življenje:
IN SVET«
Tedenska priloga „Jutra"
Štev. 2.	V Ljubljani, dne 15. januarja 1927.	Leto L



Hm

■I


Prirodopisec
Oo 40 letnici
Dne 13. јаћ. 1887« tore] pred 40 leti, Je umri v najboljših letih — še ne 53 let star — tran E javec, slovenski pisatelj in prirodopisec. Izdihnil je sredi naj= marljivejšega dela. Eno uro pred smrt* jo je šć sedel za nisalno mizo
Prirodopisca slavimo v Erjavcu: moža, ki ee je poglobil v prirodo in njeno življenje ne <tai -o z ostrim razumom, ampak tudi s toplo ljubeznijo. Potem pa je pisal vsemu svojemu narodu, e zgolj 'klanim kancem, o prirodi in njenih čudesih tako prisrčno, živo In zanimivo, kakor nihče drugi. V tem po> gleda jt bil -sestranski delavec; bil je naš zoolog, botanik, mineralog, geolog in kemik.
Naslednika Erjavec ni imel. Danes mord. že nekolikt slutimo, l ko usod* no ie lilo to deistvo za naš nadaljni razvo„. Moč modernih velikih narodov je u'err. ,ena ba^ \d napr u prouči van i a in spoznavanja ptirode ter prah Učne uporabe znanJv nih prirodopz* nih'- dedkov v človeškem življenju. Za ta napredek ne - iloščaji poedihcl. <i so se posvetili fiziki, kemiji, biologiji, tehniki itd., ne: splošen interes je po* treben, preobrczt »mentalitete«. пвго* da 4 r morpla izvršiti. Saj smo Slo* venci kot celota ihdane za XX. sto* let* e preveč kovinsko in jezlko* slovno usmerjeni.
Da. _rjaveč je Ml začel z uspehom delo za prepotod duševnosti svojega naroda. Njegove slike iz živalstva so dandanes še na"i najlepši r rodt ian= stveni spiši; n'egove »Domače ifi tuje živali podohaha bi bile da- danes, v novi izd. '» t ot'^nfm slikami. .ia„J najhpš- prirrčop'cnt кпјШ. Zato razum .no, di so se svolčas narodu -*jav* cev knji tako prit'talite; kolika ško* da. dje Erjavčeva prerana smrt t ž deln ir< ta!
V Erjavcu pa slavimo 'udi prvega na* šega prirodoslovca: ni samo sprejemal izsledkov drugih, ni se učil samo iz knHge — sam }p ho4cl doUne.fi vpraša p !д k! mi' t-'l* t" stn\'1ir>1r r^pH nrlrrrln
ko se je njen sin г njo pogovarjal. V
neposrednem sožitju s prirodo ie dobival od nje odgovore. Erjavec ni bV učenjak. ki se zarije v svoio delavnico V svobodni prirodi je prebil vse svoje proste dneve; neumorno je prehodil naše gore in dolifte, gozdove in travni*
Fran Erjavec
njegove smrti.
ke, preiskal potoke in reke, pregledal podzemske jame. Pri tem znanstvenem delu je seveda bila potrebna špecijalb zacija; kakor je Etjavec vsestranski kot poljudni pisec, tako se je kot znan* stveni raziskovalec posvetil proučava* nju ene živalske skupine. Najzrelejši sad tega Erjavčevega truda je njegovo delo o mehkužcih goriške dežele. Obču* dovati moramo znanstvenika Erjavca predvsem zato, ker je znal združiti skrb za natančnost in podrobnost gradiva — naštevanje vrsi in najdišč — s smislom za splošne probleme, ki jih je to gradU vo nudilo: o vplivih klime višine, o zemljepisni razprostranjenosti vrst. o njihovi izpremenljivosti iri njihovem postanku itd. Prav zanimiv primer: za neko visokogorski vrsto polžev našfe* • va Erjavec vsa najdišča ha Goriškem in pri najdišču »vrh Matajutja« takoj dostavlja približno tako*le: Znano je mnenje geologov, da je Šbča tekla svojčas pri Kobaridu na Laško in potem sledila sedanji t adiži. Prav lipo se sla* žejo s to domnevo današnja nahajali* šča omenjenega polža: v viMtnah km* skega pogorja ga najdemo povsod, južno od Soče pa editiole na Mataitir'u kot svedoka onih časov, ko je še gorski
greben spajal Matajur s Krnom. *
Lepo in za vsakega človeka zanimi* vo je ufnel Fran Erjavec opisati priro* do. to mu je </o tem lažje ttpod roke, ker je bil tudi pisatelj Njegove pove* sti so se rade čitale saj je pisal prijetno in zabavno o domačih krajih In ljudeh. Še dane* marsikdo rad sete t>6 kaki Er* jšvčevi povesti.
Kof Primer Erjavčevega opisovanja živali prinašamo odlomek (Fz knjtge »Domače in tuje živali v podobah. (Drugi natis.) Celovec 1888*
Fra Erjavec:
D va koza ali gams.
Po divjih samotah nnd strm'mi vrhovi plešastih snežniknv orthaja zanim'va in lepa živa' - đivia kn*a Ptvd č'ove-kottl. 4vOi!m nalvefiirti vjvfafcnikom. se ie urhakn'la v mrrtp ntiste vllave kier so se eoždi skrć'H. v nrMikavo grmovje, kjer med razsedenim skalovjem, po
grobljah iti rižah zelene, šicef redka, ali sočna !n dišeča planinska zelišča. Divja koza je podobna domači kozi, samo da je daljšega vratu, krajšega in bolj zatrepanega trupla, višjih iri krep-kejših nog in pa da brade nima. Še bolj
Fran Erjavec.
jo pa ločijo črni okrogli rogovi, ki tik nad črnimi svetlimi očmi rasto naravnost, zgoraj so pa kljukasto nazaj zakrivljeni Oba nosita roge. toda samčevi so večji in boii razkrečeni Rdeč-kastoriaVa letna dlaka v jeseni temni in sem tet tam se dobi pozimi vsa črna divja koza Živahna in brdka divia koza je ustvarjena za te kraje Po najstr-tnejših čereh pleza in skače neznano hi:ro in varno: po dlan široki polici leti do pečevju, kakor bi io nosil Vi-har: kraj globokih prepadov, kjer bi človek mislil da ni prostora za njeno nogo. drvi hitro kakor strela. Ž enim skokom puhne na štiri metre visoko Strmino z na'večio lehkostjo šine čez 6 metrov širok preduh in brez vse škode skoči V S metrov globoko hrezno. V skoku se obdrži na skalici. katero bi človek lahko z roko pokril in obstrelje-na tudi na treh nogah pobegne po naj-strmejših robovih lovcu Izpred oči.
Divja koza ni toliko plaha, kolikor previdna in oprezna žival Izkušnja jo Uči, da je človek njen naihuiši preganjalec, zato je pred njim v večnem
strahu, vedno se ozira *m viha nos, najmanji sum jo požene na najvišje grebene. Kjer pa vidi. da je človek ne preganja, kmalu izgubi strah, postane prav krotka in se časih celo pomeša med domače koze, pasoče se po planinah. Znanega planšarja se ne boji ter ga pusti časih na 10 korakov k sebi.
Divja koza živi rada v družbi. Nekdaj, ko so vse planine bile polne te živali, se je našlo večkrat v eni družbi po 50—100 glav, dandanes pa, ko je živali vse manj in manj, redko je še 10 glav v družbi. Zjutrai zgodaj se paso navzdol, potem počivajo od 9 do 11. ufe; proti poludne gredo pasoč se zopet navzgor, kjer zopet počivajo, haj-rajše na osojnem kraju v kaki senci. Stare leže in prežvekavajO. mladi se pa kratkočasijo z vsakršnimi igrami in burkami Proti večeru se malo popase-jo, potem si poiščejo nočišče v kakem zavetju, najrajše Pod kako streho.
Divja koza, naj se pase ali naj počiva, vedno misli na svojo varnost. Ma-leč travo, trgajoč sočno zelišče aH gri-zoč brstovje, vsak čas preneha, vrže glavo kvišku, ogledava se, nastavlja Ušesa iii voha po Zraku. In dasi je vsaka žival zase skrbna in pazna. postavi si vsaka družba še posebno stražo. Bodi si med pašo, bodi si med počitkom, postavi se najstarejša koza na vzvišeno skalo ali na strmi greben, od koder pregleda vso okolico, opazi vsako nevarnost. ki se bliža od daleč. Ko ugleda kaj sumljivega, glasno zabrlizgne, skoči in pobegne na nasprotno stran, kot blisk švigne Vsa družba Za njo In hipoma izgine, kakor da se je v zemljo Udrla.
Ako koze zavohajo človeka* predno ga vidijo, pos'aneio jako nemirne, zbegane. skačejo sem ter tje, stejiujejo vratove, gleJajo, sluša jo in vohajo, ne vedoč od katere strani jim žuga nevarnost. ne znajoč. na katero stran je treba pobegniti Ko ugledajo sovražnika, se zdrznejo: no ako človek mirno stoji, postoje tudi koze in sroo upro oči vanj. ako se pa najmanj zgane, pobegnejo kakor strela.
Pod zimo zapad" sneg vse planine, in tačas se divje koze umaknejo v bllž-nie gozde Najraje Iščejo zavetia pod starimi ielami, kjer lih do tal viseče veje branijo burje in mečavj Za živež je pozimi hudo. za silo obgrižujejO jelovo mladovje in brstovle, trgalo suhe bilke, ki znabiti sem ter tam gledajo iz snega, spenjajo se po drevesih, s kate-
■rih objedajo mah in lišaj. V hudih in dolgih zimah gotovo tudi marsikatera lakote pogine v globokem snegu. Jeseni so koze dobro rejene, spomladi pa,
ko začne kopneti sneg v planinah, medle in mršave zapuste gozde, vračajoč se v priljubljene višave.
Vladimir Kapus:
Za gamsovo dlako
Samo tisti, ki je dolgo bival med našimi gorjanci in planinci, tisti, ki pozna poezijo naših ljudj in vse krasote naših gora, kadar so prijazne, in njih grozoto, kadar so razjarjene, ve, kaj je gamsov šop, ali slabo nazvan: gamsova brada.
Kdor je prišel k nam od daleč in ni naše gore list, se bo smejal onim, ki nosijo povezano gamsovo dlako, češ, kaj je čopič te brezpomembne dlake. In vendar je v tem starem planinskem običaju polno lepote, polno samozata-jevanja. ponosa in ljubezni, seveda le za tistega, ki si ie sam priboril omenjeni okrasek klobuka. Koliko romantike in tragedij, ki so se končale v ječah, včasi tudi smrtno v pečinah, so povzročile tanke, svilnato svetlikajoče, lepo se vijoče dlačice. Ni se čuditi našim ljudem, če zro s takim zaničevanjem na tistega, ki nosi ponarejen čop iz konjske žime ali celo iz dlake domačega kozla. Pa tudi tistih ne čislajo posebno, ki so si za drag denar na-: bavili gamsovo dlako, posebno, če so ' lovci.
Kaj veste vi dolinski lovci, kaj veste Ivi, ki lovite, kadar sije solnce, gamse pa i vam priženejo v nižave dobro plačani gonjači. Vaška dekleta niso zastonj po-.nosna na svoje fante, če imajo z novim šopom okrašen klobuk.
Najboljši čas za lov na kosmatinca ie minul.
V prvih dneh adventa je pričelo po planinah snežiti in posamezne bele mu-nice in zvezdice so se prizibale tudi v dolino ter lahne kakor dih legle na trdo zmrzlo polje, prezebajoče v mrzlih poznojesenskih nočeh, željno pričakujoč bele snežene odeje, ki naj bi ga varovale pred nadaljnimi zimskimi nezgodami. Snežinke se love ob oguljenih steblih obranih poljskih pridelkov ali, ker je še prezgodaj, da bi zavladala be-lolasa starka, odtrgane od svojih sestra žalostno izsolzevajo. Tam gori v planinah pa se je nateplo snega, da je joj. Ruševje se je povečini zleknilo in ■^oskrilo, iz drobnih mecesnovih vejic
pa snežinke sproti izdrčujejo, le smreke se krive pod neprijetno mokro težo.
Ko so se po nekaj meglenih dneh zopet pokazali iz oblakov gorski vrhovi, odeti v najčistejšo belino, je lovec obupno zrl nanje, češ: «Vsi računi so prekrižani in moje dekle bo nejevoljno gledalo moj prazen klobuk Najpripravnej-ši dnevi, to je okrog sv. Martina, gamsov prsk. ko so gorski svatovalci pijani ljubezni, so minili in le težko bo priti dobremu kosmatincu do živega Kakšno kozarijo že še zalezeš, toda močni samci z lepo dlako počivajo v gozdovih, kjer jih je radi goščave in hrsteče-ga snega težko zalesti.
Pohod na lov.
Lovska strast ie huda bolezen, ki te neprestano preganja in baš ona je napadla lovca tako hudo, da se je kljub znanim mu zimskim nevarnostim na gorah podal na lov in jo mahnil v planine.
Vse je še spalo, ko je stopal skozi vas. Ko se ie danilo, mu je že hrstel sneg pod okovanimi čevlji. Največ snega je bilo v srednjih legah, kamor ga je nanesel veter, v višinah a:a ie bilo nekoliko manj. toda trd je bil kakor rog. Na snegu so se lesketali drobni sneženi kristali, ki so jih na več krajih poteptale široke copatice strahopetnih planinskih ponočniakov, belokožnih ??.; cev. V trdem snegu je bilo videti nekaj starih, proti solnčnemu pobočju obrnjenih sledi
Medtem ko ie sijale nad lovcem čisto vedro nebo. so se megle pod njim spremenile v drobne oblake, spreminjajoče se v odsevu solnca v nepopisno lepih barvah Pod zimskim izletnikom je snežilo in tako 'e bilo najbrže tudi v dolini.
Čimbolj se ie solnce dvigalo, tembolj je odjenjavala zmrzlina, kar le znatno otežkočalo lovčev pohod Pri vsakem drugem koraku sp mu je udrlo, včasi celo do pasu Moral je okreniti pot. Po dolgem gaženju mu je uspelo priti v senčno lego. kjer je mora! radi trdega
snega in strme lege oborožiti noge z ostrozobimi derezami, krampeži.
O gamsih v tem delu ni bilo sluha ne duha: vse se je pomaknilo na solnčno stran. Previdno je lezel lovec na greben in pokukal v prijazno solnčno pe-čevje.
Med gamsi.
Precej dolgo je opazoval in ni nič opazil; kar se nekaj premakne v ruševju in šele sedaj je spoznal, da je med gamsi, ki so kar rastli. kakor iz tal. Nekaj jih je ležalo na kopnih solnčnih planah, drugi pa so mirno mulili suho travo Srce je lovcu živo zaigralo; nepremično je čepel in motril gorsko čredo. Vsakega posameznega ie premotril, ali izmed 16 ni imel noben zadosti kosmatega hrbta; sama kozarija. nekaj kozolcev in par kozličev. to je vse. Ce bi mu bilo za meso, bi si bil lahko izbral kakega tri ali šririletnika, ali to se ne izplača pravem.u gamsarju: meso je cenejše v dolini, kjer ni treba staviti življenja na kocko.
Lovec se je varno potegnil za rob in šel dalje, da poizkusi svojo srečo. Hodil je in blodil je semintja, ali vse zaman Ko je prišel v gozd kjer je bilo manj snega je občutil, da sneg hrsti tako močno, da se je slišalo sto metrov daleč. Dognal je, da je zalaz nemogoč in se je vrnil nazaj v višave.
