Zvezek II. V Gorici 20. oktobra 1882. Leto III. ŠOLA. Glasilo Goriškili uoiteljev. Izhaja v zvezkih po 25 kr. — Dopise sprejema V. Černic, učitelj v Kt. Petru pri Gorici; —naročnino pa Tom. Jug, naduč. v Solkanu. Vodnik kot učitelj. (Po raznih virih). Vsakdanji človek aunei enako mino Al' kdor, ko Ti naj Balant! se odlikuje Leekočili del za slavo domovine, Enkrat pa ar potomec liIogofdoTtjuje. M. Hladnik. Mnogo, mnogo mož se trudi, da svojim slovenskim rojakom luč prave omike prižge — na slovstvenem polji; ker vedó, da narod zgine v valovih vzhurkanih sedanjih časov, ako mu omike rešilua zvezda ne sveti. Ti možje ne iščejo svoje, temveč naroda svojega prosvete in sreče, to je opra-vičbe na velikanskem somnji duhovskega truda. Tacih zavednih borilcev nahajamo uže v časih, ko je naše narodno šolstvo še spalo. Na različne načine so ti možje delovali in še delujejo, mnogo jih skuša tudi mnogoteroma ta svoj smoter doseči. Takove može je treba tudi od več strani opazovati, da jih do dobrega spoznamo; ker drugače jih vidimo le od ene strani, vidimo jim le eno lice. Takov mož je tudi naš slavni Valentin Vodnik. Prebral sem že mnogo Vodnika se dotikajočih spisov, a kolikor mi znano, ni ga še nikdo kot učitelja obravnal in bralcu predstavil. In vendar je Vodnik, memo tega, da je prvi narodov prekrepki buditelj, tudi izvrsten učitelj in šolski odgojevalec bil. Naj mi bode torej dovoljeno, da v tem zmislu kratko o njem spregovorim. Toda prej nego začn°m o Vodniku, poglejmo na stan šolstva v slovenskih pokrajinah — pred Vodnikom. Že od nekdaj je vlada pazila na šole in jih uredovalu po svoje. Mi Slovenci smo že zgodaj pripadli Avstriji; navezani smo bili na njo v vsem. tedaj tudi v šolskih zadevah. Pred 16. stoletjem ne moremo, rekel bi, o nobonej ljudskej šoli govoriti, ker treba da ima ljudska šola tudi ljudski jezik. V 16. stoletji je pretresel mnogo dežel protestantizem, o kterem gre sicer glas, da je nehotoma dal našemu slovstvu prve kali pognati; vendar je ono uže pred njim v zelo skromnih izjavah — večinoma uradniških — svoj temelj postavljalo. Vsekakor pa gre možu. kakor Primožu Trubarju čast, da je slovstva našega bil — nekako odločen začetnik. Trubar nam je podal prvo šolsko knjigo za začetnike imenom „Abecedarium". Kakošna je morala biti ta knjiga, to bo vsak sodil uže po imenu. Kako, če ne v ptujem duhu? Koncem 16. stoletja seje ustanovilo po Kranjskem več šol, a tudi te so bile bolj tuje ko narodne. Kar jih je bilo osnovanih, skoro vse so bile uredovane v tujem učnem jeziku. Vse to slovensko šolstvo je pokančala protiprotestau-tovska doba. Knjige so se požgale, ker v njih je vojal pro-testantovski duh. Š požiganjem knjig jelo pa je pešati tudi šolstvo kakor slovstvo. Učitelji, ki so bili po večem protestautovski priverženci. morali so bežati pred politično oblastjo. Šolstvo moralo je zaspati. Spalo je do cesarice Marije Terezije. Ta blaga cesarica je vse šole na novo uredila. Akoprav so se vpeijale po Slovenskem le nemške šole, vendar so spoznali, da to ni ljudska šola, in to je dalo povod, da so jeli misliti, kako temu nedostatku pomoči. Že za te slavne cesarice so izšle v pomoč slovenskim učiteljem nekatere slovenske knjige. Sporočil je namreč Mariji Tereziji tedanji šolski referent, da se ne uče otroci sam jo je nemški klasik Lessing obiskal na Dunaj i, vprašala ga je, kako on sodi o stvareh omike v Avstriji. Nemec pa se je zdržal vsake sodbe, rekoč, da so mu razmere premalo znane. Tem manj so drugi svetovalci mogli ali hoteli na naše šolstvo jo opozarjati. Le malo stebelce je pognalo slovensko šolstvo za časa te mile cesarice. Po njenej smrti je začelo šolstvo v slovenskih pokrajinah zopet propadati, ker njen sin Josip 11. je vpeljaval le nemške šole po vsem carstvu. Od tega vladarja nimamo pri slovenskem šolstvu nobenega napredka do francozke vlade. Leopold II. je le malo časa vladal. Franc I. in II. sta bila zgodaj v vojske zapletena ter nista mogla šolstvu v ničem koristiti. V veliki stiski sklene cesar Franc I. duuajski mir leta 180U. Vsled tega miru so pripadle naše dežele Napoleonu I. Francozje so v zdravi svoji politiki pustili našemu narodu popolno jezikovno svobodo. Časi so bili hudi za našo materinščino. Kmet ne spistije, učen Slovenec je bil pa izobražen po uemško iu je bil toraj odpadnik narodu. Redek je bil zato rodoljub, kateri bi prostovoljno pisal, še manj pa je bilo takih, ki bi bili slovenski podučevali. Zaspati bi bila morala slovenščina, ako bi nam ne bil dal mili Bog moža, ki se je drznil, vsem tem zaprekam kljubovati. Ta mož, ki se ni bal nobene zamere, bil je naš drugi ali naj-zdatnejši slovstveni oče, Valentin Vodnik. On je čvrsto stopil na noge, povzdignil svoj glas iu začel v našej mili materinščini podučevati iu pisati. Mnogo pomagalcev se je kasneje oglasilo iz vseh strani naše domovine. Vodnik, kot voditelj gimnazije, obrtnijske iu normalne šole, dal je slovenščini m nogo delokroga in prostora. Sprevidel je, kar nočejo narodo vi sovražniki še dan danes spoznati, to je, da le v maternem jeziku se zamore mladina vspešno podučevati. Radi tega je vpeljal na normalni šoli v prvih dveh razredih le slovenščino kot učni jezik — in še le v tretjem razredu se je smela ptujščina učiti. Tako se je ta vrli mož krepko ponašal iu trudil za svoj narod Spisal je tudi več učnih knjig. Posebno so znamenite za slovenske šole: 1). Abeceda za prve šole leta 1811. 2). Abeceda ali azbuka — das A B C—Buch — L' Abčce — tudi za prve šole leta 1812. in 3). Pismenost ali gramatika za prve šole. Te knjige je z velikim trudom spisal in na lastue stroške izdal. Ker se je ta slavni mož toliko trudil za našo narodno šolo, poglejmo ga kako se je vedel kot učitelj : Kot učitelj pokazuje se nam se sledečimi lastnostimi: 1. Bil je, kakor ga užc vsi poznamo, pravi oče narodu. Ljubil je narod in kot učitelj tudi njegovo mladino. Te pa ni zastonj ljubil, temveč znal si je tudi njeno ljubezen pridobiti. Rada ga je na vsak mali migljaj ubogala. Sam njegov učenec, Peter Petruzzi, piše o priliki njegove stoletnice: n—und sein Wort kam mir vor als der treue Wiederhall der Volksstimme, deshalb liebte ihn der fremde Schüler so innig, deshalb sehnte er sich als Mann nach Vodnik's Heim zurück, um selbst als Lehrer und Beispiel zur Verherrlichung seines Vaterlandes aufzumuntern, deshalb freut er sieht heute als Greis an der hundertjährigen Gedächtnissfeier seines liebsten Lehrers". Tu iz teh vrstic razvidamo torej kako je nas čvrsti Vodnik ljubil narod in mladino. Znal je tudi vcepiti mladini ljubezen do domovine in naroda. 2. Znal si je pridobiti posebno vgleduost pri učencih. Tudi tu pravi Petruzzi, da mu ni bilo treba mnogo opominjati. Le mala besedica in dosti je bilo. Največkrat je spregovoril le kratek latinski izrek in mir je bil. Tako pripoveduje Petruzzi: „Es war gegen Ende des Schuljahres, da Vodnik's Loos schon allgemein bekannt war. Leichtsinnige — ich will sie nicht Schüler nennen — erfrechten sich den Unterricht zu stören. Vodnik hielt inne, blickte ruhig herum, es war eiue feierliche Stille, dann sprach er gelassen die Worte aus: „Fortuna non mutat genus" und sezte im vorigen Tone seinen Vortrag fort. 3. Pridnost učencev je vselej pohvalil, nemarščino pa grajal. Vsako priliko je porabil v to, kajti bil je prepričan, da priduega hvala k čedalje večjemu napredovanju spodbada, spregledovanje slabih lastnosti, da je zelo škodljivo. Vsakemu je delil, kot pravičen sodnik, zasluženo plačilo. Nikoli pa ni hotel učencu kaj škodovati. 4. Videti je bilo iz vsega njegovega djauja in nehanja v šoli, da je deloval, hvalil in grajal zgolj le iz ljubezni do nčencev, ne pa iz sebičnosti, slavohlepuosti ali strasti. Pod- piral jih je, kar je mogel, bil jim je pravi oče, bil jim rešenih v vseh potrebah. 