GOSPODAR Izba)* vsake «redo. t e n • i Letne Dia 33^ polletno Din 16.—, četrt-Vetno Dia 9.—, inozemstvo fin 64.-. — Poitno-čekovnl raiun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravniStvoi Maribor, Koroška cesta 9 Telelo« interurban 111 Cene inseratomi cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.-, četrt tirani Din 900.-. Vi strani Din 250-, lU str. Din 123-, Mali ogla. si vsaka beseda Din 1.20. Kako vlada Stalin Usisljo. Koncem junija tega leta je bil 16. občni zbor ruske komunistične stranke. Na tem zborovanju je imel prvo in edino besedo generalni tajnik stranke Stalin, vsemogočni vladar Rusije. Podal je poročilo o delovanju stranke od 15. občnega zbora, ki je bil v decembru 1918. Poročilo je trajalo deset ur ter je vsebovalo vse, kar se da povedati o boljševiški notranji in zunanji politiki. Pravzaprav je vsebovalo gamo to, kar služi tej politiki v potrdilo in pohvalo. Kritika uradne bolj-Seviške, to je Stalinove politike ni v Rusiji dovoljena, kdor pa bi ee drznil to politiko grajati ali celo pobijati, bi tvegal zapor ali prognan-stvo v Sibiriji ali pa izgnanstvo iz ruske države. Ker pa ni dosti ljudi, ki bi kaj takega tvegali, zato se na občnem zboru ni nobeden oglasil proti, marveč so vsi Stalinu pritrdili. Tako bo Stalin ostal, kar je bil, diktator Rusije ter bo to ogromno državo vodil in upravljal dalje. Kako jo bo upravljal? Petletni gospodarski načrt. Boljševiški program zahteva, da w mora odpraviti vsa zasebna lastnina, zasebna proizvodnja in zasebna trgovina: vse to se mora podržaviti. Ko je po boljševiški revoluciji leta 1917 boljševizem začel izvajati svoj program, je nastala velika zmeda, iz katere bi se bilo razvilo splošno razsulo in propad boljševizma. To je bil uvi-del najsposobnejši boljševiški vodi telj Lenin, ki je popustil v bistvenih programskih točkah ter je proglasil novo ekonomsko (gospodarsko) politiko. Dovolil je zasebno trgovino med mesti In deželo, dal je zemljo kme tom ne ravno v posest, pač pa v de den zakup. Tako se je v državi sami začel zbirati kapital, še več denarja pa Je prišlo v državo iz inozemstva. Zoper takšno gospodarsko politiko se je po Leninovi smrti dvignila opozicija čistokrvnih komunistov, ki so zahtevali brezobzirno izvršitev komu nističnega programa v vseh točkah, zlasti tudi z ozirom na agrarno (poljedelsko) politiko. Na čelu te opozicije je bil Trocky. V boju proti Stalinu je Trockv oropadel ter mor si z"nu~titi Rusijo. Trockega nazore pa si je Stalin prisvojil ter je na njihovi obnovi izdelal svoj petletni gospodarski načrt. Kaj hoče ta načrt? Ta načrt sega časovno od 1. oktobra 1928 do zadnjega septembra 1938 — zato se ruski imenuje pjatiletka = petletnica — ter odrejuje popolno industrializacijo in komunizacijo Rusije. Industrijska produkcija naj se potroji, površina poljedelskih nasadov pa razširi za eno petino. Proizvodnja premoga bi se imela od 36 milijonov ton, kakor znaša sedaj, do konca petletnice povišati na 68 do 70 milijonov ton. Proizvodnja umetnih gnojil, ki znaša danes 800.000 ton, naj se bi dvignila na 5 do 8 milijonov ton. Pridobivanje nafte naj se povzpne o- vladuje boljše viška stranka Rusijo. Njena vlada je najnasilnejša, ki je gaogoia. O kakšni svobodi ni rili sledu/ vselej in povsod samo strahova-nje in nasilje. Prenapolnjene ječe so najboljši dokaz za razmere, ki vladajo v Rusiji. Niti z Bogom občevati v molitvi in bogoslužju ni človeku svobodno, verske in cerkvene organizacije so visoko obd&čenc, svojega premoženja oropane in kruto preganjane. Vlada podpira brezboštvo, ki se v njem vzgaja ruska mladina. Z neprimernim nasiljem se tudi izvaja petletni Stalinov gospodarski načrt. V industriji znaša na Ruskem de-Jovni čas 8, ponekod celo 7 ur. Delavci pa delajo po 4 do 6 ur na teden več, Jn sicer v prid pjatiletke. Komunistični zaupniki se namreč v vseh podjetjih z vsemi silami zavzemajo za to, da delavci sklenejo po 4 do 6 prostovoljnih nadur na teden ter da se za te nadure odpovedo vsaki plači. Tako mora ubogi ruski delavec garati, se mučiti, trpeti, stradati, hoditi raztrgan razcapan samo za to, da se Izvrši komunistični program. Ne sme niti Vprašati, ali je ta načrt v prid delav- {kemu stanu, ruskemu narodu in dr-avl, samo delati, trpeti in gladovati more in mora komunističnim načelom ka ljubo. V Rusiji vladajo, kar se tiče prehrane prebivalstva, takšne In še hujše V NAŠI DRŽAVI. Spremenjen zakon o ljudskih šolah. Na predlog prosvetnega ministra v «porazumu s predsednikom vlade je Nj. Vel. kralj podpisal zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovnih šolah. Najvažnejša je sprememba § 43, ki se tiče verskega po-uha. Prej je ta člen določal, da verouk poučujejo ali duhovniki ali pa učitelji dotične veroizpovedi kakor pač 6ele starši. Sedaj pa določa novi člen to-le: Verouk poučujejo pri pripadnikih svoje vere krajevni duhovniki ali njihovi duhovni namestniki. Predloži Jih pristojna verska oblast banski upravi radi imenovanja ali namešče-nja. Dotična občina jim more dati gotovo nagrado. Morajo biti državljani kraljevine Jugoslavije. Če so službeno ali drugače ovirani, jih mora zamenjati učitelj te šole, ako je njihove vere. Na predlog pristojne verske oblasti more ta zamena biti tudi stalna. Ako se pristojna verska oblast ne pobriga za verski pouk, bo izdala potrebne določbe banska uprava in prosvetno ministrstvo Morejo se tudi nastaviti posebni veroučitelji v šolah, kjer bi imeli najmanj 20 ur na teden, če je najmanj 20 učencev v vsakem razredu ali oddelku. Postavlja jih prosvetni minister iz vrst kandidatov, ki so dovršili bogoslovne nauke in ki jih Je predložila cerkvena oblar-t. Učni načrt in program o vevonauku predpisuje prosvetni minister v sporazu-! razmere, kakor so vladale v drugih evropskih državah za časa svetovne vojne. Ljudje dobivajo živila, in sicer vsa živila samo na karte, in še to, kar doMjo, je slabo. Kar je boljše, se doloCi za izvoz iz države. Največ je Rusija že ©d nekdaj izvažala poljedelskih proizvodov, zlasti žita. Izvoz žita je znašal v vrednosti: 1913 leta 594 milijonov zlatih rubljev, 1923 leta 107 milijonov zlatih rubljev, 1924 leta 145 milijonov, 1925 leta 51 milijonov, 1926 leta 94 milijonov, 1926/27 leta 200 milijonov, 1927/28 leta 23 milijonov zlatih rubljev. Kakor se vidi iz teh številk, je poljedelska proizvodnja v Rusiji strašno padla ter daleč zaostaja za ono pred svetovno vojno. Bolj Se vi ki b3 radi Izvoz žita dvignili, da hI dobili denar za svojo državo, ker denarja pogrešajo na vseh koncih in krajih. In kako bi boljševiško agitacijo po raznih, skoro vseh državah Evrope In po svetu plačali, če ni denarja?1! Zato so kmetu vzeli zemljo ter ga napravili za delavca v državnih žitnih fabrikah, samo da bi se pridelalo več žita za izvoz. Veliko vprašanje je, ali bodo boljševiki to dosegli. Verjetnejše in skoro gotovo Je, da se to ne bo zgodilo. Rusko ljudstvo, ruski delavec, ruski kmet pa se mora žrtvovati, mora se mučiti in mora gladovati za izvršitev komunističnih načel in načrtov. mu z vrhovnim predstavništvom dotične veroizpovedi za kraljevino Jugoslavijo (za katoličane: predsedstvo škofovskih konferenc). Enkrat na leto predstavnik pristojne verske oblasti more nadzorovati izvršitev verskega pouka. — K členu 68, ki določa, da učenci no smejo biti člani društev na verski podstavi, se je dodal ta-le nov odstavek: Izven šole učenci osnovnih šol morejo biti člani verskih društev svoje verske zajednice. Kar se tiče zasebnih učiteljišč in veljavnosti na njih napravljenih izpitov, določa nov odstavek k členu 71: Po predlogu odposlancev prosvetnega ministrstva, ki so prisostvovali diplomskemu učiteljskemu izpitu na zasebnih učiteljiščih, bo prosvetni minister nostrifici-ral (potrdil) diplome (izpričevala) tudi učiteljskim kandidatom s teh šol. Kandidat s takšnim spričevalom more biti nastavljen za učitelja državne osnovne šoie. K 5. odstavku člena 78. se dostavi: Učitelji morajo voditi ob dneh, ki jih odredi minister za pro-sveto, otroke k službi božji. To bo prosvetni minister odredil v sporazumu s predstavniki vseh priznanih veroizpovedi (za katoličane: s predsedstvom škofovskih konferenc) in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. — Kar se tiče nadzora šolskega upravitelja nad delovanjem in vedenjem učiteljev in veroučiteljev (odstavek 6, člen 114), določa nov odstavek: Ta nadzor se ne nanaša na sam verski pouk. K čl. 156 in 157, ki govorita o zasebnih lculturno-prosvetnih ustanovah in društvih, je dodan nov odstavek, ki določa, da se te odredbe ne nanašajo na verska društva. V BEU&IH DRŽAVAH. Avstrijski kanoelar zopet potuje. — Avstrijski kancler dr. Schober se Jo mudil v Budimpešti. Posledica tega obiska bo posebna pogodba glede gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Madžarsko. Kakor razglaša ča« sopisje, je prejel dr. Schober povabilo za obisk Prage in Varšave. Bolgarski ministrski predsednik Ljapčev Je bil sprejet na potovanju skozi Madžarsko od ogrskega regenta Hortyja v Budimpešti. Obisk je imel le zasebni značaj. Prekinitev pogajanj za Izpraznitev Porenja. Francozi so bili pripravljeni, da bi izpraznili nemško Posaarje predčasno in so že bila uvedena tozadevna pogajanja med Francijo in Nemčijo. Francoska vlada poudarja, da so se pogajanja začela na njeno pobudo in da je njen predlog, da se Posaarje izprazni pred določenim rokom in brez plebiscita, ki bi na vsak način pomenil gospodarsko škodo za Posaarje, zaslužil, da Nemčija uvažuje nekoliko tudi francoske industrijske koristi, ki so se tekom 10 let zasedbe uveljavile na posaarskem ozemlju. Francija mora naravno zaščititi uložke svojega kapitala kakor tudi trgovske zveze, ki so se razvile med zapadnimi deli Francije in Posaarjem, ki je postalo važen odjemalec za francoske pridelke in narobe. Ker se je nemška vlada postavila na neomajno stališče, da o francoskih predlogih sploh noče razpravljati, sta obe delegaciji uvideli, da bi bilo brezpredmetno nadaljevati pogajanja in da bi bilo za obe stranki boljše, ako se za nekaj časa vrneta domov, da vprašate za svet vsaka svojo vlado. Francoska vlada ni zaprla vrat za nadaljevanje pogajanj in čaka novih predlogov od nemške strani. Seveda pričakuje, da bo našla njena dobra volja, da pred letom 1935 izprazni Posaarje, tudi dobrohoten odmev na nemški strani, ki bo olajšal nalogo delegacij, kadar se zopet sestanejo. Nemci proti lasfcdm ljudem v Fo- renju. Kakor znano, so zapustile francoske čete letos 1. julija po desetletni zasedbi Porenje. Odkar so ostavill nemško ozemlje Francozi, so se pričeli nemški nacijonalisti znašati z vso srditostjo nad onimi Nemei, ki so bili v dobi zasedbe prijazni s francoskim vojaštvom. Mnogim takim prijateljem Francozov so razbili šipe pohištvo in uničili vse, kar jim je prišlo pod roke. Kaj bo z Indijo? Že dolgo ni bilo slišati kaj posebnega iz razburkano Indije. Kakor je razvidno iz poročil angleških časopisov, bo postala Indija na letošnji londonski konferenci do-minijon. Egipt se punta. Egipčanski nacijonalisti, kojih voditelj je bivši ministrski predsednik Nahas paša, so začeli prirejati protestna zborovanja proti ukinitvi parlamenta. Na enem takem zborovanju je došlo do spopada med demonstranti ter vojaštvom. suri fu iiacaf. Lothrov nank. Ltttteror nauk j« ▼ glavnem ta-le: i, Koj pri pojavu človeka niso bili njegovi darovi nadnaravni, ampak naravni. iBvirni greh je poželjivost, ki spada k bistvu človeka. 2. Človek nima proste volje in vse, kar stori, je slabo, je iz potrebe in Bog« v ča3t. 3. Opravičenje človeka je v zaslužen ju Kristusovem. Človek mora samo trdno zaupati, da mu bo Bog odpustil grehe radi Kristusovega zadoščenja in s tem je že opravičen. Opravičenje je enako veliko v vseh ljudeh in je izključeno njega zmanjšanje ali povečanje. 4. Dobra dela so v očigled opravi-čenju ter zveličanju brez pomena, so pa n'aravna potreba prave vere. 5. Ni vic, odpadejo molitve ter opravljanje dobrih de! za rajne, odpustki ter če-ščenje svetnikov. 6. Zakramenti so dva (tri)krst, obhajilo (pokora), ne podeljujejo milosti, ampak so le potrdilo opravičenja ali pridiga vere. 7. V zakramentu oltarja je Kristus resnično pričujoč, pa le v trenutku zaužitka, torej tega zakramenta ni treba častiti, ker mu manjka značaj daritve. 8. Edini verski vir je sveto pismo. 9. Ni učeče cerkve. Odpadejo tudi duhovniška ter pastirska služba in cerkvena oblast. 10. Cerkev sama, občestvo v naprej določenih, je nekaj nevidnega, je zbor src v eni veri, postane pa vidna, ko se združijo ta srca v verske občine, k pridigi čistega evangelija in k pravemu sprejemu zakramentov. Zunanja znamenja cerkve so: oznanjevanj« čistega evangelija in prava podelitev svetih zakramentov, to se pravi: sveto obhajilo pod obema podobama in ukinitev daritve svete maše. Luthrova smrt. Od leta 1539 je mučila Luthra težka telesna bolezen. Tej se je pridružilo Se duševno trpljenje, neprestana straho-petnost in dvomi, ali je bil njegov nastop res upravičen ali ne! Sam pravi, da mu ni dal satan miru po dnevu in ne po noči. Ponočna vojskovanja so ga izčrpala popolnoma. Največ skrbi in muk so mu povzročali brezštevilni prepiri med njegovimi učenci in pridigarji, propadanje moralnega - ter družabnega reda in odvisnost od posvetne oblasti. Strasti v njegovi neposredni bližini v Wittenbergu so se tako razpasle, da je čutil potrebo, uiti iz te »nove Sodome«. Sam je večkrat vzklikal: »Kdo bi se bil upal začeti s pridigo, ako bi bil znal v naprej, da bo pognalo iz tega toliko: surovosti, pohujšanja, prokletstva, nehvaležnosti ter zlobe.« Divjal je proti juristom (pravnikom), ker so bili orodje v rokah knezov za zasužnjen je luternnske cerkve in proti judom, katere bi bil najrajši vse pognal k vragu. Ker se je ob koncu njegovega življenja že pripravljal •erkveni zbor v Tridentu. o kojejra p.rr:~■■———-t-*';. ■-■-- ««.