PoŠtnina plačana v gotovini Cena 1.50 Din Izhaja vsak petek ob 17. // Naročnina znaša meseCno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dorn po raznašalcih 5'50 Din, za inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje.desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljana štev. 10.6(36 // Štev. 18. Celfe, petek 3O. aprila 1937 Leto XIX. Zadoščenje savinjskemu hmeljarstvu Državni svet je razveljavil odločbi banske uprave in ministrstva notranjih zadev, s katerima je bil od stavljen glavni odbor Hmeljarskega društva za dravsko banovino V Žalcu obstoji že 53 let Hmeljar- sko društvo za dravsko banovino, ki je pomembna stanovska organi- zacija vseh hmeljarjev savinjskega okoliša. Društvo si je pridobilo za koristi hmeljarstva nevenljivih za- slug. V glavni meri je zasluga ravno te organizacije, da je hmeljarstvo v Savinjski dolini tako vzcvetelo in uspevalo in da je bilo z umnim in smotrenim izvajanjem hmeljarstva ustvarjeno v tej krajini tako lepo blagostanje. Pred leti so se tudi v to društvo zanesli spori, ki so imeli svoj glavni izvor v tem, da jo izvcstna skupina forsirala spremembo društvenih pra- vil v tern smislu, da so se ustvar- jale po posameznih občinah podruž- nice. V teh podružnicah so se često razračunavali politični spori lokal- nih faktorjev na škodo stvarnemu delu, ki je namen društva. Zaradi tega je društvo na glavnem občnem zboru dno 26. marca 1933 z večino glasov izvolilo nov upravni odbor. Večina delegatov podružnic je glasovala za takozvano Robl-ekovo listo, ki je prodrla s 34 proti 27 gla- sovom. Podružnica Hmeljarskega društva v Braslovčah pa je vložila zoper sklepe občnega zbora z dne 26. mar- ca 1933 pritožbo na sresko načelstvo v Celju in zalitevala ustavitev vseh sklepov tega glavnega občnega zbo- ra, češ da se je občnega zbora ude- ležilo 15 delegatov podružnic Voj- nik, Vransko in Škofja vas, dočim to podružnice takrat sploh niso več" ob- stojale. Sresko načelstvo v Celju je pritožbo zavrnilo z utemeljitvijo, da gre za interne spore med člani dru- štva, ki spadajo pred društveno raz- sodišče, ne pa pred državna oblastva. Kr. banska uprave, je to odločbo sreskega načelstva potrdila 18. maja 1934. Dne 26. marca 1933 izvoljeni glav- ni odbor je predložil naslednjemu rednemu občnemu zboru 25. marca 1934 predlog o spremernbi pravil v tem smislu, da so se odpravile po- družnice in da sta ostala kot organa dmštva le glavna skupščina in odbor. Kr. banska upravu je z odločbo z dne 18. avgusta 1934 odobrila nova pravila. Od tega časa dalje so je de- lovanje društva razvijalo zopet brez prepirov izključno le s stvarnega po- gled«a na intcres celokupnega savinj- skega hmeljarstva. Tako je bilo stanje vse do po- mladi 1936. NepriCakovano pa jo 20. marca 1936 banska uprava v Ljubljani iz- dala odločbo, s katero je spremenila svoji lastni prejšnji odločbi glede izvolitve novega odbora in glede spremembe pravil ter razveljavila ti dve odločbi in odločbo sreskega na- čelstva v Celju, ustavila vse sklepe glavnega obCnega zbora z dne 26. marca 1933, tedaj izvrSene volitve glavnega odbora in sklepe občnega zbora z dne 25. marca 1934 o spre- membi pravil, vzpostavila v svoje je funkcije glavni odbor, ki je poslo- val do občnega zbora 26. marca 1933, ter postaviia v veljavnost društvona pravila, ki so veljala do občnega zbora 25. marca 1934. Banska uprava je utemeljila svojo odloCbo s tem, da podružnice na Vranskem, v Vojniku in Škofji vasi na dan občnega zbora 26. marca 1933 niso več obstojale in da torej njiho- vi dolegati niso bili upraviČeni ude- ležiti se yolitev. Ker so te podruž- nice skupaj imele 13 delegatov in ker je banska uprava sklepala, da je od teh »gotovo« 12 glasovalo za, Roble- kovo listo, je bila mnenja, da je iz- volitev te liste pripisovati edino le glasovanju neupravičenih delegatov. § 134. zakona o občnem upravnem postopku, s katerim je utemeljila banska uprava svojo odločbo, določa kot prav izjemno mero, da sme naj- višje oblastvo v zaščito koristi v po- lrebnem obsegu razveljaviti ali spre- meniti pravomočno odločbo, v koli- kor je to neizogibno potrebno, da se odvrne težka nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za državno varnost, za javni mir in red, za javno varnost in nravnost ali za narodno gospo- darstvo. Banska uprava je v svoji odločbi kratko izrekla, da se je morala po- služiti te izredne določbe zaradi tega, ker je bilo stanje v društvu nezako- nito in je razburjalo članstvo Hme- ljarskega društva po velikem delu sreza, in ker j-o zaradi zatrjevanih nepravilnosti propadala hmeljarska organizacija, ki je velevažnega po- mena za narodno gospodarstvo Sa- vin jske doline. Zoper to odločbo je vložilo Hme- ljarsko društvo po svojem pravnem zastopniku g. dr. Ernestu Kai ami v Celju pritožbo na ministrstvo notra- njih zadev. V tej pritožbi se je poudarjalo, da se sme § 134. zakona o obč. uprav- nem postopku uporabiti samo v prav posebnih primerih, kar izhaja že iz naslova dotičnega poglavja v zakonu: »Posebni primeri razveljavitv© in spremembe odločbe«. Pritožba je trdila, da ni nikakih takili interesov ali mzlogov, ki bi utemeljevali tak ekscepcionalen po- seg v s pravomočnimi odločbami u- stvarjeno stanje, in da banska upra- va takih razlogov tudi ni navedla in ne dokazala. Nasprotno so podani vsi razlogi, da se v svrho mirnega in smotren'ega delovanja za narodno gospodarstvo tako važne institucijc v sedanjih, za hmeljarstvo tako tež- kih in resnih časih prepreCijo in o- pustijo vse perturbacije in motnje, ki niso noobhodno potrebne; ukrep banske uprave pa da pomeni v stvar- nem in mirnem delu Hmeljarskega društva tako perturbacijo in povrni- tev razmer, kakršne so vladale do leta 1933. Pritožba je nadalje dokazala, da so podružnice Vojnik, Vransko in Škofja vas do 26. marca 1933 še ob- stojal-o. Banska uprava je namreč zavzcla stališče, da po starih pravilih po- družnica preneha obstojati z momen- tom, ko pade število članstva podruž- nice pod 15. Ta trditev pa je ncu- temeljeiia in ne odgovarja resnici, kcr določa § 15 pravil, da se podruž- nica razpusti, ako pade število član- stva pod 15, in da ima glavni odbor oskrbovati imetje podružnice 10 let in Šele če bi se v 10 letih ne usta- novila nova podružnica, pripad-e pre- moženje razpuščene podružnice cen- tral i hmeljarskega društva. Iz tega sledi jasno, da ne drži pravni nazor banske uprave, da podružnica pre- neha obstojati z. rnomentom, ko pa- de število članstva pod 15 temveč da je v takem primeru gla-vni od- bor upravičen podružnico razpusti ti. Podružnica torej ne preneha obsto- jati avtomatično, ako sluCajno pade v kakšnein lctu število Clanstva pod 15, temveč j© za to treba žele izreka glavnega odbora o razpustu. Glavni odbor je imel torej pravico podruž- nico razpustiti, ne pa dolžnost to storiti, ampak je lahko poskusil po- družnico zopet oživiti. Saj je ten,- denca tedanjih pravil, da se podi*už- nica po možnosti obdrži, videla iz, določbe, da so naj premoženje po- družnice aservira za dolgo dobo 10 let za novo podružnico, ki bi s© even- tualno v tem času ustanovila. Glavni odbor pa nikdar ni sklenil, da raz- pusti podružnice Vojnik, Vransko in Škofjo vas. Podružnica v Škofji vasi pa sploh ni v svojem članstvu nikdar padla pod 15, ker je leta 1933. imela 76 clanov, torej zelo častno število. Pritožba pravi da je odlok banske uprave v razlogih zelo strog glede čuvanja formalnosti pri ohranitvi podružnic, pa z.elo prizanesljiv pri presoji vprašanja, ali ne bi bilo za razpust podružnic varovati istih for- malnosti. ObČni zbor 26. marca 1933 je vsted ugovoi-a zoper glasovalno pravico de- legatov teh podružnic pod predsed- stVom tedanjega podpredsednika g. Mihelčiča sporno vprašanje rešil ta- ko, da je tem delegatom priznal pra- vico glasovanja in s tem torej tudi priznal obstoj podružnic. Če je kak (Ivom, spada zadeva pred društveno lazsodišče, ne pa pred upravnc o- blasti. Uporaba § 134. aakona o ob&em u- pravnem postopku je nezakonita. Banska uprava trdi, da se od nje za- trjevane nepr?ivilnosti ne morejo iz- podbijati z nobcnim rednim pravnim sredstvom. To pa ni točno, ker sta bili v obeh primerih vloženi pritožbi, ki sta bili pa zavrnjeni. Vprašanje, ali je v zaščito javnih koristi neiz- ogibno se po treh letih poslužiti tako izrednega ukrepa, je zanikati. Banska uprava si pomaga za ute- rneljit.ev tega izjernnega sredstva z nekaj besedami brez, dokazov in brez navedbe kakih dejstev. Odločba je torej že formalno neve- ljavna in nična, ker ni1 razložitve, kakor jo zaliteva zakon o upravnem postopku. Iz zapisnikov občnega zbora in sej glavnega odbora pa je razvidno in po vs-em srezu znano da je ravno za časa prejšnjih društvenih pravil, to- rej za časa podružnic bilo nemogoče vsako stvarno delo zaradi večnih prepirov, ki so vnemali politične strasti in preprečevali vsako pozitiv- no udejstvovanje društva. Članstvo v posameznih krajih je bilo stalno vzneinirjeno, ker se je v podružnice zanesla borba za politično premoč v društvu ter se' je nabiranje Clanstva vrsilo marsikje enostransko ali z ozi- rom na strankarsko in politično pri- padnost. Zato se na občncm. zboru leta 1934. delegati po ogromni večini z veseljem glasovali za opustitev po- družnic. Za obstoj podružnic tudi glede na navedeno ni nikako stvarne potrebe, ker je savinjski hmeljski o- koliš, ki predstavlja 95% vse pro- dukcije v dravski banovini, teritori- alno strnjen na okraja Celje in Vran- I sko ter je razdalja med posameznimi kraji tako mala, da se v vseh 53 letih, odkar obstoji društvo, nikdar ni čutila potreba po decentralizaciji. Pritožba je nadalje navedla, kako je j)o odpravi podružnic zavladalo v di-uštvu mirno, toda intenzivno strokovno delo, in velike uspehe, ki jib jo to delo rodilo. Vseh teh okoliščin pa banska upra- va ni ugotovila, ker pred svojo odloč- bo ni izvršila nikakih poizvedb niti ni društvu dala prilike, da se izjavi. Trditev bansko uprave, da je hme- ljarska organizacija propadala, je to- rej n-etočna. Kajti sklepi občnih zbo- rov iz 1. 