5. Podučeval je svoje učence nazorno t. j. z izgledi. Vsakikrat je pri prestavi latinskih klasikov sam prestavil odlomek ir. še le potem odločil enako delo učencem. Poetične podobe je pojasnjeval le z mnogimi primeri. Različne primere je tako nastavljal, da so učenci sami do tega prišli kar jim je imel povedati. 6. Bil je učitelj, ki je znal vse svoje tuge in nadloge v šoli pozabiti. Vse njegove misli v šoli so se sukale o stvari, ki jo je razpravljal in o mladini ki jo je poučeval. Nikoli se ni v šoli spomnil svojih zopernosti in nadlog, ako-prav jih je soselino zadnja leta prav muogo doživel. 7. Naloge njegove so bile močem učencev vedno primerne. Nikoli m preoblagal učencev s prelahkimi ali pretežkimi nalogami. Naloge je Vodnik smatral kot zdaten po-moček, s kojiin se da veliko dobrega učiniti. Gledal torej ni le na takozvano ročnost, temveč duh mu je bil več, to je, gledal je, da se mladina z nalogami zdrami in spodbada k večji delalnosti. 8. Hvalil ni nikoli talentov, marveč je podpiral le delavnost in pridnost učencev. Gledal ni le ua to, kako mu učenec odgovori, temveč sosebno na to, je-li se kaj trudil, da se je lekcijo navadil. 9. Na odru pred učenci pokazal se je v vseh svojih mislih in občutkih; tu se je javil njegov silni duh, kakor-sen je bil; tu je kazal ljubezen do naroda in umetnosti, tu ga je vsakdo najlože in najbrže spoznal. Iz teh njegovih lastnosti spoznamo, da je ves njegov trud na to obračal, da bi učencem dušne moči razvil in krepil — vodil jih je k pravemu smotru odgoje. Dragi učitelj, ogledala sva si Vodnika kot učitelja. Ali ga ne spoznaš, kot moža, ki ima mnogo dobrih lastnosti narodnega učitelja? Voljo je tudi imel in njegov trud ni bil zastonj Res se ni brc. vspeha trudil; imel je mnogo učencev ki so vredni imenovati ga svojim učiteljem. Le glej spominek k njego-vej stoletnici, izdan po E. H. Gosti, koliko pisaf ljev se je oglasilo. Res lepo število — 86 in med njimi največ nje- govili učcuccv. Ravno v tem spominku mu poje I. Virk v vencu k stoletnici: Iu jablan cvetečih Ti daje mladik, Ker bil si slovečih Učencev vodnik. Tu spozuaš dragi bralec, kako se je trudil Vodnik za slovensko mladino. Bil je prvi slovenski učitelj, kteri je vreden posnemanja. Dober naroden učitelj bode ua vse kraje skušal posnemati ga v mnogih lastnostih; skušal bode — enako Vodniku -- izročeno mladino neutrudljivo podučevati, saj ves trud je le narodu v korist. Še mnogo mož je, ki so so trudili v provspeh narodne šole, a le to škoda, da ni moža, ki bi jih popisal kot učitelje. Gotovo je med slovenskimi učitelji v to sposobnih. Naj bi se kdo lotil dela, ter nam na slovstvenem polji našem zaslužne može kot učitelje popisal. Delo to je cene in truda vredno. Mi učitelji bi mu bili gotovo hvaležni. — Pismeno sošte vanje eelili števil. (Konec). Pred vsem morajo učenci dobro soštevati znati na pamet; pri pismenem soštevanji pak imajo biti navajeni pisati vsako število točno pod svojo enovrstnico, to je, jednice pod jcdnice, desetice pod desetice, siotice pod stotice itd. Ne bode se čas tratil, ako se učitelj pri tem tudi nekaj pouiudi, kajti tako se za dobe ubrani prihodnjim nerodnostim. Tudi tu velja pravilo, da se ue sme nobeno ravnanje na pamet naučiti iu mehanično posnemati. Pod pravilno napisana števila, potegne se vodoravna črta. Učitelj naj sedaj zahteva, da se števila še enkrat pre-berd, razložijo, in, če je račun kratek, torej lahko pregleden, iz glave preračunijo. Ko se je učitelj prepričal, da učenci vsa ravnanja v računu prav razumejo, in razloge svojega početja poznajo, potem še le se vsota pismeno izdela. Po načelu: od iožjega do težjega, naj se izdelujejo s prva krajše potem pa težje naloge. Ravuo tako naj se imenovana števila prej obravnava, kakor neimenovana ; in ravno tako tudi praktične naloge za določene slučaje prej kakor pa čiste številne naloge. To ravnanje sem že pri splošnem računstvu omenil, povdarjam je tukaj še enkrat ker mnogo učiteljev na to pravilo premalo pozornost obrača. Spočetka naj se vaje pečajo sč soštevanjem enomestuih števil, tako pa, da vsota ne presega devet; potem naj se vzemč večme-stna števila vendar posamezne vsote nemajo presezati: JO; zdaj pa naj pridejo večmestna števila na vrsto, kjer posamezne vsote presegajo 10, in kder je treba naprej do-števati. Tako n. pr. Zapišite števila! 540 154 232 Soštejte jednice! Prav: 12 jednic! — Zapišite jih pod črto — jednice pod jednice, desetice pod desetice! Zdaj smo jednice sošteli, dve stojte pod jednicami, ena desetica pod deseticami. Soštejmo zdaj desetice: 12 desetič! Doštej-mo prejšno desetico: 13 desetič. To ravnanje se nedaljuje do kouca, saj učenci uže vedo. da je 10 jednic: 1 desetica — 10 desetič: 1 stotica itd. Kaj se pravi soštevati?— Beri postavke ali prištevan-ce? — Ktero število je vsota? — Kako napišemo števila pri pismenem soštevanji? — Opomba : Ker se učenci za življenje učč, daje učitelj sosebuo tudi take naloge, kjer se imajo denarji, mere in uteži preračuniti. Tukaj pazi učitelj, da so denarji, mera, uteži učencem dobro znani. Poskušnja nima tukaj le namena, da se izkaže prav-šnost računa ; temveč tudi, da se učenci k čedaljevečjej sa-modelalnosti spodbodejo. (Učenci naj za poskušnjo prištevance od zgoraj na vzdol soštevajo). Ako je namreč račun v redu, jim dela to veselje, ako je pa pogresek v njem, postanejo pazljivejši. Obojič je poskušnja le v korist Dobro je tudi, ako daje učitelj naloge iz učencev deškega in družinskega življenja, saj učitelj ni navezan samo na vpeljane računice. Pismeno odštevanje. Tudi tukaj naj velja načelo: s prva lahke naloge na pamet, potem še le pismene. Isto tako naj se učencem zopet pove, da naj se števila pišejo pod cnovrstnice. Pod pravilno napisana Števila pride vodoravna črta, in računanje se začne od desne proti levi, to je, od nižjega do višjega mesta. Ostanki se pišejo pod črto, in sicer jedniee pod jeduice i. t. d. Učenci imajo strogo razločevati, ktero število je zmanjševauec, ktero odštevanec, ktero pa ostanek ali razlika. Nn prvej stopinji naj so naloge take, da so zmanjševančeve številke večje od dotičnih odštevancev. N. pr. 450 321 V nadaljevanji naj slede vaje, kjer je zgornja jeduica manjša, in si je treba eno desetico izposoditi. N. pr. 762 343 Izposojena desetica se izpremeni v lOjednic, kterim prištejemo 2., toraj: 10-I-2 je 12. Zdaj imamo 12 jednic, od teh odštejemo 3 itd. Pika odzgoraj pri številki, kjer smo na posodo vzeli, pomenja izposoditev in kaže ob enem, da je število za eno desetico zmanjšano. Ako je pa v zmanjševavcu na mestu jeduice ničla, postopa se ravno tako. Sti pa dve ničli, nemoremo si pri deseticah ničesa izposoditi. To se more zgoditi še le pri stoti cah. N. pr. 300 246 Izposojeno stotico izpremeuimo v 10 desetič; vzamemo eno desetico, in naredimo 10 jednic. Paziti je tukaj, da se dene posojilna pika pri deseticah in stoticah. To zapišemo za zgled lahko tudi tako : 3- 10- 10 2 4 6 Pri vsaki stopinji ima se toliko ¿asa pomuditi, da pride do-tično odštevanje otrokom po polnem v last; še le potem naj se prestopi k naslednji stopinji. Po istem razloga kakor pri soštevanji, nima tudi tukaj izostati poskušuja, čegar izdelovanje se vrši ua podlagi ust-menih vaj: Ostanek in odštevanec sešteta, dajeta v pravšnem računu število ali vsoto, ki je enaka zmanjševalcu. To se poočiti učencem lahko tako le: če imaš 2 novčiča, pa ju izgubiš, koliko ti jih ostane? — Oe pa oba zopet najdeš, koliko jih pa zdaj imaš? Po blizu istem uačinu napreduje odštevanje celih števil do 1000 in dalje. Množitev. Tudi tukaj velja: S prva kratke in lahke naloge. Pred-no se pa loti šola te vrste računov, morajo učenci množitev števil razumeti in na pamet dobro znati. To se pa najložje in najzdatniše doseže se soštevanjem števil. Učenci morajo tudi