>,., f . ■ :■<•-. • :\\\w\\\\\\\\ povečava prirodni sijaj las ess pomenu Luther niti sanjal ni, je silno divjal proti papeštvu, katerega je ustanovil po njegovih trditvah v Rimu sam satan. Pozival je v besedi ter spisih na versko vojsko in na umor papeža ter njegovih privržencev. Prenapolnjen s praznovernim strahopetjem, se je jezil v zadnjih dneh najbolj na čarovnice, ki so prežale nanj s smrtjo po papeževem naročilu. Tako je umrl v starosti 63 let 18. februarja 1546, zadet od kapi v rojstnem kraju Eisleben. Luthsr pa nadarjenosti in znašajo. Luther je bil že obdarovan po naravi z bogatimi darovi. Bil je mogočen govornik ter ljudski pisatelj, radodaren, napolnjen z notrajnim verskim duhom, vendar radi številnih hudih napak popolnoma nepoklican, da bi bil svetil tedajnemu pokvarjenemu svetu v poboljšanje z vzgledom lastnega življenja. V znanstvenem oziru, posebno v bogoslovni vedi, nikakor ni bil na višku. Način njegovega pisanja, ker je bil pravzaprav kmečkega stanu, je bil poljuden, prepleten s primeri in smešni-cami, a preveč surov in poln psovk ter zasmeha. Celo njegovim najožjim prijateljem je presedala Luthrova književna surovost ter podivjanost. Po svojem značaju je bil nepopisno ponosen. Ni trpel niti najmanjšega oporekanja napram svojim trditvam. Iz njegovega brezmejnega ponosa sta izvirali tudi nespravljivost in kačje sovraštvo celo proti nekdanjim najboljšim prijateljem in učencem, ako niso pred njim brezpogojno klečeplazili in se pokorili. Luther je trdil skraja, da mu je bil njegov evangelij razodet z nebes in temu razodetju se ima zahvaliti za svoj dušni mir. Kmalu so se pa pridružili po njegovi lastni izjavi prvotnemu duševnemu izmirjenju dvomi, delo satana, ki so ga zasledovali neprestano. Tolažil se je s tem, da je povdarjal, da prihaja vse, kar je proti njegovim naukom, od satana. Boj s satanom je pre-napolnil Luthrovo življenje in je rasel s starostjo tako, da je videl povsod hudiča. Noč in dan so ga mrcvarili dvomi, ker tolikih svojih krivih naukov ni mogel spraviti v sklad s sv. pismom. Kolikokrat je izrazil gorečo željo: »O, da bi ne bil nikdar začel s temi rečmi!« Vsa confene naiečaike, ki Se niso poravnal! norečnine za drugo polovico leta, prosimo, da isto tako) plačajo, da na bo treba ustaviti lisia. Slovenski Gospodar stana zn celo ls?c Eln 32.—, za pol lota Din II.— In za astri leta Din 9.—. Rnfc©vnišhe vesti. Upraviteljem dekani:« mariborski levi breg je imenovan mesto blagopokojnega stolnega župnika Franca Moravca stolni kanonik Franc Časi. Provizor mariborska stolne župnije je postal dosedanji vikar Vinko Munda. Za župnika v Šmi-helu nad Mozirjem je imenovan gosp. Jože Presnik, doslej kaplan v Ljutomeru. Šolar — samosnorilsc. V Nadbiieca pri Sv. Barbari v Slov. goricah se jI obesil 12 letni Janez Kronfogel, sla edinec dobrih in premožnih starše*. Mati je dečka okregala in radi tega Ji odšel v lile v in se tamkaj obesil. K# je šla mati čez nekaj časa k živini p»* lagat, je našla nesrečnega otroka £§ mrtvega. Žalosten pojav! Strašno neurje po Jsšalh fielOa ssli države. Hudo neurje je opustošilo 8» rajevo in okolico. Kmalu za tem si obiskali nalivi, povodnji ter toča Ka* sovo polje in ostale dele južne Srb^J* Med neurjem je divjal nad mestoflj Priština tako silen vihar, da je rt»51 hiše, odnašal strehe in podrl tri tT*> ška svetišča. Narasla reka je povzročila povodenj, ki je odnesla 20 hiš. ^ Prištini še ne pomnijo takih naliv-or in treskanja, kakor so ga doživeli julija. Mnogim ljudem po nekaterik krajih južne Srbije ni ostalo toliko^ da bi se enkrat najedli. V naraslih rekah je utonilo veliko drobnice, kra^ konj, svinj in kokoši. Slovenka v tujini. — Buenos Aires, 16 junija t. 1. Mislim, da je danes i* precejšnje število slovenskih deklet razkropljenih po tujini in zato menda ne bo napačno, če jim posvetimo nekaj besed. Zakaj so zapustile starše, dom in domovino ter se podale sam«, mlade in neizkušene v daljno Ameriko? V mladosti je človek nemiren kot morje. Vse polno načrtov in nad s» rodi v mladostnih srcih, nepremišljeno zidanje zlatih gradov, katerih splofc ni, samo grajanje domačih razmer in hrepenenje po nečem novem, lepšem, še nepoznanem. Domači dom postane preozek za bujne sanje, ker tam na najdejo odmeva; tujina jim pred duševnimi očmi miglja vsa lepa in bogata kot obljubljeni raj . . . Toda kakšna prevaral Vse kričanje o devetih nebesih v Ameriki je laž, grda in ostudna laž, ki tolikokrat potrka aa tihe, srečne domove v domovini, požare tamkaj mir in zadovoljstvo ter m«-pihuje željo po izselitvi. V ljudeh m mrtrn 4. S.LOVFNSKI GOSPODAR 18. julija 1930. rodi hrepenenja po tujini, ki ne miruje prej, dokler ne razdruži cele družino, loči otroke od staršev, brate od sester. Bog ve, s kako težkim srcem je hči zapustila ljubečo mater, skrbnega očeta, dom, znance, domačo vas in vse, kar ji je bilo drago in sveto. Iztrgala se je iz naročja tistih, ki so jo ljubili In se vrgla v objem mrzli tujini, ki ne pozna sočutja in nima umevanja, ampak ceni v njej edino le telesno moč, in ko je ta izčrpana, jo zavrže brez sočutja. Da bi mogli pogledati mnogoteri izseljenki prav do dna duše, bogve koliko gorja in kesa je tam zapisanega. Zlasti tistim, ki nimajo tamkaj niti enega svojega, je tujina grenka in žge kot pelin. Brezvestna mladost mine tiha in žalostna in pusti za seboj samo otožnost. Tujka rned tujci živi pusto življenje in kar tja v en dan, misleč, da ni drugega izhoda. Ubogo elovensko dekle 1 Kolikokrat si morda ikri vaje otrneš grenko solzo, ko se epomniš na tihi, domači dom, kjer ti f>rebiva stara mati, ki v duhu sprem-ja tvoj sleherni korak, ki se trese in bo'i za tvojo usodo v skrbi, ker si sama sredi zahrbtnega sveta. Kako do-motožje te prime, ko se spomniš brez-ekrbnih dni, ki so potekli v domači vasi v družbi veselih tovarišic, ki so skupno s teboj rastle in na katere te vežpio še danes tesne prijateljske veri. Gotovo se ti toži celo po cvetočem napelčku in po vseh cvetlicah, ki so krasile tvoj lep vrt. Tujina ua človeka oropa vsega tega, napravi človeka pustega in otožnega, da sam ne ve, čemu in zakaj ... Pa sedaj ni več časa to-Eiti in jokati, prepozno je! Draga dekleta slovenska, katera ste še v domovini, ostanite poštene doma potrudite le za lepo in pošteno mladost, da katero bodete lahko ponosne! Strašna rudniška nesreča. V šlezij-skem premogovniku v Neurodu se je Ugodila strašna rudniška nesreča, ki Je zahtevala 152 človeških življenj. Nesrečo so povzročili strupeni plini, ki so se pojavili iznenada in presenetili t grozno smrtjo rudarje v rovih. Dne 13. julija so pokopali 52 žrtev v dveh skupnih grobovih, ostale so prepeljali v njihove domače občine. Žaloigra v puščavi. Po južnem delu 'Afrike teče reka Oranje. Policijska patrulja je prodrla v puščavo severno od Oranje reke in naletela na človeške okostnjake. Patrulerji so zadeli 25 km od reke na kosti, niso pa mogli najti ničesar, po čemur bi bili prepoznali Umrlega. Ko so nadaljevali pot, so našli sedem okostnjakov kar na enem mestu. Poleg so ležali ostanki oblek, itara listnica s šestimi šilingi, zaruja-veli nož in papirčki od lepenke, s katerih Je bilo razbrati številko 3170. Poizvedovanja so dognala, da so kosti od domačinov, ki so bili uslužbeni pri rudokopu. Številka 3170 je delovna Številka domačina, ki je bil rudar. V času od marca do maja 1915 se je zateklo 167 domačinov v rudokop. Ljudje so zašli v 600 km dolgo puščavo, blodili po neinmemi pustinji in iskali vodo. 14 jih je pomrl« od žeje, napet drugi so d«a*£li mer je in poskakall vanj. Trctjesra dela nesrečnikov S« ni- so odkrili, ker je njih trupla zasul puščavski pesek. Indijski bogataš bo obiskal Evropo. Nizam iz Haidarabada, eden najbolj bogatih knezov Indije, se odpravlja na potovanje v Evropo. Knez se pripravlja že mesece na pot. Maharadža iz Haidarabada ima 400 žen in njegovih dvorjanov in dostojanstvenikov je na tisoče. Indijski bogataš bo vzel s seboj v Evropo 25 žen, 60 dvornih dam in 100 slug in strežajev Za potovanje si je pustil napraviti poseben avtomobil, kojega vrednost znaša šest in pol milijona Din. Karosarija je iz srebra, kljuke iz zlata in posute z dragulji. Notrajnost voza je prevlečena z rdečo svilo. Razven tega luksuznega av-tomabila šs poseda Tndijec 600 avtomobilov, 50 omnibusov in 30 tovornih voz. Ta ogromni vozovni park ravno zadostuje, da se pelje maharadža z ženami ter spremstvom na kako proslavo. Najvišji hrib na svetu še vedno na-premagan. Najvišje gorovje na svetu je med obema Indijama in se imenuje Himalaja z vrhovi nad 8000 m višine. Našim čitateljem je že znano, kako so se trudile ekspedicije vseh narodnosti, da bi se povspele na vrh Mont Evere-sta v himalajskem pogorju, a so se vsi dosedanji tozadevni poskusi z žrtvami izjalovili. Pravkar se je vrnila iz Azije v Evropo nemška ekspedicija pod vodstvom prof. Dyhrenfurta, ki si je bila stavila cilj: doseči ter raziskati himalajski vrh Kautschend (8580 m), ki se dviga med Nepalom in Sekkinom. Vodstvo ekspedicije je bilo v rokah prvovrstnih strokovnjakov in raziskovalci spremljani od domačinov nosa-čev, ki so se že udeležili več podobnih podjetij. Raziskovalci so zadeli v višini 7000 m na nepremagljive težkoče na: viharje, ledeno mrzli mraz, snežene burje. Najgroznejše so bile ledene lavine, ki so bobnele v globočino na širino 2 km. Potegnile so s seboj cela ledeniška polja. Ko je bil dohod od severne strani onemogočen, so poskušali od zapada, kar pa tudi ni šlo. Ledena lavina Je potegnila seboj v prepad voditelja nosačev, ki je vodil poprej že tri ekspedicije na Mont Eve-rest. Nekako čudežno so ušli smrti ostali nosači in nemški raziskovalci. Z devetdesetim letom se naučil citati. Po sovjetski Rusiji so uvedli tečaje za analfabete. Med učenci so tudi prav stari ljudje. V Jaketerinoslavu je končal analfabetskl tečaj celo 90 letni starček. »Čudno,« je rekel, ko je zapustil šolo, »ko še nisem znal Citati in ne pisati, nisem ničesar v življenju pogrešal. Sedaj pa, ko lahko pišem pisma, bi ne mogel več živeti brez te umetnosti.« Čudo s puščavskim semenom. V rastlinjaku v Kewu pri Londonu preizkušajo sedaj čudo iz afriške puščave Sahara. Iz ptičjih golšč so vzeli semena in jih posejali v lonce, postopanje, ki je bilo doslej neznano. Upajo, da bodo na ta način razvozljali uganko največje pustinje na celem svetu. Učenjaki čujejo ter čakajo, kedaj bo vzklilo to seme. Najbrž še ni videl nobeden belokožec rastlin, ki bi naj iz-rasle iz tega semena. Približno 2000 milj južno od severno-afriškega mesta Algier in 400 milj severno od vzhodno-afriškega mesta Timbuktu, se razprostira obširna pokrajina, katero pokrivajo črni kamenčki in posušena ilovica. Pokrajina je dolga 1000 milj, široka 400. Arabci imenujejo pustinjo »deželo žeje«. V tej puščavi brez živih bitij ni vode. V najboljšem slučaju dežuje tod v razdobju 5 do 10 let, še to le par ur, a v izrednih množinah. Arabci trdijo, da obleče deževje puščavo v gosto, zeleno odejo, ki požene v par urah listje, cvetje, rodi seme in v štirih dneh usahne. Pred par meseci je prodrla nekoliko v to pustinjo ekspedicija. Po njenih izjavah v puščavi ni rastlinstva, raziskovalci niso videli s prostim očesom niti kakih semen. Pač pa so zapazili v celih jatah po zraku leteče ptiče po 20 do 30 komadov skupaj. Naenkrat so se pojavili v grozni puščavi in zopet odleteli z vso naglico. Udeleženec pri ekspedi-ciji, ravnatelj vrtov v Kewu, je odkril v golščah ptičev polno prav majhnih, rujavih semenskih zrn, ki morajo biti raztrošena na milijarde po puščavi. Vzel je zrnca s seboj in dela z njimi doma pri Londonu poskuse. Ako bodo zrnca res vzklila in se razrasla, potem bo rešena uganka čudežne ozelenitve popisane pustinje. Kukavica. Čuden pojav v ptičjem svetu je kukavica. Škorca na primer smatrajo za navihanca, ki je v nadlogo črešnjevim sadonosnikom ter vinogradom. Na kukavico pa so v prejšnjih časih valili vse slabo. O tej ptici je znano, da ne vali sama mladičev, ampak leže jajca v tuja gnezda. Kolikokrat se zgodi, da znese kukavica jajce celo v gnezdo našega najmanjšega ptička, takozvanega kraljička. Ker je vhod v to gnezdeče premajhen za veliko kukavico, izleže ta jajce na tleh pred gnezdom in ga nese v kljunu skoil luknjo v gnezdeče. Seve napravi prostor za svoje veliko jajee s tem, da pomeče druga stran. Ko »e izvalijo mladiči, pokrepajo navadno drugi manjši tlčkl od lakote, ker morata Vse društvene knjižnice let »o znale vpeljati Kari Mayovt vpise, poročamo, da te hnjigt tzredno radi ¿itajo. Prva knjiga „KRIŽEM PO JU1ROVEM« obsega itm zvezke, vsak strni« Din IS*—, celotna Jctfjtffti vezana polplatno Dm 66—, «dopisne Dm 70—. Druga, knjiga „PO DIVJEM. KUltDl&lANU' do tz&a ¿t* sv«*» p« Din LS -. Karoia st pri TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU iHiiiia~nifthiar - "............- ..... prevarana samec In samica hraniti le vedno lačno kukavico. Za manjši ptičji zarod je kukavica prava nadloga. Že prvim kristjanom je bila ta ptica znak skoposti ter lopovščine. Starim Nemcem je bila kukavica osovražena in od tod tudi nemški pregovori: Kukavica naj te vzame, poberi se h kukavici itd. Danes je kukavica čislana ptica, ki je edina med ptičjim svetom, ki pobira in se hrani z dlakami porastenimi gosenicami, ki so največje škodljivke in uničevalke naših gozdov. Posebno priljubljena nam je še kukavica kot oznanjevalka spomladi s svojim priljubljenim kukanjem od aprila do sredine julija. Treba še omeniti, da oznanja veselo pomlad s prijetnim ku-kuk le samec, samica pa se zaljubljenemu petju samca le nekako glasno reži. Iz spominov japonskega rablja. Teden je minul, odkar je umrl v japonskem glavnem mestu Jokohama mož ki je bil znan daleč preko mej domovine in je bil marsikomu v strah. Tr mož se je pisal Hitupay Kitagora. Bil Je svojčas rabelj na Japonskem. Posedal je izredno telesno moč in je umrl v starosti 84 let. Pred 25 leti je še bil v krvavi službi. V celem življenju je obglavil 60 oseb. V njegovih spominih je Citati na zadnji strani to-le: »Bil sem v službi pravice ne iz poklica, ampak prisiljeno.« To priznanje bomo lažje razumeli, ako pomislimo, da je lahko vzdrževal koncem prejšnjega stoletja vsak večji japonski posestnik lastnega krvnika. Navadno je bil eden od služinčadi. Ako je bil določen za ta krvavi posel, se ni upal zoperstaviti v bojazni, da bi ne bil sam obglavljen radi nepokorščine. Obglavljenje se je izvršilo na ta-le način: Na smrt obsojeni je sedel na tleh na hrbtu pre-križanih rok in z kvišku dvignjeno glavo in je čakal na smrtni udarec iz roke rablja. Klade ali sekire za od-robljenje glav Japonci ne poznajo. — Oprema morišča je bila slamnata preproga in približno 1 m globoka jama. Ako je bil obsojeni obglavljen, so sunili z nogo truplo v izkopano jamo. — »Gnusna krvnikova služba,« čitamo v Kitagorovih spominih, »a še gnus-nejšl je posel sodnika, ki je proglasil krivo smrtno ob3odbo. Spominjam se sodnega slučaja, ki je povzročil na Japonskem veliko pozornost. Takrat je bil obsojen na smrt tkalec radi umora svoje žene, čeravno je zatrjeval nedolžnost do zadnje ure. V svojem obrambnem govoru je izjavil: »Gospodje! Zločin, katerega me dolžite, pomenja zame smrt z mečem. Ne morem vas prepričati o nedolžnosti, ker sem bil v trenutkih zločina v sobi moje žene. A kljub temu sem čist pred vami in brez krivde. Ko sem spal, je moral udreti zločinec v sobo in je zabodel ženi bodalo v srce. Ko sem se zjutraj prebudil, sem ležal poleg mrliča.