjo za predsto-
ječe volitve v zvezno in republiško
skupščino v Celju lahko označimo kot
eno najživahnejših in najplodnejših od
osvoboditve. Množična udeležba na
predvolilnih sestankih SZDL, zbori vo-
livcev, ki so se spremenili v spontane
manifestacije naše socialistične enot-
nosti, zlasti pa dobro obiskani sestanki
volivcev s kandidati nam pričajo o
velikem interesu naših ljudi za našo
nadaljnjo socialistično graditev, kakor
tudi o aktivnosti naših organizacij
SZDL. Eden najvažnejših uspehov naše
predvolUne kampanje je nedvomno v
tem, da smo naše volivce temeljito se-
znanili z uspehi in problemi naše socia-
listične graaitve v širšem jugoslovan-
skem in slovenskem meruu. Tako smo
uspeli, da tudi naše celjske probleme,
ki jih ni malo, tretiramo v skladu z
našim skupnim razvojem.
Razumljivo je, da so volivci pokazali
največji interes za pereča vprašanja
našega mesta in za perspektivo bodo-
čega razvoja naše celjske komune.
Mesto Celje je v novi Jugoslaviji vse-
stransko napredovalo. Razvilo se je v
enega najpomembnejših industrijskih
in kulturnih središč v Sloveniji. Porast
industrijske proizvodnje, razvoj šolstva,
razvoj in napredek zdravstvene službe,
nagel priliv prebivalstva itd. pa so se-
veda zaostrüi nešteto vprašanj od sta-
novanjskega problema, šolskih prosto-
rov, komunalnih vprašanj, pa do na-
daljnje modernizacije in povečanja
kapacitete v naših tovarnah. Zlasti pa
so se zaostrili spričo naglega razvoja
mesta nekateri problemi, ki obstojajo
že desetletja in ki jih stara kapitalistič-
na Jugoslavija ni niti poizkusila reše-
vati, kot je vprašanje regulacije Sa-
vinje, ureditev celjskega železniškega
prometa, elektrifikacija predmestij in
obrobnih vasi itd. Naši delovni ljudje
so že do sedaj pokazali veliko razume-
vanja za reševanje naših splošnih na-
log, na primer: pomoč naših delovnih
kolektivov za izgradnjo stanovanj, zato
smo prepričani, da bomo v bodoče
dosegali še večje rezultate z dviganjem
proizvodnosti dela in vsestranske šted-
nje in pobudo naših delovnih ljudi.
Politična aktivnost pred volitvami pa
je jasno pokazala tudi na slabost r na-
šem družbenem življenju. Vkljub temu,
da so naši družbeni demokratični organi
pokazali napredek in se afirmirali v
gospodarskem družbenem in političnem
pogledu, obstojajo še vendar velike sla-
bosti v razvijajnju naše socialistične
demokracije. DS bodo morali napraviti
še mnogo, da bodo postali dejansko
vodstva naših podjetij. Tu je velika
naloga na naših organizacijah ZK in
sindikata, da bodo dejansko vsi delavci
seznanjeni s problematiko svojega pod-
jetja. Prav tako bo potrebno demokra-
tizirati in približati delovnim kmetom
splošno Kmetijsko zadrugo s formira-
njem naših zadružnih odnosov, kakor
tudi z bolj odločno presnovitvijo od
trgovine in gostinstva na dvig in mo-
dernizacijo kmetijstva.
Dalje, potrebno bo delo in proble-
matiko MLO bolj približati našim de-
lovnim ljudem. Zlasti še velja za
obrobne predele, kjer naši volivci niso
vedno seznanjeni s tekočim delom MLO,
niti nimajo dovolj možnosti predlagati
in vplivati na delo oblasti. Spričo tega,
da so ti obrobni predeli istočasno pre-
cej zaostali, kar smo dobili v dediščini
že od stare Jugoslavije, se ix)javlja pri
njih vrsta vprašanj, ki jih ni mogoče
rešiti na zborih volivcv.
Zato bi büo v bodoče treba misliti
na to, da se eventuelno v teh krajih
formirajo nove občine. Na ta način bi
se problematika teh krajev najuspeš-
nejše reševala, posebno ker bi bilo s
tem možno aktivizirati več ljudi na
skupnem delu.
Predvolilna kampanja je dala našim
organizacijam Socialistične zveze obuo
materiala za bodoče delo. Vrsta naših
odborov Socialistične zveze, ki doslej
niso vedeli česa bi se oprijeli, so do-
bili iz predvolilnih sestankov material
za svoje bodoče delo. Isto velja tudi
za Mestni odbor Socialistične zveze de-
lovnih ljudi, ki bo na osnovi analize
problemov, ki jih je ugotovil na pred-
volilni kampanji v bodoče lahko mnogo
plodne j e in uspešneje vršil svoje delo.
CELJANI! — Tudi zunanjost mesta
naj Izpriîuje veličino volilnega dne
Letošnje volitve v republiško in
zvezno skupščino so velik dogodek, ki
bo strnu vse naše delovno ljudstvo k
enotni misli in dejanju za še večji pro-
cvit naše socialistične domovine. Naša
politična zavest se je ob tej veliki то-
lilni akciji utrdila kot še nikoli, o tem
ni dvoma. Toda tudi zunanjost mora
dati odcvit prazničnosti v naši notra-
njosti. Volitve v najvišje organe ljud-
ske oblasti so za nas praznik, kakršnih
je malo.
Zaradi tega mora zunanjost naših
mest, krajev, vasi, zlasti pa voliač biti
praznična. To nalogo morajo izrriiti
organizacije Socialistične zveze deloT-
nih ljudi in ostale množične organi-
zacije. Tudi v tem naj se razrij« ro-
llino tekmovanje med posameznimi
organizacijami
Komisija za kulturo in agitacijo pri
Mestnem odboru SZDL je na nedar-
nem sestanku pripravila tudi načrt za
agitacijo in okrasitev mesta. Tako bodo
na dan volitev četrti med seboj tek-
movale, kje bodo lepše uredili volišča
in pročelja hiš. Zelenje bo preskrbela
Gozdna uprava in ga dala na razpo-
lago na običajnem mestu, t. j. na dvo-
rišču bivšega MLO. Socialistična zreza
naj bi pravočasno organizirala pletenje
vencev in krasitev hiš. Prav tako bi
bilo umestno, če bi na ta dan uredili
tudi vprašanje hiinih zastar, ki doalej
niso dajale najlepše slike. Nekatere so
obledele, tudi v barvnem zaporedju so
nepravilno pritrjene na drogove, mnoge
so raztrgane in zamazane, kar je ne
samo neestetsko, temveč tudi žaljivo in
malomarno.
V nedeljo zjutraj bomo lahko videli,
kje so se na volitve zares dobro pri-
pravili, katere hiše bodo najlepše ure-
jene in kje so tisti, ki jim ta dogodek
ni dosti mar.
Kandidat Zgornje Savinjske in Zadreške doline za^
republiško ljudsko skupščino je tov. JAKOB ŽEN
V volüni enoti, ki obsega občine
Zgornje Savinjske ter Zadreške doline
kandidira za republiškega poslanca se-
kretar Okrajnega komiteja Zveze ko-
munistov Slovenije za šoštanjski okraj
tov. JAKOB 2EN. Tov. Zen je bü
rojen 1912. leta v Bohinjski Bistrici.
Kot sin delavske družine je delal do
nastopa vojaškega roka v raznih pod-
jetjih, pozneje pa se je zaposlil v je-
seniški železarni. Ljudska revolucija
ga je zajela že od vsega začetka; večji
del je deloval v ilegali na terenu in,
šele 1944. stopil med partizane. Pd
osvoboditvi je bil na najrazličnejših po-
litičnih funkcijah, tako na Jesenicah,
v Slov. Bistrici, najdalje pa v Kamnikv^
kot sekretar OK KPS ter predsedniki
okrajnega ljudskega odbora. Tov. Zert
je bil že doslej naš republiški poslanec.
Na vprašanje o poteku predvolilnih
priprav ter o gospodarski problematiki
njegove volilne enote nam je tov. Zen
povedal takole: Tako, kot drugje po
Sloveniji in vsej naši državi, tako je
tudi v voluni enoti, ki obsega občine
Nazarje, Gornji grad. Rečico ob Sa-
vinji, Ljubno, Luče in Solčavo v času
priprav na volitve mnogo razgovorov
z volivci. Poleg enodušnega stališča gle-
de tržaškega vprašanja kažejo volivci
veliko zanimanje za vlogo bodočih
skupščin ter se predvsem zanimajo,
zakaj so potrebni zbori proizvajalcev.
Poleg tega se na sestankih razpravlja
o neštetih vprašanjih, ki jih še zanima-
jo, tako o davčnem sistemu, o gozdovih
in sečnih dovoljenjih, o elektrifikaciji,
o dograditvi zadružnih domov, o po-
trebi ustanavljanja podjetij, ki naj bi
imela osnovo čim boljše izkoriščanje in
s tem tudi štednjo lesa, nadalje o tu-
rizmu itd.
Mislim, da so volivci v teh razpravah
dobili precej več vpogleda, tako glede
naših uspehov, kot o vzrokih raznih
težav, ki izvirajo predvsem iz gospo-
darske zaostalosti Volivci so posebno
z zanimanjem sledili govorom tov. Vik-
torja Avblja, zveznega kandidata, ki je
vse te probleme osvetlü iz širšega re-
publiškega ter zveznega stališča.
Gospodarski problemi te enote niso
novi. Da pa kažejo težnjo po hitrejšem
razvoju, je to rezultat splošnega poleta
naše države, ki vzpodbuja tudi zaosta-
le jše kraje k večji iniciativi.
V tej volilni enoti živi 12.700 prebi-
valcev. Kljub temu, da se smatra kot
pretežno kmečki predel, temu ni tako.
Od 1465 davkoplačevalcev-kmetov je
približno 700 takih, ki imajo izpod 2 ha
obdelovalne zemlje. Ce pa upoštevamo
to, da so vsa pobočja, ki obdajajo do-
lino naseljena ter da ob takih teren-
skih prilikah tudi nekoliko večje povr-
šine ne predstavljajo take gospodarske
baze, ki bi omogočila življenjske pogo-
je, potem se ta struktura še precej
spremeni. V preteklosti, kot tudi sedaj
se pretežni del tega prebivalstva pre-
življa s prekomernim izsekavanjem
gozdov ter od zaslužka, ki ga nudi
manipulacija s tem lesom. Vsi poznamo
stanje gozdov in ukrepe, ki so uvedeni
ravno na tem področju, zato mislim,
da je ravno na tem predelu nujna ori-
entacija v prihodnjih letih: investicije,
ki bodo zagotovile boljše izkoriščanje
lesa ter bodo omogočile zaposlitev več
delovne sue. Nadaljnja naloga je tudi
dvig živinoreje, ki ima tu vse pogoje;
v poljedelstvu pa bo treba več p>ozor-
nosti posvetiti krmskün rastlinam in
krompir ju. V spodnjem delu pa ima tudi
sadjarstvo važno vlogo. Poleg ostalega
pa stoji načeto vprašanje turizma in
to predvsem na področju občin Gornji
grad, Ljubno, Luče in Solcava s pre-
traeno Logarsko dolino.
Na Kozjanskem bo treba večjega
kuUurnega in političnega
izobraževalnega dela
(Razgovor s itandidatom za republiško skupščino tov. Mico Slandrovo)
Po dolgem iskanju sem jo končno
ujel na poti z enega na drugi sestanek
in jo z vprašanji navezal na naslednji
pogovor:
Vi kozjanskega področja doslej do
podrobnosti niste poznali. Kakšni so
Vaši pogledi na gospodarsko in politič-
no situacijo v teh krajih?
Kozjanskega predela v podrobnosti
res nisem poznala, toda to samo osebno
ne, medtem ko mi je problematika bila
vendar le vseskozi znana. Vprašanje,
kakšno je gospodarsko-politično živ-
ljenje, bi se dalo tako na široko obra-
zložiti, zato je bolje, da se omejim na
konkretne primere.
Brez dvoma so Vam volivci postav-
ljali predvsem vprašanja o obnovi Koz-
janskega. Kaj mislite, je bilo Kozjansko
v tem pogledu zapostaiüjeno?
Res, Kozjansko še ni p^opolnoma ob-
novljeno, nikakor pa ne bo držalo, da
bi bilo zapostavljeno. Kozjanski predel
je dobil zelo veliko. Sorazmerno so do-
bili vsi požgani kraji približno enako
pomoč, tedaj tudi Kozjansko. Je pa
nekaj drugega, kar ima kvarne posle-
dice za obnovo Kozjanskega. Pomoč je
bila pravilno razdeljena, le v krajih.
kjer je ta pomoč morala priti ljudem v
roke so se dogajale nepravilnosti. Odraz
tega je dejstvo, da ljudje tam še niso
navajeni na skupno in kolektivno re-
ševanje problemov, zato je pomoč bUa
tako nepravično razdeljena. Sem in tja
so bili nekateri posamezniki tudi ma-
lomarni, ki so se držali načela, češ, kdor
je požgal naj tudi postavi. Pribijam,
da so bui to le posamezniki in da tega
ne gre posploševati. Na splošno so imeli
ljudje velike težave pri obnovitvi svo-
jih domačij, zlasti oni, ki so oddaljeni
od prometnih zvez. Nekatere na pol
dograjene stavbe kar vpijejo po do-j
končni obnovitvi in bo treba v tem po-'
gledu nekaj storiti. Merodajni ljudje
bodo morali poskrbeti, da bodo potrebni
ljudje dobui kredit z olajševalnimi
okolnostmi, toda predvsem tisti, ki niso
sami krivi in niso zaradi malomarnosti
ostali brez obnovljenih domačij.
Katere probleme so volivci poleg na--
vedenih še iznašali in kako jih bo mo- '
goče v okviru skupnosti reševati?
Volivci so precej govorili p davkih in
gozdnem skladu. Povsod so se pritože-
vali. Po mojem mnenju deloma neu-
pravičeno, deloma pa tudi upravičeno.
Da so lokalne oblasti pri razdoljpvanju
davčnih obveznosti sem in tja grešile,
je nekako splošna slika, ki jo bodo
morali volivci na demokratičen način
rešiti sami. To velja za tiste predele,;
kjer v globalnem smislu davki niso •■
previsoko postavljeni.
So pa kraji, nekateri zelo revni ob-
činski odbori, kjer so po mojem davki;
na splošno previsoki, zlasti še, če vza-
mem v obzir škodo, ki jo je povzročil
mraz, povodenj in ostale vremenske
neprüike. Posebno je prizadelo tiste
kraje, kjer je vinogradništvo in sadjar-
stvo glavni vir dohodkov. Kljub temu,
da so tem ljudem bili na osnovi te
škode že znižar^i, ljudje ne najdejo
sredstev, da bi jih plačali, ker so nao-
rali vinograde in nasade prav tako
vzdrževati, koristi pa od njih niso imeli.
Kakšno je politično razpoloženje pre-
bivalstva, ki je med narodnoosvobm-
dilno borbo bilo zelo prizadeto?
Spričo politične aktivnosti med vojno,
ko je okupator tlačil te ljudi, in ko so
partizanske edinice na tem terenu bo-
jevale svoj boj, je danes precej dru-
gačen vtis. Ljudje v teh krajih slabo
poznajo interese in problematiko naäe
celotne socialistične domovine. Premalo
poznajo naše vsestranske napore, naše
težave, s katerimi se borimo. Prav tako
zelo malo poznajo naše uspehe, skratka
nekam odrezani so. Ti ljudje ne čLtajo,
zato tega tudi ne vedo. Politično delo
je zelo slabo. Imam vtis, da tamkajšnji
aktivisti sami premalo študirajo, zato
ljudem ne morejo nuditi učinkovite po-
litične pomoči. Ljudje pa so dojem-
ljivi za pravilno obrazložitev in raz-
mišljajo o stvareh, če jih pobliže spo-
znajo. Težava je v tem, da v teh
krajih ni industrije, zato tudi ne more
biti političnega sodelovanja med indu-
strijskim in kmečkim prebivalstvom.
Najvažnejše bo za te predele, poleg
gospwdarskega napredka, vprašanje po-
litičnega in kulturnega napredka. Tu .
mislim bodo morali naši učitelji glob-
lje zaorati ledino. Njih prosvetno-akti-
vistična naloga ni samo v tem, da učijo
otroke, temveč da sodelujejo tudi z
njihovimi starši in povsod kjer koli je
to potrebno, preganjajo temo zaosta-
losti.
Tovarišica Slandrova je govorila tudi
o neurejenih razmerah v šolah, kjer ne
bi smeli delati razlike med otroci raz-
ličnega premoženjskega sestava, ko de-
lijo malice, saj imajo otroci izredne
težave pri obiskovanju šole, dolgo pot
in razne druge nevšečnosti.
Tovarišica Slandrova je na пабо
prošnjo obljubua večkrat spregovoriti
o težavah in problemih Kozjanskega
tudi v našem časopisu.
êtev. 46 i
»Savinjski vcstnik«, dne 21. novembra 1953
Sk-a* 3
(Nadaljevanje s 1. strani)
Franc Leskošek - Luka o politično gospodarskili problemih Celia
v novi Titovi Jugoslaviji se je poleg
velike gospodarske preosnove, vodila
tudi velika skrb za človeka. V nobeni
državi na svetu ne uživa delovno ljud-
stvo take socialne zaščite, kot pa 'v
Jugoslaviji.
V letu 1938. je bilo v Jugoslaviji
875.791 socialno zavarovanih delovnih
ljudi, od tega v Sloveniji 140.000.
V juliju letos pa 2,009.323, od tega v
Sloveniji 301.315, to je 130% več kot
pred vojno. To povečanje nastopa zara-
di tega, ker se je delavstvo v industriji
ogromno povečalo in zaradi tega, ker
je vsakdo socialno zavarovan, kdor je
V delovnem odnosu, kar pa pred vojno '
ni bilo vedno.
Velika skrb se polaga na naš nara-,
ščaj, s tem, da se daje staršem dodatek.i
za lotroke. Otroški dodatek so pred '
vojno sprejemali samo državni usluž-
benci in še to zelo minimalno. Danes
sprejema dodatek 645.595 koristnikov.
za 1,333.335 otrok. Od tega v Sloveniji
100.418 koristnikov za 193.285 otrok.
Za otroške dodatke je bilo 1952. leta
izplačanih 50,018.370 in 1,438.799 din za
otroško opremo.
Pokojnino  in  invalidnino sprejema
letos 353.564 ljudi, od tega v Sloveniji
69.287 ljudi.
Tovariši in tovarišice!
V letu 1952. smo imeli 961.283,000.000
din bruto produkta, letos se je povišal
bruto produkt na 1,003.031,000.000 din.
Drugo leto se bo pa povišal na tisoč
devetnajst milijard 838,000.000 din, to
je že rezultat povečanja proizvodnje. V
letu 1954 bo proizvodnja 58 milijard
večja kakor pa je bila v letu 1952.
Nivo cen, ki se predvidevajo v letu
1954 za industrijsko blago v odnosu na
K leto 1953 znaša 88,6%. Plačni fond v
letu 1954 se bo povečal za 6% od
412.906,000.000 din na 416.655,000.000 din.
To pa iz razloga, ker bo v letu 1954
zaposlenih okoli 70.000 več delavcev
kakor v letu 1953 in ker se bo pov-
prečna plača v nekaterih panogah ne-
koliko povečala, zaradi višje kvalifi-
kacije delavcev. V letu 1954 investicije
za kapitalno izgradnjo v celoti ne bodo
nič manjše kakor v letu 1953. Zvezne
investicije bodo obsegale samo najvaž-
nejše objekte. Vse druge investicije
bodo izvrševale republüce in ljudski od-
bori iz svojih lastnih sredstev.
Predlog zveznih investicij je, če ga
bo sprejela novoizvoljena skupščina, za
industrijo 17.890 milijonov, za dovrši-
tev te industrije pa bo v 1954. letu po-
trebnih še 117,030 milijonov.
Republika Slovenija ima v svojem
industrijskem, razvoju svoje specifične
pogoje. Slovenska industrija se bo v
naslednjih letih močno razmahnila ob
pogojih že dograjene težke industrije,
ki smo jo gradili tam, kjer so zato
obstojali najboljši prirodni pogoji; to
je rudno bogastvo in pogonska ener-
gija. S tem, da smo izgradili temelje
industrijskega razvoja naše domovine,
smo našo slovensko industrijo v gla-
vnem osvobodili odvisnosti od inozem-
stva in ji tako dali pogoje za nadaljnji
razvoj.
Za kmetijstvo 2,350 milijonov, za
končanje tega dela bo pa po 1954. letu
potrebno še 41 milijard din.
Za železniški, pomorski in rečni .-pro-
met 15.810 milijonov, za dovršitev tega
dela pa bo po 1954. letu potrebno še
36,581 milijonov din.
Za Novi Beograd je predvideno 1 mi-
lijardo din investicij in za Slovensko
Primorje 1.600 müijonov din.
V industriji so predvidene investi-
cije hidrocentrale Mavrovo in Vardar,
železarne v Skoplju in rudnik železa
v Kičevu v Makedoniji.
Dalje hidrocentrala Gornja Zeta, Že-
lezarna Nikšič in tovarna karbida v
Titugradu v Črni gori.
V železniškem prometu so predvidene
nove železniške proge, novi mostovi in
železniški vozel v Dobo j u in Beogradu.
V pomorskem prometu je predvidena
gradnja luke Bar in Kardeljevo ter
gradnja novih ladij. V rečnem prometu
je predvidena gradnja novih ladij.
V zračnem prometu je predviden na-
kup novih avionov za mednarodni
promet in razširjenje aerodroma v Beo-
gradu.
V kmetijstvu je predviden nov hi-
drosistem za namakanje v Južni Bački.
V desetletnem programu je predvideno
namakanje 135.000 ha zemlje. Vrednost-
vseh teh del bo znašala 41 milijard din.
Dalje je predvideno odvodnjavanje na
področju dolnje Neretve na površini
11.640 ha zemlje.