Potegnil ie veter nekoliko razgnal oblake in prinesel glasove iz doline V vasi je zvonilo poldan In če bi tudi ne bil zape! zvon bi bil uganil, da ie prišel čas kosila: dosti glasno se je oglašal želodec, ki hujše bunka kakor kem-bel vaškega zvona Vzel ie iz nahrbtnika kos kruha in dobro prekajeno klobaso Menda kosilo nikjer tako dobro ne tekne kakor v planinah Po zavžitem kosilu je krenil nroti domu Nenadoma pa opazi ne daleč od počivališča v snegu, ki ga ie omehčalo opoldansko solnce, svež< gamsovo sled. ki ie vodila preko stezice v strmo pečevje. Odtiski močnih, orecei topih parkljev so pričali da se ie tuka.1 sprehajal starejši gospod.
Na pravi sledi.
Novi upi in nade so šinili lovcu v srce. Ali, če bi vedel v naprej ka i bo moral pretrpeti bi se bil nemara okrenil in vrnil v ljubo Mho dolinico.
Sled je vodiia Dreko ostrega grebena; какот hitro pa ie gams prišel v senčnato stran, kjer It- bil ves dan sneg zmrznjen, je izginila. Naaaljnie zasle-
dovanje ni obetalo nič posebnega in bi bilo tudi zelo nevarno; samo malo naj bi se opotekel, in že bi bil zdrčal v prepad, v večnost. Ako pa bi kopal stopinje, bi bil prepodil gamsa
Majhen snežen plaz se je odtrgal na sosednjem grebenu in je prebudil lovca iz premišljevanja.
V polici pod grebenom je stal velik gams, črn in kosmat kot vrag Dolga dlaka na hrbtu ie bila zmedena, močan vrat, od katerega se je komaj razločevala rogljata glava z rjavkasto belimi lici, je bil nagnjen; žival je z močno nogo brskala sneg in si kopala hrano.
Lovec se je stisnil za skalnat rob in se nekoliko oddahnil od prvega presenečenja Nikakor se ni mogel pripraviti v pravo pozicijo za dober strel. Komaj je čepel in je budno moral pazi.i, da ne zdrkne preko stene: v takem po ložaiu ni mogel pomeriti Naposled mu je uspelo da je pritisnil muho na gamsove pleči. Vendar pa je čepel tako nerodno, da ni mogel obdržati puške v pravi legi in ni upal sprožiti. Gams j; tačas venomer brskal in kopal.
Puška je izpregovorila. ali topot ne smrtno: gams je izginil za steno.
«Devet sto in še več vragov!« V ten; trenotku je b;l zaigran ves trud in vsi upi in tiade. Na strel pa je vendar treba pogledati.
Po strelu ie postal lovec pogumnejši in je hitel kljub smrtni nevarnosti po vzledeneli polici. Par korakov pred mestom, kjer se je nahajal gams med strelom, tii mogel naprej in bi bila tudi vrnitev težka.
«Kaj bo zdaj?»
Mož se je tel kesati. Premišljeval je, ali ne bi bilo nemara bolje, če bi ostal doma in na kak drug način potolažil svojo deklino. Ker ni mogel naprej in je bilo nevarno nazaj, se je odločil za skok Z gamsjim skokom se je zagnal preko žlebišča. S prsti se ie poprijel za sneg in jih s tako silo pritisnil v zmrzlino da so mu pričeli krvaveti. Sedel je na greben in se skušal oddahniti od prestanega smrtnega strahu.
Na snegu, kamor ie bila usmerjena puška, ni našel nič drugega kot malce odstreljene dlake Ker ie tudi na tem mestu vse poledenelo, se je hotel vrniti po grebenu; morda bi bil tako lažje prišel na stezico.
Ko ie pregledaval sosedni rob. preko katerega ie bil namenjen, so mu oibvi-sele oči na temni senci v zijavkl pečine, ki je čez njo curljal tenak curek in
sproti izginjal na modrikastih ledenih zavesah.
Kljub temu, da se senca nI ženila, je spoznal v njej živo bitje.
•Gams je!» Prihuljeno stoji in z nagnjeno glavo zre v dolino, odkoder je prinesel njegov zasledovalec smrt Slabo je zadet? naibrže v trebuh in se sedaj v hudih bolečinah poslavlja od svojega planinskega kraljestva.
Drugi dobro pomerjeni strel je rešil gamsa bolečin In ga vrgel v jarek, tja, kjer Je pretila nevarnost, da bi se sešla jnrtvi lovec In težko ranjeni gams.
Lovec nI nič ugibal, drzno se je spustil po strmem pobočiu. Če v jarku ne bi bilo vejevia. kjer se je jedva obdržal, bi bil ponovno v smrtni nevarnosti.
Najpriietnejšl trenutki
Ko Je prispel do olena, velikega črnega gamsa z dolgo, skorai sneženo belo obrobljeno dlako in močnimi, zelo za-smoljenimi roglji. Je lovec veselo za-vriskal Vrisk se je ubil ob zaledenelih stenah in temnem, sanjajočem gozdu. In sedai se Je pričelo najprijetnejše delo planinskega lovca, to ie puljenje dlake za gamsov šop.
Kleče v snegu tik na hrbet položene-iga gamsa je pulil dlako šopek za šopkom. Pričel je nad kratkim repom in je pulil po hrbtu, skoraj do vratu.
Prekrasne so dolge, svilnato se lesketajoče nitke, sladko plačilo za izredno naporen, čeprav prijeten pohod: najdaljše dlake, so skoraj ped dolge. Skrbno iih je polagal na razprostrt papir. Šele ko ie končal, se je vzdramil in opazil, kako je rastla krog njega gosta, mokra megla in ž njo zgodnji zimski .večer.
Pot v doKno.
Izčiščenega gamsa Je pomašil v velik nahrbtnik, tako. da so molele debele noge in glava iz vreče; ko pa je zadel težko breme na ramć, je spoznal, da je zelo utrujen in da ga čaka še nekaj neprijetnih uric. Gams ga je vlekel k ■tlom, drselo mu ie pod nogami in je rabil dokaj časa, preden ie prilezel iz jarka. Ker se je medtem že stemnilo, ni našel več stezice. Hodil je in taval, prišel zopet k drugim jarkom in že ga je oblival pot in Je jel omagovati pod sicer prijetnim, a nocoj nevarnim bremenom.
Začelo je snežiti: vsako posamezno snežinko Je občutil na razgretem licu, tema pa se je gostila boljinbolj. Po strmem pobočju je prilezel kraj roba,
kjer mu je izpodrsnllo in le padeL da se mu je kar zasvetilo pred očmi
Nahrbtnik se mu ie odtrgal in Izmuznil z ramen. Zaman ie tipal krog sebe. Spoznal je le. da ie na nevarnem kraju. Pred njim je zijalo brezdno. za njim ie stala strmina Morda je za nevarnimi stenami, kjer ga bo obiela mesto tople ljubice mrzloroka starka smrt?! Hladen pot ga ie obliil. noge so se mu šibile. onemoglo ie sedel v sneg. Čudne slike so stopile predeni: dom, oče, mati vsi ki plašno gledajo proti goram, odetim od iutra do večera v gosto meglo. Mraz ga ie stresel po ži-vo:u in ga vzdramil Spoznal ie: naj stane, kar hoče. na tem mestu ne more ostati Cez noč ga pokrije sneg in ne vzbudi se ^dar več
Otipal je v s- cgu mogočno ruševo vejo, se trdno oklenil m se spustil preko dozdevn* pečine. Visel je že skoraj čisto stegnjen. ko otiplje stopinjo. Varno stopi, pristavi še drugo nogo. poskuša korak, ki mu uspe Neka i korakov previdno in sedai vedno bolj pogumno Mislil ie. da ie na steni morda 100 m visok'• sedaj pa ie spoznal, da je bil na par metrov visoki skalini. Gams naj bo kjer hoče; dlako ie imel v žepu in edina želia mu ie bila. da pride v dolino V nižini so bile megle redkeiše- skozi cunjaste oblaike ie posvetil ščip in mu kazal pot Naposled je onazil lučke, ki so mežikale i? drage mu domače vasi: na nebu so sevale tudi njih Dos»strime z-ezdice in si zvedavo ogledovale vasico v prvem snegu. ki je pokril dolino.
Predpustnl večer.
Pozno le že. vsa vasica sladko sanja. le iz ene hiše pada skozi rdečerož-nata zagriniala svit petrolejke in obseva snežinke, ki se sipljejo v uspavano рокгаЛло. V eorki sobici, kjer je slišati zgol' tikanje stare stenske ure in smrčanie pas'ina ki si je izbral svoje zimsko ležišč«: za puhtečo hišno pečjo, sedi za široko belo iavorovo mizo mladi lovec ter skiada. ravna, primerja in veže v šorke najdražje nitke gamsove dlake. V mislih je nekaj časa pri njej. ki ii ie vcl'al ves trud in vse nevarnosti na sorskih čereh. Kljub temu, da se ie zaklinial. ko je bil v nevarnosti. da ne DOiJe vtč na gamsov lov. mti je vendar sedaj že žal, da so minuli lepi dnevi
Iz sosedne čumnate se začuije osoren očetov elas podi ga h pokoiu. ker je že pozno, čez polnoč.
Dr. Valter Bohinec:
V podzemnem svetu.
(Konec).
V naslednjem si bomo nekoliko ogledali razne oblike kapnikov. Slika št 5 nas popelje v Moravski kras se-
Slika 5.: Kapniki v Macochi (po «fiager Preske®).
verovzhodno od Brna in sicer v slavno jamo Macocho. Tu imamo izredni Slučaj, da vidimo prej opisane sigine cevke čisto samostojne in nemotene po kakih od strani prihaia očih kapelj. Obroček se je tu pridružil obročku in s stropa vise sedaj tanke, po tri do štiri metre dolge cevi. ki so deloma dosegle tudi že tla. tako da ie vsa dvo-
Slika 6/ Stalaktiti v Zakriti jami
(fot. P. KuDAver).
rana kakor preprežena s stebrički Slika št. 6 nam pokaže drugi stadij kapnikov in sicer posebno lepe stalaktite iz Zakrite jame pri Vrhniki. Zanima nas tukaj tudi naravno dno jame, ki je polno majhnih okroglih izrastkov. Nad njimi se je v jamah že marsikateri raziskovalec sipodtaknil. tako da so Nemci dali tej tvorbi ime Teufelskon-fekt; po naše bi rekli »vražji bonbon-čki«. Ta tvorba nastane na ta način, da inkrustira siga na Meh se nahajajoče, morda nekdai po vodi v jamo vnesene kamenčke ali razbite delce kapnkov itd. Deloma je razložiti njih nastanek seveda kar iz učinka padajočih kalcit-uih kapelj, posebno če razdalja med stropem in dnom jame nI prevelika.
Stalaktiti nastajajo, kakor smo videli, navadno tako, da inkrustira s kalcitom nasičena voda s stropa viseče sigine čevlje, ki izhajajo iz majhne odprtine v stropu. Zgodi se pa lahko, da se nahajajo v stropu povsem tanke razpoke, ki so dolge po več centimetrov ali celo decimetrov. Ce je strop obenem nagnjen na eno ali d ruso stran, izstopajoče kaplje ne padajo tako! na tla, temveč tečejo nekoliko časa po stropu in ustvarijo okrajek ali letvico, ki se sčasoma podaljša navzdol, na njegovem robu odtekajoče kaplje jo pa oh-enem razširiajo. tako da dobimo pri obilno pronicajoči vodi prave zavese iz sige. Med najznačilnejšimi zastopniki te stalaktitne oblike ie glasovito zagrinjalo v Postojnski jami. Dolgo je 3 m, debelo pa le 8 mm, tako da je prosojno in opazovalec lahko razlikuje rdečkasto Črto. ki spremlja, slična ob-šitku, rumenkastobeli rob. Morda še lepše je zagrinjalo, ki se nahata v Carlsbadski jami v Združenih državah Severne Amerike (slika št. 7). Pri tej tvorbi dobi človek res vtis nagubane, težke zavese in skoraj pozablja, da ima pred seboj trd in nepremičen kamen. V manjšem obsegu pa nahajamo take «plahte» tudi v mnogih naših jamah. Obiskovalci Postojnske jame se bodo pri tem gotovo spominjali poleg zagrinjala še takozvane pralnice, kjer vise s stropa mokre rjuhe in slično v fantaziji prvih raziskovalcev nastalo perilo. Drugje razlagajo take s stropa .viseče tvorbe tudi kot narezano slani-
ho, zlasti Če je slučaj obroibil tvorbo z rdečim, železo vsebujočim trakom, ki spominja na šunko.
Preidimo sedaj od teh mičnih stvari k stalagmitom. Pri teh nahajamo le red-
Slika 7.: Zagrinjalo v Carlsbadski jami (po J. Geyeru).
Slika 8.: Stalagmit v Postojnski jami.
ko kake finejše oblike. Večinoma so okorni in debelušasti. Naš reprezentant (slika št. 8) je med najlepšimi stalagmiti Postojnske jame. Največji dosega tam višino 8—10 m in tudi obseg po več metrov. Tu posamezna kaplja sploh nima nobenega pomena več, tisoč in tisoč kapelj je treba, da se tak orjak poviša le za stotinko milimetra. Pri tej priliki lahko omenimo vprašanje o starosti kapnikov. Reči moramo, da nanj sploh ni odgovora. Kdor je bil pred vojno v Opatiji, je v parku vile Angioline lahko videl stalaktit iz Postojnske jame s seveda nemškim napisom, da je star 9300 let. Tujci so to kajpada verjeli, malokdo pa je pomislil, odkod je avtor tablice vzel tako natančno številko. Če bi kaplje skozi stoletja padale enakomerno skozi vedno enake odprtine v jamskih stropih, bi se dala starost kapnikov približno izračunati — tako pa ve vsak, ki pozna izpremenljivost razmer v apnencu m ki ve, da so prejšnje geološke dobe imele drugo podnebje, da je vsak račun iluzoren.
Ce se približata s stropa viseči stalaktit in iz tal rastoči stalagmit, mora priti, kakor smo videli, končno do združitve obeh in sčasoma se tvori steber. V Postojnski jami je posebno slaven lepi gotski steber, ki ga vidimo ra sliki št. 9, največji steber te jame pa dosega višino nič manj kot 15 m. Neki drugi steber je tam nekoliko nižji, v obsegu pa meri celih 16 m! Nastanka takih orjakov si ne moremo misliti drugače, kot da so se združili blizu stoječi kapniki v eno ogromno maso.
Naj se spominjamo še ene oblike, ki jo včasih nahajamo v sigi kraških jam. To so takozvane sklede ali ponve, ki nastajajo na mestih, kjer so razpoke v stropu prav številne in je zato v gotovi coni tudi množina padajočih kapelj prav velika. Shematično nam razjarita nastanek takih ponev risbi št. 16 in 17. Tu vidimo najprei na levi cono močno kapljajoče vode. kako izoblikuje v mehkih jamskih usedlinah z udarno silo svojih kapelj ponvi podobno vdolbino. Ta se vsaj začasno napolni z vodo, pri čemer se tvori vsled štrkanja v vodo padajočih kapelj na vse strani in v slučaju višje vode vsled prelivanja vode iz ponve rob iz sige, kakor je viden v sredini risbe 16. V slučaju* da vsled za-stajanja pronicajočih voda pri suši ali vsled kakega drugega vzroka dotok vode začasno preneha, izhlapi vsa v ponvi se nahajajoča voda in njeno dno za-
siga tanka , plast kalcita, ki je na desni polovici slike označena s punktirano črto. Pri prihodnjem močnejšem kapljanju vode se ponev zopet napolni z
vodo (slika št. 170 in na ta način se ves proces nadaljuje. Obrobna siga ponve se viša bolj in bolj, prav tako pa se debeli dno jame pokrivajoča plast sige in
Г k a.™en-
M? • Г 1" * Zijajoča
ponev
"/■u^edlrne
frumerL
(J
Risba 16.: Nastanek siginih ponev 1. ^deloma po Kyrle«u).
