Lemiik 2,
Maribor, torek 24. junija 4919.
Stev. 140,
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'b0 mesečno.
četrtletno K 16'50.	,	!
Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — inserati po dogovoru.
 uU—----------------------------------------------\ ---------------------------------------------—
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice}
Telefon št. 242.
Ministrska kriza v Nemčiji
in
o A
Antanta je narekovala Nemčiji mirovno pogodbo ter ji stavila ultimatum, če jo ne podpiše. Vsled prošnje so Nemčiji podaljšali rok za 48 ur, tako da je imela sedem dni -časa, da premišljuje, ali bo sprejela, trde pogoje, ki jih je stavil predvsem .Clemenceau, da stre za vselej nemški militarizem in germansko ekspanzivno 'politik*.
Predsednik nemške republike — socialni demokrat Scheidemann — si ne upa napram nemškemu narodu oziroma napram spojim volilcem zagovarjati podpisa mirovne pogodbe, vsled česar je podal s svojim ministrstvom demisijo,. Vendar je pa gotovo, da bo Nemčija sprejela ter podpisala stavljene ji mirovne pogoje.
Italijanski ministrski predsednik Orlando je pa moral podati demisijo, ker mu' je zbornica odrekla zaupanje. V Parizu so menda nekoliko bolj pričeli vpoštevati slovanske težnje in zahteve. In če Italija upa, da bo z novim mini-
F.	L.
Lojze Tarok. ,
Izboren tarokist je podoben vojskovodji. Oba morata znati hitro izrabiti slabost svojega nasprptmka. Na ta način i2premenita mrtogokrat neiaogiben poraz v lepo zmago, Moj prijatelj Lojze je tak strateg pri tarokiranju. Vsled njegove strasti, ga imenujemo Lojze Tarok. Vsak dan sedi v kavarni >Central« pri zeleni mizi od 15. popoldne pa do 23. po noči. In kako si zna izbrati svoje nasprotnike, da zadosti ’ svojim 'po grdem mamonu prežečim strastem. Najljubša partnerja sta mu tovariša Štrbunk in Naletel. V začetku taparja zapelje svoja nesrečna soigralca do blaznega napuha, da sta izborna tarokista na ta način, da dela nalašč napake'; pusti jih dobiti igro za igro.’ S tem šegeče njiju samoljublje in jih zapeljuje k vedno drznejšim igram. Po tem pa začne ,z grozovitimi »kontra«. Popolnoma demoralizirana in zmedena obere pošteno.	,
To je zabava za celo kavarno. Posebno kibici, ta nepotrebTia vrsta ljudif ki so rojeni samo za jezo nervoznih igralcev, ne zamudijo te prilike, da se imenitno zabavajo na stroške svojega bližnjega. Najboljšo zabavo ima pa Pri tem Lojze, seveda iž tega razloga, ker če se dva pri tarokiranju jezita, se tretji smeji in zbira denarce.
strstvom več dosegla, nego bi dosegla z Orlandom na čelu, se skoro gotovo moti. Nemški listi pravijo, da je vsve-tovno stališče Italije ogroženo, da so zadeti temelji njenega življenja, če bodo od Memelja pa do Reke in Dalmacije nastale velike slovanske države, planeti, ki bodo krožili okoli francoskega solnca in ki bodo kakor nekdaj Rusija prevzeli dolžnost, vedno imeti vzrok za vojno, če bodo v Parizu menili, da je prišla prava ura.
mi nismo tega mnenja. Zahteve, ki jih je stavil Orlando v imenu Italije v Parizu v škodo Jugoslovanov, so bile tako pretirane, >da jih pač hiti v Parizu niso mogli popolnoma vpoštevati. In če je dobil Orlando nezaupnico, tedaj jo je dobil le vsled tega, ker si jo je naročil, da na lep način odide kot — žrtev. Pravično bi bilb, če bi Italiji vsaj nekoliko reducirali njene neupravičene zahteve ter dali nam Slovencem ono, kar so ustvarili naši pradedje in do česar imamo kot legalni dediči pravico.
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
Kljub t^m slabim skušnjam, se dasta prijatelja Štrbunk in Naletel vedno zopet zapeljati od Lojzeta k igri, pri kateri zapravita svoj denar in svoj ugled. Maščevanja željna upata sangvinična možakarja od dneva do dneva, da jima pride Lojze enkrat v kremplji, da ga bosta pošteno obrala. /
Ta up, ki ga mora odobravati vsak pošten in pravičen človek, je do sedaj še vedno splaval po vodi. Če že tu pa tam dosežeta kako zmago, je navadno Pyrrhova zmaga ...
Ko se je včeraj popoldne začel glasen krik in prepir pri igralni mizi, so šli tja vsi službe prosti kavarniški gostje v nadi, da je doletela Lojzeta vendar enkrat zaslužena kazen; celo bilardisti so odložili svoje keje, natakarica se je „drenja|a" s polno taso skledic s „er-nini" (?) in blagajničarka je zapustila svoj sedež, pozabivši svoje dolžnosti.
„Si že založil, Lojze?" kričal je Naletel že tretjič in obraz se mu je svetil notranje zadovoljnosti.