V Bosenski Posavini v žitnici Bosne
in Hercegovine so predvideni novi na-
sipi na Savi, da bi se preprečile vsa-
koletne poplave na ozemlju 93.400 ha.
Veliki napredek v kulturi in prosveli
Tovariš Leskošek je navedel velike
uspehe v dviganju kulture in prosvete.
Dediščina stare Jugoslavije je pustila
za seboj ogromno nepismenost. Vse to
je danes v veliki meri odpravljeno, te-
žave pa so še v pomanjkanju šol in
učiteljskega kadra. Pomagali smo si s
tečaji, večernimi šolami. Ker pa je to
še vedno premalo, bo treba temu vpra-
šanju posvečati več skrbi, saj danes
ljudje potrebujejo poleg svoje zavesti
tudi boljšo šolsko izobrazbo.
Nadalje je tovariš Leskošek govoril o
velikih uspehili v našem zunanjepoli-
tičnem življenju. Danes celo Sovjetska
zveza in njeni sateliti spoznavajo jalo-
vost svoje blokade in nam že ponujajo
diplomatske stike. Naše gos'podarske
zveze so se razširile tudi na azijske in
afriške dežele. Želimo enakopravno so-
delovanje z vsemi. Naša zunanja ¡poli-
tika se odraža v borbi za mir med
narodi za neodvisnost in nevmešavanje
v notranje zadeve drugih narodov.
Našim uspehom v gospodarstvu, kul-
turi in prosveti, v zdravstvu in celot-
nem sistemu daje priznanje ves demo-
kratični svet.
Visoka zavesi naših ljudi se bo stopnjevala
Tovariš Leskošek je označil za po-
trebno, da se politično življenje, ki se
je vvoliLnih manifestacijah stopnjevalo,
madaljuje. Dejal je, da spremembe, ki
so bue izvršene v zadnjem času, za-
htevajo tudi drugačne oblike dela.
Pot do resnične demokracije ni lahka.
Imamo ostanke reakcionarnih elemen-
tov, ki iix>d demokracijo tolmačijo anar-
hičnost. Radi se poslužujejo kruatice o
maši »slabosti« in o pritisku zahoda.
Našim narodom pa je jasno, da mi pri-
tisika ne dovolimo in da so vse reforme
aaš socialistični program. Mi smo že
toliko napredovali, da lahko gremo v
vseh panogah naše dejavnosti na Ijud-
sko samoupravljanje. Demokracije pa
brez ljudske materialne baze ni. V tem
se naša demokracija razlikuje od za-
hodne. Prav zaradi tega, ker se borimo
za novo, resnično socialistično demo-
kracijo, ne bomo popuščali pred ni-
kakršnim protdrevolucionarnim delo-
vanjem.
Na drugi strelni pa imamo ljudi, tudi
člane Zveze komunistov in SZDL, ki so
zastrupljeni z birokratizmom. Le-ti se
bodo morali odvaditi metod zapovedo-
vanja, razumeti bodo morali novo vse-
bino družbene vloge Zveze komunistov
kot učitelja ljudskih množic.
Demokracija ni prazna beseda
Demokracija ni prazna stvar, ki sama
po sebi pride. Ni dovolj, če rečemo, zdaj
pa je demokracája in ipotem naj bi tudi
bila. Demokracija se ne da uvesti z
dekretom. Po naši tistavi so vsem lju-
dem demokratične pravice zajamčene.
Zato pa so morali biti ustvarjeni odgo-
varjajoči gospodarski, politični in ma-
terialni pogoji. Te pogo>je pa je ljudstvo
pod vodstvom tovariša Tita in Zveze
komunistov ustvarilo. Politični pogoji
•o bili ustvarjeni že med NOB, ko smo
osvobodili našo domovino in ustvarili
FLRJ. Ustvarili smo jih z obnovo po-
rušene domovine, s kapitalno izgradnjo,
z mnogokratnim povečanjem industrije
in poboljšanjem kmetijstva. Ko pa je
bUa materialna ixidlaga ustvarjena, je
bn tudi čas, da so gospodarstvo prevzeli
delovni kolektivi.
Demokratičnost pa je treba še naprej
učvrstiti. Birokratizma je še vedno do-
volj. V precejšnji meri smo sami krivi,
ie se ne poslužujemo pravic, ki nam jüi
«laje ustava. ^
Danes imamo pop)olnoma demokra-
tično izvoljene organe v delavskih sve-
tih, zadrugah, socialnem zavarovanju in
raznih drugih odboiih. Ti organi so
tako blizu ljudi, da lahko vsak z njimi
sodeluje. Sodelovanje pa ne sme biti
samo formalno, temveč mora naš de-
lovni človek soodločati v vseh družbe-
nih oirganih in v vseh vprašanjih našega
družbenega razvoja. To pa ni tako
lahko, in če hočemo doseči tako stanje,
moramo biti tudi sposobni.
Naučiti se moramo, kako je treba go-
spodariti s proizvajalnimi sredstvi, kako
je treba upravljati tovarno, občino,
okraj in državo in imeti pred seboj
vedno koristi celote, našo skupnost brez
lokalističnihi tendenc. Ko se bomo vse
to naučili, bomo prinašali tudi pravilne
sklepe na resnično demokratičen način,
da se bo vedno večina s sklepi strinjala,
potem birokracija ne bo imela ničesar
več odločati Upravni aparati v vseh
družbenih organih bodo morali izvrše-
vati le samo sklepe.
O lokalnih vprašanjih
Dovolite mi, da preidem tudi nekoliko
»a vaša lokalna vprašanja, ker so to za
▼as najbolj pereča jutrišnja vprašanja.
V samem Celju in okolici se mora
predvsem politična situacija v mnogo-
♦em popraviti.
Zveza komunistov in Socialistična
■▼eza delovnih ljudi in ostale organiza-
cij« B>orajo 0voje delovanje poživiti. Pm
volitvah je treba razgibanost delovnih
množic, ki je bila ves čas vohlne akcije
zelo živa, usmeriti v to, da okrepimo
Socialistično zvezo delovnih ljudi.
V našem okraju moramo imeti čisto
eituacijo v vprašanju izgradnje socia-
lizma in eocialističnega gospodarstva.
V zadnjem času so »e razmere elee»
рг9ст} popravile, тшаамл tmamoè» linài,
ki se z novimi pogoji življenja niso
sprijaznili. Mi moramo vedeti, kdo so
ti ljudje.
V Socialistični zvezi delovnih ljudi je
mesto vseh poštenih ljudi in moramo se
potruditi, da jih pritegnemo k sodelo-
vanju in teh je ogromna večina. Tista
majhna peščica, ki pa noče sodelovati
in tisti, ki v Socialistično zvezo ne spa-
dajo, pa nič ne pomenijo, ker jih bomo
dobro poznali.
Socialistična zveza delovnih ljudi je
organizacija, v kateri so lahko organi-
zirani vsi ne glede na vero in prepri-
čanje, ki so za socialistično izgradnjo
naše domovine.
V njej lahko vsak sodeluje po avo j ih
sposobnostih, v njej se lahko predisku-
tirajo vsa dnevna vprašanja, prinašajo
predlogi in zaključki o vseh problemih,
ki živo interesirajo vsakega človeka.
V Socialistični zvezi se bodo kovali
novi ljudje s socialistično miselnostjo
in novi kadri, novi borci in sposobni
ljudje za razna mesta naše družbene
dejavnosti. Pri teh volitvah smo videli
razne težave s kadri, ker jih je bilo
treba postavljati na razna mesta. V
mnogih krajih so se vsiljevali razni
špekulanti in karieristi, ki so mislili,
da je sedaj prišel njihov čas. Jaz veru-
jem, da imamo dovolj sposobnih in
zgrajenih ljudi po tovarnah, ustanovah
in v ostali družbeni dejavnosti.
Toda mi jih nismo dovolj poznali, ker
niti oni niti mi nismo bUi dovolj aktiv-
ni v dosedanjem delu, da bi jih organi-
zacije aktivizirale za boljše delo, da bi
v njih lahko bolj smelo dvigali spo-
sobne in poštene ljudi.
Z delovanjem v Socialistični zvezi v
dnevni praksi in delovanjem v družbe-
nih organih se bo dvigala ljudska za-
vest in socialistična miselnost.
V Celju, ki se zelo hitro industrijsko
razvija, je še mnogo nerešenih pro-
blemov. Tu se bo morala Socialistična
zveza mnogo bolj potruditi v informi-
ranju svojega članstva in ga na teh
vprašanjih zainteresirati in pritegniti k
sodelovanju in reševanju teh perečih in
zaostalih problemov, ki se doslej niso
ali pa prav malo reševali.
Jaz se bom v svojem nadaljnjem iz-
vajanju dotaknil samo nekaj najbolj
I)erečih problemov. V diskusiji je mno-
go predlogov novih gospodarskih uredb,
ki jih je izdal Izvršni svet. Delovni ko-
lektivi, ustanove in družbene organiza-
cije bi morale te predloge prediskutirati
in dati svoje pripombe. Do danes je
prišlo še zelo malo pripomb od delov-
nih kolektivov, čeprav so vse te nove
gospodarske uredbe življenjskega екз-
mena' zanje.
Dalje, današnja inšpekcija in kontrola
je zek) pomanjkljiva. Ni dovolj samo
oblastvena strokovna inšpekcija, ki vrši
samo uradno kontrolo, temveč naša
ljudska inšpekcija mora postati bolj te-
meljita in aktivna v trgovini, gostinstvu
in obrtništvu. Dogaja se, da se dajejo
privatnikom proizvajalna sredstva v za-
kup ter s tem ustvarja nova kapitali-
stična podjetja. V obrtništvu so nastala
nova takšna podjetja ter se neomejeno
razvijajo v novo kapitalistično industri-
jo z večjim številom delavcev brez neke
posebno učinkovite kontrole. Oni^ iz-
vršujejo milijonske posle po vsej državi,
ne plačujejo v redu davka, dolgujejo
milijone za socialno zavarovanje. Kon-
kretno je to Sumečnik, je pa še več
takih obrtnikov, kamor bo treba poslati
kontrolorje, da enkrat za vselej pre-
kinemo s takimi špekulanti v sociali-
stični družbi. Nadaljnji problem, ki je
zelo pereč v Celju, je socialno zavaro-
vanje in zdravstvo. Socialno zavarovanje
je postalo iz državne ustanove splošna
družbena ustanova delovnih ljudi. Iz
tega sledi, da se bo morala sama vzdr-
ževati iz prispevkov, ki jih plačujejo
podjetja ali ustanove za svoje zavaro-
vance. O velikih vsotah, ki jih ta usta-
nova letno izdaja za svoje zavarovance,
sem poprej govoril. Ne mislim pa s tem,
da je poslovanje v socialnem zavarova-
nju v redu in da se ne bi te velike
dajatve mogle uporabiti še v boljšo
korist zavarovancev, če ne bi bile razne
pomanjkljivosti, ki ustvarjajo nezado-
voljstvo med zavarovanci.
V Celju je v tem oziru še veliko
slabosti v zdravljenju. Na primer, pre-
ventivno zdravljenje se ne more uspe-
šno vršiti zaradi pomanjkanja potrebnih
in odgovarjajočih prostorov in zaradi
preobremenjenosti zdravnikov. Tako se
pregledi ne morejo niti pravočasno niti
temeljito vršiti in s tem nastajajo
luknje, skozi katere tako imenovani
zabušanti zelo lahko prihajajo, ki s tem
izkoriščajo socialno zavarovanje in ško-
dujejo ostalim zavarovancem. Dalje,
bolnica še ni urejena, niso še dograjene
stavbe, ki bi nudile redno funkcionira-
nje bolnice, niti ni urejeno za ustrezno
razvedrilo in sprehode za bolnike. Vse
to zavlačuje in s tem podražuje teme-
ljito zdravljenje.
Mnogo je nedostatkov v naših pod-
jetjih glede higienskih in zaščitnih mer,
saj je število manjših in večjih nezgod
nad nórmalo, če se vsak osemnajsti
človek ponesreči. Niso to samo stroški
socialnega zavarovanja, temveč so to
tudi stroški kolektivov še večji.
Nadalje se bo potrebno zanimati tudi
za pokojninske dajatve. Mnogo je takih
primerov, ko razni ljudje neupravičeno
prejemajo pokojnino. Ni še dolgo tega,
ko se je odkrilo, da je prejemala po-
kojnino vdova domobranskega podpol-
kovnika na podlagi lažnih izjav drugih
domobrancev. Verjamem, da je še mno-
go takui primerov, ki jih bo treba še
odkriti tudi med bivšimi raznimi delo-
dajalci, ki so izkoriščali delovno ljud-
stvo in hočejo danes zopet živeti na
ljudski račun.
Vse te probleme, ki sem jih navedel,
bo treba odločno zaostriti in izvršiti
revizijo in stalno kontrolo.
Za izgradnjo in dokončanje bolnice in
preventivne ambulante pa bo treba iz-
vesti najširšo akcijo. Kajti bolnica v
Celju ni samo za Celje, temveč vanjo
prihajajo bolniki iz tretjine teritorija
Slovenije.
Naše mesto je doslej mnogo zamudilo,
ker še vedno nima regulacijskega na-
črta, da bi po njem lahko solidno usmer-
jalo svoj nadaljnji razvoj in izgradnjo.
Nadaljnja širitev proizvodnje v našem
mestu je nemogoča brez dobro preštu-
diranega regulacijskega načrta. Naša
industrija se je v preteklosti izgrajevala
brez E>otrebnih perspektivnih planov.
Zato je dediščina kapitalistične indu-
strijske graditve danes največja ovira
za sodobno ureditev mesta Celja. —
Ogromni izdatki bodo potrebni, da bo-
mo odpravili te pomanjkljivosti in
zgradüi naše mesto tako, da bo dostojno
delovnim naporom naših ljudi. Zaradi
pomanjkanja regulacijskega načrta so
se v preteklih letih vršile ogromne na-
pake, ki jih bomo drago odpravljali,
ker smo stanovanjska naselja brez po-
trebe teritorialno raztegnili v kraje, ki
nimajo še nikakih komunalnih naprav,
ki pa so pogoj za higiensko in kulturno
bivanje za delovnega človeka. Skupnosti
smo s tem naložili ogromna bremena,
saj je pogostokrat tako, da stanejo ko-
munalne ureditve desetkrat. več, kakor
je pa vrednost stanovanjskih zgradb.
Mi bomo morali urediti te komunalne
naprave v novih naseljih okrog mesta.
V bodoče pa bomo skrbeli za to, da
bomo vršili novogradnje tam, kjer v
glavnem te komunalne naprave že ob-
stojajo in s tem povečali obseg gradnje
stanovanjskega fonda. Z regulacijskim
načrtom se morajo določiti področja za
izgradnjo stanovanjskega fonda ter na
teh področjih že predhodno urediti ko-
munalne naprave, ki se bodo izvajale
po načrtu in s tem mnogo 1х>сепШ
stroški izgradnje samih komunalnih na-
prav pa tudi novih objektov ob njihi.
Vi, tovariši in tovarišice, ste na šte-
vilnih predvolilnih zborovanjih ugotav-
ljali nujnost čimprejšnje izgradnje no-
vih šolskih objektov v skrbi, da bi naš
doraščajoči rod imel možnost dobiti
čim širše znanje v zdravih pogojih. Mi
imamo danes v Celju skoraj vsako učil-
nico zasedeno popoldne in dopoldne. V
naslednjih letih pa tudi takšna zasedba
ne bo dala možnosti vsej mladini obi-
skovati šolo. Pri vsem tem je treba
upoštevati tudi zdravstvene pruike in
vzgojne uspehe, ki so trenutno ogroženi
in ki bi bili v boljših pogojih mnogo
večji. Odgovorni smo za zdravje naše
bodoče generacije, da bo le-ta sposobna
razvijati vse to, kar smo s krvjo in
trdim delom doslej ustvarili. Zato bodo
sredstva, ki jih bo naša skupnost vla-
gala v ta namen, najboljše naložena.
Mnogo je problemov, o katerih bi mo-
rali še govoriti in o katerih vi dnevno
razpravljate, toda jaz sem omenil le
glavne, ki zahtevajo takojšnjih ukrepov
in prepričan sem, da bodo delovni ljudje
našega Celja vložili ves potreben * trud
in, pripravljenost za njihovo rešitev.
O tržaškem vprašanju
Vi bi gotovo najraje slišali, da je
stvar o Trstu rešena in da je med nami
in Italijani napravljen sporazum in tako
vprašanje o Trstu spravljeno z dnev-
nega reda.
To vam na žalost ne morem povedati,
kajti borba za pravično rešitev tega
vprašanja se vrši dad j e in zajema vedno
večji obseg.
Tovariš Tito in naša vlada so dali več
predlogov, kako se naj ta spor reši, toda
niti en predlog niso hoteli Italijani
sprejeti.
Vsi miroljubni ljudje v svetu u vide-
va j o, da so Amerikanci in Angleži s
svojo odločbo od 8. oktobra storui ve-
liko krivico ne samo našim narodom,
temveč tudi Tržačanom samim in s tem
tudi povečali vojno nevarnost v tem
delu sveta.
Odločne besede tovarfša Tita т Le-
•kovcu in Skoplju In mogočne protestne
dempotcacije vteh naiih narodov, po-
sebno pa prihod naših slavnih divizij
so preprečili, da bi se ta krivica nad
nami izvršila.
Današnji postopki Italije in njenega
predsednika vlade Pelle dokazujejo, da
Pelli ni do tega, da bi se to vprašanje
rešilo tako, da bi bile obe strani zado-
voljne ali vsaj ne preveč oškodovane.
Oni še vedno rožljajo z orožjem na
meji, vlačijo nove divizije na mejo in
delajo razne incidente. Organizirajo fa-
šistične provokacije in krvoprelitje v
Trstu.
Začeli so uxx>rabljati metode ekonom-
ske vojne s tem, da ne pustijo izvažati
v našo državo stvari, ki jih imamo tam
naročene za našo industrijo. Mislijo
nam ekonomsko škodovati in nas pri-
siliti na pristanek odločbe od 8. oktobra.
Nam ta njihov ekonomski pritisk sicer
ne more toliko škodovati, kakor njim
•amim, kajti če bodo oni preprečevali
tzvxDa v Jugoslavijo, bo tudi njim kmalu
жпапјка!« eurovin, ki jih potrebujejo
za njihovo industrijo, ki jih uvažajo iz
Jugoslavije. Italijanski delavci bodo
morali gospoda Pello vprašati, kakšno
ekonomsko politiko vodi, ki tira itali-
janske delavce v še večjo bedo.
Ta italijanska politika, ki je res za-
grizena nacionalistična, antijugoslovan-
ska in imperialistična, ne vodi k niče-
mur drugemu, kakor še k večjemu za-
ostrevanju odnosov med obema drža-
vama.
Mi ne vodimo in nismo vodili nacio-
nalistične zunanje politike, tudi proti
Italiji ne, če Italija ne bi vodila impe-
rialistične politike proti Jugoslaviji,
proti najbolj elementarnim interesom
našega naroda, potem bi mi, kar se nas
tiče, lahko prijateljsko živeli z naj-
boljšimi odnosi, kar bi obema koristilo
in krepilo svetovni mir. Pa tudi tržaško,
vprašanje se ne bi tako zaostrilo, ker bi
se dalo laže sporazumno rešiiti, ker bi
vladalo večje zaupanje med nami. Mi
danes zaupanja v Italijo, posebno pa v
vladajoče imperialistične kroge nima-
mo, ker imamo zelo bridke izkušnje že
od leta 1918 pa vseskozi do danes, kar
je tudi tovariš Tito v nedeljo v svojem
velikem govoru zelo ostro podčrtal. Mi
vemo, koliko so Slovenci pod Italijo
trpeli' in še danes trpe. Vem tudi to, če
bi odločba od 8. oktobra veljala, s kak-
šnim triumfom bi se italijanski bes
maščeval nad našimi rojaki. Mi na to
ne moremo in ne bomo nikdar pristali.
Mi želimo samo sporazumno rešitev. Mi
ne insistiramo na tem, da vzamemo
Trst, ker ga s sile ne bomo jemali. Ne
insistiramo, da bi ga dobUi, ker ga ne
bi dobili dobre volje od nobenega, tem-
več uporno vztrajamo na tem, da se
cona A, vse kar je Slovensko, kar je
kompaktno — tako premoženje kakor
ljudje — priključi k Jugoslaviji, ker
niso sprejeli naše predloge o kondomi-
niju ali pa o internacionalizaciji, je od-
ločno postavil tovariš Tito v nedeljo na
zborovanju v Beo'gradu.
Mi smo predlagali konferenco, na ka-
teri naj bi se storili potrebni ukrepi za
zmanjšanje napetosti in pripravüi teren
za končno rešitev tržaškega vprašanja.
Ta konferenca se zavlačuje in se čujejo
razne sugestije in mnenja, med njimi
tudi ta, da bomo po volitvah mehkejši
in da bomo popustili in da je bU za nas
odločni odpor proti 8. oktobru samo vo-
lilni manever tovariša Tita, ki nam je
bü za volitve i>otreben. Mi jim lahko
s tega mesta povemo, da volitve nimajo
z vprašanjem Trsta nobene druge zveze,
kakor to, da bomo na volitvah zaradi
tržaškega vprašanja z visoko zavestjo
še odločneje manifestirali našo priprav-
ljenost, s tovarišem Titom na čelu na-
dalje izgrajevati našo socialistično do-
movino in odločno braniti naše pravice,
našo neodvisnost in ne dopustiti, da bi
drugi razpolagali z našo rodno grudo,
ne da bi nas vprašali za mnenje.
Tovariši in tovarišice!
Prebivalci mesta Celja in njegove
okolice so se vedno pokazali kot e»
mož, ki so se vedno pokazali kot do-
stojni borci v izgradnji socializma, sto-
ječ na braniku za svoje pravice in iz-
vrševali svojo dolžnost. Prepričan sei»,
da boste tudi sedaj pri teh volitvak
izvršili svojo dolžnost s stoodstotne
udeležbo pri volitvah.
