GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily in the United Stale* --
Issued every day except Mindly > —; and Legal Holidays 50.000 Readers.
TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT. Entered at Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON F IS AKNE: 4*87 COETLANDT.
NO. — ŠTEV. G8.
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 22, 1916. — SREDA, 22. MARCA 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Nemške čete po vročem boju zavzele ozemlje pri Avocourtu
V BOJU SO SE NAJBOLJ ODLIKOVALI BAVARSKI IN ŠVABSKI POLKI. BRZOJAVKA RUSKEGA CARJA. — OBSTRELJEVANJE VIŠINE ŠTV. 304.
PISMO AMERIKANCA, KI SLUŽI V FRANCO SKI LEGIJI. - KAJ JE PRAVZAPRAV Z LE MORT HOMME? — NEMCI SO VJELI 52 ČASTNIKOV IN ?,500 MOŽ. NEMŠKO PRODIRANJE OB REKI SOMME. - ANGLEŽI IN NEMCI.
Pomorska bitka,
Paril, Francija. 21. mami. — Vojn« inini.slr.stvo je izdalo dane* dopoldne sledeča porodilo:
Z:ipadnu ihI reke Maas .so Nemci obnovili napade na nišo front", ki se razprostira <»d Malancourta do Avo-' Oiirta. Njihova težka artilerija je neprestano obstreljevala ha>e pozicije, toda škoda. ki jo j«* povzročila, ni po-sobna.
Kljub t emu, da ><«» naše strojne puške strašno ^osjjo-darih' med nemškimi vrstami, s«- j<* Nemcem vseeno po-wv"čil<f zavzeti del gozda pri Avocourtu. Vse njihovo prizadevanje. da hi >e potem kaj napredovali, je bilo brez-p>peštio. Na ostalih frontah s<* ni ničesar posebnega pri-jKtilo.
\ Belgiji smo pognali v beg neko sovražniško poizvedovalno patruljo.
Y Argonih je naša artilerija neprestano v akciji.
Berlin, Nemčija. 21. marca. — Odkar se je začela o-tVnziva proti Verdunu. se ni še nikdar vršila na veliki fronti tako vroča bitka kakor včeraj in danes. V bojih so se najbolj odlikovale bavarske in saške čete. ki so na Več mestih pognale sovražnika v beg. Nemcem se je posrečilo/, naskokom zavzeti velik del gozda pri Avocourtu. Bavarci so vjeli v kratkem času :V2 francoskih častnikov in preko 2.f>00 moz. Med jetniki se nahajata tudi dva oolkovnika.
Nemška fronta ni zdaj več podobna polkrogu, pač !>;t klimi, ki sc je zadri v sovražniške vrste. Najsprednej-ši nemški oddelki so oddaljeni komaj dve milji od železniške proge, po kateri dovažajo Francozi iz Pariza v Verdun r izne potrebščine.
Pariz, Francija. 21. mana. — Včeraj so zavzeli bavarski polki ob verdunski fronti del gozda pri Avocourtu. Francoski generalni štab zatrjuje, tla si- sovražniku ?ii [»osrečilo prodreti skozi gozd.
Pariz, Francija. 21. marca. — Na zapadnem bregu teke Maas je nemška artilerija z vso silo obstreljevala francoske pozicije pri višini št v. 304 in vas Esnes. Povzročena škoda je precejšnja.
Pariz, Francija. 21. marca. — Ruski car je poslal danes vrhovnemu poveljniku francoske armade, Joffre-ju. sledečo brzojavko:
Hrabrost branilcev Verd una me je naravnost presenetila. Prepričan sem. da bo francoska armada obdržala to velevažno trdnjavo v svojih rokah, da bo sovražnika popolnoma premagala in ga s tem prisilila, da bo prosil za mir.
Berlin, Nemčija. 21. marca. - Dopisnik časopisa "Koelnisehe Zeitung" je danes sporočil:
—	Ves hrib Le Mort Hommc je v nemških rokah. Nemški oddelki se nahajajo že na južnih obronkih tega hriba. Iz zanesljivega vira se je doznalo. da so Francozi najprej imenovali višino 265 Le Mort Honnne. Ko so jo Nemci zavzeli, so nadeli Francozi isto ime višini štv. 295. Potemtakem je brezdvomno Le Mort Honnne v nemških rokah.
Pariz, Francija. 21. maja. — Newyorčan David King, dijak Harvard univerze, ki služi v francoski tujski legiji. je pisal izpred Verduna sledeče svojemu prijatelju:
—	Cela dva tedna sem bil v peklu, zdaj so me pa poslali za fronto, da se malo odpočijem. Rad bi ti opisal, kako strašno je streljanje težke nemške artilerije, pa mi skoraj ni mogoče. Neka nemška baterija je deset ur neprestano obstreljevala utrdbo, v kateri sem se tudi jaz nahajal. Vsi dohodi in izhodi so bili kmalo popolnoma zasuti s prstjo. Mi smo bili tri dni in tri noči brez hrane. Na spanje sploh ni bilo misliti. Vsled lakote in naporov sem bil tako slab. da se nisem mogel vzdržati na nogah. Iz srca sem hvaležen zdravnikom, da so me poslali v bolnišnico.
London, Anglija. 21. marca. — Nocoj je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno:
Včeraj zvečer smo napadli nekaj sovražnih strelnih jarkov pri Mauquissartu. Vjeli smo kakih petdeset Nemcev in zaplenili veliko vojnega materiala.
Zgodaj zjutraj je sovražnik nekoliko napredoval ob reki Somnie, toda veliko ni mogel opraviti, ker je naletel na precejšnjo premoč. Zatem se je vnela vroča bitka, v kateri 00 m morali Nemci umakniti
H
Grška protestira.
Ruska ofenziva.
Boj med angleškimi in nemškimi Obstreljevanje Dardanel. — Rusi Avstrijci so bili prisiljeni umakni-1 rušilci v Severnem morju. — An- v Ispahanu. — Bolgari spuščajo ti se. — Koncentracija ruskih cet
ffleško in nemško poročilo. mine v Donavo. — Rimske vesti.
London, Anprliju. 21. marca. — Včeraj so s<* Spoprijeli v Sr vernem morju «>b Belgijski obali nemški in aligte&ki t or ped ni mšiU-i v prvi pomorski bitki v teku erief^a leta. Anjrleško uradno poročilo o tem bojn pravi. <la so Nemci zbežali. NVmci pa pravijo nasprotno in trdijo v svojem uradnem poročilu, da so s** Angleži morali umakniti.
"Včeraj -zjutraj", pravi angleško uradno poročilo", so štirje angleški torpedi)i rušilci zapazili tri nemške rušili-«- ob belgijski obali. NVniški torpedni rušilci so sc takoj obrnili ter zbežali proti Zee-brujrge, naši pa so jih zasledovali.
"Izmenjanih je bilo nekaj strelov. Tekom tega kratkega boja v trku j-.- bilo možno opaziti, da sta bila zadeta dva sovražna torpedna rušilea. Mi smo imeli samo štiri ranjene."
Nemško uradno poročilo se glasi : —
"Dne l'U. marca se je razvil ob obali pri Flandriji boj med tremi našimi torpednimi rušilci in petimi angleškimi, ki je bil za nas ugoden.
"Sovražnik »e je umaknil ter izognil nadaljneniu boju. potem, ko je bil večkrat zadet. Umaknil se je s polno paro. Naše i/.^ube so bile le prav malenkostne.'"
Bryan in Wilson.
Lincoln, Neb.. 21. marca. — Danes j.- imel tukaj Wm. J. Bryan govor, v katerem je rekel, da bi bil zelo zadovoljen, če bi bil zopet izvoljen Wilson za predsednika. — Oh koii<-ti svojega govora je izja-vd. da bo s«-«laiiji predsednik na konvenciji v St. Loisu edini kandidat za predsedniške volitve.
Požar v m uniči j ski tovarni.
Copper Hil„ Term.. 'Ji. marca. Danes je uničil požar tovarno "Careolite Chemical Co.'*, ki je izdelovala vojni materijal za zaveznike. Povzročena škoda je ogromna. —
Srbski prestolonaslednik.
Pariz, Francija. 21. marca. — Danes .ie dospel sem srbski prestolonaslednik Aleksander. Udeležil se bo zavezniškega vojnega sveta, ki se bo jutri začel. Na kolodvoru so jra sprejeli predsednik Poinea-re, vojni minister in več drugih članov kabineta. Ko se je peljal po ulicah, ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo.
Nezgoda parnika.
Norfolk. Va.. 21. marca. — Par-nik " Alamoki vozi iz New Yor-ka v P'lorido ter ima na krovu blago in potnike, je baje izgubil svoje krmilo ter se nahaja brez pomoči kakih 170 milj južno od Virginia Tapes. Parnik "Alamo" je prosil brezžičnim potom za pomoč in iz Norfolka so takoj poslali na pomoč rešilno ladjo "Rescue".
Moštvo parnika "Alamo" je samo napravilo krmilo za silo, ki pa ni zadostovalo v nemirnem morju, vsled česar so morali prositi brezžično za pomoč, Rešilci bodo dosegli ponesrečili parnik najbrže že v sredo zgodaj zjutraj.
Bulgari se pripravljajo proti Ru-muniji.
Milan, Italija. 21. marca. — 'Sc-eolo * je dobil iz Bukaršeta neko poročilo, da se Buigari stalno pripravljajo na vojno proti Rurnu-niji.
Na Donavi so se pojavili bulgar-ski čolni z minami, ki jih hočejo -položiti v reko.
Poročilo tudi pravi, da postaja bolgarsko časopisje od dne do dne bolj ogorčeno proti Eumuniji.
POZOR ROJAKI!
Kdor še nima Slovensko-Ameriškega Koledarja za leto 1916, naj sra nemudoma naroči V zalogi ga imamo samo ie nekaj izvodov. — Stane s poštnino vred 86 oantor. Naročite ga takoj!
Slovane PnbUaUng Ga* 82 ~ *
Carigrad, Turčija, 21. marca. — Danes j«- bilo tukaj sledeče sporočeno :
11». marca se je pojavilo pred Dardanelami več zavezniških bojnih ladij, ki so obstreljevale Teke Burn in železniško progo, ki vodi proti Seddulu. Skoda. ki so jo bojne ladje povzročile ni posebna. Ko so stopile v akcijo naše obrežne baterije, so se morali napadalci u-makniti.
London, Anglija, 21. marca. -Iz Teherana poročajo, da so ruske čete zasedle 19. marca staro glavno mesto Perzije Ispahan.
Pariz, Francija, 21. marca. — Ko je Grška anektirala severni del Epira. je bil v tem ozemlju še nekaj italjanskili čet. ki >e niso hotele prostovoljno umakniti. Grški ministrski predsednik Skulu-(li< je posli! 1 italijanski vladi odločen protest, nakar je italijanska vlada zapovedala vojaštvu, da naj se umakne v Albanijo.
Iz Rima poročajo, da so italijanski vladni krogi zelo razburjen, vsled aneksije severnega Epira in južnega dela Albanije.
Milan, Italija. 21. marca. — 'Se eolu' so sporočili iz Bukarešta, da polagajo Bolgari že dalj časa v Donavo mine. V Ojurgjevo je do spelo več manjših parnikov, ki sc bili vsi prenapolnjeni z minami. — Bolgarsko preskrbujeta z munici jo Avstrija in Nemčija.
Nemčija ne išče miru. Washington, D. C.. 21. marca. Tukaj so danes zopet krožile go voriee, da je Nemčija pripravljena
skleniti mir.
Državni department Združenih je vse take vesti zanikal ter izda. sledečo izjavo:
"Prvič. Nemčija ni namignila Združenim državam, da je čas že zrel za mirovna pogajanja, niti ni omenila, da je sedanji čas pripraven zato, da Združene države obnove svoje prijazno posredovanje.
"Drugič, Združene države nisc bile obveščene, da je bil ameriški poslanik na Dunaju naprošen, naj odloži svoje nameravane počitnic« radi bližnjih mirovnih pogajanj."
Hude obdolžbe.
Rim, Italija. 21. marca. — Vlade zaveznikov so dobile dokaze in važne listine, ki bodo v kratken objavljene in ki dokazujejo, da sti zakrivili Avstrija in Bulgarske strašne zločine v Srbiji in da jt bilo tam masakriranje prebival stva še vse hujše kakor pa v Armeniji.
Kakor kažejo omenjeni dokazi, so sporočili Srbi italijanski vladi in rimskemu papežu, da znaša skupno število poklanih žrtev 700 tisoč ali še več. Poklani so bili baje prebivalci po celih okrožjih in mestih. Avstrijci so baje zaprli v neko cerkev žene. «»troke in stare može ter jih poklali z bajoneti al pa jih zadušili z dušljivimi plini Te listine dokazujejo baje, da je bito na ta način zadušenih samo v eni cerkvi v Belgradu tritisoč že aa, otrok in starih mož.
POZOR SLAMNIKARJI!
U. S, Hat Co.. f>88 Broadway je ena največjih tovarn za izdelovanje ženskih in otroških slamnikov. Slamnike šivajo samo ženske, blo-karji so pa možki. Gospodar je tlan '"Družbe bosov". Delavci so že od januarja nagovarjali da naj sprejme unijo, česar pa on ui hotel storiti. Včeraj so mu še enkrat odločno stavili svoje zahteve. Ker jim ni hotel ugoditi in zvi-«iti plač ' ta tovarna je plačevala najnižje plače ^ je zastavkalo 50 šivalk in 25 blokarjev.
Slamnikarji se opozarjajo, da naj ne iščejo pri tej tvrdki dela, dokler ne bo stavka končana.
lobe vsi nail narofaikl v Ftooqi
rinijl knjižico
tUL" Spisal Jo to
na Južnem Poljskem.
London, Anglija, 21. marca. — Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja. da so se morale avstrijske čete. ki so operirale ob bukovinski meji. umakniti pred veliko rusko premočjo.
Poročilo se giasi takole :
Po šestmesečnem obleganju so prodrli Rusi našo obrambno črto pri Uscieczo. Ker je bilo Rusov veliko več kakor pa nas, smo sc u-maknili. Nadalje se je sovražniku posrečilo razstreliti tristo metrov dolg za k op. za katerem sc je skrivala neka naša divizija. Kljub temu. da so imeli Rusi sedemkrat več vojakov kakor pa mi. smo 5 ur ust rajal i ne glede na strašen artilerijski ogenj. Šele ob peti uri popoldne je da! polkovnik Pflankh povelje za umikanje.
Boji pri L'seieezo bodo zapisani z zlatim i črkami v zgodoviui naše armade.
Kodanj, Dansko, 21. marca. — Politiken" je dobil iz Berlina poročilo, da so začeli Rusi koncentrirati v Južnem Poljskem močno irmado. Najbrže bodo poskušali napasti dobn> utrjeno avstrijsko črto Oartorisk-Kovel.
Avstrija in Italija. Dunaj, Avstrija, 21. marca. — Pri Gorici in Pod gori divjajo vroči artilerijski spopadi. Samo v eni bitki vjeli Avstrijci preko 1200 italijanskih vojakov in zaplenili veliko vojuega materijala.
Sovražnik je park rat z vso silo navalil na avstrijske pozielje pri Mrzlem Vrhu. pa se je moral s težkimi izgubami umakniti.
Avstrijci blizu Avlone. London, Anglija. 21. marca, — 1; Daily Mail je dobila sledečo brzojavko od svojega atenskega do-usnika :
"Avstrijske čete z močno artile-•ijo so že kakih deset ali dvanajst uilj v bližini Avlone, ki se nahaja v rokah moene italijanske po-'odke." _
Pozor pošiljatelji denarja'
Tokom vojno amo odposlali hra dlntcam, posojilnicam ter poaa aesnlm osebam na KRANJSKO 1TAJXRSKO, ISTRIJO, KORO IKO, HRVATSKO, in druge kre io ? AV8TRO-OGRSKI blizo 7 m i lijonoT kron. Vso to poillja ve so dospele v roko prejemnikov io tako hitro kakor prej ▼ mirnen Sasn, toda sanesljivo. Od tukaj s* ojakom no moro denarja poillja ti, ker jih vedno prestavljajo, lah co pa se pošlje sorodnikom al mancem, ki ga od tam po&ljeji /ojakn, ako vedo sa njegov naslov Denar nam pošljite po "Dome itic Postal Money Order" tor pri ožite Vaš natanden naslov in na Uov osebo, kateri so ima izplačat) Cene :
K.	S l K.	%
ft--------.85 ! 15»____ lfl.21
tO---- UMI i IH0____ 17.55
IS....	\ 140____ lfi.fX
20--------! 1R0.... 20.2f
25..-. 3.SW j ieo.... 71.61
30 ---- 4.30 | 170.... '22.9f
35---- 4.0O j 180____ 24.3A
40---- 5JS8 } 100.... 25.M
45---- 0 2R j 200.... 27.011
50--------| »SO____ 33.75
65---- T.fiO | 300____ 40.SG
80---- 8.2» I 3JS0____ 47.28
«5---- 8.95 j 400---- 54.00
70 ---- 0.60 t 450.... 00.78
75---- 10.30 j 500____ 97JM
80---- 10.95 j «00___81.06
85---- 11.05 j 700.... 04JH
90.... 12.30 | 800.... 108.0G
100---- 13.50 { 900.,.. 121M
110---- 14.85 | 1000.... 132.00
Ker se sdaj cene denarjn skoraj wak dan menjajo, smo primorani računati po najnorejiih cenah Sn bomo tudi nakasoraU po njih. Včasih se bo sgodilo, da dobi ■lovnik loj toč, včasih pa tudi kaj manj. Ust dospe radi par dni kasneje ta ko dobi naslovnik Hat v roka, ss orinaa
Občevanje je oteškočeno. Pogrešana vojna letalca.
POROČILO GENERALA PERSHINGA. — SODELO VANJE CARRANZOVIH ČET. — POSEBNI JEZDNI ODDELEK AMERIŠKIH ČET PROTI LAS CRUCES.
- PREKINJENA BRZOJAVNA ZVEZA SEVERNO OD CASAS GRANDES. — VILLA IMA SAMO EN IZ HOD. — ŽIVILA IN POTREBŠČINE ZA AMERIŠKE VOJAKE. — DVA AVIJATIKA STA SE IZGUBILA. VROČINA IN MRAZ V MEHIKI.
Washington, D. C.. 21. marca. — General Pershing, ki stoji na čelu ameriških eskpedicijskih čet v Mehiki, je clanes naznanil vojnemu department!!, da je dosegel neko točko v bližini Ville in njegovih pristašev. V poročilu je bilo jasno, da je mnenje generala Pershinga, da sodelujejo čete Carranzove vlade z ameriškimi pri zasledovanju roparja in da je prav zelo mogoče, da ga bodo kmalo zajeli.