»Al:. ne moreš počakati, da boš plačal?" posmehoval se mu je Lojzft hudomušno. „M ir-ker, prinesite mi eno veržinko, igra- jo nese, da si jo lahko privoščim! Tako, začnimo!"
„Kontr.a!" je zarjul Naletel tako eksplozivno in zmagoslavno, da so kibici presti ašeni odskočili.
Začasna ustava
kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Prvi del.
Oblika vladavine, dinastiia, državna oblast.
Člen I.
» . . •
Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev je dedna ustavna monarhija z Narodnim predstavništvom.
Člen 2.
Grb kraljestva je dvoglavi beli orel v poletu, na rdečem ščitu. Vrhu obeh glav dvo-glavnega belega orla stoji kraljevska krona. Na prsih ima ščit, na katerem so grbi: srbski: bel križ na rdečem ščitu z ognjilom v vsakem kraku; hrvatski: poit S 25 rdeče in belo menjajočimi se polji, in slovenski: na modrem ščitu bela peterovoglata zvezda in pod njo beli polumesec. •	'
Državna zastava je modro-belo-rdeča v vodoravni legi na pokončnem drogu.
Člen 3.
V kraljestvu vlada po volji naroda kralj Peter I iz dinastije Karagjorgje. Njegov naslednik je prestolonaslednik Aleksander, in njegovo moško potomstvo iz zakonitega zakona po ‘ redu prvorojenstva. Ako pa prestolonaslednik ne ostavi moškega potomstva, preide nasledstvo prestola na stransko črto v moškem potomstvu po istem redu prvorojenstva.
Člani kraljevske hiše dinastije Kara&jor-gjeve:	'm
a) Kralj Peter I.;	'	•
b) njegova sina prestolonaslednik Aleksander in kraljevič Gjorgje;
„Si li znorel ?" viknil je yes bled Štrbunk. „Saj vidiš, ,da je kupil glave! Saj nisem-svo-jega denarja ukradel, jaz ne igram naprej!"
„Ti kontriraš?" de Lojze porogljivo’ „laz dam rekontra!"
„In še ertkrat’ nazaj!" kriči zmagoslavno Naletel. „Sedaj te imam, zdaj boš plaval ! i
Marker, ne dajte mu veržinke!" iv-ki"
»Prijatelj, ali te luna trka, saj imata samo tri Štihe!"
„Pridi še enkrat nazaj, če imaš korajžo? Aha, si ne upaš?! Z eno besedo: renons si naredil, ni ti treba niti izigrati, štiri karte si založil!"
V celem" lokalu je zavladalo prisrčno zadoščenje. Potrt zamrmra Lojze-: „To pa ni no-bel igrano 1"	;i.
„Nobel ali ne nobel, to je po predpisih, renons zaigra in — plač{t! Seveda sedaj ko sva te enkrat vloviia, sedaj bi apeliral na najino nobleso."	■	.
„Že dobro! Jaz nisem tisie vrste človek, da bi se jokal, če enkrat izgubim. Lepo pa to ni in maščeval se bom bridko! Tukaj je denar ! Ti daš!"
.Četrt ure je bilo mirno pri mizi.
Štrbunk in Naletel sta v strahu igrala. Bala sta se nasprotnikove'a maščevanja. S svojo mirnodušnostjo ju ne bo prevaril.
„No vidita, sedaj bom popravil prejšno škodo", de mirno Lojze. „Mora se pač;potr^eti.
c) njegov brat knez A.rzen Karagjor<revič Š sinom knezom Pavlom A. Karagjorgievičem;
d) potomstvo prestolonaslednika Aleksandra, kraljeviča Gjorgja in kneza Pavla.
Člen 4.
v ( ...
Državna oblast kraljestva se ne more ne odtujiti, ne razdvojiti.
Člen 5.
Občine, / okraji in okrožja imajo svojo samoupravo.
Drugidel.
Ustavne pravice državljanov.
r Člen 6.
Vsi državljani kraljestva so pred zakonom in pred oblastmi enaki.
Člen 7.
Državljanom kraljestva se • ne morejo ne dati ne priznati naslovi plemstva.
Člen 8.
Osebna svoboda je s to ustavo zajamčena.
Nikdo se ne more klicati na odgovor, niti zapreti niti drugače omejiti v svobodi, razen v Slučajih, ki jih je zakon določil in na način, kakor je zakon odredil.
Člen 9.
Nikogar ne more soditi nepristojna sodnija.
Člen 10.
Nikdo ne more biti sojen, dokler se ne zasliši na pristojnem mestu ali dokler ni bil na zakonit način pozvan, da se brani.
Člen 11.
Kazen se more ustanoviti samo z zakonom in izreči samo za dejanja, za katera je zakon naprej določil, da se s to kaznijo kaznuje.
Člen 12.
Za čisto politične krivice se smrtna kazen odpravi.
Izvzeti so slučaji izvršenega ali poskušene-a atentata na vladarjevo osebo ali na člane raljevske hiše, za katere je določena v kazenskem zakoniku smrtna kazen.