1933. in 1934. so povzročili nasprotno razevit društva in novo življenje v njem, ker so se iz društva izločili vsi politični in strankarski vplivi v času, ko je hmeljarska sloga in krepka stanovska organizacija vseh hmeljarjev bolj potrebna, kakor kdaj poprej. Ministrstvo notranjih zadev pa je pritožbo zavrnilo. V razlogih pravi ministrstvo, da je banska uprava svojo odločbo iz- dala z namenom, da se povrne zau- panje v zakonitost postopanja uprav- nih oblasti, ki je bilo s prejšnjimi odločbami omajano v tako širokem krogu interesentov, da ni bilo mogo- Ce iti mimo tega. O nezakonitosti sklepov niso bili po mnenju mini- strstva prepričani samo hmeljarji, temveč tudi njihovi družinski člani, skupaj okrog 2000 ljudi, in ker je hmeljarstvo glavna gospodarska pa- noga in je od uspeha hmeljarstva odvisnih najmanj 30.000 ljudi, med njimi okrog 12.000 odraslih, je inte- res na Hmeljarskeni društvu v Sa- vinjski dolini splošen. Zato se mora računati, da je najmanj 10.000 odras- lih ljudi presojalo občni zbor od leta 1933. kot nezakonit in kot nezakoni- te tudi sledeče ukrepe. Banska uprava je torej izdala svojo odločbo z namenom, da vzpostavi o- majano zaupanje v upravne oblasti in s tem odvrne težko nevarnost za javni red in mir. Hmeljarsko društvo in člana raz.- rešene uprave so vložili zoper od- ločbo ministi-stva po g. dr. Kalanu tožbo na Državni svet. V tej tožbi so navaja, da bi v pri- meru, ako bi se § 134. uporabljal na ta način, kakor v predmetnem pri- meru, ko se po treh letih brez aa- dostnih razlogov razveljavijo oblast- ne odločbe, bila težko ogrožena prav- na sigurnost in pravni red v državi. Kajti zanesel bi se v gospodarsko in pravno življenje element nesigurno- sti in nestalnosti ter bi nastopila ne- varnost, da se tudi ž© davno pravo- močne odločbe oblasti pogosto me- njajo. Čini pa pride do tega, ni niče- sai' več stalnega in postane vse ne- gotovo. Tožba pravi, da je odločba mini- strstva ničiia in nezakonita, ker ne reši razlogov pritožbe in ker mini- strstvo samo ne navaja razlogov za svojo odločbo. Zlasti pa ne pove, po kakih poizvedbah jo prišlo do v od- ločbi navedenih rezultatov in številk. številka 10.000 odraslih ljudi, ki se baje razburjajo, je povsem poljubna in ne odgovarja dejstvom. Najmanj pa je ministrstvo v svoji odločbi do- kazalo, da je bilo treba seči po § 134,, da torej obstoji kaka »težka nevar- nost za življenje ali zdravje ljudi, za državno varnost, za javni mir in red, za javno varnost in nravnost ali za narodno gospodarstvo«. Gotovo se najdejo pri vsaki odločbi upravnih oblasti ljudje, ki so nczadovoljni. Ali taka nezadovoljnost ne more biti razlog za rušenje pravne sigurnosti in stalnosti. Nasprotno, reCi se mora, da bi ravno neutemeljena uporaba § 134. resniöno v desettisočih vzbu- dila občutek pravne nesigurnosti in bi utegnila omajati zaupanje v u- pravna oblastva. Ako se odstopi od načck^ da je § 134. le izredna mera, ki sme biti uporabljena le pod prav posebnimi okoliščinami in le tedaj, kadar so točno podani vsi v zakonu navedeni razlogi, potem neha prav- ni red v državi in prebivalstvo mora izgubiti zaupanje v vsako stainost in v vse pridobljene pravice. Kajti vsak nov referent na izvestnih položajih bi lahko proglasil odločbe svojih pred- nikov za take, ki spadajo pod § 134., in jih še po letih razveljavil ter uničil. Državni svet je tožbi ugodil in raz- veljavil odločbo ministrstva kot v zakonu neosnovano. V svojih razlo- gih navaja Državni svet, da j« tožba utemeljena, in se pridružuje razlo- gom te tožbe. Ugotavlja, da iz aktov ne izhaja, da bi obstojala kaka tež- ka nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javno varnost v državi, za javni red in mir in za narodno go- spodarstvo, niti da je splah bilo po- Stran 2. »NOVA DOBA« Star. 18. trebno odklanjanje kakršnekoli ne- varnosti. Izpodbijana odločba ni dokazala nikakšne nezakonitosti prejšnjih od- ločb niti trditve, da je omajano za- upanje interesentov v zakonitost po- stopanja upravnih oblasti. V ostalem pa ima društvo po pravilili za cilj koristi svojih članov, ne pa javni in- teres. Ni torej nobene zakonite pod- Jage za uporabo § 134. zakona o ob- čem upravncm postopku. Popolnoma n-eutemeljena je tudi trditev ministrstva, da so podružni- ,ce Vojnik, Vrajnsko in Škofja vas prenehale obstojati avtomatično, kcr bi, kakor je v tožbi pravilno navede- no, podružnica le tedaj ne obstojala « več, ako bi njen presfcanek bil ugo- tovljen na skupščini podružnice ali s sklepom društva ne glede na to, ali je število članov padlo že prej pod 15. S tem je ta zadeva končno rešena in vzpostavljen je zopet odbor, ki je vodil društvene posle do leta 1936., ko je bil odstavljen z odločbami banske uprave in ministrstva no- tranjih zadev. Prepričani srao, da bo Hmeljarsko društvo, ta zaslužna narodno gospo- darska organizacija odslej mogla svoje plodonosno in prepotrebno de- lo v korist našega hmeljarstva vršiti nemoteno. Slovenski javnosti! V proslavo 140-letnice Vodnikovih »Lublanskih Noviz« in 30-letnice or- ganizacije slovenskih poklicnih novi- narjev priredi ljubljanska sekcij a Jngoslovenskega novinarskega udru- ženja na jesenskem ljubljanskem ve- lesejmu jubilejno razstavo sloven- skega novinarstva. Razstava je zelo na široko zasno- vana in bo zavzela štiri velike vele- sejemske paviljone. Podala bo celo- ten pregled nastanka in razvoja slo- venskega novinarstva od najstarejših časov pa do današnjih dni, hkratu pa bo pokazala poleg nekdanjih nači- nov razširjanja vesti tudi najnovejše izume, ki se jih poslužuje sodobna časnikarska poročevalska služba. Da bo vse to prikazano čim bolj nazorno, bodo novinarji izdajali na razstavi poseben dnevnik, urejevan, stavljen, tiskan in razpošiljan pred očmi obi- skovalcev. Popoln pogled v organ i- zacijo časopisja bo nudila jubilejna razstava slovenskega novinarstva, poleg tcga pa bo tudi pregled no po- kazala vse ogromno delo, ki je üdru- ženo z nastankom, razvojem in na- predkom slovenskega novinarstva, pri tem pa opozorila tudi na koristi, ki jih je narod imel in jih vsi sloji -še imajo od časopisja. Razstava slovenskega novinarstva inora biti in tudi bo kulturen dogo- dek prve vrste! Da pa razstava ta svoj visoki cilj doseže, prirede novinai'ji razstavo s sodelovanjem Društva tiskarnarjev v Sloveniji, zvezne organizacije Sa- veza grafičnih radnika - ca Jugosl i- vije v Ljubljani, ljnbljanske podruž- nice Udruženja grafičnih faktorjev Jugoslavije, časniških in časopisnih podrjetij, Ljubljanskega velesejma ter odličnih kulturnih in gospodar- skih strokovnjakov. Da bo res ves jesenski ljubljanski velesejemi v znamenju slovenskega novinarstva je potrebno tudi sodelo- vanje vse slovenske javnosti ter se zato obraCamo na njo s pozivom, naj poinaga pri iskanju in zbiranju raz- stavnega gradiva. Trdno smo prepri- Cani, da ta naš poziv ne bo zaman, saj je doslej razstavni odbor povsod pri Slovencih, kamorkoli sc je obrnil, nal-etel na največjo pripravljenost za sodelovanje. Živo pa se z.animajo za razstavo slovenskega novinarstva tudi drugod po Jugoslaviji in celo v tujini. Več znanstvenikov svetovnega slovesa je odboru zagotovilo in deloma tudi že izkazuje svojo pomoč. Vzrok več, da tudi slovenska javnost stori svojo dolžnostl Izreden dogodek letošnjega leta bo razstava slovenskega novinarstva in s sodelovanjem vse slovenske javno- sti mora biti tudi trajnega pomena za Slovence ter mogočen podnet za na- predek slovenske kulture. Zato smo kot poklicni novinarji in redni člani ljubljanske sekcije JNU z veseljem, prevzeli častno preds«d- stvo razstavnega odbora ter vabimo vso našo javnost, da pripravljalnemu odboru pomaga pri zbiranju sred- stev in gradiva za to splošno poučno in koristno razstavo ter se že sedaj pripravlja na obisk to velevažne na- rodne manifestacije. Ljubljana, 1. majnika 1937. Častno predsedstvo razstave sloven- skega novinarstva: Dr. Anton Korošec 1. r. minister notranjih del Dr. Albert Kramer 1. r. minister v ]). Dr. Fran Eulovec 1. r. minister v p. Ves narod se mora boriti z jetiko Zopet se bliža protituberkulozni te- den. Že slišimo pritožbo: »Zopet zbirka!