An. leto— YEABXVnL GLASILO SLOVENSKA NARODNE PODPORNE JE0NOTŠ llJPie.^Uiradak An. Acr«pUnc« fw »alliaK «1 apaclal PREUČEVANJE STATISTIKE IZ ILLINOIS A POKAZUJE, KAKO POTRATNO JE ORGANIZIRAN. Tako je po vseh državah. Chicago, IU. (Leland Olds za F. p,) — Kako potraten in neregularen je razvoj osnovne indu atrije, ko gre za osebni dobiček in ne za ljudske potrebe, poka ruje prečevanje o položaju pre mogarstva. v Illinoisu. Zvezni delavski komisar Stewart je sestavil tozadevno štatistiko. V nji pokazuje, če 84 illinoiskih rudnikov zaposluje 49,206 delavcev skozi 300 dni na leto, da producirajo za 7,000,000 ton več premoga, kakor če bi obratovali 338 jam s 96,499 rudarji povprečno 149 dni na leto. Stewartova analiza sloni na štatistiki illinoiskega rudarskega urada že leto, ki je končalo 30. junija 1924. Pravi, da bi lahko sliko industrije bituminozne-ga premoga v IHinoisu vzeli za industrijo vse dežele. To pomeni, da 254 izmed S38 glavnih rudnikov v državi brez potrebe troii denar, kolikor se tiče investiranega kapitala v rudnikih samih. Nič drugega ni kakor toliko težje se producira premog v potrebni količini in da se morajo železniški vozovi razdeljevati na 254 nepotrebnih rudnikov v eni sami državi. To tudi pomeni, da industrija ne zapravlja samo denarja, temveč tudi čas in eneriijo uradniških in pisarniAkfh mošt, M Mere-biti nastavljena tudi tedaj, če ni obrita. Povprečno število uslužbencev, število dni, ki odpadejo kot delavniki na uslužbenca, povprečna produkcija na uslužbenca in število mož, ki so potrebni, da se producira ravno toliko v 300 dneh v 388 rudnikih, je bilo sledeče. Ce so rudniki producirali 10,-000 do 25 tieoč ton, je bilo vpo-slenih 2487 mož, delali so po 74 dni in nakopali na dan 3.5 tone vsak, a uslužbencev bi bilo treba 603, če bi delali skozi 800 dni. Ako so producirali 100,000 do 150,000 ton, so vposlevali 9,268 mož, ki so deleli vsak po 129 dni in nakopali vsaki dan 4.8 tone vsak. Za tristo delavnikov v letu in isto količino premoga bi potrebovali le 3991. _ Ce so producirali od 500,000 do 600,000 ton je moralo delati 9.773 mož skoči 159 dni in vsak je mohd nakopati po 5.6 ton na dan. ^ tristo delavniki bi potrebovali sa«o 5,171. __ Statistika je precej dolga in ne i nakazuje drugega kakor, koliko cenejša bi bilo za industrijo, če bi obratovala manj rudnikov s stalnim obratom. 84 rudnikov, ki so producirali 100,000 ali več ton v letu, ki je končalo 30. junija 1924, je vpo-Hovalo več kakor polovico vseh rudarjev, produciralo pa skoraj dve tretjini od 70,828,332 ton premoga. Ce bi stalno obratovali "koti tri sto dni, bi producirali 77,743,800 ton. Ce bi bila industrija regulirana, da ae zagotovijo potrebne cene v sorazmerju s cenami sedanjih življenskih potrebščin, bi potrata prevelikega razširjenja industrije prenehala in premog bi bil cenejši, mezde rudarjev pe višje. Amerika. Vrošina, ki je trajala devet dni in zahtevala 350 žrtev širom dežele, je pojenjala. Hladno vreme prihaja za nekaj časa. Bankirji vežbajo privatno armado 10,000 mož. Nečuven kaos v premogovni industriji. Obtoženi tesarji zmagali na ao dišču. Tornado udaril slovenške far marje v Wisconsinu. Po svetu. Kitajska na robu velike civilne vojne; boji so izbruhnili v Kantonu. Ententa zahteva uničenje mnogih nemških tovaren. Protivojna kampanja v .Franciji narašča. Demonstracije delavcev v Južni Ameriki. Vir- Italijanska vlade je kupila ftlev greh. Rim, 6. jun. — Vlada je kupila grob slavnega starodavne-** latinskega pesnika Vlrgfla v Neaplu. Grob bo prenovljen. Žetev v ffinri-T je fte v teke. Coffejrville. Kana. — žetev Pšenice je le pričala v južno-vzhodnem Kenessm V vroi vremenn je pšenica leto* veliko L ■ Mtrefta vreči aa ja ■ekoliko otfaehali # "i* Lokalni dež je tupetam ohladil ozračje. Na vzhoda je fte vedno vroče. V devetih dneh je vročina zahtevala okrog 350 žrtev. Chicago. — Oblaki, ki so pre-pregli nebo v noči od sobote na nedeljo, so nekoliko ublaftili vroče vreme. V nedeljo je bilo večji-del oblačno in nekoliko je tudi rosilo. Kljub temu je še bilo soparno in ljudje so napolnili vse ■mrke, bližnje gozdove in kopali-iiča. Dve osebi sta umrli. V soboto je bilo pet žrtev; skupaj 19 sirtev v devetih dneh. Na vzhodu, posebno v New Yorku in Phl-ladelphiji, pa ni vročina fte nič odnehala. Tam je bite f5an»af-več žrtev. Po najnovejšem poročilu je vročina umorila v devetih dneh približno 850 oseb širom dežele. Chicago. — Trije mrtvi v petek. Termometer je kazal par stopinj več kot prejšnji dan, namreč 96. Izredna junijska vročina, ki pritiska bre* popustka že teden dni, je povzročila med revnimi sloji v natlačenih delih mesta veliko trpljenje. Vsled pomanjkanja ledu se je pokvarilo mleko in druga živila« Dojenčki umirajo zadnje dni kakor muhe. V petek je začelo tudi primanjkovati vode. Izredno velika porabe vode je znižala tlak in v višjih nadstropjih sploh nI več tekla. Normalna poraba vode v Chicagu je 800 milijonov galon na 24 uro, toda v petek so sesal-ke navlekle čez eno milijardo galon, a še ni bilo dovolj. V drugih krajih detele, posebno na vzhodu, je bilo še slabše.i Število mrtvih je narastlo na 199. V New Yorku so bili 4 mrtvi, v Connecticutu 10, Pitta-gurgh 4, Nova Antflljs 2, New Jersey 4, Michigan ft, Wisconsin 3, Ohio 6, St. Louis 1, Philadel-phia 13, Minnesota 2, Indiana 2. Val vročine je dosegel tudi Michigan, Minnesoto in Wiscon-sin. V mnogih mestih na vzhodu je temperatura posekala vse rekorde, ko se je dvignila nad 100. Najvišja temperatura omenjenega dne je bila v Owcu, Conn., namreč 120 stopinj. Vročina je bila tako strašna, da je počivalo vse c\elo. Tovarne so zaprle vrata do pondeljka. V mnogih drugih krajih so zaprli šole in tudi tovarne. Medtem pa še vedno prihsjsjo poročila o izrednem mrazu na sk rs j nem zapadu v okrožju Ročk y Mountains. V Tonopehu, Nev., je bilo 38 stopinj. V Yel-lowstone parku je snežilo. Sneg je zapadel v več krajih Wyomln- % Iowi so imeli neurje s silnim viharjem, ki je naredite 1750,000 škode na 10 milj dol gem In 4 milje širokem teritoriju. _________ VREME. Chicago In okolica: V torek deloma oblačno In hladno Temperatura v zadnjih 24 urah: nejvUje 77, Chicago, IU., pondeljek, 8. junija (June 8), 1925. UM, AS W Oat l. ltlT, astSartaad aa jama 14. lllt. Taarlr &TEV.—NUMBKR 133 BANKIRJI SI $2 BAJOARNAfeO 10,000 ao! SVOJO VOJSKO VODO ZALOŽILI S STRELIVOM IN RAZNIM MODERNIM OROŽJEM. . V slučaj« potrebe bo privatno vojaštvo služilo tudi pri etav* Chicago, IU. — Deset tisoč o-t>oroženih mož, odgovornih sveži illinoiskih bankirjev na stotine in tisoče zavojev municije, na tisoče pušk z drugim modernim orožjem tvori novo privatno armado nevidne vlade v Illinoisu, katera ima svoj glavni stan na čikaškem Wa» Streetu na 208 8. LaSalle St. Državna vlada s svojim stanom v Springfieldu, katero kontrolira samo 88M oficirjev in vojakov skupaj, je mala proti tej privatni trikrat večji armadi. • , jK Z to armado ni tako kakor e "tajno rdečkarsko miljonsko armado*', katera služi bankirjem za bavbav, kadar se jim sljubii tu delajo vse odprto. Ravnatelj izvestiteljskega * urada benkhv ske armade se v javnosti ponaša, koliko organiziranih mol i-ma. Posebno rad se pobaha napram vsakemu, ki ga pokliče po telefonu na številko Wabeah 2288. ' "Vseh 102 okrajev imamo organiziranih za obrambo," je rekel v imenu zveze. Kjer Si ni popolna obramba organ|jncija, pa bo to storjeno v prihodnjih par dneh. Upamo, da bo obramb na sila stalna." Stalna bo pa tellko časa, kler bodo bankirji pripravljeni zanjo trošiti denar. Državna vlada očividno noče nič slišati o tej privatni armadi in se ne vtika v to razdeljevanje ptflk in nabojev. Tako stane Igra .f250,-000, kar gre iz žepov bankirjev. In kaki so nameni te bankirske armade? Ne samo za varovanje bank proti letni Izgubi $825,000, ki zmanjkajo z bančnimi ropi, kakor je bilo prvotno naznanjeno. Take oborožene bsn-de imajo podjetniki in finančniki običajno tudi še za kaj drugega ne samo pp>ti slučajnim bančnim ropom. To bankirji tudi