El Paso, Texas. 21. marca. — Nekaj ameriških čet je bilo v posebnem jezdnem oddelku poslanih v Las Cmces, da bi pomagali v boji proti Franeiscu Villi, v katerega-so zapletene Carranzove čete. Tako se jo glasila brezžična brzojavka, ki je dosegla danes zjutraj vojaško postajo v Columbus. X. M. Kasneje je bila brezžična zveza prekinjena.
Tudi brzojavna zveza severno od Casas Orandes je bila pretrgana, vsled česar so bili Carranzovi uradniki brez vsake vesti o izidu bitke, v katero je bil zapleten polkovnik G a no pri Namiquipa.
Ker prodirajo Carranzove čete stalno od juga proti severu, ameriške pa od severa, je edini izhod, kamor se more umakniti Villa, proti za padu v gorovje, če bi se hotel izogniti bitke. Ce se bo odločil Villa zbežati v gorovje. potom bo najbrže razdelil svoje čete v manjše oddelke ter jih razkropil po skril ili krajih gorovja Sierra deras. kjer pozna dobro vsako stezo.
V vojaških krogih so danes izjavili, da po štiriindvajsetih urah, ko se bo izvedelo, da so mehiške železni ce na razpolago Amerikancem, bo mogoče poslati velikanske množine živil in potrebščin generalu Persliingu. — Zdaj že pripravljajo vse potrebno, da bodo potrebščine tiiknj naloženo in javilo se je že mnogo strojnikov, ki so svoje dni služili na železnicah, ki vozijo v Mehiko.
E! Paso, Texas, 21. marca. — Kakor pripovedujejo nocojšnja poročila, je dvatisoč mož Caranzove posadke v Chihuahua City pod poveljstvom generala Louis Gutierrez pripravljenih, da se pridruži Villi, ker je ta zatrdil, "da L2 ne bojuje proti Mehikancem, temveč proti A merikancem in njihovi napadalni armadi.
Baje se te čete dveh tisoč mož že pomikajo proti zapadli, da se pridružijo Villi v bližini Matachica. Poleg teh neveselih poročil je prišla še prošnja generala Pershing za nadaljne čete. nakar je dobil peti kavalerijski polk takojšnje povelje, da odide v Mehiko. Tudi štiriindvajseti pešpolk je dobil povelje, naj kolikor hitro mogoče odide na mejo.
štirje kavalerijski oddelki so odšli iz Columbus, N M., da okrope čete pod poveljstvom Pershinga in dnevno prihaja več vojaških avtomobilov, ki odidejo potem s potrebščinami za ameriške čete v Mehiki. Baje imajo čete v Mehiki še za deset dni dovolj živil in nekatere govorice, da žive vojaki ob znižanih porcijah. so neresnične.
Columbus, N. M., 21. marca. — Danes pogrešajo dva od osmih ameriških letalcev, ki so se podali z ameriškimi četami v Mehiko. Izgubila sta se nekje v puščavi v severni Chihuahui ter imata samo za tri dni živil in dve mali posodici vode. Ce se ne bi rešila o pravem času, ju čaka lakota.
Vojaške oblasti ne vrjame jo govoricam, da sta oba poročnika-letalea postala žrtvi mehiških strelcev. Iz Mehike je prišlo od aimadnega poveljstva poročilo, da se je en aeroplan deloma pokvaril, ker je padel petdeset čevljev globoko. Pilot T. S. Bowen si je zlomil nosno kost in dobil nekaj drugih manjških poškodb.
Columbus, N. M.. 21. marca. — Nocoj .je prenehala brzojavna zveza med Združenimi državami in kazensko ekspedieijo generala Pershinga v severni Chihuahui. Vojaška brezžična postaja v Casas Grandes je prenehala delovati malo pred šesto uro nocoj, brzojavna zveza med Columbusom. N. M., in trideset milj južno v Mehiki, pa je tudi brez vsake koristi, ker je žičevje pretrgano na mnogih mestih.
El Paso, Texas, 21. marca. — Po članih kazenske ekspedicije, ki prihajajo nazaj kot kurirji, se je izvedelo razne zanimivosti, kako žive ameriški vojaki v Mehiki. Ti kurirji pripovedujejo, da trpe čete od silne vročine podnevi in od hudega mraza ponoči.
Nekateri častniki so si naročili spalne suknje, podložene z volno. Pešci trpe posebno od peska, ki se jim pri korakanju vsiplje v eevlje ter jim potem žuli noge, ki lotfcejo.
Edini slovenski dnevnik ▼ Zedinjenih državah
Velja za vne leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
"GLAS NARODA"
(Slovenie Daily.)
Owned and Publish«] by the
8LOVENIC PUBLISHING CO.
(a rorporntiim.) FRANK SAKS Kit. PmUMt LOUIS miNEDIK. Treasurer.
Pia«* of I»usine<«s of the corporation
and addreaaes of above officers: K Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y,
Za celo leto velja list za Ameriko in
Cauailo .................... $11.00
a« pol leta........•*.......... 1 -50
„ celo leto za mesto New York.. 4.00 M pol leta za mesto New York.. 2.00 Erropo za vse leto .......... 4.50
m	m m IM>' leta..........
M m m »Vtrt leta........ 1.70
"GLAS NAHODA" izliaja v«ak dan Izvzemiii nedelj in pr«niki»T.
"GU8 NARODA"
("Voice of the People**) Issued every day except Bundayt and EioUdaya.
SabMrrlptlon yearly $3.00.
Advertlnfft — nrwawit.
JUoptHl bre* podntu in ofcbnoctl ae ae
priobC-ujejo. Denar naj se blagovoli po&ljatl po —
Money Order. Pri »premetubi kraja naročnikov prosimo, da He nam tudi prejšnje bi-WvalWe naznani, da hitreje naj-_demo naslovnika.
Dopisom ln pošilja t ram naredite ta
naslov:
"GLAS NARODA"
ft-' Cortlandt St..	New York Ctty.
Telefon 4087 Cortlandt.
in ______ __________u_
tt&isf
Kdo podpira Villo?
Kakor so trdila nekatera poro-' ila iz m ehiške prestoltee Mexico < "itv, je mnenje Carraiizove vlade, ♦la dobiva Villa denarno podporo od gotovih ameriških interesov, ki bi radi dosegli intervencijo Združenih držav v Metliki in da je bila ta nakana preprečena vsled previdnega ravnanja predsednika Wilsoim.
To mnenje, du stojo za Villo ter ga podpirajo drugi zunanji interesi, pa ni omejeno samo na Car-rauzo in njegovo vlado. To tune-nje ravno tako močno tukaj v Združenih državah, kakor je v Mehiki, satno potrebnih dokazov /u tako obdolžite v primanjkuje.* Da je bil napad ua ameriško oboe j ti«i mestece v državi Neti* Mexico le slučajen izbruh Vidove roparske nravi, je več kakor no-gotovo. ni š** preduo bo tela za-deva končana, se bo bržčas že vedelo, kdo je zamislil ta. dogodek, t V so ameriški finančni interesi odgovorni za te razmere. če je pri i oiumbusu prelita kri Aiucnkan-eev delo njihovih rok, potem je to dejstvo zmožno najti dokazov in upati je, da bodo prišli o pravem času na dan.
Na drugi strani pa so nekateri brez vseh ovinkov trdili, da imajo pri celi zadevi Nemci iu njihovi agenti svoje roke vmes, da je nemški upliv pripravil Villo do t|f>ga, da je storil roparski zločin v mestecu Columbus. Tudi za tako trditve ni skoro nikakega dokaza raz ven splošnega zadovoljstva. ki so je pojavilo v nekaterih uplivitih nemških krogih, češ, dn ** * * Združene države s'hIhJ preveč zaposlene 7. mehiškimi homatija-ini, da bi se? re*no mogle opirati1 in nasprotovati Nemčiji z ozirom na delovanje njenih podmorskih čolnov in delovanja nemških tajnih agentov v tej deželi.
V Mohiki so Nemci že mnogo et delali spletke ter kovarili proti svojim trgovskim tokmeeem. Nemški upliv ae je poznal za Hu-♦*rto, ki je tudi na nemškem parit i ku u bežal iz Mehike, ko so mu tam postala tla prevroča. Huerto so Nemci zalagali z orožjem, ko je nasprotoval Združenim državam. Seveda je bilo takrat vse dobro in v nikakem nasprotju z mednarodnim pravom. Zdaj pa, ko Združene države pošiljajo zavetnikom nrnnieijo. je to krčenje nevtralnosti po mnenja Nemčije. Podobno je podpirala nemška vlada tudi svojejra mornariškega atašeja v Združenih državah, ki je v prid svoje vlade in proti Združenim državam deloval naskrivaj ter pomagal Huerti. kjerkoli je mogel. Vse to je bilo že dokazano in stotnik Boy-Ed sam je rekel, da je "Huerta edini močni moi v Mehiki".
Tudi ni nikakega dvoma več, d* j« priM Huerta a pomačjo nemškega denarja iz svojega po-
iit^iiiMi nrwmmnstvA n *t Hn^n* *
I *kein. Semkaj je pa prisil Huerta z namenom, da začne protirevolu-eyo v Mehiki., kar bi se mu bilo brezdvomno posrečilo, če ne bi tako dobro pazili nanj uradniki ameriške tajne službe, ki so ^a aretirali ravna v trenolku, ko se je hotel zmuzniti čez mejo v Me-' hiko, Iluertova zarota je bila po-1 -dediču delovanja nemških agentov v Združenih državah in še predno je izjalovila, so zatrdili zastopniki Carrauzove vlade, da j je bil tudi Carranzi ] ion ude n de-
>	uar od strani Nemcev. Omenjeni t ('arran/ovi zastopniki so tudi tr-1 dili. <ia so dobivali mehiški revo-' lucijouarski glavarji, kakor Zapa-f ta iu Villa, od Nemcev dovolj de-1 • "uarju za svoja pustolovstva.
Nemško nasprotovanje Carranzi , pa ni bilo nič silnej^e. kakor je bilo nasprotovanje nekaterih ti-j naiičnih interesov v Ameriki, ki; so bili v zvezi s Huerto in so z njegovo pomočjo izkoriščali Me-■ hiko. Taki so nasprotni vsaki revoluciji. ki slabi njihovo trgovino. Uoeejo pa nazadujusko in suiuo-silno, kakršna je bila Iluertova. ker pod njo je dobro usjK'Valo industrijski) izkoriščanje. Ker pa je Carranzova vlada precej napredna in stremi za tem, da se povrnejo v Mehiko zopet redne razmere, ima vse polno nasprotnikov in radi bi taki nasprotniki dosegli u meša vanje Združenih dr-
>	žav v Mehiki. Temu je bil predsednik Wilson vedno nasproten, vsled česar si je tudi on nakopal toliko nasprotnikov.
Prav lahko je vrjeti. da so isti uplivi zadaj za Villo. kakor so bili za Huerto. kar s«' bo svoj čas tudi še dokazalo. Predsednik Wilson ji- vsekakor dobro napravi!, da se ni pustil voditi za nos od raznih ljudi, temveč je pra4a.l Car-ranzovo vlado za dovoljenje in sodelovanje pri zasledovanju Tille. Združene države pod Wilsorioon streme za tem, da ujamejo in uničijo Villo. ne marajo pa vojne s eelo Mehiko. k«*r bi prinesla korist samo nekaterim, škodo pa večini prebivalstva.
Cena pšenici je padla,
< Vna jjšeuiei je padla radi nepričakovanega znižanja cene v Liiverpoolu na Angleškem.
V Liverpool so prišle vesti o možnost i odprtja Dardanel, v kater.m slučaju bi zamogla postaviti Rusija svoje velikanske ]>še-nične zaloge na trg- Vendar pa se je kmaln pokazalo, da so vse take govorice ne osnovane.
Se v t rile države Združenih držav naznanjajo, da se je pridelovanje pšenice poslabšati o. V državi Ohio je dala ozimna pšenica 20—;50 odstotkov manj, kakor soj jo pričakovali, in sicer vsled mraza. V državi Kansas pa so kobilice napravile velikansko škodo. V mnogih okrožjih države Missouri se je zmanjšalo število a k rov, ki so posejani s pšenico in letina pa je sploh veliko trpela vsled nenavadnega mraza ter bo vsled tega silno majhna. Tudi na vsem severnem zapadu so bile jesenske pos.-tve precej manjše, kakor dni-, ga leta.
Argentina je izvozila v prete-eenein tednu 2,800.000 bušljev pšenice, v istem tednu preteki«-ga
b-ta pa •"», 127,000 bušljev. ' - mmm '
Pozor rojaki!
-
Zadnji čas dobivamo vsakovrst-! tio okrožnico t>d raznih bankirjev in drugih podjetij, ki jih pošilja-J 1 jo našim rojakom in love naslove na vse mogoče načine. V teh o-krožnieah je videti vse polno samohvale in opaziti je debel tisk: če meni zaupate svoj denar, bo-1 dete lahko mirno in brez skrbi spali, kajti pesluženi bodete NA-| TANČNO,-DOBRO, HITRO TKR GOTOVO in bogve kaj šc vse. V j eni teh okrožnic suio opazili tudi.1 da se pošilja denar v Avstrijo 1 izključno le potom ( ESARSKE IN KRALJEVE POSTNE HRA-I NTLN1CE. To je pa že preveč, ker mogoče je le, da ta izvršuje pla-' čila in potom nje se pa iz Amerike ne more poslati, ker je v Ameriki nimamo. Na okrožnicah tudi vidite, s koliko svoto vam ti gospodje jamčijo; nekateri imajo svoto v kronah in drugi pa celo. v dolarjih, seveda tudi slike so! na oirkularjih. Najlepše je pa še.j ko zahtevajo, da jih priporočite pri svojih prijateljih in znancih.' d oči m jih niti aami ne poznate, j ker jih nikdar niste videli in tudi ne rojaka, ki bi vam jih pripo-
„	I
Mi povemo le to: Ce ne poznate sami teh ljudi in da se niste preje dobro prepričali, kdo za njimi tiči. nikar jim ne sedite na lini. ker take skušnje so grenke. Marsikdo so bo še spominjal, koliko denarja so izgubili Slovenci in Hrvatje pri Frank Zottiju in njemu slič-nim. Takrat ni bilo skoro tedna.; da niste prejeli takih eirkular-j t-v. polnih samohvale in slik od uewyorskih. pittsbuMŠkih in chi-caških his od katerih ni bil niti en sam /ebelj njegova last. Zapomnite >i dobro, da kar je v zvezi s Zottijem. ni priporočljivo. To je veliko ljudi že skušnja naučila.
"t [T *	!
Kurdi: Njihov značaj in navade.
Koucem devetnajstega sti»letja so zbudili Kurdi pozornost civili-j ziraue*ra sveta, ker so napadli Ar-meuet» ter jih začeli v množicah moriti. Poslužujoč se zmešnjav, ki vladajo v zapaduih državah, so Turki in Kurdi očividno odločeni, da iztrebijo Armence in njihovo pleme. Ti velikanski {»okolji armenskega ljudstva po Kurdiii iu Turkih ni pripisati samo verskemu sovraštvu, kakor .>>o sprva splošno domnevali, (ilavni vzrok teh ostudnih ilejaiij leži v gospodarski zavisti. Armenci so varčni, delavni in povečini precej dobro naobraženi. Takorekoč vso industrijo za izdelovanj«- preprog v orijentu vodijo Armenci. Žive ter s»* oblačijo 1 k»1 j še kakor {ni njihovi sosedje. Tak«' stvari {>a so bile vedno trn v očeh ošabnega plemena Kurdov. O najnovejših poko-ljiii in napadih Kurdov na Armence tekom sedanje vojne so pisali časopisi po celem svetu.
Namen tega članka ni še enkrat opisovati te masakre. temveč po najboljših virih opisati deželo Kurdov, njihov značaj in splošne navade.
Za izvor Kuruov so še nc ve natančno. zdi s«- pa, da teče v njihovih žilah kaldejska, babilonska in asirska kri. V prejšnjih časih so Kurdi najraj«* prebivali po gorah ter bili nadvse ponosni, kadar so jih nazivali "Ourdu"', kar pomeni " vojni k". Zdaj pa jih imenujejo Kurde ter štejejo kakih dvaiupol miljoua duš. prebivajo }>a v takozvanem Kurdistanu. Njihova dežela, ki j'* zelo gorata, s«'*;a nrt enem kraju do zgornjega Tigrisa, na drugi pa do Urumiah. Površina tega ozemlja znaša kakih šestdeset tisoč štirjaških milj. V celi deželi ni niti ene železnice in niti ene ceste, po kateri bi bilo mogoče potovati, razven karavanskih prog.
Nobenemu narodu ne zaupa.jo Turki in Pcrzijci manj, kakor Kurdom. Kurdi se ne menijo za vero kakega človeka ali za njegov položaj. ltavuo tako oropajo kakega Turka ali Perzijea, kakor Armenca ali pa Grka..Turški sultan in perzijski šah pa nimata dovolj sile. da bi se umešavala. itadi tega je bila ruska vlada v severni Perziji za tamošuje mirne prebi-j valeč tudi pravi blagoslov, ker edino ruska vlada je zamogla na-, praviti red ter zbuditi strah v Kurdiii. Od vseh dvaiupol miljoua1 Kurdov ga ni med njimi enega, ki bi bil kak vrste vladar ali izvrš«--: valeč zakonov, ker nihčo nima! pravice in si jo ue {»rilastuje. da bi kaznoval svojega rojaka Kur-j da. Vsak Kurd ima svojo lastno! postavo ter je zanj nekaj čisto osebnega. Vsak Kurd se smatra zal svojega lastnega kralja ali prin-i ca. Pri njih je monarhija nekaj nekaj neznanega. Kurdova pamet je njegova ustava, njegova puška in nož sta pa sredstvi, s katerimi podkrepi svojo postavo in pravico. Naravno je, da take razmere niso kaj prida In ugodno za ustanovitev kake stalne vlade ali pa razvitje boljših človeških lastnosti. —
Včasih so se slišale kake čudne zgodbe od potnikov, ki so obiskali Kurdistan. Znana mi je ena. ki kaže način šolanja mladih Kurdov. Jiloj stari oče, ki je bil za misijonarja med Kurdi. je pripovedoval sledeč pogovor z nekim poglavarjem :
"Zdi se mi. da imate več sinov?"
"I)a", je odvrnil glavar.
"Ali so vsi oženjeni??'