Zraven tega so izvzeti tudi slučaji, v katerih je poleg čisto politične krivice izvršeno Se kako drugo kaznjivo dejanje, za katero jev kazenskem zakoniku določena smrtna kazen, in ravnotako tudi slučaji, ki' jih kaznujejo vojni zakoni s smrtno kaznijo.
Člen 13.
Državljan kraljestva se ne more izgnati iz dežele.. Tudi se ne more v deželi preganjati z enega mesta na drugo, izvzemši slučaje, ki jih zakon izrecno določa.
Trojko imam! Ali vama je sapo zaprlo?'.' Med tem obrhe talon „Kaj še trije taroki?" Previdno položi karte, urejuje svoj list, premišljuje, položi še enkrat sladko se smehljaje. »Tako, pagat ultimo ! Imata kaj proti temu?"
„Kontra igri, kontra pagatu !" zagrmi mu nasproti. Tokrat iz Ust Štrbunka.
„0 ne, tokrat pa ne bo šlo, tokrat sem pazil pri zalaganju. Rel
„ Kontra re!" zatuli Štrbunk.
„Hudimana“, vsklikne Lojze, „kaj pa je to?u Prešteje karte, ki jih je imel v rokah *Hm, sedaj mi je pa že šecko jedno. Grem še enkrat nazaj. Tokrat pa nisem štirih kart založil.«
„Ne“ roga se mu Štrbunk škodoželjno, »tokrat nisi založil štirih kart, Lojzek, pazil sem dobi o. Tokrat si založil samo dve! Tako dečko, zopet te imamo, zopet renonsl No če nimaš dovolj denarja pri sebi, midva ti kreditiramo do jutra. Jeli Naletel? Kaj pa gledaš tako neumno, Lojze, samo dve karti si založil !"
*Hahm, res«, pritrdi Lojze, »tukaj ležita samo dve karti. Na tretjo sem namreč položil svojo tabatijero. Z renonso torej tokrat ni nič 1 Lahko izigrani ?«
Člen 14.
Stanovanje je nedotakljivo. Oblast ne more izvršiti nikakega pretresanja ;>li preiskovanja v stanovanjih državljanov razun v slučajih, ki jih zakon predvideva in na način, kakor zakon predpisuje.
Člen 15..
Lastnica je nedotakljiva.
- Nikdo se ne more prisiliti, da odstopi svoje imetje za državne ali druge javne potrebe, niti se ne more pravice privatfie lastnine zaraditega omejiti, razen kjer zakon to dopušča in proti odškodnini po zakonu.
Člen 16.
Kazen odvzetja imetja (konfiskacija) se ne more odrediti.
Odvzeti pa se morejo posamezne stvari, ki so ali proizvod kaznjivega dejanja ali ki so kot orodje temu služile ali bile namenjene, da temu služijo.
Člen 17.
t
Svoboda veroizpovedanja je neomejena. Vse vere so svobodne in stoje pod zaščito zakona, v kolikor vršenje njihovih obred 'V ne moti javnega reda ali ne žali morale. .
Člen 18.
Državljani kraljestva se s sklicevanjem na predpise svoje verfr ne-morejo oprostiti svojih državljanskih in vojnih dolžnosti.
'	‘	Člen	19.
Poduk je svoboden.
Vzgoja .je svobodna, v kolikor njeno vršenje ne bi motilo javnega reda ali žalilo morale.
Vse javne in privatne šole in drugi izobraževalni zavodi stoje pod nadzorstvom državne oblasti.	.
(Dalje prih).
H  Političen pregled. R
Ureditev vprašanja uradniških plaž.
■Beograd, 19. junija (Zakasnelo.) Danes dopoldne se je vršil ministrski syet, v katerem se je po referatu ministra dr. Kramerja razpravljalo o provizorični ureditvi uradniških plač. Kakor izvemo, je minister dr Kramer predložil načrt da se uradnikom v novih krajih do definitivnega izenačenja vseh uradniških plač v celi kraljevini SHS izplačajo dnevnice in- to "aktivnim uradnikom, učiteljem iti penzijonistom ter vdovam in sirotam. Dnevnice dobe tudi duhovniki, ki nimajo cerkvenega posestva. V krogih poslancev Demokratskega kluba se je popoldne govorilo, naj dobe uradniki po predloga ministra dr. Kramerja do definitivne ureditve plač poleg vseh dosedanjih dr iginjskih doklad dnevnice po 10 K in po 2 K za vsakega otroka na dan. Oni državni nastavljenci, ki niso
Učinek teh mirno izgovorjenih besed, bi bil skoraj usodepoln za Lojzeta. Kajti Naletel, .ta žrtev tuje krivde, je bil nasilen človek. Prijateljske roke so zabranile, da ni prišel pred porotnike, odvedle so ga proč od kraju nesreče, ter mu potisnile glavo pod vodovod.
Ko si je nekoliko opomogel, vrnil se je k mizi, kjer sta ostala še vedno računala visokost igre.
Stokajoč, kakor od usode popolnoma uničen mož, katerega na tem svetu ne čaka nobeno veselje, se je zgrudil na svoj stol.