Risba 17.: Nastanek siginih ponev 11. (deloma po Kyrle«u),
Slika 9.: Gotski steber v Postojnski jami.
voda ie stalen gost v tak j rastali ponvi, Ce pa imamo slučaj, da so recimo na desni strani naše slike tla vsled morfoloških posebnos.i jame nagnjena, bo voda še na ravnem dnu se nahajajoče ponve pri večjem dotoku s stropa pljuskala čez rob s tako silo. da bo tam nastal majhen slap. ki bo izdolbel v prvotno poševno ležeče jamske usedline novo ponev, ta pa si ustvarja kakor prva na svoji desni strani nov rob iz sige. Punktirana črta v risbi nam pokaže prvotni profil jamskega dna. Tako nastanejo lahko cele terase ponev, in tak. izredno lep primer imamo v Škocijanskih jamah v takozvani jami vodniakov (slika št. 10). Odkril jo je L 1888. F. Miiller in s tem našel eno najlepših tvorb v jamah snloh: nad JO vrst ponev se vrsti tu druga nad drugo in pri veliki vodi morajo tu nastati prave kaskade. Te ponve so globoke po 1 meter, deloma pa so globokejše in je zato ime iame »vodnjakov« precej upravičeno.
S tem naj končam opis vsebine kopnih jam.
Sedaj si oglejmo na kratko še dvoje vrst jam, ledenice in pa obmorske jame. Večkrat nahajamo jame. v katerih se tvori led, ki obleži tu trajno skozi celo leto. Do, tvorbe ledu lahko pride, kakoi n. pr. v takozvani Beilsteinhohle na Gornjem Štajerskem, ki jo vidimo v prerezu na sliki št. 18, zlasti, če je jama nagnjena navzdol in ima obliko proti globini se razširjajoče vreče. V tako jamo bo mrzlejši zunanji zrak. ker je težji, lahko našel pot, kakor ie na sliki označena s pernatima puščicama; ob toplejših stenah jame se bo segrel. kamenju odtegnil toploto in po poti nasprotnih dveh puščic zapustil iamo. Tako nastane v jami neke vrste nabirali-šče mrzlote. ki ostaja konstantna, tudi če se dviga temperatura zunanjega
Slika 12.: Modre jama na Blševu (po Ransonnetu).
zraka visoko nad to v jami. Kajti toplejši zunanji zrak je v slednjem Slučaju lažji in radi tega sploh ne more v jamo. Ledene mase. ki se zbirajo na ta in slični način v jamah, so lahko prav velike. Na slovenskem ozemlju imamo take ledenice, kakor jih ljudstvo lepo imenuje, v kočevski okolici, dalje 3 velike ledenice na Veliki planini, eno pod La.no goro pri Višnji gori, več jih je v okolici Ribnice in še drugod, prav narodnogospodarskega pomena pa so bile dolgo časa ledenice na Nanosu in na visokem ravniku Trnovskega gozda. Kmetje so namreč še sredi preteklega stoletja izvažali odtod led zlasti v Trst. Gorico in celo v Benetke in Dalmacijo. Način pridobivanja tega ledu je bil seveda kaj primitiven. Izsekali so ea v globini v kockastih, približno 50 kg težkih k'a-dah, ki so jih možje po nevarnih lestvah znosili na ramah do bližnje poti. tu naložili na vozove in pomoči odpremili v Gorleo in dalje. Tako so v starih časih naši Kraševci oskrbova" Italiiane z gelatijem. Ena najlepš'h ledenic na svetu je ledna jama pri Dobšini na Slovaškem (slika št. 11). Višina vhoda v to jamo znaša le 100 metrov nad pokrajino in je zato prav lahiko dostopna . V njej se naha;ajo ogromne množne ledu. pravijo di krog 150.000 kubičnih m. Jama ima dve veliki dvorani, zgornjo, ki je 120 m dolga, in ve|;ko led^o dvorano, ki nam io pokaže naša slika in h kateri vodi iz zgornje 150 v led vseka-nlh stopnic. Tu vidiimo dva krasna, mogočna ledena stalagmita med njima se pa razprostira gladka ledena ploskev. ki tvori ve.no drsališče in ea vneti sportnikj kot tako tudi uporabljajo.
Prav posebna vrsta jam so obmorske jame, ki so se tvorile na popolnoma drug način kakor doslej opisane votline. Nastale so namreč na površini zemlje same. Tudi ne segajo globoko v zemljo, temveč so vrečaste oblike in imajo večinoma slep konec. Ustvarja jih morska voda, ko se zaganja v obalo, pri čemer ima tem lažje delo. če je dotična obala sestavljena iz manj odpornega kamenja. Med temi jamami je zelo znana takozvana Fingalova jama na škotskem otoku Staffa v Notranjih Hebridih. Fnako slavna je Modra jama, la grotta azzurra, na otoku Capriiju, v sliki št. 12 pa vidimo mesto nie sicer mani zia-гк) in nekoliko manjšo, a po sodbi nekaterih poznavalcev mmogo lepšo Modro iamo na otoku Blševu v Dalmaciji.
Ta majhni otok, ki se dviga iz valovja sinjega Jadrana kakih 5 km jugozahodno ocl Visa, ima 10 obrežnih jam.
precej velik čoln priti brez ovir v ozek. skoro popolnoma raven, s strmimi stenami iz apnenca obdan kanal, ki ga vj-
Slika 10.: Skocijanska jama vodnjakov (po Krausu).
Modra jama se odpira z 2 in pol m ši- dimo v ospredju naše slike. Spočetka rokim vhodom, ki je pri mirni vodi vi- vlada v rovu skoro popolna tema, sča-sok komaj 1 in pol m. Pri nemirnem soma pa postaja svetleje in barva vo-mop' ie vhod težaven, sicer pa more de prehaja iz temnozelene v prav svet-
Slika 11.: Ledenica pri DobSM (Č$R).
lo modro. Ko zavije čoln na desno, pride nenadoma v veliko votlino, kjer je vse kakor oblito z magičnosvetio modrino. Vesla se svetiio v vodi srebrno-bela in v vodo vtaknjeni predmeti blišče kakor čisto srebro. V ozadju jame je videti, da sega končno steno tvoreči
Risba 18.: Prerez Beilsteinhdhle (po Bocku).
apnenec le za nekaj malega pod vodno gladino, spodaj se pa odpira 16—17 m visoka in do 10 m široka odprtina, pri kateri prihaja skozi vodo svetloba v votlino. Ves proces vidimo jasno iz risbe št. 19 ki nam poda prerez tega bisera kršne Dalmacije. S punktirano črto je označen ovinek iz ozkega vhodnega rova v votlino slednja sama pa je sen-čana, v kolikor jo razsvetljuje omenjena indirektna luč. Treba je le odstranitve stene v ozadju po kaki naravni katastrofi ali po človeški roki, in fenomen Modre jame bo izginil.
Mogel sem z velikega polja speleologije očrtati le nekatera poglavja, značilnejše obrise, morda se pa more tudi iz njih razvideti da je ta veja znanosti silno zanimiva in mnogovrstna in da bi ji morali mi Slovenci posvetiti veliko več pažnje, kot smo to storili do-
Risba 19.: Prerez biševske jame (V. Bohinec).
slej. Za drugimi narodi v tem oziru pač ne smemo zaostajati; celo prednjačiti bi jim morali, ker imamo v našem Krasu prava klasična speleološki tla Znanstveno delovanje naših učenjakov pa bomo najlažje podpirali, če bomo gmotno in moralno podpirali »Društvo za raziskavanje iam«.
★
Važnejša literatura: Muller 1891, Cvijič 1895 Petermanin 1899. Knebel
1906, Bock 1913. Kyrle 1913. •
Kisa C
Indijska
Ko je bila Kisa Gotami poročena že leto dni, je rodila sina, ki pa ji je umrl, preden je shodil. Mlada mati še nikoli ni videla umiranja zato }e zapodila vse, ki so prišli, da sežgo mrliča: »Po-iščem si leka za mojega otroka!« Vzet la je v naročje mrtvo dete hodila od hiše do hiše in izpraševala: »Kdo bi poznal lek za mojega otroka?« Ljudje so ji odgovarjali: »Resnično, ženska, zmešala se ti je pamet, ko se potikaš od hiše do hišг in iščeš leka za mrtvo dete« Ona pa je rekla: »Resnično, na--šla bom človeka, ki mi bo razodel, kaj naj storim za otroka.« Modrijan jo je videt in si je nislil: »Siromašno dekle prav gotovo še ni imelo poprej otroka
legenda.*
in ne ve, kaj je smrt Moram jo potolai žiti.« In ji je. izprva govoril: »Hčerka moja, jaz ticer ne poznam leka, pot znam pa nekoga, ki ve iu prava zdravila.« »O, oče!« mu pravi. »kdo je tU sti?« »Učenik!« ji odvrne modrec. »Pojdi k njemu in ga orosi!« »Grem k njemu!« je zatrdila in odšla je k učenit ku Buddhi. se mu poklonila in sprego« vorila: »Učenik. ali res poznaš zdravU lo za mojega otroka?« »Poznam. hčer* ka moja!« ji je odgovoril. »Kaj naj stos rim?« je zastavila. »Prinest mi nekaj gorčičnih zrn,« je velel učenik. »Jih
* Edmimd Hardy: D as Buddhismus nach alteren PatUWerken, Munster itd. 1919.
grem iskat,« je bila pripravljena, »samo v kateri hiši jih dobim?« »V taki,« ji je odvrnil, »koder še ni umrla ne hčer ne sin niti nihče drugi.« »Hvala, učenik!« se je priklonila, vzela otroka v naročje in krenila proti bližnji vasi.
Pri vratih prve hiše se je ustavila in kriknila: »Imate logoče v vaši hiši ne* kaj gorčičnih zrn? Potrebovala bi jih za otroka!« »Imamo!« so odgovorili stanovalci. »Prosim, dajte mi jih,« je zaprosila. Stanovalci so ji prinesli ne* kaj gorčičnih zrn, ona pa je vprašala: »Prijatelji, ali v vaši hiši res še ni hčer, ne sin, ne kdo drug umrl?« Pa so ji od: govorili: »Kaj praviš? Draga žena! Živih je malo, mrtvih pa dosti.« »Potem pa imejte gorčična zrna,« je jeknila in vrgla zrna po tleh. »Ne bi bila za zdravilo mojemu otroku.« In odšla je, šla, šla naprej in pri vsakih vratih izpraševala enako. In ko m mogla dobiti gorčičnih zrn v nobeni hiši in se je že zvečerilo, jo je prešinila misel: »Grenko je tako delo; sedaj pač vem, otrok moj je mrtev! V vsaki vasi i2 več mrtvih kot živih.« Ko je tako razmišljala, ji je bilo srce, prej od ljubezni do otroka potrto, zopet srečno in nesla je otroka v gozd
in ga tam pustila. In šla je potem k uče* niku, poklonila se mu je in je molče stopila pred njega. In učenik jo je ogo: voril: »Ali si prinesla gorčična zrna?« »Nic :m, učenik,< je odgovorila, »v vsa* ki vasi je več mrtvih kot pa živih.« Te* daj ji je rekel učenik: »Mislila si, da je samo tvoj sin umrl. Toda tak je večni zakon za vsa. živa bitja. Smrtni sel po* di s seboj v ocean pozabljivosti kot de* roč potok vsa bitja, še preden so se jim izpolnile njihove želje.«
Nikola
naš jugoslovanski učenjak, profesor na vse= učilišču v New«Yorku, katerega 601etnica se je lani slavila po vsej naši državi (gl. tudi članek v koledarju »Vodnikove družbe«) je postal pred dnev, ea^n- Ho|t»-»> nraške teh»
Tesla,
nike. Ob tej priliki jo napisal F. Žmurek т »Nar. politiki« o njem sledeče zanimive spomine:
»Bilo je v osemdesetih letih preteklega stoletja, ko sem se z njim seznanil v bivši Narodni kavarni v Vodičkovi ulici v Pragi. Ta kavarna je bila priljubljeno središče vi» sokošolskega študentstva in shajališče umetniških krogov. Tam se je shajala umetniška družba, v kateri sta bila tudi Smetana in Dvorak. V dvorani proti Vo» dičkovi ulici je stalo nekaj biljardov, na katerih so posebno študentje poskušali praktičen odboj prožnih krogel. Študent Nikola Tesla je bil nedosežen mojster v biljardni igri in strah vseh, ki so imeli z njim igrati, kajti pri karambolih do 50 je dajal 48 naprej in je vsako partijo dobiL Tako sem se z njim seznanil pri biljardu.
To • je bil visok, suh mladenič, bledega, golobradaga obraza, s kravato nonšalantno in skoraj površno zavezano na dolgem ovratniku ne oziraje se na efekt. Bil je ple* menitega značaja, dober, skromen in pre» prost in je s svoj'-n sarkastičnim nasme« hom delal vtis zreleva in doživelega moža.
Dasi Hrvat, je obvladal češčino zelo dobro. Med takratnim študentstvoin vo budile nje* gove matematične zmožnost- veliko obču> dovanje. Priporočali smo mu kot tehniku, naj obiskuje predavanja tedanjega -.lavne* ga matematika ja praški univerzi Rekel nam je. da je že n predavanju bil in da je razluščli vse enačbe na pamet in podajal rezultate enačb, češ, da v njih ni našel nič posebnega Ni kritiziral, le molčal je
Čez nekaj časa m se sreč?1 z njim v tas kratni cesarski biblioteki v Klementinu. Takrat smo ljubili angleškega pesnika By» rona. ciital sem "Trški prevod njegovih stvari in imel v rok angleški original Pos javil se jt pred menoj kot duh s koščeno roko in segel 10 knjigi, ki sem jo čital. Rekel mi je, naj odprem katerokoli stran ln prečitam začetne verze, da bo nadaljne verze citiral na pamet, dokler bom hotel. Napravil sem nekaj poskusov in prepričal Sem se, da zna cele verze, da. celo knjigo verzov od besede dc besede na pamet. To
bi se zdelo neverjetno, a Je resnično. Pre> pričal >em »e o tem sam in mnogo drugih. Pripovedoval mi Jt potem, da ie znal nje« gov oče celo sveto pismo na pamet in da je svoj izredni spomin podedoval po očetu. Trdil je — in vjrjel sem mu — da zna vse Schillerjeve in Goethejeve v verzih pisane spise na pamet. Vc ,el sem mu, ker je po« dal dokaz svojega ogromnega spomina. Rekel je, da zna vse, ker je enkrat čital. na pamet. V svoji odkritosti mi je zaupal de mu spomin peša. kei fzpreminja dan v noč in noč « dan Ni bilo sicer diskretno da sem vprašal, ali dela to zaradi kake ljubez« ni. Za to polie pa ni imel najmanišega vrni« sla in nikakega čustva 2e takrat se ie nje« govo živlienje razvijalo v drugo stnei in je rekel, da v Evropi zanj ni mesta In da mora oditi dalje v svet. čez Pariz v Ame« riko.«
Tako se je tudi zgodijo in Nikola Tesla je danes eno najslavneiših svetovnih imen. Jugosloveni smo opravičeno ponosni nanj.
Ignotus.*
Trije
Ondan smo praznovali Tri kralje, ki so v naših pratikah rdeče zaznamovani in veljajo kot svetniki, izvoljenci božji. Saj poznate tisto zgodbo. Zapisano je, da so se zbrali trij kralji daljnih jutro: vih dežel in so krenili na pot v Betlehem. Pred njimi je svetila zvezda. In so šli skozi pustinje, preko gora. mimo levjih brlogov in čez pokrajine divjas kov. Ko so prispeli v Betlehem, je ob' stala zvezda nad hlevom in kralji so vstopili.
