Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on ffle at the Post Office of qeveland, Ohio. By order of the k. E. Esr? 34^ Postmaster C"u ENAKOPRAVNOST the only slovenian daily between new york and chicago THE BEST medium TO REACH 180.000 slovenians in u. s. canada and south america. ^Volume iv.—leto iv. ^«le Copy 3c. EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC IOU WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." CLEVELAND, O. PETEK (FRIDAY) MARCH 4th 1921. St. 52 (No.) Entered as Second Class Matter AprU 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c. Nemci imajo štiri dni, da sprejmejo pogoje. Nemci pravijo, da ne morejo plačati, lloyd george pa pravi, da zahteve niso pretirane. — zavezniške priprave. London, 3. marca. — Nemci imajo čas do pondelj-da spravijo svoje proti-predloge v soglasje z zavez-^ odškodninskim sklepom, ki je bil napravljen na ^ konferenci v Parizu. Da-li bodo Nemci zaveznikom ugodili ali ne, to je še popolnoma negotovo. Angleško tolmačenje dr. Simonsovega odgovora na ^oyd George-ov govor pravi, da se bodo Nemci podali. jai^^^^®škem tolmačenju je rečeno, da je dr. Simons de-' da bo govor angleškega ministrskega predsednika da zavezniki Nemcev niso prav razumeli in da II ne bo nastala potreba, da bi se zavezniki posluži-^^■pram Nemcem korakov, o kakršnih se govori, besedilo dr. Simonso- Stv^ pa postavlja celo ' "^^ugačno luč. Tam je re-da nemški zunanji mini-s proti zahtevam, gg ° brez postavne podlage. To nanaša na versailsko ^ določa, da se zahtev do mcseca, da o-prezira trditev zavez-Neimci dosedaj niso iz-vseh pogojev mirovne ^2 Lloyd George danes do- ^{i to In j® to napravil na je bil Francozom zelo Hen, ^&^rtal je primero med in pa leta 1871, ko (ijo " ■ (j • le-' 4^,^^ bila Francija kriva voj Wilson je vetiral ta rifno predlogo. Washington, 4. marca. — Pri zadevanja, da se uniči predsednikov veto z ozirom na Fordney-jevo tarifno predlogo se je v kon grešni zbornici zgodaj danes zjutraj izjalovil, s čemur je predloga ubita. iKo je prišla preidloga na 'glasovanje, je glasovalo zanjo 201 poslancev, proti pa 132. V-HHT •' ___________ ^hvestil ^Tomce o zavez-1 " WsshUigton, 3.,'marca/_ Pr^d Francijo in Nem-Kle^ii na podlagi domneva- 83%) ted, Nemci niso zahtevali lit, « ^'^škodnino, temveč povr-vojnih stroškov, Ha^i ° Nemčija ne sprejme da je bila ona odgovor svojih^°^'^a in'dokler ne tolmači fen obveznosti, na temu prime te toliko časa, bodo vse zaman." Lloyd George opozo-'delegate, da ipogoji za 'tri zdal^ka niso tako o- nemški leta 1871. a ?OVof^!° in nihče ni izpre- besedice. Dr. Simons, delegati e se tekom '^eli Lloyd George-a se- ^elni'U '"Gseaice. ur. s j® bil 'Poroča, bodo angleško-%jo ^Gte prve prestopile se-^0 '^'Pacijgko črto, ako bo-definitivno odklonili ^ ^^vezniških odškodnin-POKojev. imenovan de-^^skim tajnikom. \v ""— 3. marca. — Pred kal je danes dovršil ^•^68 T ko je imenoval °iiiH J ^•visa iz Pittsburga O ^vskim tajnikom. kaK-^ ®dini član Hardingo-"i bil rojen v V , Wi Njegov roj A nahaja v provinci j i . 'Oj** j* hU prišel leta 1881 Jfv,. ski • ^ časa zaposljen v in ^!!