»]e pač nesreča, da je prišlo po vojski toliko oslov v naš kraj, ki hočejo tukaj taro-kiiati«, tožil je kibicem.
V svesti si svoje krivde, ni upal popolnoma deprimiran Štrbunk na to razžaljenje odgovoriti.
Slepa pravica je nameravala zopet pomiriti razburjenega Naletela.
Lojze je napovedal s šestnajstimi taroki, med katerimi so bili triie najvišji, valat. En tarok je bil v talonu, torej nj bilo nobene nevarnosti.
Toda usoda je hotela, da je imel Naletel štiri taroke, med njimi devetnajšeo. Vsak mi bo priznal, da je bil njegov »kontra valatu«
V uradniških razredih, med njimi tudi sluge, naj ! dobe po 6 K in 2 K za vsakega otroka na dan. Penzijonistom naj se da 5 K, vdovam in sirotam pa po 4 krone dnevno* Učitelji dobe uradniške dnevnice, istotako duhovniki brez cerkvenega posestva PosVetovanja glede uradniških dnevnic v ministrskem svetu še niso zaključena, vendar je znatno povišanje prejemkov principi-jelno že sprejeto. Definitivna odločitev bo padla mogoče na jutrišnji seji ministrskega sveta.
Odstop italijanskega ministrstva.
Trst, ‘20. junija. O poteku italijanske zbornice, ki je izzvala krizo Orlandovega ministrstva, poročajo italijanski listi naslednje podrobnosti: Po otvoritvi seje je takoj izpregovoril ministrski predsednik Orlando svojo izjavo o zunanji in notranji politiki. Zbornica je njegova izvajanja sicer poslušala pozorno, pa jih je že iz vsega početka sprejela z burnim ugovarjanjem Uvodoma je Orlando naglašal, da sta nezadovoljnost s sedanjostjo in negotovost glede bodočnosti izzvala v • svetu nekako hudo vznemirjenost. Položaj mora torej presojati z velikim pesimizmom, ni pa umesten obup. Te države, s katerimi se ima posebej Italija bojevati, so bile še poostrene po njednarodnem položaju in po problemih zunanje politike, združenih s tem položajem. Da jih premaga, je vlada ubrala pot, ki je zaslužila odobritev parlamenta in dežele in ki vodi do nastopnih ciljev: 1. odločno vztrajati na bistvenih točkah glede italijanskih zahtev; ako bi se italijanskim zahtevam ne ugodilo, bi mir — o tem je vsa Italija prepričana — ne odgovarjat velikanskim njenim žrtvam; 2. ohraniti zvestobo do zaveznikov in 3. izogibati se vsem oblikam slepe in trdovratne nepopustljivosti, ki bi utegnila razmerje poostriti, dočim bi moralo' biti v interesu vseh prisrčno. Minister naglasa, da se je vlada pri svojem postopanju zvesto držala teh načel. Gospodarska in finančna vprašanja, ki se tičejo/ Italije, so že rešena, odnosno so na potu do rešitve (medklic: Da, so na potu, ampak na dolgem potul Veselost.) Od tega hipa se v. zbornici kaže čim dalje tem neprijaznejše razpoloženje nasproti Orlandoviffl izvajanjem, ki izzivajo skoro ob vsakem stavku burne medklice. Orlando nadaljuje: Mi smo na konferenci tudi dosegli določitev severne meje ob veličastni bari|eri, katero je priroda zgradila V obrambo Italije. —(Posl. Beltrami: Lepa fraza 1) Kar se tiče vzhodnih in jadranskih mej, vztraja Italija odločno pri zahtevi po ozemlju, o katerem so naši zavezniki v zvečani, vseskozi veljavni in priznani obvezi izjavili, preden je Italija stopila v svetovno vojno, da ji mora biti prisojeno. Ministrski predsednik Orlando se jfy nato baVil z vprašaitji notranje politike, zlasti z vprašanjem konsuma in draginje, ki povzroča Italiji sedaj največje skrbi. Zaključujoč je Orlando prosil zbornico, naj se sestane v tajno sejo, da bo razpravljala o onem delu vladnih izvajanj, ki se tičejo zunanje politike. — Po Orlandoveifl govotu je v zbornici zavladala hlhdna tišina-
popolnoma upravičen. S tresočimi rokami je položil svoje štiri targke na mizo, toda Lojze je trdovratno zahteval, da se igra.
Cenjeni navzoči so vsled te neumne zahteve skomikali z rameni, mislili so si, da je Lojze trenotno zblaznel in da se takemu človeku ne sme oporekati.
Lojze je, bržkone vsled svoje nervoz* nosti, hitro izigral škisa. Naletel je s pomilovalnim nasmehom porinil na njega mali tarok.
Potem je izigral enaindvajšeo.
Naletel je dal drugi majhen tarok.
Lojze izigra hitro tretjo karto in Naletet da mehanično svoj tretji mali tarok. Ko pa Lojze četrtokrat izigra, .zadela je ubogega Naletela skoraj kap. Z grozo je sprevidel« da pod gotovimi pogoji tudi devetnajšca 5 tremi taroki ne reši valata.