"Vsi. razven ubogega Alija. k«^r ga ne mara nobeno dekle, ker! ni uspešen tat in ropar." "No, kig pa- hočete vi storiti
"Svetoval sem mu", je odvrnil glavar, ''naj nosi seboj pužko in' meč ter sem mu zagotovil, da si bo - tembolj pridobil *«po4tovanje
in ugled, čim bolj bo krvavo dejanje, ki ga bi> napravil.''
Tak je nasvet, ki ga da Kuni svojemu sinu. Beseda ubijati j«'
najbolj zn.iiia pri lijili. t e 1»i se pogovarjala »Iva Kurda. ne bi bilo t roba dolgo časa. da bi zapazil tudi tak. ki sploh ue zna njihovega jezika, mnogokrat rabljeno i>ese-do ulderaui " \ kar pomeni kurdskem jeziku: 'ubil «ra bom!' Bilo bi tudi zares nekaj nenavadnega. videti kakega mladega Kurda brez gorjače v rokah, bodala za pasom in puško n;> ramah.
Kaka redna vlada je pri Kurdiii nekaj izključenega. Oni ljubijo os«?bno svobodo in neodvisnost nad vse »Irugo in ne bi se hoteli podvreči kakemu vladarju kakršnekoli vrsle.
Kurdi se čisto nič ne zanimajo za modern" uartdbc ter se ne menijo za civilizacijo. V Ameriki sli-šiitto o \ > -h mogočih narodnostih razven < Kurdih. Civilizacija š" ni pi'xivia v značaj Kurdov. ki dajejo prednost svoji barbarski svobodi bolj. kak;ir pa zakonom in pravici. Nimajo uikakih stalnih domov, poleti žive v šotorih iz ko-^ zlovskih kož. jiozimi pa v iz ilovice sezidauih kočah. Njihova navadna hrana obstaja iz kruha in .mleka ter sira. ki ga dtdajo iz kozjega mleka.
Morda je nekaj najbolj značilnega v značaju Kurdov njihova velika naklonjenost in udanosti med člani družine. Za člana svoje; družin«* bo žrtvoval skoro vsak J Kurd, tudi svoj;.1 življenje in ta le-j pa lastnost, in medsebojna naklonjenost j'- v velikem nasprotju z drugimi slabimi, ki >o značilne za Kurde.
Po Review of Reviews'*, j
D c p i s i.
Forest City, Pa. — Dopis Ignacija Hudcta j«1 vzbudil med člani pevskega društva "Zvon" veliko pozornost in zanimanje za ustanovitev zveze slovenskih pevskih društev. Sicer se strinja ni z «;osp. liartoloai. da je bolje malo pisati in celo idejo najprej uresničiti in potem šele slovenski javnosti naznaniti: to in to smo ukrenili oziroma ustanovili. Treba je pa vendar malo podrezati, da zopet ne zaspi /.<- v {»ovoju. Menda ga ni rodila Slovenka, da no bi imel veselja in navdušenja zu rodno petje. Ni je slavnosti, vesel ice. piknika, ženitovanja in drugih takih pri-reditev brez petja. Pojemo v cerkvi, v šoli in pri delu. Toda če imaš kanarčka v hiši in slišiš vedno enoinisti glas. sc ga tako privadiš. da ga sploh nimaš več za-mar. ne opaziš, kako mali ptiček napenja svoje moči. da bi ti ustregel s svojim petjem. Ravno tako jc s pevskimi društvo: leta in leta vedno isti pevei-in Isti glasovi, občinstvo izgubi zanimanje in marsikdo pravi: "E. saj sem jih že dostikrat slišal!
"Če se pa društva z vežejo med seboj, prirede skupne koncerte kjerkolisibodi, bo zanimanje kar naenkrat naraslo. Kakor se je dogodilo tu v Po- ; rest City, ravno tako bo tudi drugod. Prišlo je namreč slov. pev-
Amcriška bojna, ladij a "Tennesse ". Spodaj Mednarodna komisija pod vodstvom državnega zakladničarja McAddo.
sko društvo "Slavec'" iz New Yorka v poset v naše hribe in priredilo koncert, {tri katerem je tudi "Zvon" pel par točk. Vse je '»slo tia nogah. pevci pridejo iz New Yorka! Malokateri se je spomnil, da. imamo tudi domače društvo. Po koncertu pa si lahko slikal rojake: "TI Nevvvorčani pa znajo! Pa si slišal naše? Nisem vedel. «la znajo tako ''fajn". Kadar bodo imeli še kako veselico, bom pa gotovo šel tudi jaz malo pogledat in poslušat njih petje. Kdo bi si mislil'' Naraslo bo tudi navdušenje za {»»'tj«' med pevci oziroma pevskimi društvi. Vsak poedini se bit potrudil, da ne bo ostajal /.a drugim. Zveza pomore tudi drugemu nedostatku pri pevskih društvih. Vsakemu pevskemu društvu kolikortoliko primaujku* je not oziroma novejših skladb, posebno sedaj, ko jih je skoraj nemogoče dobiti iz stare domovine, p;i drage s«i tudi. Društva v Zvezi hi si jih radovoljno posoilila med s«*bi>j v prejiis. dražje skladbe bi s. pa lahko nabavile skupno oziroma z Zvezinim denarjem. Kar se tiče prirejanja skupnih koncertov. se seveda stvar misli tako. da sodelujejo društva, ki so v bližini, ker vsakdo ve. da društvo iz Colorado težko pride pet na koncert pennsvlvanskih društev. Koncert vseh društev se mora pa par let naprej določiti, da se društva fi-nancijelno pripravijo, ker s tem bi bili zvezani veliki stroški. Za uresničenje Zveze smatram Jiaj-Holj-i'» not to-le; i. Vsa pevska di uštva naj pošljejo svoje naslove oziroma tajnika ali pevovodje g. Hudetu (Ignace nude. 013 Von Lunen Koad. Johnstown, Pa.) 2. I'i '. sko društvo, ka terokolisibodi. stavi predlog za ustanovitev Zveze ter ga pošlje g. IltKletu. iJ. Hude razpošlje predlog društvom na glasovanje; katero društvo jc za predlog, postane obenem t-udi član Zveze. 4. Izid glasovanja se obelodani v slov. listih. Društva se lahko potem pismenim potoni pomenijo o podrobnostih Zveze, ali pa, kar j«- pa zvezano kolikortoliko s stroški, pošljejo po enega pooblaščenca na skupni sestanek ; ideja postane fakt. Seveda se mora pri tem opustiti vsaka politika in osebni nameni. Pevsko društvo "Zvon" je za Zvezo na vsak način in upa, da druga društva ne bodo zaostala. Pridimo vsi, pokažimo tudi drugim narodom, kaj smo in kaj znamo! Opustimo vse predsodke, stopimo vsi v vrsto in zapojmo: V petju oglasimo zdaj se složno mi, glase povzdignimo, da vse zazveni! — Za pevsko društvo 4 * Zvon *: Avgust Gostiša.
Grass Valley, CaL — Natančno popisati kras tega kraja v zlati Californiji moja malenkost ni zmožna, kaj takega bi prepustil samo Terboveevemu Tonetu. Ko bi sedaj prišel v ta kraj, bi gotovo ostrniel, in sicer tako, da ga ue bi drugi "zdramil kot kvečjemu kaka cvetka. Zima je minila. Pravijo, da je bila huda. Bilo je dva čevlja snega, kateri je podrl več poslopij, to pa zato, ker tukajšnji prebivalci niso pripravljeni na zimo, ker ponavadi so zime zelo mile. Sadno drevje je začelo že cvesti; tukaj uspeva najbolj sadjereja, zlasti neke trste hruške *-
Izvrstno obrodijo. Tukajšnja Nevada County je dobila prvo darilo na svetovni razstavi v Fan Francisco za pridelavo omenjenih hrušk. .Med vsemi produkti v tej okolici pa igra glavno ulogo seveda zlato, ki j rekel bi. neizčrp-ljivo. Že nad 60 let obratujejo ne-kate ri tukajšnji rudniki, pa ga imajo še vedno dovolj. Tukajšnji Slovenci se dobro razumemo med seboj. Pevsko društvo ima svoje vaje zelo neredno, pa upam. da se bodemo v tem ožini poboljšali. Tudi bi n«' bilo prav. če ne bi pevsko društvo imelo imena, zatorej smo sklenili. «la ga bomo krstili na ime: pevsko društvo "Petne-zna". Rojak J. D. namerava kandidirati za mavorja (župana-! v I »ostmi Ravine okraju. V svojem programu ima zelo na piki tempe-renčnike in pravi, da bo porabil vso svojo energijo proti omenjenim suhačem ter njihovim suhoparnim idejam. Delavske razmere s«, normalne, brezposelnih pa tudi ne manjka. Pozdrav' — .T Par-i o L
Ruska publicistika.
Piše: Jakob Tarabanin.
■ Nadaljevanje.)
V knjigi znanega modernistov-skega avtorja in kritika (Andrej lljelvj; Zeleni log. V Moskvi, P.ilO se je Merežkovskij. pisec znane zgodovinske trilogije, "vse-del v oblake z daljnogledom"'. So-logub pa "si je oblekel armenski kaftan in sedaj ta Armenčič maha z. dvema steklenicama, dela
razna čarovnije, skuša strašiti itd." Toda celo A. Koltanorskaja, ki verno in razumljivo karakteri-zii-a razpoloženja in pojave novega življenja in ki spretno razlaga bistvo duše posameznih avtorjev, naravnost zanikava, da bi mogla razložiti, kar je opazila. To je ono ! novo. '"kar je prišlo p o sebe od n«--' kod. bogvedi odkod". Tukaj je jjako značilno delovanje člana akademije. Hoborvkina. Prej j« podal zelo verne iu karakteristični' opise življenja v šestdesetih j letih ("Rusija v mrzlici novih finančnih podjetij", romani: "Pit! življenja" in '"Podjetniki") in devetdesetih let ("Nova moskovska buržoazija in inteligenca", romani.' " Kita j-gorod". "Prelom". "Vasilij Tjorkin"). To so resnični zgodovinski dokumenti, dragoceni po svoji karakteristiki dveh dob iu njune psihologije. Mimo njih ne bo mogel iti zgodovinar. Sedaj s ' ta pisatelj omejuje na ojdse novega seklovstva in "bogoiskateljstva". to je na ljudi ozkega kroga, individualistične, skratka ljudi, ki niso iz velikih mas. Navadno so natisnjena ta dela v "Vestniku Evrope", največji med njimi je roman "V večnost", natisnjen leta 1911. Tako širokih tem kakor nekdaj, v katerih se tvori novi faktor družbe, se pisatelj sedaj ne loteva več.
Neglede na vse zunanje izpre-nicmbe. ostaja ruska literatura psihološko " nacijonalna " in splošno hitro odvrača tuja ji razpoloženja. Tako jc hitro izginil kult osebnega egoizma, piinesen iz za-pada in tuj strogi ruski individualnosti (pripovedke Kamenskega. Lazarevskega: '"Ruska dekleta", in nosebno roman A rev baše va : "Sjinin". ki je naredil toliko hrupa in prišel celo na oder). Osam-Ijeni so pisatelji, ki se iz življenja izgube v misticizem in okultizem
(Založništva "Škorpijon" in "Grvf". roman Valerija Brjuso-va iz srednjeveškega življenja "Ognjeni angel", zanimiv po svojem gradivu, ker je osnovan na nenavadno skrbnem, včasih celo znanstveno utrudljivem proučevanju te dobe.), toda ruska literatura še v šestdesetih letih ne vodi i/ življenja, ampak v življenje, ki ga celo vodi. Zato ostaja iskanje simbolistov brez odziva.
Z druge >trani pa sedaj tudi ni m.igoee kako splošno razpoloženj«-. V takem prehodnem času, kakor «ra sedaj živi Rusija, posamezno. da->i dalekovidno oko ne pre-gl« dn kompliciranosti borečili se in š<- ne pojasnjenih pojavov. Rusija h zl med zapadom in vzhodom. Ona je kraj. kjer se zdi marsikaj čudno, kar je že davno znano -tari kulturi vzhoda in eivili-zaeiji za pada. Zaradi tega je v njej posebno težko pojasniti temelje narodnega duha. Kljub temu s«' simbol isti še vedno trudijo, da Iti rešili to nalogo. Govoril sem ž«-: J ► nameravani trilogiji Andreja | P. je lega. v kateri je skušal pojas-initi podlago za zbližanje vzhoda i i i zapada. inteligence in narodnih mas. A* '"Siebrnem golobu" je podan prvi poskus take sinteze. Knjiga se ne odlikuje s posebno bistro analizo in je mestoma malo premozgana. toda že v samem dejstvu, da s«' stavi ta problem, se zopet kažejo stare zahteve ruske literature.
V letu 1910. se pojavi zbornik "VjeehvPod vplivom krvavo forme, v kateri se je nazadnje pojavila agrarna kmet ska revolucija z uboji in požigi, so avtorji zbornika prišli do jako mračnih zaključkov. llekli so. da se morata ruska inteligenca in literatura odreci svojim tradicijam. Do sedaj
je skušala iti med '"temnemase, ker je mislila, da lahko zboljša njih usodo in da* Iščejo njene pomoči. To ni res. Narod je divjačina in ponosen na svoje divjaŠtvo. On bi uničil vso kulturo kot nekaj njemu tujega in nepotrebnega. če bi mu dali moč. Te žalostne misli so ustvarile znano frazo: "Mi ne smemo sovražiti iu izpod-kopa vati vlade, nasprotno, moramo ji biti zvesti ter jo podpirati in ščititi. Samo vlada s svojimi topovi in bajoneti nas varuje te slepe sile, ki bi n«k dala živeti naši skupini, z našimi, samo nam dragimi vedami in umetnostmi." Treba je bilo videti, kako složno so s>- odzvali tem malodušnim izjavam ljudje najrazličnejšega prepričanja. V-«i so se združili v enem splošnem odgovoru: "inteligenca j«- narodu potrebna, neločljivo spojena z njim, s«- rekrutira iz njegovih vrst iu ne bo nikdar živela samo zase." Ta dogodek j«' jasno pokazal, da se celo v tako težkih časih, kakor so baš sedaj, v globini ruske vesti nahajajo vrednosti, pri katerih ni mogoč noben dvom.
(Konec prihodnjič.'
Vzrok.
"Centu sle vi absolutni pristaš sežiganja mrliče v *"'
''Zato, da me moja žena na o-nem svetu spoznati ne bo mogla. '
Želim izvedeti za naslov prijatelja JOHNA DOLENC in AN-, TONA STR A NC AR. Prvi je doma iz Horjula pri Vrhniki, drugi pa iz Planine nad Vipavo. Prosim cenjene rojake, čo kdo ve za nju naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sama oglasita I svojemu prijatelju: Frank No-| vuk. 535 K. Mill St.. Little ^_Falls. N. V._(22-24—3)
IZDELOVALCI ŽENSKIH KLOBUKOV
bodo slavili SVO JO ZMAGO
v soboto, dne 25. marca pri maškaradni veselici in banketu
v Sultzer Harlem Casino na 127. cesti in 2. Ave.
TX^lavei vseh narodnosti se tuxi«> skupaj zt»rali iti praznovali zmagouosno organizacijsko kampanjo, ki jo je uprizorila letos Unija.
Vstopnice lahko dobite v uradu unije, tTJ East 4th St.
^ Pridite vsi na \escIico in pripeljite seboj svoje prijatelje. "S
Unija naznanja vseiu svojim članom, ki so plaeali vso pristopnino. da pri'Jejo po svoje izkaznice In rta vplačajo svojo pri-
»jpevke.
Ouim ki £e nis»« plačali vse pristopnine, tla deset »Ini odloga. da to store, ker p«? preteku tega Časa izgube vse pravice do delnih vplačil.
Uradniki unije bod«» obiskali vsako delavnico, in Člani, ki ue l«odo imeli svojih unijsklh izkaznic ali pa uko dolgujejo več kot 1 tedne v unijo, bodo zagotovo uiorali prenehati z delom. Povejte to tudi svojim prijateljem v «le!avniei.
SKUPNI ODBOR UNIJE IZDELOVALCEV SLAMNIKOV krajevne postaje 24 in 42 U. C. H. & C. M. of N. A. združeni s American Federation of Labor^
GLAS NAHODA. 22. UAECA. 1 916.
iiudp, društvo mvCm svete Berbare
l
ZA.£ED1NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
IckorpanrMo dne 21. juairjk 1902 v držav! P*uiylvum.
GLAVNI URADNIKI:
j«*-tail. JOŽE* PETEItNEL. Boa 1», Wlllock. Pa. tvdpredhedat* KAKOL ZA LA K, Boi 647. Foreat City. Pm
II i »jdptfdsednlk: LOUIS TAUCHAB. Box 830, Bock Springs, Wyo.
I	mjnlk.: J'»UN TELBAN, Box 707. Forest City. Pa
II	tajnik JOHN OSOLIN, Iiox 492, Forest City, Pi
5'a jinik MAILTIN MVHlC. Box G37. Forest City, Ps
■> • q. . JKS1P Z A LAB 1004 Nortb Chicago St. JoUrt. Ill
VKUOVN1 ZDRAVNIK
. MABTTN IVEO. 000 Chicago SU JolleL III
NADZORNI ODBOR:
rrw^iulk IGNAC PODVASNIR, «734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I oaiznruik: JOHN TORXlC, Box	Forest City, Pa.
H n&diornlk FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pall osUornU AN DUE J SLAK. 7713 Issler Ave.. Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
fi	MARTIN OBREŽAN, Box 72. East Mineral, Fans.
I ^irotnlk MARTIN STEFAN'CiC, Box 78, Franklin, Kana. I] LM.rM.jjlk MIHAEL KLOPClC. 628 Davson Ave^ R. F. D. 1, Greet field, Detroit, Mlcli.
UPRAVNI ODBOR:
pTHlsiilEdk: ANTON HOČEVAR, r F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, 0.
I Cj ravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, Broughton, Pa tl . -ravnik PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, I1L
i xipisi oaj se poAllJaJo L tajnika Iran Telban, P. O. Box 707. Foreat
Citi iVnna.
f>-nAtvroo alaiUo: "O L A 8 NARODA."
Anglija na poti v Kanoso.