^"^triji. Davis je o- bled. izvan- tudi svojim za sednik Wilson je zadnji dan svojega službovanja vetiral Ford-neyjevo tarifno predlogo, o kateri so njeni zagovorniki trdili, da bo pomagala farmarjem. Wilson je obenem podal izjavo, v kateri pravi, da sedaj nikakor ni čas za postavljanje visokih trgovskih zavir, in da bi tozadevna predloga itak ne prinesla far mer jem nikake pomoči. "Položaj, v katerem se nahajajo številni farmer j i ite dežele, se ne da izboljšati z naredbami te vrste,' pravi predsednik v izjavi, katero je priklopil k predlogi, ko jo je vrnil kongresu nepodpisano. "Iz obstoječih razmer ni nikake kratke poti," pravi nadalje Wilson, "in predloge take vrste ne morejo imeti drugega učinka, kot da S2 farmer je goljufa in da jim vzbujajo goljufive upe." Farmer ji potrebujejo boljši sistem domačega razprodajanja in ^redita, pravi Wilson in posebno večji trg v inozemstvu za vse pridelke, ki se jih ne more porabiti v ATrteriki. Jasno je, pravi Wilson, da predloga take vrste ne more delovati za razširanje tujezemskega trga. Poleg tega opozarja Wilson, da bi bili 'dohodki, ki bi jih dobila ^vladal potom loibdavčenja tujih produktv, ki bi prišli v Združene države, zelo pičli. "Jaz ne verujem," pravi Wilson, "da bi mase ljudstva ali celo razred, ki je direktno interesi-ran v tozadevno predlogo, privolile v povrnitev zakonodaje za sebične interese, ki bi gojili monopol in povečala mnenje, da je vlada samo orodje za privatni do biček, ne pa orodje za splošno blagostanje." O- nobenih vesti iz džarske. MA. Dunaj, 3. marca. — Iz Buda-pesta že več dni ne pride nobenih poročil. Štrajk, ki so ga proglasili madžarski tiskarji, je efektiven, in v celi deželi ne izhaja niti en sam list. Rusija naj plača za vojno - načrt kapitalistov. New York, N. Y. — Neki nemški ekonomski strokovnjak je prišel na dan z načrtom, glasom katerega naj bi se Francija, Anglija in Nemčija navalile na sovjetsko Rusijo, jo razbile ter se znebile vseh svojih vojnih dolgov na račum ruskega naroda. Ta na črt so pozdravili z jako velikim navdušenjem številni predstavniki francoskega kapitala. Načrt, katerega izveditev bi pomenila zvmenje vojnega dolga, katerega ne morejo več prenašati njeni kapitalistični povzro čitelji, na rame ruskega naroda, je posebno važen z ozirom na dejstvo, da je v zadnjem času postalo izredno dvomljivo, da-li bi Nemčija v stanu plačati svojih 55 bilijonov vojne odškodnine. Računa se, da so gozdovi in drugi naravni zakladi Rusije, katere bi se glasom načrta ukradlo, vredni okrog 700 bilijonov frankov ali 140 bilijonov dolarjev. Glasom načrta bi Nemčija dobila od tega roipa 47 bilijonov dolarjev vrednosti ali 87 procentov od celotne odškodnine, ki se jo zahteva od Nemčije. Kako drzen je ta načrt, je raz vidno iz tega, da se celo predloga, da naj bi Anglija, Francija in Nemčija izdajale papirnat denar, za katerega vrednost naj bi ga^ rantirali ruski naravni zakladi. Omenjeni ekonomist pravi, da bi se tak denar lahko smatralo bolje garantiran kot pa katerikoli drug papirnat denar na svetu. Glasom načrta bi so Rusijo naj prej podjarmilo z orožjem, potem pa bi se velike kose boiga-te ruske zemlje izročilo raznim angleškim, francoskim in nemškim korporacijam, ki bi jo izčrpavale do skrajnosti. V načrtu se ne -omenja ničesar o konfiskaciji ruske privatne lastnine, kajti samo ob sebi je