sami pravijo. Priznali so, da bodo svojo armado uporabljali tudi v svrho, da se država napravi varna ne samo za obratovanje bank, temveč za domači business in mirno življenje." Delavci bodo imeli priliko spoznati, da s privatno armado ne nameravajo napraviti varnega življenja za delavce, da bi jih varovala pred nasilnimi izkoriščevalci bankirji In veletrgovci. Svojo armado vežbajo, da bo protežirala postavne bantfite v trgovini in industriji — slučajno tudi proti bančnim roparjem, ampak iz principa proti postavnim zahtevam delavstva. Uporabljali jih bodo kot stavkoka-ške straže, kot pretepače In raz bljalce delavskih shodov, kar bo pač najboljši nadomestek za Illinois, katerega bankirjem Je s pod lf teto, da bi dobili pennsyl-vanske kozake. Božji grob ae podira. London, 6. jun. — "Deily Mail" objavlja vest iz Jeruzalema, da se cerkev boijega groba podira. Stene ao se zelo Izbočile in bati s« Je, da se sesujejo. Verske organizacije so apelirale ns vlado, naj da denar ta popravilo. Ceeteeželcsaiftke stavke v Chicagu ae ba. Chicago. — Rezultat pogajanj med unijo cestnofteleznlftklh na meščencev in družbo bo kom pro m is Kakor so poročali v soboto, je družba umaknile zahtevo ze redukcijo mezde se pet cratof na uro in organizacija je pristala, da se obnovi stare mezdna lestvica za prihodnji dve leti. TitirJI zaiagall aa Prizivao sodišče v Chicaga je razsodilo, da Ima teaareka unija v sporazumu s pogodbeniki pravico isključiti ia lokalne stavbinake Industrije gradbeni materijal, ki ije izdelan v neunljaklh tovarnah. Chicago. — Zvesno priztvno sodišče v Chicagu je 5. junija zavrglo obsodbo nižjega sodišča v zadevi 41 odborhikov tesarske unije, ki so bili obtoženi kršenja Shermanovega proti t r ustnega zakona. Sodišče je izjavilo, da imajo organizirani delavci pravico v sporazumu s svojimi delodajalci izključiti is lokalnik industrij tiste delodajalce, ki u-poslujejo neorganizirane dele v- ce. —-—---------— --- Obtoženci — med katerimi je tudi Wllliam F. Brims, bivši predsednik Čikaškega distriktne-ga sveta lesarske unije T so bili obsojeni na od $500 d6 $2500 globe, ker so v pogodbi s delodajalci postavili točko/ da kon-traktorji ne smejo kupovati etavbinskega » materijsla od družb, ki imajo odprte delavni-i; ves materijal mora biti l*de-lan od unijskih delavcev, razsodbi nižje inštance so sklenili "trust" na škodo mnogih kompanij. Nekateri obtoženci so se podali in plačali denarno kasen, toda 26 obtožencev se je pritožilo na prizivno sodišče in «daj jim no bo treba plačati kazni. Taraada Ja aiarH alavaaaka fanaarja Velita aeereša j« sedele dva farmarja v Greenaoodu. Wis. K sreči ni bilo Isgnbe življenj. Chicago. — Privatna poročila, katera so prejele v Chicagu bl-vsjočd hčere Johna Jermana iz Greenwoods, Wis., se glsse, ds je dne 4. junijs rszsajal tamkaj tornado, ki Je uničil hiše ln gospodarska poslopja mnogim far-msrjem. Prizadeti sta tudi dva slovenska farmarja: John Jerman in John Rohte. Obema je vrtinec razdejal thišl In druga poslopja. Ljudje so bili ns polju ob času nesreče In to jim Je rešilo Življenje In zdravje. Greenwood se nahaja blizu Rib Laka, kjer je več slovenskih farmarjev. KITAJSKA PRED VELIKO CflflL- HO VOJKO Poročevalci pravijo, da bosts so-vjetsks Rusija ln Jsponaks zapleteni v velikem konfliktu. Splošna stsvks v Kantonu, . kjer je rsdlkslns stranka kuo-mintang ns krmilu. ALKOHOL POVZROČIL SMRT KAPITALISTA. Chleago. — Deo R. Parsons, bogati borzi Jan, ki Je 31, maja našel smrt v ognju v svoji hiši, je umrl radi tega, ker Je bil tako pijan, da ni mogel bdtati iz sobe. Tega mnenja Je mrliški oglednik VVolff. Pjreiakava je dokazala, da ste Parsons in policaj James King pila več ur v stanovanju prvega. V kleti Psrson-sove hiše so nsšll sedem vrst likerja in več steklenic surovega alkohola. Vse kaže, ds se Jš sU kohol rszlil (to tleh nsksr je po nemsrnosti ped Is ns tis gorečs užigalica. Vnela se je preproga in potem pohištvo. Policaj, ki je bil manj pijan, Je skočil skosl okno drugega nadstropja na cesto, Parsons, ki se ni mogel ganiti, je pe ostal v dimu in plamenu ter se zadušil. Psrsotis Je bil milijonar. Njegova Žena, ki je spala v drugi 7sobi, prsvl, ds še danes ne ve, kako Je firlšel ogenj, strinjs pe se, da Je naj-brž kriva pijača. Ksnton, 6. jun. — V krvavi bitki, ki je izbruhnila v prejšnji noči v Kantonu, so rdeče čete kuomintangs premagale vojaške najemnike Is Juana in jih pognale Is mesta. V Kantonp je generalni štrajk. Brzojavna zveza z bližnjim angleškim pristaniščem Hongkongom je pretrgana. Inozemcl bele v hongkong. Kan gaj, 6. jun.—Število stav-karjev neprestano raste. Včeraj je zastavkslo 500 kitajskih poli-csjev. Zsstavkali so tudi uslužbenci v vseh hotelih mednarod-ne kolonije. Iz Ceklsngs, provines Klsng-su, je prišls vest o velikih demonstracijah v prid šsngsjskim stsvksrjem. V mestu je splošna Pofatavks, kateri se je pridružila tudi kitajska policija. Waahlagton, D. C., 6. jun. — Poročilu Iz Kltsjske, ki prihsjsjo držsvnemu depsrtmentu v VVashington, so konfliktna, toda v enem se strinjsjo. Vsi poročevalci pravijo, ds Ims Unijs sovjetskih republik "svoje rgke vmes". Cisto vsi izgredi in Štrsj-ki gredo ns rsčun ruskih boljše-vikov. Najnovejše resume porodi o polo|aju ns Kltsjskem se glasi, ds stoji kitajsks republika ns pragu velike civilne vojne, v ka» ter! bosta direktno sapletoni Rusija In Jsponsks, Ruski so-vjeti bsje ]>odpirejo morslno ln msterijslno kitajsko revolucljo-nsrno strsnko kuomintsng, ks-tere voditelj je bil pokojni dr. Sunjstsen in kstero mends zdsj vodi lakozvsni kristjsnskl general Keng Ju Hsiang, Nasprotne sile se pa zbirsjo okoli generale Cang Tso-lins, diktatorja v Mandžuriji. ki Je odprt zaveznik Japonske. , Iz Pekinga je prišla vest, da Je ruski sovjetski poslanik Ka-rshan obvestil kitajsko vlado, ds se strinjs s njeno protestno noto pfti streljanju ns dljske v ftsngaju; obenem Je Isrekel gor-ke simpatije stavkajočim delavcem in dijakom. Sedanji nemiri izvirajo iz stavk«* kitajskih delavceV v Japonskih tekstilnih tovarnah v Hangaju in Tlentsinu. Prvlš v zgodovini Kitajske so se kuliji organizirali ln zastavkali po ev-ropejskem In smeriškem zgledu proti tujim izkoričevslcem. Ameriški konzuli poročejo, ds stsvke vodijo ruski in kitajski komunisti. Dijaki za ae kar popadli strojnikov. MOvraukee, Wis. — Načrt železniške družlie Chicago, Mll-waukee in St. Paul. kakor tudi drugih, da bi atianile organizirano delavstvo po poprsvljalnicah in bi izučene nadomestile z napol ali pa n*izuč«nimi, se je pokazal, ko so drulbe najele kar celo poplavo študentov s začetkom junijs. ds bi Izrinili izučene delavce. V Weet Milursukeeju je bilo is železniških delavnic odpuščenih petsto iz učenih delaveev. Mfcaafa sMzdaib aaiijav v JsisJ šnarikl. Stavku radi zaplembe delavskih lietev v C hilu. Velik proleel delaveev v Argentini Ji radi laknjičaetege pokoja iaakega zak <|na. Sanliago, C bile. 6. Jun, — V okolišu nitratnih rudnikov je is-bruhnila protestna stavka, ko so lokalne oblasti zatrle dva komunistična lista v l<|uipui. Hill so tudi izgredi. Vlsda je fsielala vojaške čete na lice mesta, Haaends Alree. Argeatlnlje« Jun. — Demonstracije, kakršnih še nI videla Argentinija, so bile prirejene 5 junije. Več ke ion,. 