Volili boste za izgradnjo socializma.
Volili boste za boljšo bodočnost našik
narodov.
Naj živi socialistična Jugoslavija!
Naj živi Slovenija v socialistični Ju-
goslavji!
Naj živi naš voditelj in učitelj tovariš
Tito kot graditelj naše lepše domovine!
29. novembra bo otvorjen
smučarski dom XIV. divizije
na Nozirsici pianini
Pisali smo že, da so smučarji Pla-
ninskega društva Celje v tem letu zgra-
dili v bližini Mozirske koče novo po-
stojanko, ki po velikosti in opremi prav
nič ne zaostaja za že obstoječo. Z ra-
zumevanjem delovnih kolektivov, ki se
gmotno podprli to gradnjo ter z neu-
mornim delom posamemikov je zrasel
dom v nekaj mesecih. Smučarski doni
bo odlično pripomogel k nadaljnjemu
razvoju zimsko-športnega in turistične-
ga centra, ki se po prizadevanju Pla-
ninskega društva razširja na Golteh.
V kratkem bosta obe postojanki do-
büi tudi električno razsvetljavo, saj je
daljnovod do koče že dograjen. S tem
v zvezi bo smučarska žičnica, ki bo te
dni prispela iz inozemstva, prišla de
polne veljave. Smučarji razpravljajo
tudi o nočni razsvetljavi terena ter o
ozvočenju idealnih smučišč v naravi,
kar bo prav gotovo novost v naši do-
movini.
Na praznik ustanovitve naše socia-
listične domovine bo dom otvorjen ter
z odliritjem spominske plošče posvečem
spominu herojev XIV. Proletarske di-
vizije Borisa Kidriča, ki je na teh tlek
odigrala svojo zgodovinsko nalogo.
Smučarji celjsko-šaleškega bazena
vabijo delovne ljudi, da se udeležije
spominske svečanosti, bo ob 14. uri n*
predvečer praznika.
Pridružujemo se čestitkam delovne-
mu Planinskemu društvu z željo, äm
bi še v bodoče posvečali toliko poeor-
noeti iuvanju pridiobitev NOB.
ÍJtran 4
»Savinjski vestnik«, dne 21. novembra 1953
Stev. 48
Franc Lubei — predsednik OZZ in kandidat za republiško ekupicinoi
Več objektivne presoje o uspehih
v našem gospodarstvu
Moj namen je, da v tem članku dam
nekoliko podrobnejša pojasnila in sli-
ko o do sedaj doseženih gosF>odarskih
uspehih na področju okraja Celje-oko-
lica. To je potrebno posebno še zaradi
tega, ker nekateri nepoučeni ali pa do
graditve socializma nerazpoloženi ljud-
je skušajo z najrazličnejšimi parolami
zmanjševati vlogo naše borbe za gra-
ditev socializma. So namreč nekateri
ljudje, ki hočejo povzročati še večje te-
žave, kakor jih sicer imamo. Nič čud-
nega ni, da so takšni ljudje našli čas
za sovražno rovarjenje prav sedaj, ko
se mi pripravljamo za čimboljšo izved-
bo parlamentarnih volitev. Ob vsaki
dobronamerni akciji socialistične družbe
skušajo taki ljudje z najrazličnejšimi
frazami in parolami okreniti pozornost
nepoučenih ljudi v drugo smer, nam-
reč tako, kot jo zasledujejo sovražniki
naše graditve.
Letošnja predvolilna agitacija je do-
kaj pestra. To pestrost še posebno do-
polnjuje sedanja razprava o tržaškem
problemu, prav tako pa tudi razprava
o novih gospyodarskih ukrepih, ki se
podvzamejo za čimboljšo izvedbo na-
šega novega gospodarskega sistema, ki
naj bi pričel delovati z 1. 1954. V raz-
pravi je vrsta osnutkov gospodarskih
uredb, ki naše volivce zelo zanimajo.
Posebno važno pri tej razpravi je dej-
stvo, da iz vseh teh osnutkov bodočih
gospodarskih predpisov veje eno: Na-
daljnja in podrobnejša uzakonitev naj-
elementarnejše pravice naših proizva-
jalcev, ki je v tem, da se daje pravica
vsakemu proizvajalcu pri upravljanju
z družbeno lastnino proizvajalnih sred-
stev. V skladu s tem nalagajo novi go-
spodarski predpisi proizvajalcem tudi
določene dolžnosti. Novi gospodarski si-
stem bo v veliki meri pospešil dvig
življenjskega standarda našega prebi-
valstva. To istočasno pomeni, da smo
najtežjo pot naše graditve že prešli, da
so našemu gospodarstvu postavljeni
glavni temelji, t. j. v glavnem izgo-
tovljena kapitalna izgraditev objektov
težke industrije in v veliki meri tudi
ustvarjeni pogoji za novi gospodarski
sistem, da je moč socialističnega sek-
torja že na taki višini, da je mogoče
novi gospodarski sistem, kakršen je v
pripravah, dejansko v praksi uveljavitL
Kakor rečeno, pa marsikje posamez-
niki ne ocenjujejo objektivno doseže-
nih uspehov v socialistični graditvi.
Zgodi se, da na sestanku čujemo: »dav-
ke plačujemo že osem let po osvobo-
ditvi, pa še ničesar ni storjenega za
dvig našega kraja.« Ali pa: »Na kmeta
ne gledajo,« »Samo dajemo, dobimo pa
ničesar« itd. Na množičnem sestanku
v Lisičnem je nekdo na sestanku po-
vedal, da doslej sploh niso nič dobili.
Neki kmet iz Šempetra v Savinjski do-
lini je poleti s svojim godrnjanjem in
tarnanjem: »Kako je slabo za sloven-
skega hmeljarja,« na zadružnem zboru
celo dejal, da »savinjski hmeljarji vzdr-
žujejo državo, ker bi se sicer brez njih
ne mogla.« Na take primere naletimo
šo tu in tam. Ce pogledamo, kdo je v
glavnem trosilec takih drobtinic, po-
tem vidimo, da tukaj ne gre za ljudi,
ki trezno presojajo naše okoliščine, tem-
več da gre v glavnem za ljudi, ki so
zaradi svojega razrednega sestava gra-
ditvi socializma nasprotno razpoloženi;
da so to tudi ljudje, ki ne izpolnjujejo
v skladu z obstoječimi predpisi in z
možnostmi svojih obveznosti do družbe.
Ne mislim s tem načeti vprašanje pre-
potrebne kritike, ki je zaželena, tem-
več imam namen osvetliti te primere
iz vseh plati. Smatram namreč, da gre
v večini primerov, kakor so zgoraj na-
vedeni, za namerno akciio proti raz-
položenju naših delovnih ljudi. Sovraž-
nim elementom so take in slične pa-
role kaj dobrodošle, da bi z njimi obr-
nili pozornost množic na drugo stran,
da bi zasenčili naše gospodarske uspe-
he, čestokrat pokazali našo družbeno
ureditev kot slabo, neorganizirano itd.
To poskušajo zlasti v našem kmetij-
stvu, češ da naš kmet od države nima
nobenih koristi, da mora plačevati samo
davke itd.
Da občina Lesično doslej od skup-
nosti ni prejela ničesar, ne drži. Ce
računamo finančna sredstva in vred-
nost gradbenega materiala po bedaj
veljavnih cenah, potem je po sicer sko-
pih podatkih ta občina doslej prejela
preko 120 milijonov din vseh sredstev,
dočim je od osvoboditve pa do danes
v davkih plačala le nekaj nad 11 mi-
lijonov, to se pravi, malo manj kot
desetino od skupno sprejetih sredstev
za obnovo, gradnje, ceste, elektrifika-
cijo itd. To je torej realno in nima
nobenega smisla nasedati parolam, češ
»država ne nudi ničesar«.
Poglejmo še eno stvar: Kmetje na-
šega okraja plačajo v tem letu 350 mi-
lijonov din davka. Kmetijstvo našega
okraja pa je prejelo v letošnjem letu
421 miljonov din, delno v obliki sub-
vencij, delno pa v obliki dolgoročnih
kreditov. Omenjena stredstva smo do-
bili za nabavo novih strojev, za re-
gulacije in melioracije, za gradnjo dr-
žavnih in zadružnih gospodarskih ob-
jektov, kakor so sušilnice, mlekarne,
goveji hlevi itd. ter za nabavo živine.
Samo za regulacijo je bilo v letošnjem
letu kmetijstvo finansirano z 70 mili-
joni din dotacije. Poleg tega ne sme-
mo pozabiti sredstev, ki so jih v obliki
dotacije sprejeli občinski ljudski od-
bori in posamezni elektrifikacij ski od-
bori za elektrifikacijo in za ceste. Ta-
ko smo pred nedavnim krili obvezno-
sti prejšnjih let za elektrifikacijo v
skupnem iznosu 41 milijonov din, da
ne računam tu vsakoletnih rednih pro-
računskih izdatkov za elektrifikacijo
podeželja, ki znašajo doslej preko 80
milijonov din. Poleg tega je v letošnjem
letu dano podeželju (že izplačano)
34,280.000 din za elektrifikacijo. Za
gradnje šolskih poslopij ter ostalih ob-
jektov v posameznih občinah je doslej
finansirano preko 100 muijonov din,
pri čemer odpade 74 milijonov din na
obveznosti iz prejšnjih let. Za gradnjo
novih cest je poleg rednih proračun-
skih izdatkov, ki slližljo za vzdrže-
vanje cest, investirano 24,407.000 din.
Iz teh podatkov se vidi, koliko je po-
deželje prejelo in koliko podeželje da.
Na sestanku v Podčetrtku je prav tako
eden od prisotnih izjavil »da njihova
občina ni ničesar prejela«. V resnici
je pa tako, da je samo obsotelska do-
lina v lanskem in letošnjem letu pre-
jela za elektrifikacijo 17 milijonov din,
pri čemer je büo zgrajenih 29 km dalj-
novoda s 6 transformatorskimi posta-
jami. To so v glavnem podatki o sred-
stvih, ki jih je prejelo podeželje v
lanskem in letošnjem letu za kmetij-
stvo, elektrifikacijo, gradnje in ceste.
Tu niso zajeti proračunski izdatki
prejšnjih let, ki so prav tako obsežni.
Ce torej napravimo zaključek, izgleda
takole:
V lanskem in letošnjem letu je bilo
izdanih za zgoraj naštete potrebe
720,280.000 din, kmetje pa so plačali
v lanskem in letošnjem letu 663,000.000
din davka. Ob takem konkretnem pred-
logu, ki še seveda zdaleka ni popoln,
ker v njem niso v celoti zapcpadena
sredstva, ki jih je kmetijstvo prejelo
od zadružnih organizacij, seveda ne
more biti govora, da kmetijstvo ničesar
ne dobi. Ze ta primer kaže, da so za
najrazličnejšo dejavnost po naših ob-
činah izdali več sredstev, kot je bilo
vplačanih davkov. Tu ne gre pozabiti
na velike socialne dajatve, ki jih naša
ljudska oblast daje socialno ogroženim,
upokojencem, invalidom, podpore dru-
žinam kadrovcev itd. Poleg tega so ob-
čine direktno od podjetij dobile za
svoje finansiranje 42 milijonov din, kar
je tudi lepa vsota. O tem naj razmislijo
tisti, ki govore, da je naše kmetijstvo
v socialistični graditvi zapostavljeno.
Danes razpolaga že 70% zadružnih or-
ganizacij z enim ali več traktorji. Le-ti
so v glavnem nabavljeni iz kreditnih
sredstev in lahko danes že uspešno po-
magajo pri delu v našem kmetijstvu.
Ustanovljen je tudi hmeljarski inštitut
v Žalcu, ki bo lahko v svoji prihod-
njosti služil interesom savinjskega
hmeljarstva in skupnostL
Tu bi bilo vredno pogledati tudi po-
datke o porastu gradnje v naši indu-
striji, prometu, trgovini itd. Za gradnjo
ceste I. reda Celje—Vransko je doslej
finansirano iz proračuna skupno nad
271,272.000 din, pri čemer odpade na
lansko leto 129,259.000 din. Železnica
je investirala za razne železniške ob-
jekte, kakor je postaja Grobelno, most
Laško, razne ostale adaptacije itd.
214,186.000 din. Trgovina je prejela v
letu 1952 5 in pol milijona din dotacij,
gostinstvo pa preko 206 milijonov. (Ti
izdatki so bili investirani predvsem v
ureditev naših zdraviliških podjetij.)
Rudnik Zabukovca je doslej finansiral
preko 217 milijonov din. Steklarna Ro-
gaška Slatina skupno z industrijsko ste-
klarsko šolo 45,800.000 din, Pivovarna
Laško preko 21 milijonov din. Tovarna
usnja Slov. Konjice 35,561.000 din, Ju-
teks Žalec 6 milijonov din, Tekstilna
tovarna Šempeter 6 milijonv din. Naš
največji industrijski objekt, t j. Žele-
zarna Store, ki se je ogromno razši-
rila in bo z dograditvijo elektroplavža
podvojila svojo proizvodnjo, je prav
tako zahtevala precejšnje investicije.
Tako je bilo za posamezne oddelke te
tovarne, kakor za martinarno, valjamo,
livarno in ostale objekte investirano
do konca leta 1952 1 milijardo 674 mi-
lijonov din. Za letošnje leto znašajo
investicije za to tovarno 888,530.000 din.
Podjetja so doslej investirala za druž-
beni standard preko 280,000.000 din.
V zadnjem času je ponekod prišlo na
sestankih do izraza tudi vprašanje dav-
kov, in sicer v dveh smereh. Prvič je
ponekod (v nekaterih obč. LO) že ne-
kako ukoreninjeno mnenje, da so davki
na splošno, v globalu vzeto previsoki,
drugič pa, da je precejšnje nesoraz-
merje med posameznimi davkoplače-
valci glede na njihove dohodke. Ce po-
gledamo kmečki davek v globalu, po-
tem vidimo, da davki na splošno Vzeto
in v odnosu na letos ustvarjene dohod-
ke niso previsoki. Drugo pa je vpra-
šanje nesorazmerij med posameznimi
davkoplačevalci. Večja nesorazmerja
med posamezniki so največkrat rezul-
tat nevestnega dela poedinih davčnih
komisij, oziroma ljudskih odborov. Pri
tem je treba seveda upoštevati, da se-
danji sistem obdavčevanja kmečke do-
hodnine ne more biti 100% realen, ker
je sicer težko do vsake potankosti ugo-
toviti dohodek posameznika. Drži pa
dejstvo, da se z vestnim delom pristoj-
nih organov lahko te nepravilnosti in
nesorazmerja odpravilo. Zal pa vse
davčne komisije in obč. LO niso stre-
meli za tem. So primeri, ko nekateri
obč. LO, med njimi morda najizraziteje
Podčetrtek, ščitijo posamezne močnejše
kmete na račun gospodarsko šibkejših
vasi oziroma kmetov. Ko se potem po-
samezni davkoplačevalci pritožujejo za-
(Nadaljevanje na 5. strani)
VŠtorah, škofji vasi ter Šmartnem
v Rož. dolini kandidira Stane Sotlar
v tretji volUni
enoti mesta Celja,
to je v občinah
Store, Skofja vas
ter Šmartno v Rož-
ni dolini, ki so bile
šele v predvolilni
dejavnosti priklju-
čene mestu Celju
kandidira za repub-
liškega poslanca to-
variš Stane Sotlar. Tovariš Sotlar,
ki so mu volivci že na vseh predvolil-
nih sestankih izražiili veliko zaupa-
nje, je doma iz Radeč. Po razsulu stare
Jugoslavije je študiral na ljubljanskem
učiteljišču. V zgodovinski prelomnici
naših narodov pa se je vmU domov.
Od tu so ga Nemci tudi odpeljali v
celjski »pisker«, kjer je že prvo leto
okupacije okusil skozi pet mesecev
nemški škorenj. Pozneje je s starši zbe-
žal na Hrvatsko in končno v Ljublja-
no. Ze v domačem kraju se je uvrstil
med prve aktiviste OF. Zaradi tega je
bil tudi pozneje v juniju 1942. leta od-
peljan v koncentracijska taborišča ita-
lijanskih fašistov v Gonars ter Treviso.
Po kapitulaciji Italije je odšel med
partizane. Po osvoboditvi je ostal v vr-
stah JLA vse do 1950. leta, ko je kot
rezervni kapetan I. klase prišel na me-
talurško šolo v Store za učitelja. Tov.
Sotlarju, ki je nosilec še dveh odliko-
vanj (Orden zasluge za narod III. stop.
ter Orden za hrabrost) so štorski že-
lezarji-'komunisti kmalu po prihodu za-
upali odgovorno nalogo sekretarja ob-
činskega komiteja Zveze komunistov
Slovenije v Storah.
V razgovoru s tov. Sotlar jem o po-
teku predvolilnih sestankov in o go-
spodarski problematiki treh občin, kjer
kandidira, smo zvedeli, da so predvo-
lilni sestanki povsod zelo dobro uspeli.
Poleg gosipodarskih problemov so vsi
prebivalci teh občin z zanimanjem sle-
dili razvoju tržaškega vprašanja. Ka-
kor drugod je tudi tu prišla močno do
izraza enotnost naših ljudi. Enodušno
in z velikim gnevom so obsodui meše-
tar j en j e z našimi narodnostnimi pravi-
cami.
Razprave o perečih lokalnih gospo-
darskih vprašanjih so pokazale, da se
vsi prebivalci teh treh občin živo zani-
majo za njihovo pravilno reševanje.
Zal, pa je bilo tudi na teh sestankih
ofpaziti, da volivci premalo sodelujejo
pri delu občinskih ljudskih odborov ter
njihovih komisij. Med drugim gre tudi
za to, da se volivci še vedno premalo
zavedajo svojih pravic in dolžnosti;
ponekod se je pokazalo tudi to, da se
teh pravic in dolžnosti ne zavedajo niti
odborniki sami. Zaradi tega takšno
mišljenje in stanje zavira uspešnejše
delo organov ljudske oblasti.
Na sestankih z volivci v vseh treh
občinah se je v prvi vrsti pojavljajo
vprašanja davkov. Ljudje se niso toliko
pritoževali nad visokimi davki, čeprav
je tudi takšnih pritožb le bilo, marveč
boli nad nepravilnimi razredi davčne
kvote v okviru vasi na posamezne go-
spodarje. Volivci so z velikim zadovolj-
stvom i)oslušali prednosti davka po ka-
tastru, ki bo odpravil mnoga nesoglas-
ja na vasi.
Med problemi, ki zadevajo Šmartno
v Rožni dolini, je najbolj pereča elek-
trifikacija. Po razvoju dogodkov v pri-
pravah na volitve pa se bodo tu za-
četa dela nadaljevala. Po posredovanju
kandidata, je MLO v Celju tudi ob-
ljubil pomoč pri adaptaciji nekega po-
slopja v stanovanja ter za obnovo Pro-
svetnega doma. Vsekakor pa bo v
Smartnem še treba čim prej urediti
vodnjak s pitno vodo ter pripraviti na-
črte in ostalo za graditev nove ceste
do Celja, ki bo za skoraj p>olovico kraj-
ša od dosedanje, poleg tega pa še spe-
ljana po ravnini. Z ustanovitvijo osem-
letke v Smartnem se pojavlja še vpra-
šanje, kam z otroki zlasti višjih raz-
redov, kajti v dosednjem šolskem po-
slopju so na razpolago le tri učilnice,
ki pa. so zasedene v dopoldanskih in
popoldansikáh urah.
Najmočnejši industrijski center te
volilne enote so Store. Po dosedanjem
razvoju železarne kaže, da bodo Store
sposobne same reševati pretežno veči-
no gospodarskih problemov. Za gradnjo
nove šole v Storah pa bo jwtrebna še
pomoč MLO v Celju. Lep prispevek za
to komunalno skupnost naj bi bila tudi
nova cesta iz Stor na Svetino, s katero
bi büi zvezani tudi ti oddaljeni kraji.
Tudi v Skofji vasi je pereč problem
— graditev nove šole. Nedvomno pa je
graditev šole v Skofji vasi v tesni po-
vezavi z gradnjo nove šole na HudinjL
Slaba volilna razgibanost na območju
volilne enote Kasaze-Uboje
Dočim so v drugih krajih predvolil-
ne priprave zelo živahne, tega ne mo-
remo trditi za naše volilne enote. Do
11. t. m. je bilo samo eno volUno zbo-
rovanje v Kasazah in še to je razbil
Arčon Drago, kmet, ki že več let nima
volilno pravice. Sicer je žalostno, da se
zaradi enega, ki ga ne moremo pri-
števati k simpatizer jem naše skupnosti,
razbije zborovanje, vendar pa drugega,
spričo mlačnosti in majhne udeležbe,
ni mogoče pričakovati.
Tega zborovanja sta se udeležila od
20 članov ZK le dva, od kolektiva Ker.
ind. v Libojah pa sta bila prisotna dva
delavca in dva nameščenca, od skup-
nega števila volilnih upravičencev se
je zborovanja udeležilo ca. 0,8%.
Prav nič boljše ni bilo pripravljeno
zborovanje v Libojah. Organiziran je
bil v kino-dvorani pred pričetkom
predstave. Zaradi pričetka predstave se
je moral prekiniti. Le tega zborovanja
se je udeležilo ca. 25 ljudi, od tega dva
člana ZK, pa tudi od rudarjev jih ni
büo več kot pet.
Kaj je vzrok taki mlačnosti in brez-
brižnosti do volilnih predpriprav ni
težko uganiti. Na terenu Kasaze delajo
na predvolilnem političnem delu le trije
tovariši oz. tovarišice. Partijska orga-
nizacija, kot celota, ne čuti nobene po-
trebe, da zadolži svoje člane za poli-
tično delo in pomoč vaškemu odboru
SZDL, saj do danes še ni imela nobe-
nega sestanka, kjer bi obravnavala
politično situacijo terena in temu skla-
dno organizirala politično delo. Do
danes je bilo s strani celice napravlje-
nega samo to, da je zadolžila nekaj
članov, da se morajo udeležiti občinske
konference aktivistov od slednjih pa
politično delajo samo eden ali dva.