tukaj uže zanaprej zapopasti računska ravnanja, posebno pa morajo razumeti v kaki zvezi je množenje se soštevanjem. Ivitkor smo poprej pokazali, da je odštevanje prištevanju ravno nasprotno ravnanje, tako moramo tudi tukaj poočititi, da je množenje saino nek poseben način prištevanja. Na to začne pismena množitev. Postopa se pa lahko tako-le: Učitelj pokliče učenca k šolski deski, in mu veli: Zapiši število: 122! Pod to zapiši je še enkrat, štirikrat. Soštej! Kako se glasi vsota ? Glej, tukaj si moral isto število 4krat zapisati, in soštevance sošteti. To vsoto do-bodeš na krajši način. Zapiši število 122; spodaj zapiši 4, kar pomenja, da vzameš 122 štirikrat. Pod obe števili potegni vodoravno črto. Pri jednicah začenši množi vsako teh številk s 4, a zapiši najdeno pod množeno številko. Ko je učenec množitev dovršil, vpraša učitelj . Ktero število si množil? — S čim si je množil? —Koliko si dobil? — Prav, zopet 488. — Ta krajša računska vrsta se imenuje: množitev. Kaj je toraj množitev? — Ktero število je množenec? — Ktero množilec? — Ktero izvod? — Ni odveč, ako si učenci zapišejo pravilo, in si je dobro zapomnijo. Sprva naj se nastavijo taki računi, kjer so množenci večmestni, množilec pa je enomesten in izvod posameznih mest no presega: i) N. pr. Vzemimo število 234 dvakrat. — Množi! Dobil si 8 jednic, 6 desetič, 4 stotice — toraj: 468 Kolikokrat si vzel 4 jednice, 3 desetice, 2 stotici? — Koliko znaša izvod? Ko so si učenci to dobro prilastili, nastopijo računi, v kterih je množenec večmesten, množilec pa enomesten, pa je treba uže pri jednieah prenašati ostale desetice k deseticam. N. pr. Število 256 vzemi 3krat. Množi! 3krat 6 jednic je 18 jednic. Kaj si množil? — Koliko jednic si dobil? — Poglej, ali ni v njih uže zapopadena 1 desetica? — Koliko jedfiic še ostane? — Toraj imamo 1 desetico in 8 jednic. Te zapišemo pod jednice, desetico naprej vštej k deseticam. Množi desetice! 3krat 5 desetič je 15 d. in 1 d. ki je ostala, daje : 16 des.— Pazi! Ali ni v teh ena stotica? — Koliko desetič ostane? — Zapiši te pod desetice, in ostalo stotico vštej k stoticam itd. Zakaj da se vrši nadaljno vštevanje, to naj učitelj do korena razloži. — Zdaj pridejo računi na vrsto z dvomestnim množencem in nmožilcem. N. pr. 24 12 48 Pred vsem množi celo število 24 z 24 2 jednicama, dobljene jednice pa 288 zapiši pod 2 jednici. Zdaj množi 24 z 1 desetico! Na kterem mestu stoji desetica ktero množiš? — Piši toraj, kar dobiš, pod desetice na drugo mesto. Opomba: Da se slaheji učenci hitreje privadijo, kaže, da učitelj pobriše, kadar učenec množi z 2 jednicama 24 jednic. 1 desetico; kadar pa z 1 desetico množi, 2 jednici. da učenca pri množitvi ena ali druga številka ne moti. — Učitelj nadaljuje: Ko si množil z jednicama, koliko si dobil? — 48 jednic! Ko si pa množil z 1 desetico, dobil si 24 des. Ni eno, ui drugo ni izvod. Iz obeli pa dobiš ga, ako soštejea 48 jed. in 24 des. = 288. —• Na enak način se postopa tudi, ko se iz množenih jed-nic dobč desetice, in se imajo te k deseticam, stotice pak k stoticam všteti. N. pr. 38 24 1 i)2 76 912 Opomba: Množenec ima lahko tri ali več mest, ravno tako tudi množilec. Obravnava na isti način. Če pa ima množilec ničlo na konci tedaj naj se mno-N. pr.: 12 žitev začne z O potem še le s 3. To 30 je širji način, in tega naj se učitelj 00 na tej stopinji le zato poslužuje, 36 da množitev pojasni učencem. Ivoj 360 pa naj se krajši način pokaže. N. pr. tukaj: Vse eno je, ako samo s 3 množiš 12 in izvodu 36 dostaviš O, kar da 360. Če je več ničel, toliko naj se jih izvodu pridene. Pri krajših in ložjih računih se poskušnja dela na pamet, sicer se pa račun obrne tako, da se množilec na mesto množenca in ta na mesto množilca zapiše in množi. Pri delenji se imajo učenci še le seznaniti s pravo poskušnjo. Meritev iu delitev. Kocke, krogle, uovčice in dr. tako drobnjav lahko uporabi učitelj v to, da svoje učence z meritvijo števil dobro seznani; črto, trak. meter, jabolko itd. pa uporabi, da jim dclenje pojasni. Oboje pa, prej ustineno potem pismeno. Pred vsem morajo učenci dobro meriti, in še le potem deliti znati. Meritev je toraj podloga delitvi. Pri delitvi naj iz početka pokaže, kako se jednice z jeduicami na različnih stvareh deliti morejo. N. pr.: 2, 3, 4, 5, 6, 7. 8, 9 novčicev med 3 uboge. Pri delitvi je treba dveh števil ; eno je, ktero se deli; drugo, s kterim se deli. Pove naj se koj učencem: kako se število na levi (dcljeuec), kako <»no na desn^ (deliteij), in kako se ono, ki se najde pri delitvi (količnik) imenuje. Znamenje delenja pa je dvopičje. S prva pridejo na vrsto računi z večmestnimi deljeneci in enomestnimi delitelji. N. pr.: 468 deli v 2 dela. Učenci morajo takoj zvedeti, da se ne sme deliti začeti pri jedni-cah kakor pri drugih vrstah računov, ampak da se začne pri najvišjem mestu. Hitreje in ložeje se račun izdela, ako se pri višjem mestu deli, in se vidi, koliko stotic dobimo, in te na mesto količnika zapišemo in še le potem k delen ju desetič preidemo. N. pr.: 4 st. v 2 dela je 2 st. 6 d. v 2 dela „ 3 d. 8 j. v 2 dela „ 4 j. — tedaj 468:2 — 234 Da se pa učenci prepričajo, je li res 2 v 4 st. 2krat — v 6 d. 3krat — v 8 j. 4krat zapopaden, naj vsukikrat, ko številko za količnik dobe, z 2 pomnože, in pod dcljeuo število zapišejo ter odštejejo. N. pr. 468 : 2 = 234 4 — 6 6 —8 8 Učitelj nadalje vpraša: S kterim številom si to ali ono število delil? — Odgovor: Delil sem je z 2, 3 itd. V koliko delov si je razdelil? — V 2, 3 itd. Iz tega tedaj vidiš, da si l/g, 1/3 itd. tega ali onega števila iskal. Ako si iskal, kolikokrat je deliteij v deljenci zapopaden, si tega delil. Zdaj naj daje učitelj take naloge, v kterih je deljenec večmesten, deliteij pa euomesten, ali kjer uže iz začetka ta ni v onem brez ostanka zapopaden. N. pr.: 362 : 2. 2 je v 3 st. lkrat zapopaden, ostane pa še ena stotica. Ta v desetice spremenjena, da 10 d. Tem ali 1 st. pripišemo G d. — Kolikokrat je 2 v IG des. zapopaden? 8krat. To je drugi del količnika. Da se prepričamo, je li res, pomnožimo to številko z 2, podpišimo in odštejmo. Kedar je pa uže prva deljenčeva številka manjša od delitelja: N. pr.: 328:4 tedaj se pove, da tri stotice ni mogoče v 4 dele deliti, tu da je treba privzeti desetice, spremeniti pa 3 st. v desetice in 2 d. dostaviti: N. pr.: 328 : 4 — 82 32 V nalogi 428:4 praša učitelj: Če delim 2 d. v 4 enake dele, koliko pride na vsak del ? — Nič! — Zapiši tedaj ničlo v količnik, pomnoži jo s 4 in nič od 2 d. odštcj. 107 Ostane kaj na konci, ni moč dalje deliti n. pr.: 320 : 4 — 81 32 — 6 4 2 Veliko težje so računi, ko je delitelj večmesten, tu je treba več vaj, ki pa naj so kolikor moči, labke in proste. N. pr.: 252 : 12. Koj naj se učenci opozorijo, da 2 st. ni mogoče med 12 oseb deliti. Kakor gori naj se tedaj 2 st. spremeniti v desetice in še 3 desetice dostavi, potem pa se deli. Učitelj nadaljuje: Če imaš 2 jabelki med 2 dečka deliti, koliko moreš vsacemu dati? — Oe pa imaš 20 jabolk med 20 dečkov deliti, koliko dobi vsak? - Če imam toraj 10, lOOkrat itd. več reči, možno mi je tudi 10, lOOkrat itd. več delov narediti. Kar se ničle tiče, dobimo isti količnik, če ničlo ali ničle v deljenci in delitelji izbrišem ali dostavim. N. pr.: 540: 30 = 18 3"~" ~ 24 24 S prva ui treba izbrisati ničle ali ničel, nato naj se pokaže kračji način. Vse eno pa je, imej delitelj na konci ničlo in deljenec ne, le konečna deljenčeva številka ostane kot ostanek — u. pr.: 544 : 30 = 18 3 ^ w 24 24 — 4 To bi bilo naravno postopanje pri delitvi. — Posebno pozornost gre na to obračati, da se učenci v štirib glavnih vrstah računanja tako izurijo, da jih bodo tudi pozneje v praktičnem življepji upotrebovati znali. Ono gotovost in ročnost pa si pridobijo: 1. Če učitelj pri vsakem novem načinu računanja umno postopa, t. j. da vedno stopinoma z učenci napreduje. 