« Neresni in nezreli bi bili, ako bi smatrali, da vsako leto Protituberkulozni teden ni potreben, ali ako bi celo po- kazali nevoljo in odklanjali sodelovanje pri prireditvah tega Tedna. Jetika je tako resna in težka ljudska bolezen, da morajo biti problemi njenega za- tiranja stalno na dnevnem redu; vedeti moramo, da je vse, kar v borbi proti tej ljudski kugi storimo, veliko in veliko premalo v razmerju z gospo- darsko in socialno škodo, ki jo narodu. jn državi leto za letom povzroča. Narod ki z dejanji ne pokaže, da je njegova notranja odporna in ustvarjajoča moČ zgrajena na živi zavesti skupnih dol- žnosti napram skupnim narodnim po- trebam, ni narod v kulturnem In etičnem smislu besede. Jetika pred- stavlja vsenarodno nevarnost, okoli te osi so visoko nagromadena najtežja naša socialna vprašanja. K stvarnim kulturnim potrebam in dolžnostim naroda zato spada, ako vsako leto vsaj enkrat skrbneje, zbra- nejše in resnejše svoje misli potopimo v neizmerno socialno gorje, ki ga na- rodu povzroča jetika. Pohitimo vsaj v duhu v bedne kraje in domove naše domovine z zavestjo, da so nam tudi oni v bedi in trpljenju bratje in sestre po krvi in du§i. Na teh pobožnih potih bo marsikdo spoznal, da je bil do danes premalo Čiovek in da je premalo ljubil svoj narod, ki je vsem vir življenja. Protituberkulozni teden se vrši od 2. do 8. maja. Kaj pa hočemo doseči v tem tednu? Narod v njegovi celoti, do zadnji\\ bornih koč po rebrih, hočemo opozoriti na strahote te bolezni, dati hočemo ljudstvu o bolezni potreben pouk, oživeti smisel za samopomoč tudi v stvareh ljudskega zdravja in povedati, da je zdravje edino bogastvo. Drug namen pa mora biti, da zbiramo v tem tednu sredstva za uspešno borbo proti jetiki na najširši črti. Jetika denar dobesedno žre in ogromna sredstva so potrebna, da bo to žrelo zasuto. Ponoviti moramo svojo voljo: milijon Slovencev, milijon dinarjev! Zato mora biti naša zbirka res vsenarodna, I vsesplošna in ne sme biti omejena na I par ljudi ali krajev. Tako bodo mogli mali dinarčki ustvariti velik milijon ! Protituberkulozna zveza sme na moralni in gmotni uspeh Tedna samo takrat racunati, ako bodo njena na- vodila za izvedbo Tedna povsod našla krepak odziv. Po banovini je raztre- seno nebroj protituberkuloznih lig, dru- god so ustanovljeni posebni odbori, tako da bo organizacijska mreža kar najpopolnei§a. Treba je samo tole : Zdravniki se morajo zavedati, da so zdravniki ljudstva, kulturna, telovadna in sportna društva morajo vedeti, da gre za njih lastno stvar, sole z učitelji in učenci vred morajo živeti z zavestjo, da sodelovanje v protituberkuloznem skrbstvu spada k prvim dolžnostim ljudske zdravstvene prosvete, — ra- zumništvo vseh poklicev, vsi, prav vsi moramo s krepkim delom pokazati, da sažutnemo svojo kulturno dolžnost napram narodu. Zato Vas Protituberkulozna zveza prosi : ne pozabimo, da smo narod, ki hoče na vseh straneh kvišku! Zupančič Ana: Plenarna seja Jugoslo- venskega ženskega saveza Zdi se mi dolžnost, da obveščam naše celjsko ž-cnstvo, zlasti članioe Kola jugoslov. sester, o vseh važnih dogodkih društva, posebno še, ako so to dogodki, ki dvigajo njegov u- gled in s tem samozavest vsake po- samezne članice. Ne prezrimo, da se imonujemo »sestre«, da tvorimo rod- bino, ki mora. vsak uspeh društva smatrati za uspeh vsake posam-eznice. Kot članica nadzornega odbora central ne uprave Jugosl. ženskega saveza v Beogradu, v katerem je včlanjeno tudi Kolo jugosl. sester v Celju, sem se udeležila plenarne se- je v soboto 17. in v nedeljo 18. apri- la. Oba dneva sta bila natrpana z delom, saj je trajala seja v soboto od 9. do 13. in od 14. do 20., v nedo- ljo pa od 10. do 13. Obširno poročilo glavne tajnice je pričalo o agilnosti giavne uprave ter navajalo inter- vencije pri oblastih iz. lastne inici- jative in na željo sekcij v raznih banovinah ter proteste o priliki znanih amandmanov o novem fi- nanCnem zakonu, ki uvaja za uCi- teljice delni celibat. Ker se je o na- meri izvedelo dosti kasno, ni imel savezni protest nikakega uspeha, deputacija je prejela samo odgovor, naj ženske organizacije v bodoče delujejo proti tej določbi — za letos se ne da nič izpremeniti, ker bi si- ccr ves precllog finančnega zakona propadel. Savez je pozval vsa včla- njena društva, da se s tem vpraša- njem intenzivno bavijo, da se s pro- testi obrnejo na vse v poštev pri- hajajoče faktorje (ministrstva, na- rodne poslance, senatorje ltd.) in se poslužijo vseh dopustnih sredst-ev. Poročila o delu v sekcijah, ki so ga podale predsednice sekcij, so bila zelo poučna. Tu se je zopet pokazala velika razlika posameznih pokrajin in njih potreb. Za marsikaj, kar imamo Slovenke kot staro dobrino, se morajo drugod šel-e boriti. Naj omenim. le šolstvo in pravni položaj žene — kaka razlika med Slov-enijo in n. pr. drinsko, vardarsko ali zet- sko banovino! Zato je bila razdelitev Saveza v banovinske sekcije dobro premišljena, decontralizacija se j-o iz- kazala po veCini kot zelo blagodejna. V manjšili skupinah se da sposob- nost posameznih delavk bolje spo- znati in se jim more dodeliti pri- meren delokrog. Povsod se bavijo žcnska društva za zaščito dece, po- sebno v zdravstvencm oziru, se bore proti izkoriščanju ženske delovne sile, za izboljšanje stanovanj, proti prostituciQi, brczpravnosti nezakon- ske dece in se zanimajo sploh za vse, kar naj dvigne ženo in i*odbino. Dne 19. aprila je blagovolila spre- jeti ves odbor Saveza Nj. Vel. kra- ljica Marija na D-edinju. Zbrale smo se ob pol 11. v dvorncm maršalatu, od koder so nas dvorni avtomobili prepeljali na Dedinje. Njeno V©1. se je zanimalo za naše delo. Predsed- nica Saveza ga. Petkovičeva je po- dala pregledno poročilo o dvodnev- nem delu uprave in predstavila posa- mcznice. Za vsako je Njeno Veličan- stvo imelo prijazno besedo ter ji po- dalo roko. Bil je krasen dan. Beli dvor se je svetil v solncu, iz mladega zelenja je dehtel prijeten vonj. In vendar je bilo vsaki srce težko, prav vsaka se je sponmila velikega vladarja, ki je mnogo prerano moral leči k več- nemu počitku na Oplencu. Popoldne sem se peljala na Avalo, kjer sem. v imenu celjskega Kola položila nekaj cvetk na grob Nezira- nega vojaka. Na vrhu gradi vojska nov spomenik iz Crncga niarinorja po M-eštrovičevih načrtih. Spomenik bo veličasten ter bo viden daleč v prijazno, rodovitno Šumadijo in pro- strano panonsko ravnino. To kratko poročilo sem napisala našim ženam z željo, da se nam pri- družijo, t-er vstopfjo v Kolo vse Ce- ljanke, ker uživa Kolo zaradi svojo agilnosti in idejne usmerjenosti ve- lik ugled. Političm pregled p Beneški sestanek med Mussoli- nijeiii in avstrijskiin kancelarjem dr. Schuschniggom je po zatrjevanju italijanskih listov ojačil avstrijsko- italijansko sodelovanje. Vesti, da bo- do v Avstriji sedaj tudi hitlerjevci vstopili v vlado, je dr. Schuschnigg zanikal. p Italijanski zunanji minister grof Ciano se mudi seilaj v Tirani. Ta službeni obisk pomeni pričetek prve etape italijanske diplomatske akcije za sodelovaiijo z balkanskimi in po- dunavskimi državami. p Uspebi Francovih čet na baskov- ski fronti. Francove čete so v teku svoje ofenzive na baskovski fronti zavzele več važnih krajev, med njimi tudi strateško važno mesto Durango, in so samo še 20 km: oddaljene od Bilbaa. Francova artilerija in letal- stvo vsak dan obstreljujeta Madrid. Število človcških žrt-ev v Madridu raste od dne do dne. Domace vesti (I Iz časov, ki so bili. »Slovenec« in njega opričniki se s trdovratno vnenio trudijo, da bi zabili čim mo- čncjšo zagozdo mod Slovence, Srbe in Ilrvat'O, ter močni panj, iz katere- ga poganjajo ta) tri zdrava stebla, tem izdatncjše razrahljali. V avstrij- skih časih smo smeli Slovenci svoje osnovne sole, kjer je dobivala mla- dina temelje svoje izobrazbe, imeno- vati s strogo na nemški izraz »Volks- Kino METROPOL Celje prina5a; 30. aprila |a maja 2. .. 3. „ ZlatoizSingapoora Morski roparjinapadejo ladjo. natovorjeno z zlatom. Brez- primerna požrtvovalnost in hrabrost po- sadke pa reši ladjo. Ljubezen mladega ka- pitana in Iepega dekleta. V glavnih vlogah : Clark Gable, Jean Harlow, Wallace Beery. Film je v nemškem jeziku ! 4. maja 5. „ 6. ft 7- „ San Francisco Roman lepe pevke in last- nika igralnice. Strašen po- tres ameriSkega velemesta. Glavna umetnika : Clark Gable inJJeanette MaoDonald V nemškem jeziku! Predstave po znižanih cenah : Vsak dan ob 18.15, v nedeljo ob 10. in 14. 30. aprila, l.y 2., 3. maja S konja na osla V glavni vlogi znamenita komika Stanlio in Olio 4., 5., 6., 7. maja Žensko jezero Barve vseh vrst, suhe In oljnate, firnež, lake» emajle, čopiče ltd. Vam nudl veletrgovlna barv Ivan Ravnikaf Celje Štev. 18. »NOVA DOBA« Stran 3. schule« naalonjeno hescdo »ljudska šola«. Bilo je sicer v tem nekoliko omalovaževanja sole same, kajti la- ka šola bi bila samo za »ljudstvo«, ki mu je dovolj poznati 24 erk abe- cede in znati šteti do 100. Za »bolj- ie« ljudi, ki niso »ljudstvo«, pač pa gotovo člani slovenskega naroda, bi pa bile tudi druge sole, srednje in višje. Hudo je pa za »Slovenca« to, da smo že davno pred vojno, ko smo bili videli, da ljudska Sola ne zado- fctujc in no nudi prave, trdne in za- nesljivo slovenske narodne vzgoje, imeli tudi »narodnc« sole, ki so bile najboljše in najviwje organizirane. Take sole so bile v Ptuju, na Har- deku pri Oi-možu, na Koroškem in na Primorskem. Zaniinivo je, da to, kar j'ö »ljudsko«, tudi ni povsod brez pridržka slovensko. Mi vemo, da v Slovenskih goricah pravijo o člove- ku, ki je prišel od drugod in ga ne poznajo, da je ljudski (fremd, etran- ger), trdijo tudi, da je kaka beseda ljudska — tuja, nerazumljiva. Tako je tudi bilo tain pri Slovenski 131- strici in morda še kje po Sloveniji. Zalostno je, da trpijo scdaj neki ljudje, ki pravijo, da jim je za moč- no, enotno in nedeljivo Jugoslavijo, za manijo, vse, kar je na.