Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Številka 7 Leto Vlil 15. decembra 1988 VSEBINA 7. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA, DNE 15. DECEMBRA 1988 — predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo seje zborov za dne 29. decembra 1988, — stanje in problematika izvajanja melioracij in komasacij v občini Murska Sobota — predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo seje zborov 31. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA 31. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 31. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Seje bodo v četrtek, dne 29. decembra 1988, ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota. Predsedniki zborov občinske skupščine predlagajo naslednji dnevni red: I. Izvolitev in poročila verifikacijskih komisij, 2. Stanje in problematika izvajanje melioracij in komasacij v občini M. Sobota, 3. Problematika delovanja kafilerije DO Mesna industrija, 4. Poročilo o delu začasnega kolegijskega organa v PZC TOZD Splošna bolnica M. Sobota, 5. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine M. Sobota za leto 1988, 6. Predlog odloka o proračunu občine M. Sobota za leto 1989, 7. Predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990, 8. Predlog odloka o davkih občanov občine M. Sobota, 9. Volitve in imenovanja: — delegiranje delegata v odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, 10. Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja, 11. Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila.. Točki 7. in 8. predlaganega dnevnega reda bosta obravnavala samo Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti. Gradivo za obravnavo 2. točke je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Informacija k 10. točki bo podana na seji. — stanje in problematika izvajanja melioracij in komasacij v občini Murska Sobota UVOD: V Sloveniji imamo le še 35 a obdelovalnih zemljišč oziroma le 13,7 a njiv na prebivalca. To je pod strateško rezervo. Poseben problem slovenskega kmetijstva je razdrobljenost in slaba izraba kmetijskih zemljišč. Zastavljeni cilji za vsaj 80 % samooskrblje-nost zahtevajo intenzivnejšo izrabo razpoložljivih kmetijskih zemljišč. To je možno doseči le z doslednim ohranjanjem kmetijskega prostora za kmetijsko rabo, z kompleksnim urejanjem tega prostora, s strokovnim intenziviranjem pridelave, z ustreznim kolobarjem, uvajanjem najprimernejše sodobne agrotehnike, z uporabo kvalitetnega semena, ki.zagotavlja ob ustrezni prehrani rastlin in ostalih agrotehničnih ukrepih za 30—100% večje pridelke. Ob vsem tem je nujno vsaj ohranjati, po možnosti izboljšati rodovitnost tal, varovati okolje in upoštevati interese vseh uporabnikov. V preteklih zadnjih 25 letih je kmetijcem v Sloveniji za vedno zmanjšan prostor za 107.000 ha (za cca 10 %). V istem obdobju je število prebivalcev poraslo za 25,48 % (od 1,591.523 na 1,997.053). Podobno stanje je v občini Murska Sobota. Na prebivalca odpade 0,86 ha vseh zemljišč, od tega 0,59 ha obdelovalnih oz. 0,37 ha njivskih površin. Trajno spremenjena namembnost kmetijskih zemljišč z pozidavo znaša v letu 1982, 32,12 ha, 1983 leta 19,70 ha, 1984 leta 25,08 ha, 1985 leta 12,40 ha. 1986 leta 10,93 ha, 1987 leta 18,98 ha in 1988 leta do oktobra meseca 8,58 ha. Po podatkih Geodetske uprave so vsa zemljišča razdeljena na 281.946 parcel. MELIORACIJE Osnovni pogoj za povečano kmetijsko pridelavo je