Prefrigani Lojze Tarok je, proti vsem predpisom, kot tretjo karto izigral osemnajšco_, česar pa Naletel v svoji razburjenosti ni opazil in prišel je četrtokrat v svojo dvajšeo po devetnajšeo. '-
To popoldne niso več naprej igrali.
J'1« 24. junija 1919.	Mariborski	delavec.
—    ___  —  —     ^        ......................................................................................................
Naposled so zaceli socialistični poslanci eno-, iasno vikati: »Demisija! Demisija!« Orlando j j sedel, očitno neprijetno dirnjen od neprijaznega ; (..ejema njegovega govora, ki je bil ves druga-ft»l nego je bil tisti, kiiterega je bil doslej vvjen. V naslednji debati so se vsi govorniki izjavili proti Orlandovemu predlogu o tajni seji. 11 _’dsednik je odredil poimensko glasovanje.
G..!.;ovalo je 357 poslancev; od teh je 7b glasovalo za, 259 pa proti Orlandovemu predlogu. Min. preds. Orlando je zbornico naprosil, naj sejo odhodi do šestih zvečer, ker mora vlada oditi v sonat in ker se mora zaradi izida »borničnega glasovanja posvetovati. Ob 6. zvečer se je seja nadaljevala. Orlando je izjavil: Čast mi je naznaniti zbornici, da je ministrstvo všled izida< današnjega glasovanja podalo svojo demisijo Njegovemu Veličanstvu kralju, ki si je pridržal odločitev. Ministrstvo bo še nadalje vodilo Svoje posle. Prihodnja seja bo v soboto 21. t. m. ob dveh pop. Na dnevnem redu je razprnva o račasnem proračunu 1919/20.
r<i Dnevne novice. £<
Za domovino je padel blizu Tinj na Koroškem vrli rodoljub, častnik celjskega ^olka Ivo Kieslinger, doma iz Teharij pri
Celju.
Zastopniki Rusije v Ljubljani. Ta teden se je mudilo v Ljubljani odposlanstvo »Ruskih obščestvenih slavjanskih dejatelej« pod vodstvom znanega prijatelja Slovencev grofa Vladimirja Dobrinskega. Odposlanstvo ima namen, da obnovi stare prijateljske in bratske vezi med Rusi in Jugoslovani.
Prvi koncert »Glasbene Matice" v r.*ariboru je uspel nad vse sijajno. Takoj se ji' opazilo, da je imel vodstvo v rokah strokovnjak. Sicer smo slišali že, mnogo koncertov v Mariboru, toda takega še ne: Nad 80 pevcev, n:nogo že rutiniranih, ki so peli že y zboru * uoljanske opere. Tudi gospa Costaperaria je ! okazala, da je njen glas še vedno očarljiv. </. Costaperaria je dobila lep šopek, kakor tudi .. Dev v podobi lire. Gdtzova dvorana, ki je i.elo akustična, je bila polna, občinstvo izredno zadovoljno in je s svojim aplavzom dalo duška svojim čufom. Strokovna kritika sledi.
Začasno ravnateljstvo celovSke gimnazije se je poverilo prof. dr. Fr. Kotniku.
Mariborski Nemci Se vedno izzivalo, j' taj ko je prišlo tako daleč, da morajo imeti i.bvenske napise, si je marsikdo pomagal s lom, da je te napise dal slikati z nemškimi uarvami. Tudi to naj se na kak način odpravi!
Mrliško ogledni zdravnik je še vedno najboljši podpiratelj „Marburger Zeitung". Morda - • mu bo kje drugje preskrbela služba. v Nen?ci gr^jo jugoslovanske vojake.
K.insko časopisje širi o našem vojaštvu na Kori šisem ostudne laži, češ, da ropa- in izvršuje ha.-ilstva. Resnica pa je, da se jugoslovansko \ojaštvo na Koroškem obnaša tako vzorno, da mu je poleg nemškega piebivalstva tudi antantna nisija, ki biva v Celovcu, izrekla priznanje za •iiscipinirano, vzgledno obnašanje. Nemško ob-i .ovanje si je treba torej razlagati: Kakršen j lump sam, tako sodi o drugih.
Potni promet v Celovec je dovoljen. I- (na dovoljenja v Celovec izdajajo policijsko laviuteljstvo v Ljubljani ter okrajni glavarstvi v Mariboru in Celju. Ta dovoljenja vidira vsa-1 ('krat komanda Dravske divizijske oblasti v I jiibljani oziroma mestno poveljstvo v Mariboru i Celju. Kot potno dovoljenje zadostuje iz-k:i,nica istovetnosti, opremljena s sliko. Pri-poinnjeno pa mora'biti na istih izr e ero dovoljenje za mesto Celovec. Vsak potnik mora v teku treh dni zapustiti Celovec. V izvanrednih slučajih dovoli mestno poveljstvo v vdovcu največ/ dvadnevno podaljšanje. Potovanje v Celovec je dovoljeno edinole preko Dravograda Sinče vasi. in sicer za kraje južno Drave Za potnike iz krajev severno Drave izdajajo poveljniki odredov samostojno propust-nice za Celovec. Za pregledovanje polnih listov je ustanovljena kontrola v Sinči vasi in v Dravogradu. Potna dovoljenja v Celovec se
bodo izdajala le popolnoma zanesljivim pripadnikovi našega kraljestva
Zglaievalni urad in urad za izdajo potnih listov se je preselil v Hammerlinfcovo ulico št. 3 Aprovizacijski urad pa posluje na magistratu št. 1.