2. Če pri vsakem praktičnem slučaju razmerje prav razloži ter učeuce uapeljuje in je primora, da sauii določijo, kako hi se naloga rešila. 3. Če učenci ne računijo vedno z neimenovanimi števili, ampak tudi z imenovanimi; posebno je obravnavati mero, utežo, denarje sploh vse take stvari, ki segajo v delokrog človeškega življenja. 4. Praktične naloge naj se na vse mogoče načine rešujejo. S prva gre učence na to napelja\ati, a pozneje naj sami naloge izdelujejo. H. Opazke iz šole. Ko se kak učenec v kterem predmetu unese, in vsemu trudu vkljub ne more več naprej, tedaj se sam sabo jezi, ter začne krivnjo zvračati na dotičnega učitelja, in marsike-daj ima v tem prav. Toda pri tem ne ostane; marveč po-vrača učitelju z nepokorščino in neuljudnostjo, pušča svoje dolžnosti v nemar, in konečno po pobiem obnemore in nekako obupa. To je žalostna prikazen, ktere je v obče učitelj sam kriv. Skušnja namreč uči, da če se je kteremu učitelju posrečilo na oni način padlega učenca zopet usve-stiti v kterem predmetu, ta zopet srčnost zadobi, ter je svojemu učitelju odšle hvaležen. Sprva to srčnost v posameznih predmetih, naposled pa v vsem svojem djanji in ne-hanji pokaže. Iz tega sledi: Učitelj ne deluje samo za vso skupino, temveč tudi za poedinega učenca; zato pa tudi ne sme nikogar puščati brez sile v nemar, ampak streči mu ima vsako sredstvo, da tako ali pa takisto pomore. — Čas se mora v šoli dobro porabiti. Čas se pa mora tratiti na dvojni način: pri preslišanji ustmenih — in po- pravljanji pismenih nalog. Kako more človek, če le količkaj pomisli, od otroka pričakovati, da bode inalodane celo uro mirno poslušal, ko njegovi součenci govore? Učitelj, ki to zahteva je trpinčar in kazivec mladine. Nikakor ne gre pridejati še dosledne čuvitosti pri učencih, kedar se proizvodi njihovih tovarišev mikajo; tedaj pa še nar manj, ko se grajajo pogrcški le grajancein lastni. Učenec pazi in posluša, dokler se njegovo delo mika in popravlja, potem je njegovega pozora konec. Le malo dobička je pri tem. Učitelj naj vpelje to stvar tako, da vsak učenec v šoli popravi svoje delo, in popravke naj le še enkrat pregleda. Zgodi se, da je kaj res prenerodno, tedaj naj učitelj z rudečni-kom svoj popravek pridene; samo da učenci te učiteljeve popravke zopet prepišejo. Pri preslišanji ustmenih nalog, ne gre nad urin četrtin porabiti; saj se ima učitelj v tem slučaji samo pridnosti svojih učencev prepričati, in to doseže s tem, da vsak učeuec more koj nadaljevati, kjer je njegov prednik jenjal. Prepogosto pridrževanje v šoli je napečno, saj veliko ne koristi, večkrat pa naravnost škodi. S lem se prvič mladina preobklada, ki uže tako dosti časa porabi v šoli iu z domačimi nalogami; drugič moti domači red, in tretjič se stariši brez potrebe hudujejo nad šolo, s čimer se ji dobrohotnost odteguje. Skušnja uči, da učenec v tem času zamujenega ne zadonese, pa tudi ne more, če se pomisli, da ga je uže postavni čas dovolj upehal. Učitelj najde uže čas za kaznovanje; najbolje pa stori, ako v tem primerljaji nalogo na prihodnji dan odloži. Tudi v kaznih naj vlada zaporednost. Kedor nima toliko gospodovalnosti v svojem pogledu in eneržije, da pri svojih učencih pačenje, podpiranje s komolcem in brbanje okoli ust enkrat za vselej ne odpravi, ta naj po nikakem ne misli, da je mož za vzdrževanje šolskega reda. — Ako kedo nima pet zdravih čutil na sebi, utegne biti sposoben za vse drugo, le za učitelja ne. Učitelj mora ta- koj zapaziti, ko učenec ktero nespodobnost započne v soli; on imej v očeh poglavitno in najzdatniše sredstvo za red, in kedor ga nima, temu ne pomorejo vse kazni nič. Kedor je pa prepričan, da se videti nikdar več ne navadi, ta najbolje stori, da iz usmiljenja do vboge mladine šoli da siovo. Male in, kakor se pravi, na veter izdelovane naloge se veliko slabše izdelujejo, nego one, kojim je treba s trudom in pridnostjo streči. S tem pa ni rečeno, da se imajo učenci preobkladati z delom ; kdor mora popravljati, ta uže skrbi, da se preveč ne otovori. Preobklada se pa največ z memoriranjem; to se pa prav lahko nalaga in presliši, pa tudi čas ubije se. Hočeš se prepričati, ali so se učenci učili, naj vsak učenec le en kos nareče, tako prideš najbrže do prepričbe. Potem naj še dva ali trije deklamujejo. Kar še časa ostane, naj učitelj berilni komad logično in jeziško razloži. Le tako bode taka snov odvsekodar tvarjala izobraževalno pa tudi kot zdatna jeziška vaja. — Abotno je, če kedo zahteva, da se učenec jezika nauči, in da ne bi ga kolikor moči rabil. Le če kteri jezik mnogo in mnogoteroma govoriš in pišeš, naučiš se ga. Kedor je pa vajen delati, ta dela tudi kot popravljavec v vsem mogočim podvizom; tudi v tem se da mladini dober zgled. — Marsikedo misli, da mu čenčlanje in prijeujevanje priskrbi pri mladini nagnjenost in ljubezen, doslednega pisto-panja se tak naravnost boji, češ, da mu bo v škodo. Narobe. Učenec ljubi onega, ki mu je vspešen. Učitelj bodi strog in pravičen, a brez malenkostnega muholovstva; tako pride tem brže in gotovejše do zaželenega konca; če je pa lagodeu in malotnožk, ne pride daleč. Mladina takoj zapazi vrednost svojega učitelja, ter spoštuje vljudno, dobrosrčno ali zajedno moško postopanje. — Tudi po napametnem gradivu se učenci lahko skaze i ti spehajo, če se jim preveč naklada; a temu je priti v okom. To pa tako, da se celote razudijo in posamezni deli na vse kraje obravnavajo. To se ve, da se ima liaglasba takoj in natančno določiti, pa tudi se imajo govorske vaje vvesti. Duhd je treba; s tem učitelj še ničesa ne doseže, ako kaj le nalaga brez pojasnil in truda. Pa saj se lahko pri preslišanji tega prepriča. Slabo naglaševauje, zgolj na-pametno blebetanje po papižje, in učenčevo (pa tudi učiteljevo) zdehanje so pri vsem tem naravne poslodice. To pa je zopet res, da mora učitelj izpraševati in berilui kos obravnavati znati. Kedor pa v šoli čas ubija, ta se ve ničesar ne doseže, k večjemu da pesek v oči meče. — Stara prislovica: Kedor dobro razločuje, ta dobro poučuje. Kedo ne ve, da velja to osobito pri učitelju? Učitelj ne sme biti samo znanostnik, uporabiti ima tudi razmere in potrebne uhvatke. Te bi bile, denimo, da zaseže v po-četke znanosti, človek — v mladi in pozneji dobi — je radoveden, in to scer tako, da gre rad do korena, in kedo je bolj radoveden od učeče se mladine? To naj bi se porabilo. Kako se je začela ta in ta pauoga znanosti? Komu se je posrečilo priti do nje ? Pri kteri priliki ? Mogočno vpljiva tudi ime iznajdnikovo. S takim dopovedilom se vzbudi pozor, vstrajuost, veselje. — Narekovanje naj se pri večjih učencih omeji. Vaje v pravopisji so bolj zdatne. Tu menda ni treba pojasnila. V noveji šoli se nima lenoba pasti. — Dvoje je znanje — navezano in svobodno. Prvo se zaveda v človeku, a ne more se rešiti in priti v zvunajšino, drugo se javi. Sliši se večkrat v šoli: „To se mi plete na jeziku, a ne morem povedati. Kaj je to, če ni izpoved, da ni bil dotični učenec vajen v izrazu? Stvar zna, toda besede ji ne ve. Svobodno znanje pa je tam, kjer more se učenec v tem, česar se je učil, tudi lahko izraziti. V tako imenovanih realijah ni še učitelj vsega dosegel, ako je svojim učeucem stvari pojasnil v predmetnem obziru. Vsako znanstvo govori tako rekoč svoj jez;k, in tega se je treba polastit. Nekteri fundamentalni stvari morajo priti v last celo do oblike; drugače mladina pri izpraševanji ali molči ali zmedeno govori. S kratka, učenec ima se znati izraziti z lahkoto o tem, kar si je prilastil kot predmet, in to je svobodno znanje. Otroci so kakor ženska; oni se morajo osobno zanimati za učitelja, ako jim je pod njegovim vodstvom delati z veseljem in z vspehom. Nekteri učitelji menijo, da si to nagnjenje pridobe