M , i.i ■■ v»i misleci. tudi ^ . 1 nevtralci, živo spominjajo, i ik« ob izbruhu vojne voditelji '•■<.< r; ljudstva in angleškega t i \ i < * !:■ 'h frazah vedno zno-\ ,iit i vali. da jim v boju proti , , A v stn, < > **rs h i n < • gre »i. i iiorila ogrožali narod-i t m, »vili obstoj teh držav. r\	\ • Ija Imij pruskemu mi-
i mi. ,.i . i j«- v njeni nevar-i /.a kulturo sploh in za vse o-
, i ; i«. t<-mu -trašilu luilita-
. ... I. o ifrido. s katerim so t i t,-i « • u« 'nsk i nasprotniki pod x	mi Anglije pred .»u celega
\i i •>', \ - »j zoper otiKtaiiet cen-
1' 1»	,, > -,' s Tli I>la¥'» lll s.1
i r, ;n vtraliiint narodom sku->aii prikrivati in opravičevati vse -\t.jf mednarodnemu pravu lia-*pr..»■. , grdobij.- in svoje pra-
Tix in tisočkrat smo v prvih •• itiiii ,n mesecih vojne po deželah - t ver* zveze čuli in brali to puhli-. O n m .kem. in -icer prusfcem 'Ih-rizmu. Polagoma pa so zaee-t 11 v si.v: | m »>ta jat i tišji iu tišji, d )i>Laj meseeev že v deželah če-1 \ .-!-• ■/ < /.* m posebno na Angle-; • ■» tem geslu pruskega mili-i / ta n; v< slišati. Vzrok, da tal.■• i pričakovano obmolknili je v tt n da >o se vodilni ino-• ..iiptiške države že dalj easa . / . ]) ... kako bi otitovra-u te-inuiti milttari/em presadili \ vejo lastno «leieIo l»*r z nj'^tjo-vo p »ni.-jo svoje ljudstvo, ki ne I i. t*	nobene vnenie za orož-
.1*-. pr; iTili, dn zauj«' /ajrrabi. K«t pa Anjrle/. po svoji naravi in vsled s'- oje-.ra »di>vinskega razvitka \ >akršijo vojaško silo sovraži in .,, n. .j I; r j«- bil sleherni An--/ doklej vajen, da je na ilov »lanj«' branilce svoje ožje in širše domovino, proti plaei najete vojake, s svojega v i^ i k epa staliiea j;le-d :I /. n-kakim preziranjem in za J n-« vali j« ni. zato sta morala As - uit , m Llovd Ge<irgre anarleško) javtioat le ixx^a-%1 in skrajno pre-j a .dno pripraviti na svojo namero.) ' \ ri -i >* mora. da sta se zuinje i m seee v ]m>tti svojih obrazov tm-• iili. -la. da bi anjrleški narod pri-pravila na nei/i»jribno dejstvo, da se m »ra na Anirb škem uvesti splo-ii' vojaška obveznost, — to pa ne i iio s »vojiini jrovori ter z opozarjanjem na dolžnosti do zaveznikov. ampak tudi s pripravljalnimi odredbami i»ri nabiranju **pro-M• ivoljeev . kar je d«w»eirlo svi>j vrhunee \ uaeiuu naborov, ki mu j- duševni oee lord Derby. Že ta in sii,voljnega novaeenja je za las p..dobila vojaški obveznosti, kajti ljudje so n«' na mno pro vrst ne naeiiie »»ilili. da se **prostovoljno* j javijo za vojaško službo; zlasti »e jim je pretiio z gospodarsko »kt>-j do. grozilo se jnu. da izgube službo ali zaslužek. Ko pa je tudi to prisilno novačenje voditelje naborov razočaralo, morali so. ker druge poti vee ui bilo, krinko popolnoma odložiti tet- stopiti pred svet z zakonom o splošni vojaški dolžnosti. S'a tudi tu so iskali predvsem nc-
kako prehodno stanje in bili so prepričani, da so to vprašanje naj-sreetieje rešili z določbo, da naj splošna vojaška obveznost za sedaj obsega samo iieoienjene ter da naj bodo tudi lr«-i i/ političnih razlogov te dolžnosti oproščeni.
Ti neoženjeni naij bi Angliji o-mogočili, «ln postavi četrti milijon vojakov na bojišče, skrbeli pa bi naj tudi za primerne rezerve, ki jih j skupna angleška vojska potrebuje. I Kako sj angleška vlada misli, da j bo to mogoče, tega nam ne pove, dasi ji mora po podatkih, ki jih i je poslal lord l>erby. biti jasno, da ti s nuri nikakor ne bodo zadosto-jvali. da bi mogli izpopolnjevati j vrzeli v rezervah. Kakor pravi lord il>erby. s,« j,» namreč prostovoljno ! prijavilo v službo 1,150,000 neože-! ujeneev, dočim se en miljoii sam eev ni odzval iu je med njimi z ne-I sposobnimi vred samo Col.lGO ta-, j Kih, ki se morejo v javni službi ali\ j drugod pogrešati. Zaradi tega raz-i on roma majhnega števila neože-' njenih moških, ki bi se ž njimi ar-! mada po uvedbi občne vojaške obveznosti povečala, vlada bržkone ne bo tvegala tega usodnega koraka in s.- bo morala splošno vojaška obveznost raztegniti tudi na . zakonske može.
Pred seboj imamo torej zopet le I prehodno stopnjo, da se vzame o-jgoreenim sovražnikom splošne vo-I jaške dolžnosti ost in moč. Zdi se pa, da so delavci to vladno name-I ro opazili in da se hočejo uvedbi i splošne vojaške obveznosti celo v tej omejeni obliki resno upreti. To se da sklepati že iz vesti, da so delavski ministri Henderson. Brace in Sgerts odstopili. Tem je pač razpoloženje angl. delavstva znano, spoznali so. da je njih obstanek Iv vladi nemogoč ter s« pa«"- iz tega J izvajali posledice. Ali bo pa notra-»je razburjenje angl. ljudstva I proti uvedbi prisilne vojaške služ-I" tako dalekosežuo. da bi moglo povzročiti v debeli resne nemire, »la bi se angleško ljudstvo razee-i>ilo v meščanski vojui v dva sovražna tabora ter vsled tega izgubilo ua svoji aktfijski sili na zunaj. tega nočemo razglabljati, saj kažejo vsa izkustva v tem oziru od izbruha svetovne vojne sem na to, la 1h> tudi ta preizkušnja angleškega ljudstva, tudi to romanje angleške vlade v Kanoeo minilo brez bistvenih pretresljajev. Anglija bo z uvedbo splošne vojaške (obveznosti dobila pač en ali dva milijona več vojakov, a to ne bo vi stanu, da bi bistveno vplivalo na dogodke na evropskih bojiščih in v Aziji, toliko manj pa še. da bij povzročil«* kakšno izpremembo v j korist četverosporazuma.
Iz tega pa tudi sledi, da ta o gronina žrtev, ta hazardna igra angleške vlade svojega namena ne doseže.
Euzi odpravijo vsa toja krajevna imena.
Dziennik Poznanski" posnema po ** Ruskem Slovu", da je ruski notranji minister ustanovil posebno komisijo, ki ma nalogo, zbrati vsa neruska, posebno pa nemška krajevna imena, da se izpremene v raska.	,	\
Nekaj o avstrijski valuti.
"Slov eiiee j>iše :
(iotovo je že marsikdo mislil o vzrokih, ki so povzročili tako pahni je vrednosti denarja v vojskujočih .-e državah. Ce pomislimo, da ni samo nemška precej izgubila ua svoji vrednosti, ampak da je tudi svetovni4 sterling preeej padel. 1<--daj se nam ni treba čuditi, da tuli avstrijska krona nima več one /rednosti, ki jo jc imela pred vojno. -—-
< davni vzi-'«k padanja avstr. v alute leži got*'Vo v tem. da smo obkoljeni od sovražnikov, ki nam ne lopušeajo izvažati svojih produk tov v taki meri. ksmo jili preti vojn... \'si oni doh(»dki. ki so se stekali \ našo državo iz teh izvo-'-iiv. -n sedaj skoro usahnili. I "voz nasprotno s.* j.- primeroma le malo zmanjšal, tako da kaže naša trgovinska« bilanca znaten deficit, i'-radno j.* konstatirauo. da se je izvoz zmanjšal za 70. uvoz pa le za ^-30 odstotkov. Naši trgovci torej morajo veliko več plačevati v inozemstvo.-kot inozemstvo ujiiu.
'.Mirnim srcem lahko trdimo, da se te razmere ne bodo nič zboljša-e, ampak da bodo postajale vedno slabše, če ne peseže vmes močna državna oblast, ki bo z raznimi odredbami skušala to vrzel med izvozom m uvozom tako premostiti la ne bo imeli, to slabih posledic za našo valuto.
Prva odredba vlade je ze izšla Glasi se. da morajo vsi trgovci in ploh v^ imejitelji deviz (inozem klh meni«- iste izročiti Avstro-)grski banki, s tem bo gotovo do sti pomagano. ker bo tako izkljn č« na vsaka naši valuti škodljiva špekulacija. Avstro-Ogr.ska banka bo imela torej predgled čez cel iz voz in tako čez celo vrednost ino zemskih deviz. Knako bo dobila od trgovcev in bank obvestila, kolik«. deviz rabijo oni da poplačajo uvoz iz tujine. Avstro-Ogrska ban ka b«» v prvi vrsti upoštevala take trgovce, ki uvažajo neobhodno potrebno blago t. j. posebno živež Druge uvoze. posebno one luksu ri oz ne ga blaga, bo kolikor mogoči omejila, če že ne popolnoma pre prečila.
Nadalje bo v stanu Avsiro-Ogr ska banka, ki bo imela natančei pregled o zalogi in popraševnnji po devizah, da določi tem primer no stalno ceno. Primanjkljaj, k mora nastati vsled že omenjene«;; znižanega izvza. bo morala kiTt ta centralna banka t. j. Avstr Ogrska banka, potom raznih <iru gih finančnih operacij. Omenil sen prej, da mora določiti Avstro-Ogr ska banka stalne cene. to je. da o stanejo eene vsaj za neko dob« enake in s.. Tie bodo menjale ta ko hitro kot sedaj. To je neobhod no potrebno za vsakega trgovca ker drugače spl«»l. n. more izvr šiti nobene kalkulacije. Za z«_ded kako nevarnost ]>omenja ta ne-stalnost cen deviz za trgovce, naj navedem samo slučaj, ki se je zgo dil v zadnjem četrtletju lanskega leta. Mnogo trgovcev je tedaj, u pajoe da bodo slavne zmage, ki jih izvojevale združene ai-made vplivale ua politieno-gospodarsk' položaj, in da se bode na ta načir zopet dvignila naša valuta, odlo žilo za nekaj časa svoja plačila, češ. devize bodo cenejše in mi bo
Newton D. Baker, nov vojni tajnik, naslednik L. M. Garrisona.
iu«. na boljšem. V resnici pa je naša valuta še bolj padla in devize i sii poskočile, dotični trgovci pa so imeli jako občutno škodo. Po novi odredbi pa bodo trgovci pred takimi izgubami zavarovani.
Kakor sem že omenil je to le*ona : odredba, kateri morajo slediti še ■druge euergičnejše, če hočemo, tla dospemo do zaželjenega uspeha, ki obstoji v tem. da obdržimo našo j valuto kolikor mogoče dolgo časa na eni in isti višini. Ce dosežemo 'to. smo že veliko dosegli, ker do-j vesti našo valuto na ono mesto, na j katerem je stala pred vojno, bo j nalo«ra šele p«, sklepu miru.
\ naslednjem hočem omeniti še | neko drugo idejo, kako bi pomagal j naši valuti. Ta ideja obstoja v tein, •da podkrepimo s kolikor mogoče I visokimi zalogami zlata Avstro-i Odrsko banko. Vsem je gotovo znali'.. kaj so napravili Nemci ob izbruhu svetovne vojne. Milijoni in j milijoni zlata so romali v zaklad-1 j nice Neuišk" banke, hi v resnici.
t *' ni ostalo brez uspeha. Poleg I irugih faktorjev je tudi to pri-; pomoglo, da se nemška valuta še | sedaj tako krepko «1 rži. To lahko | storimo tudi pri nas. M«»d občin-j si vom in v bankah leži še dosti zlata. ki ne prinaša dotičnikom nobenega dobička. A ko bi pa ležalo to dat o v kleteh Avstro-Ogrske banke, bi imelo io precejšen vpliv na veljavo našega papirnatega denar-1 ja. in ta k«.kga zlata je po cenitvi i Ignaca Latusa okoli 400 milijonov kron; svota. ki že nekaj zaleze.
Zdelo se bo marsikateremu posebno poslednje precej Čudno, a landanes. ko živimo v času krušnih. mlečnih in še raznih drugih znamk, taka odredba ni izključena. —
Država ima pravico zahtevati od posameznika vse neobhodno potrebno, če zahtev^ to splošna korist.
Pomisliti moramo, da bode imel nazadnje tn«li vsak posameznik do biček od tega. Ker «"•«■ se posreči.! la obdržimo našo valuto na sedanji višini, preprečimo tako vsako Iraženje živil, ki jih dobivamo iz inozemstva. Zatorej jc vsakega sveta dolžnost, da je pripravljen, la izpolni vestno vsako odredbo vlade, ki je namenjena v podkre->itcv naše valute.
Osebna svoboda.
Louis N. Hammerling.
Kakor kažejo vsa znamenja, je ačelo gibanje za osebno svobodo i e roditi sadove. Logika dejstev je ačela uplivati na vodilne trgovke kroge, kar pomeni, da se v plošnem občuti, da je osebna svo-joda zelo ovirana od zakonov, ki anletajo v svoje mreže vse ljudi adi napak in pre g reško v nekate ih — da. z drugimi besedami, žr-vujejo osebno svobodo v sploš-lem. samo. da bi prikrajšali nepravilno gibanje in delanje neka erih.
Tekom pretečenega meseca sta e v tem oziru izrazila zastopnika Iveh največjih podjetij v deželi, lamreč. E. II. Gary, načelnik Jnited States Steel Corporation, ti je spisal nek članek v 4'The Fo-um'Vv katerem se je pečal z neko razpravo '4Preveč zakonov".
I
ki je izšla ua Angleškem, m pa Frank A. Vanderlip. predsednik, National City Bank v New Yorku, ki j" govoril na banketu trgovske zbornice v Brooklynu. in sicer po telefonu i/. Los Angeles ter razpravljal o "Trgovskih razmerah po vojni".
j Iz Garvjevega članka navajamo sledeče :
"Preveč zakonodaje je izioraba sile. domišljavost t>isana v zakonik in pa despotsko "Tako boš delal zato. ker jaz pravim." ; "Naveden je interesanten slučaj. kako ji- izlorabijana uporaba posiav. Nisem se mogel prepričati o resničnosti in verodostojnosti lega slučaja, vendar ga hočem navesti. ker je zanimiv in značilen: ! " \:'k podjeten Amerikanee je založil nekaj knjig svetega pisma, da bi jih prodajal zamorcem v južnih državah. V teh svetih pismih so bili vsi svetniki in svetnice zamorskega plemena, popolnoma črni. To je tako ugajalo zamorcem, da so jih radi kupovali p<> 75 centov knjigo, ki je bila tako nenavadna ter je kazala zamorske an-geljce.
! 'Nato je prišla postava, ki je prepovedovala v dotični državi prodajati sveto pismo zamorcem. To je bila nepotrebna postava. Bolj enostavno bi bilo. da bi zaprli moža. ki je sleparil svoje skromne odjemalce. Nepotrebno je bilo prepovedovati vsem drugim poštenim tvrdkam prodajati sveto pismo zamorcem.
"In podobno je pri nas v današnjih dneh. Ce zakrivi kak posameznik ali družba kako nepravilno in nepošteno dejanje, ni potrebno kaznovati še vse druge ljudi ter jih ovirati pri njihovem koristnem delu. temveč je dovolj, če se kaznuje one, ki so kaj zakrivili ter jih zapre v ječe.
Poleg takih zunanjih znakov, pa je še veliko bolj nevarno dejstvo, da zasledujeo mnoge današnje postave ta cilj. da so prikrajšane raz-n« zmožnosti duha in slabo upi i vajo na moralni položaj naroda. Dočim so potrebna gotova prikrajšanja ter izvajajo zdrav upliv na po-.-ameznike ter razvijajo'v njih cul altmizma do drugih soljudi in varujejo njihove energije, vendar je nepotrebno omenjati, da upliva slabo na druge, ker postanejo nekam mrtvi in počasi degenerirajo."
I Popolnoma je napačno stališče, ki ga zastopa moderna zakonodaja. ki ji je glavni cilj. da se poteguje in varuje slabe in nezdrave, mesto da bi pomagala, da bi zdravi zdravi ostali in napredovali v blagor človeške družbe. — Kjer so take razmere, je čisto naravno, da manjša čut odgovornosti posameznika, in sicer na škodo celega naroda. Prav kratek je korak od izgube ljubezni do svobode., pa do izgube svobode sploh.
Prerijski požar. Topeka, Kansas, 21. marca. — ' Poročila, ki prihajajo v Ness City, zatrjujejo, da je prerijski požar uničil mesto Utika v zapadnem delu države Kansas. Telefonska zve za je uničena.
V Scot t i it v je dospela vest. da je bilo uničeno od prerijskega o-guja tudi mesto Modoc. ki leži za-paduo oil uničenega mesta Ptica,
Strašna tragedija. | Greensboro, N. </.. 21. marca. -Danes j«1 ustrelil Danici G. Pater son v hipni blaznosti svoje štiri sinove in si slednjič sam pognal kro-glo v glavo.
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so r>obbla5čeni i>obirati naroč-uino za "Glas Narotia" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko •spadajoče posle.
Jenny Lind, Ark. in okoliea: Mihael Cirar.
San Francisco, CaL: Jakob Lovgin.
Denver, Colo.: Frank Skrabee.
Leadville, Colo.: Jerry Jamnik.
Pueblo. Colo.: Peter Cul is, J. M. Rojtz. Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Caste] lo (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Safti«:h.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois Rudmun.
Woodward, la. in okolica: Lukas Podbregar.
Aurora, III.: Jernej B. VerblC.
Chicago, I1L: Frank Jnrjovec.
Depue, I1L: l >an. Badovinac.
La Salle, HL: Mat. Komp.
Joliet, 111.: Frank Laurich. John Zaletel in Frank Bambieh.
Oglesby. I1L: Matt. Hribemik.
Waukcgan, I1L: Frank PetkovSek In Math. Ogrin.
So. Chicago, 111.: Frank Cerne In Rudolf Požek.
Springfield, 111.: Matija Barborlč.
Cherokee, Kans.: Frank Režlsmk.
Columbus, Kans.: Joe Knafelc.
Franklin, Kans.: Frank J>eskovec.
Frontenae, Kans. in okolica: Frank Kerne in Rok Firm.
Kansas City, Kans.: Peter SchneUer.
Mineral, Kans.: John Stale.
Mulberry, Kans. in okolica: Martin Kns.
\
Hinge, Kan«.: Mike Venci 1. Calumet. Mich, in okolica: ravel Shaltz In M. F. Kobe.