Približno tako je tudi z vaškim odbo-
rom SZDL, ker so v glavnem vse skrbi
naložene tajniku.
Pregovor pravi, da riba smrdi pri
glavi, to bo najbrže tudi držalo, ker se
občinski komitet, kot celota, ne zaveda
svojih nalog in politično delo na terenu
prepušča bolj slučajni iznajdlivosti po-
sameznikov. Ce bi bilo delo komiteta
bolj živahno, vsestransko in načrtno,
se ne bi moglo zgoditi, da v času, ko
so politične predpriprave po vsej naši
domovini najbolj razgibane, puste
osnovne organizacije »spanje pravič-
nega«.
Saša.
Pismo iz edinice na položaju
Obvezniki «z Celja in okolice so volili
Leskošek Franca in Borovšak Heleno
Drugi mesec že poteka, odkar smo se
zopet zbrali v edinici majorja Jovana
Dragosavca. Sami znani obrazi. Bili smo
skupaj že na manevru. Največ nas je
iz celjske okolice in iz Celja. Manever
in sedanje skupno bivanje nas je toliko
zbližalo, da se počutimo kot stari pri-
jatelji. Vse skupaj nas je prevzela ena
sama misel: Niti koraka več italijan-
skemu imperializmu! — Čeprav bi bil
vsakdo raje doma, v krogu svojih do-
mačih, mu bivanje v edinici poteka v
dobrem razpoloženju ob misli, da smo
že z našim prihodom na italijansko
mejo zajezili pot italijanski iredenti, ki
bi po sklepu od 8. oktobra prav gotovo
že vkorakala v Trst, če ne bi čutila
onstran meje našo čvrsto pest in od-
ločno voljo, braniti svoje. In to nam je
v veliko zadoščenje, velika zmaga, za-
radi katere se domotožje izgublja v po-
rabo.
Naši fantje, obvezniki iz Celja in iz
okolice, so se dobro znašli med Pri-
morci, in Primorci jih imajo radi kot
svoje. V takem vzdušju nam tedni hitro
potekajo, dan je. celo prekratek. Do-
poldne in popoldne »zanimajo«, proti
večeru poslušajo politično uro, preden
gredo spat pa se zberejo in za po jejo
nekaj domačih pesmi in že je dan pri
kraju. Ko se zmrači, se obronki bližnjik^
hribov osvetle. To je sij iz nočnega
Trsta, zaradi katerega smo tu. Hitro se
razplete pogovor o Trstu. Vsak ve ne-
kaj povedati, saj so po vseh edinicah
dobro predelali Kardeljev članek »ТгЛ
in jugoslovansko-italijanski odnosi«. Po
tej živahni razpravi, vsi globoko pre-
pričani o našem pravilnem stališču, si
nekateri vročekrvneži kar žele, da bi šli
naprej. Odveč jim je čakanje na enem
mestu. Naj nas puste, da z Italijani
sami obračunamo, pa bomo kmalu re-
šili tržaško vprašanje, če ga ne morejo
rešiti diplomati — se čuje iz nestrpnih
ust vojakov. Potem po skednjih, v senu
in slami, postaja vse tiše, noge je že
prevzel spanec. Tudi v slami se sladko
zaspi in noč je kar prekratka, saj bo
treba jutri zopet zgodaj vstati. Medtem,
ko se polega kramljanje r>o skednjih, je
vedno bolj čuti klice budnih stražarjev,
ki se razlegajo daleč naokoli v nočno
tišino.
Nekega dne sem se pogovarjal z ob-
veznikom, vodnikom Kosu Stanetom, ki
je doma iz Savinjske doline. Prav pri-
jeten kmečki fant je, razumen in disci-
pliniran. Vojak v pravem smislu besede.
Pripovedoval mi je, da je prav, da so
F>oklicali na mejo prav nas, ki smo büi
na manevru, ker bomo znan dobro za-
grabiti za orožje, če bo treba. ^
Pred nekaj dnevi smo slavili petdeseti
rojstni dan rezervnega poročnika Hiede
Vladimirja, delavca iz jeseniške žele-
zarne. Je primorski rojak, doma iz Ste-
verjana v goriških Brdih v coni »A«.
V letu 1942, ko so prve partizanske edi-
nice prekoračile Sočo, se je priključil
partizanom. Pozorno smo ga poslušali,
ko nam je pripovedoval, kako so ga
Itali i ani preganjali in kako je moral
piti ricin usavo olje. Čeprav že v letih,
je vesel, da je poklican zopet v obram-
bo naših pravic. Pravi, da bi rad do-
čakal dan, da bi tudi njegovi vasi za-
sijala luč svobode, saj so se mnogi
vaščani borili zanjo. Upa, da bo ta dan
kmalu doživel.
Naši fantje so tudi dobri pevci. Oni
dan, ko je ljudska šola v vasi slavila
petdesetletnico svojega obstoja, so šol-
skim otrokom napravili pravo presene-
čenje. Pevsiki zbor je na njihovi prire-
ditvi ubrano zapel več narodnih in bor-
benih pesmi tako lepo, da so nekatere
morali večkrat ponavljati in obljubiti,
da bodo v kratkem vaščanom zopet za-
V ponedeljek pa so izvršili tudi svojo
državljansko dolžnost. Ze v zgodnjih
jutranjih urah so prihajali na volišče,
prepevajoč in brez orožja, katerega si-
cer nosijo vedno s seboj, da ne bi trpela
bojna pripravljenost. Na predvolilnih
setankih so se pogovorili o kandidatih
za zvezno skupščino. Razgovor je bU
kratek, ker Celjani vsi zelo dobro po-
znajo starega in preizkušenega revolu-
cionarja tovariša Franca Leskoška, oko-
ličani pa tovarišico Heleno Borovšakovo,
ki jo poznaje ^ iz partizanoT. zlastijpa.
po osvoboditvi. Menda je ni vasi v celj-
ski okolici, da bi jo ne poznali vsi, staro
in mlado, saj je bila neštetokrat med
njimi in jam pomagala s svojimi iz-
kušnjami in nasveti. Nekateri obvezniki
so ji skoraj zamerili njeno preveliko
skromnost. Ko jih je obiskala nekaj dni
pred manevrom in jim govorila o kan-
didatih, je iz skromnosti zamolčala, da
kandidira tudi ona za zveznega poslan-
ca. Njena skromnost je našim fantom
všeč, imajo jo radi in prav gotovo so
vsi oddali svoj glas zanjo. Volitve so
zaključili že ob enajstih dopoldne, po-
tem pa se je razlegala po edinicah naša
domača pesem vse do mraka. Praznik
naše enotnosti smo dostojno proslavili.
Vsi se dobro zavedajo, zakaj so tu,
še večje žrtve so pripravljeni dati, če
bo potreba. Želijo si pa, da bi bili bolj
povezani z domačimi, vsaka novica iz
domačega kraja jih razveseli in njihova
želja je, da bi jih nekdo od okrajnega
odbora SZDL obiskal in se z njimi po-
Domačini pravijo, da še niso videli
tako dobrih in krepkih vojakov in se z
niimi prav dobro razumejo. Naši fantje
pa so spoznali, kako prazno je besediče-
nje nekaterih, ki so zlasti v stari Jugo-
slaviji na Štajerskem širili mržnjo do
doseljenih Primorcev. Spoznali so, da
so Primorci dobri ljudje, saj med njimi
in našo armado ni razlike. Ljudje nu-
dijo vojakom, kar morejo in jim po-
magajo, kjer koli morejo. Po vseh hišah
pravijo, da so pri njih sami dobri fantje.
Povsod so dobrodošli in mnogokje te
ptrijateijfike občutke zalijejo s kozarccfl|_
dobrega vina, s katerim jih je priroda
tu,okoli letos dobro založila.
Premrlovega očeta sem vprašal ob
neki priliki, naj mi pove, če sedaj ži-
vijo bolje kot so živeli pod Italijo. Ko
bi vedel prej, da ga bo to vprašanje
tako razburilo, bi bil raje molčal. Uda-
ril je jezno s pestjo po mizi, me grdo
pc'gledal in dejal: »Kaj me to sprašu-
jete, o Italijanih nočem niti čuti, preveč
smo jih občutili na svoji koži.« — Pri
Hrovatinovih so odšli vsi trije sinovi v
vojsko. Oče mi je dejal, da bi šel naj-
raje tudi on, ker ça je sram, da bi ostal
sam med ženskami, če bo treba iti proti
Italijanom. Pri Lavrenčičevih je odšel
v vojsko gospodar, doma so ostale same
ženske. Zato jim pomagajo naši fantje,
ki so jim razžagali okrog deset metrov
drv. Pri Korenovih, kjer je samo eden
moški pri hiši. pa so vojaki nekaj noči
bdeli v hlevu in pomagali, da je krava
srečno povrgla.
Tako živijo in pomagajo naši fantje
ljudem, kjer koli le morejo. To lahko
stori le ljudska armada. Naj vedo doma,
da se počutimo kot doma, zato naj do-
mači ne skrbijo preveč za nas.
Tu stojimo pripravljeni na predstraži
naših pravic. Maršal Tito je v svojem
zadnjem govoru rekel, da se zaradi
Trsta vojskovali ne bomo, ker preveč
ljubimo mir, vendar smo pripravljeni
izvršiti Titove besede: »Ce bo v cono A
vkorakal italijanski vojak, vkorakali
bomo tudi mi.« — Smo istih misli z
našimi brati tu in onstran meje, ki
pravijo: »V borbo nazaj že, toda pod
ItaUjo nikoli več!« —ma— ^
Stev. 4в
»Savinjski vestnik«, dne 21. novemtxra 1953
Str«D i
Nekaj o gospodarski perspektivi Celja
Predsednik MLO Riko Jerman
Cesto se dogaja, da naš delovni člo-
vek, prežet s skrbmi in naporom, v
cilju doseganja čimboljših uspehov na
svojem delovnem mestu v tovarni, ura-
du ali ustanovi ter skrbmi svojega
vsakdanjega privatnega življenja, za
hip pesimistično gleda na uspehe svo-
jega prizadevanja za jutrišnji dan, ki
naj bi mu v socialistični ureditvi za-
sijal v lepšem življenju, brez skrbi in
težav, ki ga vsa leta po osvoboditvi
spremljajo. Zato je potrebno, da po-
gosteje pogledamo na prehojeno pot in
realno ocenimo uspehe, ki smo jih do-
slej že dosegli, da bi tako našli po-
trebno energijo in voljo, predvsem pa
zaupanje v svoje lastne sile pri reše-
vanju naših še vedno številnih in ve-
likih nalog, katere bo potrebno opraviti,
da bo naša prihodnost res srečna in po
svoji vsebini socialistična.
Pogostokrat naše politične organiza-
cije razvijajo cikluse zanimivih preda-
vanj o uspehih in problemih našega
družbenega razvoja, zlasti v času, ko se
pripravljajo bistvene spremembe v
našem družbenem življenju, ali pa ko
stojimo pred pomembnimi dogodki, kot
so na primer letošnje volilne predpri-
prave ter istočasno na pomembne spre-
membe na področju našega gospodar-
skega udejstvovanja. Naši vodilni to-
variši iz gospodarskega in političnega
področja, v republiškem in zveznem
merilu, so v tem času v številnih
.govorih in člankih tako izčrpno obde-
lali in prikazali uspehe ter probleme
našega gospodarskega in družbenega
življenja, da k temu skoraj res ni več
kaj povedati
Na števunih zborovanjih volivcev na
področju našega mesta so se poleg vseh
naših splošnih jugoslovanskih in slo-
venskih problemov precej obširno ob-
ravnavali tudi problemi naše celjske
skupnosti, gledane s stališča našega
skupnega gospodarstva in družbenega
udejstvovanja. Iz teh razgovorov z vo-
livci bi lahko rekel, da se kot rdeča
nit pojavljajo vprašanja, kako je z do-
seženimi uspehi na področju razvoja
našega mestnega gospodarstva in kake
gospodarske perspektive ima naše me-
sto, saj s tega stališča moramo preso-
jati možnosti nadaljnjega razvoja živ-
ljenjskega standarda, zlasti na najob-
■čutlivejših področjih, to je na področju
šerjenja prosvetnih in kulturnih, zdrav-
stvenih in socialnih, komunalnih in
zlasti stanovanjskih objektov našega
mesta.
Celje je že takoj po osvoboditvi, ne
le v republiškem, temveč tudi v vse-
državnem meruu veljalo kot pomembno
industrijsko središče. Skoraj v sleher-
nem, našem industrijskem, pa tudi
manjšem obrtnem obratu, z zadovolj-
stvom ugotavljamo znaten gospodarski
napredek tako v pogledu obsega in
kvalitete proizvodne, kakor tudi šir-
jenju obstoječih kapacitet in njihovi
tehnični izpopolnitvi. V minulih letih
resda niso v Celju izvajane pomebnejše
investicije za razširitev proizvodnje,
razen gradnje nove Tovarne organskih
Ђarvil ter lesnega kombinata na Sp.
Hudinji, ker so pač v tem času bila
usmerjena naša prizadevanja v vsedr-
žavnem merilu, predvsem v gradnjo
objektov energetskega sistema, težke
industrije in glavnih prometnih žil, za
kar vse narekujejo pogoje prirodna bo-
gastva, ki jih neposredno v našem me-
stu sicer ni, zato pa se nam odpirajo
možnosti za širjenje in ustanavljanje
številnih podjetij predelovalne indu-
strije, za katero pa v našem mestu ob-
stojajo vsi potrebni pogojL
2e v tekočem letu so se začela ob-
sežna investicijska dela v naši Cinkar-
ni, ki bo že v začetku prihodnjega leta
izkoriščala doslej nekoristne odpadne
pline pri svoji proizvodnji za prido-
bivanje važne surovine v proizvodnji
umetnih gnojil. Tudi nadaljnje širje-
nje in izpopolnjevanje Cinkarne ter z
njo združene bivše Kemične tovarne
bo znatno povečalo obseg njune proiz-
vodnje s tem, da bodo proizvodi Cin-
karne obdelani v finalne proizvode že
v tovarni sami ter da se bo močno
razširila proizvodnja naše kemične in-
dustrije. Tudi na ostalo proizvodnjo
podjetij kemične stroke lahko gledajo
Celjani optimistično, saj bomo v na-
slednjih letih močno razširili Tovarno
organskih barvil ter tovarno Aero ter
s tem omogočili zaposlitev večjega šte-
vila ljudi in s tem močno dvignui
vrednost narodnega dohodka.
Tudi razvoj kovinske industrije ima
v Celju velike možnosti, da razširimo
obstoječa podjetja in ustanavljamo no-
va. Ta proizvodna panoga ima v Celju
že več desetletno tradicijo, zato so v
našem mestu številni kadri, ki bodo
sposobni prevzeti in rešiti te naloge,
kar je eden od osnovnih pogojev za
razmah take industrije. 2e letos smo
pričeli s širjenjem Tovarne tehtnic, ki
bo v naslednjih letih po dograditvi ne-
katerih proizvodnih objektov«, postala
zelo pomembno kovinsko podjetje. Tudi
naš največji industrijski obrat Tovarna
emajlirane posode bo s prilagoditvijo
svoje  proizvodnje Tovarni aluminija
v Kidričevem ter Valj arni v Slov. Bi-
strici, lahko postal eno največjih pre-
delovalnih podjetij produktov tega gi-
ganta naših dosedanjih investicijskih
naporov. Delovni kolektiv Tovarne
emajlirane posode bo prav gotovo spo-
soben rešiti te naloge ter s tem ogrom-
no povečati narodni dohodek našega
mesta.
Tak razvoj nam ne narekuje nćiša
želja po razširitvi proizvodnje, pač pa
nam za taka pričakovanja dajejo re-
alne osnove že obstoječe možnosti raz-
širitve, zlasti pa strokovni kadri, ki jih
v Celju imamo.
Tako bi lahko po dosedanjih uspe-
hih ter nadaljnji perspektivi govorili o
skoraj slehernemu industrijskemu obra-
tu v našem mestu.
Družbeno samoupravljanje v naših
podjetjih nas je vse postavilo pred si-
cer neizprosno, vendar spodbujajoče na-
čelo, da sta ves napredek in blagosta-
nje našega kraja v celoti odvisna od
naših skupnih naporov in uspehov. Ves
razvoj naše industrije in v zvezi s tem
nagel porast števila prebivalstva, vse
velike družbene in politične spremem-
be, ki jih razvoj proizvodnje nujno
zahteva pa postavljajo pred naše me-
sto, ki postaja vedno pomembnejše in-
dustrijsko središče širokega zaledja, no-
ve velike zahteve in probleme.
Izpolniti mora tudi svojo nalogo kot
kulturni in zdravstveni center. In prav
vsi že čutimo, da smo prišli v fazo, ko
vsako neupoštevanje tega poslanstva
predstavlja občutno zavoro v nadalj-
njem razvoju na gospodarskem pod-
ročju. Vendar lahko tudi tu, čeprav
smo pogostokrat nezadovoljni, češ da
reševanje naših lokalnih problemov na
F>odročju komunale, prosvete in zdrav-
stva vse prepočasi napreduje, prizna-
mo, da smo med redkimi v vojni pri-
zadetimi mesti, ki so svoje lice bistve-
no spremenila in rešila vsaj nekatere
nujne probleme.
V naslednjih letih nas čakajo torej
še ogromne naloge, naj omenim le naj-
nujnejši problem: to je regulacija Sa-
vinje in prestavitev hudourniških po-
tokov, ki teko skozi mesto, kar bo za-
htevalo od naše skupnosti precejšnja
materialna sredstva, ki pa so pogoj za
nadaljnje uspešne in cenejše komu-
nalne gradnje.
Od rešitve tega vprašanja in izgoto-
vitve regulacijskega načrta je odvisna
naša obsežnejša stanovanjska izgrad-
nja, kopališče, razširitev vodovodnega
in cestnega omrežja in končno regula-
cija starega predela mesta, ki p>o od-
stranitvi ruševin nudi nove možnosti
zazidave.
To so le nekateri največji problemi,
katere bo morala reševati naša mestna
skupnost. Uspešno pa jih bo reševala
le, če bodo vsi delovni ljudje našega
mesta s svojimi prizadevanji na svojih
delovnih mestih in v vseh oblikah na-
šega družbenega življenja delali y pre-
pričanju, da dejansko izgrajujejo .svoj
lepši jutrišnji dan. V nedeljo bomo s
svojo udeležbo na volitvah in s svojimi
glasovi, ki jih bomo dali za naše naj-
boljše kandidate, manifestirali svojo
odločno voljo, da hočemo v naši jugo-
slovanski skupnosti delati za naš na-
predek in socialistični družbeni red. /
O čem so razpravljali učitelji
iz Celja in okolice
v soboto, dne 7. novembra t. 1. se je
zbralo v dvorani Ljudske prosvete ve-
liko število učitelj stva iz mesta in oko-
lice, saj je polagalo obračun svojega
dela na svojem rednem občnem zboru,
ki so ga počastili s svojim obiskom
predsednika obeh svetov za prosveto
in kulturo, tovariša A. Aškerc in A.
Roje, načelnik okoliškega SPK A. Ra-
jer, delegat republiškega odbora V.
Cvetko in zastopnika profesorskega
društva, ravnatelj I. gimnazije Tine
Orel in prof. učiteljišča tov. Luzner.
Dnevni red je bU zelo bogat, zato se
omejimo le na vprašanja, ki utegnejo
zanimati našo širšo javnost. Iz obšir-
nega poročila predsednice tov. Mire
Lahove izvemo, da šteje društvo 445
članov, ki so organizirani v 9 podod-
borih po obsežnem teritoriju celjskega
okraja in mesta samega. Kljub temu,
da je učiteljevo delo zaradi pomanj-
kanja šolskih prostorov, prenapolnje-
nih učUnic, pomanjkanja kadra —
manjka še vedno okrog 30 učiteljev —
in zaradi pomanjkljive šolske opreme.
učil, knjig L p., je učiteljstvo storilo
mnogo dobrega ter doprineslo velik de-
lež k napredku šolstva in ljudske pro-
svete na VEisi. Poleg samoizobraževa-
nja je sodelovalo pri vseh kulturno-
prosvetnih društvih in množičnih or-
ganizacijah, pri katerih je marsikje
zavzemalo vodilen položaj. Zelo agilen
je bil šentjurski pododbor, ki ga je
predsednica postavila za vzgled osta-
lim pododborom. V stremljenju po de-
mokratizaciji šolstva si učiteljstvo pri-
zadeva za uvedbo družbenega uprav-
ljanja šol in prosvetnih ustanov, pri
katerem naj sodelujejo poleg učiteljev
in profesorjev tudi starši in zastopniki
družbenih organizacij, kakor je to uve-
deno pri podjetjih in njihovem samo-
upravljanju po delavskih svetih. Uči-
teljstvo toži, da so proračunska sred-
stva za vzdrževanje šol mnogo pre-
majhna, da bi šole lahko nudile tisto,
kar družba od njih pričakuje in upra-
vičeno zahteva.
Materialni položaj učiteljstva je Se
vedno slab, zato si ne more nabaviti
niti najpotrebnejših knjig, ki so mu
za njegovo delo v šoli in pri izvenšol-
skem delu neobhodno potrebne. Pre-
vedbe upokojencev so za mnoge ne-
pravilne in krivične. Pereče je tudi sta-
novanjsko vprašanje. Hvaležno pa je
učiteljstvo okrajni ljudski oblasti za
podelitev nagrad 87-tim najagilnejšim
učiteljem kot priznanje za njihovo po-
žrtvovalno delo.
Po podanem poročilu se je razvila
živahna diskusija, v kateri je prišla
afera tov. Rusove do ostrega izraza.
Občni zbor jo je izključil iz svojih vrst,
ker je mnenja, da zagovorniki nekda-
njih sovražnikov in izdajalcev našega
naroda ne spadajo v krog prosvetnih
delavcev. Sprejeta je bUa resolucija na
MLO Celje proti zavlačevanju ugodne
rešitve upraviteljevega naturalnega sta-
novanja na II. osnovni šoli v Celju.