000 delavcev Je korakalo po me. stu In se ustavilo pred kongresno zborni«* kjer so predložil! zahtevo, da se odpravi pokojninski takon, ki nikakor ne odgovarja željsm delavcev. JtelodsJalcJ eo bili veseli denvmstrselj, ker tudi «ini — seveda t drugega stališč* — sovražijo T pokojninski Eataata zabtava aai&aaja nemških stroja* Industrije., vredne $1 H,000,000, v katerih1 se lahko lsdeluje o-rož je la strelivo, morajo sa-preti vrsts; policijsks armada mora hiti smanjftsns. Berlin, 0. jun. — Zavezniška razorožitvena nota zahteva, da Nemčija zapre tovarne in uniči stroje, ki se cene na osemnajst milijonov dolarjev. Vse tovifrne, ki se lahko rabijo v vojne namene, za izdelovanje orožje in municije, morajo sspretl vrsts. De li so med temi uključene tudi, tovarni'Va izdelovanje cepelinov v Kriedrichshavenu, nI Še znsno. Ententa nadalje zahtevs, ds Nemčija odslovi 80,000 policajev in decuntrallslrs policijsko ofgs-yizt\rijo. Nemška armada, ki ne sme imeti niti enega moža čez 100,000, ne sme imeti enegs samega vrhovnega poveljnika, temveč dvs. To pomeni, ds bo morsljfeneral Seeckt resigni-rati. Kadsr Nemčije izpolni vse te In še mnoge druge pogoje, tedej snglsške čete izprssnljo Kolin, toda ne prej, Danes se vrši Izredna sejs kabineta, na kateri rszprsvljajo o noti. Seji predseduje predsednik Hlndenburg. V Nemčiji js zsvls-dalo veliko razburjenje glede zavezniške note. Nscionsllstl se penijo jeze ln pozlvsjo vlsdo, nsj asvrže vse pogoje. Prallva)aa kampanja v FraaalJI vatfao valja Aretacije oseb, ki egitirajo preti vojni v M s roku, se na dne v* aenTMu. — Rlfljsncl v ofenzivi. ' Psris, 6, jun. — Ksmpsnjs proti vojni v Maroku Je vsek dsn tečju. Vodijo jo komunisti. Dsnes je bilo aretiranih vsč o-seb, ki so delile protivojne leteče med vojske v vlsklh. V Nsn-eyju so se čez noč pojsvill plakati po vsem mestu, ki poslvsjo vojske, nsj se upro, ksdar dobe orožje v roke. Istočasno so prišls poročlls s bojiŠČs, ds Rifijsncl nsdsljuje-Jo z veliko ofenzivo. V ursdnih krogih u|wJo, ds bodo Rlfljsncl te|ienl. LOEB jk bajk ZBLAZNKI^ Chlcsgo. — Richsrd A. Ix>eb, ki ss nshsjs v dosmrtni Ječi s Nsthanom I^opoldom vred rsdl umors malegs Rolierks Kranksa, Je — kskor poročsjo — začel kazati znaku blaznosti v držsv-ni ksznllnici v Jolletu. Jetnlčar |x>roča, da je pred par dnevi ns-padel stražsiks in potem Je hotel skočiti skor.l okno. Prlvezsll so gs k iMJstelji. Jetniškl zdravnik, ki Je opazoval Jetnika 86 ur, prsvl, ds se l/sd^ne dels blaznega. temveč Je v resnici obolel na umu. BKLA GARDA SE JE SKALA . V CERKVI. VVaehlngloe. (F. P.) — Z de-nuncirsnjem grofu KsrolylJs, ki Je bil prtsl kratkim v Ameriki, gs je ogrska zastopnica na mednarodno stensko konferenc/) Ima-tsivale "Izdajalca domovine", (^ivorils je pred svdijenoo starih iHtlogsrdlsiičnih simpetičsrjev, ki so se zbrali v cerkvi. Opissls Je "strahovita strshiive" kratke-gs luimun is ličnega režima na O-grskem In ae z vso eneržijo vrgla na Karolyije in socialiste, češ, da so |iokoj»a!! imperialno morski v armadi med zsilnjo dobo vojne Ur Iznašli boljševizem. Recepcija v King Kis te. New Vork. — V ječi Sieg King eo prišli ns sled korupciji s živili. liognsl! so, ds krede Jo Is provijim t ure meso In ga prodajajo jetnikom. Pritotill so se Jet-pikl sami lr> jetnllkl komisar jo uvedel preiskavo. . # „ ^ PROSVETA GLJLMIU) SLOVMMKB NARODNB PODPORNE JKDNOTO ■LASTNINA Sl.OVKNHBB NARODNE fPOKDELJEK, a.4LTNUA Narotnln«: Zedinjena drUv« M l«U tn |l.2ft m tri m« lat*. »1.6» ss tri to s* "■"-»i S«. UmUrnla Atmm. CMsago "THE ENLIGHT Prptfsalunska lig* zl}iratfščri#natikov, k: jiočejo za vsako ceno vsiliti ljudstvu $yojo voljo, čeravno so v manjšini, je zopet dosegla uspelih v illinojski legialaturi. 0 ustavnosti Volanov« postave se da marBikaj reči. Ta zakon dajo Židom pnedndst pred kristjani in drugimi verniki. Zidom je dovoljena goiova mora vina n^ leto ko je svobodomiplečem in pripadnikom raznih verskih sekt prepovedana. To (tej? prednost židovski veH in drugim, ki imajo pri svojih obredih vključene opojne pijače. Uživanja lahkifi opojnih pijač ja bila stara Ijudaka praKM*. Ustfva zopet pravi, da se gotove pravice, ki Ao nasute v ustavi, na smejo tolmačiti na tak način, da hi kršile druge pravice, katere si je ohranilp ljudstvo. Ljudstvo nima na pr. ničesar proti osemnajatenm amendmen-tu, ker ga je nmatralo potrebnim, da se odpravijo beznice, V katerih so točili slabe opojne pijače, ne strinja se p|* z Volateadovo postavo, ker krM pravite, ki si jih je ljudstvo obranilo. Ustav* meni dalja, da ne sme nihče biti dvakrat tožen in sojan za en in tisti prestopek, antisatanaka liga pa zahteva, da je vsak grešniK kaznovan trikrat, ako se pregreši proti volateadovi postavi. f*rvič naj bo kaznovan po občinskih odredili, drugič po državnih zakonih Tn tretjič po zveznilu Na nekem drugem meatu se gl«al, da imajo državi ja n) vaeh držav v Uniji enake pravice in svobodlčine. Zi-tfovaki verniki Imajo več pravic in večjo evobodščino. Tako bi se naštelo do marsikaj, kar govori za odpravo Volsteadove postave. Ampak Protisalunska liga se Krčevito drži naččla, da bo Volsteadova posUva poboljšala ljudi v Združenih državah, dasirtivno je očividna množitev zločinov pred nami, odkar je bila sprejeta t* posta-va. Antlsaiunaka liga gre v svoji domišlji še dalje. Ona razlaga demokracijo tako, da nima ljudatvo vt državi Illinois pravice spregovoriti besede o Volsteadovi postavi, ampA vsa moč je v poslancih, čeprav niso nagladali, ko so kandkliraii v legislaturo, da so za Volateadovo postavo. Pred legislaturo je bilo vprašanje, da naj sa prohibi-cijoniški »istem predloži ljudstvu ha splošno glasovanje. Tega dejstva sa je pa protisalunska liga tako zbala, da je napela vse svoje moči, da je bil predlog v zbornici poražen. Protisalunska liga se boji, da pride to vprašanje pred ljudstvo, kajti ljudstvo v Chicagu se je že enkrfct a veliko večino izreklo in lahko vino in pivo. To je bil ljudski prst, ki je ponašal, kako ljudstvo sodi o pijačah, ki vsebujejo samo pbl odstotka alkohola. Prohibicijonisti v državi Illinoia ao prišli do moči na hinavski način. Kadar so nastopali kot kandtdAtje pri volitvah v državno zbornico, so igruli vlogo dobrijanov, ki so pri volji storiti vse za ljudstvo. Niso pa povedali, da so odločni zagovorniki prohibicije in da ljudatvu ne privoščijo drugega kot vodo in "*pančam>" neopojne pijačo, ki prihajajo pod raznimi imeni na trg. (rojena v inozemstvu) ameriška državljanka? — Odgovor: Da, ako je bila z vami poročena pred dnem (Feroiaa La^guace IafsnasUss Service; Jugoslsv Bureau.) IV. Vprašanje: Ako ' ne morem privesti na sodišče oni dve sami priči, ki sta z menoj uodpiaali prošnjo za naturalizacijo, smem v takem slučaju privesti dve drugi priči? — Odgovor: Da, to je mogoče, aH treba poprej vprašati sodnef* kferte, kajti posa ifeezna sodišča se različno ravnajo v takem slučaju. Vprašanja: Ako sodnik ne ho smatral, da vzadoščam vsem predpisom zakona o naturalizaciji, bo on kratkomalo odbil mojo prošnjo? — Odgovor: Sodnik u-tegne odložiti zaslišanje na kasnejši rok, dš vam ponudi drugo priliko, da vzadoetite vsem zahtevam. Ako pa skratka odbije prošnjo, je vse postopanje s tem končalo. Vprašanja: Sodnik naturali-zaeijskefea sodi«* je ddfctf mojo prošnjo za naturafizaCijo. Salem zopet zaprositi za državljanstvo? — Odgovor: Ako hočete le vedno postiti aperiški državljan, morate priskrbeti si zopet "#*vi pefrir" in potem počakati dve leti, da vložite prošnjo za naitere-lizaeijo. Vpfašanje: Tekom^vojne sem zahteval oprostitev od vojaščine Iz razloga svoje inozemske pri padnosti. Bo radi teka moja prošnja odbita? — OdgoveT: Zakon prepoveduje naturaifeeeije le o-nih inosetncev, ki so tfekoin voj ne bili prjj*dniki neutralne države, povrnili svoj "prvi papir in zahtevali oprostitev od vojaščine. Tekom petih let po pse mir ju eo pa sodMiki navadno odbijali prošnje vseh onih, ki so bili zahtevali oprostitev od voj-he službe, češ da niso tekom predpisane petletne deba pokazali zadostne udanostl za Združene države. Sedaj, ko je že minulo pet let po premirju, mnogi sodniki vendarle ie vedno nasprotujejo naturalizaciji tako-zvanin "slackerjev". Splošnega pravila ni, vse je odvisno od posameznega sodnika Hi od okornosti. Nekateri softOM so podelili drfavljansfvo vzffc oprostitvi od vojne služba, v splošnem pa se lahko reče, da so večinoma sodniki odbili nautrelizaeijo onih j-nozemcev, ki so tekom všjne zahtevali oprostitev od vojne slul-be, dasi so tedaj imeli "prvi papir". Sodnikovo mnenje je, da zahteva po oprostitvi je sama na sebi vničlla veljavnost "prvega papirja". VpraŠanjet Kdo ne more na nikak način postati državljan Združenih držav? — Odgovor: Inozemci katerih plemena so pe zakonu izključena od naturalizacije, na primer: Kitajci, Japonci (n Indi (Hindu). Tudi oni pripadniki inozemskih držav, ki so t>Ue tekom vojne neutralne, kateri so tedaj povrnili svoj "prvi papir", da bi s tem oprostili od vojne službe, so ze vedno izključeni od ameriškega državljanstva. Vprafcnje: Nameravam za-prositi za ameriško državljanstvo. Moja Žena in otroei so šo vedno v starem kraju. Poskusil sem že na vše načine, da bi jih dobil v Ameriko, aH nisem vspeljktake rad) kvote. Ali mi too sodnik odbil državljanstvo iz razloga, da se moja družina ne nahaja v A-mfriki? — Odgovor: Naturali-zacijski uradniki so nedavno dobili od vrashingtonski oblasti naroČilo, naj se zoperstavijo naturalizaciji inozemcev, katerih družine živijo v starem kraju. Ali navsezadnje jje seveda vse odvisno od sodnika, kateri ni dolžan ravnati se po mnenju na-turalisacljskega urada. Vprašanje: Jas sem bil natu-raliziran v juniju 1. 