MauisUquc, Mich, in okoUea: h mnk Kotzlan
Aurora, Minn.: Jcsip rugina. Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakc.h Petrich.
i Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely. ^linn. in okolica: Ivan »1o;iže, Eveleth. Minn.: J url j Kotze. So. Kange, Mich, in oUolica: M. U.
Llkovieh.
M. L. Kapsh, Jos. J. Peshel ia I.ouis M. Perušek.
Gilbert. Minn, in okolica: L. Vesel. Ilibbing. Minn.: Iran 1'ouše. Kitzville, Minn, in okolica: Joe Ada-1 iiik-h.
[ Nash wank. Minn.: Geo. Mauri n. I New Duluth, Minn.: John Jerinn. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian.
Klein, Mont.: Gregor Zwec. (ireat Falls, Mont.: Math. Urieh. Keil Lodffe, Mont.: Joseph Jeraj.
Kouiidup, Motit.: Tomaž Paulin. Gowanda. N. 1'.: Karl Sternisa. Little Falls, N. Y.: Frank Grcgorka. Cleveland. Ohio: Frank Sakser. .7. M ari uči C% Clias. Karlinger, Jakob Res-iiik hi John Prostor.
ISarberton, O. in okolica: Math Kra mar.
Bridgeport, 0.: Frank Hočevar. Colin wood, <L: Math. Slapnik. Lorain, O. in okolica: J. Kinase in Louis Balant. Youngstown, 0.: Ant. Kikelj. Oregon City, Orcg.: M. .Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank Jakše. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: liuilolf PleterSek. Burdine, Pa, in okolica: John Ker-žišnik.
Canonsburg. Pa.: John Koklieh.
Conemaugb, l*a.: Iran Pajk In John Zupančič.
Claridge, Pa.: Anton Jcrina Houghton, Pa. in okolica: A. Im-u\-šar.
l>arni?b, Pa.: Dragtitin J>Iavit\ Onnlu, Pa. in okolica: Frank Tiu-t»ee.
Forest City, Pa.: K. Zalar in Frank I.eben.
Fareli. Pa.: Anton ValcntinčiC. Fitz llenry. Pa.: F. GotUelier. Greensburg, Pa. in okolica: .losei u
Novak.
lrvin. Pa. in okolica? l'r. Demšar. | Johnstown, l'a.: Franu Gabrcnja lti
■	John Polanc.
Luzerne, l'a. in okolica: .\nrou fy-solnik.
Meadow Lands, Pa.: ilrer^ Schulti. Monessen. I'a.: Math. Kikelj. Moon Kun, Pa.: Frank Maček.
! Pittsburgh. Pa. in okolica: /. -Jakslte, I I. Podvasnik, 1. Magister in L'. 11. Ja-Kobicli.
| South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-prlvSek.
Steelton, Pa.: Anton llren. ' Unity Sta.. Pa.: Joseph Skerlj.
West Newton, Pa.: Josip Jovan. | WiUocli, Pa,: l'r. Seme in J. I'eter-nel.
Tooele, Utah: Anton Palčič. Winterqnarters, lTtah: L. Blažieb. Black Oiamond, Wash.: .1. l'o-
■	renta.
Davis, W. Va. in okolica: J. Itrosieh. Thomas. W. Va. in okoliea: Frank Kocijan in A. K«>rencban.
Grafton, Wis.: John StampfeL Kenosha, Wis.: Aleksander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Josi[» Tratnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok. Kock Springs, Wyo.: A. Justiu, Val. Stallch in Valentin Mareino. Kemmerer. Wyo.: Jt»s. Motek.
jCENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SL0VENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST NEW YORK N. Y
MOLIT VENIKI:
Skrbi za dušo, v platno vez. —,50 Marija Varhinja, v platno
vezano	—.50 , Marija Varhinja. v usnje vez. $1.20
t Sveta Ura, v usnje vezano	$1.20 Rajski Glasovi, v platno vez. —.45
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški	—.25 Ahnov neinsko-angleški tolmač, vezan	—.50 Berilo prvo, vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	—.40 Cerkvena zgodovina	—.70
Domači zdravnik	—.50 1 . .
t Hitri računar	—.40 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelar-' stvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Schimpffov nemško-slovenski slovar	$1.20 Slovensko-angleški in angl.-
slov. slovar	$1.50 | Slov.-angl in angl.-slov.
slovar	—.50
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20
Trtna uš in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	—.50
Umni kmetovalec	—.50 Veliki slovensko angleški
tolmač	$2.00
Voščilni listi	—.25
Veliki vsevedež	—.40
Zgodba sv. pisma	—,G0 Žirovnik, narodne pesmi,
a i 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Božični darovi	—.15
Ciganova osveta	—.25
Don Kižot	—.20
Erazem Predjamski	—.20
Fabiola	—.35
Gočevski katekizem	—.25
Hedvika	—.25
Hildegarda	—.25
Hirlanda	—.25 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Izanami, mala Japonka	■—.201 Izdajalec domovine	—.20 j Jaromil -	—.20' Jeruzalemski romar	—.45 Knez črni Jurij	—.25 Krvna osveta	—.20 Leban, 100 beril	—.20 Malomestne tradicije	—.25 Mesija, 1. in 2. zvezek	—.80 Mlinarjev Janez	—.45 Mrtvi gostač	—.25 Xa jutrovem	—.30 Na različnih potih	—.20 Nedolžnost preganjana in
poveličana	—.20
O jetiki	—.15'
Odvetniška tarifa	—.30 i
Pavliha	—.25'
; Pod Turškim Jarmom	_.25
Pregovori, prilike, reki	—.20 Revolucija na Portugalskem —.20
Roparsko življenje	_.20
j Srečolovec	_
j Strelec	__oq
j Sv. Genovefa	_.25
1 Sv. Notburga	_.20
j Titanik	__.3o
Trojak, povest	—.50
j Tnrki pred Dunajem	—.35 ' Vojna ua Balkanu, 13. zvez. $1,85 Zgodovina c. in k. pešpolka
št. 17 s slikami	—.50
I Zgodba o povišanju	—.30 , Zgodovina slov. naroda 5.
j zvezek	—.40
Zlate jagode, vez.	—.30
Življenja trnjeva pot	—.50 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviea Rudolfa
(Tragedija v Meyerlingu)	—.75
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	zv. Maron, krščanski
deček	—.25 4. zv. Praški judek	.—.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.25 I zv. Kraljičin nečak	—.30
11.	z v. Rdeča in bela vrtnica	—.30
12.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
15. z v. An gel j sužnjev	—.30
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger:
j Pri puščavniku	—.20
j Idealna tašča	—.20
RAZGLEDNICE:
NewyorSke s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	—.03
ducat po	—.25 Z slikami mesta New York a •
po	—.25 Album mesta New Yorka
s krasnimi slikami, mali	—.35
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali	—.10
i veliki	—.25
Balkanskih držav	—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojn astenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih
držav po	—.25
Avstro-Ogrske mali	—.10
veliki vezan	—.50
Celi svet	—.25 Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi
svet	$1.50
OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali postnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah že vračunana.
Jugasloianska ^f^ Katel. jadneta
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. G KRM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALAXT, liox. 10ti, Pearl Ave., Lorain Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICII. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN' GOITŽE. Box 105, Klv, Minn. Zaupnik: L'OUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN IVEC, D00 X. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE Zl'XICH. 421--7th St.. .Toliet, 111. PETER ŠPKIIAR. 42*2 X. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN AUSEC. 5427 Homer Ave., X. E. Cleveland, O. JOHN KIIŽLSNLK, Box Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAX JUSTIN*, 170S E. 28tb St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, Cth St.. Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA. Bos 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely. Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošilja t ve, naj se pošiljajo na glavnega tajuika Jednotc, vse pritožb«? pa Tia predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Smrt kontrolorja Stepnika,
Spisal Ivan Cankar.
-
(Nadaljevanje.)
— Ah si ž.* str. jrla kdaj jetič-nemu bolniku.' Jaz sem danes lep! človek; toda človek, ki umira, j strasnejši o«l mrtveca. In j« tieui ljudje umirajo neprestano. Ti bos prekrižala moje č.*lo in moje ustni«.*". loda o« i pri bom oči iu zasmejal ti s« bom v liee. Takrat ne b«. od mene več drugega nego dolge ostre kosti, K««/a bo J<*žaia na njih kakor umazana rjuha, I>ahko bi mi jo si« kla. toda kosii bi /iveli naprej. Dolg«-, sive kosti z udrti-mi jamami namesto oči jn / reže čim i UM mi brez tistnie. ... hi to bo trajalo. . . . Sam okitsiuik I»<• le žal pod odejo. ali ti koš vtahi po leg postelje, da li bo«lo iiea obla pela. Ti boš stala |>oh*g postelje iu čas bo tekel dalje; soba bo — teinnela, in strop iu stene. \se bt pokrito s pajči-viuami. V«-.« b« zaduhlo in bo di»uiu po mrtve-eili — 11 h j a okostuik bo b .:,d tu postelji in ti bo san jal \ obraz. .. .
Dtlšila m«- je iasttia zloba. Ko likor dalje sem govoril, toliko ni že sem se naslanjal na mizo in pr ste nem držal raz p« te ravuo pre« njo.... Ona je bila kakor oka meuela ; gledala in»* je pazno. ; velikim pogledom, a njena roki se ui več tresla.
Med tem je prišla temna noč, h videl sem samo še njene bele pr ste. njena Iiea in motne obris«- njenega života. Veranda in vrt. vs« se je potopilo v črno senco; listje ležeče na tleh, je šumelo v vetru in v daljavi je stokal gozd.
Ko tui je prinesla ieua drugr jutro kavo v sobo. j«- bil ujm ob raz ves p repa del kakor po noči prečuti v trpljenju.
V.
m Ležal sem že dolgo, morda ve< nego štirinajst dni. V tej tihi so bi, v dolgih. samotnih urah so s< polagoma umirile moje misli. — Možgani »o postali leni it! neo kretni; slika, ki mi je šinila pre kakor blisk mimo duševnih oč* »m- j«» gradila zdaj počasi. kos ze kosom, ( asih nisem mislil niče sar: gledal sem mirno iu kakoi brez zavesti v kako točko m stro pil. Sanje, ki so mi prihajale, st bile jako neumne, toda vznemirja le me niše. Videl sem različne, po polnoma neznane ljudi s čudnim obrazi in v smešnih oblekah: ho dil Hem po tujih kra ji^: veliko ekaotično drevje je raslo ob pre padih.... Ali te sanje niso ostavile nikakega sledu: prišle so po lagoiua in kakor trudoma. a komaj so stopile jasneje izza icfle. so »e zopet izgubile.
Tuko je bilo v začetku; pozne je me je pričalo boleti telo ob des ni strani, na kateri sem navadne leial. Srbelo me je zelo neprijetno, in to Ščegetanje je prehaja
_____.... . f kit...... a.	...	•
!o sčasoma v tisto srbečo bolečino. ki ubija možgane in naprav Ija človeka neznosnega. Ob le-«ljih in pod desno ramo so prikazovale rane; nekoč sem je dvi-irnil v postelji, vzel v roko sveči ter >«• ogledal, ali od studa mi j-prišlo slabo: s trudom sem postavil svečo na njeno mesto nuzaj in nato sem padel na vzglavje.
Na žalost se v teh iliieh nisem mogel izogibati različnih zoper-nili pos« tov. Tako so se sklanjali nadme d«'bele glave ter me izpra-ševale p<» zdravju. Vsak obraz je grd in odttivn. ee ga pogleda človek od blizu: ali ti sladkosočutni obrazi so bili še posebno odurni.
Nekatere ustnice so hib- razpo kan«* in polne, druge tenk<\ brez barve, z ohlapno kožico. Tudi čeljusti iiis«'iu mogel gleilati. ki si, se nekaterim kazale ob govorjenju: na tem svetlem, mokrem mesu je bilo nekaj živalskega. Kdor j«* imel slabe živee. se je hitro dvignil ter obrnil v stran; časih pa se je znal kdo zatajevati in hli-nil j«» po eelili deset minut svetniško skrbljivost in sočutje. Najzo-peruejše ua svetu .}*■ ta svetniški izraz — gnusnosladek kakor pokvarjen med.
Izmed vseh najdal je vztrajal dacar; pol ur«' sem moral gledat nad sabo njegovo r»*dko brado njegove rdeče, zaspane oči in žr-iie zobe pod razgrizenimi ustnicami. Obšlo me je veselje, da bi mu zasadil nohte v liea; toda kakor da jc slutil mojo razjarjenost, jp ostal na svojem mestu t»ir se — smehljal.
Večjidel s«mu pošilja! posetni-ke k svoji ženi v sosednjo sobo. in ona jih je gostila s čajem.
Tam so se godile v tem času zanimive reči. Slišal sem komaj posamezne glasove, zakaj govorili so tiho ter stopali po prstih. — Časih je zažvenketala časa, postavljena na krožnik, ali se je premaknil stol. Besede nisem razumel nobene, toda vedel sem vkljub temu. kaj se je godilo.
Kdor me je pogledal zadnjikrat ter prestopil potem prag mojih vrat. je prešteval po tihem •noje dneve ter se poklonil spošt-'jivo moji ženi. Ona je bila blage na prodaj — okostuik jo je tiš \al nase samo še z zadnjim napo rom svojih suhih rok. Stopali so okrog nje s sključenim hrbtom in smehljajočimi ustnicami, cenili njeno lepoto ter ugibali o njenem premoženju.
Stari kavi elegantni komisar Grivar je bil nekoliko naiven in neprostovoljno odkrit: oziral se je s skrbnim pogledom po pohištvu. stopil časih k oknu ter gledal z namršenimi obrvmi na vrt iu na polje. Očividno je bil zado-voljeu s posestvom, kanalja.
To so bili nesrečni ljudje. Pazili so drug na drugega, zavidni in ljubosumni. Kolikor več jim jc treba hinavstva, umazanosti in zlobe, toliko bolj so bili njih obrazi sočutja ifl obzirnosti polni. Kar je bila <4^^4oovatejse: na
T. E. Burton, bivši senator države Ohio, znan republikanski politik.
COPYRIGHT HARRIS * EWING, WASH.
v s« * j n tem niso videli ničesar gnUK-liega ; kvečjemu «"«.- jih je pr«*tv:ir jauje utrudilo. <la so imeli ponoči težke sanje.
Kolikor bolj j«- šlo z mano navzdol. tem pogosteje -o prihajali k meni in toliko bolj >u se mi zdeli smrdljivi. Notar, daear. ko misar. učitelj Breskva iu adjunkt so bili pri meni skoro vsak večer. Drug drugemu so bili na pori. kakor da bi vsak zase zavzemat vse sobo. . . . Pozno je že bilo. a v ^o sedujl sobi sem slišal še /mirom njih glasove. To je šepetalo. kaš j ljalo in drsalo neprestano, v me* i je zazvenel kak kozarce ali se jc : začula glasnejša beseda.
Kavno tisti večer mi je l»-lo po i sebno slabo. Da bi bili moji prst' i dovolj močni ni da bi stal kdo po j leg postelje, storil »»i mu kaj zle i ga. Zakopal sem nohte v srajci j na prsih in dihal sem zelo težko j v velikih presledkih in z napo ! rom .*••■ je izvijala sapa iz pljuč.
Iu poleg tega in je obšla misel da bi tudi jaz lahko svobodno hodil po sobi. <la 3 * i lahko odprl vrata ter se šel izprehajat na vrt. Izprehajal bi S" po vrtu ob jas nem večuru, drevje bi priklanjalo na«! menoj in jaz bi sanjal o čisto ilrugem življenju. «» tistem ki je polno same radosti in ljubezni. Nič Več bi si ne ukb-pal rok. šel 5-i tja. kjer j«* ona. in s.--del bi k njenim nogam, položil glavo v njeno naročje ter poljubljal njene bele prste. .. .
Kri me je zapekla v licih, a ko sem s«* nekoliko dvignil, me ji zabolelo vse telo.... Potipal sem se oil prsi do kolen ter zatisni! oči. .. .O Bog. zdaj j«> to vs-* končano. minilo je za /mirom.. Niti toliko ni več krvi v tem tele su. da bi jo izpil na en sam dušek ....
In v sosednji sobi je šepetale dalje. Sredi mojih misli me pričelo srditi in vznemirjati to šepetanje. Bilo mi je. kakor bi mi brenčali* ose okoli obraza; zamahujem z obema rokama, a že so spet pred mojimi očmi. za vratom in v laseh.....Xaposled so zaropotali stoli iti slišali so se odhajajoči koraki. Vrata so se zaprla.
Nato je hodil nekdo nekaj časa po sobi in žvenketale so žličiee in čaše: to so bili koraki moje žene. A nenadoma so se vrata zopet o«l-prla. nekdo je vstopil iu potem je bilo vse tiho. Ta tišina se mi je zdela jako čudna; trajala je nekaj minut, ki so se vleklo neizmerno dolgo. Dvignil sem nekoliko glavo ter poslušal naporno, toda šele po dolgem času sem pričel razločevati šum šepetajočega govorjenja. Premaknil se je stol in nekdo je stopal 310 prstih in jako oprezno proti mojim d trim: del je roko na kljuko, da je 11a-iahko zaškripala, a nato so se vrata odprla in moja žena j«- po-gledala v sobo. V tistem hipu sem zatisnil oči. a izza trepalnic sem jo videl, kako je stala nekaj časa z ostrim pogledom in pripog-njeno glavo poleg postelje iri kako je odšla tiho in plašno, glavo okrenjeno proti meni.
Govorila sta potem nekoliko glasneje, ona iu adjuukt; nalivala mu je tudi čaja, iu slišal sem celo njegovo srebanje.
Takrat pa me je obšel zli duh kakor oni večer na verandi. Bilo
mi ji- neznosno: vse v meni je za-"elo trepetati od žalosti. sovraštva in zlobe....
Sedela sta poleg mene. poleg moje postelje stči se poljubljala t« r gledala. k«laj se zatisne.jo moje oči. Tipala ^ta me po telesu ter ugibala, koliko časa še se bo pr« -takida ta kaplja krvi po izsušenih žilah; z ušesi na mojih prsih sta poslušala, kdaj bodo izgrgrala moja pluča.... Toda moja pluča niso hotela izgrgrati. Tedaj sta Se naslonila name s komolci — dvoje zveri j«* gledalo name z tv-žečimi listini : tiščala sta lite na prsi z a so silo. da bi mi iztisnila zadnji izdih; toda jaz sein živel, ne da bi dihal in n«- da bi si- mogel geni; i....
Sapa. ki mi je prihajala iz grla, mi je pa lihi ustnice; vrgel sem odejo raz sebe, iu prikazale so s«1 kostr. odete s sivo kožo. Srajca je bila na prsih odprta in videlo sv je vsako posamezno rebro ka-kor pri sestradanem konju. Uprl sem se z dlanmi ua blazino ter se pomikal počasi navzgor, tako da sem naposled sedel ua postelji.