Ne vemo, ali so res Stl trije kralji na tako pot Vemo, da zvezda nt bila na> men jena trem kraljem. Zvezdogledi so izračunali, da je takrat siiala nad Betle; hemom neka repatica. Tako je nastala pozneje legenda o zvezdi. Lepa legen--da, vendar pa neresnična.
Ali zgodba o treh kraljih ki so Sli iz daljnih dežel " Pet'ehem. ima zanimivo kulturno zgodovinsko ozadje. Kaže nam, kako so ljudje takrat potovali. Jožef in M ari i a sta potovala na oslič= ku. Trije kralji prav tako. Dolge dne* ve, tedne, mesece se je potovalo na ta način. Človek in žival sta si bila zvesta tovariša. Tak človek je imel drugačne pojme o času in prostoru. Ni se mu nU kamor mudilo, kakor se mudi nam. Zvezde so mu kazale pot in velike te=
kralji.
gobe, ki so nujno nastajale na takem
potovanju, je prenašal vse drugače ne* go mi razne malenkos ti. Udobno to ni bilo, — bi dejali mi. Morda je bilo idi* lično, lepo. Ali človeštvo se ni moglo trajno zadovoljiti s takimi idilami, flo* vek je hrepenel po tem. da bi lahko le tal kot ptič po zraku. Preden je dospel njegov razvoj do te stopnje, je moral prehoditi zelo dolgo tisočletno pot za zvezdo resnice in ideala. Najprej je moral človek spoznati, kaj so zvezde. Izginila je idilična, a prazna vera da so zvezde radi človeka. Ce zvezde niso, tudi zemlja ni. Tako je dospel človek počasi in trudoma k jasnejšemu nazo* ru o prirodi, o vesoljstvu, o sebi. Otro* ška vera se je nujno umikala umstve= nemu spoznanju
Človeški um je tako daleč izmeril zakone in ic k zvezda, da je slednjič dognal, kakšna je bila tista čudna zvez* da, ki je svetila nat betlehemskim hles vom. Dognal je oota repatice.
Vzporedno : tem, ko je človek izpre* min jal idilo ir lepoto v resničnost in koristnost, se je širil »udi njegov svet. Daljne dežele so prihajale vedno bližs je; dejansko so ostale na Istem mestu, ali človek je več potoval in se je z vo»
Bovi in ladjami lažje gibal, pa mu je postajal svet bolj znan in domač.
Tako je šla po. napredka: od prazne vere k spoznanju resnice; od lepe, a neudobne, trudapolne idile preproste« ga življenja k udobnejšemu, lažjemu in bogatejšemu življenju.
Razvila se je znanost in znanost je povzdignila omiko. Človeštvo je prešlo v dobe tehnike, ki ie preobrazila svet.
Pravljica o čudežni zvezdi Treh krač Ijev se je izpremenila v znanstveni nac zor o življenju in svetu.
Potovanje vseh mogočnikov in z njimi vred navadnih smrtnikov je do« bilo iocela drugo podobo. Podobo so«
dobne tehnične civilizaciie.
*
Po letošnjih Trah kraljih smo brali v listih dve značilni novici:
Neki angleški dostojanstvenik se je podal t ui' .no i. Londona v Bagdad. Sedel je na leta'o in je di\ alil dolgo pot v 38 urah.
Tako are modere človek od zapeda na vzhod.
]'eč tisoč klometrov poti je r>ostalo vprašanje 38 ur. 7 je s stališča betic hemske idile pre-' I9*" leti čudež.
S večji čudež ' nemara druga ne vica:
!'.ed Evropo in Ameriko je bila vzvos avl fena »rva telefonski zveza. Te dni se je vršil prvi razgovor med Londonom in New Yorkom.
Sest dni je treba da se pripelješ čez ocean.
Par sekund zadostuje, da pride tvoj glas iz Evrope v Ameriko.
Stanovanja, ki so brez kurjave topla.
Moderni stavbeniki so dokaj izboljšali naša stanovanja, tako da že v veliki meri ustrezalo zahtevam zdravstva, lepote in zlasti še udobnosti Kadar pa pritisne zima, pokaže vsako stanovanje veliko hibo ki so se zanio dosedanji graditelji premalo brigali
Mislimo si. da je stanovanje zaprta kocka Če hočemo, da prebiva io v nii Uudie, tedai sme temperatura v notranjosti spreminldtl le od 15 do ?п otopini kar ie v Skladu s srednjr pomladansko toploto Zu-nai te kocke pa se temperatura izdatno spreminja. Poleti doseže gorkota včasih ce-
To je docela drugačen svet nego Je bil za časa treh kraljev iz jutrovskih dežel.
Sadovi znanstvenega mišljenja in tehnične civilizacije so pred nami v vsej svoji čudežnosti. Treba je, da se spomnimo, kako je gledal na svet čloe vek minulih stoletij in kako gledamo mi, ki lahko govorimo iz Evrope v Ameriko, ki poslušamo s pomočjo radi* jevih aparatov koncerte iz Rima, Lon* dona in iz drugih daljnih mest.
Mi danes poznamo sile, ki povzro* čajo te pojave in zakone, ki jih vodijo. Ne čudimo se ničemer več. In vendar — zmaga človeškega uma Je čudežen pojav. V njeni luči je postal človek ve* lik, največji med bitji naše zemlje.
Nemara bi bilo dobro, če bi češče primerjali današnjo dobo z nekdanjimi časi, sodobnega človeka s človekom pred tisočletji. Tako bi spoznali, kje še imamo ljudje vzrasti, v čem se še moramo popraviti, da bomo dostojni te velike časti.
Zakaj — o tem ni dvoma: Prav isti človek, ki govori čez ocean, je ostal v nekaterih rečeh tako omejen, ozkosr» čen In šibek kot je bil nekdanji Člo* vek. Prav tako sebičen in grd nasproti bližnjemu.
Dolga je bila pot od betlehemske zvezde do fizikalnega čudeža v letu 1927 — telefona med Evropo in Amer riko. Kako dolga je pot do dne, ko bo človeštvo premagalo samega sebe, svo* je lastne demone? Ko ne bo več voj* ne in socialnega suženjstva. Ko bo zar vladala modrost .. .
***********.....................
Io 40 stopinj, med tem ko pade pozimi na 10 do 15 stopinj pod ničlo Med zunanjo in notranjo ploskvijo stene nastanejo torej velike toplotne razlike, ki se morajo po zakonu provodnosti izenačiti- Tako se zgodi. da se poleti lahko v stanovanju ocvreS, med tem ko pozimi lahko zmrzneš. Najtežja ie kaipa zima Ko pritisne mraz. se skozi provodne stene hitro vtihotapi v stanovanje hlad zemeljskega ozračja človeka ne preostane drugega kot da si omisli kakršnokoli umetno solnce, ki mu greje notranjščino in — suši žepe
Pet mesecev trak zima. pet mesecev grejemo štiri stene Zal res samo stene, kajti le • te vsrkavajo toliko toplote, da je za zrak v sobi ne ostane skorajda nič. če govorimo strogo »toplotno«, moramo
reči, da sedanja stanovanja sploh nimajo sten, oziroma da so stene vsaj tako tanke, da o njih niti ne kaže govoriti. Poznamo sicer mnogo primernega gradbenega materijala, ki dobro varuje pred mrazom, vendar
Nova vrsta zidne opeke
pa je večinoma predrag. Ker pa se tu vsiljuje v ospredje finančno vprašanje, se moramo najprej vprašati, ali niso morda prihranki na kurivu večji nego nadizdatki za nabavo primernega gradbenega materijala. Računi so to vprašanje potrdili, vendar pa 'je prvi pogoj ta, da se najde tako gradivo, ki bo res uspešno ščitilo človeško bivališče pred mrazom
Najbolj preprosti način bi bil, da se grade debelejše stene kot so se zidale doslej. Tu pa je stvar taka - le J V stanovanju bo tem topleje, čim debelejši bo zid. Ce bi se hoteli na ta način uspešno zavarovati pred zimo, bi morali narediti izredno debel zid, to pa stane toliko denarja, da na ta na-čin ne dosežemo cilja.
Kot nadaljni izolator proti mrazu se je ponudil zrak, ki je znan kot slab prevodnik toplote. Zdelo se je, da bodo dvojne stene s plastjo zraka vmes zadostile vsem zahtevam. Ali tudi ta način gradbe je razočaral. Zrak bi dobro izoliral le tedaj, če bi zračna plast med stenama ostala vedno ista. To pa se ni dalo izvesti. Zrak med stenama namreč neprestano kroži in se izmenjuje z vnanjim, toplim, oziroma mrzlim zrakom. Z nekako razporedbo zaprtih zračnih kanalov v stenah, kjer se zrak ni mogel izdatno menjati, so se končno zgradila še dokaj topla stanovanja, vendar pa zrak tudi tu ni tako ubogal človeških interesov, kakor je bilo preračunjeno na papirju. Kaj torej storiti?
»Treba pogledati okrog sebe — v naravo,« je dejal inženjer Knappen. »Ste videli že kedaj banano ali oranžo, ki zorita v jako nestalnem podnebju, da bi imeli lupino polno in masivno, kakor so stene naših stanovanj? Narava je najboljši fizik in je ustvarila tem občutljivim sadežem uprav idealno oblačilo. Lupina je v notranjosti čisto rahla, pretkana z zračnimi mehurčki. Proti zunanji strani se vedno bolj gosti, dokler ne preide v popolnoma gosto in neprozorno površino. Arhitekti! Oglejte si banano ali oranžo in učite se od nje arhitekture!«
Inženjer Knappen, »zdravnik opeke«, kakor ga imenujejo v znanstvenih krogih, je dal dober vzgled. Skušal je ustvariti stene »oranžne lupine«, kakor jih je nazval. Kar je bilo pričakovati, se je tudi zgodilo: Knappen je s svojim sistemom docela uspel. Izdelal je cementno opeko v podobi dokaj velikih blokov, ki imajo v navpični smeri valjaste in eliptične kanale, kakor nam kaže naša slika. Zračni kanali, ki so natančno izračunani, so najbolj izraziti na oni strani bloka, ki ie obrnjena proti notranji strani picstora, medtem ko so na vnanjo stran vedno redkejši in manjši.
Ti elementarni gradbeni bloki ali opeka — če hočete — so se izkazali kot vzoren gradbeni materijal za stanovanjske prostore. Posamezni bloki so mehanično izredno odporni in prenesejo do 100 ton pritiska. Radi enakomerne porazdelitve toplote po steni, ki je na notranji strani vedno le malo različna od sobne temperature, se tudi voda na steni ne more z;goš£evati. — Na ta način ostane stanovanje vedno suho. Toplotni učinek, radi katerega se je pravzaprav izumila nova oblika stene, je izredno zadovoljiv. Dvajset centimetrov debela stena iz Knappenove opeke varuje proti mrazu enako kot 72 cm debela stena iz navadne masivne opeke, ki se običajno uporablja.
Po novem sistemu se je zgradila že cela vrsta hiš. Stanovalci v takih hišah porabijo zgolj neznaten del onega kuriva, ki so ga potrošili v staromodnih stanovanjih — »ledenicah«.
«Samo dve nesreči poznam,® je dejal francoski pisatelj Aleksander Dumas v ne» ki prijateljski družbi, «nesreei, ki sta za človeka res neznosni: bolezen...
«In smrt?» ga je prekinil neki prijatelj.
«Ne. Smrt ni nesreča, кет znači konec vseh nesreč: bolezen in beda sta najbolj neznosni nesreči...
— 49 —
Cvetice v januarju.
Pozimi naj bi rožice trgala? V sne* gu? Kje neki drugje kot na plesu. Do; ma jih da v vazo, nagelje seveda, v vitko in visoko iz stekla ali srebra, ker so že najstarejši umetniki pred stoletji predpisali, da nagelji radi svojih got* skih oblik ne spadajo drugam, in res je vse na njih v tem zaostrenem slogu: listi, čaša, cvetni lističi in pestič. Po-tonka, ta je pa baročno košata in cvc* te šele o binkoštih; zato končajmo z učenostjo o slogih. Sicer pa mamice in tetke, prestroge plesne spremljevalke, vedno trde, da kavalirji s šopki niso več tako radodarni kot ob njihovem času. Dandanes dobe samo posamezne nagelje, takrat pa so jih kar zasipali s šmarnicami.
Če bi bila damica v jeseni, ko je začela gojiti najnovejše plese, začela gojiti tudi šmarnice, hijacinte, tulipane, narcise in druge tem sorodne dišeče cvetice, ne bi bilo treba čakati nageljev brez ven j a. ki jih uvažajo čez mejo. Nafiliev. ki innrnlti žp d rut1' d?n rt?
Narcisa
smeti, ker ne preneso zakurjenih sob in so minljivi kakor njihovi darovalci.
Če bi bila začetkom jeseni nasadila zmrznjene korenine šmarnic in čebuli*
ce, kakor smo tedaj pisali v »Jutru«, bi imela pozimi na oknu ledene rože, na mizici pred njimi pa bi duhtele šmar* niče, kot iz voska vlite hijacinte, tuli*
Poetaz*tacete
pani in druge čebulnice najrazličnejših imen, oblik, vonjev in barv. Takoime* novane preparirane čebulice, t. j. take, ki so jih holandski vrtnarji zelo zgodaj vzeli iz zemlje in razposlali po vsem svetu, je mogoče prisiliti v cvet že o božiču. Večina čebulnic je bila posaje* nih, postavljenih v temno klet ali pa zakopanih v zemljo šele okrog Vseh svetnikov in romajo stoprav sedaj iz teme najprej v hladno in mračno, po* zneje pa v toplo sobo, kjer morajo ne» kaj dni stati v kakem temnejšem kotu, da se počasi privadijo na ostro svetlo* bo. Ker jih ne smemo postaviti k peči in ne takoj k oknu, lahko pokrijemo nežne poganjke s papirnatimi kapica* mi. drugače se cvet prestraši snežnih refleksov in ostane skrit med listi.
Kdor ni srečen lastnik ali vsaj na* jemnik vrta, mu je zimsko cvetje goto* vo največja naslada celega leta. Kakor že omenjene, tako so tudi hvaležne g o* jenkc tacete, elegantne poetaz*tacete in raznobarvni, veliki krokusi, ali po do* mače: naš žefran. Ni elegantnejšega
kot nizka tasa s krokusom, ki pa odpre
cvetove samo na solncu. Ta tasa je seveda lahko tudi posodica za pepel, samo te ie napolni ma s sipo a'i mahom.
Posodice s krokusom
ker čebulnice :aztn vode ne rabijo dru* e hrane. V posebnih steklenicah pa Ijacint nihče več ne goji in so popoU norr.a iz mode, ker so prepogosto po* padale iz teh nerodnih posod.
Rastlinam, ki ne zdrže zime pod m lim nebom, moramo pozimi privoščiti popoln mir. da se odpočije jo od tasti, razkošnega cvetja in ljubezni ter zorenja plodov ir. semen. V svetlem — ali vsaj ne preveč mračnem in h'ednem prostoru, na stopnišču hodniku ali v veti, varne pred mrazom in gorkoto, ne j počivajo skoro brez hrane; zato jih smemo zalivati le prav poredko, da se jim ne ožive sokovi — njih kri. ki bi prezgodaj zaplala po rasti in ljubezni ter jih zaduši'a. Vodo rabijo pozimi naše gojenke le takrat, ko je prst v lončkih že skoro suha in so v nevarno* ttti. da ne začno veneti. Če bi se listi povesili, postavimo lonček v vodo ne« kej ur, de se prst popolnome napoji in rastlina oživi. To je zadnje, a radi nevarnosti gnilobe tudi riskantno zdre* vilo. Žeto jih pe tembolj skrbno čisti* mo suhega in negniteee listja; г vležno krp'co obrišimo večkrat prah in seje ter ob vseki priliki odnirajmo okna če ni premrzlo, da se prezračijo brev. pre* piha.