1*24. Ali ao moja žena in dva otroka, rojena v inozemstvu, tudi postali ameriški državljani vsled moje naturalizacije? i— Odgovor: Vaša žena ni postala ameriška držav 22. septembra 1922. Vprašanje: Rodila sem se v Združenih državah in se L UK2 omoiila z jugoslovanskim državljanom. Sem-11 zgubila svdjs a-meriško državljanstvo? — Odgovor: Ne, po dnevu 22. septembra 1922 poroka nima več ni-kakega vpliva na državljanstvo, Amerikanka, ki se od tedaj naprej poroči z inozemcem, ostane Ae vedno državljanka Združenih držav. Ravnotako inozemka, ki se porpči z ameriškim pavijanom, ostane še vedno inozemka. Poprej se je državljanstvo žene vedno ravnato po državljanstvu moža. Amerikanka bi zgubila Hvoje državljanstvo le vsled poroke z inozemcenk, ki je izključen iz državljanstva, kot na pr. s Kitajcem ali Japoncem, ali a-ko bi se izrecno na sodiMu odrekla ameriškemu državljaastvu. Vprašanje: Rodila sem se v Združenih državah, ali poročila sem se z inozemcem pred dnem 22. septembra 1022 ter zato zgubila svoje ameriško državljan stvo. Kaj naj storim, da postanem zopet ameriška državljanka? — Odgovor: Morate vložiti prošnjo za naturalizacijo. Ni treba za vas nikakega "prvega papirja". Zadostuje, da ste nepretrgoma stanovala v tej deželi e-no leto pred vložitvijo prošnje. Ako ste, odkar ste se poročila, vedno stanovala v Združenih državah, ne potrebujete nikakega/, "spričevala o prihoda". Vprašanje: Jaz sem ameriški državljšn. Poročil sem se lani inozemko. Kaj naj moja žena stori, da postane ameriška dr žavljanka? — fMgevor: Vaša žena se lahko naturalizira pp enoletnem bivanju v Združenih vah. Ne potrebuje nikakega papirja". Pač pa jo po-, da zna govoriti angleški Ib' to drugače vzadosti vsem predp^sdm glede naturalizacije inozemcev., Vprašanje: Moj soprog noče postati ameriški državljan. Mo-rem-U sama postati ameriška drža vl/anka? Bodo-li moji v inozemstvu rojeni otroci tedaj, postal*' ameriški državljani? + Odgtovor: Lahko zaprosite za dr- skupaj zemlje. Državne poljedelske oblasti bodo morale o tem odločati, da se komunam omogoči, da bodo imele vso zemljo sku-, paj, kar je prvi pogoj uspešnega zadružnega obdelovanja. ČLANA S. N. P. J. JE ZADELA L . NE8KECA. žavljanstvo na isti način, kot Vsa oprema je zgorela. Sose- ŽMKOMET Iz Pinona v Koloradu amo dobili pi smo od br. Johna M. Stoni- cha, ki opisuje nesrečo, katera se mu je pripetila dne 2. junija. V razmerah kakor opisuje br. •Stonich je nesreča zanj težak u-darec, ko ima preživljati številno družino malih otrok. Pismp se glasi. ■ "Pinon, Colo. — Naj nekoliko opišem nesrečo, ki me je zadela dpe 2. junija zjutraj. Ze skong teden dni je bolna moja žena. Boli jo levp uho, da jo moram vsaki dan peljat k zdravniku, ki pravi, da ima gnojenje in ji z neko ostro špico reže v uho vsaki dan. Tako sva bila tudi včeraj pri zdravniku. PriSedŠa domov sva našla vse otroke v redu. Napravil sem večerjo in spravil otrolte spat ter predno legel tudi še več stvari popravil, saj je znano, koliko dela ima možOci mu je žena bolna in so majhni&troci. Šele ob enajstih sem legel ni nič Hudega sluteč kmalu zaspal, ker že več no6i nisem dosti spal radi ženinega toženja vse noči. Tako sva oba trdo spala iisto noč. ^budim se ob pol petih zjutraj in grem pogledat proti hlevu, kakor imam vselej navado, kadar ustanem. Hleva pa nisem videl več, samo še nekaj dima je bHo in na tleh dve obžgani teleti. Hlev je bil lesen in pokrit s pločevino. Škode imam $1000. V hlevu sem Imel sedem konjskih oprem, dve sedli ter seno in več lesa shranjenega kakor Še drugo orodje in nekaj kokoši, ki so valile, ena pa je Že imela piščeta. Vse je zgorelo do tal. Ako bi bil pihal veter, bi bili zgoreli vsi skupaj, kajti hiša je oddaljena samo 1S0 čevljev. Bojim se še za hišo, ker veter je zašel pihati ter nosi žerjavice, vode pa ne moramo nanositi in voziti je ne moremo, kajti Na Kpo. biti napis: vsak1 neodvisni inozemec. Morate imeti "prvi papir" in bivati pet let v tej deželi. Vaši otroci pa ne postanejo državljani vsled vaše' naturalizacije, kajti državljanstvo v ingfcemstvu rojenih otrok se ravna po državljanstvu očeta. Vprsšeaje: Sem inozemka, vdova in imam otroke,- ki so se rodili v starem kraju. Ali morem poetati državljanka in bodo tudi otroci tedaj naturalizirani? — Odgovor: Da, vi lahko zaprosite za državljanstvo na navaden način. Vaši otroci postanejo ameriški državljani vsled vaše naturalizacije, kajti oče je umrl. . (Konec.) • Da prihajajo prikriti prohibicijonisti v zbornico, je krivo ljudstva Ako si hoče ljudstvo pomagati, prav lahko to izvrši. Izvoliti mora poslance, ki bodo vpoštevali ljudsko voljo in se ne hodo ravnali po željah goepodarjev Protisalunaka Uge. ! Ijsnks vsled vaše naturalizacije. Ali bo ljudatvo v prihodnoeti tako ravnalo? Ali se bo Ona mora poaebej zaprositi za zanimalo, kdo> kandidat, ali ima poštene namene In kak-1 naturalizacijo. V*!«****** je program njfgovr stranke in če je od kandidata SEJji ^^T^^drtM. pričakovati, da ee bo ravnal strogo po programu atran- ijani, ako živijo v Združenih dr-ke, h kateri pripada? Kadar si bo ljudstvo zastavilo taka *»vek. Ako pa šlvljo v Inozcm-vprašanja, preden pojde na volišče, si nanje odgovorilo in poleg Še pene In od vseh strani preštudiralo programe političnih Htraillt. bo glasovalo 4 prave ljudske aastop-nlke. Ampak sil se, da čaa še ni tukaj, ko bo ljudstvo t rasno preodartto. kdo ga naj zastopa v pqeUvodajnem zboru, stvu, oni postanejo ameriški dr ta v ljani. čim stopijo na ameriška tla, predno ao 21 let stari Imena nsdoletnlh otrok so navedena na državljanskem spričevala oteta. ▼l I lil 11» BU sem ■an I. 1M1. AR je n >ja Občinsko poljedelstvo. — Izmed mnogih drugih ciljev sovjetske vlade je tudi stremljenje vlade, da pejači občinsko zadružno poljedelstvo. Dasiravno so takoj po revoluciji izginjale ustanove poljedelcev, se zdaj njih število množi. Množi se Še precej hitro, kar se izboljšuje gospodarski položaj. Zdaj jih je kakih dvajeet tisoč z 1,500,-000 članstva. Politika sedanjjp vlade je, da pritegne vse vaško prebivalstvo V državni poljedelski program ter da ga pridbbi za kooperacijo. Konferenca zastopnikov zadružnih kmetij iz vse sovjetske unijo v Moskvi je zasnovala komune z velikimi tehničnimi izboljšavami. katere je treba izvršiti. Konferenca je priznala, da se morajo komune vodiU na trgovski podlagi in da njih stremljenje tudi za nitvijo kulturnega __________ stva. S prihajanjem nove gospodarske politike v komunah, ki naj bi bili idealni vzorci komunizma, ae pojača tudi delo, naj bi bile te komune čisto samosvojo In ločene od drugega gospodsrskega sistema. Konferenca je aklenila. da se morejo komune same podpirati. posla naj imajo s zunanjostjo savno pri kupčijah. Problem je tudi razdelitev zemlje. Veliko kmečkih parcel je raatrssenik. kar povzroča težave ki bi radi stopili v k». pe spraviti dov nimamo blizu. Ogenj je Ibil podtaknjen, in brez vsakega dvoma od K. K. K. V našem okraju so sc vršile vroče volitve prošlega maja za šolski odbor. Dva nasprotna si kandidata sta nas oba prosila za glasove, a obema sem povedal, aa bom volil po svojem prepri čanju ter da si ne dam diktirati. Izvoljen je bil tisti, ki ima več prijateljev in je po mojem mnenju tudi boljši kot poraženi. Izvoljeni je nemškega po-koljenja, poraženi pa irskega. Drug drugega sta obrekovala mad kampanjo kolikor sta naj->|oala' grše znala, kakor je že navada v starih strankah. Oba sta republikanca. Izvoljeni kandidat, pravijo, da spada k organizaciji prostozidarjev, poraženi pa h K. K. K. . Dva tedna nazaj je prišel k meni poraženi kandidat, naj mu prodam koruzo za seme.' Od govoril sem mu, da ne morem, ker jo sam rabim. Sc me je silil nekaj časa, potem pa je stopil jezen na forda. Zažugal mi je le, da nisem njega volil ter mi grozil: 'TU flx you upi You'll remember I" Tako mi je zakričal trikrat. Pred štirimi leti mi je ravnotako zgorel hlev na bošični dan. Irec je nabiral okoli farmarjev darove zame, ali jaz nisem nič vedel, dokler mi ni sam pove-> dal ter mi dal deset dolarjev pripombo, da mi bo še dal. Ampak tisti so bili prti in zadnji. Neki farmar mi je povedal, do mu je sam dal pet dolarjev, to rej je umevno, da je oni še več nabral zame, a je pobassl v svoj žep, darovalci so ps mislili, da so pomagali meni . . .