ureditev režima površinskih voda z regulacijami naravnih vodokov, izgradnjo-zadrževalnikov, ureditev talnega vodnega režima z izgradnjo osuševalnih in namakalnih sistemov, izboljšava fizikalnih, kemijskih in bioloških lastnosti tal ter izgradnjo ustreznih dostopnih poti. Na območju občine Murska Sobota so bile prve melioracije izvedene že v letu 1978 v k. o. Hodoš—Šalovci. Do leta 1988 so zaključena melioracijska dela na 1.344 ha v družbenem sektorju na 4.199 ha v zasebnem sektorju, kjer je nosilec investicije KZ Pa-nonka. Kljub temu, da je na področju izvajanja melioracij veliko problemov, in odprtih vprašanj je ocena pozitivna, ker se nanaša in odraža predvsem v letu 1988. V letu 1987 in 1988 je KZ Panonka odpravila pretežni del ugoto 2 - DELEGATSKI VESTNIK vljenih pomanjkljivosti na prej izvedenih melioracijskih objektih (izvajane v letih 1986, 1987) v skupni površini 3.261 ha, to je na desetih objektih. Od teh imata Levi breg Ledave in Moravci in II pridobljeno uporabno dovoljenje, za osem objektov, to je Lemer-je —Bodonci—Zenkovci, Zenkovci- Beznovci —Vadarci, Cankova—Korovci, Topolovci, Strukovci —Zenkovci, Nemčavci — Nor-šinci, Markišavci —Nemčavci in Filovci je KZ Panonka v mesecu novembru vložila vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja po predhodni odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti. V letu 1988 so izvedene melioracije na petih objektih v skupni površini 852 ha. Na štirih objektih, to je na: Domajinci, Domajin-ci —Mlinišče, Velika Krka—ob Peskovskem potoku, Ob Dolenskem potoku, so melioracijska dela končana, na melioracijskih območjih Ledava nad Jezerom I pa bo predvidoma končana spomladi 1989. ' Za dva melioracijska objekta (Domajinci, Domajinci —Mlinišče) je vložen zahtevek za izdajo uporabnega dovoljenja. V tem letu se pripravljajo za izvajanje melioracij še naslednji objekti: Ledava nad Jezerom II, Velika Krka ob potoku Krka —Markovci, Gerlinci —Fikšinci, Mala Krka—Domanjševci v skupni površini 710 ha, in na 670 ha bodo izvedene le agromelioracije. Bukovnica in Ledava nad Jezerom III, ki sta bili tudi v planu za leto 1988 se prenašata iz objektivnih razlogov v leto 1989. Od teh melioracijskih objektov, ki so pripravljeni za izvajanje je za melioracijski objekt Mala Krka—Domanjševci vloženi zahtevek za lokacijsko dovoljenje, za ostale tri, to je: Ledava nad Jezerom, Velika Krka ob potoku Krka- Markovci, Gerlinci—Fikšinci, je lokacijsko dovoljenje že pridobljeno in za melioracijsko območje je zaprošeno gradbeno dovoljenje. V letu 1988 so izvedene agromelioracije na melioracijskih območjih Polana in Bodonci na površini 364 ha, predvidena agromelioracija na območju Puconci pa se prelaga na naslednje srednjeročno obdobje. KOMASACIJE Vzroki za izvajanje komasacij S komasacijo se zložijo razdrobljena kmetijska zemljišča tako, da dobi vsak lastnik oz. uporabnik čimbolj zaokrožena zemljišča. Komasacija usposobi zemljišča za večjo in gospodarnejšo kmetijsko proizvodnjo. Praviloma je vedno združena z melioracijo vsled katere se prejšnja zemljišča lastnikov presekajo z omrežjem kanalov, poti in drugih javnih objektov, s čemer se znatno povečajo tudi učinki komasacije. Zaradi tega melioraciji vedno sledi komasacija. Pomembnejši učinki komasacije so: — ekonomski: — povečane efektivne obdelovalne površine zaradi zmanjšanja števila mej in odpravo za obdelavo nedostopnih delov parcel, — zmanjšano število parcel, posestnih in