u-mevno, da bi se takoj zopet ilve-dlo privatno lastništvo, temveč za)pleniIo bi se le one kose zemlje, ki so javna last. V načrtu je celo določeno, da naj bi se tudi ruskim kapitalistom dovolilo, da bi investirali svoj denar pri teh kor poracijah, ter dobivali določeno mero vseh profitov. V Franciji se najde večje število zagovornikov tega načrta; to so oni trgovci in finančniki, ki so bili vedno prepričani, da sta Anglija in Amerika napravili ve liko napako, ker nista pustili Fo-chu, da bi docela uničil Nemčijo, in da bi se bilo podpisalo mir v Berlinu. Sedaj pa so trdno odločeni, »da se cela zadeva poravna kolikor mogoče njim v prid, in zato poželjivo poslušajo predlog, v katerim je pi*votno prišel na dan neki odličen nemški ekonomist, Herr Arnold Rechberg, kije govoril o tem že z vsemi vodilnimi francoskimi vladnimi uradniki in mirovnimi delegati. Ker je Francija v ekonomskem oziru v skrajno slabem položaju, se ni čuditi, da se prime vsakega načrta, ki bi jo spravil iz njenega sedanjega položaja. Kako resno se jemlje načrt nemškega ekonomista za oropan je Rusije, je razvidno iz tega, da je bil pred kratkim ob 1 javen v francoski trgovski publikaciji "L'Export-tateur Frantaise," ki uživa isti ugled v Franciji kot "Manufactures record" v Združenih državah. Kaj mislijo o Wilsonu Washington, 3. marca. — Sedaj, ko se predsednik Združenih dr^žav, Woodrovy Wilson umika iz javnega življenja, se je Inter-nacional News agentura obrnila na več evro'pskih državnikov, da podajo svoja mnenja o Wilsonu in o vplivu ki ga je imel na sve tovne zadeve tekom preteklih let. Dva izmed prvih evropskih dr žavnikov, Lloyd George in francoski minfstrs'ki predsednik Mr. Briand, nista marala podati nikake izjave, rekoč, <1a jima njiju razmerje napram njih lastni deželi in Združenim državam ne dovoljuje, da bi o tem predmetu podala kako izjavo. Ostale izjave so glase kot sledi. Henry Carton de Viat, bivši belgijski ministrski predsednik: "S sočutjem in spoštovanjem pošiljam pred'se'dniku Wilsonu svoje osebne pozdrave ob priliki, ko se umika v 'privatno življenje. Zdi se mi kot da je včeraj, ko me je sprejel v Washingtonu meseca septembra 1914, ko me je kralj Albert poslal na misijo, da seznanim Mr. Wilaona a položa-j em nase d%ele vzričo nemške a-gresije. Poslanice Mr. Wilaona, ki 80 za tem sledile, so dale veliki vojni pravi smisel križarske vojske kot je Belgija, tudi vedno ra zumela. Njegova definicija voj-pih ciljev in načrtov za pomirjen je vesoljnega sveta so vzbujali v naših srcih odmev globoke simpatije in hvaležnoalti, čeaar ne moremo pozabiti tudi navzlic vsem po-vojnim prevaram." Gustav Noske, bivši nemški braimbni mini'ster in predsednik hanoverske province: '"Nemčija se bo Wilsona in njegovega postopanja vedno le s čutom najglo bokajše trpkosti. Njegovo ime nas spominja na vse, kar je Nem čija izgubila v vojni posebno pa na grozno mirovno pogodbo, katere nesrečne posledice za vso Evropo se se ne da izmeriti. Večina Nemcev je odložila orožje z zaupanjem, da bo Wilson ustvaril mir na podlagi svojih 14 točk. Oni čutijo, da jih je Wilson o-goljufal in izdal. Pravice samo-odločevanja narodov se ni upoštevalo in milijoni Nemcev je bilo s silo odtrganih od njih domovine. Z