* Tak je današnji družabni red. katerega delajo ljudje sami. Nesrečnemu sobratu }e nujno potrebna pomoč. Ima družino šestih malih otrok, najstarejši je M pred dvemi leti od tilšs neznano kam. Brat Jokn Stonich js član pri društvu Orel št. 21. S. N. It J. v Pueblu. Colo. Naše mesto je odgovoril«. Pred kratkim je bilo poroči no, da je bilo v OkkaKu vsemi ameriškimi mesti najvw umorov v prejšnjem letu. (J zunaj so prišla vprašanj i: za kaj? Well, mesto Chicago je" odgovorilo po svoje pred nekaj dnevi Aagslo Gemuc begat poku. čar, žganjarski tihotapec in pj bojjsik, je bil ubit od druKeJ pokojnika. Policija pravi, ,ia je imel Genaa 20 umorov na ve*u — toda aretiran ni bil nikdar. Prišel je dan pogreba. Chicajfo še ni videlo takega pogreba. Genna je bil položen v srebrno krsto, ki je stala $15,000. Štirje avtoirufrl so vozili, veiu e, ki so bili vredni $60,000. Za krsto so se peljali mestni sodniki, dr-žavni senatorji in poslanci, pJ licijski uradniki in 20,000 oseb je natlačilo ulice v bližini poboj, nikovega doma. Za njegov grob Že klešejo velikanski mra-raorai spomenik, na katerem bo vklesan pozlačen križ* meniku bi moral "Slava umoru!" ...^jB ;1" • • e 3600 let garanja. Na Železniški progi New Haven & Hartford je 72 železničarjev, ki že delajo nepretrgo. ] ma 50 let in vefc. Dva že služita ' 60 let.- Skupno garajo že v<*č \ ko 3600 let. In še vedno garajo! Mar jp veselja? » * * Kako jih drži! Kutarski pisači priznavajo, da jim jo Prosveta najbolj ua poti in zato — boj Proaveti! Ce j bi vSaj ti zlodji enkrat začeli z bojem! Do danes ni se nič. Pripravljajo se kakor bolniki iz postelje ... • • * Pertinentna vprašanja. Ali so slovenski narodni bori-telji kdaj že kopali premog v i Ameriki? • s • Njegove *«e ie Majk. ' Urednik Gfesila K. S. K. J. bi bil zelo počaščen, če bi mu 2ar-komet posvetil celo kolono. Ne ,bo nič, Maik! Se devet vrstic Je bilo preveč. Majk po nemarnem trati prostor, ki je namenjen kapitanom, feldvebiom, generalom, ministrom in pogrebnikom. Na zdravje, Majk! Romunija zaprt drži iakelj. Carigrad, 6. jua. — Rum ti n-ska vlada je poelala v Ameriko finan« m. miaijo z nalogo, da de-bi $100,000,000 posojila, če s a a Čudne reči v ColUnwoodu. Cenjeni Žarkom et! Posveti malo k nam v CoIlinwood in videl boš čudne stvari. Videl boi židovsko zakrivljene nosove, ki niso židovski. Slepec, ki je od rojstva slep — kakor naš žan-* dar — je toliko spregledal — ne da bi bil šel na božjo pot — da je lahko zlezel na lesenega. Videl boš tudi nekatere gospe, ki so tako srečne, da jim kar na hrbtu hiša raste. Podobne so polžu, ki nosi hišo seboj. Vite te stvari se vidijo v cirkusu v c. kr. hotelu, Brikjard bulevard, CoIHnwood, O. a a a Majkov strah. Clevelandski Majk vprašuje, če nas je morda strah. Regi-mentno, kakor pravi Trunk. Cujto, Majk! Stavim srebrn "In-God-we-trustM, da nas je ravno to?lk f Slavke. Serapton, Pa. — Unija polagalcev cevi stavka v tem mestu. 1 klavci zahtevajo dolar na dan povlttl; tako da bodo imeli de-iet dolarjev na dan. Prvi dan je bilo na stavki okoli 160 mož, a jih je delalo, kjer so podjetniki ie pristali na zahteve. Milwaukee, Wis. -r Podjetniki so se pričeli pogajati s polagalci cevi, ki stavkajo od 1. ju-nija za deset dolarjev na dan p( tina stavkarjev se je že vrnila k delu. Prej so imeli devet dolarjev na dan. yse oglašanje za itavkokaze družbam ne pomaga. Istočasno se stavka polagalcev x>vi razširja na druga mesta Ivisconsipa: Green B*y, Osh-kush, Apple ton, Fond du Lac, Kacine, Madison in La Croese. OOLIDGK BO ZOPET POTOVAL V M1NNESOTO. VVashingtoa, D. C. — Tri leU je od takrat. Se noben podpredsednik Združenih držav ni dobil ;ukih pod nos, kot jih je tedaj Calvin Coolidge, ko je govoril jrod zbranimi volilci. Sel bo zo-x't v Minneapolis, da Ijo govori Minnesotčanom. Zdaj pričakuje, da bo naletel na sprejem, ii bo bolj ovacija kot kaj druge-ta. Ampak to ni glavnt namen. )n gre tja gori za nadfinančnike n »vezne veletrgQYce, Slučajno nadeja na tej poti uničiti tudi tvoje nasprotništvo. Biti morajo pač grenki »pomiti na dan, ko je razbil vse upanje na zmago stare garde, da bi ic Ae povrnil Kellogg v senat, za ar je dokaz, de je po tistem na* edii iz Kellogga državnega po-lanca. Vendar mu stara garda v Ainnesoti ne bo nikdar odpustili. Lansko leto je poslalo v Cle-eland delegacijo, da, imenuje avvdenn za predsedniško kandi-aturo. Dvajset tisoč Minaesotčanov e je gnetlo tistega popoldneva, o je podpredsednik Coolidge red tremi leti kot "priprost raečki deček" 1)11 predstavljan linnesotskim farmarjem. Štiri- sot minut »o tiho pbslušali nje-ov govor, ki ga je Čital. Bral m je navodilo, da lahko sami oma rešijo vse svoje naloge z elom. Delajo naj, pa ne bodo ankrotirall. Med končnim redim ploskanjem so se šuli ostri erazi. Coolidgu je ugajalo, da iu ploskajo. Ploskanje se je po-ivilo. To mu je še bolj ugajalo, loskanje je postajalo močno in plo&no in Coolidgu je ugajalo olj in bolj. ploskanje je postalo ivjanje, pridružilo se mu je vajset tisoč ljudi, trajalo je delit, dvajset minut in Coolidge ■jc poparjen umaknil s pozori-lu, ko sb ga izploskali. Nasled-jega dne je Asaociated Press dišal analizirati dušo mase, trhno pa je molčal, da so pod-ndsednika takorekoč nagnali s Nonkanjem. | i ud je se vprašujejo, če je k tss, Mooa Rsa. Pa. Joavpk /orko, RKO. 1. Bos 114, WSst Nowtoa, Pa. Astoa Aular, Bos 104. Vroaa Ksns, ss hNhMaeod. Krank Klus. Bos m, Cktakolm. Minn, ss aov. ta p. Joka Gfkib, Bos 144, Kock Bprlai«, .Wjo. Nadzorni odbor: Pssl Bor gor, prodaednlk, 844 WiUow St.. Chlcago, »Ll Rkkard I. Ca* vovtalk, R. Na. t. Utesdsls, IU.; Krask kaj«, 181S W. l«|k BU Cklcago. IU. Združitveni odbor: Prsdsošalkt Prsak Aleš. ItM Bo. Crswfurd Avo. Ckkago, m.t Joško Oven, IMS W. Mtk Bt. Cklcago, fll} Joku Ollp, 141« So. Cllftaa Park OSRKONJR OKROftJBi VZHODNO, OKROtJRi ZAPADNO OKROftJBi Cklcago, QL 1 t VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. Ava, J. Karo, 8lis Bl Clsir Ava. Clovolaad, POZOR( — Korsspoadoaes p glavni* l odborniki, ki šolo Jo v gloi uradu, so vrli takoloi \8A PISMA, ki so nanašalo na poda gl. prodaadalks ss makru Pred« aodnlltro B. N, P. K tlB7-8l Bo. Uwndalo Avo, Clilaago, lil. VBB ZADKVK BOLNIŠKK FODPORR RK NAHLOVBi Bolniško tajal-štvo B. N. P. J, 181711 Bo. Lssrndslo Avo, Cklcsgo, lil DKNARNK POŠIUATVR ISi STVARI, ki so tMa|s gl Isvršsvslaogs odbora ln Jednota vnWo ss aadovot TsjaUtvo S. N. P. J„ I887 M Bo. Leva-dalo Avo, Cklcago, m. r> V8B ZADKVK V ZVBBI g BLAGAJNIŠKIMI POBU ss psšlUsio aa asslov t Blsgs|alšivo S. N. P. J, ffš74l Bo. Uandsls Avo, Ckloago, IU. Vas prltoško* glada poolovsajs v gl. Uvršovslsacs odbor p so af| polljcja Pssl Borgarkk prodsodalks aadtoraega adbsra, llgsr ssšlov Js siorsi. Vsi prlslvl as si. porotni odsgk so asi »oAlIlsJo sa asslov i Msrtls Zoloa* nikar, Bos 17«, BSrkartoa, Okla. Vsi dopisi Is dragi spisi, asansnlla, oglaal, asrašeles la splak vso bar ]c v ivosl s g ls al lom Jodsote, saj ao pošlljs ss aaalov i MI'B08VHTA", 1817 5» Bo. Uwadala Avo, Cklcago, III. motom wm Znamenje (May 31.