še in skupno, razbiti in uničiti. Sedaj se je zopet pojavil stari avstrijski »stotnik«, ker je v jugoslovenski armadi čin »kape- tana«. K-er smo v avstrijskih časih morali hoditi na sitne »orožne vaje« (Waffenübung), zato sedaj ne smemo k vojni vežbi,' ker grozi nevarnost, da se pri njej znajdemo vsi Jugoslo- veni brez razlike. Mi se tudi ne sme- mo voziti s potniškim vlakom, zato ker ima stari osebni vlak pri Špilju anSlus z austrijskim perzonencugom. In tako naprej. Strašna je in smes- na trdovratnost in malenkostnost ne- katerih ljudi. Bodi jim! Ali če poj- demo po tej poti, bosta vzor res pri- stnega izražanja — Frtavčkov Gu- st'elj in Kurenčkova Nežka. Ta dva sta res čisto samorasla tipa, ki jima »jugosloverrarstvo« Se ni fpokvaril-o izraza. Proti zaprtju in težavam vsled hemoroi- dov veljajo že več let kof dobrosredsivo. Leo- pilule vsled syojega točnega učinka, ki je orez frolečina in nikoli ne odpove, vsled popolne neikodljivosli in ker se tudi po trajni uporabi d Razpis volitev v kmetljske zbor- nlce. Kmetijski minister je dolocil, da bodo volitve v kmetijske zbornice 27. junija v drinski, dunavski, moravski, savski in dravski, 4. iulija v vrbaski, prirnorski, zetski in vardarski banovini. Za svetovalca kmetijske zbornice je lahko izvoljčn državljan kraljevine Jugoslavije, kateremu je kmetijstvo ali gozdarstvo glavni poVclic in ki najmanj zadnja tri leta prebiva na področju zbornice. Star mora biti vsa] 25 let in znati mora govoriti, brati in pisati državni jezik. Biti ne sme aktiven dr- žavni ne samoupravni uradnik ali na- meščenec. Volilec lahko svojo aktivno in pasivno volilno pravico prenese na potomca, ki dela na roditeljskem po- sestvu in izpolnjuje pogoje za izvolitev za zborniškega svetovalca. Prenos te pravice se izvrši z overovljeno pisme- no izjavo. Volitev zborniSkega sveto- valca in njegovega namestnika se vr5i na sedežu sreza. Volilni odbor tvorijo starešina sreskega sodišča kot pred- sednik, člani so pa sreski kmetijski referent in dva občana, ki ju določi predsednik po Stevilu pravnih glaso- valcev največje kmetske občine v srezu in ki rnorata izpolnjevati pogoje iz čl. 13. uredbe. Volitve se vrše tajno z listki. d Ljubljanska sekcija Jugosloven- skega novinarskega udruženja je imela svoj letoSnji redni občni zbor v nede- Ijo v RogaSki Slatini. Po zanimivih po ročilih funkcionarjev je bil izvoljen v glavnem stari odbor s predsednikorn gosp. Stankom Virantom, direktorjem »Jutra«, na čelu. d Umrl je v petek v Ljubljani v starosti 53 let polkovnik v p. g. Ivan Rojnik. Pokojnik je bil odličen častnik, značajen in blag mož ter je pred leti služboval tudi v Celju, kjer si je pri- dobil mnogo iskrenih prijateljev. Danes so ga položili na pokopaliSču v nje- govem rojstnem kraju Braslovčah k zadnjemu počitku. ViteSkemu pokojni- ku bodi ohranjen časten spomin, svoj- cem naše iskreno sožalje ! d Proglasltev za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Franc Dro- fenik, pristojen v Zibiko v Šmarskem srezu. Odšel ie v začetku vojne na bo- jišče v Galicijo, kjer je brez sledu iz- ginil. (I Pojasnilo glede kolkovanja pro- šenj in pritožb« MinB.strs.tvo financ je izdalo pod št. 21138-IiI z due 10. aprila 11337 sledeče pojasnilo: Zapa- žena je, da pocdina oblastva neenako postopajo pri pobiranju dravne takso po tarifnih postavkah 1., 2., 5. in (j. taksnega zakona in odgovarjajočih banovinskih taks. Da S'o doseže ennk p-ostopek, daje oddelek za davke v ministrstvu financ na osnovi čl. 43. zakona o taksah tole navodilo: V v vsakem primeru mora veljati pra- vilo, da se za vloge, ki so 'zavezane taksi po omenjenih tarifnih postav- kah, plaCa samo ena taksa in sicor ali državna ali banovinska. Zato se /:a vloge in prošnje, omen jene v ta- rifni postavki 1. kakor tudi za pri logo po tar. post-avki 2., v poslih banovin- skega podroCja plača samo banovin- ska taksa. To velja tudi za vloge, ki se tičejo banovinskih zavodov in u- stanov. Pri tem ni nobene razlike, če se take vloge poSljejo banski u- pravi ali katereinukoli di'ug-eniu u- ladu. Od vseh drugih vlog, ki se ne nanašajo na posle s samoupravnega banovinskega področja, se mora zah- tevati državna taksa in sicer samo ta, brez ozira, ali je vloga namonjena banski upravi ali kateremu drugemu oJ)lastvu. Havno tako se plača za pi- smene rešitve, odločbe in obvestila, oinoujene v tai'ifni postavki 5. taks- nega zakona, in za vse pritožbe proti odločbain nižjih upravnih obla- stev po tarifni postavki (I. v zadevah samoupravnega banovinskega delo- kroga in banovinskih ustanov samo banovinska taksa, za vse druge od- ločbe in pritožbe pa državna taksa. d Dunajska vremenska napoved /a soboto 1. maja: Pretcžuo jasno, samo na Nižjeni Avstrijskem morda od casa do časa močn-oje oblačno in ivg- /anesljivo vreme. Celje in okolica Vsem cenj. čitateljem pravoslovne vere želita veselo Veliko noč uredništvo in uprava »Nove Dobe«. c Velik umetniški konceit v Celju. Znani francoski vioünski virtuos Robei't Soctens in pianistka Suzanne Koche ter orkester ljubljanske Glas- bene Matice pod vodstvom skladate- lja prof. L. M. Škei-janca bodo pi'i- redili v petek 7. maja ob 20. koncert v veliki dvorani Celjskega doina. Celju se obeta redek umetniški u- žitek. Sporcd iavaja dela vclikih glasbenikov Bacha, Vivaldija, Fran- cka in pol eg manjših skladb iz no- vejše dobe tudi uverturo k operi »Planeti« n-a&ega rojaka Jurija Mi- hcvca (1805—1805), ki je preživel vsc svoje življenjc v Franciji, kjer ga smatrajo za francoskega skladatelja. Tako bomo imeli priliko>, da pol'eg obch francoskih virtuozov obCuduje- mo tudi dclo našega skladatclja, ki mil ob njegovem času š'3 ni bilo mo- goče, da bi bil razvil svoj talent v domovini. Orkcstralno društvo C.las- bene Matice, ki bo spremljalo sran- coskega viiolinskega virtuoza Soa- tensa, je naše najstarejše orkestral- lio udruženje, ki datira iz 1. 1919. in je v času svojega obstoja priredilo veliko Stcyilo simsoničnih in komor- nih koncertov v Ljublj-ani in po di'U- gih vcčjili mestili Slovenijc. Jedro tega orkestra tvori godalna skupina, ki ho imstopila v odgovarjajoCi za- sedbi ]>ri koncertu vi'oünista Soeten- sa. Orkestralno društvo vodi žpe do- set let skladatelj in dirigent prof. L. M. Škerjanc, ki bo dirigiral tudi celjski koncert. Poleg spremljave dvoh violinskih koncertov bo i/.va- jalo Orkestralno društvo ljubljan- ske Glasbene Matice tudi Mihovčevo uverturo. Vstopnice za ta izredni u- metniški koucert; so v predprodaji v knjigai'iii K. Goričarja vdove na Ki-alja Petra cesti. c Gostovanje ljubljnnske operetc in epere na pr^znik 6. maja. Naiodno gledališče v Ljubljani bo uprizorilo na praznik (>. maja oh 15.30 v Mest- , noin gledališču v ('elju zuano Bene- ševo op^reto »Sveti Anton, vseh za- Ijubljenih patron«, oh 20. pa Ma- sea&'nijcvio opero »CavaBleria rusti- cana« in Leoncavallovo opero »Glu- inači«. Ohe pi-edstavi sta izvon abonmaja. Na popoldansko opereto op'o/arjaino predvscivi okoliCane, na večerno operno predstavo pa Celjane. Vstopnice so v predprodaji v knji- garni Slomškove tiskovnc zadruge. Ohe o])0ii bosta uprizorjeni siimo, »''e se bo do jvonedoljka A. maja javilo dovolj ohiskovalcev. c Gasilska proslava šentflorijan- ske nedelje bo v Celju v nedeljo 2. maja. Oh 8. zjutraj bodo odkorakale gasilske četc iz Celja in okolice z dvorišča mestn-ega poglavarstva k nmši v opatijsko cerkev. Po maši ho v gasilskem dpmu^ n-a, dvorišCu mestnega pogiavarstva gasilsko zho- rovanje. <• Lovska razstava v Celju. Lovci zaključujejo zadnje predpriprave za lovsko razstavo, ki bo otvorj-ena v nodeljo 2. maja ob 10. döpoldne v Celjskcm clomu in bo odprta do 8. maja vsak dan od 8. do 18. Razstava ho združcna s pr-cdav-anji o lovu in lovski zgodovini. Razstavljenih bo nebroj trofej i/, naših krajev in iz inozemstva, celo iz Afrike in Indije. Lovci in prijatelji prirode so vablje- ni, da obiščejo to lepo in zaniinivo razstavo. Udeležite se otvoritve raz- stavc v nedeljo v čim vefijem številu! c Izpiti vozačev motornih vozil bo- ilo v čotrlc-k 13. maja oh pol 9. do- poldne na srnskem načelstvu v Celju, kjer naj kandidati Tiniprej vlo'zijo predpisane prošnjc. v, Profesorski izpit jo napravil na ljuhljanski univerzi z odličnim uspe- hom g. Janko1 Liška, profesor na re- alni gimnaziji v Muski Soboti. Gosp. prof. Liška je služboval nekaj časa tudi v Celju in je bil mod ml ad i no zelo priljubljen. Prijatelji in znam-i mu iskreno frestitajo! Vsem ljubiteljem pristne kapljice nazna- njamo, da odpremo vinotod I. maja pri vinogradu na Anskem vrhu. Se priporoCamo Pograjčevi c Celjska kcča Vas vabi! Po dolgo- trajnem deževju so končno nastopili solnčni dnevi. Sedaj ne bo treba ti- Cati doma. Pohitite v naravo, da sc navžijete čistega zraka, da se iiaču- dite lepotam gozda in travnika in liriba in doline. Že prvo majnisko nedeljo se odloCite za izlct na Grnva- ilo ali na Tolsti vrh, odkoder je ču- tlovito lep razgled. Na povratku pa pos'etite Celjsko kočo, kjer Vas po- zdravita. novi oskrbnik in oskrbnicu, ki so bosta porudila, da Vain dobro postrežeta in »dušo privcžeta«. Tak izlot Vain gotovo ostane v lepem spo- minu. Še in se hoste prihajali! c Večerna šcla Drušlva absalven- iov trgovskih šol v Celju. Kakor zna- no, vrši Društvo absolventov trgov- skih šol v Celju važno kulturno delo s prirejanjem jeziko.vnih tečajev. Le- tos so se ti kurzi razvili v pravo vefcruo solo, ko se je nad sto ude- ležoncev prijavilo k točaje-m francos- kega, ilalijaiiskega in angleškega je- zika ter tečajem nemškega jezika v treh stopnjah. Tečaji so se pričeli meseca oktobra in so trajali (5 mese- cev do meseca marca. Pretekli teden pa je imela svoj zaključek z malo slovestnostjo, kjer so tečajniki in te- čajnice z raznimi deklamacijami, re- citacijami in dvogovori v tujih jezi- kih jjokazali, koliko znanja se lahko pridobi z vztrajnostjo in pridnostjo že v (I mesecih. Prijetno človeka iz- nenadi, ko vidi, da je že tudi n-ekaj mladine, ki se zaveda važnosti zna- nja tujih jezikov. V veliki meri imajo zaslugo za pokazane uspehe gg. pro- fesorji, ki so se potrudili dati te^aj- nikoin snov v lahko.dojemljivi obliki. Tudi letosnjo sezono namerava dru- i5tvo v svoji večerni šoli prirediti več jezikovnih tečajev, tako nemške za- četne, nadalj-evalne in konverzacijske, francoske začetne in konverzacijske, /.ačetni tečaj italijanskega in angleškega jezika ter tudi tečaj mo- derircga kartotečnega knjigovodstva, ntikar se interosenti že sedaj op-ozar- jajo. Poseben zadeven razpis bo ob- javljen pred