Med delom volilne komisije je pre-
daval odličen pedagog, prof. Gustav
Šilih iz Maribora, o pouku moralne in
družbene vzgoje, ki je od lani uveden
na šolah kot poseben predmet. Preda-
vatelja je učiteljstvo nagradilo z ve-
liko hvaležnostjo in odobravanjem.
Med sprejetimi sklepi so najpomemb-
nejši tile: učiteljstvo se bo še nadalje
prizadevalo, da dvigne šolstvo in ljud-
sko prosveto še na višjo stopnjo, da
se izvede družbeno upravljanje v pro-
sveti, da se postavi šolstvo na primer-
no materialno osnovo z zadostnimi pro-
računskimi sredstvi in da se izboljša
gmotni položaj prosvetnih delavcev.
Učiteljstvo je ogorčeno protestiralo
proti italijanskemu imperializmu in
krivičnemu sklepu zahodnih velesu o
rešitvi tržaškega vprašanja.
Tovariš RANÍIGAJ IVAN o problemih svoje volilne enote,
o turističnih in drugih problemih...
v razgovoru s tov. Kanfigaj Ivanom, kandi-
datom v republiško skupščino LRS na volilni
enoti Prebold, smo na vprašanje dobili sledeče
odgovore:
Ker zaradi odsotnosti v vojski nisi mogel
obiskati toliko sestankov in zborovanj, bi mor-
da našim bralcem obrazložil gospodarsko in poli-
tično problematiko svoje volilne enote. Kot dol-
goletni funkcionar na okrajn in sedaj kot taj-
nik Trgovinske in gostinske zbornice, član go-
spodarskega sveta, predsednik okrajnega cest-
nega odbora, si gotovo podrobno seznanjen s
problemi, ne samo svoje volilne enote, temveč
tudi s problemi celotnega okraja. Kakšni so go-
spodarsko politični problemi krajev, kjer kan-
didiraš?
O teh problemih je vaš časopis že pisal v ne-
katerih številkah do sedaj, zlasti pa sta o
tem mnogo povedala tovariš Cvenk Miran,
predsednik OLO in tovariš Franc Lubej,
predsednik OZZ. Problematika te volilne enote
je enaka problemom vseh volilnih enot v Sa-
vinjski dolini in se nanaša predvsem na hme-
ljarstvo, obdavčitev kmetov, politike cen kmeč-
kim pridelkom, delu ljudskih odborov, njih sve-
tov in pomožnih odborov in delo množičnih or-
ganizacij.
Kako je s preskrbo živil in dragimi artikli,
preko vaše trgovske mreže?
Sedaj je stanje normalizirano in oskrba je
zopet redna. Razni paničarji, ki so hoteli izko-
ristiti nastalo zunanjepolitično situacijo po 8. ok-
tobru t. 1. v neke, poštenemu delovnemu člo-
veku tuje namene, so tudi tokrat dobili po-
šteno lekcijo, čeprav so bili med njimi celo
ljudje, ki so odborniki v kmetijski zadrugi. —
Stanje na trgu nam najzgovorneje priča, kaj
je res, kaj pa so paničarske parole. Preskrba
z osnovnimi živili je redna in zadostna, cene
osnovnim živilom so neizpremenjene z izjemo
sladkorja v kockah, ki se je pocenil za 10 din
kilogram, sedaj pa še nedavno znižanje cen vse-
mu tekstilnemu blagu, to so vsekakor dokazi
o zdravi in pravilni gospodarski politiki, kar
se t. zv. blagovnega prometa tiče. Graje vred-
no je pa to, da so še zaposleni po naših trgo-
vinah ljudje — sicer jih res ni mnogo, toda
so —, ki so tudi nasedli raznim parolam, ali pa
iz gole brezbrižnosti in nerazgledanosti poma-
gali že omenjenim paničarjem ter prodajali
prekomerne količine osnovnih živilskih proiz-
vodov ter s tem povzročili trenutne težave pri
oskrbovanju naših delovnih ljudi. Ti primeri
nam služijo kot nauk, da je treba tudi v malo-
prodajni trgovski mreži čuvati in očuvati socia-
listično poslovno moralo.
Na območju tvoje volilne enote se nahajata
dve večji podjetji. In to tekstilna tovarna v
Preboldu in rudnik Zabukovca. Kakšni so pro-
blemi v teh dveh podjetjih?
Tekstilna tovarna v Preboldu dela prav uspe-
šno. Osvojila je zunanja tržišča, zlasti v Tur-
čiji, Angliji in Franciji. Razveseljivo je, da
vkljub močnemu dvigu kvalitete storilnost dela
ni padla. Podjetje se pa bori s stalnimi težava-
mi, ki so skupne vsej naši tekstilni industriji,
t. j. zastarelost strojnega parka. Problem finan-
ciranja investicij bo torej nujno potrebno re-
šiti. _ Obveznosti po družbenem planu pod-
jetje v redu izpolnjuje.
Rudnik Zabukovca je eden najtežjih rudni-
kov v Sloveniji sploh. Trna zastarelo mehaniza-
cijo in so zato vsi napori in investicije usmer-
jene v to, da se rudarjem ostvarijo ugodnejši
delovni pogoji. Pri prodaji in v tej zvezi pri
separaciji so težave, ker je premog iz libojske
jame mnogo slabši od zabukovškega. V kolikor
bodo raziskovalna dela pod Mrzlico uspešna in
se bo tam odprl nov jašek, bo libojska jama
opuščena in s tem odpravljena ena izmed osnov-
nih težav pri prodaji premoga. Otvoritev novega
jaška pa je predpogoj temu, ker je le na ta
način zagotoviti rudarjem iz Liboj tudi v bodoče
stalno zaposlitev.
Kako bo okraj v bodoče razvijal turizem ket
gospodarsko panogo in kakšne so naloge odbora
za ceste v zvezi s tem?
Turizem že zavzema, v bližnji bdočnosti pa bo
to še bolj moralo priti do veljave, vidno mesto
v gospodarstvu okraja Celje-okolica, saj je za
industrijo in kmetijstvom najmočnejša gospo-
darska panoga. Za razvoj turizma so podani
prav vsi pogoji, in to od prometnih zvez, geo-
grafske lege in podnebja pa do zdravilnih vrel-
cev, naravnih in kulturnih znamenitosti ter tudi
turistične tradicije v krajih tega okraja. Mimo
dejstva, da se je v okrajnem merilu premale
upoštevalo turizem kot gospodarsko panogo, pa
ne moremo iti. To neupoštevanje ali pa ne-
zainteresiranost, kakor pač ta pojav že imenu-
jemo, se odraža v tem, da v letih po osvobo-
ditvi niti v zadnjih 2 do 3 letih nismo praktično
na tem področju nič napredovali.
Upoštevajoč to stanje po eni strani, dejanske
možnosti in petrebe pa po drugi strani, se b«
turizem moral v prihodnje y naSem okrajn v
pravem pomenu razcveteti. Načrtnemu razvoju
te panoge gospodarstva pa bo služil desetletni
perspektivni plan razvoja turizma, ki je že iz-
delan. Perspektive za bližnjo bodočnost so —
v kratkih obrisih — naslednje.
Moderne in dobre ceste v veliki meri služijo
poleg ostalega tudi turizmu, bolje rečeno, so-
dobnega turizma si brez urejenega cestnega
omrežja sploh misliti ne moremo. Cestno omrežje
na območju okraja Celje-okolica je prav veliko,
saj ima 60 km republiških cest I. reda, 318 km
republiških cest II. reda in 431 km cest III. reda.
Kljub precejšnjim izdatkom za vzdrževanje teh
cest nekatere med njimi niso v zadovoljivem
stanju, ker niso bile grajene za tolikšno obre-
menitev, kot jo morajo sedaj vzdrževati. Stanje
se bo v letu 1954 bistveno izboljšalo, ker bodo
v ta namen dodeljena še večja sredstva kot v
letošnjem letu.
V letu 1954 bodo končana dela na moderniza-
ciji ceste Ceple—Vransko—Trojane. Cesta bo
tudi v tem odseku grajena tako, kot to zahteva
sodobni avtomobilski promet, in sicer deloma z
betonskim cestiščem, deloma asfaltirana, deloma
pa tlakovana z granitnimi kockami. Na cestah
III. reda — tako imenovanih okrajnih cestah —
bodo prihodnje leto zgrajeni trije železobetonski
mostovi, med njimi most preko Savinje v Grižah.
Za ta most so predvideni stroški okrog 40 mili-
jonov dinarjev. Nadalje bo obnovljen, vendar z
večjo nosilnostjo, most v Smarjeti pri Rimskih
Toplicah, ki je bil med vojno porušen. Obnov-
ljeni bodo vsi kažipoti, krajevne table in signal-
ni in varnostni znaki. Razširjenih bo več ne-
preglednih ovinkov in preloženih nekaj klancev.
— Za cesto Vransko—Lina je bilo v letu 1953
na razpolago 1,600.000 din kredita za nadalje-
vanje del, v letih 1954 do 1955 pa so že pred-
videna nova sredstva. — Program za gradnjo
partizanske ceste iz Braslovč preko Dobrovelj
do Nazarij je odobren. Vsa cesta bo merila
14,5 km, na teritoriju okraja Celje-okolica je bo
10,5 km.
Cesti Vransko—Lina in partizanska cesta bosta
izredno podprli nadaljnji razvoj turizma v tem
delu Savinjske doline, zlasti pa т Braslovčah in
na Vranskem.
Poživitev turizma zahteva modernizacijo naših
gostišč, pa bodisi da so v socialističnem sektorju
lastništva, bodisi da so zasebna. Slednja^ — ne
vsa, ampak nekatera med njimi — so takšna, da
bo nujno čimprej takšno stanje odpraviti. V tej
smeri je predvideno delo v tem, da dobe vsa
gostišča, ki so pač nujno povezana s turizmom,
tak izgled, da bodo ustvarjala občutek domač-
nosti in pri tem tudi vodila računa o higieni,
snagi in sodobnejši tehnični ureditvi.
Pojačanje turističnega prometa zahteva nove
nastanitvene možnosti. Ta problem se bo moral
reševati individualno. Izogibati se moramo ša-
blonski gradnji nekih velikih hotelov, toliko
bolj pa je treba med ljudstvom prebujati smi-
sel za turizem in zopet usposobiti zasebni tu-
ristični stanovanjski fond za sprejemanje leto-
viSčarjev. Snloh je poživitev osebne iniciative
pri čim širšem krogu prebivalstva osnova in
glavna gonilna sila, ki je ne more nadomestiti
noben, še tako dober plan ali pa še tolikšna
denarna sredstva.
Največji letovišči — Dobrna in Rogaška Sla-
tina — sta obseženi s precejšnjim programom.
Osnova v obeh primerih je zdravilna voda, le
da v Dobrni termalna, v Rogaški Slatini pa
mineralna. V bližnji perspektivi so predvidena
zlasti vrtanja in analize novih vrelcev, od uspe-
ha teh del pa zavisi nadaljnji razvoj teh leto-
višč. V Rogaški Slatini so ta dela že začeta.
Prvi uspehi so nad vse razveseljivi. Nove vrtine
so dale nove in še kvalitetnejše vrelce kot so
bili dosedanji. V kolikor bo kvaliteta in moč
novih vrelcev stalna, imajo v Rogaški Slatini
podane prav vse pogoje, da se to letovišče raz-
vije tudi v zdravilišče evropskega slovesa. V
tem primeru bo treba tudi modernizirati ves
sistem zdravljenja, pri tem mislim zlasti grad-
njo hidroterapije, moderne pivnice itd. — S
kaptažnimi deli, to je z vrtanjem do piezometr-
skega nivoja, bo tudi v Dobrni treba čim prej
začeti. Ce bodo ta dela uspešna, bo tudi tu
treba modernizirati zdravstveno službo z grad-
njo balneološkega inštituta, k temu pa bo —
v korak z naraščajočimi potrebami — treba si-
stematično urejati zdravilišče tako z urbani-
stičnega vidika kakor glede na povečanje tu-
rističnega stanovanjskega fonda.
Za razvoj turizma so upoštevani prav vsi
kraji, ki imajo količkaj pogojev za to, pa
bodisi da je to zdravilna voda (Laško, Rimske
Toplice), bodisi da so tam razne izkopanine ali
kulturni spomeniki (Šmarje, Šempeter), bodisi
da je naravna okolica tako lepa, da izletniku
ali letoviščarju lahko nudi prijetno bivanje v
naravi (Prebold, Braslovče, Letuš, Vransko, Slo-
venske Konjice itd.). Naj naštejem nekaj takšnih
primerov, kjer je izdelan osnovni program, kaj
je treba urediti ali napraviti, da bo kraj čim
bolj privlačen tako za izletnika kot za leto-
višearja.
Braslovče: Gradnja planinskega doma na Do-
brovljah, adaptacija Binove hiše, gradnja vodo-
voda in kanalizacija, ureditev kopališča ob Sa-
vinji, obnova hišnih fasad, razširitev cestne raz-
svetljave, raziskava podzemske jame, zajezitev
doline pod Dobrovljami, nasaditev okrasnega
drevja na trgu.
Prebold: Adaptacija zgradbe Zanier, dogradi-
tev vodovoda, gradnja hotelske zgradbe, obnova
parka, okrasnih nasadov in sprehajališč, raz-
širitev cestne razsvetljave, adaptacija kino in
gledališke dvorane.
Vransko: Zgraditev kopalnega bazena, oprema
bivšega doma ministristva za industrijo »Pod-
gradc, ureditev obstoječih parkov, gradnja pla-
ninskega doma na Lipi, razširitev kegljišča,
gradnja smučarske skakalnice, napraviti je pod-
zemeljske jame dostopne, regulacija potoka Ma-
rinščica, asfaltiranje ceste skozi trg.
Perspektivni plan razvoja turizma teži za tem,
da omogoči v vsakem turističnem kraju čim
daljšo sezono, če se le da celoletno. S takšno
sezono omogočimo stalen dohodek skupnosti in
posameznikom in pri tem je poudariti, da do-
hodki od turizma niso majhni.
Skoraj vsa Slovenija, tako tudi naš okraj se
kar ponuja z naravnimi lepotami, naravnimi in
zgodovinskimi znamenitostmi ter možnostmi vseh
vrst zdravljenja od klimatskega do kopališkega,
tako da je poživitev turizma kot ene najmočnej-
ših panog gospodarska nujnost, če nočemo pu-
stiti neslutene zneske narodnega dohodka v
nemar. Močan tujski promet namreč daje eksi-
stenčne možnosti še vrsti drugih gospodarskih
panog, pa bodisi da je to trgovina, kmetijstvo,
obrt ali promet, prav tako pa posredno in ne-
posredno tudi industriji. Tega se bodo gospo-
darski organi morali zavedati, ko bodo razprav-
ljali o pospešenem razvoju turizma, pri tem pa
bodo našli polno podporo pri medokrajni tu-
ristični konferenci s stalnim koordinacijskim od-
borom, ki po tem vprašanju stalno dela in zdru-
žuje mesto Celje, okraj Šoštanj in Celje-okolico.
LJUDSKA UNIVERZA V CELJU
obvešča Celjane, da bo v četrtek, dne 26. no-
vembra t. 1. ob 19.30 predaval v predavalnici
LU na učiteljišču znani slovenski športnik, pro-
fesor na Visoki šoli za telesno vzgojo v Ljub-
ljani, tov. Drago Ulaga o »Osvojitev najvišje
gore na svetu«. Predavanje bo predavatelj po-
nazoroval s skioptičnioti slikami.
(Nadaljevanje s 4. strani)
Več ebjcktiiiic presoje...
radi nesorazmerij, jim predstavniki
občine izjavljajo, da je davek pač pre-
visok.
Izrazit primer takega dela imamo v
občini Zusem, kjer je odbornik OLO
2urei Franc, velik kmet, s svojim nasto-
pom na seji obč. ljudskega odbora one-
mogočil razrez tretje akontacije davka
za leto 1953. Pri tem je uporabljal naj-
različnejše izjave, da bi prepričal obč.
LO, da so davki previsoki. Njegove iz-
jave so bile poleg ostalega usmerjene
proti naši socialistični graditvi. On si
namreč zamišlja, da bi morali davke
razbijati in razdeljevati po kriteriju
»ljudske volje«, zato je predlagal, da
se vse zavrne okraju, ter sprejme raz-
bitje davka le, če okraj dovoli 50%
znižanje. Šel je še dalje. Na obč LO
je predlagal, da se mu kot okrajnemu
odborniku mora davek znižati za 75%.
Imenovani je zelo slab davkoplačeva-
lec, saj dolguje iz letošnjega in pretek-
lih let 56.000 din davka. Tako si ta
kmet z 22 ha zemlje zamišlja delo
ljudskega odbornika v času, ko mo-
ramo vlagati maksimalne napore v na-
šo socialistično graditev, ko se že itak
moramo boriti z marsikatero težavo.
Napake je treba odpravljati Za dosego
tega je potrebna čim širša konstruk-
tivna kritika. Toda obveznosti do skup-
nosti pa je treba sorazmerno realizi-
rati. S skupnimi napori gradimo so-
cializem.
In še nekaj. Na nekem sestanku sem
čul, da je nekdo poslanskemu kandi-
datu dejal takole: »Sedaj nas vabite ,
na volitve, ko boste pa izvoljeni, nam
pa ne boste ničesar dali.« To zveni ne-
kako tako kot »sedaj nas rabite«. Miš-
ljenje, da bo poslanec lahko nekaj »dal«
je seveda zgrešeno. On bo moral biti
v stiku s svojimi volivci, pomagati jim
reševati njihove probleme, toda to v
skladu s splošnimi družbenimi interesi,
upoštevajoč potrebe in možnosti v
okviru skupnosti. Skupnost, konkretno
komuna pa bo tista, ki bo razdeljevala
sredstva, upoštevajoč, najrazličnejše mo-
mente in v skladu s potrebami in mož-
nostmi.
Moa erno fotografijo za darilo, slike za legitimacije vseh veli-
Itosti, dia (kino) reklamo v barvah, komercialno fotografijo za re-
klame in druge namene, razglednice z motivi, vsa amaterska dela
Vse to pri državnem podjetju
FOTO Ideai. c e l j e, mov trg 5
(v prostorih bivše OF restavracije pri postaji))
ANDREJEV SEJEM V CELJU -1. DECEMBRA
VELIKA IZBIRA ZIMSKEGA IM OSTALEGA BLAGA -  ZNIŽANE CENE  -  POSEBNI PROIZVODI PRIPRAVLJENI ZA SEJEM  -  VABLJENII
Stran «
♦Savinjski vestmik«, dne 21. novembra 1953
Ster. 4«
Kvaliteten kulturni večer - pri prazni dvorani
v soboto je imel v Celju Janko Ho-
•evar, član mariborske drame nastop
pod naslovom »Večer umetniške bese-
de«. Pri klavirju je njegovo izvajanje
spremljal dirigent mariborske opere
Herbert Svetel.
Najprej o prireditvi.
Janka Hočevarja smo pred nedavnim
slišali že na literarnem večeru, ki so ga
«üadi mariborski pisci priredUi v Ce-
lju. 2e takrat, ko se nam je prvič pred-
stavil, smo lahko pohvalno ocenili
ajegovo izvajanje toda tokrat je njegov
iiastop presegel naše pričakovanje ...
Priprava na tak kvaliteten nastop ni
majhna reč. Ni dovolj, da je recitator
dober igralec. V delu, kjer nastopa ce-
loten umetniški kolektiv je izvedba
posameznika odvisna od režije, soigral-
cev in še od marsičesa. Pri recitacij-
skem nastopu pa je stvar čisto druga.
Interprètent je odvisen le od sebe, od
svoje koncentracije in umetniškega
vživljanja. Poleg tega, če pomislimo,
da je treba znati vse tekste za eno uro
neprestanega govora, na pamet, bodisi
da je pesem ali proza, če pomislimo,
da je treba v vsakem primeru najti
drug izraz, drug način podajanja, kot
to zahteva posamezno delo, potem nam
bo napor izvajalca jasen.
Hočevar je izbral zelo pester spored.
Popeljal nas je v loge stare kitajske
umetnosti, mimo Puškina, do domačih
avtorjev. Težko bi büo določiti, kje je
najbolj uspel. Ce pa se le odločun, da
je bü v »Pijancu« in v Pugljevi »Pri
šefu« najbolj močan, potem je to prej
vzrok recitatorsko zelo hvaležen tekst,
ki pa na noben način ni lahek.
Skratka, to je bü večer, kakršnih je
malo. Nekaj čisto drugega je, če nekdo
z umetniško rutino podaja umetniško
besedo pisatelja, kakor če bi dela brali
sami. Tu se moči napisane besede pri-
ključi še moč umetniškega podajanja
in delo zablesti v dvakrat svetlejši luči.
Spremljava dirigenta Svetela je bua
zelo dobra in se je čudovito spajala z
ritmom, melodiko in vsebinskim vzduš-
jem vsakega recitiranega dela. Sicer pa
mi ni treba ponovno poudarjati kvali-
teto tega večera, to je dokazoval aplavz,
dolgotrajno ploskanje nekaj desetin
rok v dvorani Narodnega doma, ki je
bila za pojem zasedenosti — prazna.
Zdaj sem tam. Pred vprašanjem, ki
ga ni mogoče obiti. Ne vem če je kdo,
ki je sedel v dvorani, imel drugačne
občutke? Enostavno porazen vtis. Ne-
kaj prosvetnih in kulturnih delavcev,
toda zelo majhen odstotek. Par dijakov,
predvsem iz učiteljišča, to je bilo tudi
vse.
Ce bi hotel zagovarjati to zevajočo
praznoto, bi nemara našel dovolj vzro-
kov: Sobota, neprimeren čas, nastop
» jongler j a«, plesi na vseh koncih mesta
in popoldanska gledališka predstava.
Toda nimam tega namena, ker bi tudi
ne büo iskreno. Vsak izgovor bi se dal
pri razčlenitvi tudi popolnoma zavreči.