-1MI) potekla t« dsn. Ponovite Jo pnivoCAgno, da Wste m ustavimo. Ako lista ne prejmete^ Je mogote vstavljen, ker ni bU platin. Ako je val lisi platin In ca nt prejmete, Je mogoče vstav- va, pilite nam dopisnico in navedite start la novi naslov« Nali zastopniki so vsi dru štvenl tajniki In drugi za-stopnJId, pri katerlk lahko platite naročnino* Naročnina za eslo lete Je 96M in sa pol leta pa 9150. Člani & N. P. h plati jo sa pol leta $1.90 in ga eslo lote It JO. Za noste Cklcago ia O-Tegs prvega eero sa lote $640, pol lote M.2I, za flano $5 JO. Za Evropo gtane sa pol lo> te $4j00, ga vas lote pn HM. .................... Tednik steno sa Kvrapo cs InTKeke'do' Kima] je i>rav raz- j $J.70. Oanl dof>lačsjo BOMO košno sestavljen. Škofi Imajo u pgjf tes na razpolag*) dve najlepša salon lmhko lllf4i ska voza. ostali potniki pe novt naročnino innao uiui a m- velike reparacij »ke vagom* l. ml pošljete nn naslovi razreda. Tako naša država pri t/aiiO«nrn vsaki priliki izkazuje poselUrKAV«l»TVU pažnjo katoliški cerkvi In njenim u oDrVfii/17T A ff firedstavnlkom. Kar se škofov ti*, rKU9 vftlit če. bi bilo na vernike seveda na- mm a Uwndals Ava. -i,*,rut Lm*J vtii mkn bii ------ ^ sioarai »rpoi vms, m+v u» CHICAOOk __ polno kač, deloma struponlli, deloma poiK>lnoma nenevarnih. Zato so često sprehodi in izleti v okolico nevarni. Dočlm se navadni človek skrbno izogiblje tej golazni, se najdejo ljudje, ki jih sistematično love. l« novilo, je |K>s(al ravnatelj |m«o-ren, zlasti ker je ponudil koče na prodaj vtaino isti človek. 1'o-šteli so vse kače v (Mirku muzeja in ugotovili, da Jih precej dragocenih manjka. Ravnatelj je dal vse kale zaznamovati. Cez nekaj dni pridu Ko|xit kačji lovec z novim plenom. Ugotovilo se Je pa, da je mod njegovimi kačami nekaj takih, ki so bile zaznamovane v parku, torej last musoja. 8KZNAM PB1RHOB SLOVBNSKIB OKUANIZACU V CUICAUU, Drultvo št, 1, SSPZ. Piknik v nedeljo II. Junijn, ns Hiealnsrjsvom vrtu v Wlllow Nprlnga, VII. Drultvo Zvon. M. 70, JSKJ.—Piknik v nedeljo SS. junij«, v Summit, 111. Zveta alovoncklh orgaalsaolj.—Piknik v sobote «. Julija, aa Steilnarjo-vem vrtu v WMlow Bprlngs, IU. Druitvo Nsds It. lOg, SNPJ__ Pleins veaallcs v »uboto 8. oktobre, v dvorani HNPJ. Soc. klub It. 1, JSZ^-Drsmcks predatsvs, v nodaljo IA. oktobra, v dvorani CSPS., 111(1 W. IStk 81. Boc. klub It. 1, JHZ.—Dramaka predaluvs, v nodaljo IV. aov., V dvo-rsnl SNPJ. Soc. klub It. 1, JHZ.—Bllvostrovs cubsvs, 11. decembra, v dvorani HNPJ. Soc. klub It. 1, JHZ,— Prsmaks prodata vs, v nedeljo 24. JanusrJs 1U1I8, v dvor sni SNPJ. Drultvo Nads, M. 101, BNPJ.-Ma. Iksrsdns vesolles, v aobote S. februarja 1021, v dvorani SNPJ. Soc. klub It. 1, JHZ.- Drsmaks predatsvs, v nodeljo 14. marša 1018, v dvorani dSfft . Ali želiš snatl pravilno pisat In čltat angleško 7 Naroči al "HJo-venako-ungleiko slovnleo", katero Je IsdnAa In lam na predaj KnJISerna matica H. N. P. J. ALI CITATE dobra lutjls«r Tedsj naročil« knjigo KsjiisvM nstfoe S. N. P. J. Človeku Je potrebna duševna hrana kakor telesna. Največje zlo za delavca Je neznanje. Čimbolj je dela vee neveden, tembolj ga izkoriščajo od vseh strani. Dobra knjiga Je naj-vČJI sovražnik nevednosti ln duševne teme. Delsvee se mora učiU; vzeti si mora sam, česar mu nI dala revna šola. Citati B>ora dobre knjige. Ako ste ukaželjnl, če hrepenite po Izobrazbi in duševnem razvedrilu, ako žalite čiUU povesti Is delavskega življenje, spoznati nekatere naravne resnice In čo se hočete seznaniti s temeljnimi pogoji angleškega Jezika, naročite si sledeče knjige: glovensko-angleška slovnica Zajedalri ........................ . Zakon biogenezijo ........1 Jimmie Higffns....... Pater Maiaventnra 11.»,.i $240 „ 1.7» „ JM 140 . 1*0 Kdor narodi Zajedale* In Zakon biogeneslje skupaj, dobi obs knjig i ca tri dolarje. Vse te knjige so lično In trpežno vezane. Poštnina je •Mm. Naročilu priložite denar. Naročila za vse gori omenjan« knjige prejerns KNJIŽEVNA MITIM t, R. P. J. 2017 Bo. Lanmdale Ari CBICAOO, m* _ I1 rMJ> iiatrnlnrli Mrl IOHrlHr|l Stepiika •rtk Spisal I Cankar. r (Dalja.) Sence so prihajdb, in luč je pojemala in bledela. Solnce je bilo že davno zatonlJo; liatje je temnelo, in zdelo te mi je, da je padalo tem gosteje in glasneje, kolikor bolj se je bližaU noč. Tenka debla jaaenov ao se približevala drugo drugtihu; bilo mi je, kakor da ae gneto okrog mene; zastavljala so mi pot, in steze ni bilo več nikjer. Toda ni me bito strah gozda; izpreleta-valo me je toplo in prijetno kakor po kopeli ali kakor po sestanku z ljubico. Ko sem stopil na piano, je bilo vse pod menoj te v globokem mraku; na vzhodu so se svetile prve zvezde — tiste jooenake zvezde, ki ne čakajo zadnjih solnčnlh žarkov. V dolini je bilo temno. Tam ao stali visoki irni hrasti. Pot je bila poouta • peskom, in moji koraki so te slišali, kakor da mi prihaja od daleč kdo naproti. Hotel sem naravnost domov, toda ob vrtu som ae premislil. Spomnil sem ee svoje sobe, in zazdela se ml je ozka in dolgočaa-na. Sel sem do bližnje gootilne ter poslušal pri oknu; notri ni bilo menda nikogar; okna ao bila slabo -razsvetljena, in čuti ni bilo nobenega glasu... Tleti čaa ao zašumeli koraki blizu mene — in prav mimo mene, da bi Tu lahko dosegel z roko, ata šla hitro in tiho adjunkt in moja žena. V prsih sem začutil tedaj ne-lčhj ostudnega, kar me ni več o-atavi|p do zadnjih dni. Moji koraki ao bili od tistega hipa trudni in drsajoč kakor prej; zaželel sem si počitka in odpravil aem ae proti domu. nr. Odtlej som ee plazil po aobah in p6 vrtu kakor senca. tyič me ni več veaolilo in nič ialoetllo. Obetal sem pred rožnim grmom* JHOBVlTg^ dotaknil so veje na rahlo, ia zadnji listi ao ae uauU na tla.Noge ao mi bile lene in težke; vlačil sem jih za seboj, kakor bi i-mel čevlje od svinca. Včaai sem šel v lopo, in žena ml jo prinesla blazinico, da aem ao naalonil u-dobno na atol. Lopa je stala na oglu vrta; odtod ee jo videlo daleč po dolini, do gozda. Gledal aem, kako je stresni veter fle napol golo drevje, in od neke otožne utrujenosti, ki oe je niti dobro nisem zavedal, eo mi padale trepalnice na oči. Tbda slišal sem vse natanko okoli sebe; poslušalo je takorekoč vae moje telo, kajti čutil som na vaeh avojih živcih vsak najmanjši šum. Kolikor bliže je prihajal popolni propad, tolike? rahlejši in finejši ao bili moji čutL Stvari, na kar tere prej nisem pazil, ao »e mi zdele zdaj važne in ppmembne. Med ljudi me ni bDo več; tudi k meni ni hodil skoro nihče. Obšel me je nekak stud, kadar aem ogledal prod sabo kak tuj obraz. In zdaj so ml MU tuji vai obrazi — na vaeh je bil tisti Poveet Spisal Pr. flevafla. • K ■■p t (Dalje.) Tomaž je bil truden in oe ni bfigal dosti za to, kar so govorili drugi. Sedel jo sam zaae in bavil se z lastnimi mislimi. Govorica se je pletla že dolgo, ne da bl bil on poslušal. Kar zbude njegovo pozornost aledeče besede Skrjančeve, kl je bil v svojem govoričenju prešel apet na drug predmet; ' "O ti prokleto devjštvo ti, da ai ti zdaj Uko' po cenit . . . Takih Kriatuaovih nevest pa še ne I. . Poailll ga je akoro ameh, ko je čul župniko-vega pristaša govoriti tako. Da bi ae tikale te besede kako njega, ae mu še sanjalo ni. Kakor je navadno mož zadnji, ki pride na aled nezvestobi svoje žene, tako ae tudi čeato zgodi, da jo oče tinti, ki najnazadnje zve o padu svojo hčere. Tomaž je imel alcer dovolj naaprotnikov, katere bi bila veaelila njegova bolečina, toda izdal mu akrivnoati vendar nihče ni, ker je predobro vedel vaakdo, da mu atvar ne ostane prikrita, in da bo udar tem hujši, šim pozneje in Čim manj pričakovano ga zadene. Da njegovi hčeri včaai ni dobro, tega To-maj ni bU prezrl. A mislil bl ai bil vae prej nogo kaj takega!... Da bl jo bil opazoval natančneje, mu nI hodilo na um. Njegovo vedenje ženi in hčeri