ozirom na mednarodno ralzoroženje ni dosegel ničesar. Mesto da bi ustvaril ligo narodov. je Wilson dovolil Francozom in Angležem, da so z vojaštvom terorizirali narode, ki se ni so mogli zopetstavljati. Za kratko dobo se mu je posrečilo 0'slepiti svet s svojimi teorijami, toda velikih činov ni bil zmožen." Philip Scheidemann, biv'Si nem ški kancelar in sedaj župan mesta Cassel: "Predsednik Wilson je dvignil nade v srcih milijonov narodov, poltem pa je uničil več nad kot katerikoli drug človek pred njim. Nemčija je smatrala Wilsona za Amerikanca železne volje, toda izkazalo se je, da je ,samo navaden predavajoč profe sor. Ko je prišel v Pariz se je u-klonil pred Clemenceau-om in Lloyd George-om mesto da bi bil udaril po miži in dejal; "Moje i-me je Woodrow Wilson. Jaz sem predsednik Združenih držav, in stojim pri svoji besedi kot mož." Nemogoče mi je soditi, kaj je do segel za Ameriko, katero sem se naučil občudovati tekom moje predavateljske ture v letu 1913, želim le, da bi v bodoče Združene države nikdar več ne imele pred sednika kot je bil Woodrow Wilson." Bivši italijanski ministrski preds;e'dnik "Orlando, ki je načel. Dva submarina kli-Rusija zanikuje vesti Armada koritarjev četa na pomoč. New York, 3, marca. — Dva ajmerilška submarina sta nocoj i^oslala brezžične klice za pomoč; ,omen j ena submarina sta 0-7 in pa 018. Submarin 0-8 se nahaja na ob rež ju med Penikez in Gull otoki v Bu'zzards zalivu, 0-7 pa okrog 3 milje južno od Race Rock. Zna no ni, kaj da Se je submarinoma prijpetilo. Poročilo, katero je dobil tukaj neki zasebni brezžični aparat, pravi: "Koliko časa bo vzelo, da pride pomoč? Mi jo potrebujemo i:akoj." |. Brzojavilo se je nalzaj, da se pomoč že nahaja na poti in sicer ^va parnika. Odgovor, ki ga je poslal eden izmed submarinov, pravi, da bo to dovolj, iz česar se sklepa, da se moštvo ne nkhaja v smrtni nevarnosti. -O- Nemiri v Florenei. Florenca, Italija, 8. marca. — Pred glavnim stanom kovinarskih delavcev se je včeraj vršila bitka med 400 komunisti in vo jaštvom in fašisti. Komuniste so končno razpršile vojaške čete, ko je prišla pomoč Se kavalerija. Do sedaj je bilo izvedenih že pet sto aretacij. Komunisti so za časa bojev (prisilili cestno železnico, da je prenehala ,voziti, zneje pa se je cestno-Železniška služba pod protekcijo policije zopet uvedla. o revolt!. se zbira. New York, 3. m;irta. — Tukaj Washington, 3. marca. — Pa-šnji list "Soviet Rusia" je dobil ^ rada, ki ae bo vršila ob inav%ura-.'tz Moski^e naslednje uradno po-! ciji predsednika Knrdinga bo rcčilo: j majhna, toda inavguracijskega Moskva, 26. feb. — Časopisi v {pksa ne bo, toda nekaj "oo imel tuježemstvu so začeli zopet pri-j Washin^iton priliko opazovati te-našati lažnjiva poročila o upo- kom prihodnjih tednov ali rih in revoltah v Moskvi, Kron-stadtu in Petrogradu. To je novo zlobno obrekovanje sovražnikov morda celo mesecev, namreč veliko ofenzivo republikanskih po-litičarjev, ki bodo oblegali Har- Rusije, česar namen je zmešati j dinga 3 prošnjami, da jim za njih javno mnenje v inozemstvu. Ni-1 bolj ali manj zvesto službovanje ,ti v Kronstadtu, niti v Petrogra-; preskrbi pošteno korito. du ali Moskvi ni bilo nikakih u-porov. Kot se zdi, se vesti naslanja na