Začnimo pri prosvetnih delavcih. No,
razen nekaj izjem, slika skrajne neza-
interesiranosti. Niso vedeli? Kaj še.
Sami so brali okrožnice v svojih raz-
redih. Kje so büi slavisti, ki bi jim go-
tovo ne škodovalo priti, pa čeprav
znajo morda lep kup Prešernovih, Pu-
škinovih in drugih pesnitev celo na
pamet...
Hočevar je gledališki igralec ... Ve-
čera pa se ni udeležilo toliko njegovih
stanovskih tovarišev, kolikor bi jih
preštel s prsti ene same roke. Tudi
amaterjem in diletantom bi korist tega
večera odtehtala štiri kovače ...
Mladina. Le-to sem imel ves čas v
mislih. Žalostno, zares žalostno. Pri-
jatelj, ki se je peljal od Vojnika sem,
mi je povedal, da je povsod, v sleherni
dvorani, enako tudi v Celju, videl mla-
dino »pot potiti« na plesih. Ples, ples,
ples ... Plese obiskuje mladina, plese,
ki jih v gostem zaporedju prirejajo
mladinske organizacije. Pa jo vprašajte,
mladino: — Kdo zna povedati vsaj eno
kitico Prešernove Zdravice? — Malo
jih bo. Vprašajte, če vedo, kdo je na-
pisal melodijo, ob kateri se potijo. Malo
jih je tudi takih, ki bodo vedeli vsaj
za Geršvina, ustanovite^a moderne
glasbe, za katero je med mladimi ljud-
mi še največ posluha ...
Nočem po vzorcu nekaterih zavračati
vse, kar je novo. Vsakega malo pa ven-
darle mora poznati razgledan človek.
Kaj bo s to mladino, ko jo tudi ples
ne bo več mogel zadovoljiti? Mar niso
na najboljši poti, da zaidejo potem v
misticizem, ko se bodo naveličali ve-
seljačenja in puhlosti, podlage za resno
delo, za kulturno življenje, pa ne bodo
imeli? Sicer se pa zaman vsajam. Kako
more človek zahtevati od učenca naj
stopi čez prag dvorane, kjer se v srca
vlegajo stvaritve lepote, plemenitosti in
vseh človeških duhovnih dobrin, če se
teh dvojan izognejo njihovi vzgoji-
telji?
Dejal bo kdo: Dvomim, če je bü ta
večer res toliko vreden, da bi moral
poslušati take očitke, če nisem bü tam.
Resnično ni vrednost tega večera bua
glavni povod drugega dela mojega pi-
sanja. Te ugotovitve niso vzniknile
samo tokrat. Nabirale so se že dolgo,
ta večer pa je pošastna praznina dvo-
rane, nalüa mero do vrha.
Lahko bi napisal kup opravičil. Upo-
rabil bi celo lahko krilatico o visokem
datumu. Toda, zakaj bi si metali vedno
pesek v oči? To je konjiček, ki mu naša
kulturna kronika prepogosto skače v
sedlo. (j. k.)
Likovna sekcija SKUD France
Prešeren bo razstavljala
Člani likovne sekcije SKUD »France
Prešeren« so že večkrat prikazali usipe-
he svojega dela na razstavah, s katerimi
so počastui naša največja praznika —
l.maj in 29. november. Tako bodo tudi
letos v počastitev Dneva republike od-
prli razstavo slik in risb v dvorani DIT
(v Mestni hranilnici). Na razstavi, ki bo
odprta od 29. novembra do 10. decembra,
bodo člani razstavili svoja najnovejša
dela, nastala v razdobju od zadnje prvo-
majske razstave pa do danes. Dva naj-
lepša letna časa, pomlad in jesen, va-
bita s svojimi pestrimi barvami slikarje
krajinarje, da v risbi in sliki čim bolj
verno prikažejo lep>ote narave. Zato bo
raizstava .i>estra tudi po izboru del. Le-
pote naše ožje domovine od Celja in
njegove okolice, preko Savinjske doline.
Gorenjske in dalje so privabüe slikarje,
ki so se otresli tesnih sten svojega
ateljeja, kjer so prezimovali in v sla-
bem vremenu študirali predvsem por-
tret. Tako bo na raizstavi zastopanih
tudi nekaj portretov.
V zvezi z materialnim uspehom raz-
stav so predvsem obiskovalci, katerim
— vsaj večini — ni jasno, zakaj prire-
jamo razstave. Ni namen razstave, da
slikar na njej čim več proda, temveč
da se pokaže pred javnostjo, da zainte-
resira čim več ljudi, predvsem tistih,
katerih razumevanje za likovno umet-
nost je majhno, da jim nudi osnovne
pojme v ume van j e umetnosti, da bodo
znali razlikovati dobro sliko od slabe,
da enkrat za vselej napravijo konec
razširjanju kiča po naših domovih.
Da pritegnejo čim več obiskovalcev,
bodo člani likovne sekcije dali 6 slik
v nagradno žrebanje, ki bo ob zaključku
razstave.
Komorni miki zbor iz Celja je gostoval v Bistrici
ob Sotli in na Bizeljskem
Po prirejanju koncertov na našem
podeželju se brez dvoma odlikuje mo-
ški komorni zbor iz Celja, ki je v svo-
jem štiruetnem delovanju obiskal sko-
raj vse kraje širše celjske okolice.
Vsaj enkrat mesečno gostuje zbor na
p>odeželju, kjer s svojo ubrano pesmijo
navdušuje človeka za slovensko pecje
in mu krepi narodno zavest. Predzad-
njo nedeljo je zbor obiskal dve najod-
daljenejši postojanki — Bistrico ob
Sotli in Bizeljsko.
V Bistrici ob Sotli, tako so govorüi
nekateri, ni zanimanja za petje. Dvo-
rana je zasedena le, če se predvaja
ljudska igra, za koncerte se Bistričani
ne zanimajo. Prav koncert komornega
zbora pa je dokazal, da so takšne tr-
ditve neutemeljene, saj je dvorano
napolnüo preko 300 prebivalcev, od teh
70 šolskih učencev. Tov. Püiler, pred-
stavnik Ljudske prosvete je v pozdravu
lepo povedal, da so büi napačni pred-
sodki nekaterih Ijudi^ ki so mislili, da
ni zanimanja za petje. Razveseljivo je
dejstvo, da je bua šolska mladina med
izvajanjem nepričakovano disciplinirana
in je z velikim zanimanjem spremljala
umetniško izvajanje zbora.
Zvečer je Komorni zbor priredil
koncert na Bizeljskem, kjer je ponovil
svoj program pred razprodano dvoiano
Zadružnega doma. Kakih 500 poslu-
šalcev je sledüo izvajanju zbora, ki se-
je odlikoval zlasti po ubranosti in,
pestrosti sporeda. Posebno koristno se
je pokazalo napovedovanje s kratkim
pojasnüom vsebine, kar še bolj zdini-
žuje zbor s poslušalci in poglobi no-
tranje doživetje obeh. Oba koncerta so
organizacijsko pripravüi prosvetni de-
lavci in člani kmetijskih zadrug, zakar
jim gre priznanje.
Komorni zbor je ob tej prüiki obiskal
rojstno hišo maršala Tita v Kumrovcu,
se vpisal v spominsko knjigo in pred
hišo zapel lepo »Slovensko pesem«.
ÎZ SODNE DVORANE
TUJE LASTNINE NISO SPOŠTOVALI
Spes Anton iz Trnovelj in K. J. iz
Loke pri Zusmu sta si v ključavni-
čarski delavnici Uprave stanovanjskih
zgradb v Celju prilastila nekaj kovin-
skih predmetov. Obsojena sta bila K. J.
na 1 mesec zapora, pogojno za dobo
dveh let, Spes pa bo plačal 2500 din. —
Veber Jože, brez stalnega bivališča in
zaposlitve, je 1.10. letos kmetu Lunu
Ervinu v Liscah pri Celju ukradel
elektromotor s kabljem, kolobar alu-
minijaste izolirne žice in 1 kos, vse v
vrednosti okrog 50.000 dinarjev. Kmetici
Fazarinc Amaliji na Ostrožnem pa je
vzel 15 rezunih listov za kosilni stroj.
Kazen 2 meseca zapora.
PREMETENA GOLJÜFICA
je Mihelčič Cirila z Dečkove ceste v
Celju. Pri Bračič Magdi v Liscah se je
zglasila in ji rekla, da jo pošilja mati
Bračičeve, ki je bua v zaporu, z naro-
čilom, naj ji izroči nekaj stvari, da jüi
bo odnesla njej v zapor. To je Brači-
čeva tudi storüa. Izročenega pa njena
mati seveda ni dobila. Na kapucinskem
mostu v Celju je Muielčičeva pregovo-
rila neko sedemletno dekle, da ji je iz-
ročilo cekar z denarnico in kruhom, ona
pa da ji bo _ga^_jMinesla prstan, za-
pestno uro in obleko za balet. Na Bregu
pa je Zaje Frančiški ukradla 20.000 din
vredno žensko kolo. Za njene podvige-
je sodišče Mibelčičevo obsodilo na štirir
mesece zapora.
DIREKTOR V PODJETJU NE SME
ZLORABLJATI URADNEGA POLOŽAJA
Pod tem naslovom smo v zadnji štcTilkj ob-
javili poročilo o sodni razpravi proti yernik\.
Ivanu in Joštu Jožetu iz Tovarne tehtnic. T»
poročilo popravljamo. Mernik Ivan ni bil di-'
rektor in predsednik delavskega sveta, temvef'
predsednik upravnega odbora in je kot tak mim*
direktorja izdajal razne ukrepe. Jost Jože pa bi
bil predsednik upravnega odbora, teiuTPČ čla«
upravnega odbora.
OBSOJENI VROĆEKRVNEŽ
Godec Jože iz Podpeči pri Ločah jc januarja
letos hudo telesno poškodoval Godec Terezijo.
Pretepal jo je najprej z roko, nato po jo udaril^
šc s tolkačem, s čemer ji je povzročil тл 1ет{
podlahtnici prelom kosti. Zaradi neke áe eepre-
stane kazni je bil obsojen na skupne кагек,
4 mesece zapora. Kazen pa se mu odloži zm
dobo or.opa leta.
ODEJI JE UKRADEL
Krajne Franc iz Rožnega vrha pri Swarliiriis
v Rožni dolini je tamkajšnji Kmetijski zadrugi
vzel dve volneni odeji v vrednosti okrej ^O**'
dinarjev. Kazen 1 mesec zapora.
A'^eber Franc iz Celja, Slandrov trg I, »služ-
ben v Tovarni emajlirane posode, ni i«t*Tete>
z Veber Francem iz Celja, AškerčcTa пИм, k
je bil obsojen zaradi tatvine kolesa.       '
Raznoj h ezame Slore zgovoren dokaz oa^e oagle polj
* socia islíóDO izoradflio oaše domovine
Kdor pozna Železarno Store iz pred-
vojnih let pa vidi kako se je razširila
и% modernizirala, ne more zanikati ve-
Џкапзкеда napredka, pa če mu gre
priznanje še tako trdo od srca. Kljub
vsem težavam, ki jih je kolektiv pri
svoji izgraditvi srečeval, so štorski
železarji dosegli iz leta v leto vse večje
uspehe. Proizvodnja se iz leta v leto
povečuje za približno 5%, če pa pri-
merjamo proizvodnjo iz leta 1946 je ta
proizvodnja porastla za celih 48%. Pro-
izvodnost se je v odnosu na enega de-
lavca povišala od 32 ton v letu 1946
nm 69 ton v letu 1952.
Kolektiv si prizadeva, da poleg po-
večanja proizvodnje izboljšuje tudi kva-
liteto svojih izdelkov. Ugovori in re-
klamacije so s strani kupcev zelo red-
ke. Valjani in samotni material je zelo
dober pa tudi kakovost livarskih izdel-
kov se je občutno izboljšala.
Štorski železarji se globoko zavedajo,
da z izdelovanjem črne metalurgije zelo
koristijo našemu gospodarstvu. Čeprav
nekdaj zapuščena tovarna iz vseh kotov
kliče po obnovi in modernizaciji, se
kolektiv trudi, da bi poleg tega še zni-
žal cene.
Železarna Store je v odnosu v letu
Dom na Svetini'
J952 znižala cene livarskim izdelkom
takole:
Pri ceveh za 17,5%, pri iazonskih
komadih za 11,2%, pri kokiliah za 2%,
pri sivi litini za 3,8% in pri obdelanih
valjih za 13,6%.
Pri valjanih izdelkih in samotni
opeki se prodajna cena sicer še ni zni-
žala, pač pa je zato občutno povečala
skrb za proizvodnjo še kvalitetnejših
izdelkov. V zgoraj navedenih odstotkih
ni zajeto znižanje cen, ki pa je že bilo
objavljeno v dnevnem časopisju.
S 15. oktobrom je kolektiv ponovno
znižal cene:
Valjanim izdelkom za 2.000 din pri
toni, pri sivi litini 6.000 din in pri /a-
zonskih komadih za 10.000 din pri toni.
Ponos štorskih železarjev je najmo-
dernejši elektroplavž. Le ta bo zgrajen
na osnovi lastnih izkušenj in večji del
z domačo opremo. Elektroplavž bo naj-
večji te vrste na Balkanu. Obratovati
bo pričel prihodnje leto. Z njim bodo
železarji pridobivali prvovrstno surovo
železo, katerega smo doslej morali uva-
žati iz inozemstva. Ta elektroplavž
predstavlja velik uspeh, velik korak
naprej na poti v samoosvojitev naše
industrije.
Delovni kolektiv v Storah je spre-
menil zunanje lice Stor. Na hribu nad
Železarno so zrastle nove Store, v na-
selju gradijo nov Dom Svobode, na
obali Jadrana imajo lastno počitniško
stavbo, medtem ko so na Svetini zgra-
dili prijeten počitniški dom. Kolektiv
ima močno delavsko prosvetno društvo
Svoboda, pa tudi na telesno-vzgojnem
polju žanje značilne uspehe.
Železarna Štore
Val¡ani proizvodi, odUihi iz sive litine, valji - so-
motna opeha. Ob Dnevu republike, največiem
prazniku nase svobodne domovine, socialistične
Jugoslavije, čestita vsem našim delovnim ljudem
in borcem za naso politično, gospodarsko ш
narodno neodvisnosti
štev. U
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 21. novembra 1953
Siraa 7
.fran R9Š:
Plavajoča piSMA
Pričuvnik Tomo Praznik se je v
začetku poletnih počitnic kar na hitro
etenü iz velikega navdušenja in lju-
bezni do svoje lepe Zinke in nato je
2 njo prebil dva srečna tedna ob morju.
Po ^ vrnitvi v Celje si je mladi par
jtričel z vnemo urejevati svoj nxrvi dom
— sobo s predsobo pri njenih starših.
Toda že se je bližcU prvi avgust, ko
se v Ljubljani prične neki tečaj tudi
zanj in vsaka misel na bližnjo ločitev
je Zinki ovlaževala mehke, svetle oči:
>'Kako bom brez tebe preživela teh
štirinajst dni! Kako krut je, kdor si
izmišlja tečaje in pri tem pozablja na
srečo mladih ljudi! Najraje bi odšla
s teboj!«
»Nc, Zinka, tam bi imel premalo
časa zate, kje bi stanovala in za hrano
bi iiiiela velike izdatke! Dom boš med-
tevi spravila v red in ko se vrnem,
nama bo še lepše.«
Dan pred svojim odhodom pa je To-
mo pomislil, da mora urediti še neko
posebno stvar. Med svojimi knjigami
je imel skrito škatlo pisem, ki so mu
jih pred leti pisale nekatere deklice.
V njih je bilo mnogo vročih izpovedi,
laeuresničenih obljub in sanj, ki nik-
dar ne smejo vznemirjati Zinke, Ko
bo zdaj sama doma, bo morda stikala
kdaj med njegovimi stvarmi in bi
lahko našla vsa ta pisma. To pa se ne
sme zgoditi! Uničiti jih — tega pa spet
ni hotel, rad bi si bil še vsaj nekaj
časa ohranil ta ali oni lepi spomin.
Vsa ta pisma bo odnesel v šolo in jih
skril med knjigami v omari, do katere
ima ključ kot knjižničar.
Zadnjega dne pred odhodom v tečaj
je vzel škatlo s pismi, ki so bila prav
vsa še v raznobarvnih kuvertah z nje-
govim naslovom in povezana s svileni-
mi trakovi. To svojo skrivnost je zavil
v kopalne hlače in jih spravil v aktov-
ko.
' »V šoli imam še opravek in mimo-
ifrede bi se rad še kopal v Savinji,«
je dejal Zinki.
»Prav kmalu se vrni!« ga je zapro-
vSila in mu pritisnila poljub na usta.
>ÍNoco3 pojdeva za slovo še v kavarno,
<лН ne?«
>'Seveđa, ljubica zlata!«
*
Pred hišo, na ulici je Tomo Praznik
naletel na Prijatelja Janeza Bramorja,
ki je bil prav tako namenjen na ko-
panje.
»Skupaj pojdeva k Savinji,« je skle-
nil, »s pismi pa opravim pozneje, do-
tnov grede.«
Knialu sta preko ceste, mimo vil,
vrtov in travnikov dospela do svetle
reke, ki je onkraj nje gozd rastel v
Лпо. Sonce je pripekalo in je izvabilo
že dokaj ljudi v osvežujočo vodo.
Prijatelja sta zlezla s travnatega
brega na ozek pas belega proda in se
slekla. Pod obrežne vrbe sta položila
»bleko, Tomo pa je svojo aktovko, ki
je bil iz nje vzel kopalne hlače, obesil
na štrcelj veje. Legla sta na vroči prod,
si prižgala cigareti in kramljala. Janez
je bil na tem, da se oženi in Tomo
mu je z vnemo slikal svojo mlado srečo
in ga navduševal za ženitev.
Pognala sta se v hladilne valove, pa
' spet posedla na produ, si ogledovala
»stale kopalce, pa še zaplavala, tokrat
"precej daleč.
Vrnila sta se in se spet ozrla po
svojih oblekah, odložeruih pod vrbo-
ifjem.
»Moja aktovka!« je s strahom zakli-
■oml Tomo. »Semkaj sem jo obesil in
je ni več!*
' Pregledala sta ves okoliš, toda aktov-
ke ni bilo nikjer. Oblek, srajc, denarnic
in ur pa se ni bil nihče dotaknil.
»Prav ob aktovko me je nekdo spra-
tiil, prekleto!« se je srdil Tomo.
»Kaj pa si imel v njej?«
»Neke papirje, ki sem jih hotel ne-
st i v šolo. Neko važno pisarijo...«
»Najbrž kakšen referat?ic
»Da, da! Toda še poglejva tod okoli.'
Morda se je kak bedak hotel le poša-
liti.«
Oblezla sta precejšen del obrežja
■povprašala nekatere kopalce, sledu pa
nista odkrila.
»Cemu le najprej nisem šel v šolo!«
se je jezil Tomo. »Vidiš, če ne bi bil
srečal tebe... Minilo me je vse ve-
selje do kopanja. Pojdiva!«
Tomó se je brez aktovke vrnil k
Zinki in ji opisal svojo nezgodo. Tola-
ffla ga je:
»Bila je že stara aktovka, pa ti bom
кмрИа lepo, novo, da se boš postav-
1ел1 z njo.« On pa se je še kar naprej
ieeil na predrzne tatove in niti zvečer
v kavarni ni bil dobre volje. Ugibal
je sem in tja:
»Da bi pisma vsaj ne imela kuvert
z mojim naslovom! Tat bo vedel, da so
ta pisma bila napisana meni. Kaj bo
le naredil z njimi? Ce bi mi jih vrnil,
mu aktovko rad prepustim, pa še na-
grado bi mu dal. Morda pa bo vsaj
toliko dostojen, da pisma uniči.. «
Prihodnje jutro se je Tomo odpeljal
v tečaj.
Zinka, mlada žena, je bila že drugi
<i*n sama doma, ko je navsezgodaj
nekdo pozvonil pri njej. Vstopil je mlad
^Лаг ñ» povprašal po Tomu. V roki je
imel majhen zavitek. Končno je po-
vedal:
»Kopal sem se predvčerajšnjim pod
Starim gradom in so po Savinji pri-
plavala neka pisma s tem naslovom.
Pa sem jih včeraj lepo posušil na son-
cu in jih prinesel razredniku. Njegova
so, le poglejte naslov ...«
»Tako? No, priden si! Dala mu jih
bom, ko se vrne.«
»Vseh nisem mogel poloviti, pa tudi
sem šele pozneje opazil, čigava so. Se
mnogo več pa jih je potovalo dalje«.
Zinka je sedla in pričela brati pisma.
V hipu že se ji je radox)ednost prevr-
gla v žalost in srd. Vse telo ji je pri-
čelo drgetati, solze so ji zalile oči,
vzdihi in stoki so se ji trgali iz burno
valujočih prsi, iz vse tesnejšega grla.
Kaj vse je brala v teh strašnih pismih!
»Obljubljam ti zvestobo in vso vročo
ljubezen ... Ti edini moj zlati Tomo ...
Tvoji strastni poljubi . . . Hotela bi
umreti v tvojem objemu... Tega pre-
krasnega večera ne bom pozabila .. .
Tvoja sladka Minka ... Večno tvoja
Emica... Do groba samo tvoja Her-
mina ...«
Dalje ni mogla več. V glavi se ji je
zavrtelo, papirji so ji padli iz rok in
zgrudila se je na divan, vsa brez sape,
srce pa ji je hotelo vsak hip počiti v
divjem navalu gneva in bolečine.
Ze na njene prve krike je pritekla
njena mati. Močila jo je s kisom, nato
ji je oče dajal celo umetnega dihanja.
Spet se je zavedela v svojem obupu in
bridko tarnala:
»Kakšna pisma! Iz njih mi je vse
jasno! Tomo je pokvarjen človek, po-
dlež! Jaz nesrečnica! Uničil mi je živ-
ljenje!«
Tudi mati in oče sta se lotila pisem
in njuno zgražanje je bilo čedalje sil-
nejše.