Pri nas imamo prav malo rastlin, ki so se iz tropskih krojev preselile v na' še tople sobe. kjer prezimujejo ali po* zimi neketere celo cveto Za vse te tuj* ke so mraz. nagle spremembe tempe* rature In prepih skrajno škodljivi. Ze* dostna vlage, posebno cveticem v cve* tu. in snage listov sta nujno potrebni.
Okna In balkoni so v zimskem česu pusti in le dvoje eli troje hiS ima v
Ljubljani pročelja okrešena s smreči* cami, posajenimi v zabojčke„ kjer so se čez poletje košatile pelergonije in pe* tuni je. Pred vojno je mestni magistrat celo razpisaval nagrade za najlepše okrašena okna. Želeti bi bilo, da se to zopet zgodi že prihodnje poletje. Ko* liko pa bi mestne ulice šele pridobile, če bi bila vsa okna pozimi okrašene s smrečicami, malimi mecesni in jelkamif borovčki in bršlienom ter z drugimi zimzelenimi restlinemi. ki vzdrže na* šo zimo. Poglejmo po parkih, kjer je polno tujih konifar prekrasnih oblik in barv. Vse te vrste lahko na jesen pree sadimo v zabojčke in spomladi zopet na vrt, da se okrepe. Sicer nam pa mala domača drevesca popolnoma zedostu* jejo in ne deželi si jih skoro vsakdo sam lahko nabavi, v mesto bi jih radi prinašali okoličani, če bi jih kdo za* hteval.
Lastniki vrtov se sedaj vesele debe* lege snega, ki tako sigurno varuje po* setve in korenine pred mrazom. Tudi meščani vedo da je sneg *bereški gnoj», ker sneznico doveje zemlji naj* različnejšo, restlinam potrebno hrano. V gnojno gredo se ta mesec nase Je jo kvečiemu begonije gomoljnete in tudi druge. Poskrbeti jo treba zm popravila na vrtu in marsikej pripraviti. Med temi pripravemi je na ne j važnejšem mestu študij cerikov in izbira semen za pomlad Semena je trebe s premisle* kom nabaviti trkoj. če hočemo imeti ob pravem času zadovoljive in lepe uspehe.
Narodna vremenska prerokba za januar:
Mnogo snega — mnogo sena.
Mih. Zoščenko:
(1г knjige sovjetskih humoresk »Vele. cenjeni državljani«, Moskva, 1927.)
Prireditev se ie končala zelo pozno.
Vasja Česnokov, utrujen in poten, j. rediteljsko pentljo na prsih, je stal pred Mašenjko in govoril z moledujo* čim glasom:
—	Počakajte, solnčece moje . . . Po> čakajte na prvi tn mvaj. Zares. Kam« boste šli. bog ne daj . . Saj lahko tu sedite in čakate in tako dalje, vi pa hočete proč . . . Počakajte na prvi tramvaj zares. Saj ste vendar razgreti in jaz sem tudi razgret . . Človek se lahko prehladi, če jt tak mraz.
—	Ne. — je reklp Masenjka in ohula galoše. — Kakšen kavalir pa ste, če me nočete spremit zavoljo mraza?
—	Saj sem vsndar tako razgret, — je rekel "asja iokavo.
—	Ni. napruv-te sel
Vasja |e poslušno oblekel kožuh, krepko prijel MašenjKo pod pazduho in šel z njo ven.
Na ulici je bil mraz. Bilo je mesečno. Snefi ie škripal nod nogami.
—	Kakšna nemirna damica ste. — je rekel Vasfa in ravnodušno gledal Ma« šenikin nosek. - Če bi bila druga na« mesto vas. Jo ne bi za noben denar spremljal. Zares bog ne daj. Samo lju« bežen .ne sili da grem.
Mašenjka se ic nasmehnila.
—	Vi se smejete pa me imate za norca. — je reke' Vasja, — jaz pa za« res va9 vroče 1'ubim in obožujem Mar« ja V*sil|e»'na. L< recite: položite se, Vasja česnokov čez tračnice, kjer gre tramvaj, in čaka ju. da bo prišel prvi voz. — pa se hoir vlegel Zares.
—	Nehajte no. je rekla Mašenjka — poglejt rajše kako d:vno lepo je v9e okoli v mesečini Kako lepo je mesto ponoči! Kako dlvnr lepo!
—	Da čudovito lepo — fe rekel Vasja in pogbda' nekoliko začudeno po$ ved rani omet neke hiše. - Res. ze» 10 divtu |e . . Tudi lepota učinkuje, Maria Va9iljevna, če |e človk zares zaljubljen . . . Marsikateri učenjak ali komunist trdi. d4 splnh nI Uubezni jaz pa trlim. da !o ljubezen. Če vam je prav Mar}* Vaslievna. se bom v vas zaliubil ('c mrzlega groba do popolne« ga samozatajevanjh Bog ne daj ... Le recite: bu*ni ч«? Vasja čcsnok-v. s tfl« nikom v ta«le zid — pa se bom.
—	No, nehajte vendar, — je rekla Г.-išenjka in je bil- o 'aščena.
—	Zarei — se bom butnil. Ali želite?
Parček je prišel na Nevi obrežje.
—	Zu.es, — J rekel zopet Vasja. — ali hoč te, na primer da skočim v vo« do. A, Marja Vasiljevna? Vi ne veru« jete, a vam bom lahko dokazal . . .
Vasja Česnokov se je oprijel ograje in pokazal, da hoče splezati gor.
—	Joj, — je '.akričala Mašenjka. —* Vasja! Kaj vam je?
Neka mračna postava je prilezla ne« nadorna izza vog-ic in se ustavila ob svetilki.
—	Kaj pa tulite? — je tiho rekla po« stava in ratančno ogledala parček.
Mašenjka je obupno zakričala in se stisn'Ia ob ograjo Človek je stopil bliž« je in prijel Vasjo za rokav.
—	Ns>, ti pokveka, — je rekel človek z votlim glasom. — Sleci plašč, pa hitro ... če pa ' oš tulil, bom ti takoj potrkal po buči. pa ne boš ve2 živ. Ali si razume., sodrga? Sleci!
—	Pa-pa.pa. — je rekel Vasja. Hotel je namreč povedati: — Kaj pa je to vendar prosim?
No, — človek je potegnil ovratnik kožuha.
Vasja |e odp"l s tresočimi se rokami kožuh 'n ga slekel.
—	Sv-zui tudi ( vije! — je rekel člo« vek. — Čevlje tudi potrebujem.
—	^черафа, - je rekel Vasja, — do« volite . . . mraz je.
—	:io. . .
—	^am! nič storite, jaz pa se naj sezuiem. -- je rekel Vasja .azžaljeno,
—	saj ima kožuh i>, galoše. jaz pa naj sezuiem čevlje.
Človek je mirno ogledal Mašenjko In je rekel:
Če jo bom slekel in nesel culico
—	me takoj ustav' stražnik. Saj vem, kaj delam. Ali si sszul?
Mašenjka fe v strahu gledala č!ove» ka. ne da bi se premaknila. Vasfa Če9» nokov se je vsec'el v snec in pričel od« vezovat' trako/e nt čevljih.
—	Ona ima kožuh, — je rekel zopet Vasja — in galoše ima, ja2 pa naj trpim za oba skupaj.
Človek fe obleke! Vasfin kožuh, dasl ni šel tako lahko na nfegovo suknjo, vtaknil je čevlje v žep in rekel:
—	Sedi, ne premakni se in ne mla« skaj z zobmi. Ce boš kričal ali se pre* maknil — po tebi bo. Si razumel, so* drga? Pa ti tudi, damica . . .
Človek si je urne zapel kožuh in iz= ginil.
Vasja se je skisal, sedel na snegu ka= kor vreča in začudeno gledal svoje no* ge v belih nogavicah.
—	Zdaj pa imam. — je rekel in bes= no pogledal Maienjko.
—	Jaz naj jo spremljam,, jaz naj pri«
dem ob svojo obleko. Njej je prav?
Ko so postali razbojnikovi koraki popolnoma neslišni, je pričel Vasja nes nadoma cepetati z nogami v snegu in kričati s tenkim, uvilečim glasom:
—	Pomagajte! Razbojniki!
Potem je skočil in tekel skozi sneg, skakal in zvijal noge v besnem strahu. Mašenjka je ostala sama na obrežju.
Samostan Žica.
Cerkev, kjer bo kronan naš kralj.
Ob reki Ibar, tam med Črno goro, 'Albanijo in Staro Srbijo, na zapad od Kosovega polja, stoji samostan Ziča. Obdajajo ga planine in pusti, kameniti bregovi. Okolica je zapuščena in otož* na kakor ves ta svet. ki se razprostira med Kosovim in Črno goro. Ljudje, ki so si tu izbrali bivališča, so va jeni rev* ščine, a so krepki, utrjeni, bojeviti in samosvoji. Muslimani in pravoslavni, Srbi in na meji Albanci žive skoraj enako življenje, kakor so ga živeli njih davni predniki.
V sredn jem veku se je širila tod ob* last srbskih kraljev. Cvetoča je bila srbska kral jevina in je slovela radi svo* je omike daleč po Evropi. Srbski kralji so za »poko j svoje duše« gradili cerkve in samostane, ki so jih imenovali za* dužbine. Tako zadužbino je postavil ob lbru kralj Stevan Prvovenčani. Obdal jo je s trdnjavo, zakaj časi so bili burni in od vzhoda so neprestano pritiskali barbarski narodi. Lepo zadužbino je zgradil Štefan Prvovenčani in še sveti Sava. srbski prosvetitelj, sin kralja Ne* manje, je sodeloval pri izvršitvi njenih rdečih zidov in bizantinskih kupol.
Ze 70 let po izgraditvi je završela nad tiho dolino reke Ibar nevihta zgo* dovinskih dogodkov: na srbsko ozem* Ije so vdrli Tatari in Bolgari. Plenili in rušili so vse, kar jim je ostalo na poti. Tako je postal tudi samostan Ziča njih žrtev.
Porušeni manastir je obnovil veliki srbski kralj Milutin. Potem je zopet pogorel pod ognjem turških plamenic. Njegova nadaljna usoda je zavita v meglo. Obnovili so ga in zopet poru* šili. Tako je bil kakih štirikrat obnov* Ijen. Srbi niso hoteli, da bi izginila brez sledu zadužbina njihovega slav* nega kralja. Kljub turškemu suženjstvu je tlela v njih težnja po svobodi.
In s svobodo se je Ziča zopet obno* vila. Užički vladika Janićije Nešković se je lotil dela. Imel je dobro voljo, ali premalo znanja. Začel se je prepir o tem, kako naj se obnovi stara zaduž* bina. Vladikino polovičarsko delo se je splošno obsojalo. Vse do zadnjih let se je razpravljalo o načinu obnove. Vzlic temu sta bila v Ziči maziljena za kralja Aleksander Obrenovič in Peter Osvoboditelj.
Danes se trudi posebna komisija iz> branih strokovnjakov, da bi obnovila Žičo v prvotnem slogu, v kolikor ga je mogla dognati po izkopninah. Zakaj veliko starih rVov je v teku dolgih stoletij in radi prezidavanja propadlo za vselej. Za časa turškega suženjstva so se dali mnogi ugledni Srbi pokopati v Ziči da so bili bližje svojemu nacio*
nalnemu kralju. In da bi vstali z njim vred v svobodno življenje . . .
Na grobovih tel. idealnih prednikov prenavljajo sedaj Srbi staro zadužbino kralja Štefana Prvovenčanega, da se v nji krona kralj zedin jenih Jugo si ove: nov, Aleksander 1. Morda bodo dela spomladi dovršena in se bo lahko kros nanje izvršilo.
Drobiž.
!
Petrolej in ribe. 2e stoletja se ba-vijo raziskovale, prirode z vprašanjem, kako je nasiai petrolej. Učenjaki imajo več domnev o tem Zanimivo je, kako si razlaga nastanek petroleja Mac Farlane. profesor v Pensilvaniji Po njegovem Tmenin poteka petrolej iz trupel poginulih rib To niso bile morske, marveč sladkovodne ribe ki so imele v pradavni do>bi dokaLvečji pomen nego ga imajo dandanes V tej dobi je bilo sladkovodnih rib znatno več kot morskih Mnoge pokrajine so pokrivale prostran,, lagune in velika plitva lezera ki ie v njih kar mrgolelo rib.. Take plitve vode so se utegnile nenadoma posušiti radi česar so poginile ogromne množine rib Gnila ribja telesa so prišla pri novi povodnji zopet pod vodo. ki iih ie polagoma pokrila z blatom in tako zavarovala pred zrakom Ce pa ribe gnijejo v prostoru, kamor nima zrak pristopa, nastajajo oglienčev vodik in razne njegove spo-' jine ki iih vsebuie petrolei Na ta način ustvarieno olje se je počasi pomikalo v sosedne globočje sloje in ie zlezlo globoko v zemljo. Postanek petroleja iz rib se utemeljuje tudi s tem. da l.naio ribe veliko masti. Mac Parlane pravi da bo nekega dne izčrpan ves petrolej kar ga je v zemlji. Te« daj bo nastala potreba da se producira naravnost iz rib. Tistikrat pa utegne postati ribarstvo ena najvažnejših gospodarskih panog.
Koliko ljudi lahko živi na zemlji. Ze pred sto leti je trdil angleški učenjak Matthus. da obstoje meie. do katerih lahko gre razmnoževanje človeštva; kakor hitro }ih človeštvo prekorači, nima več ne prostora in ne živeža Berlinski profesor Penck odgovarja na to zanimivo vprašanje: Na Zemlji je prostora za osem milijard ljudi, kar pomeni, da bi moralo živeti na enem km® površine 53 liudi Na videz se zdi to število neznatno, vendar pa bi se dalo povišati tako. da bi bivalo na kvadratnem kilometru 90 prebivalcev. Velik del zemelj-
ske površine je namreč puščava in stepa, zato bi se morali prebivalci v ugodnejših krajih tesneje strniti med sabo Današnje prebivalstvo Zemljs (1.8 milijarde) tvori ko* maj eno četrtino prebivalstva, ki je po teh računih mogoče; vendar pa bo osem milijard kmalu doseženih, če se bo človeštvo množilo v taki meri. kakor se je plodilo v 19 stoletju Stare kulturne dežele so že danes preveč obljudene Na Zemlji pa je še dokaj- takih pokrajin, ki bi lahko sprejele največje množice ljudstva, a so slabo naseljene. To pa radi tega. ker so narodi ki bivajo v teh pokrajinah (n. pr v tropičnih deželah), preveč medli in odreveneli in se nič ne širijo Belim ljudem pa je naseljevanje silno otežkočeno, ker ne prenesejo klime. ki vlada v tropičnih pokrajinah Profesor Penck meni. da bi se dale te .pokrajine vendarle naseliti z belopoltimi ljudmi, če bi se skušali aklimatizirati. Najprej bi se morali naseliti v pokrajinah, kjer prehaja zmerna klima v tropično. nato pa bi prodirali vedno globočje v tropično osrčje- Tako bi se lahko belci aklimatizirali v Sahari, ki se bo tudi dala počasi vsaj v nekaterih delih naseliti Najprimernejša za naseljevanje pa ie lužna Amerika, kier biva dandanašnji 70 milijonov ljudi a bi iih lahko živelo 2000 milijonov Po Pencku mora prej-alislej nastopiti doba. ko bodo kulturni belci vedno bolj naseljevali prekomorske zmerne dežele. (Iz »Forschungen urod Fort-schritte« 1926/)
Daljnogled, ki bo kazal iz Amerike т Evropo. Ameriški inženjer dr. Alexander-son je izumil aparat, ki o njem trdi, da se khko ž njim vidi 10.000 km in še dalje. Torej bo mogoči gledati iz Amerike v Ev» ropo in obratno Doba velikih iznajdb še ni zaključena. Naš' potomci bodo uporab« ljali čudovite iznajdbe o katerih niti mi ne sanjamo.