obdelovalnih kosov, — izboljšana oblika parcel (odprava klinastih parcel in zveriženih mej), — urejene poti in dostopi na parcele (npr. zbrisane vse služnostne poti), — prihranki pri gorivu zaradi krajših poti od kmetije do obdelovalnih kosov ter njihove boljše oblike: zmanjša se število potrebnih delovnih ur za obdelavo zemlje, — pravni: ureditev zemljiške knjige, — geodetski: ureditev katastrskih in parcelnih meja oz. katastra, — združen ekonomski in socialni učinek: vas se revitalizira (npr. Čikečka vas). Nove komasacije V letu 1988 so bile uvedene tri komasacije: — Ledava nad Jezerom, ki zajema k. o. Pertoča, Večeslavci, Jurij v skupni površini 367 ha — v k. o. Domajinci v površini 239 ha in — v k. o. Peskovci v površini 191 ha. Skupna površina vseh treh novih komasacij znaša 797 ha. Odločbe o novi razdelitvi zemljišč Izdane so bile odločbe o novi razdelitvi zemljišč na komasacijskih območjih Moravske Toplice na 398 ha, Filovci za 405 ha, v decembru pa bo izdana še za Domajince za 239 ha. Nove zemljiške knjige Nove zemljiške knjige so bile napravljene v k. o. Lipa, Strukovci, delna I Šalovci, Krplivnik, Hodoš, v decembru pa bo končana še delna H Šalovci, Krplivnik, Hodoš. Stanje v posameznih komasacijah 1. Tešanovci: Nerešena je le ena pritožba zoper nadomestno odločbo. Predvidevamo, da bo zadeva rešena še letos, ker smo pridobili zemljišče KZS za zamenjavo sporne parcele. Nova zemljiška knjiga bo lahko napravljena v letu 1989. 2. Zenkovci: Izdane so bile že nadomestne odločbe II z zagotovilom, da bodo odpravljene zapisniško ugotovljene napake in pomanjkljivosti pri prenosu mapnega stanja v naravo ter pri melioracijskih delih. Razen ene so umaknjene vse pritožbe zoper nadomestno odločbo II. GZ SR Slovenije mora postaviti še nekaj mejnikov v skladu z rešitvami po nadomestni odločbi II, nakar predvidevamo, da bo komasacija postala pravnomočna že na prvi stopnji in se bo prihodnje leto lahko napravila nova zemljiška knjiga. 3. Cankova, Korovci Vloženi in nerešeni sta dve pritožbi na Republiški geodetski upravi in dva upravna spora na Vrhovnem sodišču SRS. 4. Markišavci, Nemčavci, Noršinci, Murska Sobota: Vložene in nerešene so tri pritožbe na Republiški geodetski upravi. 5. Beznovci: Vloženi in nerešeni sta dve pritožbi na Republiški geodetski upravi. 6. Topolovci II: Komasacija je pravnomočna, nova zemljiška knjiga bo lahko napravljena prihodnje leto. 7. Moravske Toplice: Edino v tej komasaciji je izvajalec GZ Maribor, dočim je v vseh ostalih GZ SRS Ljubljana. Izvajalec mora pripraviti še nadomestne odločbe II, ki bodo izdane po že danem soglasju vseh lastnikov, katere tangirajo. Nerešena je le še ena pritožba in v kolikor jo bomo uspeli rešiti z zamenjavo zemljišča bo celotna komasacija postala pravnomočna že na prvi stopnji brez udeležbe inštan-čnih organov. 8. Filovci: Zemljišča so obdelana že po novi razdelitvi. GZ SRS Ljubljana mora pripraviti še nadomestne odločbe L Trenutno se z dodelitvijo novih zemljišč ne strinja le pet lastnikov od skupno približno nad 800. 9. Pertoča, Večeslavci. Jurij: Končane so razgrnitve idejne zasnove, elaborata obstoječega stanja in elaborata vrednotenja zemljišč. Na vse tri elaborate so rešene pripombe ter ugovori in predlogi. 10. Domajinci: Zemljišča so obdelana po novi razdelitvi. Novembra 1988 so bili pokazani mejniki, odločba o novi razdelitvi pa bo izdana še letos ali pa januarja 1989. 