« Tej izpovedi sodniki niso verjeli. Tri dni pozneje so peljali na smrt obsojenega po običaju časa na neosedlanem konju na morišče. Razgrnili so slamnato preprogo. Obsojeni je sedel z na hrbtu zvezanimi rokami in si pustil zavezati oči. Ni jokal, le vzdihoval je. Baš sem mu odsekal glavo, ko je pribežal mož z bodalom v roki. Predno mu je mogel kedo ubraniti, si je sunil rezilo v prsa. Bilo je isto bodalo, od katerega je umrla ženska. V leseni držaj je bilo urezano priznanje: »Posestnik tega bodala je morilec. Morala je umreti, ker mi je obljubila zakon, a je poročila druzega.« S!ea pred R5ntgen.o\'im aparatom. P.öntgenov zavod glavnega mesta Co-lombo na otoku Ceylon je dobil te dni nekoliko čuden obisk. Posestnik je pripeljal na verigi slona. Lastnik živali je trdil, da mora sicer pridnemu slonu nekaj manjkati. Kaže znake onemoglosti, ne žre toliko kakor poprej. Bil je že pri živinozdravnikih, a vse zastonj. Ubogal je nasvet zdravnika, naj da slona presvetiti z Röntgenovimi žarki. Poskus ni bil lahek, drag, a je dosegel cilj. Odkrili so, da tiči slonu zgi levim očesom krogla iz puške, ki je povzročila hudo vnetje. Kroglo so odstranili kirurgičnim potom Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Fran« Josefove« grenčice takojšnje po-življanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Jose'ava« oreačica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. MMm v srednjem veh a Nelson BIymier v Pennsylvaniji t Združenih ameriških državah je bil na glasu, da je eden najboljših čudesnih zdravnikov. Kmetje po okolici so bili trdno prepričani, da BIymier ne zna le zdraviti, ampak tudi copratl. Praksi čudežnega zdravljenja je bil ta gl&s posebno dobrodošel in zdravnik sam j* je storil še vse mogoče, da je utrdil narod v tej veri. Lepega dne pa so našli truplo čudežnega zdravnika v njegovem oddaljeno ležečem stanovanju ▼ mestu York spremenjeno v oglje. Takojšnja preiskava je izsledila morilca v osebi 35 letnega posestnika Rehmey-erja, katerega so vtaknili pod kljuS. Aretirani je tudi priznal, da je privezal z dvema pomagačema nesrečnika na steber v kuhinji, ga polil s petrole« jem in ga sežgal pri živem telesu. Ni« kakor pa ni hotel povedati ter izdati, zakaj je izvršil ta grozni zločin. Od tega sta minula dva meseca. Napočil je dan porotne obravnave. Ob tej priliki so prišle na dan dokaj čudn« reči, ki bi spadale v najbolj temno dobo srednjega veka. Koj ob začetku obravnave je prosil obtoženi za besedo, da bi pojasnil zločin. Med največjo pozornostjo navzočih je pričel: Dobro znam, da nI dovoljeno človeka sežgatL Vendar copernice in copernike so se"2i-gali v prejšnjih časih in tako bi bil« potrebno postopati ž njimi tudi danea, BIymier je bil čarovnik. Posedal je čudovito moč v pogledu, prav posebno š« pa v laseh. Prigodilo se je, da sem s« nekoč spri ž njim. Od tega časa je bila po meni. Žena me je zapustila, pokre« pala mi je vsa goveja živina. Nisera mogel več spati in sploh nisem poznal več samega sebe. Da bi se iznebil ter rešil tega zacopranja, sem poklical drugo čarovnico. Ta mi je dala tudi dober nasvet . . .« Nekako izmučeno jt ubijalec prekinil, porotniki in sodniki so bili radovedni, kaj neki bo prišle sedaj. Posestnik je nadaljeval utrujenega glasu: »Copernica mi je svetovala, naj si preskrbim nekaj las z Blyml-erove glave. Ko bom enkrat v posesti teh las, mi coprnija ne bo več škodovala. Podal sem se takoj,« je nadalja-val zločinec, »z obema soobtoženina» na stanovanje čarovnika. Naše edin« irožje so bile škarje. Copernik se je ibupano branil, ni hotel dati lasu in j bruhal v nas vsakojake čarovniške esede. Ni nam preostajalo druzega, da preprečimo nadaljne nezgode, kakor •ežgati Blymiera pri živem telesu. Ne Obžalujem dejanja, ker sem ravnal či-ito pravilno.« Vse priče so potrdile to Izpoved. Vsi- so tudi priti^ili: edino !as ali smrt čarovnika zamore rešiti iad njega priklicane copernije. ' Sodni zbor se je podal v sobo glede Razglasitve sodbe. In sedaj se je zgo-iflilo nekaj naravnost neverjetnega: odniki so morali oprostiti v prvi in-tanci. obtoženega, ker so bili porotniki enoglasnega mnenja, ako umori zacop-£ani čarovnika, je to nekaj samoposeloi razumljivega in dovoljeno. Anglija toži v povojnem času o jlkrajno slabih gospodarskih razmerah, ia šteje 561 milijonarjev. Ti angleški ^ogataši so funtni milijonarji in to že liekaj pomeni. Najbogatejši angleški ¡rodbini sta: Wills in Coats. G. Jurij jWills, ki je umrl pred kratkem, je zapustil ogromno premoženje 200 milijonov angleških funtov. Šest članov nje- i:ove rodbine poseda vsak po 20 mili-onov. Družina Coats šteje 10 večmUi-oiiskih članov, od katerih je ocenjen najbogatejši na 150 milijonov funtov. ^Obačnega kralja Bernharda Barona «o povzdignile ženske s pušenjem v fenega najbogatejših Angležev. Brata Cortauld sta postala milijonarja s prodajo'svilenih nogavic za ženske. Za «voje premoženje se imata zahvaliti (le kratkokrili ženski modi. Med najbolj bogatimi Angležinjami je gospa Houston, ki razpolaga s premoženjem »edem milijonov. Druga samostojna milijonarka je gospa Rhondda, ki nad-Eira 20 delniških družb. Ko so torpe-di-rali Nemci med svetovno vojno ame-rikansko ladjo »Louzitanijo«, so gospo ¡potegnili ter rešili iz morskih valov, plavajočo v pletenem stolu. Lord Rotschild, ki je lastnik" palače y Piccadilly, se baha in ponaša, da je najbogatejši angleški samec. Lord feothermere poseda časopis »Daily Mail« in trdi, da je največji časnikarski bogataš Velike Britanije. Njegov največji konkurent je lord Beaverbo-'ocJif lastnik časopisa »Daily Express«, kfejega dohodki so izredno visoki. Še 'drugi časniški bogataši so: lord Ri-chel, izdajatelj »News of te World«, ki Izhaja tedensko v 4 milijonih izvodih, 'Calje g. Viljem Berry in Njegov brat Gomez, ki posedata list »A mal gama-ted Press«. Kot žganjarski angleški kralji so znani: lord Bewar, 16rd Woolavington in g. Buchannan. Dijamantni kralj Solly Ivel bi naj bil bajno bogat ln izdaja na leto za vzdrževanje luksuzne ladje »Elen« 200.000 funtov. Od angleških plemenitašev velja ra največjega bogatina nadvojvoda Portlandski. Na svojem gradu ima podzemeljsko dvorano brez stebrov pod- pornikov. Vojvoda navadno živi v prostorih pod zemljo. Samo en član angleške kraljevske rodbine, zet kralja Jurija, ima veliko zasebno premoženje. Od svojega strica je podedoval dva milijona funtov. In ta dedni stric je bil tak čudak in posebnež, da se ni nikdar umival. * .fr, Ko so začeli opazovati živali natančneje, so izsledili, da kažejo skoro vse lastnosti, ki so podobne človeškim. Celo zločince je dobiti med živalmi. Pijanost ni med živalmi nobena redkost. Naravoslovec je dokazal, da je ravno ljubezen do opojnosti tolikokrat vzrok zločinov pri živalih. Za vzgled navaja abesinske koze in ovce, ki uprizarj*ajo popivanje, ker uživajo najrajši stročje kavinega grma, ki vsebuje toliko opojne moči. Ko so se enkrat najedle, se obnašajo podobno pijancem. čebele ter mravlje se udajajo rade uživanju omamljivega cvetnega prahu strupenih cvetlic in-ne prezirajo niti nagnitega sadja, samo da se upija-nijo. Pijana čebela se obnaša kakor človek v objemu alkohola. Se opoteka pri letanju, pade brez moči na hrbet in se uda slednjič usodi vseh pijancev — spanju. . Značilne znake zločina so opazovali na psih ovčarjih. Ti čuvarji se obnašajo po dnevu kot zvesti ter "zanesljivi, ki ubogajo gospodarja; ko pa se razgrne po zemlji mrak, zginejo in se podajo na rop za ovcami. Predno se začne svitatl, so že zopet nazaj pri gospodarju. Volčja narava premaguje v njih. Bratomor se dogaja med živalstvom pogostoma. Da se dokazati, da požre kača, če je lačna in nima zgleda na kak drugi plen, drugo kačo. So pa tudi kače, ki sovražijo sotovarišice kake druge vrste in jih pobijajo, kjer koli se srečajo z njimi. Štorklje so ljubosumne. V ljubosumju se spozabijo celo tako daleč, da se ne ustrašijo niti uboja. Slučaj štor-kljinega para dokazuje zgorajno trditev. Ko je bil samec zaposlen z nabiranjem prebrane, se je uselil v njegovo gnezdo drug mlajši ter lepši zape- ljivec, ki se je prilizoval štorklji. Skra-ja ga je odbijala, kakor se to spodobi za zvesto ženo, vendar se ni mogla ubraniti raznim prednostim, katere jej je nudil ljubimec. Njen odpor je ved-no bolj bledel, dokler se ni udala skušnjavi. Zakonski samec ni zapazil nič o teh zahrbtnih spletkarijah. Ko je lovil zopet necega dne, nič slabega sluteč, na travniku žabe, je priletel nanj grešni par in ga napadel.- Napa-j dom mlajšega tekmeca je podlegel sta? rejši samec, ki je obležal do smrti okljuvan na travniku. Ne smemo pozabiti, da najbolj po^ gosto opazujemo živalsko prijateljstvo*' Taka opazovanja so mogoča v tako* zvanih cooloških vrtovih, kjer so ži-: vali navezane ena na drugo. V londonskem živalskem vrtu so opazovali prijateljstvo med levom In tigrom, ki sta prišla tjakaj pred tremi leti kot mladiča. Prebivala sta v skupni kletki in se igrala tako ljubko med seboj. Zima je postala za tigra usodepolna. Poginil je na pljučnici; Lev je hodil dolgo časa rjoveč po kletki in gledal skozi železne palice za izginulim tovarišem, s katerim sta skupaj živela. Drugo živalsko prijateljstvo je obstojalo med neko majhno opico in avstralskim vrečarjem — takozvanim mrmračem. Necega dne je zašla opica slučajno v sosedovo kletko. Mrmrafi je bil veselo presenečen in je ovohal; opico, ki je bila skraja bojazljiva, pa se je pomirila. Obe živali sta se spo-prijatljili in ostali skupaj v kletki. Ako sta se sprehajali. po zaporu, jo smela sedeti opica na inrmracevem hrbtu. Enako prijateljstvo se je izcimili® med afrikansko opico in ameriškim medvedom. Ako so poskušali oba razločiti, sta bila vidno potrta. Čudno prijateljstvo je obstojalo med orang«* utanom in avstralskim vrečarjem. Orjaška opica je kazala razposajeno veselje, ako je skakal vrečar prekjo nje. Ob takih prilikah je celo ploskala s rokami. Ovčarska psica in hijena sta postali prijateljici in prebivali skupaj v pasji hišici. Ko je postala psica mati, hijena ni kazala ljubosumja, ampak je kazala lastnosti dobre tete, ki je pazila na mladiče v materini odsotnosti. Borove štako za koriia, late, krajcike, skodle (šindel) za streh« In vsaka debelosti prodaja Gnilšsk, Maribor, Kazlagova uL 25. Vinarsko društvo za dravsko banovino nam poroča, da je uredništvo »Naših goric« prevzel vinsrskl strokovnjak g. vinarski direktor v pokoju Anton Puldavcc v Mariboru. — Kdor želi stare letnike »Naših goric«, si jih lahko naroči, so še na razpolago vse številke vseh letnikov. Ker nastopata ter se širita oidij in peronospora na grozdju kljub žvepljanju in škropljenju z galico, je vinarsko clruštvo zaprosilo ministrstvo poljedelstva, od-nosno.bansko upravo, da pošlje v na!« še kraje kakšnega strokovnjaka za rastlinske bolezni, ki naj prouči na licu mesta te grozdne bolezni ter ugotovi najpravilnejši ln najuspešneje način pokončavanja teh bolezni. Slovenjar&čac. Jasnega solnčega nedeljskega jutra, dne 6. julija so prihajali skozi mesto % lelenjem okrašeni lojterski vozovi i* Pameč, Št. Janža in sosednje Koroške in »o se zbrali pri glavnem kolodvoru. Nekam nenavadno se nas je dojmilo, ko smo na vse zgodaj zjutraj videli v mestu lojterske vozove, na katerih se je nahajala naša kmefka mladina in resni gospodarji in gospodinje. Le tu in tam je ta resni sprevod spremil glas harmonike Pri kolodvoru je pozdravil spfg vod župan dr. Brntkovič in j3 pojasnil namen prireditve predsednik pripravljalnega odbora g. inž. Vrhnjak. Veličasten je bil pogled na kmečki sprevod, ki se je pomikal na 22 lojterskih vozovih in treh avtomobilih na prijazni zeleni grič, na Homec. Ob 9. uri je celebriral tu na prostem sveto mašo nai rojak prof. č. g. Zivortnik. V pridigi je g. profesor opominjal in povdarjal, da je kmetski stan najlepši stan, a tudi najtežji stan, da Je kmetovalec v večnem boju z naravo in v trpljenju najbolj pozna in občuti potrebo božje pomoči. Po končani sveti maši I» je vršilo pred cerkvijo veliko kmečko zborovanje, gaterega Je otvoril predsednik kmetijske podružnice g. Areh, a vodil ga je g. inž. Vrhnjak Iz Pameč. Zborovanju je prisostvoval kot vladni zastopnik g. višji pristav Eiletz in se ga je udeležil kot gost tudi g. sreski načelnik iz Gornjega grada. Inžener ¡Vrhnjak je prebral spored zborovanja in predavanj in je povabil najprej zastopnika Kmetijske družbe v Ljubljani, tajnika g. Kafola, da ima. svoj gospodarski referat. G. Kafol Je s stvarno, jedrnato in navdušeno besedo opozoril zbrano ljudstvo kako treba povzdigniti kmetijstvo s smotreno živinorejo in organizacijo sadjarstva. Strokovno predavanje Je ljudstvo splošno odobravalo. Kmet, referent Wernig je vzpodbujal k ljubezni do domače grude in je slikal v vznesenih besedah lepoto življenja na vasi. Povdarjal je razloge krize, katero preživlja naše podeželje. Referent za zadružništvo pri kr. banskl upravi ,dr. Milavec pa je znal v nenavadno poljudnih 4n domačih besedah in krepkih izrazih vžgati in razgibati ljudstvo ter ga navdušiti za varčnost in zadružno delo. — V vzornem redu je odkorakala vedno številnejša množica iz Homca. Velika zasluga gre rediteljem, ki so kot jezdeci — 12 po številu — prav pestro poživili sprevod. Najimpozantnejši med nji-snl je bil njihov voditelj g. Ivan Vrhnjak v Slikoviti narodni noši in z veliko državno zastavo. Od 2. do 5. ure se je vršila na Iia-'oovem vrtu prav dobro obiskana tombola, katere so se udeležili v velikem številu tudi meščani. Dobitke za tombolo so darovali trgovci in zasebniki v mestu, razna industrijska podjetja v domačem okolišu in v Mari-horu, Kmetijska družba v Ljubljani in posamezni kmetovalci. — Zanimivost za naš okraj je bila konjska dirka in jahalna tekma, za kaitero je bilo izredno zanimanje in pri kateri je naraslo število gledalcev nad 2000. Pri dirki na vprego je bil zmagovalec g. Schüler, pri dvovprežni dirki pa je zmagal g. Ferdo Šoti. Prve dirke so se udeležili: g. Schüler, Karničnik mlajši in starejši ter g. Serbak. Dvovprežne sta so pa udeležila: gg. Cehner iz Libelič in Šoti iz Turiške vasi. Pri jahalni tekmi z lahkimi konji je zmagal g. Kuhar, pri tekmi s težkimi konji pa je uil prvi g. Hartman iz Legna. Prve so se udeležili: gg. Kuhar, Sergak, Jaš in Krevh; druge pa: gg. Knez Ivan in Knez Franc iz Razbora, Bart, Hartman in Čas. Višek razpoloženja pa je dosegla prireditev s tekmo koscev, katere se je udeležilo devet zaniman-cev. Vsak od koscev je dobil odrherjeno površino 90 kvadratnih metrov. Zmagovalec pri tej tekmi je bil jo bil g. Ivan Krpač Organist In posestnik v šmartnem. K031I je s koso domačega podjetja tovarne kos »Köllner« znamke »Junačka kosa«. Drugi zmagovalec je bil Martin Kresnik, posestnik iz Šmartna, s koso iste znamke, kakor tudi tretji zmagovalec Konečnik Josip, posestnik iz Šmartna. Četrti zmagovalec pa je bil Anton I.ekše, posestnik iz Šmartna s koso znamke »Narodna kosa. Vsi kosci so člani pevskega društva v Šmartnem. Prav prisrčno domačnost je vzbudil nastop koscev-tekmo-valcev. Z lepo narodno pesmijo so se podali na delo, veselo ukanje in vriskanje je prekinilo njihovo prizadevanje pri tekmovalni košnji in z ubrano, po vsej dolini odmevajo-čo pesmijo so končali svoje delo. Vrla šmar-ska dekleta v narodnih nošah pa so prinesla koscem malo južino: črni kruh, jabolčnik in klobase. Raztrosile so pokošeno travo in potem zapele v zboru prekrasno »Moja kosa je rujava«. Prav domače veselje in razpoloženje je navdajalo občinstvo, ki je odhajalo s kosci s kosami na ramenih s travnika in se je razvil čisto domač pomenek In razgovor v nodolžni šali in smehu. V Kacovem kozolcu jo razstavila tvrdka Ježek in drug, Ivan Hayn in drugI iz Maribora svoje poljedelske stroje. Na fcanevlsski vlnaiEÜsi ia sadjarski Ecli v Eariberu prične novo šolsko leto dne 15. septembra tega leta. Šola je dvoletna. Z njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. — Taki imajo pri sprejemu prednost. Kolkovane, lastnoročno na celo polo pisane prošnje (kolek sedaj Din 25.