pričetkom pouka, t. j. meseca septembra. Izvedeli smo, da- ho tudi ob koncu prihodnjih teCajev prirejen zaključni večer, ki bo dosto- jien tudi javnosti. Društvu absolven- tov trgovskih šol v Celju zasluži za kulturno delo, ki ga opravlja, prizna- njc in pozornost. c Gasilski dan ho v Celju (i. junija. c Lokolski i/let na Lisco. Po sklepu zndnje seje bo priredilo Sokolsko društvo v Celju v nedeljo 2. maja izlet na Lisco. Vabljeno je vse Clan- stvo. Zhiralisče pred odhodom ju- tranjega vlaka pred kolodvorom ob 1(5.30. V primeru slabega vremena bo izlet odpadel. Cena nedeljske karte do Hrega 13 Din. c Seja eksekutive združenj oblačil- ne stroke dravske banovine. V nede- ljo 2. mtija ho v mali dvorani Obrt- nega doma v Celju širša seja ekse- kutive vseh krojaških združenj drav- ske banovine. Ta velevažni scstanek je nujno potreben z ozirom na razna pereča vprašanja, tičoča se predvi- dene uredbe o niinimalnih mezdah in predloga, ki ga je zadevno treba staviti. Obravnavalo se bo tudi va- jcniško vprašanje, ki je z zgoraj ci- tirano uredbo postalo pereče. Ore predvscin za enoten nastop v vseh teh vprašanjih, ki jih mortijo pravi- ioma in v lastnem interesu vsestran- sko pretresati in obravnavati zain- teresirani mojstri sami. Pričakujo se, da bodo vsa združenja zastopana, na tem sestanku, ki naj definira naše staliSče ter obenem določi smernice za nadaljnje skupno nastopanje. Seja se ho pričela oh 10. dopoldne. c Mestno poglavarstvo opozarja vse vojne invalide, bivajoče v ob- močju celjsko občine, na razpis o hrezplačnem zdravljenju v toplicah. Razglas je nahit na občinski uradni cleski. c Uradni dan Zbornice za TOI \\ Ljubljani za Celje in okolico bo v toi'ok 4. maja oil 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgov- za ni€sto Celje v Razlagovi ulici. c Pasji kontumac ukinjen. Mestno poglavarstvo v Celju je s preteklim poncdeljkom ukinilo pasji kontunrac v mestni občini celjski. c Gradnja železobetonskega mostu v Škofji vasi. Prva javna pismona pouudbena licitacija za gradnjo žo- lezobetouskega mostu čez Hudinjo v Škosji vasi ho v ponedeljek 10. maja oh 11. dopoldne v prostorih tehničnegu razdelka sreskega načel- stva v Celju. Proračun znaša 478.949 Din. c Tujski promet in umrljivost. V aprilu je obiskalo Celje 1127 tujcev (954 Jugoslovc-nov in 173 inozemccv) nasproti 927 v letošnjem marcu in 895 v lanskcm aprilu. V letoSnjem aprilu je torcj tujski promet znatno narascl. V aprilu je umrlo v Golju AC) osel) in sicer 14 v mestu in 32 v juvni bolnici. ( Povečanje upravnega poslopja mesine klavnice. Meslna ohcina ra/.- pisuje oddajo del za dograditev pri- ll ičnega prizidka k upravnemu po- poslopju mestne klavnice. CENJENA GOSPODA FOTOAMATERJ1! Vljudno sporočamo, da smo se FOTOGRAFI in FOTOTRGOVC1 (drogisti) v Celju zedinili na solidne in enotne cene, voljavne od 1. maja 1937, ter se priporočamo. Domanjko Ivan, Kvas Ivan, Kramar Josip, Martini Julija in Josip, Kunšek Franjo, Pelikan Josip, Perissich Adolf, Vrtovec Filip Stron 4. »NOVA DOBA« Žtev. 18. c Protituberkulozni teden v Celju. Pri izvedbi protituberkuloznega tedna sodeluiejo celjske dame in samarijan- ke. Prispevki se bodo pobirali po sta- novih in javnih uradih. Dame in sa- marijanke nabirajo z nabiralnimi po- lami in s pušicami pred kolodvorom, po ulicah in pri koncertih ter pri kino blagajnah. Železničarska godba priredi promenadni koncert v mestnem parku v nedeljo 2. maja ob 11. dopoldne. Celjsko pevsko društvo priredi kon- cert v sredo 5. maja ob 20. pred ma- gistratom. Sportni klubi: SK Celje, Ju- goslavija in Atletiki priredijo brzotur- nir na Glaziji v četrtek 6. maja ob 16. Šolski otroci pobirajo prispevke z na- biralnimi listki. Prosimo, ne odklanjajte nabiralcev. Celje-Celju: je geslo protituberkuloznega tedna. Prispevaj za pomoč najbednejSim med bednimi ! Tako bo§ storil svojo narodno dolžnost! c Materinski dan bo obhajalo Kolo jugosl. sester v Celju v nedeljo 2. maja. V ta namen bo društvo prodaialo cvet- ke, ki jih naj kupujejo sinovi in hčerke svojim mamicam v znak ljubezni in spošrovanja. Oni pa, ki mamice nimajo več, naj okitijo s cvetjem njeno go- milo na ta dan, ki ga praznujemo v hvaležen spomin in töplo priznanje vsem materam. S čistim dobičkom bo društvo obdarovalo nekaj najrevnejših mater. c Razširjenje vodovoda. Mcstna občina bo razširila vodovodno omrež- je v naselbino pri »Skalni kleti« in •v Novo vas ter razpisuje dobavo za- devnega vodovodnega materiala. c Redni letni občni zbor pododbora UROIR v Celju l)o na praznik (i. nwi- ja ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju. c žetev smrti. Due 23. t. m. je umrl v Zagradu 58-letni posestnik Anton Lali, v soboto je umrl a Na okopih 7 v starosti 74 let vdova po djmnikar- skem. mojstnj ga Olga Wallentscha- gova, roj. Baričeva, istega due jo u- mrla v Ulici dr. Gregorja Žerjava 1 v starosti 58 let žena tkalskega moj- stra g-a. Antonija Velikonja, v sredo pa je umrla na hribu sv. Jožefa v 91. letu sturosti zas-ebnica Elizabeta Cmajnetova. V celjski bolnici so u- mrli: v soboto (i'3-letni dninar Ignac Kuraj iz Tekačevega pri RogaSki Slatitii, v nedeljo 2(!-letni kočarjev sin Miha Šetrajčič iz Sobenje vasi pri Catežu, v torek 5(i-letna delav- čeva žena Ana Kolarjeva iz Nove vasi pri Celju in 14-letni posestnikov sin Josip Rctjher od Sv. Florjana pri Rogatcu, v sredo 58-letna dninarica Lucija Cretnikova iz Okroga pri Po- nikvi, v četrtek 21-letna dninarica FrančiŠka Dečmanova iz Loke pri pri Mozirju in 25-lctni Vlajko Babič iz Željkovca pri Prijedoru, redov 1. čete 39. pp., v petek p«a 74-letni de- lavec Boštjan Žuraj iz Prelog pri Konjicah in 17-lctni posestnikov sin Miros lav Jakob iz Zavrha pri Do- brni. N. p. v m.! c Kronika napadov in nesreč. Pied dnevi je sin nekc posestnice iz Dra- melj pretepel 13-letnega posestniko- vega sina Avgusta Prevolnika iz Gabrovca pri Vojniku in ga hudo poškodoval. V Sodni vasi pri Pri- stavi se je spii 54-1 etui posestnik Anton Hrček s svojim bratom Jane- zom. V prepiru je Janez napadel brata in ga težko poškodoval. V Za- gaju pri Ponikvi je slamoreznica zgrabila osemletnega posestnikoViega sina Karla Drnovška za levo nogo in inu zniečkala vse prste. Ivan Mastnak iz Rakovca pri St. Vidu pri Grobel- nera je napadel 43-letnega Ignaca GoruCana iz. Platinovca pri St Vidu, ga vrgel na tla in mu zlomil levo uogo. Ko je hotel Goručan obv-estiti orožnike, ga je Mastnak napadel s sekiro ter mu zlomil desno roko in ga poškodoval po oneh ramenih'. Na Bahnern brdu pri Sv. Štesanu pri Šmarju je padel 32-letni posestnikov «in Stefan Rihtcr po st-opnicah tri metre globe in si zlomil desno roko. V Zaklu pri Gomilskem si je 79-letna preužitkariea Terezija Rotova pri padcu zlomila desno nogo. V torek se je 18-letni Karel Jed v Mestinju igral z lovsko puško. Neuadno s« je puška sprožila in iraboj je prebil Jet-lu vso desno dlan. Ko j« šcl 18- letni i)ekovski vajenec Karel Potoč- iiik iz Celja v soboto zve6?r z Lave na Babno, ga je na cesti napadel ne- znau moški, ga udaril s topim pred- i me torn po glavi in ga težko poökodo- val. V Pečovniku si je 12-letna hčer- ka progovnega delavca Olga Suličova pri p-adcu zlomila desno podlehtnico. | V neki gostilni v Št. Janžu pri Re- čiei ob Savinji je sin nekega posest- nika iz iste vasi v prepiru napadel 40-1-etnega žagarja Franca Turka iz Št. Janža in mu nalomil levo roko. V petek 30. t. m. zjutraj se je pone- srečil 25-letni Rudolf JagonaJk iz Raz- gora pri Škoiji vasi, mizarski pomoč- nik v rudniku v Pečovniku. Pri delu mu je cirkularka odrozala desni pr- stanec. V četrtek zvečer je padla dve- letn-a hčerka progovnega delavca Jo- žefa Jutriševa v Št. Vidu pri Grobel- nera doma s klopi in si zlomila desno roko. Istega due si je 84-letni dninar Melhijor Pintar s Teharja pri padcu i na cesti zlomil desno roko. Poško- dovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Tatinski posli. Dne 22. t. m. je neki moski ukradel niesarskemu mojstru Francu Sovincu iz Ceija z nekega dvorišča v Gosposki ulici 1700 Din vredno moško kolo. Celj- ska policija je ugotovila, da je iniel ukradeno kolo ilrugi dan neki Dra- gotin Mikac iz Sel Zagorskih preil noko gostilno v Podčetrtku. Policija je obvestila orožnike v Podčetrtku, ki so Mikca kmalu izsloilili in g-a. odvedli v Celje. Mikac je j»riznal tat- vino in izjavil, da je prodal ukradeno kolo neznaneinu moškemu iz zagrob- ške okolice. Na veliki petek okrog 20. je (jl-letna, zaradi tatvin že voč- krat kaznovana lvana O. iz Mviribo- ra med obredom v opatijski cerkvi v Celju izmaknila zasebnici Frideri- ki B. iz Gosposke ulice denarnico s 150 Din gotovine. Okradenka je takoj opazila tatvino, pohitela za storilko in ji vzela denarnico z denarjem, storilka pa je v gneči izginila. Celj- ska policija je v ponedeljek aretirala Ivano O. in jo izročila sodišču. c Mestnemu ubožnemu skladu so poklonili: tvrdka P. Majdič v Celju < 200 Din nainesto venca na grob g. J računskega svotnika Frunja Kalana, lesni trgovec g. Stefan Borlak 100 Din nainesto venca na grob oclvet- | nika g. dr. Karol-a Lazuika in rod- , bina F. Rebeuschegg 101) Din name- sto venca na grob g. Josipa Sucherja. i c Za blnkoStl vsi v Postojnsko ja- mol Velika ljudska veselica, koncert, razkošna razsvetljava jame itd. Pose- ben vlak. Vožnja, kolektivni potni list in vstop jamo le 116 Din. Takojšnje prijave pri Putniku v Celju. c Tragičua smrt. Pred dnevi se yc- peljal 57 - letni mesarski mojster Franc Kukec iz Radeč z vozom po cesti iz Radcč proti Vrhovemu. Spo- toma je srečal neki avtomobil. Kukec se je hotel izogniti, pri čemer se je voz prevrnil. Kukec je padel tako nesrečno, da si je zlomil