neke gotove dogodke v Mos- Armada koritarjev se zbira v Washingtonu že več tednov, in sicer pride zadnje dni vsak dan po več sto novih rrfcrutov, ki n- kvi, ki ne kanejo nikake splošno |pajo, da bo tudi zanje padla drob razširene nemirnosti, temveč do- j tinica z bogato obložene republi-kazujejo odločnost ruskih delav-i kanske vladne mize. cev, da je za Svojimi revoluci-jonarnimi uspehi navzlic vsem teškočam. Delavci v vladni tiskarni, ki so dobivali izredne živilske deleže, so protestirali proti zmanj- jeval italijanski mirovni delegaciji v Parizu, pravi: "Ce bi podal svoje osebno mnenje o Wilsonu, tedaj bi morda razžalil Amerikanca, čo bi pa 'dal izraza uljudni ocenitvi, bi bil hinavec._ Take Jonescu, bivši romunski ^ninistr^i "pred'aednik: /"Ce se hoče pravično soditi Wil'sona, je treba pomniti, da je bila, njegova vloga taka, kakršne ne pomni jsgodovina. Nepričakovano se je našel v vlogi vrhovnega sodnika o celi vrati vprašanj posoibne važnosti staremu svetu, ikaterik prej ni nikdar poznal. To je vzrok da je bil Wilson o številnih vpra š an jih podrejen napakam. Toda njegova vloga v zgodovini človeštva ne bo vsled tega nič manjša. On bo za vedno predstavnik e-nem največjih akcij v svetovni zgodovini, prihoda milijonov A-merikancev v Evropo, da brez o-zira na lastne/ koristi branijo pra vico in civilizacijo proti novim nevarnostim in premetenemu barbarizmu. On je vogelni kamen nove dobe v svetovni politiki ter je nadomestil evropsko politiko 7. rvišenitn in čistim idealizmom. Predsednik WHson o-sta'ja najfijnejši živeči vzorec človeika, ki ga more producirati politika. Misli velike demokracije je tolmačil človek je ljubil velike reči." Grof Emest Reventlow, nem-šiki politični pisatelj in glasnik nemških nacijonalistov: "Nikdar ni bil še noben narod bolj ogolju fan kot ameriški, ko je leta 1916 ponovno izvolil Mr. Wilsona, ker je obdržal Ameriko izven vojne. Mružene države so s svojo krvjo in denarjem kupili odločitev voj Kot ae izjavlja)o veteranski poUtičar.ii, se ne pomni, da i»i se bila ob spremembi kake administracije nabrala taka armada patriotičilih političarjev, ki f slabo hlinjeno g'orecnostjo zatr-šanju posebnega deleža moke, ki Ijujejo, Ua so pripravljeni, da 30 ga dobivali poleg rednega e- j vsak čiis dajo tUovo svojiin aijaj-noinpolfuntnega deleža kruha. ! nim kavijerani, samo da bi mo- To zmanjšanje se je uvedlo v[gli služiti "narodu", "ljudstvu" ' soglasju z vladnim načrtom zf.'itd. ' > splošno izenačenje živilskih dele-1 Po hotelih in koridorjih sena- ,. žev. Delavci v tiskarni so skuša- {ta in poslansice i-^horaicc kar mr- ■ > li dovesti druge tovarniške de- Igoli teh profesijonalnih politi- \ lavce, da se jim pridružijo v de-j carjev. Ce se bo njih število ^ monstraciji, to da njih prizade^ ;kaj dosti zvijalo, ted;;j bo zmaiy- ^ vanj a so vzbudila pri večini o- j kalo zanje prostora in krajevne gtalih delavcev samo ogorčenje,! avtoriteto jih b6io morale na-kajti »matrali so to dejanje za'.Gta^iiti v ijapuščenih vojaških prelomitev revolucijonartie Woti-^Jftkafe, ki se jA j6' darncsti. Ko se je demonstran-1 vojna za vojake. Senatorji in potom razložilo položaj, se je gi-jslanci se komaj ot?pajo vsilji-banje takoj prenehalo. Sedaj je : vih