To m<- je utrudilo iu začutil sem na čelu potu«- kaplje. Po kratkem počitku sem s«- pričel o-bračali na desno; noge so zdrznile /. rjuh«* ter se doteknib* mrzlih ta L Nato sem s,- uprl z eno roko 0!» nočno mizo. a z drugo ob p«»-steljnjak. ali noge so se mi tresle tako močno, da nisem mogel storiti uiti koraka. Spustil sem se poeasih ua kolena ter drsal z veliko muko proti durim. Trepetal sem od mraza po vsem telesu, ali ta mraz mi je dal obenem toliko moči. da s«*m se izkušal zopet dvigniti.
Dvakrat se je zavrtelo vse okoli mene iti plaftien sveče je rastel — tisoč plamenov se je zasvetilo po sobi. Iskal sem opore in že sem se nagibal z vsem telesom, da bi padel ua obraz, toda hipoma je ugasnila ta čudovita svet-' loba. sveča je gorela zaspano in mirno na nočni mizici in slabost me j«' minila. Oddahnil sem se globoko, ves polit s potnimi kapljami: tudi mraz me je obšel znova, in po hrbtu me je spreletavalo. kakor da bi me kdo škropil z mrzlo vodo. Ves ta čas sem bil v velikem strahu, da bi v sosednji sobi ne slišali kakega šuma. Vse je zastalo v meni. ko sem se bil prijel za stol in se je nekoliko premaknil.
Stal sem poleg vrat. naslonjen ua steno. Dva koraka od mene je visela ob zidu nočna suknja. Pla zil sem se oprezno do nje, snel jo s -kljuke, ter si jo ogrnil. Izkušal sem, da bi se pre vezal trakove. I toda prsti so bili tako neokretni i in tresli so se tako, da se mi ni posrečilo. Suknja mi je segala ' skoro do tal, a spredaj so se videle suhe noge do nad kolen, in tudi srajce si nisem mogel zapeti na l prsih.
Sklonil sem se <io ključavnice j ter pogledal v sobo.... Gol>bček iti golobica'..... bedela sta pre-1 cej »laleč drug od drugega, a na ! mizi je stala svetilka: pri vila sta I jo menda sauia navzdol, kajti go-I rela je slabo. Desnici, iztegnjeni j Čez mizo. sta se držali za roko, a ! govorila v tem trenotku nista, j On je gledal temno, ustnice * stisnjene, obrvi narnršeue ; obra-
SL0VENSK0-AMERIKANSK1
KOLEDAR
za leto 1916.
Velja 8 poštnino vred 35 centov.
Obseg beril*:
Domovini in narodu. (Pesem.1)! ~ Običajni Koledar. —■ B trains Revilll.
—	Krogla. — Maska.«—< Bazkritelj petroleja. ■— Red Marije Terezije. • Fran-eija t vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. Svetovna vojna in katoliška Cerkev. < Duševni blisk. Pri sanitetnih kolonah, na bojišču, Ekspl*» ■ivne snovi. V lekarni "Avstrija". Iznajditelj podmorskega Solna. Galipolis in Dardanele. —• Julija Romain. —- Rmena pošast. Doživljaji f ■raku. — Podzemljsko mesto v ]Wieliczki. <— Čustvena udova. « Kovač. Kolonijalna posestva Nemčije.Bodočnost Evrope. Urednik. • Pohab* Ijenee. * Le BetaiL O vzrokih svetovne vojne. Petindvajset franke?. ~ Kako nastane strelni jarek, — Kdo je bili — Klasični topovi. «Pes v; y«'J* nL > Belgijska armada. ' Pri generalnem štabu.«— O podobnosti dvojfiko* —i Ljubi denar. — Srečanje. —• Mobilizacija v Venezueli. —• fcpecialiteti, — Prvi polet ii Evrope v Ameriko. Čudne zgodbe. Rdeči trak, Pssglfli 4ogodkex ■Vfttvni — EitaJ ski tipi ^ SmelsiciL « OgluL
■like:
Italijanski vodljlrl zrakoplov nad Benetkami, — Sestanek n«ml£r^« H avstrijskega eesarja. « Prevažanje avstrijskih čet preko reke San.«— Turška artilerija na Galipolisu. Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpal$> ne avstrijske granate. « Potop angleške ladije "Majestic" ▼ Dardanelah, — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega ipijona. • Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. —^ Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu.Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. «Ranjeni Rusi, zapuščeni ol svojih ob priliki bega iz Varšave^-* Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane ei avstrijskih topov. Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški freS« ti. Učinek avstrijskih granat v Žagradu* « Ameriški podmorski čoln, — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali —• Fort Itv, 11 pred Przemjelom, katerega bo Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. •-< Km strijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. —• Bolgarski čete na gorskem prelazu ob srbski meji. • Avstrijske prednje straie v R#» sijL — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. • Prizor iz Lveva,
—	Učinek avstrij^e granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem.
—	Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoploX « Bcvee ■ PrestrglJ. nikem, —• [Triglavski pi^erjfc
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
ps so^^smdx vswi	nx Tom, Si m
jza svoje zenc nisem videl; uasla-• njala jc glavo ob levico.... Se-'dela sta dolgo časa molče in mir-j no. toda hipoma sta se dvignila oba h krati, tiho in počasi, nagibala sta s«1 vedno nižje čez mizo. j dokler se niso ustnic doteknile ■ ustnice....
Takrat sem odprl vrata.
Oba sta strmela vame stoji-. — prebledela in okaiuenela. Jaz sem ju gledal mirno,- iu ustnice so mi | zategavale v zlobnem nasmehu. 'A razprtimi rokami sem napravil i troje korakov do mize: tla so se mi zibala pod nogami, in miza iu stoli, vse se je čudovito majalo pred menoj. Padel sem na stol z rokami in vsem gornjim životom ; miza se je stresla, in svetilka j zažvenketala. Sedel sem s težavo, a nato sem položil komolca ual mizo.
— Naiij mi čaja I
Moja žena je trepetala in £le dala me je kakor blazna, s čisto upadlim obrazom, odprtimi ustnicami in velikimi, topimi očmi. Ko sem izpregovoril. je segla p«» kozarcu z vodo. toda kozarec je padel na mizo in voda se j-i raz lila____
Ozrl sem se za adjunkt oni. ali jra ni bilo nikjer in vrata so bila na steza j odprta. Zavrtelo se mi je pred očmi in videl sem samo še svojo ženo. ležečo na stolu s po-vešenimi rokami, glavo nagnjeno globoko na prsi....
Pozno ponoči me je prenesla v naročju na mojo posteljo.
VI.
Potem nisem več vstal. Tudi moje telo jc postalo bolj neobčutljivo in leno; vznemirjal se nisem več zaradi vsake neznatno-sti. In tudi dolgčas mi ni bilo.
Dm-vi so biti to;>1 i kakor malokdaj v poznem oktobru : moja postelj.i je stala blizu okna; žena mi je nekoliko vzvišala vz glav je in gledal sem ua vrt in proti gozdu. Sjiiiio se prav malo listov jc bilo na vejah: časih se je kateri odtrgal, zazibal se nekoliko po zraku ter padel na zemljo. Pla-l.uie na vrtu so bile že skoro čisto prazni-, gozdno bukovje pa ji bilo se precej košato, kolikor si* je videlo od okna. V daljavi sem opazil celo drevje, ki niti Še oru menelo ni. a bilo je tako daleč da ga nisem mogel natanko raz
|
ločiti. Ob obzorju, skoraj v megli' se je raztegala dolga proga tem-; nih jelk.... Vse to sem videl ne- j kako motno in zamazano kakor j skozi mokro steklo.
Zelia je bila neprestano poleg mene. Očital ji nisem ničesar, toda v tem času je oniršav- la nd j trpljenja. Pričarana je bila na ; | moje oči; koder je hodila, je ču-Itila moj pogled na svojem obrazu, j Xi se mogla oddaljiti od postelje j za sto korakov, kajti moje roke I so jo vlekle nazaj....
je bilo zvečer precej hlad-i no. nisem hotel, da bi bilo okno 1 zaprto. Skozi okno je padalo ne-: koliko svetlobe na vrt. na peščeno pot. ki je vodila mimo lope. In toil Ntsi sv izprehajalu roko v i roki. in njena gtava j«* bila obr-lnjena proti oknu. (Jledala j^' celo nazaj, kadar sta se okrenila in stopala proti lopi. Časih sta izginila za trcnotek — vedel sem dobro, tla samo za trcnotek; prišla sta takoj spet na stezo, kjer je trepetala luč od okna. in ona se je ozirali! navzgor.... | Vrnila se je v sobo, sključena, i roke na prsih, in sedla je k po-jstelji. Svetloba je padala na njen obraz, prepad en iu spačen inl bolesti.
—	Kod si hodila
—	Izprehajala sva >«• p<ul tvojim oknom !
Jaz je nisem pogledal, toda videl sem natanko vsako njeno kretnjo in vsako senco, ki j * liuš-knila čez njene oči. Govorila je tiho in uilano: ni ji prišlo na misel niti za hip, da bi zinila kako neresnico. Trepetajoč od strahu, oil srama in od trpljenja mi je ponavljala od besede do besede, vse po vrsti, kakor se je zgodilo; zakrivala mi ni niti svojih lieiz-govorjenih misli. X teiu zamolklem. monotonem glasu ni bilo ničesar razen otročje, polblazne bojazni. Tudi na njenih ustnicah .j--ležalo nekaj otroško plašnega.
—	Izprehajala sem se z njim pod tvojim oknom, -laz sem bila zelo žalostna zaradi tebe.
Nagnila je glavo nižje in njen -obrvi so se skrčile.
—	Zaradi tebe sem bila žalostna in obljubila sem mu. da ti na-j tresem v vodo strupa, če hi živel | lo tretje nedelje.
—	In kaj je rekel on .'
t
—	On je molčal.... Tožila sem mu. da me je strah tebe, ker nisi več podoben človeku.... Da me režejo tvoji prsti tako globoko v meso.... tako globoko.... l)a mi sesajo tvoje ustnice kri \/. •»}•-ca in da so popile tvoje oči \ >.> mojo dušo. . . .
—	In kaj je rekel on ?
—	On je molčal.... Tožila sem mu. da se te bojim., ker si stra-šnejši od smrti same. Ti si pri meni. koder hodim; zvezal si mi roke in misli, da sem samo š.» sužnja tvoje postelje. Trikrat že mi je prišla zla misel, ko si spal 111 sem stala pri tebi. Povedala sem mu. da so se mi takrat skrčili prsti v klešče.... eno samo kratko minuto, in li l>i ne dihal več. Toda moja roka je bila kakor odre-veiiela: nekaj nevidnega jo je objelo tesno /. vso močjo. Tvoje oči so bile zaprte, toda jaz sem vedela, da si me gledal, da si videl natanko moj obraz in moje skrčene prste....
—	Jaz sem te videl, ljubica... In kaj je rekel on?
—	On je molčal hi nato me je poljubil. Obadva sva čutila takrat vso tisto neizmerno radost, ki nam pride roko v roki s tvojo smrtjo. Sedela sva že za svatov-sko mizo v sladkem objemu in pričakovala sva najlepše noči....
Sklonila se je še nižje k meni in spoznal sem vso njeno veliko bolest. Sredi življenja ni bila druga nego ud mojega umirajočega telesa.
Prihodnji večer sta bila oba v moji sobi. Hotela sta se skriti mojim očem. ali njune noge so ju vodile v mojo bližino, njuna obraza sta se obračala k meni, iu kadar sta se poljubila, stopila sta v najsvetlejšo luč. Z blazno strastjo sta pila svoje grenke ljubezni: ustna so srebala dalje, četudi so bila skrčena in ožgana od boleči ne. Ozirala sta se name z velikimi pogledi, ali jaz sem se smeli Ijal. L'utii sem dobro, kako sta iskala ta smehljaj, kako sta hrepenela po njem in po svojem trpljenju. Dokler so moje oči videle in dokler so moji možgani mislili. so bili ti trenotki zame nekaj nebeškega.
(Konec prihodnjič).
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo.
I Vojakove sanje.
SpUul Rado Murnik.
I*	K o 11 © c.
I Zdaj vi- «H'a župan ^MMHuiju l^-tfa, kur j »o/a bil i prej in ho-1
\*y> ^	v* ml«-\
lieui, tla i«* že dobrn. Poni/.no mu |»r«Htariju u»e*tt»o go*pod«>. go-rJ»fHj ja»encral j#a v iije častnike.
Vato me |irimi'ta vsak ua »voji m raw i |mk1 pazduho in me *preLu-Bjata k >v. tli k<*'iji. kj. r j«- vprc-benih d»-vct iskriti k<»nj ; oče Zupan mi n.-vo r^žki telečjak. go-M»od jrenend pa \<»jnsk»> Akritiji-ro. U.-a lupau me prisilijo na za t ii«*lastf blazine iu pri* de jo k m e-in na levo. <»o*pod general pa s»-> kobacajo j»ohlcv:i<> *predaj k
vozniku.
Na <b*sui >! rani široke eeirt* sloj«- belo oblečene device, na levi pa veterani m kličejo venomer: ■•živi« Janez! Zivio .lun« z:** Vs. liiie w v pwiiuih zastavah. 1/. vsakega okna mi meč.-jo same l.leče rože, nasilju.- i it rožmarin v ko-1'ijo. tla /o komaj gledam i/ cvetja! Možnarji {jokajo na vseli kou-••ih in krajih. obenem /.v« »ne zvonovi vseli cerkva. Povitodi se tare \ v ž i v m zija I aprili ljudi, ponebno pa radovednih babnic. In kar se da. vpije in kriči v*»* meni :iu i "ii »t
Le prav poeaM moremo voziti skozi pisano gnečo. Že me malo glava boli «»d tega iicznau-»kegu hrupa iti Miudia; vendar *e premagujem in se. ve* v rožicah. / viržiuko /a um-mjiu. prav aiosko držim jK>koiieL
Naposled v, hvala Bogu. vendarle u»tuviiuo, in sic« r pred zelo lepo palačo iz samega belega marmorja in s pozlačeno streho.
"Vi/, pit ljubi Jane/, to je ko-sama", mi povedo gospod general na kozlu. "(V ti ni všeč, poj-ilemo pa v drugo.
"K, bo no. bo že!" jim odvrnem. "Kaj bi izbiral!"
Pred vhodom je postavljenih vseh -V »t mi j si stotnikov mojega novega polka po starosti lepo v \ sli. Skočim z voza. sežem vsakemu i/.ned šestnajstoriee v roko m mu povem kaj prijaznega. Vsak odriva druge, me gltsia zaljubljeno in me zahteva zase k svoji stetniji; toliko, tla Ne najboljši prijatelji krvavo n« stepo zame.
" l.ej ltu sjiaka. kaj b.» pa zdaj1*" si mi-liai. Ali pr.-eej uganem pravo in pomigam Kočevar-ju ki prodaja pomaranč'* in sinila k drobiž.
"Pojdi tukaj od go»po»in do gospoda", mu ukaženi, "pa ponudi vsakemu svojo vrečico s številkami! Kdor potegne troje najvišjih. ta me pa dobi!"
Koke - ■ tres<-jo vse:n, ko sega-jo v krošnjarjevo vrečo. Najmlajši »spihI stotnik z lepo črno brado izvb eejo najbolj po sreči. Vsi tlrugi obb de od žalosti, moj gospod pa malodane omedle od samega veselja. Pohlevno me prosijo dovoljenja, da mi poneso puško v kosamo.
Ondukuj je w od dragega marmorja in slonove kosti, od zlata in srebra. Tudi je vso polno rdečih, rumenih pa zelenih svet lino v pa biserov, tako da pisana svetloba kar vid jemlje začudenim očem. Povsod i diši po kadilu iu po drugih prijetnih dišavah. Dobro. Ko mi razkazujejo vso to lepoto, priteče devet kuharjev za mono iu me vpraša, kaj Iti najrajši.
"Zaradi mene ni treba posebej kuhati, prijatelji", jim odgovorim. *MJom že zadovoljen s tistim, kar j«'d<» domač« gospoda."
Komaj sedemo za belo pogrnjene mize, že nam prineso menaže, dobre goveje juhe. Mast ji plava na vrhu dva palca debelo, spodaj j«- pa riž in grali z razrezanimi kurjimi želodci. Potem dobimo sulea. dolgega kakor puška, in pa čeipljeve kaše. Ko podeiamo to, nam dajo okusne telečje pečenke, kapunov, gi.si. rac. zraven pa žlahtnih jabolk in hrušk v sladkemu soku in kaj vem, kaj Sc vsega. Za prvo žejo pijemo cviček kar i. korcetu iz velikih vedric; za polnejšo prima ko pa so pripravljene neštete maj olike polne vi-pavea in terana.
tez dobre pol ure si odpueru hlačni jermen in ga spustim za d«'-vet luknjic. Vsi smo zidane volje; meni je pa najbolj po godu to. da nihče jje zine nič nepotrebnega iu ne moti kosila z neumnimi napit-nicami.
Zaletu pribit« jio*Alei « pečenimi klobasami, z mesemkami, jetr-mcifti im. krv+vxMsai in pa s «kle-
I- , .	»
I je, .aliko reeeiu, veeja kakor tur->ki boben; komaj, komaj jo preti;-na devetoriea najmočnejših .mož.	i
Ku -v.- nekoliko oddahnemo, se lotimo za oblizek še raznoterih kolačev pa j »ogne in orehovih, leš-nikovih. medenih pa tudi rozino-vih potic.
Ž> se m*, jame na g!a-> koleati, itakor -vetemu Petru tam pri Ljubljanici. Zupaliin %i eigaro. si o«lpiiem hlačni jermen, ga shranim v žep in ponudim gospodu 'generalu viržiuko, očetu županu pa nič.
"Nn zauu-ri ni. ljubi JaiieZ. da ><in ^.t tako nerodno polomil z nagovorom". se izgovarjajo oča župan. "Verjemi mi. učil sem se sUoči do polnoči iu st in vse glad-K'• znal od bevede do besede. Zjll-traj me je izprašala še moja žena doma. Zftal sem. da je bilo kaj! Le vprašaj mojo *4aro, boš videl, i ta v«- ti ne lažciu."
"Saj vam verjamem. očka".
j n pokimam. "Zdaj j- že, kar j«'"
"Ljubi Jane/, nikar ne pozabi, pa kmalu pridi kaj v vas k nam", se »gladijo gospod general. "Troje hčera imam doma : prav zale in zgovorne -o vse tri. Ne bo ti določa* pri nas. ne. tega se ti ni treba bati."