Amnestijo jako dalekosežno je naklonila vladarjeva milost širokim krogom obsojencev v Sloveniji Ne le kazni za politične zločine, tudi za kaznjiva dejanja drugih vrst so obsežna v amnestiji — niti privijanje cen in verižništvo nista izvzeti. Vsakemu od srca privoščimo naklonjeno milost. Kdor je morebiti ne bi bi) vreden, oni po običajnem teku stvari itak prej ali slej pride pravici spet v pest. Ali mnogo jih je, ki ne bi bili nikdar prišli na obtožno klop, da jih niso tja spravile ižredne vojne razmere. Tem je bila kazenska preizkava in razprava, obsodba, grozeče zaprtje že sama ob sebi dovolj mučna kazen. Le-tem je v prvi vrsti privoščiti pomilostitev. Pripravljeni so bili žrtvovati dokajšnji kos svoje imovine, da se rešijo ponižanja za mrkim zidovjem in zamreženimi okni. Zdaj so dosegli, kar so tako živo želeii in zraven trepetali, da se jim ne posreči; zdaj so dosegli in to brez pogojev in brez žrtev. Hvaleči bodo za naklonjeno milost Ali svojo hvaležnost naj tudi izkažejo! To pa store naju-, mestnejše s primernim darom v dobrodelne svrhe. V ta namen se priporočajo zlasti društva »Dobrodelnost« v Ljubljani, Poljanska cesta št. 3. Društvo za siročad (predsednica Franja dr. Tavčarjeva) in Slovensiko . društvo zaklada za vojaške vdove in sirote in za otroško varstvo in mladinsko skrbstvo (predsednik nadsv. F. Milčinski). Ta društva bodo tudi rada posredovala, da se dar po želji darovalca porabi za posebne dobrodelne namene ali izroči drugemu dobrodelnemu društvu ali zavodu.
Nemške srednje šole. Glede na nemške srednje šole je odločilo poverjeništvo za uk in bogočastje z razpisom z dne 8. rožnika 1919, štev.‘2710 naslednje: Državna nemška gimnazija v Ptuju in nemške vsporednice državne gimnazije v Mariboru se ukinejo. Državna gimnazija z nemškim učnim jezikom v Ljubljani se pretvori s 1. razredom počenši v realno gimnazijo ; v 2. do 8. razr. dosedanjega za volja pa se Sprejmo učenci iz vseh ražpuščenih gimnazij z nemškim učnim jezikom. Nemške vsporednice drž. realke v Ljubljani, ki bi štele prihodnje šolsko leto kvečjemu 100 učencev, se opuste. Na drž. realki v Mariboru, ki se postopoma razvija s slovenskimi temeljnimi razredi, ostanejo začasno nemški razredi od 2.—7.; vanje se sprejmejo nemški učenci iz drž. realke v Ljubljani. Dijaki 1. ra/reda smejo delati sprejemni izpit v nemškem jeziku samo na drž. realni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani. Predsednik: prof. Vadnjal 1. r.
M Zadnje vesli. ^
(Posebna telefonska in brzojavna poročila Mariborskemu delavcu").
Akcija antante proti ogrski sovjetski vladi.
Dunaj, 21. junija. „Neue Tag" poroča, da je antanta sklenila, početi akcijo proti vladi Bela Kun iz Dunaja. Bela Kun namerava vda-riti na železnico Lundenburg—Oderberg in na ta način napasti Nižjeavstrijsko. V ta namen je zbral 5 armadnih korov, približno 200.000 mož. Antanta namerava nastopiti odločno proti tej nameni in bo poslala italijanske čete iz Beljaka in Inomosta ter angleške divizije iz Imsta preko Dunaja. Polkovnik Cunningham je že konferiral z državnima tajnikoma Deutsch in dr. Bauer, zaradi prevoza antantnih čet skozi Nemško Avstrijo.
Nemčija bo podpisala.
Bero lin, 22. junija 1919. Novi kabinet ima predvsem nalogo, de sklene mir. Danes popoldne se je sestal mirovni odbor k strogo tajni seji. lutri popoldne bo Narodno predstavništvo imelo sejo v Weimarju ter odločno glasovalo. Kakor' se' zdaj vidi, ni več dvoma da je večina za podpis, ki bo sestojala iz socialnih demokratov, centra, neodvisnih in nekaterih disidentov demokratov.
v
Mirovna pogodba z Nemfijo.