s hvalisanjem, nedoslednostjo in spregledovanjem, to se ve da zastonj. Deček daruje svoje srce le onemu, ki mu je pri delu vspešen. Ako je učitelj poleg tega še uljudna in ljubezniva oseba, tem bolje. Nedostatke pa mladina takoj zapazi. Naši učenci so naši sodniki, in po navadi tudi najbolji. Dobro je, da se koj po počitnicah pouk začne z navadno strogostjo in pravilnostjo. Nektorim je prišlo v navado, da smatrajo še nekaj dni kakor nek podaljšek počitnic, in da ne dajejo še dela mladini. To nikamor ne kaže. Najbolje je, da se stroj na vse strani takoj vredi in v tek zažene. Kakor hitro vidijo otroci, da je učitelj v tem prijcnljiv, takaj tudi oni začno še uialo lenarta maj iti. — Sainostaluost duha iu proizvodnost se zadobi le po poti hevristične — induktivno metode. Dogmatična učava pa je še slabša od starega šolskega kopita, po kterem se je dala učencu naloga v roke, češ, na pomagaj si, kakor moreš. Ni čuda, da je pri tem marsikdo obnemogel. Res je sicer, da ima učitelj dosti gradiva pred sabo, marsikdaj preveč, in da mu je hiteti, kar pa razvoj samostalnosti le zadržuje. — Dosti in površno, to nikamor ne kaže; raji manj, pa to dobro. Učitelj mora marsikdaj gradivo skrčiti, samo da to, kar se predela, postane lastnina učencev. V tem slu- čaju je njegov pouk obilen sad obrodil — in to je zadosti. l)a more učitelj s pravim vspenom poučevati, mora se za vsak dan posebe pripravljati. Vse gradivo mora na vse kraje premišljati. Tu ni izgovora. Koj ko stopiš v ktero učilnico, prepričaš se, ali ima učitelj v redu svojo šolo; to je, ali zna priganjati svoje učence k pozoru in zdatnemu delu. Ta nalog reši učitelj najlože s tem, da njegovi učenci na glas, odločno in v umevnih stavkih govori. Čebljanje v šoli je zelo škodljivo. Šola se nima bati poštenega glasu. Učitelj je dolžan, dajati svoji mladini dober zgled in naganjati jo v hvalevredno posnemo v vsakem obziru, tedaj tudi v pisanji. Učitelj ne sme čečkati in mazati, ako noče, da ne bodo tudi njegovi učenci čečkali in nemarno pisali. Ne more biti — to je res — vsak učitelj krasnopisec (kaligraf); ali to more, da čedno in dostojno piše. To zahteva rednost in priličnost, in je potrebno kakor čedno perilo in čisto umita roka. — Znano je, da so manjši učeuci po navadi prvi, ki hrup uganjajo. Gotovo ima ta prikazen svojo koreniko v nepremišljenosti teli učenikov, ki se v tej dobi zdatno pokazuje; vendar tudi tukaj jih gre nekoliko več v stran prijeti. Tej dobi primerna uljudnost mora — to se ve — v šoli ostati, ker je potrebna, za to, da se prehod iz nepresiljenega domačega življenje v pravilno in postavno šolsko življenje uravna in vspeši. Ali tej uljudnosti vkljub more učitelj neki — rekel bi — vojaški red vvesti. Hitra in natančna pokorščina, glasno odgovarjanje, to mora biti. Dobro je, da se odgovori kolikor moči ponavljajo in da se zastavljajo vprašanja, na ktera inore vsak učenec odgovoriti. — Na vseh stopnjah stoji do tega, da se učenci, privadijo v svojih urah pridno delati. K temu pomore spodbudljiv pouk. Poleg tega ima učitelj nemarščino za dobe odstranja- ti. Malomarnim mora takoj do živega, sosebuo onim, ki so v tem oziru zapali neki mrtvičnosti. Skušnja uči, da so nekteri izmed tacih, ki so na videz lagodni in malomarni, v duhu pa delajo. Oglašajo se pa ne, ker jih učitelj prezira. Take gre izpodbujati, večkrat izpraševati. in njihove odgovore hvaliti. — Večkrat pomore, da se v šoli gleda tudi na t«*o zva-ne malenkosti. Učitelj mora paziti, da so noge učeucev pri miru, telo ravno, roke pa imajo brez šundra djati na klop. To nikakem pa ne sme trpeti da brbajo okoli ust itd. Vsak takošen prestopek se ima takoj grajati ali kazniti. Kedor je tudi v teh malenkostih dosledeu, ubrani se tako tudi v večjim prestopkom. — Pri vzgoji treba škodljive vpljive odpraviti, pa tudi vsestransko delalnost zahtevati. Ta je pa zopet dvojna: ona se javlja kot navzetnost iu kot proizveduost. ali tvorivnost. Človek se namreč ne razvija samo. da zvuoajščino predela v svojej notrini: marveč v tem, da svojo notrino prenese na čuvstveui svet, to je, da na zvunajnih stvareh provzroči izprembe, kojim pritisne, tako rekoč, pečat svojega duha. V tem je božestvu sličen; toraj tvarja ono bitje, ki se more le po tem tvarjanji razvijati in spopolujevati. Uže iz mladega toraj nima človek le prislušati in učiti se, on mora uže tedaj začeti tvarjati iu upodabljati. Opomniti gre tukaj, da je razen čisto duševnega tudi telesno tvarjanjc in upodabljanje, kteremu je uže kos ona sposobnost, ki se s človeško zavednostjo zbudi in javi. Navod k temu tvarjanju mora pa biti sistematičen, toraj pravilen in načelen. Navadno se misli, da k učenju nij treba nego dobre glave pa trdne volje. Gotovo to nij dovolj; treba je tudi čvrstega telesa, treba pogodnih okolnostij. Tudi jc pri učeuju jako važno, kako se kdo uči. Cverstega telesa je uže za tegadelj treba, ker jc duša le v čvrstem te- lesu popolnem svobodna; bolen život dušo nadleguje. Okol-nostij pogodnib treba, ker človek ne more sam vsega znanja s kraja izumiti, nego to upotrebiti, kar so predniki izino-driii in vestniki izmodrujejo. Vidi se torej, da je štirih glavnih pogojev k uspešnemu učenju treba: zdravega telesa zdrave duše, pravega prejemanja znanostij in prigodnih okol-nostij. Kako pri učenji telo trpi, to je vsak čutil, ki se je kedaj z učenjem bavil. Dolgo mišljenje, dolgo na pamet učenje utrudi človeka, nasledek vzajemnega delovanja duše in telesa. Zato nekteri učenci po presilnem učenji jamejo bolehati in celo popolnom opešajo. Učitelj bodi tedaj pri nakladanji nalog previden. Dolgo sedeče učenje preuzroči želodčno in glavno bolenje, škoduje pa tudi drugim delom telesa. Ker se takemu trudu, iz učenja prihajajočemu ne da zogniti, če se sploh hoče kaj naučiti, tedaj je treba slabe nasledke učenja kolikor mogoče odpravljati, ter život zdrav in čil ohranjati. Primerno sredstvo temu je igranje. Primerno, to je tako, pri kterem človek resno mišljenje po-zabivši, telesnim udom naravnega gibanja daje. Obraz iz učiteljskega življenja. Na znožji uecega zmerno visocega hriba stoji čedna vas, če-gar okolica ima poleg obra«teuih gor rodovitne oranice. Pod vasjo proti jugu so tla ravna in le nekoliko napeta, po kterih se, unjveč med vrbami vije bister potoček, kteremu omenjeni hribec daje potrebno vodo. Nekoliko nad vasjo stoji Šolsko poslopje s pritičniin vrtom, kamor pošiljajo ondotni prebivalci, ki so pridni in zavedni kmetje pa tudi bučelorejci, svoj« otroke pridno v šolo. Vse kaže, da je b la ta šolska hiša uže v prejšni dobi sezidana, pa tudi to posebno, da vaak vaščan brati iu pisati zna. In zares, starši se smejo ponašati se svojimi Otroci, ki tako pridno obiskujejo svojo šolo. S kratka, v tej podgorski vasi sta mir in osrečujoča zado-voljno*t domu. Učiteljeval je ua tej ljudski šoli pred kakimi 4 leti mlad učitelj, mož lepega iu zuačajnega vedenja. Bil je pravi vzor ne le t&mošnji mladini, ampak sploh vsem vaščanom in bližnjim okoličanom. On je svoje otroke ne le v šoli, ampak tudi pod milim ne- bom podnčevnl. Večkrat med letom je svoje učence na sprehodih po.iučeval ter njih pozornost obračal posebno na to, kar se je popred v šoli le posamezno in brez dovoljue zveze obravnavalo. Otroci so mu zasluženo spoštovanje skazovali, ker so ga kaj rudi poslušali; on pa je bil pri njih srečen Za take sjirelio le mu je posebno kaj dobro služil šolski vrt. Kar je otrokom po zimi v šoli o kmetijstvu pravil, vse to jim je spomladi ali po leti ali sploh pri priliki, na vrtu nazorno pokazal. Tudi nadro bnosti iz prirodopisja, zendjepisja in risanja je z otioci tu ponavljal. Ta vrt je bd učitelju poleg prostora za navadne kmetijske poskušnje, tudi zdatuo podučevališče za druge predmete. Vrf je stal na ravnem svetu. Bil je ni konceh obočen