—) za sprejem ja poslati ravnateljstvu banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 31. julija tega leta. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; t. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod ne- posredno iz kake druge šole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačajti stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na bano-vinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; štipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 10 let ter najmanj z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo s« pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. — Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu t šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi vsaj dveh razredov meščanska ali kake nižj« srednje šole. Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo po zdravniku zavoda; ako njih zdravstveno stanje nI povoljno, se odkloni io. Oskrbnina stane do preklica mesečno Din 150.—. Plačuje se vnaprej v dveh enakih pol-letnih obrokih. Izključenim ali samovoljno izsitopivšim učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubož-nih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta rnesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnje z uradno (od občinskega alf davčnega urada) potrjenim ubožnim spričevalom aH izkazom premožen;a z navedbo družinskih! in gospodarskih razmer, predpisanih davkof. itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstva banovinske vinarske in sadjarska šole i' M«* riboru. Prošnje za sprejem sa resujojc pin meno. Sprejemni poboji za banovinsko kmetijsk« šolo v št. žirija Ob jnžai železnici. Novo šoU sko leto 1930/31 se začne početkom oktobri ter traja polnih 12 mesecev. Sprejme se 34 gojencev in sicer v prvi vrsti le kmečke si< nove. za katere se predvideva, da ostanej« na kmetijah kot bodoči gospodarji. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, od 1« do 20 let stari, le izjemoma se sprejme tudf par starejših prosilcev. Vsi gojenci stanujej« v internatu. Mesečna oskrbnina bo predvi«! dena na Din 150. Sinovom gospodarsko šib«' kejših posestnikov se dovoli delni ali celot«' ni popust oskrbnine. Lastnoročno spisan« prošnjo, kolkovano s kolkom 5 Din in 20 Dlg priloženo za rešitev, je vložiti na upravo zavoda najkasneje do konca avgusta. V pro§«j 30 DR. O. ILAUNIG: TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. »Kako morete vedeti,« vpraša, »kaj hočem imeti od vas, ko vendar le nekateri zaupniki asnajo, kaj jaz nameravam.« Vedeževalka ja molčala nekaj časa, potem pa reče: »Vi ste bili v noči pred osmimi dnevi pri meni in ravno tako ste bili oblečeni, kakor ste sedaj« »Pred osmimi dnevi,« vzklikne grofica začudeno, »ženska, to je nemogoče. V noči pred osmimi dnevi sem bila v gradu Čakovec poleg svojega soproga v krogu naših prijateljev, kjer smo obhajali rojstni dan mojega soproga.« »Vendar ste bili tedaj v moji koči,« ponovi vedeževalka, »toda ne osebno. Videla sem vas v sanjah in sem slišala vašo prošnjo, da moram pokazati možu, ki ste ga vzljubili, zrcalo bo-4očnosiL da vidi moč in veličastnost svojega rodu ter da stoji trdno v boju, ki se kmalu raz-vname zoper mogočneže za ogrsko deželo.« Ana Katarina Zrinjska je stala nemo pred vedeževalko. Tajinstvena žena je uganila njene najskrivnejše misli. Odkod pa je mogla to do-znati? Ali so bili izdajalci na Čakovcu ali pa ima ?a vedeževalka res nadnaravno moč, da gleda v prihodnjost, kakor ji to ljudje pripisujejo.' Grofica ni mogla več dolgo dvomiti, da Je na pravem mestu. Neopaženo spusti mošnjiček, napolnjen s cekini, kot prvo odplačilo za vedeže-valkine usluge, na mizo. Le-ta je to opazila ter reče: »Prihta ne rabi vašega denarja. Vzemite svoje darilo zopet nazaj, visoka gospa, in vstopite hitro v stransko sobo. Zdi se mi namreč, da ravno prihaja tisti, ki ste ga prej imenovali.« Po teh besedah pokaže vedeževalka grofici Zrinjski mala stranska vratca, skozi katera se je prišlo v notranjost prostora, ki je bil neposredno za hišico. Komaj je zginila grofica Zrinjska, že je potrkalo na vrata. Vedeževalka je odprla. Vstopil je Ivan Erazem grof Tatenbah s svojim strežajem Tarrodyjem. »Na Prihta.« reče ter odloži svoj plašč, »že Lepe Mfluing za trgovce, obrt. nike, urade, kakoi tudi večbarvna razglednice, barvo-tiske in druge ▼ svojo stroko spa» dajoče tiskanice t latinici in cirilici izvršuj e hitro, solidno ia po najnižjih cenah Tisimasu. Cirila g Mariboru Korošca c. S 5 Čekov, račun štev. io.6oa Telefon interurb. št. 2iif nji naj se navede tudi velikost posestva star lev, ter priloži, krstni list, domovnico, zadnje Šolsko izpričevalo, nravstveno spričevalo, obvezo staršev, da bodo krili stroške, oni pa, ki prosijo za celotno ali polovično oprostitev oskrbovalnine, naj prilože tudi dav tno ali občinsko potrdilo glede višine letnih davkov in gospodarskega stanja ter obvezo, da ostane sin po študiju doma. O sprejemu se obveste prosilci pismeno. Sprejeti morajo invetl tudi s seboj: potrebno praznično in de avno obleko, vsaj štiri pare perila, vsaj 4v* para čevljev, Štiri pare nogavic, dva Saya rjuh, eno zimsko odejo, ter tekoče po-•epščine: brisače, krtače, nočne copate, zob-»o krtačico itd. Dres&ml ccplfcucl in ceplfcpJic. Zadnji čas se opaža, kako nekateri ¿Judje (njih imena še zaenkrat zamol-tlUi) spomladi na trgu breskvine div- Iake prodajajo za cepljene, za sorte z m/ni najboljše mogočih sort. In le premnogi jim nasedejo na lim. Kakšno razočaranje, ko kakšen divjak sadje pokaže, ki je grenko in pustega okusa namesto lepo rudečih, dišečih in masleno se raztapljajočih okusnih sadežev, ki jih dajejo cepljene breskve! Naravna posledica je odpor, ko pravijo ljudje, da ne kupijo več bresko-vih drevesc, saj ne rodijo lepih sadov. Radi tega pošten drevesničar težko proda za zmerno ceno pošteno blago. Da pa v prihodnje ne bo težko kupovati neizkušenim gospodarjem in gospodinjam, opozarjamo na sledeče: Breskov divjak se pozna ravno tako od a močno vidijo, ker cepljene imajo i-elo mnogo cvetnega popja, oziroma brstja. Nasprotno breskev-divjak Ima bolj temne barve listje, ki je nekam bolj zašiljeno ter ozko. Spomladi se Šibka vejičasta drevesa še ložje po- znajo od cepljenih, necepljene imajo samo listnata očesa, da se skoro ne vidijo, vejice so zelo tanke in dolge, lub ali škornja je zelenkasta, pri cepljenih bolj rudečkasta. Kdor dobro opazuje, bo hipoma spoznal pravo. Tudi pri ceni se večkrat vidi razlika, kajti brez-vestneži dajo drevesca za vsako ceno, za katero pošten drevesničar nI v stanu dati dobre robe. S pomočjo tega navodila, oziroma pojasnila si lahko vsakdo prihodnjo pomlad nabavi zanesljivih breskovih drevesc. Ker pa se bliža meseca avgusta zopet cepilna sezona, naj omenim še to-le: Marsikdo ima v svojem vrtu mlada breskova drevesca, ki jih bo lahko cepil v avgustu; tudi starejša drevesa (ako niso prestara) se dado s pridom cepiti, če imajo iz debla mlade poganjke. Cepiče je že lahko dobiti pri domačih drevesničarjih. Dokler bo kaj zaloge, postrežem lahko tudi jaz z zajamčeno pristnimi sortami, kakor so: Ams-dem, Aleksander, Jorkova, Brigova, Mikado, Gripenkerl, Valparaiza, Luiza rana, Proskavska, Waterlos, kraljica Karla in M. Ros, Triumph, Riversova In še nekatere domače zelo rodovitne. Jabolčni cepiči so na razpolago sledeči: Jakob-Lebel, Ontario, Jonatan, Edelstein in Lord-Sufield ter domače razne sorte. Od hrušek samo: Bliimel-bachova, Češka ananas in Šmarna. — Jožef Vezjak, Vodole, Sv. Peter pri Mariboru. Kdor si ieli cene in dobre obleke naj te oglasi v konfekcijski m t: modni trgovini Cetje- G ah erj e m a MfcMm^jaflJMamLjhuMiiiJi i f. Krivica. Pijanec: »Pa pravijo, da je človek krona stvarjenja. Vsak navaden hrošč ima šest nog, človek pa naj gre samo po dveh?« setms&& pa? Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 12. julija so pripeljali špeharji na 27 vozeh 58 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 15 do 30 Din, špeh 17 do lfl Din. Krompir 2 do 2.50, čebula 3 do 4, česen 16 Din. Pšenica 2.50, ječmen 1.75 do 2, oves 1.50, koruza 2, ajda 1.50, proso 2.50, fižol 2 do 2.50, grah 6 do 8 Din. Kokoš 30 do 45, piščanci 25 do 80, raca 20 do 30, gos 40 do 50, puran 40 do 50, domači zajec 5 do 40 Din. Kislo zelje 4 Din. Borovnice 2, maline 8, hruške 8 do 12, suhe slive 10 do 14, breskve 20 do 24 Din. Mleko 2 do 3, smetana 11 do 14, surovo maslo 36, jajca 0.50 do 1, marelice 12 do 16, med 14 do 18 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 26 konj, 27 bikov, 210 volov, 386 krav in 22 telet; skupaj 671 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 8. julija tega leta so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 8 do 8.50; poldebeli od Din 6 do 7; plemenski voli od Din 5 do 7; biki za klanje od Din 6.50 do 9; klavne krave debele od Din 6 do 7; plemenske krave od Din 5.50 do 6; krave za klobasarje od Din 4 do 5.50; molzne krave od Din 6 do 8; breje krave od Din 6 do 8; mlada živina od Din 6 do 8.50; teleta 10 do 13 Din. Prodanih Je bilo 318 komadov in od teh za izvoz v Avstrijo 8 komadov. 8vinjskl sejem v Mariboru. Na svinjski sejem dne 11 julija tega leta je bilo pripeljanih 184 svinj; prodanih Je bilo 94 komadov. Cene za komad so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 120 do 175 Din; 7 do 9 tednov stari 200 do 250 Din; 3 do 4 mesece stari 800 do 350 Din; 5 do 7 mesecev stari 450 do 500 Din; 8 do 10 mesecev atari G00 do 850 Din; eno leto stari od 1000 do 1700 Din. 1 kg žive teže pa so prodajali po Din 11 do 13, 1 kg mrtve teže pa od Din 1» do 17.50. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg od Din 18 do 20; volovsko meso II. vrste od Din 16 do 18. Meso bikov, krav in telic od Din 10 do 14. Telečje meso I. vrste od Din 25 do 30; telečje meso II. vrste od Din 20 do'24. Svinjsko meso sveže od Din 15 do 30. Vozni Ki m in 2- (pe pošti Sin 2.59 peslatl v znamkah napre), ako se nareSi le en izvod) za vsa železniške In avtobnsne proga Slovenije dobite ▼ Tiskarni sv. Cirila v Marifeeru. Zopet rob znezeii M Mspih spisov n«!?!FBfi II. mzife »po mm RBisRTB&r i PSE&ino: Vlrt)-fiWi liovj Burili«. CsMl3Bin Na-oSa sa pri CfrllBSl fcnHsffM. Hipfe» drugič sem v vaši koči. Glejte, kako močnega so me napravila vaša zdravila. Zato predvsem mojo zahvalo za vašo pomoč.« Grof je vrgel po teh besedah mošnjiček cekinov na mizo, katerega je vedeževalka mirno ter navidezno ravnodušno položila k onemu, ki ga Je prej dala grofica Zrinjska. Grof Tatenbah sede na stol zraven toplega ognjišča ter reče: »Ker ste ml vi tako hitro in kljub vsem žalostnim prerokovanjem zdravnikov pripomogli k ozdravljenju, sem zopet tukaj, da pogledam skozi vaše čarodejno zrcalo v bodočnost, kakor sem vam dal po svojem strežaju že včeraj naznaniti.« Pri teh besedah se Je vedeževalka nekam uialostila in njen obraz Je dobil nekak oduren izraz, njena sicer mala postava se je vzravnala. Po kratkem premišljevanju reče z naravnost prosečim glasom: »Milostljivi gospod, vi hočete gledati podobe o tem, kako boste stopali po lestvi moči in slav«. Vi hočete doznati, aH drži vsak klin na tej lestvici, da ne padete v globofino, kjer prežita za-hrbtnost in Izdajstvo ter se vam reži nasprotii smrt namesto kronane ?lavc. Visoki gospod, pu-j stite svoje namere! Ni dobro, predrzno gledati ▼ bodočnost, ko lahko v veselju uživate sedanjost.« »E, ohrani svoje jadikovanje za drug čas. Nisem prišel sem, da bi poslušal nagrobnico, vesele podobe hočem gledati, kakor mi jih proro-kuje moja zvezda. Najprej, odpri svoje čarovni-ško zrcalo ter pokaži, da si ravno tako dobra vedeževalka, kakor si dobra zdravniea. Če so tvoje podobe zlate in lepe, bo tudi plačilo obilno. Ali me razumeš, prerokinja?« Prihtina oči se zasvetijo pri teh grofovih besedah, vendar Jih povesi kmalu k tlom. čez nekaj časa reže s po vzdignjenim, tajinstvenim glasom: »Vi zahtevate veliko, visoki gospod, toda ne Jezite se, če ne boste videli vsega tako, kakor si želite. Vstopite!