"Pri nas imamo pa eno samo punco, zato Im> imela pa ta več dote in b-pše bališče". se pobahajo oča župan in mi namežiknejo prav prikupljivo.
"Mene poslušaj, preljubi Janez, mene!" me prosijo gospod general i n m i prižgo ugaslo viržiuko. "Moja dekleta znajo imenitno kuhati i>a gospodinjiti. Kar pridi, pa izberi katero liočeš. ko si tak slovenski fant!"
"Janez, moja hči dobi po meni tudi dvoje nezadolženih palač", pripomnijo ifča župan naglo iu me skrivaj sunejo pod mizo z nogo. "Le nikar se ne prenagli z nobeno obljubo! Pridi v nedeljo k nam kusit!"'
"A, kaj! zaongavijo gospod general iu me pogledajo prav priliznjeno. "Janez lt mene ubogaj, mene. pa <am si izberi tako. katera tebi najbolj ugaja, ne pa take. katero hvalijo drugi! Pa saj si še mlati! Le dobro si premisli, preden se odločiš, da ne boš pasel jeze in žalosti vse svoje žive dni!"
Ob tem prit rese jo šentjanževca in lnenaža je pri kraju.
Po kosilu prihaja zdravnik in natanko preišče vso ko ni pan i jo, če je vsak mož res popolnoma sit in če se ni kakšen hinavec samo potuhnil. Potlej nam ukaž.ejo go-spod general pa spat.
Ob petih popoldne nas zbude. Pogledam skozi okno na dvorišče •n kaj zagledam, kaj pravite* Voz do voza. vse polno saniili lijaka r j ev !
"Sclcirat se popeljemo", mi razodene jo gospod stotnik. "Ce se vam ljubi, s- lahko že danes pe-'jete z nami, gospod Janez!*'
Da ga ne žalim takoj prvi dan, grem z njim. Po štirje in štirje sedemo v vozove. Tako se pelje vsa stotnija razen čevljarja, krojača in kuharja na veliko vežba-lišče zunaj mesta.
Oudukaj je že polno zalili deklet. Vsak vojak si izbere svojo. Godba zaigra, poskočno polko, lui pa se začnemo selcirati, da se vse kadi. Gospod stotnik nas izpodbu-jajo in nas hvalijo vsevprek, pa tudi .sami ^e vrte kakor vrtavka.
Le prekmalu nas opomni ne-usiniljena trobenta k južiui. Nič kaj radi ne nehamo te prijetne orožne vaj \ pa kaj. pri vojakih moraš slepo izvrševati stroge ukaze. ni drugače! Sedemo torej spet v Ujakarske vozove in prav lepo detiliramo pred gospodom stotnikom, ki se nam ves gin jen zahvali za prijazno pomoč.
Za južino nam postrežejo v kosami / mlečno kavo in smetano, s pineami in pogačami. Pred mrakom jo prima ha jo brivci in obrije jo vsakega moža, ga počešejo in omazilijo za popoldansko povelje.
Tu pohvalijo gospod lajtnant spet vso tiste, ki so danes najbolje plesali, in jih zapišejo v zlate bukve. Kaznovane jetnike pa ženo na vrt za kosamo. Ondi bodo morali ubogi grešniki za pokoro ko>g-ljati do poznega večera.
Dobro. Večerja je pa ob osmih. K naši *totniji privale štiri sode piva in prinese tisto veliko skledo, palno slastne šare in dobro za-; Indjeuih žganei v. To !>i kaj ^prileglo v-ak* :nn grofu in knezu! ( Ob poldevetili se vrnejo gr^pod ( stotnik iu vprašajo, ali bi so Iju-Jbilo mori'hiti komu nocoj krokati. I Ponudijo nam listov, kjer sc mora vsak vojak podpisati in trdno obljubiti, da ga najmanj do devetih zjutraj ne bo nazaj. Skoro vsi podpMeaio krokarske pogodbe.
Od »amega vefcclja. tla smo tako ubogljhi. nas povabijo gospod stotnik s sabo v cirkus.
Vso noč se zabavamo kakor v j nalili nebesih.	;
Iz cirkusa jo idtirimo v gostil-! nieo. iz go<tilnie»- j>a v kavarno. Polagoma obreditmo vs»- zabavne kraje. Po v sod i plačajo gospod stotnik za nas: s;ij denarja imajo' ku* peška.
Ko kolovratinio mimo generalo-, vega stanovanja, vaiignemo go-spoda stotnika n^ ramo. da bi mogli potrkati na okno. Kar se prikaže stara, škrbasta generalovka, grda kakor smrtni greh. in nas /učne zmerjati na vse pretege. ML jo pa oponašamo, vsevprek cvili-mo. vriskamo, grulimo. tulimo. V bližini lajajo vsi psi. Pri drugem oknu pa nam kima prijazni general in nam ploska, kar le more., Ilalia!
Šele zjutraj ob devetih priuka-inii vsi mačkavi v vojašnico.
"Ljubi moj Janez", mi vele g«»-S] IOt l stotnik, "zdaj pa le pojdi malo leč!"
"Kako je to.'" jih vprašam.1 "Ali ne poj delilo .nikamor?"
"Danes dopoldne ostanemo doma ". mi odgovore, ".le preveč rosa. veš, utegnil bi dobiti kdo na-j hod!"
"Saj res!" jim pritrdim. "In zaspani smo tudi."
"Le dobro mi spi! In bodi brez skrbi: pri nas je vsak alarm strogo prepove«Uin. Pozdravljen!"
Takole ob enajstih pride dnevni kaprol in nam pVavi; "Lepo vas prosim, vstan it e. fantje! Ne zamerit - mi, uri bo že kmalu polil va nuj st."
"Da me mora ta jerlioviiia zarobljena zbuditi \7. najboljšega spanja!" zagodrnjja star vojak traven mvne. "Pišein se k rapor Lu, da se pritožim!"
Kaprol pa mu prinese kave k postelji in mu tako sladbo piha na dušo. da pomiri zlovoljni zaspance. Kmalu j>otem pribite gospotl stotnik iu me vprašajo, kako sem kaj sp;d. In hvaležno tni stisnejo roko. ko jim povem, iia sem ]>optilnoma zadovoljen.
Pred kosilom marširamo z gospodom Iajtnantom na dvorišču f.a kratek čas samo enkrat od zi-.lu dti vrat pa nazaj. Nekaterim se tudi to nič kaj ne ljubi; ti nas le gledajo oddaleč. Potem se igramo v senei "mož ali cifra". Tudi balineamo se. da se nekoliko prehodimo in da bi nam bolje dišala mennža.
"Pa se imamo res dobro tukaj, veste kaj!" se pohvalim gospodu lajtnantu pri kosilu. "Postrežba ni slaba! Prekleto ga imeiitao markiramo v Deveti deželi!" !
Oh, da sem moral jaz neroda zakleti J
Pri tej priči sem se zbudil iz sladkih sanj. Prežalostno sem vzdih nil, ko sem se zavedel v pusti ječi na trdi prečnici, v hiši žalosti. v dolgočasni šempetrski košara i, vklenjen v železne obroče.
To sem bil jezen sam nase. da sem ga polomil tako na vse plati grdo! O. da bi bil vendar rekel "presneto", ne pa "prekleto", pa bi bil še nekaj časa užival najboljšo menažo in se prav gosposko vozil na vojaške vaje, četudi le< v sanjali!
Turki in Angleži.
Berlin, Nemčija. 20. marca. — Iz Carigrada poročajo, tla je neki turški oddelek napadel v soboto pri Sueškem prekopu močno angleško posadko. — Angleži so se morali po hudem boju umakniti.
Salandra ima večino.
Rim, Italija. 20. marca. — Poslanci so danes izrekli Salandri in njegovemu kabinetu zaupnico. Za zoupnico je bilo 394 glasov, proti njej pa samo 61. V opoziciji so so-cijalisti, štirje nacijonalisti in nekaj republikancev.
Prijet upornik v Mehiki.
Cananeo, Sonora, Mehika. 20. marca. Nek stotnik v Carranzovi vojski je bil prijet in zaprt, ker je hujskal svoje čete. naj napadejo vsakega Amerikanca. Prigovarjal jim je. naj ubijejo vsakega Amerikanca v dotičnem okrožju, kjer se jih nahaja sedaj kakih sto.
Biasing grozi kardinalu.
Amsterdam, Nizozemska. 20. tnarea. General pl. Bissing, nemški vojaški guverner v Delgiji, je posvaril kardinala Mercierja. naj sc zdrži natlaljneega polit i čilega delovanja.
Z ozirom na slavno pastirsko pi smo pred letom dni je pisal nemški guverner:
"Trdno sem odločen, da nič večne bom dopustih da bi Vi izlorahljali svoj visoki urad ter zakrivili dejanja, za katera »o navadni dr-
žavljani takoj poklicani na odgo- \ vor. Odsihdob bom tudi zapovedal! zasledovanje duhovnov v podobnih slučajih. Ker se Vi sami ne podre jate zakonom, tudi Vaših nadalj nih priprošenj za druge ne bom u-pošteval."
Propaganda za vojno posojilo.
Italijanski poslance Careano jt i imel na kapitolu govor v svrhe ■ projiagande za vojno posojilo. Re > kri je. da dandanašnji vidi vsak Italijan skrajno potrebo, da ded nega sovražnika za vselej prema ganiti, da dosežemo naravne meje tla zasiguramo svobodo morja ir da preprečimo barbarstvo, ki križ; pot svetovne kulture. IVI ji- bo ime i la Italija in njeni zavezniki samt ' po odločilni zmagi, polni slave.
češki poslanci na Dunaju.
Dunajski listi poročajo: "Pret1! kratkim so se vnovič preselili če-! ški poslanci, in sicer člani češke na rodlie socijalne stranke <'hoc. I'm ■ •ival in \"ojna. ki so doslej, kakoi ' znano, stanovali v Pragi, na Du naj in so se enako drugim češkim poslancem, ki že delj časa stanuje-: jo na Dunaju, za stalno nastanil na Dunaju. Vest, da bi kateri iz med imenovanih treh poslancev prekinil svoje stalno bivanje na Dunaju .se ne potrjuje."'
Italijanske grozovitosti.
Iz avstrijskega vojnega tiskovnega stana se poroča:
Poročila o nasilnostih Italijanov v "odrešenih" ozemljih so take grozna, da morajo vzbuditi ogorčenje. Brez vsake prejšnje preiska ve streljajo civiliste obeh spolov ki jih sumijo vohunstva. Iz dolgi vrste teh usmrtitev in drugih gro zovitosti pribijemo sledeče posebnt grozne slučaje:
Kje je .H >11.V MRAZ Doma je iz' Srpenic j>ri Dovču in v Združe nih državah biva že kakih pet let, do kakih mesecev nazaj je bil vedno nekje v New Yor-ku. Za naslov želi izvedeti njegova sestra, ki se nahaja nekje v Italiji. Če kdo ve, naj naznani njegov naslov meni. ali naj se sam javi. — Marv Fon. 113 E. €5. St.. New York, N. Y. (22-23—3)__
PROŠNJA
Podpisani prosim Jožefa štem-berirer, doma iz Vrbo vega. da mi pošlje eno plankačo, ker vem, da ima dve. ali pa lcojega dinge-ga, če jo ima. Jaz bom plačal ua eks-presu, kolikor stane.
Jolin Barak. Box 77.	Brooke lan d. Texas.
i 22-24—3)
NAZNANILO.
t lune društva "Borilel j" »t. 1 S- D. P. Z. opozarjamo, da se gotovo udeleže prihodnje mesečne seje. katera se vrši dne 2. aprila t. i. v Slov. Domu v Conemaugh. Pa., in to zato. kor je to zadnja seja pred konvencijo in vele-
i važna. Odbor. I	■. 22-23—o >_
I Eojaki, naročit« se na "Glas Naroda", edini slovenski itnev-nflc t Ameriki 1
i listnica uredništva.
Rojak -L Stefančič. Box Ml. i ^auei Miliš. Pa., želi stopiti v /.vezo z '-ojaki iz Falls Creek. Portland Mills in Rklgway. Pater se dogovoriti glede ustanovitve kakega podpornega društva. Mi ne moremo razpolagati z nail o v i._ _"_1
PRODAM
W akrn\- obsegajočo farmo; polovico je polja in polovico- ]ia boste rdega lesa. Na farmi je čez 600 adnih dreves: breskev, hrušek, !abtdk in češpelj : dobra. voda. dva •zvira prav pri hiši. IIiš;i ima ]>et sob. poleg je hlev in kb'1 *J> čev-[ 1 jev široka in ">€ pa dolga ter 7 visoka. Naokrog s<» velike vinske rte. Posestvo je ograjeno z žico, 'eži ob cest i. pol milje od mesta in ■ ob*. Svet je visok in raste vse, ! kar se vseje. Zdravo })odnebje. | Protlam ker ne morem obdelova-i. za >1 »Jtin, in sicer ^1000 takoj, i istalo pa na obroke. Vzamem tudi [ ■' zameno posestvo pri kakem I ■iremogorovu ali kakem nn-stu. | Pišite:
John Ura-daeh, i Box 133. Mountain Home. Ark.
| seem svojega brata IVANA PU-GELJ- Doma je iz Koses pri II. Bistrici. Pred G. meseci se je nahajal nekje v Victoria, Mich. Prosim cenjene rojake, če je komu znan njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: Frank Pu-gelj, 3.")55 K. 82. St., Cleveland, Ohio.	(22-24—3)
j POZOR!
HIPN0TIZEM
S Izšla .je vssezkozl zanimiva knjisa. kakoršne 5e u imajo Slovenci ne tu ne v stari domovini. Kdor jo 1h> naročil. jt> bo z užitkom prebral in dobil vjiogled v I marsikatere stvari, o katerih do-; zdaj ^e slutil ni. i Knjiga ima preko sto strani, opremljena je z dvanajstimi krasnimi slikami. V njej so natančna navodila za hipnotiziranje, v j njej so nadalje pojasnjeni pojavi, I katere smatra navaden Č-Iovek za i nenaravne.
Stane 60 eentov. j Oni. ki ni ž njo zadovoljen, naj ; jo vrne iu dobil bo denar nazaj.
Naročajte pri : "SLOVENSKA KNJIGARNA", P- O- 1611. New York, X. \\
Iščem JANEZA ŠKERLJ in JO SIPA ŠIRCELJ. Doma je iz Knežaka na Notranjskem. Pro-f sim cenjene rojake, če kdo v« za nju naslov, da ga mi naznani. ali naj sc sama javita. Po j ročati njima imam nekaj važ 1 nega. — John Srrceij, IJ. R. 1 Box 43. Bingliam (\invou j Utah. __"
• Rad bi izvedel za naslov svojih ; dveh prijateljev FRANKA ICi i Lien in MIHAELA DOLENC Bili srao skupaj lansko leto n h J Bulger. Pa. Prosim cenjene ro
I jake, če kdo ve za nju naslov naj mi naznani, ali naj se sama oglasita. — Matthew Vehar, i Kingston, W. Va. (2123—3)
VAB 11 i O na
j	ZABAVNI VEČER,
i	ki gn priredi
' društvo Planina št. 14 S. D. i', iu 'P. D. skupno z društvom Triglav št. S2 S. N. p. J.
v soboto večer dne 25. marca.
Tem potom se najvljndnejše vabijo vsa društva iz John-Jtowna, Pa., in okolice, da se blagovolijo udeležiti te zabave. Igrala bo -Io venska Moxham godba po.i v ni stvom g. Josipa Rogel. Med goil!> bo še tudi več zabav, ko- srečka-nje in drugo. Vstopnina za mo.:k 25 centov, dame jiroste vstopnin*.1. Za dober prigrizek in svež,1 piv > bode dobro preskrbljeno.
K obilni udeležbi vabi
Pripravljalni odb>r.
(20,22.23—3)
PREKLIC.
Spodaj podpisani prekličem vse, kar sem govoril proti Antonu Ogrin, ker je laž.
Ignac Koss. 6310 Carl Ave.. Cleveland, (»ha..
(20-22—3)
Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga
edino domače vinarsko podjetje z velikim sklatlišfem v mestn New Yorku Naše vina, kakor tndi žganje so naravna, zdrava, iu najboljše vrst«. Delamo jih po domačem načina. Prodajamo jih po sledečih nizkih cenah: V zalogi imamo tudi vsakovrstna vina in likerje. \-'2	CENE ZA SOD VINA:
r-	(Claret)) 52 Ralon s:imo____
f1 fS^i*	(Zenfandel) 52 palon stuno.. $28.0«
^ ^	(Barbera) 52 galon samo_____ $32.0«
(Burgeady) 52 jalon samo.. $35.09 ~	/ v v	BELO VINO
l"'f ~ IS* rl^-V	(Riesling) 52 galon samo____$35.W
'"//k^^K'z, -'ir	(ilock) 52 galon samo......*35.0«
\i /	y j	(Sauterne) 52 galon samo.. $37.0«
3--;'' ...mji % ■	vinsko žganje
■ * .	Sod 25 do 28 galon____$2.15 salona
Sod 50 do 52 galon____$2.10 salona
ZA TRGOVCE SO POSEBNE CENE. ZA VSAKO POŠILJATEV JAMČIMO. Samo za GOTOV DENAR. Pošljite po Money Ordern ali v priporočilnem pismu na sledeči naslov:
DALMATINSKO-KALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y.
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti fiantlere, KfloUvp, reg:ilje. £odl>ene instrumente, kajje itd., ali pa kadar {»otrebujete uro, verižico, priveske, prstane iul., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za ccnc vpraSate. VpraSanjo Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, reC vrst pogiljam bmptačno. Pišite jiouJ.
IVAH PAJK k CO., Conemaugh. Pa. Box 328.
IŠČE SE
ilelavce za delati v usnjarni. Dobra plača in stalno delo.
C. Moench Sons Company, (12-2 v d)	G o wan da, N. Y.
EDINI SLOVENSKI SALOON v Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam, la se nahaja moj SALOON pol liloka od Union postaje na desni strani VT. Michigan St. štev. 413 Za obilen posest se priporočam. JOS. SCHARABON.
Kje je nioj brat ANTON pI!Ti-IIAJ, podomače Slivarjev iz Ponikev štev. 31. pošta Videm, Dobropolje. Pred desetim; leti je bil v Ilibbing. Minn. Če kdo ve za njegov naslov, naj tra mi naznani, ali naj se sam o;-;lasi svoji sestri: Frances Perhaj, o-možena Adamič, P.ox 75, Canon City. Colo.	(20 22—Ti
OGLAS. Rojakom v Frontenac, Kan., in
okolici naznanjam, da s«-m odprl trgovino vsakovrstnih barv in \
zalogi imam vsakovrstni stenski papir in vse stvari, ki jih potrebujejo pleskarji iu tapetnikarji.. Začno sem pa tudi zastopnik zavarovalnih družb proti ognju iu nezgodam. Moja trgovina se nahaja na vogalu East Line. Za obilen poset se priporočam. (21-2:5—3) ANTON ROITZ.