in ves z živo ogrado obdan. Od strani pa je imel zaprt vhod iz lesenih palic. Tu si videl vse v najlepšem redu; gred ce so bile v dotičuih letnih časih polne žlahtnih cvetlic; povsod sledi skrbnih vrtnarjevih rok, plevela ni bilo nikjer videti. Drevje, tudi t«» otrebljcuu, je kaj lepo rastlo. Sredi vrta bila je navlašč izkopana in z ilovico zadelana globel, kamor se je deževnica stekala za povrtue potrebe — 'o je bil vodnjak vrtu. Srednje in postranske p .ti na tem vrtu so bile s peskom posute, ter tu in tam ob potu več lrsemb klo-pic. Se si zapazil na tem vrtu iz desak zbito in na količih sloue-čo hišico — bil je to čeden bučelnjak. Necega dno proti koncu poletja ob k.iki i), uri zjufra. zbei<5 se učcuci višjega razreda se svojim učiteljem vred pred tem bučel-njnkom. Sadna drevesa, ki so v vrtu in v obližji rastla, upogibala so se pud težo sladkega in prijeten vonj okrog širečega sadja. Listi stare lipe, ki je pred šolskim poslopjem rastl.i. so rahlo migljali, in zdelo se je, kakor bi bih ined seboj šepetali. Rilo je nekoliko megleno jutro, a videti je bilo, da bode dan krasen. Na poljn je ravno ajda cvetela, in njen med*n duh se je prijetno razlljal po mirnem okolji. B je sploh prijetno jutro in ravno ustopivšim se učencem je zaigralo veselje v srcu. Že večkrat je učitelj svojim učencem ob dolgočasnih dnevih obljubil, da jih hoče enkrat k bučclnjaku peljati, ako bodo pridni; da morajo pa uže prej kaj doma o hučelab pozvedovati, ker on jih hoče ta dan pravilne bučeloreje učiti in na pomanjkljivosti, ki se morda pri njih doma nahajajo, opozoriti. Bilo je pri biičelnjaku uže vse živo. Bučele so veselo brenčale okoli panjev — ene pridno i/letavajo, a druge se uže i/, sladkega dela težko obložene veselo zopet domov vračajo. Učenci se ustopijo nekoliko oddaljeni od bučelnjaka, a učitelj stopi prid nje ter jim začne blizo tuko-le pripovedovati: Za bučelnjak zbori si kraj blizo svojega doma, da boš bučele večkrat opazovati mogel. Hišica naj bo na kratkih kolih nekoliko od tal, da škodljive živali k bučelam ne morejo. Prevelika nuj ne bo, največ za 40 panjev. Obruena naj bo proti jtigo-vzhodit. Zakaj pa ravno proti jugo-vzhodu, zakaj ne proti kteri drugi strani sveta, vpraša več učencev? — Zato, nadaljuje učitelj, ker mrzli veter od severa in vzhoda, pa pregorak veter in hude plohe, ki prihajajo od juga in zahoda, so bučelaui zelo škodljive. Sum, visoka drevesa pa velike vode blizu bučelujaka so škodljive, pač pa jim je mali potoček koristen. Hišica bodi odprta samo tam, kjer bučele izle-tavajo, drugače pa zaprta. (Učenci si ogledajo bučclnjak od vseh strani). Učitelj vzame prazen panj in vpraša Lanišerjevega Poldka: Iz koliko desk je zbit panj ? — Panj je iz šest desiik zbita tru-žica. Iz kakošnega lesa je? — Za panj naj se vzame vedno le mehek les. Zgornja deska bodi tako pritrjena, da se dii lahkotno sneti; sprednja mora imeti luknjo, da bučeleskoz-njo lezejo; spodnja deska bodi spredaj nekoliko podaljšana — imeti mora brado, da muhe na njo posedajo in v pauj lezejo. Paiyi morajo v bučel-njaku od zadaj nekoliko podloženi biti, da se mokrota skozi vhod ocaja. Vsak panj naj bo zmeraj na eueni in istem mestu, in tudi naj bode pobarvan, da si ga bučele ložje zapomnijo. Najboljši so Dierzouovi panji. V teh priterjujejo bučele satovjr na posebne, zgoiaj rahlo pritrjene palčice. Te se p» potrebi lahko izvzemajo ali dodevajo. (Vse to pokaže učitelj učencem na posebnem panji). Govorimo sedaj pa kaj o bučelah, g. učitelj, saj jih gre dosti dosti v en panj, usti se Kalarjeva Tinica I — Zivljeuje bučel, pravi učitelj, je zelo podobno človeškemu — njih življenje je družbin-sko. V enem panju živi lahko 20—60 tisoč takih muh. Po opravilu in postavi ločimo bučele v tri vrste, in sicer: matica, samci in delavke. (Tukaj pokaže učencem matico, samca in delavko). Matica je le ena v panju; ona je med vsemi največja, ima daljši život, krajše perutnice in jasneje životne obročke. Matica je samica in živi do 5 let. Samci, drugače tudi trotje, ne gredo uikdar na pašo; so nekaj večji od pravih bučel ali delavk. Krila jim ne pokrivajo celega zadeka, oni žive le od spomladi do meseca avgusta. Največ je v panju delavk. Te hodijo na pašo. douašajo sladko strd in cvetni prah ter zidajo satovje v panju. Konci avgusta vsakega leta se vname tako zvana trotja vojska. Delavke odganjajo te nepotrebne goste od strdi in jih tirajo iz panja; mnogo jih tudi pomore ter potem pomečejo iz ula. Delavke žive toliko Časa, dok ne obnemorejo ali kako drugače ne poginejo. Učitelj da Klančerjevemu Lipetu bučelo ter vpraša: V koliko delov ima bučela razdeljeno truplo? — Vsaka bučela ima glavo, oprsje iu zadek. Koliko parov uog? — Tri pare členastih nog. Kaj ima ua glavi ? — lina tipalki pa uata s katerimi grize. Na glavi ima tudi rilček, s katerim srka sok po cvetovih pa par večjih in 3 manjši oči. Kje tičč noge? Kje krila? Spodaj ua oprsji ima tri pare členastih uog; zgoraj pa štiri kožuata. krila. Kaj ima ua zadekn ? — Zadek ima 6 polobročkov. Bučela ima belo, hladno kri, ter diha po dušnicah (mehurčkih) ktere ima v životu. Matica izleže vsako leto več tisoč jajec v celiee, ki so za zalego namenjene. Iz jajec se izvalč belim červič-kom podobne živalice, kterim pravimo ličinke. Delavke jih skrbno pitajo, dokler ne popolnoma dorastejo; zdaj se izpremeni ličinka v bubo, buba pa v 8—9 dneh v bučelo. (To spremembo učitelj pokaže). V živež jim služi med, cvetni prah in voda. Največ medu in cvetnega prahu jim dajejo drevesa, cvetoči grmi in zelišča u. pr. akacija, sadno drevje, lipa, jesen, kostanj, dob, iglavci, leska, vresje, sočivje, detelja, ajda, itd. Cvetni prah je za rejo zalege zelo potreben. Da ne trpč žeje, naj bo pri bučelnjaku plitvo koritce v kterem nima nikdar vode zmanjkati. Bučele prezimujejo v panju, v zgodnji spomladi pa uže začnejo delati in si živeža nabirati. Od 8—11. urs zjutraj daje cvetje največ medu, in v tem času tudi najpridnejše gredo na delo. Se svojim rilčkom srkujo sok po cvetju ter ga v želodci premene v med, katerega potem izlivajo v celice. Cvetni prah pa prinašajo na kosmatih uogicah v panj. Satovje je pritrjeno zgoraj na pokrov— ali na palčice ter je vedno bolj navzdol izdelujejo. Na satovji je opaziti brezštevila šestoglatih celic ali piskrecev. Celice so različne potem, kakor so namenjene za zalego matice, samcev ali delavk. Matične celice so največje in okrogle: v teh ni medu. V ostalih je med ali zalega. (Vse to učitelj učencem na satu pojasni). Mlado zalego delavke skrbljivo pitajo. Kedar je v enem panju preveč bučel, začnejo rojiti, t. j. stara matica prepusti gospodarstvo mladej matici izselivši se z enim delom bučel. Roj ostane blizo starega panja, uavadno se. vsede na kako vejo, kjer se vse bučele spri mejo v kepo. Tudi bučele imajo svoje sovražnike, kaKor: roparske bučele ose in sršene, pajke, mravlje, miši, žabe, ponočne metulje i. dr. Molj leže črvičke v kot panja in ti pojedajo zalego. Roparice si boš pač odgnal, če rediš močne panje, to je, če ima vsak panj dovoljno število prebivalcev in muogo živeža. Da ti ose, sršeni, pajki in molji panjev ne bodo nadlegovali, snaži bučelnjak in posamne panje osnih in sršenovih gnezd, pajčevine in sploh vsake take škodljive zalege. Mravlje pomori s skropom, ali pa potrosi pepela pred in pod pauje. Miši pridejo rade po zimi v panj, zato pa zadelaj panj z žebeljč-ki in pazi, da vse odprtine zamašiš. Da žabe po noči v panj ne zlezejo, imej panj primerno od tal postavljen. Prigodi se včasih, da bučele jamejo slabeti zaradi lakote, posebno kadar jim ucugodna vremena spomladi in na poletje pašo zaprečijo. Aku bučele zgube matico, postanejo zelo nemirne. Ako jim daš drugo matico, koj se potolažijo in ostanejo v panju. Človek si je bučele zbog haska, ki ga nam