« Vedeževalka pritisne na železno kljuko malih vrat v levem kotu sobe, kamor vstopi grof Tatenbah. Tukaj se nudi vstopivlemu čisto druga slika. Prišel je, ko je prekoračil mal predor, v precej velik prostor, katerega stene so se svetile od sija svetilke, obešene na stropu. Prijeten vonj g« je razširjal po dvorani. Vedeževalka odkaže irofu sedel med žela- imlil Za€I€ fill it V nedeljo, dne 13 julija so prihiteli iz vseh krajev naših goric zastopniki viničarskih krajevnih organizacij na redni in deseti občni zbor svoje matice in predstavnice »Strokovne zveze viničarjev«, centrale v Ljutomeru. Prišli so, da se spet vidijo in si podajo svoje žuljave desnice, kakor si jih le podajo bratje, sinovi delavske matere in tisti, katerim je borba za božje in človeške pravice vsega delavskega stanu, na temelju krščanske pravičnosti in ljubezni, le skupen cilj in da se tako še medsebojno bolj utrdijo v zvestobi, žrtvovanju ln trpljenju. Deset let le beležimo pri tej priliki v preteklost na-iega mladega strokovnega in krščansko so-sljalnega viničarskega pokreta. V celi zgodovini viničarskega stanu ni nikogar takega bilo pred nami in prav nikogar takega, tudi ni danes ob naši strani. Z začetkom te naše strokovne organizacije je nastal prvi pojav, da smo se viničarji enkrajt zganili in se začeli zanimati za svojo bodočnost, kakor uveljp.vljenje ter smo začeli tako prvič zbirati vse naše gospodarske in duševne sile na žrtvenik svoje stanovske skupnosti. Težki so bili začetni časi tega pokreta. Bila se je dolgo časa huda borba samo za obstoj organizacije. Ne samo proti nasprotnikom vsakega pravega delavskega gibanja in proti neutemeljenim predsodkom, ki so jih toliko imeli o naSem Btrokovnem pokretu, ampak v prvi vrsti je IIa ta borba najbolj proti sebičnosti ln nezavednosti viničarjev samih, ki so na prvi hip takoj pričakovati od organizacije kar največ profita. žrtev za to pa »aj bi ne btto nobenih. Manjkalo nam je povsod »poaobnih stanovskih voditeljev. Da ni zagrabila takoj celotnega viničarskega pokreta Jugoslovanska strokovna zvesa, ln se pri tem ni ustrašila tudi največjih žrtev, bi najhrž da.nea viničarji ne imeti »«inamovatl nobenega — uspeha. Sedaj so vsaj glavne ovire že odstranjene in se tako »Strokovna zveza viničarjev« stabilizira in prodira naprej v široke vi-ničarske mase. Na krmilu stoji načeletvo centrale s krepko četo odbornikov hi borcev le 21 skupin ali krajevnih orgsBfasaetj, za vednih In Izšolanih po tzkuSnJah svolerr proletarskega življenja In po lastnih borbah ter sodelovanju v organizaciji do dsnea. Ako pogledamo nazaj v to sicer kratke preteklost desetih let, nas varadoste veliki uspehi, gospodarski in kulturni, ki smo jih v tem času dosegli z združenimi močmi za naš vi-ničarski stan. Močna strokovna organizacija, viničarski red, podporni sklad, starostni sklad in lastna kreditna zadruga, vse to so 'e glavni obrisi našega dosedanjega dela in uspehov. Koliko pa ostane še pri vsem tem skupnega dela skritega, katerega se sploh ne more pokazati in ne videti! Mnogo večji bi lahko še bili danes naši uspehi. Mi imamo še vse več gospodarskih sil in tudi sposobnih talentov, ki bi lahko delali skupno na ustvaritvi boljše bodočnosti vseh viničarjev. Toda žal, ie veliko jih je nezrelih za Idejo stanovske skupnosti in vzajemnosti, ker ne morejo že razumeti žrtev ki jih vsaka taka skupnost terja neusmiljeno od posameznika. Razveseljivo je za nas dejstvo, da pretežna večina viničarjev z nami misli in čuti, v organizacije pa ne more, ker so preslabi delovni pogoji in skoraj ničnostna denarna plača v nekaterih krajih. Kdor pa stoji gospodarsko v propasti, za takega je vsaka žrtev skupnosti nemogoča in vsako kuMurno delo je za«j nedostopno, pa naj si bo še tako lepo in idealno. Zato pada velika odgovornost na vse tiste, ki odklapljajo vsako zboljšanje nesocijalnlh ln nekulturnih razmer viničarjev in ki iz tega stališča delajo ovire našemu pokretu. Kdor dela na tem, da se viničarji strokovno naj ne organizirajo, da se jim sploh boljSe ne bi smelo goditi, to je, da bi se viničarski stan ne smel dvigniti gospodarsko in vzporedno s tem tudi moralno, vsak tak, Je največji Škodljivec in nasprotnik dobrobfti našega naj dola vnej-šega in najsiromafcaejšega naroda tukaj ob severni meji. Tovariši vinHSarji! Ml pa bodemo svojo pot držali tako naprej, ker Je pravilna. Naše delo za zboljšanje položaja ne gre le radi trenutnih materijalnih koristi, ampak saše delo je usmerjeno na vse višjo ln tdejno plat. Kot kristjani in kot člani kr&anske strokovne organizacije smo dolžni po božji zapovedi in po svoji vesti, vsak *aM, kakor vsi skupaj, potegovati se za svojega bližnjega, mu braniti njegove pravice dosledno in mu pomagati v stiski. Božja zapoved »LjuM svojega bližnjega kakor samega sebe« velja vsem enako. Prvi kristjani niso nosili teh zapovedi le v ustih iz strahu ali kakega kompromisa s pogani, ampak so te zapovedi tudi dosledno Izvajali in tudi zanje umirali, če je trebalo. Krščanski delavec ,tako I viničar! Nikjer nI dana lepša prilika, bolj zadostiti tej zapovedi ljubezni do bližnjega kakor ravno v strokovni organizaciji, v kateri se podrediš vzajemnosti ln interesom celote kot skupnosti svojih enakih, najrevnejših zapo-stavljenih, pravice in ljubezni najbolj žejnih svojih sobratov in sester in si v tej skupnosti tudi pripravljen trpeti in se žrtvovati. Kdor dela in je pošten, se nima ničesar bati. Tako tudi tisti, ki se zaveda krivic in stiske svojega bližnjega, ako je pravi kristjan, nikakor ne bode prej miroval, dokler mu ne od-pomore in pribori, kar mu gre. Zatorej, ako se danes viničarji zbiramo v strokovni organizaciji in se po nji skupne potegujemo za izkoriščane, zatirane ln trpeče, tedaj storim^' s tem le svojo krščansko dolžnost in delo, ki je Bogu v čast. V tem praveu je bila pot naše »Strokovne zveze viničarjev« dosedaj in ostane neizpremenjena še naprej. Edino taki strokovni organizaciji viničarji zaupamo iS verujemo v njeno zmago. Zahvala za podporo po požaru. — Prejeli smo: Polzela, dne 12. jul. 193« Vaše blagorodje! Dolžnost mi je, zahvaliti se Vam za prejeto podporo 1000 Din, ki mi je bila hitra, prva denarna pomoč po moji požarni nesreči. Ne morem se izkazati dovolj hvaležnega, pač pa hočem ostati »Slovenskemu Gospodarju« zvest naročnik in ga priporočati vsakomur, ker nam ni samo v srečnih dneh prijatelj z novicami, poukom in zabavo, ampak se nam Izkaže tudi trpečim, ob uri nesreče kot res pravi prijatelj! Želel bi, da bi ta moja zahvala »Slovenskemu Gospodarju« bila tudi kot javna zahvala objavljena v listu! S spoštovanjem zvest »Slov. Gospodarju, hvaležen naročnik Baloh Blfka, Polzela. Dedššina. Jezična Sena, mati še bolj jezične hčerke, je bila nekoč hudo ne-voljna ter je jezno dejala svojemu možu: »Kako hudoben jezik ima najina hči; hotela bi le vedeti, od koga izmed naju ga je dobila, od mene ali od tebe?« — Mož Ji mirno odgovori: »Od tebe gotovo ne, ker ga imaš še sedaj!« njem. Zdajci se sliši kakor godba, ki Je prihajala iz daljave. Grofu se zdi, kakor da se je v ozadju raz-llrlla stena, siva megla se Je razpriila in pokazala se je ravnina. Godba postaja vedno bolj glasna, na mali ravnini pa se pojavi velika postava. V nekaj trenutkih zapazi in gleda svojo lastno podobo, ki ga kaže sedečega na visokem konju. Zopet zadonijo prijetni glasovi. Druga «lika nastaja, ki dobiva vedno bolj določno podobo. Glej, naenkrat se pojavi postava grofice Ane Katarine Zrinjske. V eni roki Je držala lo-Vorjev venec z žarečo vojvodsko krono nad glavo njegove podobe, z drugo je položila od zlata blesteč vojvodskl plašč okoli njegovih ramen. Zadaj Je plaval ves razsvetljen ogrski grb s patrijarho-vim križem. Grof Tatenbah }e dobro spoznal pomen teh ■lik. Kazale naj bi slavohlepnemu možu njegovo bodočnost, zmago v boju, ki ga podvzame ob strani oboževane grofice Zrlnjske. Ves razburjen ln prevzet od tega, kar Je videl, Je razpel roke, da bi objel ljubljeno Ano Katarino. Toda podoba, ki se mu je ravnokar Se tako ljubko smehljala «e J« razpršila v meglo, ki Je prevleki» celo sliko. Svetlika o* steopu J« mt«^« stili zveki godbe so utihnili, nastopila Je popolna tema in ostra mrzla sapa Je potegnila skozi prostor. Grof Tatenbah, ki se je komaj zavedel, je stopil razburjen v vedeževalkino sobo ter od tam na prosto, kjer ga je čakal njegov strežaj. Za vedeževalko ni imel nobene poslovilne besede. Podoba, ki jo Je ravnokar videl, mu Je še bila pred očmi. Tako stopi s svojim strežajem v gozd. Bleda luna, ki je ravnokar izšla, je začela sipati svojo bajno lepo svetlobo skozi veje na nočnega potov al ca Grof Tatenbah ni vedel, da Je bila ona os«ba, ki mu Je v podobi položila krono na glavo, res živa oseba v koči vedeževalke ter da so zavezniki — člani ogrske zarote pora-bili Tatenbahovo vero v čarovništvo ter vedeževanje ln so podkupili Prihto, da bi omahljivega grofa 8 temi slikami za vedno priklenili na svojo stvar. In to se jim je tudi v polni meri posrečilo. Grof Tatenbah je bil zdaj popolnoma prepričan, da doseže svoj cilj — vojvodstva celjske grofije. Njem« ob strani pa bo stala njegova nad vse ljubljena Ana Katarina Zrinjska. Pozabljeni se bili vsi dobri sklepi, pozabljene besede, ki mu jih je govoril» njegova soproga. Sedaj mu je bilo geslo: Naprej, aaprej za sliko, Ste Baroni bi lisi HEDEU9 ■ lzfcafa Bsafc talen I Prinaia vsakokrat» nedefy- ski evangelij m railago tel droge podufne verske Sanke, razentega pa resničen dogodi jaj iz milijonov „Mladostni navihane« — poetaae redovnik* in bIIm zgodbice n deoo. Stan« mestb« sam« 2 Din, oeiototoo 24 Dia. 6« dane« •i naročite NEDELJO po dopnmM na spednji naslov t Uprava NEDELJE, Maribor, Uoi trg 70. Letošnjo pomlad sem naredil več škorčevih hišic in jih obesil na najvišjo drevo v sadonosnem vrtu v bližini stražarnice ob severni državni meji. Čez nekaj dni je zavladalo veselo škor-čevo petje in žvižganje, ki je trajalo od ranega jutra do poznega večera. Z veseljem sem jih opazoval in poslušal, kako brhko so se sukali okoli svoje hi-Siče, smukali eden za drugim v njo in lopet žvižgajoč odhajali, posedajoč na bližnjih drevesih. Malone vsakega tujca, ki je prišel iz inozemstva, so s svojim petjem veselo pozdravljali in ravno tako se je godilo potnikom, ki so zapuščali našo državo. Marsikateri potnik se je ozrl na drevo, jih nekaj časa poslušal in opazoval, nato.pa z vzrado-Ičenim srcem nadaljeval svojo pot. Res, vsak se je spomnil in se zavedal, da živimo v spomladanski dobi. Največjo in najlepšo hišico je zasedel par škorcev. Drugo hišico so si osvojili neki drugi ptiči in tretja je za prvo sezono ostala prazna. Čez nekaj dni je bilo opaziti, kako sta škorca mirljivo pobirala na zemlji raztreseno slamo, seno in drugo tako suhljad in jo nosila v hišico. To se je vršilo zelo spretno in z največjo brzino. Gnezdila sta! Nato je polagoma izostajalo prejšnje veselo žvižganje in prepevanje. Donašal je hrano samo eden, dočim je drugi valil. Po preteku 14 dni se je videlo, da sta oba škorca pričela še bolj marljivo z donašanjem •hrane. V hišici se je ustvarilo novo življenje, kar je povzročilo starima škorcema novo skrb za življenje; zato sta vestno in marljivo donašala mladičem hrano in s tem nasitila lične želodčke. V hišici je postajalo vsak dan živahnejše. Mladi škorčki so se hitro razvijali in doraščali; bilo jih je veselo gledati, kako so že kukali iz luknje, pričakujoč hrane, in so obenem opazovali zunanjo naravo, v katero se poženo v najkrajšem času. Pa je prišlo drugače. Nekega dne zopet opazujem škorčevo stanovanje. Čudna misel me navda, kaj neki mora biti, da stara škorca *ako vpijeta, kakor da bi prosila pomoči. Na drevesu sem opazil vrano, ki jih je menda nameravala napasti. S kričanjem in mahanjem z rokami sem jo pregnal. Preteča nevarnost je bila odpravljena. Drugi dan sem zopet opazoval, kaj se godi na drevesu. Zdelo se je, da mladim Škorcem preti nova nevarnost. Nisem pa opazil na drevesu in ne v bližini ničesar, kar bi moglo mladiče ogrožati. Mislil sem, da najbrž zapuščajo mladiči posamezno svojo rojstno hišico in da jim pri tem poslu stari najbrž nekoliko nagajajo. Pozneje pa sem postal bolj pozoren. Stara škorca neprenehoma vpijeta, se zaganjata v hišico ter jo obletavata. Hitim proti drevesu, obenem pokličem svoja tovariša, naj mi prideta na pomoč. Zapazil sem na drevesu tik škor-čevega stanovanja sosedovega mačka, kako drži mladega škorca s svojimi ostrimi zobmi. Začela se je borba proti mačku. Obkolili smo drevo. Ko nas je maček zapazil, je pustil mladega škorca na škarpi in z bliskavico skočil doli v travo. Obmetavali smo ga s kamenjam in začela se je dirka za njim. — Maček urnejših nog jo je odkuril zdrav brez potnega lista in brez vsake obmejne kontrole črez mejo, odkoder je hodil k nam vasovat In na plen. Žalosten je bil pogled na stara, ki sta s turobnim glasom oznanjevala vest, da jima je hudobni maček zadavil in požrl sedem škorcev. Zdelo se mi je, da me hočeta pokarati, ker sem bil tako neposlušen, ko sta me ves dan s svojim kričanjem prosila pomoči. Zvoki iz njunih grl so me zadeli kot očitanje, da sem jaz sokriv te tragedije, s katero je za nju v letošnji prvi sezoni pokopano vse veselje, ki bi ga uživala s svojimi mladiči. Ob tem prizoru so v našem spominu oživele besede, ki smo jih čitali v šolskih klopeh: Kaj ti tu po vrtu laziš, maček, tiho kakor tat, morda ti na ptice paziš, rad zavil bi kteri vrat. Kaj si ti za to pri hiši, da bi ptice nam moril, si za miši in podgane, da bi pridno jih lovil. §lajersfca sasSjarslia za&roga v Fiarifsoriš, Miklošičeva nI. 2. Letošnja sadna sezona se pričenja. Obeta se srednje dobra letina, vendar bo povprečno lepo blago. Priporočamo sadjarjem, kot zadruga, ki zastopa njihove interese, da se pri prodaji n« prenaglijo in ne prodajajo blaga mešo-tarjem, ki nimajo za nakup blaga uradnega pooblastila. Naša zadruga bo imela v vsaken* večjem kraju nabiralnice in skladišča*! kjer se bo blago prevzemalo in plačo» valo. Delati moramo na to, da se na svetovnem trgu postavimo z lepim, nepoškodovanim in žlahtnim blagom kakof delajo to Tirolska, Švica in druge države. Tehnične priprave za najlepše, stro« kovno in brezhibno prevzemanje blaga so izvršene. Priporočamo, da se tudi več kmetov združi za dobavo pol ali celega vagona jabolk, ker je s tem delo zadruge poenostavljeno. Glejte današnji inserat. *«3 Društvom in prijateljem Izobrazbe. Voditelji prosvetnih društev in izobraževalni delavci so že dolgo Časa pogrešali primernih' pripomočkov za temeljito ljudsko izobraževalno delo. Posebno je manjkalo navodil in vsebine za mesnina društvena predavanja. Zato se je odločila Prosvetna zveza v Mariboru, da bo izdajala mfesečno male prosvetn» knjižice, ki bočlo obravnavale vsa važna sodobna duševna in gospodarska vprašanja T poljudni obliki. Te knjižice bodo služile