Za vse dolgujem hvalo svoji materi, ki je najboljša in najnaravnejša vzgot jiteljica otrok.	Napoleon.
Dr. Fr. llešii:
Poljsko mesto
Med mesti, ki so za Poljsko imela velik pomen v preteklosti, a ga imajo tudi danes, se mora Imenovati V ino. Leži daleč tam na severnem vzhodu današnje poljske države, na železnici, ki drži iz Varšave preko Litve in Estcu nije proti Petrogradu.
Sedel sem v ponedeljek ob 11. uri dopoldne v Zagrebu na brzovlak, bil zvečer ob 10. na Dunaju, ob 11. sem se z vzhodnega kolodvora odpeljal preko Cehoslovaške ter bil v torek ob 4. uri popoldne v Varšavi. Ponoči ob 11. sem odpotoval iz Varšave ter bil v sredo zjutraj okoli 8. ure v Vilnu. Tako dolga je pot do Vilne.
V ravnini še leži Bialystok (Beli stok), ki nas je v ranih jutranjih urah pozdravljal s svojimi številnimi tvornl-škimi dmniki, ne pa že Orodno, ki nas je do njega preko visokega mosta nad reko Njemenom prepeljal vlak kakšno uro pozneje. Postaja Druskieniki je sama PO sebi neznatna, ali mnogobrojni avtomobili, ki čakajo tam. kažejo, da je nekje v bližini bogatejše življenje: nekoliko kilometrov na zapad odtod leži letovišče Istega imena, kamor rad zahaja na odmor maršal Pilsudski; prav krai kopališča gre meja med Poljsko in državico Litvo; že v okolici Dru-skienlk ie neka i vasi. kjer 1'ndstvo govori litovski. Vozeč se tako skoro vzpo* redno z državno mejo sem Dr'spel v Vilno, največje mes»o onega dela poljske države (šteje nekako 200.000 prebivalcev).
Stari Rim je ležal na 7 gričih; zazde« lo se mi je. da imam Rim pred seboj, ko sem z Zamkove gore gledal na Vil-ne: u kaj na več gričih ie zgrajeno. Skozi mesto se vije reka Vil ja; prilično globoko vdrta med svoje bre^ve: v mestu samem se izliva v njo manjša Vilejka.,. V spominu se mi budi Miekiewiczeva
Viino in Litva.
pesem o Vilji, kraljici poljskih rek, in o lepi Litvinki.*
Zgodovina ne ve, ali pravljica dobro ve» kako se je začelo V.lno. Pred davn.mi stoletji je v Novogrodku stoloval knez Gedimin. Goste šume so se širile daleč na okrog: lovil ie v njih knez in po
Ostra Brama v Vilnu.
lovu nekoč truden zaspal: v sanjah je ugledal ogromnega volka v železi.ih
• $l;k« na Stra*-" 56 pred tavlje Zamko* vo goro (Gred) in reko VUjo.
oklepih: zver je tulila, kakor da vije sto volkov. Svečenik-vedeževalec je knezu razjasnil sen: železni volk je grad In mesto, glas stoiine volkov je bodoča slava tega mesta. In Oedimin je na gori sezidal grad in nanj prenesel svojo stolico,
B4a je dežela okoli Vilna še v 14. stoletju poganska. Krščanstvo ii ie prinesla Poljska, ko se je Oediminov vnuk Jagielo poročil s poljsko kraljico Jad-vigo (1386) ter postal poljski kralj, početnik dinastije Jagelovičev. Danes ima Vilno — kakor Krakov na jugu Poljske — veliko število cerkva, tako lepih cerkva, kakor jih je v tolikem številu najti redkokje. U poglei sliko, ki kaže en del Vilna! Sveti Kazimir, vnuk Jage-lov. je deželi patron.
Močno se časti na Poljskem Mati Božja. Poleg Maike Božje Censtohov-ske slovi Majka Bož a Ostrobramska v Vilnu Ostra Brama vrata, kapiia) so stara mestna vrata, ki skozi ni h prideš od kolodvorske strani v sredino mesta. Nad temi vrati je sezidana kapela in v nlej se nahaja čudotvorna sjl-ka Matere Božje; ©d 16. stoletja je tam.
Ul'ea, kl *e začenja pri vratih, se imenuje Ostrobramska. Da vidiš tam pobožnost' Klečijo ti ljudje daleč dol po ulici, posebno č«, le gori v kapelici maši, Nikoli ne gre noben moški po tej uHci da W se ne odkril. In odkrite glave gre do konca nllce: tudi Židi se bre? izjeme odkrivajo. Tako močna je Majka Božja, ki oesniku Mlckiewiczu «branl Ostro Brame».
Malo nižje Je pa pravoslavni samostan In pravoslavna nadškoflja Sploh ima Vllno polog katoliških še mnogo drugih cerkva tako cerkev kalvinsko, luteransko. židovsko sinagogo (2'dov je v mestu 40 od^O in muslimanski meše*) (v zemlii vilenski 90 namreč tu* di muslimani, danes čisti Poljaki, le islamskega verolzpo<vedanja, prvotno Tatari)
Pod Zamkovo goro, tik ob VHjl stoji katedralna cerkev Sv. Kazimir počiva v njej In pa Barbara Radzlwlllowna. «Iz večnega ogma. ki ga je čuval tukaj svečenik lltev^kih bogov, ie izšla rodbina Radzlwillov. ta s'ara plemenita rodbina. 00 moči enaka kraliem,» ml Je rekel moi ooiJskl znanec. Radziwilll še v današnli pol ski politiki Igralo vlogo. Iz te rodbine je bila Barbara, ki Io Je ljubil zadnji JageWič, krali Z'gmunt Avgust (+ 157?.) Ko mu Seim (državni zbor) ni hotel dovoliti, se poročiti z njo,
bj bil on rajši zavrgel krono nego Barbaro. Njen spomin nam hrani zgodovina in poezija.
Kakor sem gori rekel, Vilno ni daleč od državne meje poljsko-litevske, a na vzhodu od Vilna si v par urah železniške vožnje na ruski meji. Zemlja vilenska je torej kakor kl'n zabita med Ruslio in Litvo. To daje temu delu Poljske poseben Domen.
Litva je državiea. ki šteje nekako dva milijona prebivalcev; 74 odst. je Litvi-nov*. 10 odst. je Piijakpv, 7 odst. Zidov. Olavno mesto Litve je Kovno, ki ima 92.000 stanovnikov, a med njmi je toliko Pollakov, da je župan — vsaj nedavno - še bil Poljak. Sploh je med Lltvlni zelo mnogo ljudi s poljskimi imeni na -ski, seve danes lih obrača.io na litevsko stran (na -ius. -is, -as), na primer le gosp Šleževlč postal $leže-vičius itd. V Kovnu Je tudi univerza z 2300 slušatelji: prorektor je PoUak, profesor Nikolaj Romer, ki edini dobro pozna prošlost Litve.
Proti Poljski Je Litva naravnost mi-n'aturna država In vendar — hoče biti z njo v volnem stanju, v nekakem načelnem, mirnem vojnem stanju. Med državama ni niti diplomatskih odno-šajev. Ko sem direktorju državnega arhiva v Vilnu (ogromen arhiv!) rekel, da imam potnico (pašport) za vse države v Evropi razen Rusije, ml le rekel: »Litva pa daje potnice za ves svet, sa« mo za Poljsko, svojo sosedo, ne.» Med državama ni tudi še danes nobene železniške komunikacije, a meje čuvajo oddelki vojske, progranične čete.
To vfcjno shnle. ki se ga Litva drži kakor blaznjk fiksne Ideje, prinaša predvsem njel ogromno škodo. Kaj И pomaga pristanišče Klajpeda (Memel), če pa nima zveze s poliskim zaledjem?
Več le vzrokov, ki nam tolmačijo čudni ppjav da se mala In od Poljske gospodarsko odvisna Litva stavi tako po robu Predvsem je to nemško delo.
Ko so v svetovni vojni Nemci okupirali Poljsko in pokrajine ob Baltskem moriu, so pač sprevideli, da je neodvisna Poljska nujnost zgodovine in razmer, a hotel' so jo na vseh kraih oslabiti ter so tam na severnem vzhodu favorizirali takozvani beloruski In lltevski element Vilno in Litvo so ločili od Varšave ter to okupirano ozemlje ime-
• Jezik litev«ki spada med ta<Jo«vrQpslw jezike kakor grški, latinski, slovanski ter Je za indoevropsko jezLkoznanstvo važen.
novali «Obersof»; ustvarili so litevski državni zbor «Taribo», a Tariba je seveda izvolila nemškega kneza Uracha za litevskega vladarja. Samostalno Litvo je potem pariška mirovna konferenca potrdila.
Ta Litva sedaj trdi, da nima svojega glavnega mesta, zakaj Vilno da je njena prestolnica. Tako govori njena diplomacija in zatrjuje, da brez Vilna — ne more govoriti s Poljsko. Na kaj opira svojo zahtevo po Vilnu?
Dvakrat sem bil v Vilnu, enkrat cel teden, a litevskega glasu tam nisem slišal. Komaj 1 odst. prebivalcev Vilne
dandanes tudi za čisto poljsko pokrajino, za ves svet tja doli do Pinjska in Bržešća (Bžešć Litevski!) Ves sever-novzhodni del današnje Poljske (Grod-no, Vilno, Novogrodek, Baranoviče) se v tem zgodovinskem smislu še dandanes na Poljskem imenuje Litva (a Litvi« nov tam ni), vtem smislu je Litvin poljski pesnik Mickiewicz, v tem smislu poljski narodni junak Koščuško in vtem smislu je Utvin Pilsudski.
Treba je torej dobro razločevati etnografsko Litvo kot današnjo državo od poljske »Litve», kjer Litvinov sploh ni razen drobcev na državnih mej?'
Motiv iz ИНпа.
je Litvinov in tudi okolica ni litevska; le čisto ob državni meji je nekaj vasi litevskih, posebno severno od Vilna. Etnografski torej Vilanščizna ni litevska. Litva opira 9voje zahteve na zgodo v i n o.
V srednjem veku se je (izza 13. stoletja) razvila močna litevska država; nje stolica je bilo Vilno, dokler se pod Vladislavom Jagelom Litva in Poljska nista spojili. To je res, da ta Litva po svoji veliki večini in po svoji upravi ni bila etnografski litevska, nego slovanska (poljsko-beloruska) ter je njen uradni jezik bil slovanski. Državno-poiitično ime Litva pa je ostalo dc
Srednjeveška Litva se je s pravo Poljsko združila in končno popolnoma zlila. Brez nasilja je to šlo; po spora-zumljenju in v dobrem pojmovanju vzajemnih interesov, ko jim je pretila nevarnost od nemških križarjev. Skupaj sta porazili Nemce pri Grunwaldu (1410.) in zvesto se je pred vekom Litva udeleževala velikih poljskih vstaj. Krščanstvo in vso kulturo je etnografska Litva prejela od Litve — kakor zrastla dvojčka sta, ki jima ista sila žene kri. Baš ta velika skupnost pa je globlji psihološki vzrok, da se Litva Poljske tako boji; v njej se namreč najlaže kulturno in jezikovno popolnoma izgubi.
Litavske težnje po Vilnu so politiki Nemčije kajpada simpatične. Kajti če bi vilenska poljska Litva pripadala k današnji državi Litvi, bi Nemcem preko te tako povečane Litve bila pot svobodna v sovjetsko Rusijo. Najnovejši politični prevrat v litevski državi, ki je republiki dal prezidenta Antona Smetono, za ministrskega predsednika pa prof. Antona Waldemaraia, se sma* tra za uspeh Nemcev.
Na poljski strani je svojčas eksisti-rala koncepcija: Litvo združiti s Poljsko, kakor je bila združena z njo v preteklosti, v veliki uniji. Brez sile se pa to ne bo moglo zgoditi. Vprašanje Vilne pa vsekakor ne obstoji niti za Poljsko niti za Društvo narodov.
Par tednov sem preteklega leta preživel na poljski Litvi, izven Vilna, na posestvu polj-kega znanca. Ne enkrat sem se zvečer oziral tja po nebu, kjer je odsev luči pričal o Vilnu, mestu poljske slave in poljskega trpljenja; spominjal sem se Jurčičevega Andreja Pajka, ki je kot vojak Napoleonove armije tod hodil in Francozom služil za poljskega tolmača. Bil sem v Med* nikah in Trokah (stolici Karaimov, Zidov, ki imajo tatarski bogoslužni jezik) ter čul tu o Žigi Herbersteinu, ki je v 16. stoletju tod potoval v Rusijo.
Rad mislim na Vilno in Litva mi je mila.
M—-—__m_Л1
Kaj bomo videli 1.1935 na luni.
Leta 1609. je Galilei, slavni italijanski zvezdoslovec, montjral v Benetkah prvi zvezdarski daljnogled. Leče je dobil iz Holandske in jih je vstavil v leseno cev. Tako je bil sestavljen prvi aparat te vrste in prvič je radovedno človeško oko pogledalo skozi povečals na stekla na nebeška telesa.
V svoje ogromno zadoščenje je Galilei opazil na luni, ki je nanjo nameril najprej svoj daljnogled, gorovja in doline. Višino gora je meril s pomočjo njih senc, ki jih mečejo na ravnine. Galilei je bil mnenja, da ni izključeno, da so na mesecu živa bitja. Ker ie to svoje mnenje povedal drugim ljudem, je imel kmalu neprilike s Sveto Stolico.
Iz te davne preteklosti oa dovolite, da preskočimo v zelo bližnjo bodočnost.
Vzemimo najpozneje 1. 1935.
Podajmo se v francoske Alpe. v bližino mesta Аппесуја, na goro Salčve. Po lepi vozni cesti pridemo v višino
1330 metrov do mogočne. zVezdarne, za katere zidavo je bila vstavljena velika vsota v francoski državni proračun za leto 1927.
Ce nam je sreča mila in pridemo na vrh gore v zvezdarno v zelo jasni noči in nam dovolijo pogledati skozi veliki daljnogled, bomo lahko videli, kot nekdaj Galilei, iz bližine luno . in njena gorovja.... a še mnogo, mnogo več, griče, skale, kamenje...
Zamigljalo nam bo pred očmi radi ogromne povečave in zato nam bodo dejali, naj si rajši ne kvarimo oči, temveč naj si ogledamo velike fotografije, ki so jih napravili z ogromnim daljnogledom. Na teh povečanih klišeiih bomo z začudenjem opazili mesečna tla. kot bi jih gledali iz tretjega nadstropja kake hiše.
Če se nahajajo na luni ostanki izumrle civilizacije, stebri, podrte hiše, spomeniki itd., jih bomo natančno razločili.
Ce danes leta 1927. pogledamo skozi največji daljnogled na luno. bi na njej
komaj opazili veliko ladjo. To pa lahko vidimo edinole skozi največji dosedanji daljnogled (premer 2.50 m) opa-zovališča Mount WiIsona v Kaliforniji.
Teleskop zvezdtrne na gori Salčve v Franciji pa bo imel leta 1935. daljnogled s premerom petih metrov in bo torej štirikrat boli povečal.
Galilei je leta 1609. opazoval Jupitrove satelite, majhne lune. ki se vrte okoli ogromnega zemeljskega telesa, ki je od nas oddaljeno približno 775 milijonov kilometrov.