donašajo, vedel v svoj prid obrniti. Bučele nam dajejo strd in sat, iz kterega na-pravljajo vosek. Kar so pa bučele med letom spravile v panj, ne dajo gospodarju prostovoljno ampak vzeti jim mora se silo. Ko jeseni paša neha, bučelar podere panj in vzame iz njega med in sat. Ali pri tem opravku ga razdražene bučele rade pikajo. Nevedni bučel.srji jih pomore z žveplom. To pa ni prav; najbolje je, če se bučel>' iz polnega panja v prazen ogrebe ali vsadl: tako bu-čelarju bučele in pridelek o-tane. Dv.i panja se da združiti v en panj, ako se da obema enak vonj ali duh, u. pr. če se ju poškropi s kafren<> vodo; bučele se potem same preselijo ali pa se jih more iz euega v drug panj ogrebsti. Drug način je ta: bučele se s perhelčnim dimom (goba. ki raste po travnikih in ki daje gost dim od *ebe ako jo stisneš) omamijo, da kakor mrtve iz panja počepajo. Zdaj jih bučelar lahko z golo rokj iz enega v drug panj prenese. Bučele so oam zgled lepe družbinske vzajemnosti in marljivosti. Skrben opazovalec bi se od ujih lahko marsikaj naučil. Od ranega jutra do pozuega večera so vedno na delu; nikdar ne pasejo lenobe. Učitelj da vsacemu učencu naprstek medu rekoč: Sedaj pa idite domov, pa ne zabite tega kar ste danes u bučeloreji slišali in videli. Veselo so se otroci razšli. X. O šolskem birokratizmu. Učiteljsko društvo: „Diesterrog" III. okraj na Dunaji je v svojej seji od 13. jan. t. I. med drugim tudi o šolskem birokratizmu obravnavalo. Naj bode svobodno, iz dotične obravnave poglavitniše točke posneti: „Potrebno je, da se šolski birokratizem omeji, in to zato, da se vsled golega oblikarstva duh in bistvo šole ne skazi. Birokratizem veže in oklepa svobodnega duha, mori čvrsto duševuo življenje ter je učitelju v dosegi šolskik njegovih namenov na poti. Javi se pa osobito v tem, da se od učitelja mnogo nepotrebnih, pri dosegi učnih smotrov lahko pogrešljivih pisarij zahteva, pa ne mauj tudi v tem, da se strogo čuva, da se ima postopati po nekih predpisih. To pa, da nikakor ne kaže. in učitelj ima pravico zoper to oglasiti se. Kakor se zastopniki diugih stanov zbirajo, da svoje interese otmo, tako naj se tudi učitelji v svojih zborih oglašajo o svojih zadevah. Učitelj naj moški razodeue, kaj ga tare in tišči. Upravstveni aparat pa je prezinetcn, da bi mogle dotične osebe iz-lskati vse pogreške in hibe v šolstvu, ter jih v vseh njihovih posameznostih odstraniti za to, da se v duhu šolskih postav vspešuo deluje. Celo v starej šoli ni ta m6ra — birokratizem — učitelja tako težila kakor dan danes. Bilo je zadosti, da su je vsako leto uapra- vil jeden katalog v dvopisu, v tem ko se dan danes razen kataloga, še imeniki, zamudniki, tedniki invmnogo izkazkov o dolgosti, širokosti in visokosti učilnic zahteva. Še da se zahtevajo izkazki o barvi očes, lasi in polti. Ni čuda torej, ako se dan danes čuje tako pogostoma o razporih v učiteljskih osobstvih in da navstajajo krogi in orepiri med posameznimi učitelji celo v pričo otrok, kar pa gotovo ni uiti vspešno ni v obče lepo. Nadalje se je v omenjenej seji drug govornik glede na dotič-ne razmere med drugim to-le nasvetoval: Na korist izvršbi novih šolskih zakonov, naj bi v okrajnem šolskem svetu več učiteljev sedež in glas imelo. Ta naredba bi gotovo zdatno ovirala mnoge biro-kratične nepotrebne novarije. Šolski oblastniki pa naj bi se manj trudili pozvedovati učiteljeve slabosti in take grajati, ako pomislijo, da so >:a to pozvani pred vsem, da učitelju pri njegovem težavnem poslu svetujejo in pomagajo. Da pa šolska nadzorniStva — tako dostavlja drug govornik— svoje zadače z višjega stališča izvrševati ne morejo, temu je kriv ravno šolski birokratizem. ker morajo sporočati in o najmalenko-stniših rečeh informacije sprejemati, kar jim temeljito nadzorovanje večkrat popolnem onemogočuje. Iz tega sledi, da se več to povdar-ja, kar učitelj v uradne bukve vpisuje, toraj kar na papirji stoji. Ni čuda tedaj, ako se učiteljeva vzgojevaujska delavnost, ki se more le po večkratnih poskusih udostojiti, nadzornikovemu očesu iz-poduiakne. In tako je za nadzornika večkrat nemogoče, učiteljevo delavnost na vse straui izpoznati. Koliko pisanje samo pri všako-mesečnem vpisovanju v katalog ? Na Štirskem kakor v nekterih drugih deželah se ne vpisujejo prisodki vsak mesec v katalog, ampak le vsako četrtletje; tudi je v katalogu vse zaznamvano kar se tiče učencev. Vsega posnemanja vredno ravnanje! Šolski ogled. Število učiteljev v avstrijskih deželah s primerom na prebivalstvo. V Avstriji pod A. 3455 900 V Avstriji nad A. 874 213 Na Solnograškem 241 85 „ Tirolskem 1335 929 „ Predaralskem 247 56 „ Štajerskem 1262 280 „ Koroškem 466 101 „ Kranjskem 233 98 na 1 uč. moč 492 preb. 685 „ 475 „ 350 „ 342 „ 764 „ 726 „ 1403 „ učiteljev učiteljic, moč 741 prtb. „ Goriško-Grad 212 74 na 1 uč. „ Tržaškem 102 101 » 707 g V Istriji 204 100 s 891 „ V Dalmaciji 325 77 a 1162 „ Na Češkem 9693 820 ■ 510 , Moravskem 3407 310 11 559 „ „ Šloskem 736 94 ■ 672 „ „ Gališkem 3389 1170 » 1316 „ V Bukovini 232 46 It 1973 , V okraju Goriške okolice je bilo koncem šolskega leta: 32 enorazrednic, 12 dvorazrednic in 28 Sol za silo. Na "3 dvorazrednicah (v Kanalu, Solkanu in Ajdovščini) se je učilo celodnevno na 9 pa poludnevno v štirih skupinah. Vseh šol je bilo 62. Premembe teku leta: 1. V Rihenbergu se je ustanovilo mesto učiteljice; vsled tega je postala šola dvorazredna. 2. Euorazrednica v Dornbergu se je razširila v mešano dvo-razrednico; isto tako šola v Šempasu. 3. Šola za silo v Kronbergu se je premenila v redno euoraz-rednico s poldnevnim ukom. 4 V Plaveh »e je osnovala nova mešana enorazrednica. V 61 šolah je bil učni jezik slovensk, v eni šoli (Lotniku) itulijansk. Celodnevno se je učilo v treh dvorazrednicah: poludnevno v 9 dvorazrednicah, v 32 i>norazrednicah in v 6 šolah za silo. V 12 šolah za silo se je učilo poludnevno v eni skupini. Otroci so v obče priducjše obiskovali šolo mimo minulih let. Število otrok, ki so dolžni v šolo, kakor onih, ki so šolo dejanstve-no obiskovali, razvidi se iz sledečega : Št. otrok dolžnih v šolo: Število otrok Obiskov, so vsakd. šolo Nadaljev. tečaj od 6—81. | od 13- -141. od 6—14 1. | od 6—12 1. od 13—14 1. m. | ž. | m. ž. | m. in t. m. | ž. | m. | ž. 4018 j 3899 | 1196 1174 10287 3150 ¡2880 788 \ 670 Od 6—14 letne mladine obiskovalo je tedaj 7489 šolo Za 13 in 14 letne dečke so se vpeljali nadaljevalni tečaji, v kterih se je učilo od začetka šolskega leta do 1. maja, po 5 ur na teden. Za 13 in 14 letne deklice lo bili tudi nadaljevalni tečaji, po dve uri na teden. Na enora/rednicah se je učilo skupaj, na dvoraz-rednicah ;»a ločeno po spolu. Od 6—12 I. mladine (7917) je hodilo 6046 v šolo ali 76 90/0 „ 13-14 „ , (2370) „ . 1405 „ , , 63'0>/0 . 