za podlago mesečnim društvenim, fantovskim in dekliškim sestankom, in se bodo lahko tudi posameznikom po predavanju razpro-dajale, ker bo stala ena knjižica le 1 Din. Tako bo vse naše prosvetno delo postalo bolj temeljito, kar se ne bo naslanjalo samo na poslušano besedo, ampak tudi na tiskano knjižico, ki jo vzame poslušalec s seboj na svoj dom. Uspeh naše prosvetne akcije j« | ki jo je gledal. Kar je videl, to mora doseči, po- fojjioli^ relilog...... «a trgovce, obrtnike in zasebnike ELMJSSS Kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročiinice v najmodernejši i». piJjavi, hitro ia po najnižjih cenah fi§!m sb. Ms JtoiaOPli.HftfSfe.a tem se bo umirilo njegovo srce. XVII. Monika — pisarjeva hči. Ko zvezde na nebu zableščž, Zvesto me že čaka na pragu stoj6. Stritar. Odkar je grof Tatenbah podpisal pogodbo v Čakovcu, so se vršili sestanki pogostoma ali v Čakovcu ali na gradu v Podčetrtku, največ pa v gradu Račje. Vendar je znal grof Tatenbah stvar vedno tako urediti, da o tem ni ničesar zvedela njegova soproga Ana Terezija. Zavezniki — člani zarote — delovali so na to, da pridobijo čim več moči. V to svrho so morali pritegniti v svoj krog tem več zaveznikov. Zrinjski se je ponašal, da ima med plemstvom po južnih avstrijskih deželah mnogo zaupnikov, toda varal se je v svojih nadah. Po vplivu grofa Tatenbaha je pridobil samo še grofa Karola Thurna Valsassina. Ta se Je rodil iz furlanskega kolena grofov della Torre, ki so pozneje nosili ime Thurn Valsassina. Več članov te rodbine najdemo v službi avstrijskih nadvojvodov kot deželne upravitelje na Goriškem, svetovalce ter vojaške poveljnike. Grof Karol Thurn je bil zelo ošabnega in nasilnega značaja. Vse njegovo življenje je polno spletkarij, sovražnosti, lahkomiselnih in drznih podjetij. Kljub temu, da je bil radi različnih zločinov obsojen od goriškega plemiškega sodišča na izgon iz vseh avstrijskih dežel ter na obglav-Ijenje, se mu je vendar posrečilo izposlovati pomilostitev pri cesarju, ki ga je imenoval za svojega vojnega svetovalca. Leta 1667 je celo postal deželni glavar goriški. Grof Tatenbah se je seznanil z njim o priliki poklonitve deželnih stanov v Gradcu, kamor je prišel ž? zaradi ugodne prilike, da se vda veselju in uživanju življenja. Pozneje sta se sežla večkrat v Mariboru. Ko je moral grof Thurn potovati kot vojni svetovalec na Dunaj, je zvedel v tej lastnesti marsikatero skrivnost. Zato ga je groi Tatenbah po nasvetu grofa Zrinjskega skušal pridobiti za zvezo zarotnikov. Ponudila sq uui Je za to kmalu orilika. Y,'.Y. . . »v > seveda odvisen od dobre volje naših prosvetnih društev. Društva morajo poskrbeti, da bodo mesečno razpečala vsaj 10 izvodov teh knjižic. Potem bo mogoče, da Prosvetna zveza Budi stalno te knjižice po taki malenkostni «eni. Zato pa, društva, sedaj na delo I Skrbite, da bo poseben zaupnik na vsakem sestanku prodajal te knjižice. Njihova vsebina bo prvovrstna, ker jih bodo pisali strokovnjaki in izobraženi prosvetni delavci. Krščanska ženska zveza naznanja vsem, ki |e udeležijo 'romanja v Petrovče, da je od-Eod vlaka iz Maribora v hedeljo zjutraj ob !>' uri ,30 minut. Ob prihodu v Petrovče bo* takoj' tiha svata maša s skupnim svetim obhajilom. Ob pol 10. uri pridiga nato slovesna iveta maša. Iz Petrovi se vrnemo popoldne ob 2. uri 27 minut in se peljemo do Celja, fcjer bomo imeli pri »v. Jožefu popoldne ob 4. uri sveti blagoslov. Iz Celja se vrnemo ob I. uri 29 minut zvečer in dospemo v Maribor ob 10. uri 22 minut. Velika Nedelja. Katoliško bralno društvo *Mir« pri Veliki Nedelji ponovi na splošno ieljo prihodnjo nedeljo, dne 20. tega meseca »o večerni cah v svoji društveni dvorani lepo Judsjio igro s petjem »Pri kapelici». Vsi prijatelji lepih iger prijazno vabljeni k obil-ai udeležbi. Odbor. Solčava. Prosvetno društvo iz NazariJ prl-jfredi v nedeljo, dne 20. julija po drugi sveti i|iaši v tukajšnjih društvenih prostorih igro |živa pokopaha«. Igra Je lepa, val prijatelji prosvete vljudno vabljine! Rajheabnrg. Tukajšnje Izobraževalno dru-Itvo je otvorilo 6. julija tega leta v Slomškovi dvorani svojo veliko knjižnico z najncvejšl-inl knjigami. Knjižnica posluje ob nedeljah 'dopoldne od pol 8. do pol 9. ure ln od 11. do ure; popoldne pa od pol 3. do pol 4. ure. Članarina znaša letno 12 Din. Rajhenburžane, (jploh vse rajhenburške farane se vabi, da si ta nedeljske popoldneve izposodijo lepo knji-ro v Slomškovi dvorani. Prepričajte se. Ne bo vam žal! Banska uprava je potom sreskih na-Selstev pozvala občine, da ustanove v .¡vsakem srezu regulativno hranilnico, tako da bo v bivši ljubljanski oblasti |zvedena organizacija banovinskih de- iiarnih zavodov, kot je ta izvedena v livši mariborski oblasti, kjer postane-o okrajne posojilnice občinske. Zato laj občine v vsakem srezu ustanove iranilnico, za katero bodo občine tudi amčile s svojo imovino in davčno mo-!jo. Te hranilnice bodo pod kontrolo centralnih banovinskih denarnih zavodov in bi bile ž njimi v tesni posloval zvezi. O ustanovitvi teh hranilnic tnorajo občine sklepati do 81. tega mete ca. I»ii nam znano, kaj je dalo banski E" pravi povod za to akcijo- in tudi ne akšnemu namenu naj te hranilnice Služijo. Gospodarske potrebe za nove posojilnice nI, saj se itak ▼ vsakem mestu nahaja po ena mestna hranilnica. Naša denarna organizacija potrebam gospodarstva zadostuje, in na denarnih zavodih ne trpimo pomanj- kanja, pač pa jih bi prej bilo preveč. Mogoče si hoče banovina s svojo denarno organizacijo odpreti finančne vire za svoje delovanje. Radovedni smo, kakšno stališče bodo zavzeli naši bančni zavodi, čijih organizacije so se ravno na zadnji konferenci v Beogradu dne 3. tega meseca izrekle proti ustanavljanju novih državnih in privilegiranih denarnih zavodov. il.2 IcS 1® Da bomo mogli kar najbolj razširiti priročno knjigo: Fridigo za ves n3de3;s in praznike v letu, spisal Martin Avšic, smo ceno istih znižali od 30 Din na 15 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Ordo provitlendi infemos — priročna knjižica, v kateri je latinski, slovenski in nemški tekst, je zopet na razpolago. Število izvodov pa je zelo omejeno, zato opozarjamo vse one, ki si želijo knjižico naročiti, da to čimpreje napravijo. Cena znaša Ifin 16.— za izvod vezan v platno in z zlato obrezo. Naroča se v Tiskarni sv, Cirila v Mariboru. Stadsncl pri Mariboru. Sprejem gojencev v kapucinsko vzgojevališče pri Sv. Jožefu v Studencih pri Mariboru. Ker je za prihodnje šolsko leto 1930/31 nekaj prostorov za sprejem novih gojencev izpraznjenih, se s tem javlja, da se v ta zavod za to šolsko leto sprejemajo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki res čutijo v sebi poklic za redovno življenje v kapucinskem redu kot duhovniki in misijonarji tega reda in ki so obenem dovršili z odličnim ali pa prav dobrim uspehom vsaj štirirazredno ljudsko šolo. Gojenci tega zavoda morajo vsi obiskovati humanistično gimnazijo v Mariboru. — Prošnje za sprejem je treba nasloviti na kapucinski provincijalat v Celju vsaj do 15. avgusta. Prošnji Je treba priložiti krstni list in nravno spričevalo dušnega pastirja, zdravniško spričevalo in zadnje šolsko spričevalo. Stroški za prehrano, stanovanje in električno luč znašajo mesečno 200 Din, ubožnejšifn se zniža celo na 150 Din mesečno. Vplačati je treba to vsoto vsak mesec že v naprej, vendar v to svoto niso všteti stroški za knjige In druge šolske potrebščine. Potrebno dvojno obleko, obutev in perilo mora gojenec prinesti seboj. Pod Istimi pogoji se sprejemajo gojenci, ki čutijo v sebi poklic za kapucinski red, tudi v drugI, tretji in Četrti gimnazijski razred, a ti prosilci morajo biti nravno nepokvarjeni z dobrimi spričevali. Pod nobenim pogojem se pa ne sprejema repetentov. Podrobna pojasnila dobijo etaršl pri sprejemu' gojenca. Cas za priglašanje tudi teh traja do 15. avgusta. Sv. Dnh na Ostrem vuhu. Pri nedeljski službi božji je eden turistov v cerkvi pozabil klobuk. Pošten najditelj naj ga odda v trgovini Grahor. St. I1J v Slov. Goricah. Dne 8. septembra tega leta obhaja St. Ilj spomin SO letnice obstoja Hranilnice In posojilnice in 20 letnico blagoslovitve Slovenskega doma. Priredila se bo ta flan Velika slavno$t. Opozafjamo na to^ avfobns mio poIrcimfcSc iz Ceila? Celje, Ljubečna, Teharje. — Celje, Medlog, Velenje, šoStanj. — Celje, Dramlje. — Celje, Vojnik. — Celje, Konjice, Maribor. — Celje, Mozirje, Gornji grad. — Celje, Mozirje, Logarska dolina. — Celje, Št. Jurij, Kozje, Podsreda. — Celje, Dobrna. — Celje, Št. Peter, Vransko. — Celje, Štore. — Celje, Mestinje, Sv. Peter pod Sv. gorami. — (Bflia, Mestinje, Rogaška Slatina, Rogatec. — Celje, Vitanje. — Za vse te proga iz Celja in . ostale v Sloveniji imate vozni red v zvezku za 2 Din. vsa društva, da ne prirede ta dan kake veselice. Lifceliče. Dolgo že ni bilo Libelič v časniku. Malo pa se la moramo oglasiti. Pri naa živimo mirno življenje, ki ga ne moti hrum in šum sveta. Ko pridejo cigani, postanemo pa bolj živalmi. Takrat je tudi denarja za prorokovanja in rasne čarovnije. Tudi ringl. špil spravi več življenja med nas. Naša dru-štva pa bolj počivajo. Eemšnik. Dne 29. junija tega leta smo ime-11 zopet lepo in poučno predavanje v naši šoli. G. profesor Mlakar iz Maribora nas j« vodil po celi Bosni, Ilercogovini in Dalma'-ci.fi do Trsta. Predavanje je bilo zelo zanimivo in to tem bolj ker je bilo ponazorjeno s skioptičnimi slikami. Pri aparatu je bil g. nadzornik finančne kontrole iz Marenberga in pa domači g. učitelj, ki' sta skrbela, da so šle slike v lepem redu na steno. Vsako nedeljo nas obiščejo tudi turisti, ki hodijo mimo nas k Sv. Pankraciju, kjer je res lepa1 razgledna točka. Kdor še ni bil pri Sv. Pan-! kraciju, naj v kratkem pohiti, mu ne bo žali — Dne 6. julija smo imeli šentjursko nedeljo. Kakor druga leta je tudi letos prišlo mnogo ljudi tudi iz Avstrije. Popoldne je bi-! la v gostilni Kaiser veselica z godbo. Mladina se je tudi malo razvedrila po godbi. — Dne 9. julija se je poslovila od samskega stanu Požegova Micika, predsednica Marijine družbe in cerkvena pevka. Po sveti maši so sa podali veseli svatje v gostilno Grogl, kjer se je vršila gostija. Vsi farani ji želimo veliko sreče in božjega blagoslova v novem stanu." Ojstrica — Pernice. Dne 22. junija smo obhajali »lepo nedeljo« visoko gori pri Sv Ur-: t>anu na Planini (1330 m). Bilo nas je zbranih' ljudi iz deset župnij: Ojstrica, Pernice, Št. Jernej nad Muto, Muta, Dravograd; iz Avstrije pa: Ettendorf, Labud, Št. Lovrenc nad La-budom, Sobota, Št. Lovrenc nad Ivnikom. Dne 29. junija smo potem slovesno praznovali god farnega patrona sv. Janeza Krstnika na Ojstrici. Pri tej priliki nam je domači dušni pastir Rudolf Kociper blagoslovil dva od pozlatarja g. Franca Zamuda iz Križevs pri Ljutomeru z njemu lastno spretnostjo najokusneje prenovljena oltarja, v izbranih besedah nam je postavljal za vzor našega svetnika In vzglednika Janeza Krstnika sosedni župnik č. g. Martin Vrzelak. In, ker v tretje rado gre, smo še pa tretjo zaporedno lepo riedeljo obhajali v Pernicah dne 6. julija tega teta kot Urhovo nedeljo. Arjavas. Prostovoljno gasilno društvo v Arjl vasi pri Petrovčah priredi v nedeljo, dne 20.' julija tega leta slavnost 25 letnice obstoja gasilnega društva in blagoslovitev nove motorfie brizgalne. Dopoldan je sveta maša na pro&tefjb sredi vaši. Pri popoldanskem sporedu je poleg članov tudi nastop gasilskega naraščaja s prostimi vajami s sekiricami. Vabljeni ste vsi ljubitelji gasilstva. Mala Nedelja. Prevelika vročina Julijskih dni nam je pobrala vrlega mladeniča Ferdinanda Voršiča iz Drakovec. Delaven do skrajnosti Se Je šel žet, čeravno se ni več počutil dobro. Zadela ga je solnčarica, ki jI je podi' legel čez par dni. Minuli četrtek smo ga spremili k večnemu počitku. Bil je vzoren faftt,' vesten, zanesljiv ln povsod priljubljen. Poleg svojega skrbnega dela pa je še našel Cafia za društveno delo in pri prosvetnem društvu.' Obilna udeležba na njegovi zadnji poti, ganljivo petje združenih pevcev malonedeljski£, lepo število mladostnih tovarišev in tovari-šlc, ki so zanj darovali svoto obhajilo, poslovilne besede g. župnika in društvenega predsednika, vse to priča, kako rado ga Je vse imelo. Vedno veselemu krščanskemu mladeniču naj onstran groba sije Solnce večnega veselja, domačim pa naše iskreno sožalje! Šmartno pri Slovenjgradcu. V nedeljo, dne 20. julija bomo Imeli pri Sv. Barbari l^po cerkveno slovesnost. Sv. Barbara je šmartin-aka podružnica v občini Legen, ie precej ffc eoko gori na Pohorju. Cerkvica je bila sezidana leta 1519. V predvojnih letih je bila to priljubljena božja pot rudarjev iz Črne, Mežice in Leš. Svetovna vojna tudi barbarškiin ivonovom ni prizanesla, odpeljali so enega, ostal je samo eden. V letošnjem letu je začel g. Babšek, sedaj kaplan v Št. Ilju pod Tur jakom in nekateri požrtvovalni občani zbirati denar. Kmalu so nabrali toliko, da so naročili pri Zvonoglasu v Mariboru dva mala zvonova. V nedeljo, dne 20. julija bo blagoslovitev teh dveh zvonov. Cerkvene obrede bo izvršil g. msgn. Vreže Začetek obredov ob 10. uri. Vabljeni ste vsi župljani. vabimo rudarje iz Črne, Mežice in Leš, prišli bodo tudi romarji od Sv. Primoža na Pohorju. — Cerkvica Sv. Barbare je bila v tem letu tudi popravljena, streha prenovljena. Ker je zaradi popravil še nekaj dolga, prav lepo prosimo za prostovoljne darove, ki naj jth darežljiva srca izročajo v Šmartnem g. kaplanu Horvatu. Za vse žive in mrtve dobrotnike se bo bralo vsako leto več svatih maš pri Sv. Barbari. SJlvnica pri Mariboru. V soboto, dne 12. Julija smo položili k večnemu počitku našo dobro mater Marijo Bedenik iz Ranč v starosti 61 let. Pokojnica je bila skrbna gospodinja, blaga žsna ter ljubeča mati. Zapušča moža, pet, sinov ter dvi hčeri. Na svidenje nad zvezdami! Sv. Jurij v S!rv. gedesh. Pred kratkem smo položili k večnemu počitku Franca Fnž-rnon, posestnika v Zg. Partiniu. Pokojni je bil mož miroljubnosti, prepira med sosedi ni poznal, pač pa je bil v občevaniu prijazen In šaljiv ter kratkočasen. Naročnik »Slovenskega Gospodarja« je bil nad 30 let. Slab časopis se ni nikdar potikal po njegovi hiši, tudi pri drugih je odločno nastopal proti tak šnim listom Ugrabila pa pa fs> doVa ki ga je prik'enl!a o~em mesecev na postelj. V bolezni i> bil potrpežljiv in je mirno frkal trenutka ločitve Pogreba se je udeležilo lepo število niegovih priiate'iev in znancev, za kar si iirn