11. Peskovci Predlog nove razdelitve je bil pripravljen v prevelikem razkoraku s podanimi željami lastnikov, zato se je komisija za izvedbo komasacijskega postopka v izogib nepotrebnim zapetljajem odločila, da so se glede na prvi predlog načrta nove razdelitve ponovno uskladile želje za izdelavo novega predloga. Usklajevanje z željami se je po treh dneh končalo ugodno. Novi predlog bo razgrnjen za 14 dni v času novoletnih praznikov. Nato bo komisija odločila o eventuelnih pripombah, nakar se bo izdelal načrt nove razdelitve. Izdaja odločb nove razdelitve in prenos v naravo bosta opravljena do aprila 1989. Stanje in rezultati komasacij v občini so razvidni iz priloge L KOMASACIJE V OBČINI MURSKA SOBOTA KATASTRSKA OBČINA Uvedena dne HA Število parcel Povpr. vel. pare. — ha Zmanjš._ št. pare. KRAT Število posest, kosov pred po pred PO pred PO Lipa 496 2.247 992 0,22 0,50 2,26 1.864 462 Čikečka vas 199 2.020 350 0,09 0,56 6,05 1.160 235 Gruba 257 773 293 0,33 0,87 2,63 488 173 Bogojina Brezovci, Predanovci, 399 2.317 860 0,17 0,46 2,69 1.861 441 Lemerje I 504 1.823 584 0,27 0,86 3.12 993 570 Tešanovci 550 1.915 624 0,28 0,88 3,06 1.228 398 Puževci 66 227 119 0,29 0,55 1,90 151 99 DELEGATSKI VESTNIK - 3 Zenkovci, Strukovci 11. 2. 1985 177 394 201 0,44 0,88 1,96 178 150 Topolovci I 282 824 378 0,34 0,74 2,17 536 250 Filovci 8. 1. 1987 405 2.907 786 0,13 0,51 3,69 2.500 590 Nemčavci 28. 7. 1986 237 594 270 0,39 0,87 2,20 348 247 Beznovci 17. 7. 1986 128 358 187 0,35 0,68 1.91 357 187 Topolovci II 88 90 70 0,97 1,25 1,28 Markišavci 28. 7. 1986 213 567 322 0,37 0,66 1,76 411 290 Cankova, Korovci 17. 2. 1985 398 1.329 529 0,29 0,75 - 2,51 671 380 Moravske Toplice 8. 1. 1987 398 1.310 310 0,30 1,28 4,22 Pertoča, Večeslavci; Jurij 11.2. 1988 367 Domajinci 11. 2. 1988 239 997 0,24 Peskovci 26. 5. 1988 191 1.484 0,13 VZDRŽEVANJE MELIORACIJSKIH OBJEKTOV V LETU I9SS Vzdrževanje melioracijskih objektov (MO) je bilo opravljeno v letu 1988 pretežno zadovoljivo. Na podlagi občinskega odloka o zbiranju finančnih sredstev so se začeli v lanskem letu vzdrževati tudi starejši MO, katerih melioracijski jarki (MJ) so že bili prekomerno zarasli z grmičevjem. V letu 1988 je KZ Panonka planirala posek grmičevja na 93.950 m2, kar je pretežno opravljeno, cca 2.100 m2 bo po izjavi KZ Panonka, Oddelka za urejanje kmetijskih zemljišč, posekano do konca leta. Finančna sredstva se zbirajo za vzdrževanje tistih MO, kjer je končana komasacija, na podlagi letnega programa vzdrževanja, katerega sprejme KZS. MJ vzdržujejo lastniki sami, oz. KZ Panonka ter KG Rakičan ob svojih zemljiščih, kar je razvidno iz tabele. Ugotavljamo, daje bila v letu 1988 opravljena l-kratna košnja skoraj vseh MJ, naplavine na dnu jarkov so bile očiščene le delno (KG Rakičan 2.200 m, KZ Panonka 3.250 m), kakor tudi propusti. Izpiranje drenažnih cevi je bilo opravljeno le poskusno na 15 ha KG Rakičan. V letu 1988 je bilo podrahljano 500 ha melioriranih zemljišč KG Rakičan, apnenje so opravili na 250 ha, medtem ko se tovrstno ohranjanje proizvodnih sposobnosti tal na zasebnih zemljiščih ne izvaja in ni zajeto v dosedanjih planih vzdrževanja. Kmetijski inšpektorje pri kontroli vzdrževanja MO ugotovil naslednje pomanjkljivosti: — KG Rakičan in KZ Panonka nimata izdelanih večletnih planov vzdrževanja, letni plani niso popolni. — Letni plan vzdrževanja (KZ Panonka) ne vsebuje števila iz-livk, dolžine drenov, cest na katerih je vzdrževanje potrebno. Iz plana