dve rebri, ki sta mu rani I i pljuča. Nastala je notranja krvavitev. Kukec je moral j v celjsko bolnico, kjer se mu je sta- nje izboljšalo. Pojavila pa se je o- slabelost srea, ki ji je v ponedcljek popoldne podl«gel. Pokojni je bil marljiy in soliden obrtnik ter zua- čajen naprednjak. Prepeljali so ga iz Celja v Radeče, kjer so ga v sredo popoldne položili k zadnjemu počit- ku. Pokojnumu bodi ohranjen tra- jen spomin, svojeem naše iskreno i-ožalje! c Urejeno knjigovodstvo Vam pri- hrani mnogo truda in neprijetnosti, zato se obrnite tozadevno ob novera letu na tvrdko Karl Goričar vdova, Celje, kjer boste med bogato izbiro trgovskih knjig, amerikanskih žur- nalov, pednikov in brzovezov gotovo našli Vašim potrebani odgovarja- joče. c Nočno lekamiško službo ima od 1. do (). maja lekurnti »Pri križu«. c Gasilska četa Celje. Od 2. do G. maja ima služho II. vod, inspekcljo častni predsednik g. Jellenz. c Kino Union. Sobota 1., nedelja 2. maja: »Kakor že I i t e«. Film izred- nih kvalitet po sloviti Shakespeareovi komediji. V glavni vlogi Elizabeta Bergner. Zvočni tednik. — Pone- deljek 3., torek 4. maja : »Č r n i an- gel«. Velika drama iz svetovne voine. V glavnih vlogah Merle Oberon, Fre- dric March, Herbert Marshall. Zvočni tednik. — Sreda 5., četrtek (praznik) 6. v petek (zaprto), sobota 8. maja: I »Modra luč«. Veličasten planinski , f film. Divni posnetki iz Dolomitskih Alp. V glavnih vlogah Leni Riefenstahl in Matthias Wiemann. Zvočni tednik. — V nedeljo 2. in četrtek 6. ob 10. in 14. m at in eja. Kalobje pri Št. Jurlju ob juž. žel. Večkrat smo že poročali o brezupnem ) stanju, v katerem se nahaja cesta, ki pelje od Št. Jurija proti Sv. Jakobu pod Kalobjem. Banska uprava je že pred nekaj letl začela graditi novo cesto v označeni smeri. Delo je redno napredovalo, revni ljudje so nekaj za- služili. Sedaj pa se že dolgo nič več ne dela, četudi smo imeli pred občin- skimi volitvami na obisku sreskega | načelnika in načelnika cestnega odbora iz Celja. Izvolili smo si občinsko upra- vo, ki je vladajoči stranki po volji, pa sedaj upravičeno pričakujemo, da se i bo občinska uprava tudi pobrigala za cesto, da se bo vsaj v treh letih toli- ko napravilo, kakor se je poprej v enem letu kljub nesreči, ki jo je po- vzročilo plazovje. Vojnik. Sokolsko društvo Vojnik si je nadelo nalogo sezidati z»a Pe- trovo petletko Sokolski dorn v kale- rem bo lahko ne mote no vršilo svoje nacionalno in kulturno poslanstvo. Ker je Vojnik preinajhen kraj, da bi mog«l zhrati potreben zneaek za zi- davo Sokolskega doma, se v ta na- mon obračamo na vs-o celjsko naci- onalno javnost, da podpro naše ne- sebično stremljenje. Obenein se brat- sko zahvaljujemo naslednjim pleme- nitim darovalcem iz Celja, ki so da- rovali sledeče zneske: narodni posla- irec br. Ivan Prekoršek 1000 Din, Celj- ska posojilnica v Celju 200 Din, br. Jože Smertnik 150 Din, br. dr. Jakob Rebernik 130 Din; po 100 Din tvrdki R. Stermecki in Miloš Pšeničnik; tvrdka G. Stiger 80 Din, br. dr. Krautberger 70 Din, br. dr. I. Raišp (iO Din; po 50 Din: br. dr. Milko Hra- šovec, br. dr. Rihard Pintar, br. mag. Audio Posavec, tvrdka Kramar &. Mislej, Celjska milarna, Sladkor »Union«; po 30 Din: br. Maks Zabu- košek, drogerija »Centiul« (Vrtovec), br. Majdič in g. dr. Josip Cerin; po 25 Din: br. dr. Juro Hrašovec in br. R. Grobelnik; po 20 Din: br. Ivan ErhartiC, br. dr. Fi-anc Steinfelser, l)r. Drago Ki-alj, g. Franjo Strupi, g. Josip Jagodič in g. Ignac Grilec; g. dr. Solak 15 Din; po 10 Din: tvrdke Lukas, K. Goričar vdova, Bata, Fra- njo Nerad in drogerija »Sanitas.« (Kramar). Ker naše nabiralne ak- cije še nisino zaključili, prosimo vse, ki jih bodo naši nabiralci obiskali, hlagohotne naklonjenosti. Glasovi iz laškega sreza Laško 1 Sokolsko okrožje Laško se je se- stalo dne 11. aprila v Sokoiskem do- niu v Laškem. Poročila iz posamez- nih edinic so bila zadovoljiva ter se članslvo, naraščaj in deca pridno pripravlja za nastope in tekme. Dru- tveni javni nastopi so bili določeni takole: Laško 20 junija, Rimske topi ice 11. julija, Sv. Jedert v jese'ni. Okrožni nastop bo 0. junija v lludi jami. Dopoldne istega dne bodo v Laškein okrožne tekme član- .stva in naraščaja. Dne 9. maja bo oki-ožni pešizlet na Šmohor. Okrožire tekine dece bodo ob jiriliki društve- nega nastopa v Lažkem, okrožne pla- valne tekme p>a 11. julija v Rimskih toplicah. Izvedle se bodo okrožue tekuie v odbojki in v lahki atletiki. Priredi I se bo okrožni vaditeijski te- c'aj, na kater-om se bo praktično pre- d'elala sodohna telesna vzgoja. Izvo- Ij'eno je bilo okrožno načelnižtvo: načelnik br. Drago Preskar, namest- nik br. M. Roš, uačclnica s. Ela Ko- pačeva, namestnica s. Rozi Galofova. 1 Župni prednjaški tečaj, ki ga je priredila župa letos, so posečali od n-ašega društva trije člani in ena članica in siccr bratje Pepi Horjak, Leopold Kremzer in Milko Štepic in s. Marija Hrastnikova ter so ga do- vršili vsi z dobrim oz. prav dobrim uspehom. Tudi to je del programa društvene petl'etke in čestitamo tako absolventoin, kakor tudi društvu na tern uspehu. 1 Mestna godba je imela v soboto 24. t. in. zvečcr svoj redni občni zbor v gostilni Igričnik. Občnemu ztooru ki je bil prav dobro obiskan, je prcd- sedoval g. dr. Roš, ki je ugotovil, da je društvo tudi v preteklem letu vsestransko napredovalo in da je zlasti poravnalo svoje obveznosti, grajal pa je, da vlada med občin- stvom vse premalo zanimanja za našo godbo. Po poročilih funkcionar- jev je bilo sklenjeno, da bo godba priredila dne 15. avgusta, kakor lani, svoj javni nastop združen z veselico in po možnosti s tomholo. Društvo potrebuje sredstev za nabavo novih instrumentov, not in drugega inven- tarja. Pri volitvah je bil za predscd- nika KOgiasno izvoljen zopet g. dr. Roš, za podpredsednika g. Teršek, za tajnika g. Jenko, za blagajnika g. Miško Knez, za odboi-nike gg. Du- šan Horjak, Ojsteršek, Drnovšek in Sirk, za pregledovalca računov pa gp. M-edvešek in Korošec. Naj bi naše občinstvo v bodočcm letu v večji meri podpiralo Mestno godbo, ki jo pozna sedaj navadno le, kadar jo potrebuje. 1 Koncert Rudarske godbe iz Hrast- nika. Dn-e 18. aprila je Rudarska godba iz Hrastnika priredila v dvo- rani Sokolskega doma v Laskem kon- cert na pihala. Bil je to prvi koucert te vrste in te godbe v Laskem ter je bilo že zaradi tega pričakovati vsaj delnega zanimanja, če ž-e ne pri me- ščanih, pa vsaj iz 'vrst tovai'iser ru- darjev iz Hude jame, ki so bili na to še posebej opozorjeni. Tudi v Laä- kem je mnogo rudarskih družin in nameščencev, ki bi iz kolegialnosti lahko posetili ta izredni koncert, pa se vendar ni pokazalo nobeno zani- inanje in bi bilo prav, če bi navedli vse posetnike po imenu; pa ne gre za to, saj si je prireditelj dobro za- pomnil sliko prazne dvorane in vseh devetintrideset posetnikov ... TqcUt bili smo presenečeni. Vzoreu nas.top in ko so za&veneli prvi, krepki in mogočni akordi Sousove koračnice, smo si takoj osvojili odlično oceno teh mladih in rutiniranih godbeni- kov. Pod mirno, toda -energično tak- tirko g. Komljanca smo slišali dokaj težke glasbene komade, ki so bili vsi brezhibno podani in med katerimi je najbolj ugajala Eilenbergova idila »Mlin v Crnem lesu«. Rudniška god- ba v Hrastniku je na višku in bilo bi le želeti, da bi prebivalstvo pose- čalo njene koncertne prireditve v večjem številu, ker le na ta način bo dobil rudar - godbenik več veselja. Vzrok pičlemu obisku je iskati tudi v tem, da naše malo mesto ne prenese naenkrat treh sličnih prireditev. Po- leg koncerta v Sokolskem ilonm je bil koncei-t hrastniške godbe na lok v hotelu Henke, ki je bil z-elo dobro obiskan, ker je bil združen s plesno prireditvijo. Veliko plesalcev se je zbralo v kopališki dvorani k vsako- nedeljski plesni prireditvi. Zlasti pri- haja na te plese mnogo Celjanov, ki se vračajo z večernim vlakoun. Po- sebno veliko privlačnost kažejo ne- deljski popoldanski koncerti pri Hen- keju. Ugodna lega hotela, prijazna dvorana z vhodom neposredno s sen- cneg'a vrta, vse to so privlačnosti, ki bodo vzdržale tudi preko poletnih mesecev. 1 Občina Laško ima veliko dela s popravki in je res dobro, da ima gospod, ki te popravke sestavlja, to- liko Casa, da nikjer nič ne zamudi. Kako se je ocenjeval socialni polo- žaj posameznikov pri odmeri voda- rine, vedo Laščani prav dobro, ker poznajo posamezne pri mere. Treba bo nekoč dobre me tie, ki bo to oceno zopet uredila. Pri prejšnjih re-vizijah občinskega vodovoda je vedno sode- loval eden izmed glavnih današnjih {^kterjev, ki bo lahko pojasnil, zakaj ni bilo 181 oseb in 8% vodovodnih naprav v evidenci. Taka nainigava- nja z uradne strani so zelo neumest- na, Ce se ne pove, kje so našli nove vodovodne naprave in zakaj jo pri- laslo 181 oseh led obvezance. Ravno Štev. 18. »NOVA DOBA« Strän 5. tako je neokusno trditi, da je se- tlanji občinski odbor znižal doklade za 30%, ko je vendar vsakemu o- troku znano, da so za približno to- liko narasle banovinske doklade, ker je banovina prevzela šolstvo. Da, da, težko je izpolnjevati vse one obljube, ki so se tako radodarno delile, kadar prihajajo volilci izpraševat glede iz- polnitev obljub. Dosti razočaranj je že, pa še več jih bo prišlo. ] Gasilski alarm nas je pretekli pe- tek vznemiril, da je vse hitelo na uli- co. Izkazalo pa se je, da se je vnela v neki tukajšnji tovarni pri stroju os, kar je dalo sicer dosti dima, toda premalo ognja za gašenje. 