nasproti je bilo sploh nekoliko odurno. Tudi Če jo govoril ž njima, jima je pogledal le malokdaj v obraz. Bil je naravo taJce ... In tako se ni bilo čuditi, da on še slutil ni, kaj jo s hčerjo, ko ao drugi ljudje Že splošno govorili o tem. Zato jo zdaj tudi popolnoma mirno in ravnodušno vprašal ftkrjanca: "Kaj pa se jo dogodilo takega, kaj, da se tako jeziš? ..." "I aaj ti menda bolje veš nego jaz I" odvrne ftkrjanc. "Najprej bo menda pri vaa zajokalo, potem ps bogve še kje!..." Tomaž oaupne. Najprej je mislil, da se Skr-janec norčuje/ A ko se ozre po ostsll družbi, vidi vprtih vase vae polno pogledov, iz katerih je odsevala škodošeljnost. To ga navda z neprijetnim občutkom. Postal je hkratu nekoliko zmoten. Daal ni ie ničeaar znal, je vendar !o kipelo po njem. A premagoval ae jo. Vede) je, da mora '•stati miren za vaak slučaj. Pošali se torej in reče: "&krjanec, kakor je videti, ga imaš že malo preveč v glavi. Blfde ae ti menda .. ." "Meni — blede? .odvrne oni. "Kaj še!.. Jaz sem še popolnoma pri zdravi pameti, a o tebi ne vem, kaj bi rekel, o tebi!... Ali se le delaš tako neumnega, ali si pa res!..." Zdaj ai pa Tomaž ni mogel kaj, da bi ne bil nekoliko vzrojil. "ftkrjanec, zdaj pa te moram proaiti, da govoriš bolj jaano!" reče z odločnim, a tresočim glasom. "Bolj lasno? .. . Se bolj jasno naj bl govoril? .. . čemu? . . . Vprašaj doma ženo in hčer! ... Kakor sem slišal domov grede, sta bili danes obe na aejmu in sta se pogajali s Dol-fetom ... Ko prideta domov, ti Že poveta, kaj sta opravili.. Tomažu jo bilo, kakor bi ga bil kdo udaril s kako tetko atvarjo po glavi. Zaman se je (pisal okrog, kdo bmi priskoči na pomoč ter zavrne Skrjanca. Nihče ee nI oglasil, vai eo molčali; vai so bih torej "prepričani o istinitoeti onih bp-sedi... Tedaj res, res!... NJegovs hči, katero je Uko ljubil, na katere čednost je bil Uko ponosen! . . . Baš to, česar se Je pri njej najbolj bal. baš to je bila postala!... Njena pobolnost, njena goreč noat. v s«- le na videzno? . . . Ponl-gUvka. hinavka Je bila in potem, ah! . . . Srce v prsih ao mu je ustavilo, kakor bi mu hotelo odpovedati svojo služIm, nato pa je butnilo s neznansko silo ob prsi ter mu zapodilo kri v glavo .., Pred očmi ae mu je temnilo ... Moral Je ven ... Plača hitro in odtdp. ne da bi bil pogledal koga ... Tako hitro nI !o nikoli hodil proti domu kakor to pot. Se eno tolažbo Je imel — da dobi šeno in hčer doma. da mu to dve povesta, da je SkrJanec lagal, da jo neresnica to. kar govoriti Jo ljudje ... Kakor bi mu Ao aa livljo-njo. la luMM bftln od m«e aamoga trenotka gdviaaa vsa grete njegova, uko je tekel in hite! domov . . . Ko ps pride do domače hiše in jo najde zaklenjeno, mu iznova zaatane srce . . t Le s težavo odklene vraU . .. Stopivši v sobo, pa so zgrudi sa kn&o ... Ondi sedečega in z obema rokama oklepajočega ae miznega roba sU ga dobili žena in hči, ko sU se vrnili s sejma... "Danes si prišel ps prej nego navadi," izpregovori Mica, boječ ae, da ne bi mož takoj vzrojil. Tomaž nI odgovoril. Pomolčal jo še, a bralo ee mu je na obrazu, kaj se godi v njegovi notranjščini. Bledel je in tresel ae je tako, da je miza vztrepeUvaU pod njegovimi rokami. Srpo je gledal predse in težko je aopel. Noanicf aU mu bQi vdrti kakor človeku, ki obrača svojo pozornost t skrajno intenzivnostjo na en sam predmet. Strašen je bil U njegov molk ih materi in hčeri se je zdel tem neznoanejši, kor sU vedeli obe, da ne pomeni nič dobrega. Mati hoče ravno zopet nekaj opomniti, ko ae dvigne Tomaž b sedeža, stopi korak bliže proti njej ter reče: "Govori, ali je re»? ..njegov glas je bil hrlpav, hreššeč ... Mica se je zganUa po celem životu, ko Je zapazila; da je prišel odločilni trenotek. Vedela je precej, kam cikajo moževe besede, in prestrašila ae jg tako, da se ni znala pomagati drugače, nego da je zagnala jok ter rekla: "I kaj morem jaz kaj za to?..." , Tomaž ae je moral prijeti spet za mizo; da nI padel Bila mu je izginila zadnja nada.. . Nič več nI mogel dvojlti o grozni nesreči, ki ga je bila zadela . . . Zavest in popolna, neovržna resnica, da je njegova hči onečaščena, njegova hiša osramočena, ga je premagala tako, da so mu odrekle moči, in da ni nedoeUjalo mnogo, nI zgrudil na tla ... Nepopisna bol ae gs lot čutil je potrebo, da bi zakričal iz širokih, kakor na amrt ranjena žival, da bi zakrU napolnil vea avet a avojo grenko tožbo! js doletelo njega, njega, ki je toliko gledal na svojo in svoje obiteli čaat, to je doletelo njega, ki jo imel le eno hčer, katero je Uko neizmerno ljubil! ... In da je bila poaUla žrtev baš tega DolfeU, sina onega, ki ga je tako aovražil, je le še pomnoževalo njegovo bolečino! ... "Zdaj imaš, Tiar ai hotela imeti!" reče z gromovitim glaaom proti ženi, ko si je bil nekoliko opomogel. "Zdsj imsš! ... Ti zaslužiš to, a kako pridem do Uga Jas, jaz, ki sera ai vedno prizadeval, da bi preprečil nesrečo, jas, ki sem podil onega lopova iz hiše!... Ce bi moja hči ne bila, s Uko — ha, moja hči, moja edfnka — vlačuga . . . vlač uga ... vlačuga! . ." Zgrudil ae je na klop, izpulil si pest las lz glavo Ur razjokal ae na vez glaa ... Ta trdi, jekleni mož je jokal kakor otroki... Bilo je nekaj presunljivega, pretresljivega v tem elementarnem pojavu žalosti in v tem grosnem srdu, ker je bilo oboje tako iatinlto, ker je oboje prihajalo iz dna ponoenega, a do amrti užaljenega moškega arca! . .. Potem pa ae je obrnil proti hčeri rekoč: "Povej, zakaj al storila to, povej!.. Te besede je bolj kričal nogo govoril' in grozno je vihUl pest v avoji obupnoati, v svoji boM . . . Toda deklico jo Uko duši! jok, da ni spravila nobene besedice iz sebe. Zdaj šole« je pojmila prav, zdaj Šele je umela, kaj se jo zgodilo; zdsj šele ae je zavedala vae velike svoje nesreče! ... Se nikdar ni videla jokati svojega očeta. In njegovo solze ao jo pretresle Uko, da ae je nje same lotil krčevit jok, katerega nI mogla uaUvitl... Tomaž je rohnel še dalje. In šele poano v noč oo legli k počitku ... A tudi zdaj nI bilo miru. Nobeden ni mogel zaspati. Mati In hči aU vzdihovali ln jokali po tihem. Tomaž pa ao je premeUval po postelji aemintja. mahal z rokami okrog sebe, butal s glavo ob ateno ln grozovito škrUl z zobmi. .. Pripeti se včasi, da človeka, ki slove za hruaU, kl je bil avoj živ dan čvrst in krepak, kar nagloma poloti ln ugonobi bolezen. Isto Uko so nahajajo ljudje, k! ao odlikujejo po izredno krepki volji, ljudje, kl so pogumno prtmeali fte sto nemilih usodnih udarov; videti so nepremagljivi, neupogljivi; toda neke« dne Jih zelene apet nezgoda, in konec jo njih kremenitoatl, konec njih moči! . . . Strti ao . .. Uničeni! ... Tak človek je bil Tomaž. Njegovi Jeai. njegovi žalosti ni bilo mere .... Isgubivšl svojo najdražje, avojo ljubljeno hčer. jo bil podoben človeku, ki jo prišel ob vso, ob evoje Imetje, ob avojo moč. ob avojo voljo . . . i m mk gnusni izraz prisiljenega sočutja. radovednosti in prftajene škodoželjnosti. .. V njih smehljajih je ležal tisti samozadovoljni vzdih: "Ne boš več dolgo... hvala Bogu, da nisem na njegovem mestu/' In kadar so mi dajali roko, ae je skrivala v njih o-čeh zoprna zaVeat, da dajejo roko okoatniku, ki bo gqjl čez par dni pod zemljo. Silili ao ae a težavo, da bi nabrali gube avojih lic v žalosten izraz, da bi stopali tiho, resno in umerjeno, kakor se spodobi v hiši bolnikovi, in da bl ne ispregovorili ničesar, kar bi me moglo spominjati amrti ali kar bi me žalilo na kakršenkoli način. Tako so bili kakor ukle-njeni — Ifakor skriti s* krinko In omotami v rjuhe. Toda včasi so je prikazal izza krinko naraven ameh, noga je atopila trdo, ih roka aa je za hip osvobodila izza rjuhe... In jaz sem se krasno zabaval ob nastali zadregi in ob imenitnem prizoru, kako urno je pogasail nepoklicani smeh, in kako spretno jo smuknila roka pod rjuho nazaj. Vse to je bilo neizrečeno grdo in umazano. V mojem srcu pa je rasla polagoma neka cinična grenkota, in kadar sem začul korake na stopnicah, sem se umaknil na vrt ali pa sem ae zaklenil v sobo. Svojo