6—14 „ _ , (10287) „ , 7544 „ „ „ 73'20/0 Na eno učit. moč pride 185 otrok ali 137 učencev. Primeroma z lotom 1880. I je hodilo v tem letu 6-5% vse mladine več v šolo. V okraju je učilo: 35 učiteljev iu 3 učiteljice (sč spričevalom učit. sposobnosti); 14 učiteljev iu 3 učiteljice (sč spričevalom zrelosti); 15 pomoč, učiteljev duhovskega stanu pa ena učiteljica brez spričevala učit. sposobnosti. Katehetov postavljenih od duhovske obl. je učilo 62. Učiteljic za ženska ročna dela je bilo: 5 izprašanih, 9 neizprašanih. Od teh so koncem leta 3 napravile izpit. Prvo berilo i n slovnica, spisala A. Razinger in A. Zuiner, ceua 24 kr. je ravnokar prišla na svitlo. Knjiga je namenjena za drugo šolsko leto ali za drugi oddelek niže skupine na encrazrednicah. Priporočati je, da se ta knjiga posebno v one šole vpelje, kjer se v prvem letu po abecedniku, ki je samo za prvo leto namenjen, poučuje, kajti drugo berilo in »lovuica jc pisano za tretje šolsko leto. primernega berila pa za drugo šolsko let-» oziroma za drugi oddelek niže skupine na ennrazrednicah smo do sedaj zelo pogrešali. S tem berilom, čegar tvariua je prav tako urejena kakor nazorni nauk v abecedniku za slove ske ljudske šole, nam je popolnem vstreženo. Nazorne vaje so tako razširjene, da ae opirajo na na/orne vaje v abecedniku. Slovnica v tem berilu obsega ob kratkem vso tvariuo po učnem načrtu za drugo šolsko leto. Pri nalogah je posebno ozir jemalo tudi na one šole, ki poučujejo po oddelkih. Uredjene so torej tudi za posrednji pouk. Tu knjiga se še posebno priporoča, ker v njej se nahajajo le kratki iu otrečji zmožnosti primerni odstavki. Iiuvuo tako so stavki v pasameznih sestavkih po pedagogičuem pravilu kratki in lahko umevni. Tiskauo je prvo berilo na močuem papirju, ima lično obliko in primemo nizko ceno. Berila so oziroma na varstvo vida pravilno tiskana. Jako bi bilo želeti, da bi se ta prekoristiia knjiga uže s prihodnjim šolskim letoin v naše šole vpeljala. Le segnite po njej, napredek je gotov. Na vsak pri založniku kupljeni deseti iztis priloži se vodstvu šole ena knjiga za uboje učence. Domovinoslovje za sloveuske ljudske šole, izdal g. Ivan Lapajne v drugem poplavljenem natisu. Cena 20 kr. Knjižica obsega 31 stranij in je razločnega čeduega tiska. S tem delcem je »pisatelj ljudskim učiteljem in slovenskemu šolstvu spiob zelo ustregel. Nauki te knjižite, ki nas spoznavajo z slovenskimi deželami, se priporočajo pa tudi odraslim ljudem. Centri nt'it isti ci sull' Istruzione poprime del diitretto Hcolmtico di Gradišča 1882. Tako se zove brošurica ki jo je izdal okrajni šolski svet v Gradišči. V ožjem kukor tudi v pomnoženem okrajnem šolskem svetu so. iz uzemši g. šolskega nadzornika Fr. Vodopiveca, sami Italijani. Okraj Gradiška šteje 65.778 prebivalcev, obsega 6.27186 □ mirjamet. Leta 1869. je bilo 50 šol s 60 razredi letos pa je 56 šol s 107 razredi, še več ste dve šoli privatni. Slovenci, kterih je od 5 do 6000, imajo le 9 euorazrednic. Šolo je obiskovalo 6462 ctrok v starosti od izpolujeuega G—12 leta in 880 v starosti od 13—14 let. Učiteljev je bilo vseh skupaj 63, med iemi 12 maš-nikov: učiteljic pa 43 in 19 za ročna dela. Sežansko-Komeusko učiteljsko društvo je zborovalo v 12 dan meseca oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludue na Brežini. Na dnevnem redu je bilo: 1. Prvosednikov pozdrav; 2. zapisnik se prečita zadnjega zborovanja; 3. učiteljivo ravnanje z nedostatno nadarjenimi otroci, govori g. Kante; 4. kako nam je vspesno poučevati petje v ljudskej učilnici, poroča g. P e 1 i c o n; 5. lastnosti in vedčnje učitelja med narodom, g Korsič; 6. razni nasveti. Uljudno vabi k temu zauimivemu shodu prvosednik „Sežansko-Ko-menskega učit. društva. P r e m e m b e pri u č i t e 1 j s t v u. V Tolminskem okraju: Stres Anton, iz Sedla v Breginj; K o u d a Matija, iz Kobarida v Sedlo; Leban Matija v Grahovo ; K e n d a J o-ž e f v Tolmin, kot podučitelj; V o 1 a r i č Andrej, kot podučitelj v Kobarid. V okraja Goriške okolice: Urbaučič Marija, def. učiteljiča, iz Ajdovščine v Podgoro; Širok Andrej, def. učiteljem v Opatieselo; Č i b e j E d m u n d, iz Križa na Brje; Z o rn, Ivan, iz Kameuj v Gabrije; B e 1 6 A n t o u, iz Cerovega v Skri-Ije ; Izprašani učiteljski pripravniki: M 1 e k u ž Kari, na Srednje; K r i ž n i č J o ž e f, v Lig; BudalJože. fv Plavč : L u ž n i k Alojzij v Križ; K a v s Janko, v Kamenje ; Gabrijelčič Franc, v Ločnik ; H o g a č A d e 1 e, v Ajdovščino; K r a n j c Marija, v Šempas ; F a b j a n i Pavlina v Vertojbo. V Sežanskem okraju: Banolvan, iz Gorjanskpga v Divače; Starec Andrej, v Gorjansko; Ravbar Anton, v Velikidol ;Kosovelj A. n L o n, v Dutovlje; vsi kot zač. učitelji. V Gorici oglasilo si* je v pivi giiinazijalni razred 137 učencev; od teh prestalo vzpr^jenini izpit le 101 (74O/0) ki se poučujejo v dveh oddelkih — v slovenskem in italijanskem. Na realki upisalo se jih je 51, skupijo prestal» pa 46 (90%). Na izihraže-vališči za učiHjice se je upisalo 38 kandiilatinj; 30 (22 Italijank. 8 Slovenk) napravilo je vzprejemui izpit z dobrim vspehom. So le i u vojaštvo. Ne da se tajiti, da so troški, ki jih posainezue moderne države leto za letom za vojsko izdavajo v primeri z onimi za javna izi/ojevališča silno previsoki. I/, sledečega razvidi se koliko mora plačati posamezni prebivalec z<\ vojsko in ko liko za šole: Države: Za vojaštvo pride na pteb. nem. m. Za šole pride na preb. nem. m. Nemčija 16-76 2-65 Avstrija 4 64 1-68 Francoska 20-72 1-48 Angleška 1414 1-86 Italija 7-28 0.84 Nasprotno pa presegajo v Zjedinjenih držav.'.h severne Ame-rkp troški za javne Šole za 2 95 m. one za vojsko. Razpisan» služba. Na sloveuskein oddelko deželno kmetijske šole v Gotici je razpisana služba kmetijskega opravnika. kteri ima dolžnost opravljati skupč z učenci tega oddelka vsa kmetijska dela na posestvu. Plače dobiva 400 gold. na leto. zraven lesa ima prosto stanovanje in pet arov zemlje za svojo rabo. — Prošnje z dokazi sposobnosti sprejema deželni odbor v Gorici do 15. novembra t. 1. Razpisana je služba učitelja III. plačilne vrste ua 4 razredni Ijud. šoli v Komuu in ena na enorazredni v Storjah; d'ilje mesto učiteljice za ženska ročna dela za šole v Skerbini, Temnici in na Kostanjevici z letno plačo 200 gold. Prošnje, s spričevali učiteljske sposobuosti naj se pošljejo c. kr. okrajnemu šjlskemu svetu v Sežano do 20. novembra t. 1. Društvo „Narodna Šola" v Ljublianije imelo od 22. spet. 1881 do 1. sept. t. 1. dohodkov 771 gold. 96 kr., stroškov pa 622 goli. 72 kr. Društvo obstoji uže od leta 1871. in deluje v prospeh ljudske šole na Kranjskem. M. Greiner-jeva zaloga pis&ak. predpisoT, jeklenih peres, papirji pisalnega, ia risalnega orodja, na Dunaji (Wien), Stefansplatz Nr. 4 (hinter der Kirche). Spisek: mojih v ljudske šole vpeljanih, od slav. ministerstva za bogočastje in uk z 21. avg. 1875. 1., štev, 8240, in s 17. okt. 1875. 1., štev. 13537, dopuščenih novo poboljšanih pisank s predpisno vrsto — za šolo in dom — in sicer : Nemške navadne pisanke v 12- številkah. Nemške latinske pisanke, češke, ogerske, poljske, slovaške, slovenske, hrvatske in srbske pisanke, vsakega jezika v 10. številkah, pisanka po 2 kr. Stigmogratične risanke z metersko mero v 3. številkah z risalnimi karteljci. Predpisi štev. 1. pisne prvotne črte (12 listov); štev. 2. navadni predpisi; štev. 1. latinske prvotne črte; štev. 2. latinski predpisi. Dalje češke in ogerske za ljudske in srednje šole. Pisanke z načrtanim tiskum v nadpisovanje, za gotično, frakturno in ronde pisavo. Roude-pisanke štev. 1., 2. in 3. zvezki s številkami, črni tisk); predložki za roude-pisavo, gotično in frakturno pisavo, kakor tudi ronde-pisanke brez predpisne vrste. Podkladki za liste v pisarnicah. Temu. kdor več vkup kupi, se daje po znižani ceni. M. Greiner-jeva jeklena peresa: 1. šolska peresa; 2. šolska peresa (fine vrste); 3 knjižna peresa ; 4 ženska peresa: 5. pisarniška peresa. Priporočam tudi (v zalogi) načrtane „pisanke za pisanje, narekovanje in številjenje, svinčnike, držala, ploščice, kamenčke, pre-dložkc za risunje, pušice za peresa, perčsnice, vkladke za risanje in sploh vse razno orodje za pisanje in risanje." Prodaja se le za gotovo plačo ali povzetje. Pri povzetji pri takih firmah, ki so nuni še neznane, prosimo, da bi se nam kaj na račun vplačalo. — Če se želi cenik, dobi se ga brezplačno. Glavne zaloge ima: Za Češko gospod A. Haase v Pragi. — Za Ogersko gospod C. L. Po tu er v Pe.šti. — Za Moravsko gospoda R. in F. Karafiat v Brnu. — Za Štajersko gospod An t. Bürger v Grade i. — Za Tirolsko gospod Ivan Gross v I no-mostu. — Za Gornje Avstrijsko gospod Kirchmayr v Line i. — Za Galicijo gospod F. Zagčrski v Lvovu. — Za Hrvatsko in Slavonijo gospoda Kugliin Deutsch, prej: Leo p. Hartman v Zagrebu. V ČERNIC, založenik. Hilarijanska tiskarnica.