1 Nova občinska hišia za urade v' Laškem. K notici iz Laškega, ki smo jo objavili pod gornjim naslo- •vom 16. aprila, smo prejeli pojasnilo, da šolski upravitelj g. Juro Kislinger (na Äßterega se nanaša v omenjeni notici stavek: »V to svrho se je osnoval že nekak pripravljalni odbor, v katerem je g. upravitelj Kislinger razvil velikopotezen načrt«) ni bil in ni z akcijo za gradnjo nove hiše za laške urade v nikaki zvezi. Po nje- govi Jastni izjavi ne pripada g. upra- vitelj.Kislinger niti kaki krajevni politični skupini niti obeinskemu od- boru ali kakemu odscku in potem- takeni tudi ne kakemu gradbenemu pripravljalnenm odboru v omenjeno svrho. Zadevnih načrtov sploh ni videl. Cenj. dopisnike prosi, da bi se njegovega imena v bodoCe ne po- služevali, ker se spričo svoje delikat- ne in koCljive službene funkcije sploh ne ukyarja s krajevno politiko. 1 Kino Laško. 1. maja ob 20.30 in 2. maja ob 1G.30 in 20.30 krasna o- pereta »Zvečer jaz in Ti«. Prijeten in fin komad za smeh in zabavo. Igralci: Jenny Jugo, Paul Horbiger, Theo Lingen. Tednik. — llečica, Hu- da jama zakaj nas ne posečate? Hrastnik h Rndarsko delavstvo v revirjih Trboveljskc premogokopne družbe je svoj čas prav slovesno praznovalo prvi maj. Danes pa vlada po revir- jih tihota in potrtost. Zlasti .v dobi zadnjih äestih let, ko se je odjem premoga skrčil, preživlja to delav- stvo težke dni. Redukcije, omejitev delovnih dni, znizanjc plaČ in koncno podražitcv življenjskih potrebščin zelo težko obrem-enjujejo to panogo deteivstva. Rudar, dclavoljen se z veseljem poda v rov na delo, pa Ce- prav v smrtno nevarnost, samo da ima priliko zaslužiti, da preživi sebe in svojo družino. S korajžo koplje črni diamant in četudi utrujen, se vendar zadovoljen vrne k svojim. In kako prjjetno j-e v dneh, ko se Cuje ropotanje rudnišili kstrojev, kar zna- či, da se normal no obratuje. Potrto in žalostno pa postane ob praznoval- nih dneh. Pa kako tudi ne? Saj Öim več šihtov napravi trpin rudar, tern lažje preživlja sebe in svoje. Če ših- tov ni, pa tudi zaslužka ni in v šte- •vilnejših družinah nastopa stiska, pomanjkaiije in končno glad. Kakor visok je zaslužck, za toliko vsoto nudi blaga konzum ali trgovec z ži- vili. Si to količino pa gospodari, Ce zadostuje Tvoji potrebi ali pa. ne! Opažati je, da mladina številnejših rudarskib dmžin, kjer se občuti po- manjkanje, tclesno zaostaja in da jc podvržena raznim boleznim. To je posledica slabe prehrane. Člov-ek s strahom vpmšuje, kaj bo z rudar- skim naraščajem. Odrasli rudarski sinovi, v najlepših letih, zdravi in čvrsti, sposobni za delo bolj kot njih očctjc — izmozgani rudarji, so ncza- posleni. Najlepša doba let bo ostala neproduktivna. Tu nastaja problem, ki se bo moral rešiti kakorkoli, ker bo v korist občini, banovini in dr- žavi. Vsled krizc v revirih Crnega diamanta ni prizadet samo rudar, temveč tudi obrtnik in trgovec, ker oba živita od rudar jevega zaslužka. Saj rudar ne obdrži zaslužka za se, marvee ga odda naprej za nabavo svojih potrebžčin. h Stavbno gibanje. ObCina Hrast- nik-Dol je začela poleg stanovanjske hiše Donia rudniških upokojencev graditi novo1 delavsko stanovanjsko hišo. V to svtIio je riajela pri Javni borzi dela v Ljubljani pos-ojilo v znesku 260.000' Din. Posojilo je brez- obrestno in se mora odplačati v 25 letih (v polletniih obrokih po 5.200 Din. V hiši bo 15 stanovanj. Zamiš- ljeno je, naj bi stanarina služila za odplacilo posojila, da bi ne bili dav- koplačevalci prizadeti. Rudnik gradi novo, 446 m dolgo štirikotno zavi- ralnico za prevažanje zasipa. Temelj- na dela jo lani izvršilo podjetje Ro- Cak iz Ti-bovelj z domačimi brezpo- selnimi, 25 po številu. h Pri rudniku je za mesec maj na- . knadno javljen še en delovni dan, tako da se bo normalno delalo 15 dni. Zalec ž Prvo gostovanje lutkovnega glc- dališča celjskega Sokola v Žalcu. Sokolsko društvo v Žalcu je prire- dilo v nedeljo 25. aprila popoldne v Roblekovi dvorani za svojo deco ča- janko in |je v ta namen povabilo tudi celjske lutkarje na gostovanje. Najprej se je pojavil na lutkovnem odru gašperček (br. Rado Jenko) s prikupno in zgovorno reklamo ter napovedal zbranemu občinstvu spo- red prireditve. Pod vodstvom br. Mir- ka Goriška je moška deca predvajala tekmo z žogo, kakor tudi tekmo v hitrem risanju. Ob-e točki bi spadali na spored ljudske veselice na pro- stem, kjer bi se tak nastop bolje uve- ljavil. Zelo posrečena so bila izva- janja ženske dece, ki jih je sestavila in vadila s. Eliška Petričkova. Ljub- ke so bile prost© vaje »Veseli maj- nik«, prav prisrčne so bile šivilje, ki jih je zabavala z dovršenim samo- spevom Nanica Šušteričeva ob točni klavirski sprcmljavi. Tanje Pivčeve. Pri rajttlnih vajah »Veseli hribček« je 'oskrbela sigurno spremljavo na harmoniki IPavlica/ Lorberjeva. ßöl- veda je bil za ta nastop gašperček zelo hvaleen ter delil na odprtem odru n«katerim sodelujočim »pre- krasne šopke duhtečega cvetja«. Po žalskem sporedu so se pojavili celj- ski gostje z igro »G-ašperček v peklu« na svojem lutkovnem odru, ki pa je premajhen za veliko dvorano, kjer ni mogoče vsem slediti prizorom vidnih lutkarjev in nevidnih igral- cev tudi ob najboljši akustiki in disciplini. Igra se je izvajala v od- lični režiji Slavka Koiicilije, ki je predvajal tudi peklenskega kneza. Nastopili pa so v na&o zadovoljnost še Jože Spai'hakel v vlogi smrti, Sto- jan Gergol v 'Vlogi čarovnika, IiaJo Gergol kot princesa, Maks Nikler kot peklenski vratar, Miha Ötok kot Jurček, Drago Gvalite in Ivan Kartič kot km eta in Janko Božič kot zmaj. Prizore so povzdignili razni odrski lučni efekti. Zlasti deca je bila vzhi- čena ntid izvedbo privlačne prav- Ijične igre. Dvorana je bila nabito polna. Dobra reklama je privabila v Žalec tudi mnogo okoličanov. Po skoraj dvc uri trajajočcrn sporedu jo bila deca pogoščena s čajem in slašCicami, ki so jih pripravile in po- darile domačemu Sokolu naklonjene gospe in gospodične. — K. Sport t Medmestna tekma CeJjetTrbovlje. V nedeljo 2. maja ob 16.30 se bo pri- čela na Glaziji zanimiva medmestna tekma med reprezentancama Celja in Trbovelj. Sodil bo g. Hobacher. Ob 15. se bo pričela predtekma med mladino SK Celja in kombiniranimi mladinami Atletikov, Jugoslavije in Olimpa. Pred- tekmo bo sodil g. Reinprecht. t Nogometni brzoturnir v okviru protituberkulo2negatednabo na praznik v četrtek 6. maja ob 16. na Glaziji med SK Celjem, SK Atletiko in SK Jugoslavijo. t Službeno iz OOLNP v Celju. Za nedeljsko medmestno tekmo odre- jamo naslcdnje igrače: Macuha, Kon- Cana, Zorka, Volkarja, Slamiča, Wohlg-emuta, Schuha I. Zupanca, Pretncrja, Gobca I., Hönigmanna; rezerve: Orla, TkalCiCa III., Goriška, Ahtika, Schuha II. Mladinski team: Planinšek, Goršek, Antolič, Kramer, Koželj, Kitak, Petelinek, Trnovšek, Stoblovnik, 1-Iojnik, Muhovcc; rezer- ve: AgreŠ, Jan, Butinar. Drese za re- prezentanco dostavi SK Celje, za mladinski team SK Atletik. Blagaj: na: blagajnika Okrožnega odbora in SK Celja. Službujoči odbornik Mahko- vec Josip. Reditelje določi vsak klub in sicer po 3 starejše, inteligentne. Glavna tekma se bo price] ai ob 16.. predtekma ob 14.45 na Glaziji. Zgo- raj imenovani igrači morajo biti pol ure pred tekmo na igrišču. Vsak igrač prinese črne hlačke in čevlje. Igrači, ki bi neopravic-eno izostali, bodo brezpogojno suspendirani. t Zmagi SK Celja In SK Železnl- čarja. Preteklo nedeljo je moStvo SK Celja na Qlaziji v finalni tekmi zaslu- ženo premagalo enajstorico SK Olimpa z 2:1 (1:0), v Trbovljah pa je SK Že- lezničar iz Maribora premagal enajsto- rico SK Amaterja s 5:3 (2:3). Amater in njegova publika sta se tudi v ne- deljo vedla zelo surovo in nesportno. V Celju je mladina SK Celja v prven- stveni tekmi premagala mladino Atle- tikov z 2:0 (2:0). t Pomladanskl lurnl smuški tečaj na KoroSici bo priredila Savinjska po- družnica SPD Celje v času od 2. do 9. maja. Tečaj je namenjen izurjenim smučarjem, pa tudi začetnikom. Ude- ležba v tečaju je brezplačna. Vodstvo tečaja je poverjeno izkušenemu savez- nemu smuškemu učitelju g. Ivanu Hil- lingerju. Udeleženci tečaja dobijo v Kocbekovem domu prijetno zavetje in dobro oskrbo po nizki ceni. Na Koro- šici je nad 4 m snega. Sneg je sre- njast, za smuko odličen. Iz Luč do Kocbekovega doma vodi zimska mar- kacija. Svet v območju Korošice je pred snežnimi plazovi popolnoma varen. Skupen odhod iz Celja na Korošico v soboto 1. maja ob 16. z mestnim av- tobusorn. Prijave sprejema Savinjska podružnica SPD v Celju, Kralja Petra cesta 9, I. t Vremensko poroČilo SPD z dne 30. aprila : Kocbekov dorn na Korošici: — 6 C, 400 cm snega, srenj in pršič, smuka odlična. Mozirska koča: — 4 C, na 100 cm podlagi 20 cm suhega sne- ga, smuka izvrstna. Sokolstvo x Načelništvo Sokolskega društva v Gelju obvešča vse tclovadeCe član- stvo, naraščaj in deco, ki neredno poseča telovadbo iz kateregakoli vzro- ka, da S'O do 5. maja zopet povrne v telovadnice zaradi bližnjega nastopa v izogib črtanju ali odklonitvi. Pro- simo starše mladine, da do tega roka zanesljivo pošljejo mladino k telo- vadbi. Posebni opomini se ne bodo pošiljali. x Seja vaditeljskega zbora bo v sre- do 5. maja ob 20. v društveni telo- vadnici. — Načelnik. Gospodarstvo I. V.: Zatiranje rastlinskih škodljivcev nekdaj indanes (Konec) Uvodoma smo rekli, da skuša bio- loško pokončevanje v])reči v svojo službo naravno sovražnike škodljiv- cev, vendar poskusi niso uspeli >v taki meri, kakor se je pričakovalo. Omeniti bi bilo tukaj skoraj edini pozitivni način biološkega boja, to je cepljenje miši in podgan z bacili tifusa. Cepljene živali se izpuste in okužijo cele zaix)de živali iste vrste, tako da v velikih masah poginjajo. Povsod, kjer so se poleg ceplj^nja nastavljale še okužene in zastrup- Ijene vabe, se je dosegel skoraj po- poln, torej 100% uspeh. Biološko za- tiranje škodljivcev prav za prav ne spada k