prosilcev, ki bi radi njih odo- 1 vse mirno. Ta neznantni dogodek so zlobni agent je povečali v fantastič- britve, priporočilna pisma, ki naj jim bi pomogala h koritu. Kandidat je za diplomatična "me na poročila o splošno razširjenih sta, ki nosijo po $12.000 na leto nemirih. Sovjetska vlada je na-• .in kan'didatje za ra'zne druge odšla sled tem pravljicam v letski j bore, ki imajo tudi lepe plače se legaciji v Moskvi, ki kot se zdi, jgneteio z navdušenimi patri j o-zlorafolja gostoljubnost in diplo- j ti, ki pravijo, da hočejo pozicijo, matične privilegije za zlobno;ki bi nejla vsaj $4.000 do $5000 kampanjo proti sovjetski Rusiji. Poročila v tujezemskih listih o uporih v Petrogradu in Kron-stadtu, v katerih se trdi, da so vojaške čete ' obkrožile Petro-grad in da se nikamur ne pusti na leto, v resnici pa bi vzeli z veseljem tudi manjši kos administrativnega "paja." Nekateri, ki poznajo Hardin-ga, pravijo, da bo marsikateri navdušen republikanec odšel iz v mesto, so brez podlage. Rusija j Washingtona zelo poparjen, ker gre skozi resno živilsko krizo,! v prvi vrsti, ni mojroče preskrbe-za katero je odgovorno pomanj-^ ti vladnega "paja" za vsakega kanje kuriva, toda sedaj kot ve-1 izmed prosilcev, drugič pa pra^ ,dno, bodo ruski delavci dokazali i vi jo, da Harding ne bo odslovil svetu, da njih revolucijonama ! vSeh ^demokratičnih vladnih u-solidamost in njih odločitev, da'radnikov, temveč da bo še mar-stoje pri svojih uspehih, ne po-jsikak zaslužen demokrat ostal zna nobene slabosti. O- Železničarji na štrajku. i na svojem starem mestu. I--o- OČE SE HOČE "ŽRTVOVATI" i ZA SINOV GREH, i New York, 3. marca. — 62-Chicago, 3. marca. — Ko je letni Henry G. Deppe iz Palmer-Atlanta, Birmingham and Atlan- tona. Pa., je ponovno apeliral na tic železniška družba odredila, delavski department, ki iir^a v da se njenim uslužbencem zniža-; oskrbi naseljevanje, da dovoli jo '^lače, 8o delavci odšli na' 31 -letni Francozinji, mme. Juliji štrajk, in predsedniki šestnajstih Vennet oditi z ElHs Islanda. Dep-železničarskih organizacij so da- pe pravi, da se hoče "žrtvovati" nes soglasno obvestili štrajkarje, za svojega sina, ki je tekom svoda odobravajo njih akcijo. jega vojaškega službovanja na Kot se poroča, se bo prihodnji Francoskem imel ž njo ljubavno teden vršil sestanek med zastop- razmerje, vsled česar je njem mož niki New York Central družbe in dobil od nje ločitev zakona, in pa med zastopniki 6000 naVad- da se hoče ž njo poročiti. Sin, nih železničarskih delavcev, ki so | svoje francoske ljubice ne more zaposljeni na progi med Chicago i poročiti, ker je že oženjen, m edin Buffalo. Na sestanku se bo tem ko je oče udovec. razmotrivalo znižanje plače. '--o- ne in potem diktirali mir za svoj New York Central železnica skup-j CENA "MUNŠAJNU" SE Iprofit. Teško je še kdaj kak vladar bolj grešil proti svojemu na-T'odu. Mi Nemci pozdravljamo Mr. Wilsonovega naslednika, no-voisfvoljenega predsednika Haar-dinga, ki obljublja slediti pravi ameriški 'politiki in garantirati svetovno svobodo." no z Delaware, Lackawanna and | DVIGA. Western železniško družbo je v | Birmingham, Ala., 3. marca,— torek sklenila, kako se bo pošto-, Kot se pojoča iz "mušajnar^ih" palo z ozirom nla znižanje plač. krogov se je cena "kontrabant-Ako na konferenci z delavci ne! nega žganja zvišala od $16 na bo prišlo do sporazuma, se bd 22.50 za en galon. Vzrok temu zadeva predložila vladnemu že; lezniškemu odseku v Chicagi. je dejstvo, da so suhaški agent je postali izredno aktivni. **Enalcopravi\ost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Publi«hed bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING * PUBLISHING CO. Bussine« Plač* of the C^rooratlom.