Weimar, 21. junij#. V narodni-skupščini je ministrski predsednik dr. Bauer v daljšem govoru ostro obsojal mirovna pogodbo, proti kateri ni pomoči, pač pa ista vsebuje slovesno obljubo antante, da se bo, kolikor bodo dopuščale razmefe, 6d frisa do časa izvršila revizija. V imenu vlade« je izjavil ministrski predsednik, da vFiada podpiše mirovno pogodbo, seveda če fo ratificira narodna skupščina, v sledeči obliki: Vlada nemške ljudovlade je pripravljena* podpisati mirovno pogodbo, vendar ne priznava krivde na vojaki in ne prevzame .obveznosti za člene 227 do 230.	; ’’ f
New Vork, 21. junija. lž. informiranih pariških krogov se poroča, da bo podpis mirovne pogodbe bržkone za dva do tri dni odgoden.	i
Weimar, 21. junija. Financijelni in gospodarski strokovnjaki mirovne delegacije so odložili svoje mandate zaradi stališča nove vlade.	-i, .. t
Posledice sovjetske’vlade.
Monako v o, 21. junija., Iz mesta beži vedno več prebivalstva. Čez 1600 selitev je prijavljenih pri enem špediterju.: Ne samo nevzdržljive razmere, katere so zakrivili Spartakisti, so tega krive, ampak'- tudi neznosni davki, ki se nalagajoč*meščanom, da bi s tem denarjem pokrili dolgove sovjetske vlade, ki znašajo samo za Monakovo 200 miljonov.	;	•
Konec boljševikov v, Kijevu.
Praga, 21. junija. \z- Pariza je došla vest, da so antantne čete* osvobodile Kiev boljševikov. • -i .■
Odstop italijanski Vlade.
Rim, 10. junija. Krajf'[Jie prejel danes Salandra, Luzattija, fearzilaia', ' Nittija in Bisso-latija Odstop 6rjanda kakor ‘ Giolitija in Salandra se v parlamentairnih k,r^§il? zanika. Nasprotno je, pa pričakovati kopibi,nacijo Luzattl-Tittonijevega ali sploh spremenjenega kabineta s Bissolatijem ali Turatijem na čelu. Vidi se, kot bi se socijališti odločili ^a sodelovanje neke politične struje. Danes so bil? vsi njih voditelji poklicani v Monte CitoHa: ^ „Secolo" iz katerega je, to razvjdno, • domneva da bo kriza kratka. Kralj se bp mogoče, že v: sttfebto odločil za volitev. • p •_ •“*
Berlin, 21. junija.’Potrjt^'%< kakor poročajo, da je Nitti pooblaščen’ta’novo ureditev italijanskega kabineta. Zastopnik/ ministerskega predsednika in zunanji minister^Bo prejšnji pariški poslanik Tittoni, ‘'O^ ima ■ obj^ednem prevzeti vodst\jg> pkriške nJlroViie delegacije.
I Demonstracije v RHnu profl Giolittiju in Nittiju.
Berlin, 20. junija, Ijst >8 Uhr Abend-blatt« poroča s švjcafSKe, meje‘: Pd- obvestitvi demisije italijanskega, kabineta ,so / se pričeli v Rimu po cestah nemiri. .Deniojtištrantje so nosili napise z besedami; ' _«Doli ..z Giolitlijem in Nittijem I Živela italijanska Keka!« Prišlo je do . spopadov s četami. Iz razprav v zbornici je bilo razvidno, da je Orlando nezaupnico nalašč provociral, da bi se s tem' izognil pritisku podpisa^ mirovnih pogojev.	„	/
Mobilizacija tia Madžarskem.
Bud inf p e š t a, 22. jtaija. Sovjetski kongres je sklenil na : predlog poverjenika Bohma sledeče:	Deželni	sovjetski kongres je
prepričan, da je močiia Mera armada edino poroštvo proletarskega gospodstv^ ' Vsled tega uvaja v interesu ojačenja rdeče armade splošno mobilizacijo delajočih ter poveri vladajočih svet z izvišbo posain$ftotti. Qfedfe' načina in r< ka splošne mobilizacije naj -e vladajoči svet na to ozira, da je mobilizacija nat najvažnejši življenski interes. Vsi'; či ni dlavsjdh svetov imajo častno dolžnost,v'naj si bo na‘. fronti, naj si bo za fronto, da nipno takoj Vse' moči, d« se izvede mobilizacija.
Izredni občni zbor »Tiskovne zadruge" v Mariboru se vrši v torek, dne / 24. t. m. ob 20. uri zvečer v posvetovalnici Posojilnice v Mariboru, Narodni dom, z dnevnim redom: l. nadomestne volitve v načelstvo in 2. slučajnosti.
iw
!>•
Izpred sodišča.
Odvetnik
dr. Rudolf Ravnih
naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno iz Bismarkove ceste št. 11 v Mariboru v
Sodnijsko ulico št. 14,1. nadstropje
(pred sodnijo).	S—1
Iz porotne dvorane.
V petek, dne 20. junija.
Najstarejši sin — zažigalec.
Dne 15, avgusta 1918 okrog pol enajste ure ponoči je nastal ogenj pri viničariji Franca Tomažiča v Negovi v gornjeradgonskem , .okraju, ki je upepelil leseno s slamo krito gospodarsko poslopje in stanovanje s tremi sobami. Franc Tomažič trpi škode na poslopju do 12.000 K, zavarovan pa je bil samo za 1500 K. Tudi njegovi viničarki Matildi Erjavec je prt tem zgorela vsa hišna oprava, kokoši in ena poldrugo leto stara svinja.