»Kaj zdaj?« so se spogledali.
Nekdo je pozvonil. Mati je stopila
na hodnik in odprla. Vstopila sta dva
majhna dijaka in prvi je povedal:
»Iz Laškega sva. Predvčerajšnjim sva
se kopala v Savinji, pa je voda pri-
nesla nekaj pisem v kuvertah, ki je na
njih naslov najinega razrednika. Lepo
sva jih posušila in mu jih prinesla.
Toda peč jih je odplavalo še dalje
proti Rimskim Toplicam.«
»Tako torej!« je dejal Zinkin oče.
»No, hvala! Pa še nekaj mi povejta:
Ali je kdo ta pisma bral?«
»Pri nas doma so jih brali in se sme-
jali,« je odvrnil drugi dijak, prvi pa se
je samo namuzal.
»Ze dobro!« ju je odslovil oče in za-
prl vrata za njima.
»Nekaj moramo nemudoma ukreniti,«
je silila mati. »Kdo je le ta pisma
spustil po vodi, če ne Tomo sam? Tak-
šen bedak! Saj se bo do kraja osmešil
in ga bodo še premestili drugam! In
takšen ženskar, na pogled pa ves ne-
dolžen! Nevarna tiha voda! Uboga
Zinka, ne jokaj več, ta človek ni vre-
den niti ene tvoje solze!«
Zinka je zahlipala v še krčevitejšem
joku.
»Pregledal sem več datumov v pi-
smih, je menil oče, »pa so vsi iz časa,
ko se z Zinko še nista poznala. Zato
ne bi bilo pametno, če bi delali pre-
veliko afero iz tega. O kakšni nezve-
stobi tu ne more biti govora.«
»Nekaj drugega je važno,« je dodala
žena. »V vsem tem se kaže njegov
šibki, vihravi značaj. Držati ga bomo
morali na kratkem konopcu, da nam
ne zbezlja.«
»O, kako se bojim za Toma!« je
vztrepetala Zinka. »In zdaj je brez me-
ne tam doli v Ljubljani in morda ...
Se pomisliti ne smem na kaj takega,
da se mi ne zavrti v glavi. Takoj mo-
ra zapustiti tečaj in se ne sme več
odmakniti od mene! Brzojavila mu
bom.«
Ze uro nato je Tomo prejel telegram:
»Zinka je doživela nesrečo. Vrni se
takoj!«
*
Z večernim vlakom je prispel Tomo
in močno zaskrbljen vstopil:
»Kaj se je zgodilo z Zinko?«
Objokana je sedela na divanu in je
z roko molče pokxizala na mizo s pismi.
»Tako torej?« se mu je posvetilo v
glavi. »Ta nesrečna pisma! Pojasnil ti
bom prav vse do kraja. Potem boš spet
mirna in vesela, samo posltüíaj me...«
In ji je pripovedoval.
Vse to, kar je bil kdaj mimogrede
doživel z dekleti, preden je sploh vedel
za Zinko, ni bilo drugega kakor le pra-
zno iskanje nečesa, česar najti niti ni
bilo mogoče, dokler ni spoznal nje. Ko-
likor pa je pri tem bilo nečesa takega,
kar ljudje imenujejo ljubezen, pa je
bila ta le otroška in brez stvarne vred-
nosti ter se je vsaka morala končati
že v svojem začetku ob razočaranjih.
Sele Zinka ...
in ta nesrečna pisma! Neznan tat mu
jih je ukradel ob Savinji z aktovko
vred in ker z njimi ni vedel kaj početi,
jih je odvrgel v reko.
Končno sta se poljubila v vročem
objemu in še isti večer so vsa usodna
pisma zgorela v peči.
Prihodnje jutro se je Tomo vrnil v
tečaj, z njim pa je odpotovala tudi Zin-
ka, ki se je po vsem prestanem tako
zelo bala zanj, da brez njega sama niti
dneva več ne bi hotela živeti.
CELJSKE BODICE
PISMOUK   IN   UČENKA
SLAVIST:
»Povej, dekle, si naučila
se lepo pesem »Strunam« na izust?
Povej nam jo, da bo beseda mila
očarala ta dan jesenski, — pust.«
Dijakinja ponižno se prikloni
in pesem milozvočno izdrdra.
Profoks k ušesom si dlani prisloni,
in devi zapove, naj preneha.
»Da znaš jo dobro, nisem dvomil,
si čula že, kako naj pesem zazveni?«
DIJAKINJA:
»V soboto sem, v Narodnem jo domu
res slišala tako. No, kaj pa Vi?«
CELJSKI OBRAZI
24
Mladenič je, čeprav upokojenec,
in še žari mu vroče dneva z Q r,
kov hvalo mu pleto postrvi venec
in izgrešenih zajčkov srečni zbor.
25
»Pri Svetem Rok' so gor'ce sim pa taj«,
kjer v vincu tlijo zemlje žlahtne sile,
in te »Prešerneža« so nam rodile,
ki vreze jo s taktirko, da je kaj.
26
Navkljub srebrnemu že lasu
sedi še strumno na Parnasu.
Sicer mladeniško je plah
obrazov celjskih — fotograf.
27
Doslej nikdar ni bil vojak,
vendar je strelski bil prvak.
Ker tajne ljubil je vse dni,
zdaj mož v tajništvu sedi.
28
Lovil žeparske je prikazni
ter vse kar sodi v kriminal.
Sedaj sam kupcem žepe prazni,
ko potrebujejo metal.
29
Ze prej je uniformo slekel.
Potem dal varnosti slovo ...
Zdaj kuril bo in rudo pekel,
oviral celjsko vegetacijo.
30
Kmalu bo nov plavž dogradil
in »Svobode« svetli hram.
Na jesen pa se je pamládil
ker res je dober državljan.
31
Zemljo na kup je dolgo vlačili
od bank potreboval denar.
Zdaj pa denar na kup bi tlačil,
ko je blagajne gospodar.
Volitve v ljudsko skupščino FLRJ in LRS so garan-
cija za nadaljnjo graditev materialnih temeljev
blagostanja vseh delovnih ljudi naše domovine!
Nesrečna „bodica"
Blaž me je ustavil na cesti s sovraž-
nim pogledom:
»Ali si ti napisal tisto bodico v Sa-
vinjskem vestniku?«
»Katero vendar?« sem ga vprašal
nedolžno.
»No, ono, ki meri name, ono štev.
20 o Stanislavskem!«
»Ampak ta se vendar ne tiče tebe!«
»Kako da ne! Vem, kdo je Stanislav-
ski in tudi »PP« večkrat berem.«
»Prijatelj Blaž! Med celjskimi obrazi
je gotovo mnogo takih, ki bi lahko
isto trdili. In gotovo je tu nekaj tisoč
bralcev »PP«-ja. Kako da si stvar obr-
nil nase?«
»Ne izmikaj se mi! S to bodico si
napadel mene in ne bom ti ostal od-
govora dolžan. Pravkar sevi oddal šest
pisem in v njih javil izstop iz odborov
šestih društev.«
»Pa v kakšni zvezi so ta društva z
bodico?«
»To naj te prav nič ne briga. To si
dosegel s svojimi predrznimi verzi.«
*
Prejel sem neko pismo:
»Užaljen sem zaradi neke bodice, ki
ste jo napisali najbrž vi. Stanislavskega
sicer še nisem bral, ker nisem prijatelj
romanov, pač pa kupujem »PP«, lju-
bim gosto zakuhano juho in utvar ni-
mam. Torej ste napadli mene, vi rogo-
vilež, ki kradete čast poštenim držav-
ljanom. Posledice niso izostale. Razdrl
sem zaroko z neko žensko, ki je na-
ročnica Savinjskega vestnika. Res je
sicer, da sem je bil že nekaj časa do
grla sit. Vi pa se me varujte! Ko vas
prvič srečam na ulici, vam zaušnica ne
ogorčeni Luka Magarčič.«
Pismo mi je zaprlo sapo. Kdo je ta
Luka Magarčič? Ne poznam ga. In če
ga srečam? Raje nekaj dni ne pojdem
na ulico, morda se mu medtem jeza
ohladi. In nazadnje bom imel nepri-
jetnega posla še z njegovo bivšo neve-
sto.
*
Prijatelj Polde Brlizg je šel na ulici
mimo mene in mi ni odzdravil. Planil
sem za njim:
»Polde! Ali si tako kratkoviden, ali
pa sem se ti kaj zameril, ker me na
ulici ne poznaš več?«
»Užaljen sem in tu ne morem s te-
boj govoriti. Stopiva tjakaj za ona
hišna vrata, da ti povem.«
Skrila sva se tujim pogledom in v
mračnem kotu mi je Polde dejal:
»Tisto bodico štev. 20 si najbrž ti
napisal!«
»Pa ta se vendar niti malo ne tiče
tebe.«
»To ni važno. Da boš vedel: Ne vem
sicer, kdo je Stanislavski, mislim pa,
da je bil to neki veliki goljuf, hi so ga
nekoč v Parizu razkrinkali...«
»To pa je bil vendar Staviski!«
»Tudi »PP« berem in korake егџ-
bim, ker imam kratke noge, in v te-
atru sem že bil, ko so igrali ,Mltn«r-
jevega Janeza'.«
»Ali takih Celjanov je gotovo mnogo.«
»Lahko jih je tisoč! Toda jaz sem iz
te tvoje bodice naredil afero. Odložil
sem predsedniško fu7ikcijo pri Društvu
ljubiteljev kanarčkov. Da ti po pravici
povem: Zelo prav mi je prišla tista
tvoja bodica. Društvo namreč ni nič
delalo in občni zbor se bliža, tako sem
se najlepše izvlekel iz neprijetne situ-
acije. Toda če se srečava na ulici, se ne
bova pozdravljala, vsaj nekaj časa ne.
Saj me razumeš?«
Na domu me je obiskal prijatelj Ja-
nez in ko mi je segel v roko, mi je
gromko citiral iz Prešerna:
»Le na visoki vrh lete iz neba stre-
le ...«
»Kaj to pomeni, dragi Janez?«
»Slišal sem, da si ti napisal ono bo-
dico štev. 20. Kar nič ne taji! Zelo sem
bil vesel, da si se me spomnil, zlasti pa
še moja žena. Takoj je ugotovila, da
si v tej bodici imel mene v misliJi.
Stanislavskega je namreč študiral moj
sin, ki je imel veliko veselje do gle-
dališča, pa sem ga včasih vzel tudi jaz
v roke. Večkrat berem tudi »PP« in
v gledališče rad hodim. Včasih sem cel»
igral in tudi pel na odru. Utvar tudi
nimam, saj sem zrel človek. Redke juhe
ne cenim, rad si jo gosto nadrobim.
Včeraj pa je moja žena prebrala bodico
in je vsa zažarela. Takole je dejala:
— mnogo delaš, na seje hodiš, pa te
nikoli nihče ne omeni v časopisih. Tu
pa, poglej, so te dali celo med »celjske
obraze«. Končno si vendar bil deležen
neke pozornosti, nekega priznanja. —
Tako je dejala in jaz niti malo nisem
podvomil o tem, da si se me spomnil
ti, ki pišeš kdaj tudi verze in si mi
zvest prijatelj.«
»Dragi Janez, oprosti mi! Saj nisem
meril na tebe ...«
»Ne bodi tako sramežljiv in skromen,
ne skrivaj se! Sprejmi mojo zahvalo
za ta novi dokaz prijateljstva! Moja
žena je presrečna in name ponosna, pa
te prosiva oba, da prideš nocoj k nama
na večerjo in tudi čašo vino popijemo.
Izkazati ti hočeva vsaj malo hvalež-
nosti. Glej, pomagal si mi, da sem
zlezel iz neznatnosti, saj bodo tisoči
brali tiste verze. Odslej vem, da nisem
več tako nizek vrh, da bi življenje šle
mimo in preko mene. Sam Prešeren
je dejal, ko je pisal puščice, in to velja
lahko še danes: ,Le na visoki vrh lete
iz neba strele ...'«
Kaj sem hotel! Prijatelja Janeza ni-
sem hotel razočarati in udeležil sem se
večerje, ki mi je dokazala visoko ku-
harsko umetnost Janezove žene, pa tudi
moč zvestega prijateljstva. Vse to pa v
znamenju nesrečne in vendar srečne
bodice štev. 201
stran 8
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 21. novembra IfSC
Stev. 4в
Legalno šušmarstvo
Ke smo pred daljšim časom napadali
obrtnike, ki nimajo prijavljene obrti
pa opravljajo svojo šušmarsko delo, smo
se omejili predvsem na tajne šušmar-
je. Imamo pa pri nas lepo vrsto legal-
nih šušmarjev, ki smo jih tako rekoč
vzgojili v socialističnih nedrih.
Samo poglejmo malo po deželi, pa
bomo opazili, da kar mrgoli raznih fo-
tografov amaterjev, ki na vso ihto fo-
tografirajo in razpečavajo svoje slike
po zelo različnih cenah, nekateri niti
ne za denar, ampak kar na osnovi bla-
govne izmenjave.
Toda ne samo fotografi, tudi v dru-
gih panogah je opaziti vedno več le-
galnih šušmarjev, ki popravljajo elek-
trične napeljave, vodovode, popravlja-
jo stroje itd. Vsi ti ljudje so večinoma
zaposleni. Večina teh šušmarjev niti ni
kdajkoli izvrševala tak poklic. To so
ljudje, ki so do svojega »stranskega po-
klica« prišli po zaslugi Ljudske tehnike.
Nimam namena kritizirati delo Ljud-
ske tehnike, ker to ne bi imelo nobe-
nega smisla. To je organizacija, ki naj
pri ljudeh vzgaja smisel za tehniko in
obenem na ta način poveča tudi
obrambno sposobnost med našimi na-
rodi. Program Ljudske tehnike je vse-
kakor koristen in zaželen. Toda ta
organizacija ima kakor vse ostale svoj
statut, in v teh pravilih gotovo ne piše,
da se smejo člani na račun skupnosti
osebno okoriščati.
Zato je naloga organov ljudske obla-
sti, predvsem pa naloga organizacij
Ljudske tehnike, da tako šusmarstvo
preprečijo in naredijo red znotraj svo-
jih organizacij. Tu ne gre samo za
osebno okoriščanje na lahek način, tem-
več gre tudi za škodo pri narodnem
dohodku, ker nihče od teh šušmarjev
ne plačuje davkov, oziroma akumula-
cije.
Telesna vzgoia in šport
TELOVADCI IN SPORTNIKI - V NEDRMO
22. NOVEMBRA BOMO MED PRVIMI IZVRŠILI
SVOJO DRŽAVLJANSKO DOLŽNOSTI
Nedeljske volitve pričakujejo vsi naši ljudje
z vero v odločno zmago kandidatov SZDL, ki so
bili predlagani na zborih volivcev. Tudi telo-
vadci in športniki celjskega bazena, ki so s svo-
jim delom pri napredku naše mladine v telesni
Tigoji prispevali svoj delež k skupnim naporom
naše socialistične družbe za boljše življenje
naših ljudi, bodo v nedeljo pokazali na posa-
meznih voliščih, da so za izvolitev tistih kan-
didatov, za katere so prepričani, da bodo v naši
bližnji prihodnosti v največji meri skrbeli za
nadaljnji napredek vse države. Zavestna izbira
najboljših kandidatov in 100% udeležba vseh
članov partizanske organizacije, planinske, strel-
ske organizacije in športnih društev na volitvah
bo naša najboljša pot k izboljšanju lastnega
dela. Brez dvoma bodo le prekaljeni ljudje kot
predstavniki v naših najvišjih organih ljudske
oblasti najbolje zastopali tudi naše težnje po
hitrejšem in boljšem napredku na področju te-
lesne vzgoje in športa.
__Nogomet__
KLADIVAR TRENUTNO NA 3. MESTUI
Kladivar : Izola - « : • (4:0)
v nedeljo je. Kladivar vendarle enkrat za-
blestel T jesenskem delu tekmovanja. Na do-
mačih tleh je pred 1500 gledalci v prav dobri
igri naravnost pregazil svojega nasprotnika. Ze
sam začetek je pokazal, da so domačini razpolo-
ženi. Z lahkoto so osvaiali teren in prihajali
pred nasprotnikova vrata. Vendar v prvih mi-
autah ni bilo sreče. Napadalni igralci se niso
med seboj dobro sporazumevali. Piki je že v
5. minuti zapravil lepo situacijo, saj je streljal
preko praznega gola, v 9. minuti pa je s krasnim
strelom iz daljave zadel gornjo prečko! Polutnik,
ki je zamenjal Klanjška v golu, je šele v 22.
minuti prejel prvo žogo in je le malo manjkalo,
da je ni pobral iz mreže. Domačinom se je od-
prlo šele v 25. minuti, ko je Dobrajc uporabno
žogo lepo umiril, se prebil skozi obrambo in iz
neposredne bližine z razantnim strelom prvikrat
polresel mrežo. Dve minuti kasneje je Dobrajc
8 kazenskim strelom dosegel že drugi gol. V
36. minuti je bil uspešen Piki in tik pred za-
ključkom polčasa še Marinček s preciznim stre-
lom po tleh iz kakih 16 metrov.
V II. polčasu je Kladivar še nadaljeval z ofen-
«ivno igro. V 56. in 58. minuti je Dobraic do-
segel še dva efektna gola in s tem končni
rezultat tekme — 6 : 0. Vsa nadaljnja prizade-
vanja niso obrodila nobenega uspeha. Tempo
igre je močno popustil in obe moštvi sta komaj
čakali na zaključni pisk dobrega sodnika Vuko-
tiča iz Varaždina.
V moštvu Kladivarja, v katerega je Dobrajc
zopet prinesel več >oenia<, ni bilo slabeira
mesta. Le Posinek tokrat ni bil razpoložen in
se ni kaj posebno trudil. Leva stran napada je
biln najboljši del napadalne vrste, kjer sta se
odlično sporazumevala Dobraic in Kokotec. V
krihki vrsti in obrambi ni bilo slabega mesta,
le Božič tu in tam ni pokazal potrebne sigur-
nosti. Imponirala sta z dobro iero oba krilca
brntn Cokliča, ki sta igrala izredno povezano in
pošiltala uporabne žoge napadalcem. Cater in
Podobnik sta ponovila svojo ustaljeno dobro
formo. Izola je bila slab nasprotnik in je v vsej
igri prišla le trikrat pred vrata Klndivarja. Od
vseh je bil najboljši vratar, ki je bil v tej
tekmi najbolj zaposleni igralec na terenu.
S to zreago se je Kladivar dvignil na 3. mesto
T tabeli hrvatsko-slovenske lige, kar predstavlja
za vse nogometne strokovnjake izredno prese-
aečenje.
Nič izknpička T slovenski ligi
Nogometna moštva iz celjskega bazena, ki so-
delujejo v vzhodni slovenski lipi. so pretekle
nedelje gostovala na tujih igriščih. Nobenemu
od treh moštev se nI posrečilo osvojiti vsaj eno
točko. Najbližje uspehu so bili Kovinarji iz
Stor, ki so se krepko unirali Proletnrrn iz
Zagorja in so šele v zadnji minuti izeubili si-
gurno točko. Proletnrec je jedva zmapal s 4 : 3
(O : 0). Rudar iz Velenja je dobil v Trbovljah
proti istoimenskemu moïtvu krepko porcijo —
5:0 (1 :0Ì. Nogometaši ZSD Celja pa so v Ma-
riboru podlegli Železničarju s 4 : 1 (4 : Z ne-
deljskimi porazi so vsa tri moštva obtičala na
renn tabele, kjer zavzema Rudar (V) 8., ZSD
Celje 9. in Kovinar (S) 10. in zadnje mesto.
OSVOJITEV NAJVIŠJE GORE SVETA
Vse športnike, mladino, še posebej ла celjske
planince ono^arjamo na zanimivo predavanje ▼
okviru Ljudske univerze Celje, ki bo v četrtek,
dne 26. t. m. ob 19. uri v risalnlH učiteljišča.
T katerem nas bo tov. prof. Drago Ulaga popeljal
T svet Himalaje, kjer bo podrobno opisal pot
angleške ekspedicije, kateri je uspelo v leto-
injem letu osvojiti »Streho svetac — Mount
Everest. Predavanje bo bogato ilustrirano z
barvnimi diapozitivi. Odlični predavatelj in stro-
kovnjak v vseh vpraSanjih telesne vzgoje nam
je porok, da bo predavanje nad vse zanimivo
ia prav zaradi tega ie posebej nanj opozarjamo
▼se naše telovadce in športnike. Ljudski uni-
verzi v Celju čestitamo, da je v program svojih
predavanj uvrstila tudi teme s področja telesne
vzgoje in pričakujemo, da bo temu predavanju
sledilo še več tem s tega področja.
RAZMAH TELESNE VZGOJE PO NAŠIH
ŠOLAH
Uvedba športnega dne na naših šolah je dala
▼sej naši mladini novega poleta in veselja do
športnega udejstvovanja. Na celjskih šolah so
skoraj že povsod izkoristili mesec november za
izlete, orientacijske pohode, igre in športna tek-
movanja šolske mladine.
Pred dnevi je II. gimnazija, ki predstavlja s
preko 1000 dijaki najmočnejši šolski zavod v
mestu, načrtno izkoristila športni dan. Pešizlete
je profesorski zbor organiziral s posameznimi
razredi v vse mogoče smeri bližnje celjske oko-
lice. Dijaki višjih razredov (preko 100) so tek-
movali na Glaziji v rokometu, dijakinje pa so
pod vodstvom tov. Belaka izvršile orientacijski
pohod v >neznano<, kjer so s pridom morale
uporabljati karte in kompase. Na Glaziji pa so
bile vroče bitke. Odigranih je bilo kar 14 tekem,
v katerih je mladina pokazala solidno znanje
v rokometni igri. Dijaki IV. razredov so po-
skrbeli za velika presenečenja, saj so se pre-
rinili celo v finalno borbo, ki je odločala o
prvaku tega tekmovanja. Prav v odločilnem sre-
čanju pa so njihovi živci popustili. Čeprav so
tekmo odigrali neodločeno 3 : 3 proti VI. b raz-
redu, so zmago zapravili pri streljanju kazen-
skih strelov. Preseneča slab plasman VII. raz-
reda, ki se je uvrstil šele na 4. mesto. Roko-
metni turnir dijakov II. gimnazije je pokazal
da bi iz vrst najboljših igralcev lahko sestavili
kvalitetno moštvo, ki bi v slovenski ligi imelo
lepe uspehe.