ni razvidno koliko in katere objekte vzdržuje KG Rakičan, KZ Panonka in ostali lastnik' zemljišč. — Investitor melioracije ni sklenil pogodbe z izvajalci vzdrževanja, kot to določa 7. člen Odloka o zbiranju finančnih sredstev. — Na MO, kjer vršijo vzdrževanje lastniki sami, se naplavine na dnu jarka ne čistijo, čeprav je zajeto v planu vzdrževanja (1987, 1988). — Natančna inventarizcija vodotokov za posamezna vodna območja, ki služijo melioracijam ter ostalih MO ni izdelana. Nevzdrže-van je reguliran potok na MO Moravci in odvodnik 1 in 2 na Mo Levi breg Ledave, ki naj bi bil po izjavi KZ Panonke last Območne vodne skupnosti. — Ni določen način vzdrževanja ter zbiranja finančnih sredstev za lastnike zemljišč (LD, TOZD Semena, Kompas), ki ne plačujejo prispevka v skladu z Odlokom o zbiranju finančnih sredstev in le delno opravljajo vzdrževanje. — Vzdrževalna dela je KZ Panonka opravila na MO Cankova— Korovci, kar ni bilo v letnem planu, ni pa opravila vzdrževanja MO Beznovci, Vadarci, Zenkovci, za katera je bil plan vzdrževanja in predračun sprejet. Program vzdrževanja melioracijskih objektov je razviden iz priloge n VZDRŽEVANJE MELIORACIJSKIH OBJEKTOV V LETU 1988 V OBČINI M. SOBOTA Zap. Naziv Leto Uporab, dovolj. Površ. Sistem vzdržev. Odlok o Finan. Opomba - št. MO konč. izdano v letu MO v v ha zbir. fin. sred, se vzdržuje melior. da ha da „„ sred, izdan zbirajo da ne da ne KZ PANONKA 1. Levi breg Ledave 1984 1988 646 vzdržev. sc i MJ 1986 da KZ in KG 2. Hodoš-Salovci 1978 187 košnja 1 x, da lastniki 3. Gruba 1980 1982 246 delno čišč. . da napi., propust. — 4. Hodoš-Krplivnik 1982 1988 114 70% da — 5. Tešanovci 1985 ne 475 70% da — 6. Lemerje-Bodonci Zenkovci 1986 ne 350 ne 1986 — 7. Zenkovci-Beznovci-Vadarci 1986 ne 250 ne 1986 — 8. Cankova-Korovci 1986 ne 438 70'141 1986 KZ in KZ 9. Topolovci 1986 ne 298 70% 1986 da KZ in KG 10. Strukovci-Zenkovci 1986 ne 210 1986 da KZ in KG 11. Noršinci-Nemčavci 1987 ne 110 70% 1986 da KZ in KG 12. Markišavci-Nemčavci 1987 ne 293 70% 1986 da KZ in KG 13. Moravci I in II 1987 1988 164 70% 1986 da KZ in KG 14. Filovci 1987 ne 418 ne 1986 ne 4199 KG RAKIČAN 1. Martjanci-Borovje , 1985 1987 KG 186 pretežno zadovoljivo 2. Tešanovci-Bogojina 1985 1987 50 pretežno zadovoljivo KG 3. Gančki pašnik 1985 1987 50 pretežno zadovoljivo KG 4. Miizge 1983 1987 120 pretežno zadovoljivo KG 5. Beltinci-Hrenovica 1984 1987 65 pretežno zadovoljivo KG 6. Motvarjevci-Čobar.-Čikečka vas 1986 1987 170 pretežno zadovoljivo KG 7. Berek 1978 56 pretežno zadovoljivo KG izdano je le 8. Tešanovci-Mlajtinci 1976 potrdilo o pri- 80 pretežno zadovoljivo KG 9. Motvarjevci-Kobilje 1976 glasitvi del 80 pretežno zadovoljivo KG 10. Martjanci-Nemčavci 1976 148 pretežno zadovoljivo KG 11. Grad 1983 ne 35 pretežno zadovoljivo KG 12. Kramarovci 1983 ne 135 pretežno zadovoljivo KG 13. Rakičan-Budin. mlin 1987 1988 80 pretežno zadovoljivo KG 14. Plese 1987 1988 20 pretežno zadovoljivo KG 15. Borovje II. 1987 1988 37 pretežno zadovoljivo KG 16. Šalamenci-Mlačine 1987 1988 12 pretežno zadovoljivo KG 17. Bodonci 1987 1988 20 pretežno zadovoljivo KG 1344 4 - DELEGATSKI VESTNIK KZ PANONKA — izvedene melioracije v letu 1988 1. Ledava nad Jezerom I. 1988 ne 182 da ne 2. Domajinci 1988 ne 140 da ne 3. Domajinci-Mlinišče 1988 ne 120 da ne 4. V. Krka ob Peskovskem potoku 1988 ne 120 da ne 5. Ob Dolenjskem potoku 1988 ne 133 da ne 695 SKUPNO MELIORIRANIH: 6.238 ha PLAN UREJANJA