POZOR. Slovenci v La Salle: 111., In okolici!
Kadar potrebujete kočije za pogrebe, ali krste, voznika za prevažanje pohištva, ali potrebujete premoga, pokličite telefon štev. 418 W in jaz vam takoj postrežem. Se vam vljudno priporočam
JOHN ŠKTINA, 1142 —5th St., La Salle, 111. (9-24—3)
NajuuptJmj'* mmiilo z« <.cnblie lase. kakor tudi za rrKrf.te brke in brado. Od tev-n mavilft zra*t*jo v : i>tih teclnih kr^ani pi.tti io doljji iaiije kakor t.iill ; niožkim Urasni brki in hrada ir, r.eb<<do odpada'■ r» i osiveli. Ki.'<-iratizem. kr>f-tibo! a!i trjranje v rokn'i. I nafrali in v križu, v ostnih dneh pf i>olntMna oT-.dra-viin. rane. opvkiinp. bule. ture. krimt.j in i:rir.l.>. potne lioue. k'irjt oOcsa. ozeblino v pjr dneh popolnoma ml=tiar.im. Krdor bi moje 7ilmvi'a br»-z . ua:'«hu ral tl nfii inmoim S5.00. 1'inU^ tak<-j j o cemk. knjižico ii< iepni Koltdur iniKišljile 4 ceni«
i* markah ca po^taioo.
JACOB WAHClO, • 1092 E. 64. St.. Cleveland, O
.CIGARETTES
so izvrstna mešanica izbranega turškega in domačega tobaka in ne puščajo nikakega neprijetnega okusa po kajenju, čeprav jih mnogo pokadite. Tudi ne grizejo z jezik in ne dražijo grla. Okus in vonj teh cigaret vas bo brezdvomno zadovoljil in presenetila vas bo njihova mehkoba.
Camel so tako debre, da kadilci kma-•^"J	lu spoznajo, da je vrednost v cigare-
^	tah in da ne pričakujejo še kuponov
in daril.
jrj	Primerjajte Camels potegijaj za po-
i 4	tegljajem s katerokoli drugo cigareto
i	po katerikoli ceni.
M
I R. J. REYNOLDS TOBACCO C0. k	Winston-Salem, N. C.
Camel* predajajo pcv&od v umetnih ia\ojlh. 20 7a	ali deeet zavojčkov Cif'U irigartt.' v karti.nu I>o $].<'•. 7eU» vam pripoi ot arro le kartone za ?a ur«d ali kadar potujete.
GLAS NARODA. 22. MARCA, Li>l«.
B. SEVERV

Smrt Johna Darowa.
ZAGONETNA SMRT. Prvo poglavje.
i'rt 'i 1' ti sem >•- ua>vlii v JJostonu. Mass.. iu /ačel izvrševati ?>vo-.,<• zdravniško prakso. K- r ><• ljntJj«' govorili, da sem dober zdravnik, -•■m dobil kma!o precej paoeutov. !M-i mojih najbolj bogatih pa-
•	'» ni..v i • }>'•■] .Tobn harrow, ki j> stanoval v mali vili zunaj mesta.
Nek' «- .)»• l k iii in nek udaiieuie in se ini predstavil za Mait-auda. K-kel te. dr bole h« < na neki živčni liob-zni. .hi/, sem ga pre-kai iii t; ko j /at"in izjavil, da tiiko zdravega človeka kakor je on. i*cr. s n; !<di.r ;dei. !{ek« I je. da se jc litugoee motil in še vedlio .1' zahajid k m-Msi i'tko ve je zgodilo, da sva postala dobra prijatelja.
Miiitland j< bil .m bogatili ».f arise v. Ko je dovršil gimnazijke študije, j. z:-.! študirati pravo iu je postal odvetnik. — Toda ta . "k imii m ngiijid. N» izue rno ga .i" namreč veselila kemija. Z vso
•	nišo se je povelji >ej vedi -u kiualo postal strokovnjak.
—' * i * i .11 * ■ k: opazil iii n«- zahaja v mojo hišo zaradi mene in -aradi moje >. n Aliee. jmč pa zategadelj k- r sem j;iz hišni zdrav-:ik -lohna D. i -' ■	.bihn I »arow j.- pa imel krasno dvajsetletno
l.eerko Klorem-o.
^.iin u** \em. k.i> jo videl, •.'■•ti silnn» t"liko. da je bij grozno zaljubljen vanjo.
"v* Injie m;< j> prosi!, d.i n.ij ga w—miin k liarowu. da bo imel j*rilik'» osebno se seznaniti s Kloreneo.
Nekega pol- tne^a |K>poldnev;i s\ji se podala tja. Darov, naju je silno prijazno sprejel. Florenea mi je podala ro-I o. i m i j«*. amliob-mu prijatelju se je pa samo komaj vidno prikloni.' in - m \ • /.menil i zanj. Navzoča --ta bila tudi pisatelj Drown iu slik.;!- \Vils«»n. - To sta bjja človeka pri tridesetih letih, močna m d • i h r i • !'ii z v i' a. Ljudje s., govorili, ihi oba gledata za Kloreneo. i Ko j. gt 1 mrak na z»*mijo. >mo sli v majhen salon. — Florenea .e se« I Iii k klavirju in za«VI» igrati neko razposajeno melodijo.
Dii »m to. k i; r je ktnalo zatem zgodilo vsem jasno, moram ta salon malo natančnejše opisati.
Soba j'* bila pree.-j velika iu je imela troje oken. I'ri si.-iii. ki je bila br» / kiwi, ji sttil klavir. l?r<»\vn in Wilson sta sedela pob-g kla-irjj«. j,iz. iu Maitland .1 bila oddaljena kak pni drug meter od nje-f. \ ../.i l,]!! je — 1*1 v \--lik< in iiaslonja--u dohn Darow. Naslonjalo • ! ■ • f k" \ ,s .ko. da glav*; ni segala čezenj. Razdalja med njegovim na-onjjo-i'm nn-d zadnjim oknom je znašala preko dva metra.
Hoteli sne- prižgati luč. toda Florenea je rekla, da rajše igra v temi.
Zunaj j«- nastala krasna poletna noč. Florenea je začela igrati ' • k«« ž., i'.srno p« sem. \ sj sin«, postali zamišljeni, nobeden ni izprego-
•	oril e-bei •• b-----de. V salonu j. poslalo zaduhlo. Maitland je stoj.il
k oknu. pr. 1 k.it. rini je sedel dolin Daiow in ga nekoliko odprl. Ok-n ji zaškripalo. -John Darow je planil jtokonei:
M'j Bog! Moj Bosr! Kaj pa je. Je že tukaj? \ si ,1111 g»1 / ■ > e t'.'» j j o ]:ogledali. NjegoV obrilZ je bil v mesečini ■ •led. nj 'gove oej so bile izbuljene.
Mo: ilea j. stopila k njemu iu ga pobožala po lieu.
Nikar s, j ■ razburjaj oče. sa.i ni ni«'-. Le zdi se ti! ZdraMiik mi je zašepetid. ihi je stiiri Darow bolan na živcih in
•	i;i ima večkrat razne halucinacije.
•■!'•• 1 .i-* kni.do pomiril. Florenea začela znova igrati. Na-ukr.tt je pa planil >liii<-c pokotn-u. grozno zakričal iu se /.grabil za vrat.
< »11 je ' >aj s in vedel. On je! Skrival s.m se. slednjič je pa vendarle našei. Horenca! Flo—reii- -ca — ne — po—za— bi *vi»—j<- — ob—I ju—be. . . .
thnaliiiii j«- nazaj v naslonjač. •.«-1 so mu ostekh nele, na ustnicah " s.- mu pojavih- krvave p. ie. .M.-see mu je sijal naravnost v obraz.
Hi.no Maitland ni i/gubil prisotnosti duha. Prižgal je luč in pi 11 • 11 / ,1 i stare;. Flor. Ilea ji- padla v nezavest. Brown iu Wilson t;« bila vst, a iu začudeno bulila skozi napolodprto okno. — -laz nisem vedel, kaj bi počel.
Vini--' Vode! Priuesite vode! je kričal Maitland.
"i k vodovodu in p j i ne sel posodo vode. — Starca smo raoeili. drgnili ui majali semtetrja. toda uič * Ni »i iskrice življenja ni bilo vee v njem
Maitland n od nest" zatem Florenea v njeno sobo in jo položil na ljo /u .. in ji d.d nek« okiv pčilne pijače 111 ostal pri njej. Medtem je začel preiskovati Maitland sobo. Okno je bilo -amo za p.-^t odprto, na oknu nobenega sledu. Zat<-ih me je poklieal in rekel:
Zaenkrat zahtevam, da ne sme nobeden toliko časa oditi od mi..-.j, dok!«*r ie- pride policija iu vseh in- pn-išče. Wilson in lW-own -ta ga začudeno pogledala.
Nikar n • tj.- glejta. g..sp«»da. ».. je potr. i.i ... — Prepričan sem. '•< ui b;l n:kdo i/nn-d n;ts približal v usodepolnem trenutku go-'!'°dii Dar- «■ u. tod.-i poli.-j ja ima lahko svoje pomislike. (b.spodič-no Floi' iteo bo }>r»'iskala kiika ženska.
Oospod. all sumite meneAli sem morda jaz? sta zaje-eala Wilson in lirown skoraj v istem hipu.
Ne- vas. gospod Wilson, ne vas. gospod Brou n. M.-dtem se je pojavila Florenea vsa bleda med vratmi. •►potekajo.- s.-, je prišla do mrtvega očeta, pokleknila predenj iu . leela bridko jokati. Med jokom je govorila besede:
Zaboden si bil. moj ljubi oč.- ! Kdo te je zabodel" O moj ljubi liojr! Moj Bot»!
Maitland je stopil k njej rekoč:
Pravite da je bil vaš oče zaboden.' -- To m mogoče. — ( bi biia vrnta in \ >a okna odprta, bi ne moir i priti v sobo nob'-den ' '"Vek. .hi b ga mi ne opazili. Vsa okna. razen zadnjega, pri ku-- rem j. bilo petnajst «*eiitimelrov odprtine, so bila zaorta. — Ali ne •'pr \ idit.-. i!;: govorita nesmisel? - < bi bil zaboden, bi krvavel. -I 1/ sem g; natančno preiskal. pa nis.mi dobil na njegovem živo-obene m ne. Samo n i vratu sem nekaj opazil, kar bi bilo morda podobno praski.
V: bi n.- bilo dobro poklicati }h»licijo.' — ga je vprašala Hu-renea s solzami v očeh.
Da. pošljite služabnika na policijo. I* lore -a je pozvonila služabniku iu mu naročila, da naj gre na I -dieijsko stražnico povedat, da jc njen oče na zagoneten način umrl. Deset minut kasneje je bil stražnik že v hiši.
Dobro je. da sle nas takoj poklicali je rekel. Kmalo bo 'tika.! tudi zdravniški izvedenec Ferris. Takoj bo tukaj. Ali se je izvršil zločin : - je vprašal Maitlanda.
}'■ odvrnil Maitland mi-liin. da policija s takim še
ni imela posla.
- O lic bojte s,-, nasi detektivi s».» dobri. — Zdravnik prihaja. Trenutek pozneje je vstopil izvedenec dr. Ferris. Najprej j izrekel Florenci svoje sožalje. potem je pa podal Mait-landu roko rekoč:
Ali je stvar tako resna kot »o mi pripovedovali? - Da. nieui se zdi Te skrivnosti ne bo lahko tako zlepa rešiti. —
Zdravnik je nulačuo preiskal truplo, poklical Maitlanda nastlan in mu nekaj s^petaje povedal. — Kmaio zatem se jc poslovil iu odšel. Ali vam je povedal svoje mnenje ? — jc vprašala Florenea,
Ne
Maitland je stopil »redi iobe in začel govoriti:
—	(.lospod Darow je umrl na sila zagoneten način. Mogoče je nila njegova smrt naravna in da je v zmedenosti govoril omenjene besede: morda sv je -am usmrtil, morila je bil umorjen. — Moj prijatelj. zdravnik, pravi, da j-- umrl naravne smrti. Najbrže bo tudi policija tega mrenja. — Vi ste rekli, da je bil umorjen.
spod lirown in gospod Wilson pa še nista po^-dala svojega mnenja.
Floi ' ii -a je vzkliknila .
Kakšno ie pa vaše mnenje.'
-	-laz bi rekel, da je umrl vaš oče na posledicah zastrupljanja krvi. Druge sumnje zaenkrat še ne izrečeni. Smrt .i-- povzročila ona mala praska pod brad«
lNadaljevanje prihodnjič).
* A-ETJAJ?IXiO
CiAjRnlm MroinlkuA * flka
(»jlvanlji tporoitmu, da jI* ^o ^ i Lrtikem ublfkai nal potoralaJ j stopuik
f
B-
i t
i
'tfob	cjtfay .ste?
Zadnja novost.
Vfftkevrete žpanje, brinjevt-r. slivovec, tropinovec iUJ., Koki.r tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez ku banja z mojimi izvlečki. Pošiljam G steklenic za Žl.nO in iz v«ake steklenice =i lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, bolj še in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa »tedaj kupujete pri ^alonerjih
F. P. Barton piše:
"Naznanim vam, da sern prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ete vi picaii. Pošljite še itd."
Takih in enakih pisem, dobim vsaki.dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno. PiSite na:J
Z. JAKSME
Box 366 North Diamond Station,	PITTSBURGH, PA.
-jfa*	nfrk, <M
1,0001 — osobjt
dobit« "GLAS NAHODA" skoal ittri mesec« dnevno, lavzemšl nedelj in po itavnih praznikov. "GLAS NAHODA" Uhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, ▼ mesecu 156 strani, ali 624 strani ▼ štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaia dnevno poročila s bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo Ta številka Jasno govori, da Je li*t zelo razširjen, lista Je organizirano in spada ▼ strokovne unije.

lir. ZVONKO JAKSHB, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila, Upravniatvo "Glas Naroda".
MODERNO UREJENA
TISKARNA KLAS NARODI
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
: DELO OKUSNO. :
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA
1'OSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THB BURRAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuj« priseljence ter jim pomaga, č« so bili osleparjeni, oropani ali če so z njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila im pouk r nsturalizacijskih zadevah — kako 1 postati državljan Združenih dr-jžav, kje »e oglasiti za državljanske listin«.
! Sorodniki »*j bi čakali aovo-doele priseljenec na Elli« Island ali pri Barge Office. Oglasite ve ali pišite:
STATE DEPARTMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 201S. Odprto vsak dan od devetih do-! poldne do petin popoldne ia ob »redah od oime do devete ure rr i*čer.
i Urad v Buffalo: 704, D. 8. Mor-gaa Building. Odprto viak dam od deretih dopoldne do petih popoldne in ob sredah cd .sedme do devete ur« zvečer.	(lx v t)
Veliki vojni atlas
?u]3kajočih se evropskih držav in Da fwlww «!rih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov
na 20tih rtraneh in vnaka stran je lQVfe pri 13^ palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlan
občega devet rasnih temljevldo'
n« 8 straneh, r*aka stran 8 pri 14 palce?.
Cena samo 15 centov.
Vsi zemljevidi »u narejeni v raznih barvah, da »e vsak lahko spozna. Označena *o vsa večja mesta, itevilo prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.	•
Pošljite 25c, all pa 15c. v znamkah Jn natanften naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjen-odjema damo popust.
Siovenie Publishing Compan>
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Ml
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebue nasvete v vseh vojaških radevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gled« datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite »e saupno na njega, kjer boste točno in solidno po
strel eni.
Rojaki, naročite se na "GLAS NARODA", edini slovenski dnevnik v Ameriki.
HARMONIKE
MUsI fcakriaskoll vrst« lafialaj«a Ls popravljam po fcajnišjth ssaafe. a dalo trpeiao la sanesljlvo. V popra? y Mcesljlvo vsakdo poilj«. ker scot ft« v«<1 is let tnkaj 7 trm posla ie sedaj t svojem lastnesu doma. Y i»cpfaT*k Tu»em kranjske kakor im drofi harmonik« ter rečanam -po dala ka-korino kd« aakteva krn nsdaljalto ▼praiaaj.
J0HE WINUL, Iti) ImI 9Bnd 81. CleveSaa«, OU*.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je pri 28 palolH Cena 15 centov
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenk Publishing Company
82 cortlandt street,
new york, n. y.
Kaj pravijo pisatelj!, nfienjski In drtavnlkl o knjigi Berte pL Battner.
"Doli z orožjem!"
L«* Nikolajevi« Tolstoj Je »Isal: Knjigo sem ■ velikim uitl-kem prebral in v njej naSel veliko koristnega. Ta knjigo oei« vpliv* na človeka In obnega nebroj lepili ralsll....
Friderik pL Bodeustedt: Odkar je mnrla msdsme H:sel al bilo ca sma tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'I>oU x orožjem* Jo pravo ogledalo tediOi*-ca	Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da
se bližajo človeštvu boljSl čaal. Kratkomalo: celo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrmjde poljtibU, V dno srca me Je pretreslo, ko sem Jo prebral.
StaJerRkl pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Grleglach In «em bral knjigo * naslovom "IKill ■ oroS-jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rc^fin, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko som Jo prebral, eein zaželel, da bi ee prestavilo knjigo v tm kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tndl v ioiab ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. All bi He ue moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
IIenrlk Ilart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jlk kdaj bral____
C. Neumann ilofer: — To Je naj bolj Sa knjiga, kar so Jih opisali Hud je. ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na sbodu. katerega je imel leta 1890 v Berlina 17 Ne l>om slavil knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemn Jo bom posodil. Nej M tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi *U Snjo križem**et in učili vse narode..-.
Finančni minister Dunajewsld Je rekel v nekem svojem govora v [oslanskl zbornici: Saj Je bila pred kratkim v posebni fcujigf opisana na pretresljiv način vojna. Knjigo nI napisal noben voja-Rki strokovnjak, noben državnik, pač pa pri prosta tenska Be rta pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur tema dela. Mbpii^ da «e ne bo nlkdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjige. CENA M CENTOV,
■aroSaJto Jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, Mew York City, H. T

3 m BdiBt^

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino«
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pofliljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre: bojejo pofiiljatve v sedanjem Casn 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom In znancem v staro domovino}
100 K velja sedaj $13*50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
62 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I