Po ljudskem mnenju je padel takoj sum v na Tomažičevega najstarejšega sina Karla, 3 da je viničarijo zažgal. Karl Tomažič je nam' -treč prišel tega dne od Sv. Treh Kraljev nekoliko pijan domu, vzel ključ od vmičarije *hI« se podal v vrh. Kmalu nato je prišel za p-Mijim oče v klet. Med očetom in najstarejšim stoiRom Karlom je vladalo že dolgo napeto razmerje, ker je sin Karl pri vsaki priliki očital pčetu, da ima ljubavno razmerje z vi-nlčarko Matildo Erjavec. Tudi tega dne se je , takoj vnel med njima prepir. Ko je Matilda jjapjavec slišala prepir v kleti, se je bala, da ji Karl Tomažič ne bi storil kaj žalega, je vzela otroka in šla spat k sosedni viničarki
Stari Tomažič je na to zaklenil klet in pdšel po svojih potih, Karl pa se je podal k svojemu dekletu v vas, s katerim se je , nekaj časa razgovarjal. Potem je rekel, da u gri domu spat, v resnici pa je šel nazaj k jVMč^riji svojega očeta in jo zažgal na ' Skednju. Ker so ljudje v okolici že spali in " ni flihče prišel pravočasno gasit, je vse zgorelo. Samo slučaju, da je bila tiha noč brez / vetra, se je zahvaliti, da ni zgorela tudi sosedna viničarija.
.Karl Tomažič se zagovarja, da je zažgal viničarijo v popolni pijanosti iz jeze in žalosti. Oče je imel razmerje s svojo viničarko, kar . so svi neradi videli, zlasti ker je bila vini-čarka Erjavec deležna marsikaterih ugodnosti V na Škodo otrok. Zato so mu vedno očitali to razmerje, zlasti najstarejši sin Karl, ki je bil vojak, a zaradi bolezni na dopustu. Najbolj ga je jezilo to, da se je oče izrazil, da najstarejši sin ne dobi nobene dedščine in
v d« dd njegovo dedščipo raje h ko
njemu.
Porotniki so vprašanje na požig zanikali
?rftrdili pa so Vprašanju, da je zažgal Kar omažič v popolni pijanosti. Zato je bi obsojen zaradi prestopka pijanosti na tri < mesece zapora.
■fi 3*11___i-------------------------------------
Zahtevajte povsod naš list!
I.
Bučno olie Schichtovo milo Krušna moka Polenta moka ,
Pšenične otrobe Žveplo za vinograde Kava
vse po najnižji ceni	10—3
Sirk, Maribor
Glavni trg. *
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom in premogom
Sodnijska ulica 17
priporoča se občinstvu.
Pohištvo 1
Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste1 lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KAREL PREIS, Maribor
stolni trg St. 6.
Svoboden ogled!	Ceniki	zastonj!
□ 1=1 l==l 1=11=11=11?
oer
51
—op—
/. Bož
Maribor, Tegetthoffova cesta 34
Modni atelije za gospe in gospode. Naročila po meri se solidno in točno izvrše. Vojaške uniforme se , izgotovijo v najkrajšem času.
Zaloga vsakovrstnih oblek moške in dečke, kakor tudi jaške čepice ter epolete.
Raznašalci časopisov
invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravništvu ..Mariborskega delavca".
PTUJ
Trgovina z usnjem, čevlji in surovimi kožami.
Elegantni box calf in chevreaux čevlji. — Rini čevlji iz črne in rujave teletine. ” Navadni čevlji iz rujave kravine, podplatni inpodpetni cveki,drete, platno.
Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
»Mariborski delavec"
se prodaja v Mariboru v sledečih tr* govinah in tobakarnah:
Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni, trg Ortner Jožef, Schmidov trg 2 Mahalka J., Gosposka ulica Czadnik* L., Stolna ulica Specijalna trafika, Grajska ulica Mandl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar.,	„	*
Schifko Terezija	„	»
Schon, Tegetthoffova cesta Schifko Marija, Melje Pichler Ana, „
iurko Marija, Koroška cesta .ackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H7 Magdalenski trg Nerath F., tTlagdalena, Franc Jož. ul. Kresnik Ana, „	»	»	»
Majer J., Pobrežje, Zrezka cesta 21 Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor
(Za tremi ribniki)
Gostilna „Pri lovskem domu
(Za trem*
ribniki) ^
m
SC3T Krasen vrt, lepo kegljišče, izvrstna kuhinja, izborna vina! *WSt V^k dan: Sveže pivo, kislo mleko, sir s smetano, sveže sirovo maslo, kava!
Priporočam se izletnikom iz Maribora.	^
Jurii Crniči gostilničar.
M*;b : Tiskovna zadruga.
Pdfovornl urednik Fr. Veglar,
Tiskarn«: Karl Rabltseb v Maribor«,