ZEMLJIŠČ V LETU 1989 HIDROMELIORACIJE KZ PANONKA 700 ha pogojno 1. Lukaj potok 2. Ledava nad jezerom Večeslavci —Sotina 500 ha pogojno 3. Velika Krka—Adrijanci 350 ha 4. Mala Krka Domanjševci — Križevci 200 ha 5. Gerlinci — Fikšinci 120 ha 1. SKUPAJ: KG RAKIČAN: Budinski mlin 1.870 ha 15 ha 2. Ivanjci —Gajič II. 30 ha 3. Motvarjevci —Čebarjevo H. faza 60 ha SKUPAJ: NAMAKANJE KG RAKIČAN Gančki pašnik Rakičan Jezera — ob bolnici Murska Sobota Tešanovci —Ivanjci SKUPAJ: KZ PANONKA: I. Hodoš 105 ha 40 ha 150 ha 150 ha 150 ha 490 ha 100 ha 2. Fokovci 55 ha pogojno SKUPAJ: AGROMELIORACIJE 155 ha L Mala Krka—Domanjševci 500 ha 2. Beltinci 480 ha 3. Gančani 580 ha 4. Lipovci 300 ha 5. Bratonci 180 ha 6. Trajni nasadi 10 ha 7. Hriboviti pašniki 36 ha SKUPAJ: 2.086 ha KOMASACIJE 1. Lukaj Potok 700ha pogojno 2. Ledava nad Jezerom Večeslavci — Sotina 500 ha pogojno 3. Dolenci 150 ha 4. 5. Velika Krka Adrijanci, Čepinci, Markovci, Ša-lovci, Hodoš Domanjševci — K riževci 810ha 600 ha 6. Beltinci 480 ha 7. Gančani 580 ha 8. Lipovci . 300 ha 9. Bratonci 180 ha SKUPAJ: 4.300 ha ODKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ 100 ha Dela pod oznako pogojno so vezana na izvedbo ureditve Ledave in Lukaj potoka. Komite za kmetijstvo in gozdarstvo občine M. Sobota je predloženo gradivo obravnaval na seji.-dne 5. decembra 1988 in sprejel določene sklepe in usmeritve ter jih posredoval v obravnavo IS. IS SO Murska Sobota je gradivo obravnaval na seji, dne 6. decembra 1988 ter sprejel naslednje sklepe — usmeritve: I. Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota nalaga investitorju, da si do konca leta pridobi uporabna dovoljenja za melioracijska območja, ker so vsi pogoji izpolnjeni. 2. Za melioracijska območja, kjer pomanjkljivosti niso odpravljene, je lete potrebno odpraviti v čim krajšem roku. 3. Z zakoni o obligacijskih razmerjih ter o splošnih gradbenih uzancah ima vsak gradbeni objekt garancijsko dobo. Za melioracijske objekte znaša minimalna doba 2 leti. V interesu melioracijskih udeležencev mora investitor precizirati garancijske pogoje, ki se nanašajo na začetek veljavnosti te garancije, ter vrste napak, ki se odpravijo v času garancije na račun izvajalca. Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota meni, da sme garancija teči šele po uspešno opravljenem tehničnem prevzemu. 4. Za vse v dogovorjenem roku neodpravljene pomanjkljivosti in napake investitor naroči, po predhodnem obvestilu izvajalca, odpravo po drugem izvajalcu na račun prvega izvajalca. 5. Ob izvajanju kamasacij, kamasacijski udeleženci zahtevajo in pogojno sprejemajo dodeljena zemljišča z zagotovitvijo, da se na teh zemljiščih odpravijo pomanjkljivosti in napake melioracijskih del. Investitor mora takoj pripraviti popis neopravljenih del, ki so ugotovljene v kamasicijskem postopku, in jih ovrednotiti. Sredstva za izvedbo morajo zagotoviti iz lastnih sredstev, sredstev Zveze vodnih skupnosti, KZS, SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in iz drugih možnih virov. Rok za odpravo je najkasneje do izdaje odločbe kamasacij-skim udeležencem. 6. Predvideni vetrobranski pasovi niso zasajeni. Po mnenju GIG je problematična zagotovitev ustreznih gozndih sadik. IS zahteva, da GIG pripravi pregled potrebnih sadik z možnostjo zagotovitve v letu 1989. Investitor mora pristopiti k napravi vetrobranskih pasov na vseh končanih melioracijskih območjih v letu 1989. 