ženo aem občudoval zaradi njenega velikega samoza-Ujevanja. Bilo mi je nerazumljivo, odkod Je vzela toliko moči. Utrujenost jo je obšla samo vča>> si za kratko sekundo. Sinilo je čez njen obraz komaj opazno; toda v senci, kl je zakriU takrat njene oči, in v hipni potezi, kl je spočila takrat njene ustnice, je ležala vsa priUjevana zloba, ležal je ves gnus, ki ga je čutila do mojega propalegs telesa. To se jo zgodilo včasi, kadar mi je popravljala vzglavje; moje trepal qice so bile zatisnjene, ali izza vejic sem jo videl čisto dobro: Njena lica so bila mirna, ustnice nekoliko odprte kakor navadno; toda hipoma so se obrvi namrši le, obraz se je podaljšal in zobje SO se zagrizli v trepetajoče ustnice. To je prišlo in hiinilo, kakor bi trenil. M Jaz nisem imel z njo čisto ni-kakega usmiljenja, četudi sem yedel, da je živela zadnji dve leti poleg mene v strašnih tnukah. Ko sva se poročila, sem bil še lep človek. Jsz sem si jo izbrsl iz samega poželjenja. Poželjenja vredna ženska jo bila še takrat, ko mi je popravljala umirajočemu blazino pod vzglavjem. k te Kesene ljubezni in iz tisoč sluča-v, malenkostnih in neumnih, kakor se to godi navadno, se je rodil zakon, in živela sva dosti prijetno. OtrQk nama je umrl, ko je še komaj lzpregovoril, in takrat sva oba Ifelo jokala. Ko sva šla iz cerkve, sem jo ljubit Uko čisto, kakor nikoli ne prej ne pozneje. Nato svs osUla sama, in bolezen, ki je spala v meni že dolgo Časa, se je pričela i-menitno razvijati. Omršavel sem čez noč, in kosti na obrazu so mi izstopile; tudi lasje so mi pričeli siveti in odpadati... V moji ženi pa si je vršilo nekaj, kar sem jako dobro razumel. Oddaljevala se je od mene kakor brod od bre- Km... Ko sem ležal na postelji, ras siv in upal, nos Unek, Čelo svetlo in potno, a roke velika,! ohlapno nagubano kožo, da so bile podobne plavutam, takrat sem bil zanjo samo še nekaj tujega, strašnega, kar ji sreblje iz srca vso radost in vse življenje in jo Ima prikovano poleg sebe kakor sužnja. Prikovana je biU k Uj postelji brez usmiljenja, niti prstom ni mogla goniti. AH zapazil sem kmalu na njenih pogledih, kadar je mislila, da je no vidim, zapazil sem na različnih, prav neznatnih okolnostih, kod so hodile njene sanje. Zadnje čase je slutila, da so ležali moji pogledi ns njenem obrazu, četudi je bilo troje sUn med nama, in da sem bil zalotil njene misli na skritih potih; vedel sem. da je živela zaradi Uga po cele ure v smrtnem strahu In da je tre-peUla pred menoj, kadar se je čutila grešnico. Sel sem včasi mimo nje, in ko sem se ozrl nanjo, je sklonila glavo, kakor bi pričakovala udarca. Tisti večer, ko se je izprehkjala z adjunk-tom, so se jI treale noge. ko sem stopil v sobo. Ali Jaz jI nisem pogledal v oči. in njena glava s plašnimi, velikimi očmi in pro-bledel im obrazom se je obračala za mano čisto mehanično. Mučil sem jo odtlej s radostjo; U jo bila oetudnoet. ki mi jo legla na srce tiati večer... Nenadno je pričel pihati go-rek veter; prej jo bilo več dni no-fro jaano ia hladno, a jutra ao bi- Ia jako mrzla. Listje se je Igralo po zraku, kakor bi frfotale ptice med drevjem. Se ena, še dve noči in vejevja bo čisto golo. Od juga so prihajali oblaki, a tedaj ao bili še ozki in beli ; prišli so malo više, razkropili se po nebu ter izginili. Zvečer sva sedela s ženo na verandi. Jaz sem bil skrbno zavit in ogrnjen, pod hrbet in glavo pa mi je bila položila žena mehke blazine. Bilo mi je prijetno in toplo; okrog glave mi je pihljalo Ur se igralo z mojimi Dušila me je lastna zloba K likor dalje sem govoril, toliko, že sem se naslanjal nu mizo lasmi. Prav na vrhu visok e JJ? ^TJn tane se je držal še en sam škpk in svetlorumen list; Čakal sem, ležal pod odejo, ali ti boi 1 poleg posUlje, da ti bodo J ohlapela. Ti boš stal, X atelje, in čas bo tekel dal«, ba bo temnela, in strop in .a vse bo pokrito s paičevinS Vse zaduhlo bo in difcio bT mrtvecih — toda okostnik bo žal na posUlji in se ti ■ v obraz..." kdaj ga v#er odnese, toda ni ga odnesel tisti večen Polagoma se je sUmnilo, in na obrazu svoje Žene sem opazil, da Jo je prišel obhajati nedoločen strah. Pogledal sem ji natanko v lice, in v prsih mi je posUlo zoprno. Naslonil sem se s komolci na mizo, Uko da sem se ji približal, in o-na je počasi odmikala glavo, ne da bl se ozrla strani. "Zakaj se me bojiš, Ana?" Njena desna roka je ležala na mizi in tresU se je vidno; njene ustnice so se odpirale, toda odgovorila ni. "Nič se me ne boj; privadi se tega. To haja lahko še Bog \fe koliko časa. Poznal sem jetične ljudi, ki so ležali na postelji po deset let; izpovedali so se in napravili testament, toda zjutraj so se izprehajali po cesti. To je vražja bolezen." "Jaz ti ne željm smrtf..." "To je lepo od tebe. Zakaj povem ti, če bi mi žel A kaj takega, bi $vel nalašč, d* bi mr zrasla brada do kolen:.. Pa j mi vode!... Ne polivaj, ljubica — tvoja roka se jako trese.,. Hvaležen bi ti moral biti, zakaj prestala boš še mnogo, draga moj*. Zdaj je tvoje življenje sladko; to je šele začetek. Toda jutri ali pojutršnjem ležem, in nato bodo tekla leU... leto za letom.. po-Ča-ei... sekunda leto in leto večnost..." Nikdar šo nisem videl v enem samem pogledu toliko groze kakor tisti čas. Ni še zgenila, in zdelo se mi je, da niti dihala ni. Njene oči so bile vprte name kakor pričarane. "Ali si že stregU kdaj jetič-nemu bolniku? Jaz sem danes lep Človek; toda človek, ki umira, je strašnejši od mrtveca. In je-tični ljudje umirajo neprestano. Ti boš prekrižala moje čelo in moje ustnice, toda pdprl bom o-či in zasmejal se ti bom v lice. Takrat ne bo od mene več drugega nego dolge, ostre kosti. Koža bo ležala na njih kakor u-mazana rjuha. Lahkb bi mi jo slekla, toda kosti bi Živele naprej. Dolge, sive kosti z vdrti-rai jamami namesto oči in z re-žečimi usti brez ustnic... In to ; gledala me je p^ z velikim pogledom, a nje^ ka se*ni več tresla... Med j je bila prišla itemna noč, iB del sem samo še njene bel* ste, njena lica tn motne obr njenega živoU. Veranda in v vse se je potopilo v Črno »e« listje, ležeče na tleh, ja sum v vetru, in v daljavi je 8to gozd... Ko mi je prinesla Žena dni jutro kavo v sobo, je bil n obraz ves propadel kakor po či, prečuti v trpljenju! V. Ležal sem že dolgo, mordt i nego štirinajst dni. V tej t soN, v dolgih, samotnih urah se polagoma umirile moje mi Možgani so postali leni in i okretni; slika, ki mi je iii prej kakor blisk mimo duševi oči, se je gradila zdaj počasi, za kosom. Včasi nisem mislil česar; gledal sem mirno in kor brez zavesti v kako točko stropu. Sanje, ki so mi prihaji so bile jako neumne, toda vz njirjale me niso. Videl sem r lične, popolnoma neznane lju< Čudnimi obrazi in v smešnih lekah; hodil sem po tujih k jih; veliko, eksotično drevje raslo ob prepadih... Ali te nje niso osUvile nikakega sle prišle so polagoma in kakor trudom, a komaj so stopile neje izza megle, so se zopet \n bile. * (Dalje prihodnjič.) Ali želiš znati pravilno p< in čiUt angleško? Naroči siM vensko-anglešlto slovnico", ki ro je izdala in ima na pn Književna matfca S. N. P. j. DA SKUHAŠ DOBRO ' f O, PISI PO NASE PRODUKVE. v salogi slad. hmelj, ln vse drage potrebščin«. Poakd hi se pvapričajto, ds ja dama pri i kuhani vedno le najboljii ia ■ nejil. > • Groceri jam, aladfičarjcm la v I dajala« šalasnlae damo primera pust pri večjih naročilih. PiitU informacij« aa: FRANK OGLAR, 6401 Baperler Av«aa«, Cl«?«luš ■ ■■■■■■»■■■■i ; Tiskarna S. N. P. J. a r ■ i SPREJEMA KA V TISKARSKO i OBRT SPADAJOČA IELA. * Tiska vabila za veselice In shode, vizitnioe, s časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v sloves- J skem, hrvmtekem, slovaškem, češkem, nemškem, B angleškem jeziku in drufllL VOKTVO TISKARNE APEUU MA ČLANSTVO S. L P,J, M TISKOVINE NAROČA TISKARNI. v svoji CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije aa naslov: &N. P. J. Printerj, 2657-59 Senth Lasmdak A veno«, Chicafo, DL TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI .VSA UST-< MENA POJASNILA, f !..nan -J