Tudi ostale šole prav v dneh, ko se tiska naš
list, prirejajo te športne dneve s šolsko mla-
dino. Povsod se mladina navdušuje nad temi
dnevi, ki jih preživi v naravi, pa tudi učiteljski
zbori so takoj uvideli koristnost in vrednost te
novosti v naših šolah. Sola za trgovske učence
je pred dnevi izkoristila ta dan za športne igre.
Dekleta so tekmovala med seboj v odbojki,
fantje pa so se na Glaziji pomerili v nogometu
s 1. in II. letnikom učiteljišča. Dijaki učiteljišča
so tekmo odločili v svojo korist s 6:3. Ekonom-
ska srednja šola je priredila z dijakinjami iz-
lete na Celjsko kočo in Tolsti vrh, dijaki pa so
na športnih igriščih nastopili med seboj v od-
bojki in košarki. Učence pomožne šole pa uči-
telji kar niso mogli odtrgati od prijetne zabave
na travnikih tam nekje pri Levcu, do koder so
napravili pešizlet. Neka mati, ki je pripeljala
svojega sina v šolo, se je kar priključila temu
izletu in je ob pogledu na razigrane pionirje ▼
raznih igrah dejala upravitelju šole: »Ali vidite,
kako potrebno je to mladim ljudem! Kar na-
vdušena sem nad tem. Tudi prihodnjega vašega
izleta se bom prav rada udeležila!c Na učite-
ljišču že drugič prirejajo ta dan. Prvega so po-
svetili atletiki, drugega pa z dijakinjami za iz-
lete z orientacijskimi pohodi, dijaki pa so tek-
movali v malem rokometu.
Razgibanost, ki jo kaže šolska mladina in
učiteljski zbori ob prvih športnih dnevih na
celjskih šolah, bo brez dvoma pripomogla k
boljšemu razumevanju in vrednotenju telesne
vzgoje, obenem pa tudi h kvalitetnejši stopnji
vseh športnih iger in panog, ki jih danes goji-
mo na naših šolah. Prav bi bilo, če bi isto
aktivnost v najkrajšem času pokazali tudi vsi
učiteljski zbori na vseh šolah okraja Celje-
okolica, kjer je skrb za telesno vzgojo v okviru
šolskega pouka precej manjša kot v Celju.
._Sah_
TEKMOVANJE ZA PRVENSTVO SINDIKALNIH
PODRUŽNIC
Okrožni šahovski odbor Celje bo tudi letos
organiziral moštveno tekmovanje sindikalnih po-
družnic mesta Celja. Vsaka podružnica ima pra-
vico prijaviti po več moštev (vsako moštvo šest
igralcev) do 27. novembra v roke oskrbniku Ša-
hovskega doma vsak dan med 16. in 20. uro. ,
Skupen sestanek vseh kapetanov bo v Šahov-
skem domu v petek, 27. novembra ob 19. uri.
Začetek tekmovanja pa bo v petek, 2. decembra.
PRIJATELJSKA ŠAHOVSKA TEKMA V 2ALCU
Šahovska sekcija Cinkarne je preteklo soboto
nastopila s svojim II. moštvom v revanžni tekmi
v Žalcu proti moštvu »Svobodec in dosegla ne-
odločen rezultat 4:4. Na prvi deski sta igrala
neodločeno Počivalšek in Aubreht, remi je kon-
čala tudi partija na drugi deski inž. Marjanovič
— Knapič, sledijo: Kisovec — PšenjC 1 : Ó, Mraz
— Glušič remi, Jančič — Vozlič 1 : O, Barlek —
Toman O : 1, Persolja — Marolt remi in Žerjal
Nada — Podrepšek Janja O : 1. Prvo imenovani
so člani Cinkarne. Zanimivo je, da sta v obeh
moštvih nastopili na zadnji deski članici, kar
dokazuje, da se tudi v celjskem okrožju uve-
ljavlja ženski šah in narekuje izvedbo ženskega
prvenstva Celja. Agilna šahovska sekcija »Svo-
bodec Žalec je ob tej priliki poklonila sekciji
Cinkarne povečano sliko udeležencev prvega
•recanja ▼ Celju.
Selce nimajo
favne razsvetiiave
Odkar gradi »Beton« za Jožefovim
hribom transformatorsko postajo, pre-
bivalci naselja Selce niso nič kaj zado-
voljni. To so izrazili tudi na predvolil-
nem zborovanju pri Skalni kleti, ki je
bilo pretekli teden. Nekaj časa so se
morali boriti z neznosnim blatom, če so
hoteli priti do svojih bivališč, ponoči pa
je bilo to še huje, ker so jim odklopili
cestno razsvetljavo. Vse negodovanje pa
nič ne pomaga, kajti v Selcah je še
vedno »egiptovska« tema. Kdor koli je
zagrešil to netaktnost, naj jo takoj od-
pravi! Prav tako bi si gradbeno podjetje
ne smelo dovoliti, da bi prebivalce tako
imenovane »Abesinije« kratko malo od-
rezalo od sveta, ko jim je vzelo do-
vozno cesto, ne da bi poprej poskrbelo
za to, da bi prizadeti prebivalci dobili
primerno dovozno pot vsaj z druge
strani. Vsekakor gradnja tako velikega
objekta, kot je trafo-postaja in ki po-
meni veliko pridobitev za naše gospo-
darstvo, ne bi smela na drugi strani iz-
zivati upravičeno nezadovoljstvo prebi-
valcev teh naselij. Z.
Zveza borcev
v IV, četrti
uspešno dela
Nedavno je organizacija Zveze bor-
cev v četrti četrti imela sestanek, ki
se ga je udeležilo okoli 60 članov. Na
tem sestanku so se pogovorili o trža-
škem vprašanju, o paničarjih, ki po-
vzročajo s tem v zvezi potrošniško mr-
zlico in seveda tudi o volitvah.
Na tem sestanku so obsodui tudi To-
varno tobaka Sarajevo, ki noče name-
stiti v svoji prodajalni vojnega invali-
da ter drži le tam nacionalno nezaved-
no prodajalko. Poslali so Tovarni to-
baka Sarajevo protestno pismo.
Tovariš Bukovec je navedel primer
tovariša Špegliča, ki je bü ranjen v
prsa, pa bo moral iti v službo na Pol-
zelo in predlagal, naj bi tega tovariša
namestili v navedeni trafiki. Po tem
so člani govorili, kako bodo razdelili
prispevke, ki jih je poslala v mate-
rialu Tovarna nogavic v Polzeli. Go~
vorili so tudi o stanovanjskem vpra-
šanju, zlasti o tistih primerih, kjer
gre za borce in invalide.
Gibanje prebivalcev v Celju
v času od 7. do 14. novembra 1953.
Rojenih je bilo 33 dečkov in 28 deklic.
Poročili so se:
Zalig Jožef, tes. pomočnik iz Celja, Ključav-
■ ičarska 1 in Zver Marjeta, poljedelka iz Celja,
Ključavničarska 1, Sturbelj Jakob, posestnik iz
Celja, Pečovnik 69 in Vedečnik Marija, upoko-
jenka iz Celja, Pečovnik 63. Višnar Milan, de-
lavec iz Celja, Cesta na Dobrovo 41 in Novak
Ana, šiviljska pomočnica iz Celja, Cesta na
Dobrovo 33. Aralica Luka, kapetan JLA iz Ce-
lja, Stanetova 1 in Orožen Ivana, tkalka iz
Celja, Cankarjeva 2. Nagel Herman-Ludvik, de-
lavec iz Celja, Mariborska 54 in Pogladič Ma-
rija, kuh. pomočnica iz Celja, Mariborksa 54.
Peganc Stanislav, strojni tehnik iz Laškega 40
in Jane Ana-Marija, nameščenka iz Celja, Mi-
klavški hrib 24.
Umrli so:
Sramelj Franc, krojaški pomočnik iz Trbo-
velj, star 39 let. Pajk Ivan obč. revež iz Celja,
Medlog 15, star 77 let. Didek Rudolf, upok. geo-
meter iz Celja, star 69 let. Sikošek Marija, go-
spodinja iz Celja, stara 47 let. Skoflek Marija,
upokojenka iz Celja, stara 81 let. Kozovinc Mar-
tin, upokojenec iz Stor, star 51 let. Cirer Franc,
nameščenec iz Tera, obč. Ljubno, star 51 let.
Strnišan Franc, sodnik iz Celja, star 31 let.
Jost Alojzija, upokojenka iz Žalca, stara 67 let.
Pečovnik Franc, posestnik iz Ravne, občina
Šoštanj.
Gibanje prebivalcev v celjski okolici
Rojenih je bilo 5 dečkov in 7 deklic.
Poročili so se:
Belič Anton, kmetovalec iz Stojnega sela »
in Colnarič Marta iz Stojnega sela 95, usluž-
benka. Groznik Feliks, žel. tehnik iz Smarjeti
49 in Teršek Marija, gosp. pomočnica iz Sraar-
jete 12. Dežan Jožef, rudar iz Hrastnika 69 i»
Zagorišek Amalija iz Gračnice 2. Leskošek Mi-
roslav, kmet iz Presečnega 6 in Gračner Ana,
poljedelka iz Presečnega 7. Zergol Narciso, vod-
nik JLA iz Bihača in Ogrizek Ana, slaščičarka
iz Rogaške Slatine. Brdnik Jožef, nameščenec iz
Stor in vdova Inkret roj. Irt Marija, gostilni-
čarka iz Stor. Plešnik Janez, kmetovalec iz
Kamne gore in Kolar Alojzija, kmetovalka i»
Gabrovelj. Arlič Marko, poljedelec iz Pristave
in Pintar Ana, poljedelka iz Slatine pri Dobju.
Cizej Franc, miličnik iz Dravograda in PristoT-
nik Nada, frizerka iz Dravograda.
Umrli so:
Kužar Ferdinand, osebni upokojenec iz Rogat-^
ca, star 73 let. Fric roj. Pažon Marija, prevžit-
karica iz Dobovca, stara 75 let. Kovač Ana»,
gospodinja iz Šentvida pri Planini, stata 63 let.
Bezenšek Frančiška roj. Hriberšek, upokojenka
iz Kasaz, stara 63 let. Vidovič Anton iz Cače-
vasi, star 2 leti. Udrih Marija, kmetica iz Zg.
Giušovelj, Šempeter, stara "8 let. Rompersele
Ana, upokojenka iz Slov. Konjic, stara 88 let.
Mlakai Aleksander iz Konjiške vasi, stai 1 lelo.
Blazinšek Martin, posestnik iz Vin št.8, Strmec,
star 48 let. Vinntnik l''ranc. uDokojcner iz /л-
bukovce, star 96 let. Stropnik Franc, upoko-
jenec i? (jriii, <tur h'^ let. Vodišek Jožefa. |;ie-
vžitkarica iz Brstovbnice 2л, stara ?6 let.
OPOMIN
vsem davčnim dožnikom na področju MLO Celje
Na podlagi 8. in 9. člena Uredbe o prisilni izterjatvi davkov in
drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53), opominjamo
vse davčne dolžnike, da v 8 dneh po objavi opomina poravnajo vse
davčne dolgove, vključno s IV. akontacijo za leto 1953.
Po tem roku se bodo davčni dolgovi prisilno izterjali.
Uprava za dohodke MLO Celje
OBJAVA
o razgrnitvi razporeda odmere davka kmečkim gospodarstvom
za leto 1953 na področju MLO Celje
Obveščamo vse davčne zavezance I. oblike (kmetijska gospodarstva
privatnega sektorja), da je razgrnjen razpored o odmeri davka za
leto 1953 pri Upravi za dohodke MLO Celje, soba št. 78 pritličje, dnevno
od 8. do 12. ure v času od 23. novembra do vključno 1. decembra 1953.
Zoper izvršeno odmero je dopustna pritožba v 15 dneh po preteku
roka razgrnitve, na Komisijo za davčne pritožbe pri MLO Celje.
Uprava za dohodke MLO Celje
Važno opozorilo
VSEM DRUŠTVOM IN ORGANIZACIJAM!
Vljudno naprošamo vsa društva in organizacije, da nam dostavijo svoje
točne naslove z navedbo udejstvovanja in telefonsko številko, da jih
uvrstimo v turistično-gospodarski adresar Celja.
OLEPŠEVALNO DRUSTVO CELJE
poštni predal 118
V slogi je moč
v letošnjem letu nismo zasledili med
boljšimi društvi Partizan nekdaj zelo
delovnega društva Šempeter, ki je büo
nekoč nagrajeno za dobro delovanje kot
najboljše vaško društvo. Med seboj so
si prišli v nesoglasja, ki se odražajo v
delovanju društva kot v celoti. Vsa leta
pred tem smo opažali ženske in moške
vrste Sempetranov na tekmovanjih,
javnih nastopih, celo na državnem pr-
venstvu leta 1951 in 1952 so bili lepo
zastopani in so se kar dobro odrezali.
Letos pa so sodelovale le še ženske.
Le te so aktivnejše, pomladile in do-
polnile so svoje vrste, zato bodo v pri-
hodnjem letu gotovo zopet posegle v
boj za boljša mesta in dvignile ugled
svojega društva. Drugače pa je pri mo-
ških. I*rišli so v spor, zamenjali vadi-
telje, vendar uspehov vse to ni rodilo,
kajti predvsem bodo morali odpraviti
neslogo, ki vlada sedaj med njimi In
upamo, da se bodo o tem kmalu pogo-
vorili. V telovadbi nimajo nikakršnih
uspehov, boljši pa so v odbojki, kjer
so dosegli drugo mesto mariborske sku-
pine v prvi slovenski ligi in si s tem
pridobili pravico sodelovanja na tek-
movanju štirih najboljših moštev Slo-
venske lige.
Po daljšem odmoru utegne presene-
titi tudi gledališka skupina, ki naj
dobi v novem letu novo dvorano in
ostale prostore. Gradnja bi se bila mo-
rala začeti že spomladi, vmes pa so
prišle razne ovire, zato bodo čez zimo
vse pripravili
Društvo je že začelo z redno telo-
vadbo, nekateri oddelki so dobili nove
vaditelje, ženska vrsta deluje redno,
le pri mladincih ter članih zaenkrat še
šepa. V novi sezoni bomo z veseljem
pozdravili poleg ženskih tudi obe mo-
ški vrsti Sempetranov in s tem bo
verjetno njihovo društvo spet med naj-
boljšimi
V TURISTICNO-GOSPODARSKEM ADRESARJU CELJA
bodo imeli siguren uspeh, saj bo adresar dolgoletne vrednosti, tiskan
pa bo v nakladi 10.000 izvodov. — Cena celostranskemu oglasu je
5000 dinarjev, polstranskemu oglasu pa 3000 dinarjev
Naročila oglasov dostavite najkasneje do konca novembra na naslov
OLEPŠEVALNO DRUŠTVO CELJE   |
poštni piredal 118 j
OBJAVE IN OGLASI
RAZPIS
Občinski ljudski odbor Sentjurij pri Celju
razpisuje na podlagi 3. člena Uredbe o prodaji
stanovanjskih hiš iz sklada splošnega ljudskega
premoženja (Ur .list FLRJ št. 17-101 z dne 22. 4.
1953 in št. 31-263 z dne 18. avgusta 1953)
JAVNO DRAŽBO
naslednjih eno- in dvostanovanjskih biš:
Hišo št. 65 v trgu. izklicna cena 400.000 din
Hišo št. 20 v trgu, izklicna cena 550.000 din
Hišo št. 27 v Hruševcu. izklicna cena 55.000 din
Hišo št. 21 v Šibeniku, izklicna cena 200.000 din
Hišo št. 23 v Šibeniku, izklicna cena 230.000 din
Hišo št. 11 v Botričnici, izklicna cena 360.000 din
Hišo št. 34 v Crnolici, izklicna cena    106.000 din
Izpod izklicne cene hiše ne bodo naprodaj.
Dražba bo na podlagi pismenih ponudb, ki jih
je treba poslati v zalepiienih kuvertah posebej
za vsako hišo do 14. 12. 1953 na naslov: Ohi^úiski
ljudski odbor Sentjurij pri Celju — dražbena
komisija.
Na zunanji strani zalepljene kuverte, v kateri
pošilja ponudbo, mora ponudnik napisati hišno
številko tiste hiše, za katero daje ponudbo.
Ponudbe morajo vsebovati:
1. Priimek in ime, poklic in bivališče ponud-
■ika.
2. Ponuđeni znesek.
3. Znesek, ki bi ga ponudnik plačal takoj, ko
Občinski ljudski odbor sprejme njegovo ponudbo.
4. Znesek, ki bi ga ponudnik izplačal v obro-
kih in rok. do katerega bi izplačal ostanek.
5. Izjava, da se je ponudnik seznanil z dražbe-
■imi pogoji in da jih sprejme.
K javnemu odpiranju pismenih ponudb bo
dražbena komisija pristopila dne 14. decembra
1У53 ob 8. uri.
Tega naroka naj bi se udeležil vsak ponudnik
•eebno.
Najpozneje pred pričetkom naroka za odpira-
Bje ponudb mora vsak ponudnik plačati pri bla-
gajniku Občinskega ljudskega odbora Sentjurij
pri Celju varščino т znesku, ki ustreza 5% iz-
klicae cene.
Tisti, ki so sodelovali v NOV, družinski člani
borcev, ki so padli v NOV, voiaški vojni inva-
lidi in izeelienci-povratniki lahko kupujejo sta-
novanjske hiše tudi na obroke.
Drugim državljanom bo Občinski ljudski od-
bor Sentjurii pri Celju dovolil obročno plače-
vanje do največ dveh let. Tistim, ki bi takoj
plačali večje zneske ali celo kupnino v gotovini,
se dovoli olajšanje v plačevanju obrokov oziro-
ma popust pri kupnini.
Natančnejši onis hiš, plačilni pogoji itd. so
razvidni iz dražbenih pogojev, ki so interesen-
tom na vpogled pri Občinskem ljudskem odboru
Sentjurij pri Celju med uradnimi urami.
Občinski ljudski odbor
Sentjurij pri Celjo
STROKOVNI FILMI O CESTNEM
PROMETU
Združenje šoferjev in avtomehanikov
LRS priredi v novembru in decembru
serijo filmskih predstav o navadah,
razvadah, nepravilnosti itd. vseh, ki
prežive vsaj del svojega življenja na
cesti, to je o pešcih, motoristih, šofer-
jih, voznikih itd. ter vrsto predstav iz
sorodnih področij. To bo prva serija
nad vse zanimivih predstav, deloma z
baiTvnimi filmi, ki jo priredi navedena
organizacija za dvig strokovne sposob-
nosti voznikov motornih vozil, pa tudi
za dvig discipline prometa sploh.
Taka predstava, trajajoča dve uri, bo>
v Celju dne 26. novembra.
Kraj predstave in ura začetka bosta
pravočasno objavljena na plakatih po>
mestu in v javnih prostorih, pa tudi pri
podružnici navedene organij acije. —
Vstopnina so le prostovoljni prispevki
za kritje stroškov.
Zahvala
Vsem, ki ste spremili mojega dobrega moža«,
ata
TOMINŠEK ANTONA
posestnika
na njegovi zadnji poti, naša iskrena zahvala,..
Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem kra»>
nih vencev in cvetja in za izkazano sožalje.
Žalujoči:
žena, hčerka Jelica in si»
PRVOVRSTNO SADNO DREVJE - JABLANE
po zmernih cenah dobavlja Kmetijska šola
Podgradje pri Ljutomeru — Sorte sadnega
izbora — Kmetijske zadruge, naročajte skupno-
in izkoristite popust.
PRODAM šivalni stroj in os za krožno ža^ s-
krogličnimi ležaji. Naslov v upravi lista.
PRODAM itiricevni radio aparat (27.000 din). —
Naslov v upravi lista.
SOBO, KUHINTO zamenjam za dvosobno stano-
vanje. Ponudbe pod »Pritličje< na upravo.
PREVZAMEM knjigovodstvena dela honorarno-
Naslov ▼ upravi lista.
KORENlE prodam. Preko. Vojnik.
NA'Г)ТТр;1;|Л ribiške palice tiajdene pri Tre-
niarjii, prosim, da rrric palico proti nagradi-
v pisarno  Ribiške zadruge   Razlagovii  ulica.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, 11. 11. 1953 ob M: Ivan Tavčar-Oeip Sests
CVETJE v JESENI - Izven
Opozarjamo na sobotno večerno predstaro te-
izredno uspele ljudske igre. Vse vstopnice so ▼
prodaji in se jih lahko rezervira nstmeno ÌB>
pismeno ali telefonično na it. 26-M.
LJUDSKI ODER CELJE
Nedelja. 22. novembra ob 15.30: Nušić, ZaUjočt'
ostali. Prva ponovitev.
Prodaja vstopnic dnevno ed 16. do 18. мгв prl'
blagajni.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA.
Dne 22. 11. 1953: tov. dr. Fišer Jože, Celje. Krži-
šnikova ulica 7.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja o*
sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure
zjutraj.
KINO UNION, CELJE
Od 17. do 23. 11. 1953: »TRI PREPOVEDANE
ZGODBE< — italijanski film
Od 24. do 30. 11. 1953: .PLESALA JE ENO SAMO
POLETJE. - švedski film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah«
ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM, CELJE
Od 17. do 23. 11. 1953: »TAJNI TOVORc —
ameriški film
Od 24. do 30. 11. 1953: »SOLA NA PROSTEMc —
francoski film
Predstave dnevne ob 18,15 ia 2t,19, ob ■edeliaii'
•b 16,13, 18.15 in 2«,15.