7. V letu 1989 je predvidena melioracija na melioracijskem območju Ger-linci —Fikšinci. Pred izvajanjem del je potrebno opraviti sanacijo zemeljskega plazu na površini 7 ha v predračunski vrednosti 480.000.000.— din. Komite za kmetijstvo in gozdarstvo je zadolžen, da skliče predstavnike IS, investitorja, ZVS in OVS zaradi dogovora o finančnem pokritju stroškov v sklopu melioracije. x 8. Melioracijsko območje Bukovnica ni možno urejati zaradi nedokončanih arheoloških raziskav. Komite za kmetijstvo in gozdarstvo mora pridobiti mnenje Zavoda za spomeniško varstvo Maribor, kateri del območja je možno urejati in kdaj. 9. Melioracija v območju Lukaj potoka na površini ca. 750 ha se prelaga iz leta v leto. Ker je melioracija vezana na ureditev osnovne odvodnje — regulacija 8,5 km Lukaj.potoka — Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota meni, da bi z izvajanjem regulacije in melioracije morali začeti v letu 1989 ter jo po fazah (dveh ali treh) zaključiti v naslednjih letih. 10. Poleg urejanja kmetijskih zemljišč morajo investitor, Komite za kmetijstvo in gozdarstvo in ZVS posvetiti več pozornosti uvedbi in nakupu vseh vrst namakalnih sistemov. Pospešiti in zagotoviti je potrebno namakanje iz Fokovske, Dolenske in Hodoške akumulacije. • 1 I. Z vzdrževanjem je nujno nadaljevati, ga razširiti na vse melioracijske objekte in zagotoviti kvalitetnejše in popolnejše vzdrževanje. 12. Investitorja KZ Panonka in KG Rakičan naj pripravita inventarizacijo vodnogospodarskih objektov, vodotokov in ostalih melioracijskih naprav. 13. KZ Panonka in KG Rakičan morata v planih vzdrževanja razmejiti obseg del in stroške vzdrževanja na vse udeležence oz. uporabnike zemljišč v melioracijskih območjih in se vnaprej dogovoriti (sporazum, pogodba) za način izvajanja in sofinanciranja. Plane obravnava in sprejema skupščina KZS v skladu z odlokom. 14. OVS. KZ Panonka in KG Rakičan naj pripravijo inventarizacijo vodnogospodarskih objektov, vodotokov in ostalih melioracijskih naprav. 15. Ohranjanje rodovitonosti melioriranih zemljišč mora biti strokovno izvedeno v določenih časovnih obdobjih na osnovi predhodne strokovne utemeljitve. Sredstva za izvedbo združijo po odloku lastniki oz. uporabniki zemljišč. Ukrep mora biti predviden v večletnem planu o vzdrževanju. 16. Vzdrževanje melioracijskih objektov (košnja) se mora opraviti v času, ko je možnost povzročitve škode kmetijski proizvodnji in ostalim uporabnikom prostora najmanjša. 17. KZ Panonka in Uprava za družbene prihodke morata do skupščine KZS pripraviti poročilo o zbranih sredstvih in opravljenih vzdrževalnih delih po posameznih melioracijskih območjih. .17. ŽVZ v sodelovanju s Komitejem za kmetijstvo in gozdarstvo in KZ Pa-nonko pripravi program za izvedbo naloge študentskega tabora v letu 1989. 18. Investitor in izvajalec melioracij morata zagotavljati kvalitetno in popolno izvedbo melioracijskih del. 20. Zemljišča, katera ob novi razdelitvi udeleženci ne sprejmejo, se dajo takoj z odločbo Komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo v uporabo KZ Panonki, da jih sama obdela ali da v najem. 21. Naprava zemljiških knjig je vezana na pravnomočnost komasacijskih odločb. Z ozirom na maloštevilne pritožbe na višjo instanco, to je na RGU in Vrhovno sodišč SRS (pripravi Komite za kmetijstvo in gozdarstvo spisek pritožnikov po posameznih komasacijskih območjih ter predlaga) bo IS zaprosil drugostopenjski organ za čimprejšnjo rešitev.