tudi leno zahval juiemo. Na sedmini pokojnega so se sr>o*nn'li tudi našega bogoslov'a in so darovali 250 Din. Bog jim bodi plačnik! Sv. Benedikt. Pri nas se je porodila Anica Kralj iz Ihove z Lovrencom Štefanec. Vzorna mladenka je bila vzgled vsem dekletom. Marijina družbenica in cerkvena pevka več let. Bilo srečno! Slov. Bistrica. Dne 8. junija ob 8. uri zjutraj je izbruhnil pri posestniku Bračiču na Vrhlogi velik požar," ki se je razširil tudi na sosedna poslopja posestnikov Šostarja in Ar-nejšeka. Gospodarska poslopja vseh treh so so zgorela do tal. V zadnjem trenutku, ko je že bilo Bračičevo poslopje vse v plamenih, sta se pojavila dva o*roka gori na skednju, kjer sta spala črez noč in se še o pravem času prebudila, skočila doli in si s tem rešila življenje. Živino so rešili razen ene krave, ki je zgorela Le slovenjebistriškim gasilcem in domačinom se je zahvaliti, da ni bilo še večje nesreče. Škodo cenijo nad 400.000 Din. Zavarovani so pa skupno le komaj za 90.000 dinarjev. Kapela pri Radencih. Našo kapelsko župnijo je doletela zopet posebna čast po milosti božji, da se bo vršila v kratkem slovesnost, kakršne še nismo doživeli. Naš pre-ljubljeni milostljivi gospod kanonik bo namreč obhajal 22. julija tega leta na god farne patrone posebno redek jubilej — šesitdeset letnico svojega mašništva — biserno sveto maSo. Cela župnija z veseljem pričakuje tega dogodka, ki ji bo v posebno čast in ponos. S hvaležnim srcem, z največjo spoštljivostjo in glnjenostjo spremljajo župljani življenje in delovanje svojega častitljivega duhovnega očeta, ki jih že nad 40 let skrbno pase, čuva in vodi po pravem potu do časne blaginje in večne sreče. V jubilantu zrejo tistega, ki je vse žrtvoval za svoje ovfire in ki še sedaj »»p«nja do skrajnosti vse svoje moči in sile v njihov dušni in telesni blagor. Zato mu tudi vsi župljani iz hvaležnega srca čestitamo k njegovemu izrednemu jubileju, želeč in proseč ljubega Boga, da ga še nam ohrani čilega, zdravega in krepkega do najskrajnejših mej človeškega življenja! Živel bisero-mašnik naš preljubi 1 Sv. Ana tik Borla. Pri Sv. Ani tik Borla (župnija Sv. Barbara v Halozah) se začne letošnje proščenje v petek na Jakobovo popoldne z večernicami in se zaključi v nedeljo s popoldansko pobožnostjo. V soboto in nedeljo bo več svetih maš in tudi prilika za sveto spoved, častilci sve*e Ane, iskreno vabljeni. Ljutomer. Po večtedenski nežnosti vročini in suši prihajajo kratke in maloobsežne nevihte. Pridivjajo močni vetrovi, grom in strela, nekoliko dežja in seveda toča. Tako je na primer pretekli teden v noči od nedelje na pondeljek tolkla toča po vinorodnih krajih v Podgradju od gradu K. Varda črez Slam-njik Čresovščak, Cuber, Železne dveri in tako dalje na Staro cesto, tako da je vzela eno petino vinskega pridelka po teh hribih. Koder pa ni bilo sploh ali vsaj ne bolj izdatnega dežja, pa žejna zemlja razpokana zija v nebo in pričakuje blagodejne rosice. — Oidij in peronospora. Vsled neznosne suše in prav malenkostnega dežja je začela napadati naše vinograde grozna peronospora in oidij, dočim listje trte ni nič napadeno. Ako bodo tako naprej obiskovale naše vinograde razne bolezni in nevihte, bo najbrže še vinski pridelek letnika 1928 prišel v denar, ki sicer danes nima odjemalcev, zaloge vina letnika 1929 so pa večinoma pošle. — Nesreča pri žetvi. Iz neprevidnosti je pri žetvi pšenice posestnika Ivana Antolič v Ljutomeru kosec zasadil koso žanjici v desno nogo, da je konica kose pogledala na drugi strani izpod kože. Delavka se je morala zateči k zdravniku, ki ji je rano izpral in obvezal. — Nabori se v tekočem letu vršijo precej mirno. Fantje najbrže nimajo nič ali pa prav malo okroglega v žepu. Do devete ure dopoldne malo vriskajo, nato pa vse utihne. Fantje okrašeni z rožicami odhajajo na domove tako, da ima orožništo, kakor tudi tukajšnja mestna policija z njimi prav malo posla. — Nesreča. Pred nekoliko dnevi je mestna oblina Ljutomer prevzela v poskušnjo konjička, last g. Alojza Stajnko, gostilničarja v Mekotnjaku pri Ljutomeru. Ob prevzemu istega se je občinski hlapec občine Ljutomer, neprav opozorjen neprevidno približal navedenemu konjičku, ki ga je prav pošteno brcnil v stegno Na srečo konjič ni bil podkovan; vendar pa je zadobil tako poškodbo, da je kljub skrbnemu negovanju tukajšnjega okrožnega zdravnika moral v bolnico. Ormož. Hvala Bogu, da še ni pozabil na na3, ampak nam poslal prepotrebnega dežja. Vse še precej lepo kaže: njive in vinogradi, le na travnikih je bolj prazno. Poželi smo skoraj vse. Tisti, ki imajo odprte oči in ušesa, so opazili, da so na nekaterih njivah ženske pustile a4arejšim moškim naprej žeti. To se je seveda moškim prav imenitno zdelo. Hudomušni ljudje pa so pogruntali, da so ženske to le zato storile, da bi lažje počasi žele in zraven veselo prepevale. Pa bo menda že nekaj obrekovanja in nevoščljivostl vmes. — Večkrat se opazi, da se dekleta vozijo s fanti na kolesu, tako da sedijo spredaj pred fantom na »rudi«. To ni samo nespodobno, ampak tudi nerodno in težko. Ko se je morala zadnjič neka stara ženica vedno in vedno umikati takim parčkom, se je malo pokregala: O, to so nore, te naše dekline! Kakšni vrabec jih je neki zmešal, da se jim ljubi takole sedeti in ropotati po cestah. Pa gotovo vse to stori tota ljubljena ljubezen! — Naj še nekaj o naših radi-ih povem. Te muzike je do=ti v našem kraju. Kjer-koM hočeš, II tsk spak trobi in kriči. Zgodilo ••:•»»% duš nih pastirjev nekaj takega na priinici pove- dal, kar ni bilo všeč tistim, ki se jih je tikalo. Ljudje se seveda potem sprašujejo, kje da so gospod to in ono zvedeli, kdo da je bil tak prijazen in šel tožit. »Kaj ne bodo zvedeli,« se oglasi starejši možak, »ko pa imajo radio v hiši. Kar k tisti muziki se vsedejo in poslušajo, pa slišijo, kako se mi kregamo, kaj se pogovarjamo in kake reči.« — No ta človek ima pa še večji strah pred radijem, kot oni pred nekaj desetletji, ko so začeli avtomobili švigati po cestah: ko je možiček proti večeru korakal prav počasi domov, prl-brzi nasproti avtomobil, ves v rdečih lučilv Mož se silno prestraši, začne kričati, domof bežati in ženi tožiti: »Oj, oj, Mica, veš, vrag^ pa pravega, živega sem videl! . . .« Pavlovcl pri OrmGžn. V torek so našli m rt« vega na domačem pašniku Matija Aleksiča Zjutraj je šel v vinograd, domov se vračajo-čemu je postalo slabo, zaito se je hotel mal® odpočiti, pa ga je zadela kap. Še le poznej« se je domačim čudno zdelo, kje se zadržuj«, šli so ga iskat in našli so samo mrtvo truplo. Pokojnika je že pred tedni zadela nalahno kap, pa se je zopet opomogel, tako da je š« dan pred smrtjo pomagal žeti na njivi. Letos smrtni angel nič dolgo ne čaka in ne opominja, kar naenkrat stoji pred tabo in ta povede v večnost. Izmed 53 smrtnih slučajev je letos t« že 13. — Ne vemo ne ure ne dneval Gajovci. Tukajšnje prostovoljno gasiln« društvo priredi na šmarjetsko nedeljo, dna 20. julija tombolo in gasilno veselico v krasnem hladnem vrtu gostilne Miki pri Sv. Map» jeti. Tovariškim društvom in vsem prijateljem kličemo ob tej priliki: Na veselo svidenje! Sv. Andraž pri Velenja. V petek, dne 4. julija smo pokopali našega uglednega in dobrega posestnika Florjana Blagotinšek. Rajni ]• bil napram vsakomur zelo radodaren. Naj mu Bog poplača v nebesih. Na sedmini s» darovali .pogrebci in sorodniki 63 Din z» dijaško semenišče v Mariboru. Darovalcem iskrena hvala! Sv. Mihnel pri šošicnta. Kar se ne primeri vsake kvatre, pa se je zgodilo v Šoštanju. Praznujemo namreč štiri nedelje zaporedoma razne slavnosti, in sicer dne 22. junija smo praznovali običajno lepo nedeljo v mestni cerkvi v Šoštanju. Pri tej priliki je svirala godba »Zarja« iz Šoštanja. Dne 29. junija je bila blagoslovitev dveh novih zvonov pri Sv. Antonu na Skornem. Pridigo je imel domači g. župnik. Dne 6. julija pa je bila blagoslovitev nove motorne brizgalne prostovoljnega gasilnega dru&tva Družmirje. Popoldne je bil slovesen sprejem novcmašnika. V nedeljo, dne 13. julija pa je bila slovesnost, katere že ni bilo četrt stoletja pri nas: nova maša, ki jo je imel sin mojstra v Šoštanju Jožefa Lampret. Zadnja nova rr^a je bila dne 20. avgusta 1005, katero je imel Mihael Golob iz šentflorjanske soseske, sedaj župnik v Ameriki. Poljčane. Hlapec poljčanskega g. župnika Cilenšeka je imel zadnje dni težak večer, ko se je srečal na prevozu preko železniškega tira z vlakom. Hlapec je peljal voz sena In hitel radi nevihte iz Brežnice proti Poljča-nam. Na železniškem prelazu med Slovensko Bistrico in Poljčanami je bila desna zapornica odprta in radi tego je voeil naprej. Kar naenkrat sta se zaprli obe zatvornicl in izza ovinka se je že tudi bližal mariborski osebni vlak. Hlapec In delavki na senenem vozu so obupno kričali in k sreči je zapazil najnevarnejši položaj bližnji čuvaj in prihl-tel s pomočjo. Zatvornic ni bilo mogoče odpreti, in ker niso imeli s seboj luči, tudi vlaka niso mogli ustaviti. V največji naglici so izpregli živino, ki so jo s tveganjem lastnega življenja potegnili s tira. V tem trenutku je vlak že z vso silo treščil ob voz in ga popolnoma razbil. Proga je bila seveda trenutno zaiež^na in se je vlak moral ustaviti dot'ej, da so tir izčistiH. Tračnice niso bil« ¿»oškodovan«, pač pa stroj in službeni vos. julija isra. fT.fat- ^rvrjKwuiX'sec .jj.jw,"; « ST,OVr,NSKI GOSPODAH rtrrc&zrrr^ri ■ ■vit^TažC-g^gr.w y?,1. '; ^ - ■ «w.« « » ^ Vlak je po 15 minutni zrkesnifvi iad;:îjevs' vožnjo proti Mariboru. Nezgoda, ki fci lahko imela usodne posledice, je na tr.'a zategadelj ker je hlapec preslišal znake čuvaja, ki je •puščal zatvornice Ponikva ob Južni žsleznicl. Stojimo pod utisom vsem že znane strašne noči od 1. na t. Julija, ko je tudi pri nas dvema posestnikoma, namreč Krampušu iz Dobrovca in Lončarju iz Bohovega pogorelo vse. Pevecu v Slatini pa je tudi napravila strela občutno ikodo v gorici. Prva nista niti zavarovana ter brez denarja, ki jima je poleg živine zgo-teL Pri Lončarju na Bohovem je ranila strela hčerko, da ni mogla k sveti birmi. — Usmiljena srca! Pošljite kak dar, bodisi v denarju, obleki ali v blagu na tukajšnji župnijski urad, da bo pomagano ubogim pogo-relcem. Laško. Z odlokom z dne 27. maja 1030 ttev. 24.105 je finančni minister odobril proračun okrajnega cestnega odbora laškega za leto 1930 ter dovolil, da «e za kritje primanjkljaja v znesku Din 1,514.795.62 pobirajo v ©bmočju laškega okraja 35 odstotne okrajne eestne doklade na vse dokladam podvržene davke. V proračunu okrajnega cestnega odbora so poleg različnih cestno-vzdrževalnih del predvidene tudi večje pontavke za- odpla-ëilo dolgov, ki so nastali od leta 19?fi pod bivšim okrajnim zastopom, kakor tudi dolgov, ki so nastali že pod cestnim odborom lansko Jesen, ko se je ob izredno nizkih do-kladah zgradilo 10 večjih in maniših mostov Ra banovinskih cestah v okraju. Ceste v »kraju so se tekom zadnjih dveh let temeljito izboljšale, sedaj se prelaga cp'-ta iz Hrastnika do Sv. Marjete. pri vaseh Br»>7no-Marno se vrši rekonstrukcija ooafe iz Trbovelj v Savinjsko do'ino. in gladom pVIotu teje okrajnega cestnega odbora se bo pričela r razširitvijo ceste Hrastnik—Zidani most. kjer je sploh onemogočeno sre"avn.n;e in prehitevanje vozil. Okrainemu catnemu odbnru dolguje država pa, od lota 19?? ©krog poldrug milijon d'narjev. Loka pri Eiii-snera r^n-in. N'arednik Breznik, tukajšnji rniak, je z letalom lani in letos večkrat krožil nad pašo vasio: h koncu aprfla letos pa se mu je s'roj nekaj pok v a ril in Br&znik se je moral spustiti na t'a. p v ëemer se je malo potolkel. Na dopu*'u ž; več tednov zdrav hodi okrog in pravi, da nar bo septembra zopet v letalu obiskal. — Koncem junija je Amalija Koren iz Lokavca odšla v misijone v daljno Bengalijo, res pogumna mladenka. — V nedeljo, dne 20. julija bo tu novo mašo pel g. Jožef Oberžan. Isti dan bo v Marijini cerkvi mariborski nova maša tudi našega rojaka g. Franca Korban. Ko je bila šest tednov suša, so sedaj otro-«i izprosili pohlevnega dežja in pridelki zopet veselo rastejo. T * - . ^r- -ft 1 - ^rs ~ ± Vseasits zopet melitvenike v reko! Svoj čas je bila med nami lepa navada, da smo šli v cerkev z molitvenikom, s katerim smo se čisto drugače udeležili daritve svete maše, kakor pa je to mogoče brez molitveni-ka. Tisti, ki z molitvenikom sledi sveti maši, ima zagotovilo, da je res bil pravilno pričujoč pri sveti maši. — Ženske, žene in dekleta še imajo molitvenike. Bolj pa se jih branijo možje in fantje. Ne morda za to, ker ni bilo za može in fante primernih molitve-nikov. Zdaj pa imamo te molitvenike na razpolago in sicer: molitvenih zn mc-ža: »Pri. Jateij«, ki ima poleg običajnih molitev tudi posebno branje za može; moUtvemik za fante »Mej tovariš«, ki se je med mladeniči, posebno onimi, ki so pri vojakih, zelo priljubil. Oba molitvenika se naročata v Tiskarni sv. Cirila v ITarifeoru, Koroška cesta 5 in Aleksandrova cesta 6 ter stane vsak po Din 16.— z rudečo obrezo, ali Din 20.— z zlato obrezo. Naj pride med naše može in fante zopet navada, da bodo k sveti maši zopet vzeli molitvenik s seboj! »barija Pomaga}«. Izšel je nov ličen mo-litvenik »Marija Pomagaj«. Sestavil p. Vin-cencij Kunstelj. Za uvod ima kratko zgodovino in popis božjega pota na Brezje. (Lahko se pa dobi molitven;k tudi brez zgodovine in ravno teko tudi zgodovina brez molitvenika.) Cena: Vezava v platno: rudeča obreza Din 12.—, vezava v pegamoid, zlata obreza Din 16.—, teto vati rano Din 20.— Zgodovina brez-janske božie poti sama zase lično broširana obseg« 52 strani in stane Din 4.—. Oboje se dobi pri založniku: Anton Sfiligoj v LJubljani, Sv. Petra cesta št. 2. Obiskovalci božjega pota lflhko to dobijo pri Mariji Pomagaj na Brezjah v vsaki trgovini. ZAiii^mtmlD Slab izgovor. Sodnik: »Ali priznate, da ste ukradli revolver?« Obtoženec: »Da, gospod sodnik, ali dam vam častno besedo, samo zato, ker sem se hotel z njim ustreliti.« — Sodnik: »P&perla-pap, saj ste revolver koj zastavili!« — Obtoženec: »Ali, gospod sodnik, sem si vendar moral dobiti denar za pa-trone!« Kaj Je bolj čudno. »Ali ni čudno, da kamela lahko osem dni dela, ne da bi kaj pila?« — »Zakaj bi bilo to čudno? Jaz pa lahko osem dni pijem ne da bi kaj delal!« Ha policijsko raviir.lolistvo priteče neki mož: »Včeraj sem naznanil, da mi je bila ukradena ura, a je bila pomota. Uro sem izgubil in sem jo zopet našel.« — Policijski komisar: »Obžalujem, je prepozno, tat je že v zaporu!