higieni, ker ima higiena saina po sebi samo namen, škodljiv- cem on-emogočiti naselitev ii&r raz- množevanje. Ta namen, ki je profi- laktičen, jc torej višji kakor celotne druge tehnike uničevanja škodljivcev na kultui-nih rastlinah. Brezdvomno drži načelo: »Zdraviti je težje kakor bolezen preprečiti«. Seveda moramo začeti s higieno že ob pripravljanju zemlje za nasade. Pod rastlinsko higieno razumemo čišCcnje in pravilno gnojenje, izbiro primernih rastlin in semen, menja- vanje nasadov ter določitev odpor- nojšili vrst kulture. Jasno ikovne nasvete pa daje kmetoval- cera brezplačno glavna zaloga in za- stopstvo za dravsko banovino: Ke- mičnih zavodov d. d., Novi Bochumin, Češkoslovaška ter domaCe tovarne Zorka d. d., Subotica, Ivan Virant, Zalec. Zdrava in snažna vinska posoda — temelj dobrega kletarstva Prvo načelo urnnega kletarstva je snaga, snaga in 5e enkrat snaga. Brez snage ni moči pridelati dobrega, čiste- ga in stanovitnega vina brez napak in tujega okusa. Mnogo se pri nas vina pokvari vsled slabe posode. Mnogo vina, osobito po deželi, dobi duh po zatohlem ali ple- snivem sodu. liujSe so pa še bolezni vina, ki nastanejo vsled tega, ker je vino ležalo v posodi, okuženi po škod- Ijivih mikroorganizmih. In tako *<> rado zgodi, da se vino v posodi skah, scika ali zavre. Močno vino v vročem poletju, zlasti Ce sodov vedno ne zapolnjujemo, rado scika. Šibko vino, če ga pravo- časno ali sploh ne pretočimo, pa rado zavre. V posodo, v kateri ie bilo prei skvar- jeno vino, se ne sine nikdar drugege vina poprejn apolniti, dokler se ta Stoaa 6. »nova: dobai Štev. 18. temeljito ne osnaži in ne razkuži, sicer je skoraj gotovo, da se bo v njej tudi naslednje vino pokvarilo. Zato priporočamo zlasli našim go- stilničarjem, da svojo posodo držiio v redu, da jo dobro negujejo. Le tako se bomo povzpeli na višjo stopnjo v kletarstvu. Zares škoda je vsakega vina ali mošta, ki se spravi v slabo posodo. Kanaste (bersnate), cikaste sode ali sode od zavrelke naipoprej znotraj dobro postrgajmo, potem temeljito iz- drgnimo s krtačo in z vodo. Vodi, s katero sod pomivamo, dodamo nekaj žveplenokislega apna. Nato sod zaku- hamo z vrelo vodo, ki ji pridenemo 2-5% sode. Zakuho morarno pa še toplo izliti iz soda, drugače ne koristi nič. Bolj ko je sod po slabih mikro- organizmih okužen, večkrat ga je treba zakuhati tako, da se doge in dno pre- grejejo in mikroorganizmi v luknjicah lesa, iz katerega je sod izdelan, zamo- rijo. Nazadnje izperemo sod še s čisto vročo in nato z mrzlo vodo in ga pu- stimo posušiti. Če ga v kratkem ne rabimo, ga moramo potem, ko je suh, zažveplati, zabiti in spraviti v shrambi ali kleti, ki ni prevlažna, Tudi zunaj kaže sode z isto tekočino, to je z vročim sodovim lugom, in nato z raz- topino žveplenokislega apna pomiti. Sod se tako ne le bolje ohrani od gnilobe, temveč je tudi za hranjenje vina bolj pripraven, nego zunaj uma- zan ali plesniv sod. Če imajo sodi slab duh, jih moramo ravno tako dobro zakuhati. Ako so pa sodi znotraj plesnivi, jih je treba naj- prej suho postrgati, da pride vsa plesniva plast do zdravega lesa ven iz soda. Plesnoba se najbolj drži v razpokah, špranjah ali za odpokano skorjo vin- skega kamna; zato moramo to vse pred zakuhavanjem jako skrbno in temei]ito iz soda postrgati. Potem smemo šele sod zakuhati, nikdar panepoprej. Nazadnje še izplahnemo sod s čisto vrelo in potem še s čisto hladno vodo. Da se prazen sod ne pokvari — ne splesni — ga je vselej takoj po izpra- znjenlu dobro pomiti, povezniti, da se osuši in nato zažveplati in zabiti. Pred uporabo se sod dobro zopet pomije. Le tako se ohrani posoda zdrava in le tako je mogoče ohraniti vino zdravo in brez slabega okusa. Da ponavljamo : Prvo načelo umnega kletarstva je snaga. Brez snage ni moči pridelati dobrega, čistega in stanovitnega vina brez napak in tujega okusa. DOMACE ' BLAGO Vzrok trajne kalnosti vina—od- praviti Večkrat je vino trajno motno ali postane motno in se noče čistiti. Vzroki te motnosti so Iahko zelo različni. Največkrat postane vino motno vsled delovanja kipelnih glivic — kvasnic, ki v mladem, nezadostno pokipelem vinu se ob toplem vremenu pričnejo razvi- jatk Vino se skali in začne šumeti. To je naraven pojav, ki se ga ni treba ustrašiti, kajti ko kvasnice porabijo v glavnem kipenju zaostali sladkor, se zopet usedejo na dno in vino se sčisti. Da pa se vse to čimprej zgodi, pre- točimo vino, ki vsebuje še večjo množino sladkorja in ga dobro prezračimo; žveplati ga pa ne smemo. Po končanem kipenju, ko se je vino sčistilo, ga zopet pretočimo in pri tern nekoliko zažve- plamo (na hektolitre eno azbestno žve- pleno trščico). Hujša je motnost, povzročena po škodljivih mikroorganizmih kana, sika, zavrelke itd. Tukaj je predvsem skr- beti za to, da se nadaljnje delovanje teh mikroorganizmov prepreči. V tern slučaju vino pretočimo in močno za- žveplamo (na 1 hi eno azbestno žve- pleno trščico). Ko smo ustanovili raz- voj teh škodljivih mikroorganizmov, jih skušamo spraviti iz vina in sicer s čiščenjem ali še bolje s filtriranjem. Od mikroorganizmov očiščeno vino po možnosti zrežemo z boljšim zdravim vinom in ga čimprej porabimo. Daljni vzrok, da se vino zmoti, so Iahko snovi, ki so v vinu raztopljene in se iz njega izločujejo. Poleg vin- skega kamna so to prav posebno beljakovine, ki postanejo v mladih vinih pod vplivom zraka, toplote, čre- slovine itd. neraztopljene in se iz vina izločujejo. Če se izločijo v zelo drobnih kosmuljicah, ki so prelahke, da bi se polegle, se vino noče učistiti. Tu je treba, da čiščenje umetno pospeSimo bodisi s filtriranjem ali s čiščenjem. Tudi Iahko tako vino na novo pre- vremo, ker se fini delci, ki vino kajijo oprimejo sluznate kožice kvasnice, ki po vrenju popadajo na dno. Nadaljni vzroki motnosti so še lahko počrnenje vina ali mlečnobelkasto vino ali motnost, ki nastane vsled delovanja bakterij, ki se redijo na odmrlih dro- žeh ali pa vsled lastnega razkrajanja drož. Vzroki so lahko tedaj najrazličnejši. Najprej treba dognati vzrok motno- sti in Sele po tej ugotovitvi se more ukreniti vse nadaljnje za čiščenje vina. Ali ste že poravnali f naročnino • > LISTNICA UREDNIŠTVA V upravi »Nove Dobe« naj se dvig- nejo pisma pocl sledečimi šiframi: »Valjčni mlin«, »Vajenec 606« in »Takoj«. ZUEZNA TISKARNA V CELJU-Strossmayerjeva 1 Najstarejše narodno podjetje te stroke v Celju priporoča občinam, uradom, pri- dobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst in solidno vezavo knjig po zmernih cenah Novb opremljena z modernlm žrkovnim materialom — Modernlziran strojni obrat Po svetu s Rekord nepretrganega spanja no- si It&lijanka Betina Pleri, ki je za- spala že leta 1864., ko- ji je bilo ko- maj 15 let. Sedaj je stura 88 let. V vsej tej dolgi dobi s© je zbudila sa- mo nekajkrat in še to le za nekaj ur. s Dunajske uslužbenke. Na Dunaju pride na 42.525 uslužbencev 27.909 uslužbenk. Izmed 500 žen jih samo 84 z zaslužkom vzdržuje sebe, 110 Jili vzdržuje vso rodbino in moža, 130 je vdov z otroki, 130 pa jih vzdr- žuje brate, sestre in starše. s Konzum mesa v Evropi je po statističiiih podatkih dunajskega bi- okemičn-ega instituta padel po vojni za 20 odstotkov. Prazno ali mebfovano sobo s posebnim vhodom, primerno za pisarno ali portalni lokal, samo v centrumu mesta, iSčem. Ponudbe na upravo lista pod >Zelo nujno«. Krožek nameščencev državnih in zasebnih snuje po zadrUžnih načelih menzov ki bi jim dajala dobro hrano prav po ccni. Imeli bi lastno upravo in obraCun v lastno korist Interesenti naj brez obveze založijo naslov pod »Menza« pri upravi lista.l Nov enovprežni voz se poceni proda. Gostilna Svetel, Gaberje. Defelico za urejevanje arhiva v popoldanskJh urah i š č e m. Naslov v upravi lista. Dekle za vse z 'dobrimi izpričevali, zmožno nemščine, sprejme mala, odlična rodbina s 1. majern. Pranje perila zažcljeno. T u r i č, Karlovac, Srepelova ul. 9/1. Stanovanjska hiša se odda v najem. Vprašati v občinski pi- sarni na Teharju. Prlporoča se vinotoč pod vejo pri Močniku (po domače Pečjaku) Pristava. Toči se izborna kapljica. Lepa meblovana soba s posebnim vhodom se odda v sredlni mesta. Naslov v upravi lista.J Kupim večje množine nemških ANTIKVARIČNIH RNJIG predvsem romanc Courts-Mahlerjeve, Leh- neja, Heinburga, rZschstruthove, Wernerja, Ganghoferja, Šudermanna itd., poleg tega tudi slovarje v vseh jezikih. Točne ponudbe s številom knjig pod >Št. 697« na upr. lista. Lepa, velika prazna s o b a s posebnim vhodom se odda mirnemu go- spodu ali gospe z lastnim pohištvom. Vpra- šati: Celje, Krekova cesta 19. Kupim lepo vilo z vrtom v Celju. Ponudbe takoj pod »Go- tovina« upravi. Hranifna knjižica Din 16.000 Kmetske posojilnice v Celju u- godno naprodaj. Ponudbe : Urbane, Maribor, Kralja Petra trg, hranilnica. JHITPO SOLIDnOi , POCEMI SUM1 VEMCI V DOVEsiANI I IZBISI Kfiflnm&misLG] CLLJL Pentlje z modernim tiskom lepljenim ali napisom. BARVE FIRNEZ LAKE ČOPIČE knplle zelo ugodno pri tvrdki S. HOLOBAR - CELJE v bllžlnl kolodvora - Telefon 13T Trgovske knjige odjemalne knjižice, predmete za veselice, lampijone, konfeti, serpentine, tombolske karte priporoča: knligarna in trgovlna s paplrlem SFranc Leskovšek Celle, Glavnl trg 16 Prav dobro in aromatično praženo kavo dobite v specerijski trgovini Karl Loibner Teieion 120 Kralfa Petra c. 17 - pri «Zvoncn* Franio Dolžan - Celje Za kresijo 4 TLe_L? f ° n 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprave Prevzema v$a « zgora] navedene stroke jpadajota dela in popravila — Cene zmerne — Poitrežba toina In solidna Cßljsha posojilniso d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,500000'— Rupuje In pro«