Na gori Salfcve bomo leta 1935. lahko opazovali planete, ki obdajajo zvezdo Alfo v Kentavru. nam najbližje solnce — ki pa ie vendar le oddaliena od nas še 42 trilijonov kilometrov. Ta zvezda, S'rij in druge nepremičnice ne bodo za nas več zgolj točke brez vsake razsežnosti kot so sedaj, temveč majhne krogle, okrogle kot prava solnca.
Lahko si tudi mislite, da bomo slednjič potom tega velikana med daljnogledi izvedeli, ali so »kanali« na Marsu plovni. Marsov zemljepis bomo takrat skoraj tako dobro poznali, kakor luninega za časa (lalileia.
Planet Saturn pa nam bo moral raz-odetl tainosti svo'ega čudnega obroča. Ta je 12.000 km širok in 2000 km debel. Danes ne vemo. ali ie to roi zvez-d'c. takozvanih asteroidov, al! pa je oblak.
Leta 1935. bomo vedeli, česar letos De znamo.
Vsak dan seveda ne bo mogoče poginoma izrabljati ogromnega daljnogleda. V teku treh let je približno eno samo noč zrak tako miren in čist, da se skozi njega vidi tako jasno, kakor smo pravkar opisali. Zato se ne bo dal ta •daljnogled do skrajnosti voorabiti. i Kakor znano, se zemeljska površina zelo pogosto trese, česar pa mi ne opazimo. Pač pa bi se to tresente ooazilo v takem daljnogledu. Zato bo montiran na hidro - pnevmatične podstave.
Migljanja zvezd pa ne bo mogoče nikoli popolnoma odpraviti, ker je odvisno od zračnih tokov in ker bo vedno obstojal zrak nad zvezdogledi.
Daljnogled s premerom petih metrov bo torej skoraj gotovo najmogočnejši, ki ga bo sploh mogoče kdai uporabljati. In na 1300 m visoki skali bo lahko samo enkrat ali dvakrat vsakih 36 mesecev pokazal višek tega. kar lahko da.
Pomislite da bo mogoče skozi ta daljnogled klnematografirati luno in zvezde. Morda bomo videli kamenje, ki se pod vplivom vročine ln mraza kruši na luninih gorah in vali v doline, ali pa dim ognjenika Tieteta in nastajanje čudne rose. ki so io že nekateri opazovali na luni in ki ni morda nič drugega kot izhlapevanfe.
Vse to Dričakuie znanstveni svet od bodoče zvezdam* na gori Saleve, za katero bosta dva Francoza, gospa in gospod Dinan. žrtvovala večino svojega premoženja.	—ž—
Negujmo lase!
Higijena glave za ženske in moške. O »Bubikopfu«.
Vsak človek bi moral že v zdravih dneh negovati lase. Takrat, ko se začenja kazati pleša, je po navadi že prepozno Plešavost Je često ne po lastni krivdi v večini primerov posledica škodljivega omehčanja las.
Ljudem, ki so dovolj utrjeni, nič ne stori ako si umijejo glavo vsak dan s hladno vodo. Neutrjeni ljudje pa naj si umivajo Slavo s toplo vodo (približno 30 stopinj) ln sicer povprečno vsakih 14 dni: če pa so lasje zelo mastni, vsakih osem dni. Vodi se lahko doda dober shampoon ali pa navadna ledilna soda in boraks, morebiti tudi glicerin (po eno kavino žlico na liter vode) ali kamilični čaj. Na ta način se zlasti
prf mastnih laseh izloči veliko nesnage, ki se rada nabira v laseh.
Tam, kler so lasje preveč suhi, uporabljaj zgolj kako nevtralno milo. Po umivanju se moralo lasje počasi sušiti. Treba Jih Je razčesatf In sesti k topli peči ali pa tja, kamor sije solnce; varuj pa se vetra. Najboljše le, če si umivaš lase zvečer, preden greš v posteljo, nakar si glavo močno za-viieš. tako da se lasie počasi suše pod ruto. Za sušenje las ni priporočljiv aparat, ki se v ta namen ponnia, ker zračni tok stori lase krhke in pozneje rajši izpadejo.
Prin^roča na «e. da '■akni r>o iirr>:vpnui namažejo konci 'as z dobrim brilmtinom. To storiš tako, da ga daš nekoliko na rob-
ce česala !a se počešeš na konca las. Na ta način se zabram cepljenje, ki ie najbolj pogubno za laslšče. ker globoko razcepljeni lasje se kmalu prelomijo in izpadejo.
Nekoliko masti potrebujejo lasje že po naravi, zato ne smeš misliti, da je treba odstraniti vso maščobo Baš presuhi lasje se naraišt razcepe Če pa uporablia« hri'ian-tin ali kako drugo mast. iemlji malo in le po umivanju Maziljenje las. kakor se je zlasti v prejšnjih časih dokaj razpaslo, ie škodljivo. Lasišču koristi lahka masaža Slave; predno pa se masira, ie treba kaniti v last- nekoliko kapljic dobre vode za lase Moški nai si lase vsak dan dobro in krepko počešelo s česaiom
Omeniti moramo tudi to. da naj nihče ne hodi z mokro glavo iz hiše.
Kot dobra voda za lase se priporoča alkoholna raztopnina sahcilove kisline (\%), balzama Peru kanrl.čna tinktura itd., ki se jim ahko prihje če so iasi<; suhi. malo ri-cinovega olja (3 odstotki).
Kdor ima izredno mastno lasišče. naj si ,vsak dan vriba v kožo na glavi nekoliko ■dobrega žveplenega -nazila Poprej pa mo-. raš na mestu, k'ier vribaš mazilo, razče-sati lase kakor da dela« prečo Mn/ilo najlažje vribaš s pomočjo kake stare ščet« ke za zobe. Na ta način se nailažje otrcbi •prhllaj na vi. oziroma se prepreči' mega nastajanje Dobro se je obneslo tudi obsevanje 7 višinskim snlncem. pri katerem pa ie. seve. potrebna strokovniaška roka.
Za barvanie las ki naj skriie prezgodnje simptome staranja, se priporočajo razna sredstva Najbolj nedolžno ie sredstvo, ki so ga poznali v ta namen že stari Rimljani; izvleček iz orehovih lupin Pri izbiri umetnih sredstev pa ie dobra kar naivečja pazljivost: vzemi le naiboliše marke (Haa-ra, Jankejeva Heinć Kalos, 1 Oreal Hen-dć, Pate de Kal f hmnć).
Zdaj pa še nekaj o frizuri In posebej za ženske o deški frizur- (Buhikopf) Frzura bi se morala ozircti na obliko glave in ob* raza ter na človekovo osebnost Ni vsaka frizura za vsakogar Glede »bubikopfa« pa povem to • le Rad priznam, da ima krajšanje las dobre strani, čeprav ie napak, ako kdo pričakuje, da bodo samo radi tega lasje bolj rasli. Odobravam pa deško frizuro le tedai. če ohrani ženski glavi ženski značaj. Kakor hitro ga izgubi, postane ta moda zoprna in menim da se Izrekam zoper njo v interesu samih žena. kajti »izenačenje« ženske z moškim nI samo proti-uaravno, marveč Je tudi proti resničnemu
moškemu okusa in	žensko samb ponižuje.
Kontrasti so tudi v	takih rečen silnejši od enakosti.
..........................M*
Vojislav I. Vič:
Iz srpske poezite.
Zimsko (utro.
Јутро ie. Оштар мраз спалио аелено
.чисје^
A танан u бео сне г покрио пољс v vohhu И HucKu тршчани кроо, У даљу губе ce
брези,
И кр\же видокруг тавни.
У селу нпада мир. Још чшо vcmao nttje A будан nemao a eh, исивноанп пупн\пши
крилом,
Поздравља зимски дан, u звччним
оемети гласом Tat мир v часу милом,
Ил каткад само тен жвижАањ* шсно
<> чује,
И тежак, промуко глас. I o повац
пролази селом И брзе мамећи nce погурен v поље жури, Покривен копреном ћелом.
Свуда пустош u мир, Ноћна ce кандила
гат —
A свежи јутарњи дах прелеће долгте
мирне;
И шум ce разлеже благ, кад својим
ст\деним крилом У голе гранчице дирне.
O O O
Vojislav I Ilič (1862—1804). sin pesnita Jovana Uića, rodom iz Btogiada, spada med najboliše srbske pesnike Nekatere njegove pesmi so pravi biseri srbskega pesništva, ki imaio trajno vrednost
Slovarček: mraz je spalio lisje (lišće) — ga je pomiril: brezi — bregovi, vidokrog — obzorje; favni — temno: petao — petelin; životno — živahno; lupnuvgi krilom — tda» ril je s perotjo. remen mir — moti mir: ma» miti — klicati, vabiti; noćne kandile — zve« zde; graničice — veje.
V dobrem je lahko dober biti, v trp» ljenju se spoznajo junaki. Njegoi.
ŽENSKE
Kako naj kurimo.
Na kmetih imajo po mnogih krajih še odprta ognjišča, da se kadi po vsej hiši in uide najmanj polovico toplote brez koristi. Na takem ognjišču pogori ogromno drv. Gospodinja bi skoraj že v enem letu prihranila na drvih toliko, kolikor velja štedilnik. 2e njegovo ime pove, da štedi na drvih. — Po mestih imamo povsod štedilnike. Drva. trske in premog pripravi že prejšnji dan' Pepel pa poberi iz štedilnika in iz peči vedno zjutraj, ker je zvečer morda še nekaj žerjavice v njem. Zakuriš najlažje v suhimi trskami, ki lih naloži križem na nekoliko zmečkanega papirja ali na struž-ke teT zapali; ali pa zažgi drobne trske in goreče nakupiči v štedilnik ali peč Zelo važno ie. kdaj deneš na drva premog Go-Teti morajo drva dobro, vendar pa glej, da prideneš premog še preden so se iz-premenile v žerjavico, ker sicer boš morala dodajati novih drv, ki so še dražja nego premog. Spočetka deni na goreča drva le malo ne predebelega in ne predrobnega premoga ter dodajaj faočasi, da začne do-brcP goreti. Potem Pa precej naloži, da se štedilnik oz. peč hitro razgrete Ogenj, ki počasi tli, ne daje toplote Ko sta štedilnik al! peč dovolj gorka, pa nalagaj polagoma ter ogenj premišljeno izkoriščaj Pazi. da ne nastane v štedilniku ali peči prehud prepih ter imej spodnja vratca le spočetka odprta; potem iih pripri ali celo popolnoma zapri, sicer pogori brezkoristno preveč kuriva. Ne zaneti ognja ob vratcih peči ali štedilnika, nego sredi rešetke, tako ti ne odhaja toplota • skozi vratca. Zakuri šele tedaj, ko imaš vse pripravljeno in ko veš. kaj imaš položiti na štedilnik Potem pa premišljeno prestavila) posode, ker štedilnik ni povsod enako vroč Tudi ne pozabi, čemu imamo pokrovke Marsika! skuhaš lahko tudi v pečici; seveda ne smeš pozabiti na dotično jed, da se končno morda ne začne peči.
Ce pečeš kaj v pečici,' ne zalivaj kotla z mrzlo vodo. ker to pečico ohladi.
Pomni končno, da proizvajajo suha in drobna drva več vročine kot mokra in debela Zato naj bodo drva vedno prav drobno nacepljena m suha. Tako jih požgeš mnogo manj.
O O O
ZADEVE
stiš olupljeni krompir dalje časa v vodi. Ce leži premrzel krompir delj časa v zmerno gorkem prostoru, tudi izgubi sladkobni okus. — Krompir kali prezgodaj, če je v pretopli shrambi. Kali so strupene in škodujejo krompirju, ker mu jemljejo redilne snovi. Zato ne smemo hraniti krompirja niti na pregorkem niti na premrzlem kraju.
Zmrznjeno sadje. Kakor hitro opaziš, da je sadie zmrznjeno, ga treba takoj segreti, da ne zmrzuje še dalje; kajti čim več ledu se napravi v sadju, tem večja ie nevarnost. da se pokvari Ogrevati pa ga moraš, prav počasi ter ga ne smeš prijemati z gerkimi rokami, niti ga stiskati, ker .ie zmrznjeno sadje iako občutljivo Najbolje je, da segreieš prostor, kjer ie sadie. ne da bi se ga dotikal. Tako se sadje počasi otaja in je prav porabno.; če n5 že preveč zmrznjeno Ako se sadje na ta način ne da več rešiti, tedaj ga pusti še nadalje zmrznjenega, a ga kmalu porabi Otajano sadje se namreč hitro pokvari, medtem ko se n pr zmrzniena iabolka. ki iih naliješ z vodo in skuhaš ali dušiiš z vinom, prav dobra Ce taka iabolka najprej ota-jaš in iih pustiš na zraku, dobe zaradi kemične pretvorbe čuden, neprijeten okus.
Vlažna stanovanja so zlasti otrokom silno škodljiva ter hitro povzročajo škrofie, angleško bolezen tuberkulozo !. dr Ako prihaia vlaga od tal. ker ima hiša slab temelj. treba dvigniti deske itn napraviti pod niiml betonsko plast Posvetovati se je vsekakor s strokovnjakom Vlažne stene osuSiS ako stanovanje pridno kuri? in bkratu zrači* RaziHi tega pomni, da suha so! in sveže žgano apno hitro vsesavata vlago Zato postavliai v bližini sten plitke posode napolnjene s solio in zopet druge z žganim apnom Oboie 'ahko vedno nanovo posušiš in zopet upnrabliaš Z apnom pns'opai previdno, da ne pridejo ofroci do niega
Preproge pozimi lahko očistimo na iako enostaven način Položimo iilh s pravo stranio na suh sneg in stepamo preproge narobe Neverjetno ie koliko prahu in nesnage «e nabere v snegu Ce/ neka' časa premaknemo preprogo na novr plat snega in stepamo iznova Tako ostane ves prah v sregi, ргепгога pa ie kakor nova
Premrzel krompir dob! neprijetno sladek okus. Ta okus se precej poizgubi, ako pu-
Žena je uganka čije rešitev se imes nuje: materinstvo.	Nietzsche.
- 61 -
TEDENSKO OGLEDALO
Kronika.
V preteklem tednu je agitacija za oblast* ne volitve postala živahnejša SDS je pri« čela prirejati po deželi dobro uspele sho«
Minister dr. Krajač, «dobrotnik» slovenskih vinogradnikov.
de, na katerih naglaša predvsem važnost res šitve raznih gospodarskih vprašanj potom oblastnih samouprav ob istočasni decentra* lizaciji državne uprave. SLS se poslužuje v volilnem boju svojih starih gesel o ogroženi veri. o zakonodajni avtonomiii in r din jeni Sloveniji. V glavnem se bije volilni boj med SDS in SLS Splošno se opaža nazadovanje radičevcev, ki doživljajo na svojih shodih mnogo razočaranj.
Veliko pozornost je zbudila v vsej jav» nosti obsodba Državnega sveta kot disci* pl:narnega sodišča dne 4. t. m nad več vo» dilnimi uradniki železniške direkcije v Za« grebu, ki so oškodovali državo pri nabavi premoga za milijonske vsote. Več uradni« kov je bilo upokojenih, med njimi tudi za*
grebški železniški direktor Dimitrije Jova» nović.
Dne 6. t. m. je imel bivši minister Pucelj v Raki na Dolenjskem shod. ki pa so mu ga prevzeli sam. demokrati ter mu brali oh tej priliki bridke levite.
Dne 9. t. m. je govoril Sv. Pribićević na mnogoštevilno obiskanem shodu SDb v Beogradu o notranj in zunanji politiki ter jo ob tej priliki naglašal z oziroin na ital;< jansko=itlbanski pakt potrebo izvajanja na« čela »Balkan balkanskim narodom«.