« Iz šc?3. Katehet pripoveduje zgodbo o Kajnu in Abelu. Kazoč na sliko Kaj-novo, pravi: »Kako je ime temu hudobnežu, ki vihti gorjačo nad drugim?« — Vse tiho. Naposled se dvigne mesarjev Tonček, pa odgovori: »To je nadučitelj!« Pijan Madžar gre P® ozki brvi, ki ima le en držaj. Madžar: »Bedasti šva-ba, ki misli, da je madžarember samo na eni strani pijan!« Znal si je pomagati. Gospodar je imel goste, same dobre znance. Ali ura sa pomika na polnoč. Nihče se ne pripravlja na odhod. Pa reče gostitelj: »Zdaj pa, gospoda, prosim, da na moje zdravje izpraznite sobo.« Vsa potvcrjesio. Profesor je imel na svoji mizi mrtvaško glavo, katere se je hišna vestno izognila, kadar je brisala prah. Nekoč je oj>omnil profesor hišno: »Na glavi je že prst prahu.« — Hišna je zagotavljala: »Naj le bo! Jaz ga ne obrišem nikdar in nikoli, ker bi me lahko plašilo ponoči. Mrtvim daj mir, je rekla moja rajna mati.« —»Ali to je narejeno iz mavca, to je potvor-jena mrtvaška glava,« je pojasnil nekoliko nevoljen profesor. Hišna se je prijela za glavo: »Če je le moja prava? O, ti brezbožni svet! Kaj bi rekla moja rajna mati? Dozdaj so imeli ljudje le druge lase in zobe, zdaj pa nosijo kar cele narejene glave!« Če so profesor koplje. Na dravskem obrežju se je kopal profesor, a je v svoji pozabljenosti obesil plavalne hlače na grmovje, si ogrnil regenmantel ter se pognal v valove. Pred porotniki. Zagovornik k obtožencu: »Dobro bi bilo, če bi se med razpravo malo solzili!« — Lump: »Dobro, gospod doktor! Samo posodite mi žepno ruto!« ako me začne močiti nervoraost in nespasee, tedj« namočim čelo in necca s F«B«rjcvim prijetno dišeči sn Eis*fh»>dom. Ako «afrrtšin bolečine v želode« ali črereaju, tedaj noam nekoliko kapljic Elsoflaida na siadkoijn, in takoj mi odleže Proti bolečinam rermatizma, gihta, bolečinam v prsih in ilnzniei, ta kot zajci ta proti gripi mi pomaga krepko drgneaje in pranje s ElssOoiiom I Deiafte tudi Vi tako — 5sa pomagalo bode tudi Vami FelfcijeT Blsatiuid, to ie »8 let mano narodno gredstro in kosraatOHun stan« ▼ lekarnah in vseh podobnih trgovinah: poizkusita steklenička (J Din, dvojna steklenica 9 Din, cijaina ateklenioa 2« Dm. Po poM najma^ za M l)in pri: EUBEH 9.FELLEH, Iskarasr, Stota JM Ssfcf BI FûtiB MÙÎ in torbe ▼ velilri hsbiri od navadne do najfto^fie vrste. Kovček! za anto te kolekcijo vzorcev po naročilu 790 I. KRAVOS Šarita», Ri&sudrovi 12 Izurjen In pošten vini-čar s tremi delovnimi močmi in — če mogoče — lastnimi kravami se išče za mesec november. >— LimbuS štev. 33. 825 firtokrr-ne amt-rilcMMb« l»ffc»rs petc!:a' S iuhu itm K1ČEK. Marier, Stritarjeva nI. Bo (rojsiatea). 85? Molka ponudite Vnoviujemo najsoUdneje vse vrste in vsake mno&ine pre&Hega in flil-m/kmega sadja. Blago plačujemo pri prevzemu to&no. Zahtevajte pojasnila Štajerska sadjarska zadruga r. z. t o. z. Mg rito r, MihMHeeva ulica 2 Telefon 9S81 M* IlilffliifillillllIHRIIHillilHIllll® iHHinnnifnHintfiniHnnitfíiiiHtmHmfHHiiitnttHtirfmHHifimmmiiiiiiHmímníitiHiiUi^w USÍAMOÍIJEMA LOA 1881 Sprejema hranilne vloga od vsakogar, ph obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost In izplačuje točna. Celje v iasísí Sliši Naroda! M Izvršuje vse denarne posle, kupuj« in prodaj» tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za T&raesi HraBiSiiiH fio$ fasisC! psJeg hü(aega ofetiroega premeščala PQ —§€ tesina gtoíMca la rezerve, ki zastala suspaj uoA Ms 14,509.9®©*—. Podffu&^ci s Aleksandrova c. ši. 11 niMMÉiiii nnr* ©štaiif (v !astni h;SI) 3SS Íiií¡!!M!l¡¡¡iUiII)OIIM aoooooaoocooooaaoc c V malih oznanilih stane | ! vsaka beseda Din 1'20. s i Najmanjša cena za oglas \ je 8 Din. Manjši zneski se Š Mali oglasi 90 objavljajo samo [ lahko pošlje jo v znamkah. p aIno se PLAČAJO NAPREJ.' OOOO »OCOCOC COOOOOOOOCOCOOCn O 0000000000900000030* UpravniMvo odgovarja j na rasna vprašanja samo \ takrat, ako je priložena j znamka za 2 Din za od-i govor. Upravništvo. j ^XX300000000CCCri300300aCCi3Cr« V prodaji leži Vaša bodočnost! Ako se čutite sposobnega, doseči visok promet naših prvovrstnih predmetov, Vam nudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za. boljši zaslužek kot v kateremkoli drugem poklicu. Pišite nam in priložite znamko za odgovor. Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1.________788 Za udevahuke išče zastopnika povsod Josip Limdič, Ljubljana, Komenskega ulica 17. Za odgovor pošljite 2 Din v znamkah. 779 Pljačal Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat - Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. 813 Strojno in cilinder cije, bencin za mlatilnice dobite najugodneje v trgovini F. SoaSar, Mala Nedelja in Ljutomer. Nakup jajc, masla in suhih gob. 839 Ofer, oženj en, veši vinogradnega dela sprejme takoj. Naslov v upravi lista. se 8® Sprsjaiassi učenca v trgovino z mešanim blagom. Juršič Andrej, trgovina, Makole. 837 Učenec v trgovino z mešanim blagom na deželi s primerno šolsko iaobrazbo pri popolni oskrbi se sprejme. Pssudbe pod U 100 na upravo tega lista. 838. Krojašiki ašenso se sprejme. Lorber Jakob, Maribor, Aleksandrova cesta 250. 851 Pekovskega vajenca sprejme takoj. Več po dogovoru. Maks Seniea, Žalec. 853 Fant 9 let star se d* za pastirja ali sa svojega. Furlan Josip, Tarčova 73, Sv. Peter pri Mariboru. 852 Gostilno pri fanti cerkvi kupi Janja Plame-nik, Šmartno, Slovenjgradee. 850 Malo posestvo 5 in četrt orala za §6.080 Din proda Reisman, Pofcehova 245, Maribor- 848 Proda se posestvo v Vogričevcih, p. Ljutomer, obstoječe iz hiSe, gospodarskih poslopij, sadnega vrta, njiv, travnikov in gozda. Ta zemljišča merijo 7 oralov in 783f kvadratnih sežnjev. Cena po dogovoru. Vsa natančneje se izve v pisarni g. Josipa Žraavca, odvetnika v Ljubljani. Zglasiti m je tam najkasneje do L septembra tega leta. S38 Vaasasia 2530 * nafeza pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi liarta. 849 Stsslevode, nove, napravija od Din 800:— naprej proti večletnemu jamstvu strokovnjak Ivan Kovačič, Maribor, Mlinska uL 7. 8§8 Preda se kresov 1«3 z* kol ar je. Naslov v upravi lista. ms Sprejme sa takoj izurjen kovaški mojster na dobro idočo kovačnica. Več se izve pri Fer-du Sver pri Sv. A tri v Slov. goricah. 881 Posastvo, pet oralov, pol ure od Maribora aa prodaj. Vpraža se pri vinotoču Grinberger, Počehova. 859 Učenko, pridno in pošteno, staro do 18 let, sprejme Pletarna M. Vezjak, Maribor, Veti; rinjska ulica 17. 80® Sanatorij v Maribora, Gosposka 49, telefon št. 23-58. Najmodernejše urejen sa operacij* Diametrija, višinsko solnce, tonisator, infra« rdeča žarnica Cene zmerne. 581 Hlapec, kravar, ki zna tudi nsolz-ti z mesečno plačo 300 Din in hlapec za vole 250 Din mesečne plače in z dobro oskrbo se sprejmeta. Stroški za potovanje povrnjeni. Grad Gamsenegg, Gu-štarij. 864 Ptaj. V dekliškem zavodu Mladika v Ptuju pod vodstvom šolskih sester iz Maribora bo v letu 1930/31 a) celoletna gospodinjska šola, b) zimski gospodinjski tečaj (pst mesecev) in c) internat za učenke, ki obiskujejo mestne šole (osnovno, meščansko ali gimnazijo) v Ptuju, pa so iz drugih krajev. Začetek gospodinjske šole in tečaja je 1. oktobra. Sprejemajo se dekleta, ki so dovršila obvezne šole iter se žele izobraziti v gospodinjstvu. Pojasnila daje vodstvo. Vale prff&rasilce r&aloMite popolnoma varno prt VINKI c. 10, P8arli>or re$is»r©¥G??a zaciraga z ReomejeRO zavezo Renial tfavek se vfa^ateSjem ne ®4«e$ne. « ©feresll: za nmzime 6—?%, Kine 17*—®%. -tja Cek. zar. v Ljubljani rac. ši. 54349. P&SOflla —10'7o. Naja$ajtc po položnicam Nttjcosjic is iejl®lj§£ kupite barve, lake, firneže, ierpentin, barbolincum, maže za kolesa, ©1JČS sso. stroj s In m-s SI, "bencin 781 I. t. d. i. t. d. •v BRANKO SUCEVIC, Maribor Slovenska ulica 0 Telefon št. 2153 Telefon št. 2153 \ OB—MI—j a fci Din & W F«®» dobite revolver - privesek « 24 naboji «elo močnega po-| ka, oe moro nikoli raniti, i m N» tiaoio raznih predmetov za vse namene, praktičnih predmetov za »porabo, giazbii, brivskih aparatov, britev, škarij, priprav a striženje las, orodja, gospodinjskih in oblačilnih potrebščin, perila, obleke, čevljev, igrač i. t. d. so nahaja v noyi veliki ilustrirani domači knjigi, ki jo tudi Vi brazplaeno dobile, ako jo z dopisnico zahtevate «d svetovi» razpošiljate tmlke 211 i, SIITIMB, Ulli! 7—t 'n^anv m i§! S Biti t -- «'J ' • # m m Pljučna tuberfcT-lcza, sušiss, kašelj, si-ii kcšfli, B8ČC3 potenfe, bronhij alni katar, katar v grlu, iz-bruhanjo krvi, iaipavtei, nagima, bodenje iti. — S3 •zčrjrvil NA TIS2OS SS OZDRAVLJENIH! Zchicvsfia tfi&ej kapgo o moji ne^rl mcistsll pr^rmicftiSa, mmi katera je že mnoge reši?a. Uporablja se lahko pri vsakem nsičinu življenja ra pomaga bolezen hitreje premagati. Telesna teža se poveča in pljuča polagoma zapnenijo. Resni možje zdravstvenega znanja potrjujejo izvrstnost moje metoda ter jo radi uporabljajo. Čim prej začnete s tem prehranjevanjem, tem bolje je. P0POLNGEJA ZASTONJ dobite mojo knjigo, iz katere izveste mnogo koristnega. Kdor ima bolečine in se hoče teh hitro in brez nevarnosti rešiti, naj piše še danes. Ponovno povdarjam, da dobite popolnoma brezplačno, brez vsake obveze za Vas moja navodila in Vaš zdravnik se bo gotovo s tem od prvovrstnih profesorjev priznanim EiMiia Bsčžscza preurejanja sirili jal. V Vašem interesu je, da takoj pišete, da Vam potem takoj postreže moje tamkajšnje zastopstvo. Črpajte pouk in ojačenje življenske volje za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika. Ona nudi okrepčilo in življenj sko tolažbo ter se obrača na vse bolnice, ki se zanimajo za današnje stanje zdravljsnja pljučnih bolezni. — Moj naslov: BE0EB FilLStlSH, SBHLiR-HBOHSLH, RINDffiHBSTIfflSSE M. H, Rbt. B21. m3ESS3 Slekla Poreeiaaa Svelfljk Ogledni Okvirjev Slik Kipov Vsakovrstnih 51p i. i. d. Poročne prstane kupite najceneje samo pri fvrdfci II. m^-ltmm mm ffarlfcor, H@sp@§l4e ni. 15 h Ure, zlatnino, očala. Popravila hitro, in po csnl. »>J EHHGaSBSSS Prevzema vsa stavbna in druga steklarska dela. Nafnižfc cene in solidna posirežfca. 23 Prav iskreno zefiv^lo naj sprejmejo vsi oni uragi, ki so z nami v tako obilnega številu spremljali našo ljuba mamico na njeno večno počivališče in probogato obsipali s cvetjem njeno krsto. Predvsem izrekamo svojo globoko zahvalo preč. duhovščini, g. nadzornika Geelmanu, cenj. moš. zboru „Konjice", dragim vaŠčanom in ostalim dobrim znanceu in prijateljem, saj nas tndi v teh prežalosthih dneh niso pozabili. Tepanje, 6. julija 1930. 867 ŽalujGža radMna EsRHit-oia In sorodnih!. 1' arlbersKc «ilasfl Cesiirsla: fliimsOP, Trg S¥©feefle H. Podružnica: CHLJE, Caii&arfera 11, nasproti pošle. (Preje: InlnoSlaterska brasllnKo, CeEJe). Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melioracijska in hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje ia v tekočem računa, eskontira in reeskontira menice, izvršuje žirovne ia kontokorentne posle in vse drage v denarno stroko spadajoče transakcije. Sprefeeaa Vlode na vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih navodov ter jih ODreSlU |C 110 ttlljOilne |jC. Za vse obveze Oblastno hraniluico mariborske oblasti fi«5J2il DrSCJSlia bSSOViSIS z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. ■ Zalo £3 na?«2ti£ * z&vsSu papiEarno v&rK*s. 1 Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice. 682 4 4 4 4 4 4 4 4 ^k ^k ^äv ^k A. ^^ A <3*. Jh, M najboljše in najvarnejše pri Spodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru Gosposka ulica r. z. s n, s. Ulica 10. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. ^r Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. "T^g Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i > > > > ► ► ^r v ^-v ^ v ^r^r^r [ HEsaaasaaoaBSsaa^assiaaBsanBBBaBcsscaaaa o o H ■■^¡rssua m Predno si nabavile poletno bin^ eM^ite | ¥ P1ARIB0MI ® Največja modna trgovina v Sloveniji, meri 98 »/» mtr z 36 ve-n likiml izložbami. Velikanska izbira vsakovrstnega blaga nudi H čudovito nizke cene. V koniekcij! plašči od 300 Din g naprej kakor tudi vse biago ceneje Isot drugod. Si p Modne knjige zastonj. 728 Modne knjige zastonj. B BMIflailllHIinillHIMIIIlIlHlMIll porcelanasto posodo, okvirja za slike, SicMScno ,n razne kipe i. i. d. kupit« najboljše pri stari Celiskl steklarni Prešernova ulica št. 4. Brušena in navadna ogledala po tovarniškihcenih. Prevzetna steklarska dela pri novih stavbah. 591 H. flauen, Celle, POSESTVO 5 oralor zemlje, lepa hiia pe proSaV Pobreljo, Vrazova al. 12, Maribor, Sta, 847 HLAPCA poštenega in zanesljivega sprejme za stalno Arbeiter Maribor, Dravska ulica 15. 864 ¿Pohištvo — ¿Preproge i, modraci, zastori, posteljne odej4 Maria (Preis posteljnina, vložki, modraci, zastori^ posteljne odej t, pohištvena tkanina itd. najboljše m najceneje prt 817 Brezplačni ceniki / MARIBOR, Gosposka ulica $4 TRI PREDNOSTI I. Ogromna izbira. II. Izbama hvalitita. IIL Hlzke cene In plačilni oiaišass. OM Blago za moške obleke in spomlt»> danske plašče. - Blago za damslct kostime, plašče in obleke, - CefirL oksfordi in poplini za moške srajce, i Crepe-de-chine, crepe-saten, crepe> Jeorgette, erepe-maroehine. - Bem* erg- »n umetna svila v modemih barvah in desenih. Vsakovrstno platni za perilo stalno v veliki izbiri, mm, MARIBOR KOROŠKA CESTA STEV. 9 gipiiH i • • * i*(tt««n *»it*M |i!t f ,1)|||}S|||| l!||il](|{|)im|(|||||||l|l|i|| i^ff ÜI Najvarnejše in najboljše naložite denar pri o o ----„ I h bi reglsfrovani zadrugi z neomejeno zavezo V v m M palsčl na uoplu Kroljo Petra ceste in Mihove ulice Za hranilne vloge jamči poleg rezerv In hiš nad 3000 članov-po8cstnikov z vsem svojim premoženjem. 192 Stanie hr?nilrih vioq znaša n id Din 85,000.600' Posojila na vknjižbo, poroštvo ier zastavo pod najugodnejšimi panoji. 'l|||lllllllll!ll!ll!lll!illllll!lilliilllllll!IIUH!lillillll!!llii!illllV 4flll!!ll![||IUIII!llllillllllll!llllllllllll!llll!!HnHnill!Hfflfink> Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguj« vlagateljem. ^iiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiniimffliiiniiHiiiinniiniiHinitinfflr Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mn nhoru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik■ JanuS Goleč, novinar s Mariboru» Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč ▼ Mariboru. 010201010201020102020200000001000102020100020202010102090510020102000102234823010002530002020223535301000100000100060405010001000111010709040201020200020100010209030705