Ob istem času je imel St. Raoič več sho» dov v Daln.aciji, na katerih pa je doživel po» poln tijasko V krajih kjer so bili doslej ljudje večinoma njegovi pristaši, se je ude* ležilo njegovih shodov komaj par sto ljudi, pa ša med temi so bili pristaši drugah strank zelo mnogoštevilni Nazadovanje Ra* dičevega vpliva in meč' v Dalmaciji je zbudilo politični javnosti mnogo pozor« nosti. Tudi na Hrvatskem in drugod je ud"*
Bivši zunanji minister dr. Ninčič, čigar italofilska politika rodi sadove v Albaniji in na Madžarskem.
ležba na radićevskih shodih zelo majhna. Ljudje so se naveličali praznega đemago* štva.
V	nedeljd 9. t. u., se je vršilo v 1јцђ3 ljanskem opernem gledališč veliko protestno zborovanje proti reduciranju igral* skega osobja '.'a -.hodu so se zastopniki slovanskih kulturnih organizacij in politik h h strank izrekli ža neokrnjena sloveftsko Narodno gledališče £er proti skrčenju nje* govih proračunski;, postavk. Rad.čeva stranka ji shod bojkotirala
Dne 10 t fti. ->e je z pet ses1 finančni odbor Naroa. e s.tupščin.. k razpravi o drž pror ičun i za 1 19il 28
V	rTianiepoHMčn^rr ozitu so zbudila mnogo pozornosti vesti ameriških in fran* coskih listov o načinu- kako si je kupila Italija s podkd'jininami prijat ј.Ч pakt z Albanija jsfič 'anjšo , jzornost ni zbudila ve da Anglija na sestanku Chamberlaina
»»»IMMMIHt»MH»»HM> >»WH» m « «
»
Švicarski Nemci nas uče . . .
Nemški pisatelj Bartsch pripoveduje v nekem članku o švicarski demokraciii, da se švicarski Nemci le s težavo nauče nem« škega književnega jezika eŽa Švicarja srednjega stanu )e pismena nemščina po« dobna tujemu jeziku, ki se ga mora pošteno učiti, človeku iz ljudstva pa je bolj tuja ko italijanščina ш francoščina, ki jo govore nenemški Švicarji.« Nemec, ki pride " Švi* oo. se mora nauSiti nemškega narečja, če hoče. da ga preprosti nemSki Švicarji dobro razumejo. Postrežček ali branjevec ie v za; dregi, če ga nagovoriš v pravilni nemščini, prav 'ako natakarica v manjših lokalih
Razlika med švicarskim nemškim nareč* jem (»Schwyžerdiitsch«) In nemškim knji« ževnim jezikom ie taka. đa se ćelo Švicar« ski nemški pisatelji ki sicer Izborno pišejo v nemškem slovstvenem jeziku, težko tzra* žajo. če nanese prilika- da morajo govoriti takozvani »hochdeutsch« Vidi se iim, da pridejo pogosto v zadrego In iim je nailiub* še, če lahko povedo svoje misli v narečju.
Ta dejstva za poznavalca nemških razmer niso nova. a so želo zanimiva Razlike med nemškimi narečji so tako velike kot razlike med slovanskimi narodi v nekaterih prime* rih ćelo Se *«je Med voino «e |e pripeti* kh da se nemški vojaki iz posameznih nem«
z Mussolinijem r LI omu ni pristala aa ta pakt iu Ja je bila do ujeg6v<. žaključit>e mne.ija, da ureja 'talija svdje ddnošaje z A iariij1 dogovo.r.c Ji goslaHić. Iž napo* vedanega potovanja madžarskega ministr« skegi p.edstdn.ka gtnta Bethlena v Rim v svrho sakljueitve prijateljskega pakta 6aed Madžarsko in Jugoslavijo j . se sklepa, da \ di I. ali j napram naši državi obkroževd* no politiko
V Ameriki se č:mdalje bolj jasno kaže, da so vzrok dr5av';anski vojni v Nicaragui int-rosi kapitalistov Zediiljenih držav, a istotako tudi v Mehiki vzrok no. ran jih n-?* mirov interesi sevei.n, neriškega petrolej« skrja trusta.
Na Kitajskem se je 5. t. tft. pričela odio« čilna bitka med sev< rnimi ir. južnimi kitaj« skiir četami za Šir ' -j. Kitajci eo zasedli v H nkevu Angleške koncesije in pregnali Angleže.
II ...............t«.
M4L-E
ških pokrajin niso mog4l razumeti med se« boj v nemščini in so se moraJi poslužiti za* sovražene francoščine
Kaj so v primeri s tem razlike med na« rečji v Jugoslaviji oriroma med našimi pis« menimi lezikl? Narečje se p-teliva v narečje tako naravno in brer ostrih prehodov, ia ni nikier natančne meje in da se macedon« ski in slovenski kmet brez posebnega truda razume'a med ,eboJ Med votjno so se naši kmetje lepo raeutiiel: z ruskimi u letniki, ki so se čudili, da so našli v neznanih iim kra« jih toliko domačih btsed Naši ujetniki na Ruskem pa so z lahkoto zmagovali težkoče ruske govorice.
Z vidika nemškega naroda bi bili dan« danes tudi Nemoi lazcepljeni na ćelo vrsto narodov, ki M se notno razlikovali med boj ia ki hi - če h' bilo treba - tudi za« tajili drug drugega kakor че zgod< včaši med Slovani Toda Nemci «*> «»eli hbij skuf «i. imeli -o »reč.ie.ie gospodafekt kul« turne in pol'tičtie razmere Tako ч* je rtied njimi že zgoda i r .zvila zavest narodne ta kulturna skupnosti. tf ne odreče niti tedaj, ko iil politična nasproti« ra*dvaiajo
Dunajsk, Wmec pride med švicarske Nemce In ga tijego rojaki skoraj ne raz« umeio Slovenec pndp v Bito!i- kije znatno dlje od Ljubi tane ч Dufial od ОиНћа pa se razufne z domačini vsaj tftliko čr ne boli- k >t dunai ik- Nemec s švicarskim kmetom. In vendar smo bili Slovenci od Bi«
te! js tako odrezani. kakor d a bi bil« Južna Srbija v Azijt; nisno «e ne poznali in ne čutili kot del kulturne celote V švicarskih Nemcih pa je zmrro.n živela zavest,, da so Sani enitnega utsrtSkejjja naroda. Vsekakor
Zimrniv* primerjava. ..................................
Kramfianie o športnikih Iti sportu.
Znano je da imajo mnogi atleti navado, da pred botem oziroma pred tekmo zmo-lijc kratko molitvico za podelitev zmage al, da se Vsa) prej prekrižajo To navado ima tudi slavni francosk težkoatlet Char' les Rigntilot Ko se ie ttiudil pred nekaj tedni na Dunaju. da bi pokazal Dunaičanom svoje posebne vaje v enoročhem in oboje-račnem potegu ter obojeročnem prostem sunku, je šlo spočetka vse prav dobro; ko jž pa hote* Slednjič Rigrulnt svoj lastni rekord v oboieročnem sunku (171 kg) nad-kriliti, se je pfekržal m pnpngnil. da dvig-fle težko ročko Pri tem pa ie napravil neki prsotni atlet zbadljivo opazko kar te Parižana tako zmedlo, da ie opustil vsak poskus in ,.ie. oZlovnlien odšel
Po naši sdđbi R'goulot ni prav storil, če je zares pobožen, bi mu bila ta avtosugesti-ja tudi gotovi pomagala, že radi tega. ker takrat sp'oh tli bilo močnejšega tekmeca id Bog ie vedno, kakor smo to videli v svetovni voini. z močnejšimi nataljnni Če kak slabič še tako goreče moli in se še tolikanj križa, ne bo radi reg3 premagal močnejšega nasprotnika, kajti za rak boj je treba mo& nlh mišic in teh ti molitev ne more dati, vsaj. v današnjih pokvarienih časih ne; v starem veku so se baje dogajali taki čudeži.
Tuđi med rok"b'»rc' ie mnogo pobožn h ljudi; spomnimo se samo na odličnega ruskega borca Ivana Žaikina ki je nastopal pred Dekaj leti v Llubliani in se je pred vsakim bojem pred občinstvom pobožno prekrižal. Diugi rokoborci niso imeli te navade vsaj V boiu ž njim ne, kaiti potem bi se bila izkazala resnica starega reka »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal« Da si ie znal Zaikin s svojo orjaško močjo božjo pomoč prav izdatno pridobiti, smo videli vsi
Samo enkrat ie v Ljubljani pade Zaikin. Če se ne motim, proti Sibirjaku Onmiovu. Prekrižal se ie bit sicer tudi pred tem bojem, toda Bog mu ni hotel pomagati, ker se je bfl pobožni- Kazak prejšnjo noč pregrešil; po neki verziil ie pregloboko pogledal v kozarec, po drugi "verziji pa se je z neko brhko Ljubljančartko tfialo predolgo
sabaval; sVratka. niegftVi prijemi iti 6ђ!е* mi tisti večar zdaleka tnso imeli onega цгј!-ćcviln 'ga vpliva na njegovega nasprotn:ka kakor sieci iti tako $<: ie ».godilo da je Zaikin tisti večer podlegel, baie prvič v svbiehi življenju Pravijo. da «e ie za |зге» grliijaiom bridko ziokal in obžaloval sviijo zablodo Kar se pa tiče OrotinVa. mu ta zmaga tudi ni dnsti koristila: kajti bil ie v tisti konkurenci šele četrti zmagovalec, ker le tudi ori preveč Hubil ženske k' so kar norele za mlad m in stasitim Š.biri« m; neka ljubljanska dama si ga ie pustila celo naslikati in ie bila ra slika rj/jstavhena pri Magdiču O Ornmovu pa pozneje ni bilo več čuti; zginil le kakor že narsikaterl ■ atlet, ki ni o pravem Času spoznal pogubnega /pliva ženske na moško moč, kajti »mulier est malleus que Deus hnmines mo'iit et malleat«. ženska ie kladivo, s katerim
Bog mehča in tolče ljudi.
*
Vsak športnik pričakuje težko tistega trenotka. ko bo začela njegova moč in či* lost propadati, ko ne bo moglo nobeno sred Stvo ovirati tega propada in mu bodo mlajši tekmeci izvil' nrvetlstvo j? rok T"Ha napredujoča zdravniška veda je že našla odpomoček. ki bo vgašajočo telesno moč ne samo ohranil na isti višini, ampak je celo dvignil na naivišji vrhunec ki ga ie dotični sploh kdaj dosegel- Ta zdravnik umetnik, ki bo izvršil to čudo. je znani ruski pomlaievalec dr Voronov Po svoji lastni izjavi sicer ni dosedai še nobenega atleta pomladil ie pa trdno prepričan da svoječasni champljon. če štete tuđ' 50 let, lahko postane zopet tako delazmožen kot v času svollh največjih uspehov Pred neka) meseci le prišel k Voronovu 54 letrd p'esalec ki mu ie ves obupan toži), da ie star In izrabljen In ne more več vršiti svo* jega poklica. Dr Voronov ga ie po svoj! metodi ozdravil in plesalec pleše zopet s tisto čilostjo in gibčnostjo, kakor pred 30 leti.
Drug slučaj: 62 letni nosač v tržnici je mera! rad' starosti opustiti svoj.posel: za« tekel se je k Voronovu in po preteku nekaj tednov ie svoj težki poklic izvrševal ko prei »Opičja žleza vlile novo moč v izrabljeno telo« ie iziavil pomlaievalec. »in pri-pravilen sem v svrho poskusa, da oslabelemu atletu brezplačno vrnem mladostno moč« Par dni nato se je že našel tak atlet in sicer slavni kolesar Maurice Brocco, svej čas eden naiboljših six-day-vozaČev. Voronov ga bo v tiaikrajšem času operiral la če se ta eksperiment posreči, potem bo-
đo nastopile uprav nepregledne posledice v vseh športnih panogah. In tedaj bo naš Danilo -v. Bog ga nam še dolgo ohrani — skupno s starejšimi člani opete in drame v resneiu gigantskem boju porazil naše najboljše no&'ometaše, in če se bo občinstvo smejalo, bo šel ta smeh na rovaš mladih. Da bi le opic ue zmanjkalo.
Mesec januar v kmetijstvu.
V	tem mesecu si mora kmetovalec popraviti orodje m stroje, kose itd., da bo imel vse pri roki, ko bo treba na delo.
V	gozdu si naseka potrebni stavbni les in dO|X>lnil tudi skladovnico drv. Ce je vreme primerno, vozi tudi gnoj na njive in travnike.
Pri živini skrbi za dobro krmljenje. Paziti mora, da ni izpostavljena mrazu, celo pa ne prepihu. Pri breji živini je posebno paziti.t da ne dobiva premrzle vode. Daj ji rajše postano vodo.
V	sadovnjaku opravi še opravila, ki jih morda ni še dovršil, zlasti pa obre* zovanje in obžagavanje vej. Izpostavljeno mlado drevje obvije s slamo, da ga varuje pred event. hudimi mrazovi, druga debla namaže z gostejšim apnenjm beležem, da jih zavaruje proti objedanju po zajcu. Včasih tudi zajčka pričaka s pihalnikom in potem brž v lonec z njim.
V	čebelnjaku skrbi, da imajo čebele dovolj hrane, predvsem pa miru, ker tako čebele porabijo manj hrane. Od čebelnjaka odpodi vse kokoši, golobe, pazi da v njegovi bližini ne bo miši ali podgan aH celo žo!n in srak. Tudi ti daj čebelam'mir, ne pečkaj vsak dan v čebelnjak. Pregleduj enkrat na teden. Tekoče hrane v januarju čebelam ne podajaj, dajaj jim, ako potrebno, raje nekoliko zmočen kandis. Sedaj si že pripravljaj voščene umetne stene in vse crodje ter priprave dem v red.
Prijatelj cvetic in vrta si že v januarju preskrbi potfebno semenje cvetic in zelenjave, da ob času ne bi ostal brez njega. Sedaj obrezuje tudi žive meje in lepo-tično grmičje Kar nisi še primerno prikril ali obvil in obvezal proti mrazu, stori brž.
V	kolikor v jeseni nisi, moreš sedaj ob primernem vremenu še saditi vetemice in ras nunkule, ki pa jih moraš z listjem primerno pokriti. Eventualno je čas še za tulpe in
hiacinte, a uspeh že m gotov. Aurikule in
primule poseješ sedaj v lonce ali zabojčke in jih ob lepem solnčnem vremenu prestaviš na prosto.
V tem mesecu pridno držiš tudi svinčnik v rokah, da zaključiš staro leto in urediš račune ter doženeš koliko si premoženjsko napredoval. In končno te čaka v tem mesecu tudi še neko prav neljubo opravilo, t. i. davčna napoved. Sestavi jo vsekako, ali glej. da jo sestaviš prav. Ako napovedi ne vložiš, ti lahko potem branijo rekurz radi previsoke odmere davka.
Kralj Matjaž in njegov potomec.
(Moderna bajka.)
Zgodilo se je. da je gospod naših dni srečal junaka kralja Matjaža. Visoko je povzdignil svoj kratkoviden pogled, stopil na prste in dejal kratju Matjažu: —Ah. ti si kralj Matjaž? Hrust si res, ali veš — po okusu našega časa nisi. Zastarel si, ženske te ne bi marale in deca bi se ti rogala. Najbolje je, da se vrneš v dupljo.
Kralj Matjaž se je zasmejal in nje* gov dih je potomca kralja Matjaža od* pihnil.
Tako se je končala moderna bajka.
Ureiuje Rožidai Borko — Izdaja za konzorcij «Jutra«> Adoi' -Rihn kar — Za «Na» rodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jezeršck. — Vsi v Ljubljani