__6418 ST. CI.AITt AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5^)0, 6.. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Colllnwood, N«wbutgh by mail...... 1 year $6.00, 8 mo. $3.60 3 mo. $2.00. UnUed States .....................1 year $4iS0, 6 mo. $2.75, 3 too. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, Q mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 8c la razbita, in da se nahajajo premogarji pod vplivom'tal, na KoroSkem je gradil cer- Lastuie in izdala za Ameriško^Juffoolovadeka Tiskovna Družba. S418 ST. CLAIR AVE. Princeton SSL 6418 ST. CLAIB AVE. Za YBeblno oglaaoT nl odgovorno me uredništvo, n* spraTnlštTO. CLEVELAND, O. PETEK (FRIDAY) MARCH 4th , 1921. __ teških halucinacij, ako tako mislijo? Ako je temu tako, tedaj se vrnimo zopet na prvo vprašanje: Kaj je postava? Kako jo bomo spoznali ?i Mi ne vemo in učeni možje, ki jo tolmačijo, najbrže tudi ne. Naš Ivan Cankar jo je v enem izmed svojih del opisal na nekako sledeč način: Debela in rejena je postava, počasi se ziblje v hrib z brlečo svetilko ob kolenu . . . Slovenska upodabljajoča Mmetnost. KAJ JE POSTAVA? s tem da je vrhovno sodišče" Zedinjenih držav proglasilo one točke Leverjevega zakona, katere se je rabilo za razbitje premogarskega štrajka in pa proti profi-tarstvu z živili, neveljavnim, morajo poslednjemu človeku prihajati v glavo čudne misli o pomenu zakona. Točke, katere so bile proglašene neveljavnim, so bile uporabljene za zlomitev premogarske; stavke. In v resnici se je stavko tudi zlomilo. Odločba vrhovnega sodišča pa pomeni, da one točke zakona niso bile nikdar postavne. To zopet pomeni, da se je stavko premogarjev zlomilo potom uporabe sile, katere bi se vladni uradniki sploh ne bi smeli posluževati. Tako torej stojimo pred vprašanjem: kaj pa je postava? Poskusimo zamotano zadevo rešiti od drugega konca, morda bomo preje prišli do dogovora. Glasom onih točk zakona, ki so sedaj proglašene proti-ustavnim se je izreklo tudi nekaj obsodb radi profi-tarstva. Nekateri obtoženci še sedaj služijo kazen, med njimi seveda ni treba iskati resnično velikih profitarjev, ker teh se ta zakon ni nikdar dotaknil. Nekateri izmed obtožencev so svoje kratke kazni že doslužili in so bili izpuščeni na prosto. Kot mi celo stvar razumemo, ti profitarji pravzaprav niso ničesar zakrivili in obsojeni so bili glasom proti-zakonitega zakona ali glasom zakona, ki ni zakonit, kakor se že pač hočete izraziti. Mi sicer ne vemo, kaj je proti-zakonit zakon, toda na vsak način mora biti tak, ako se ga proglasi neveljavnim. Toda vendar se je ta zakon izvajalo kot zakon za nekaj časa in potem pa se ga je proglasilo neveljavnim. Ali je sedaj jasno? Seveda. Vrnimo se torej na prvotno vprašanje: kaj pa je zakon? Upamo, da se ne bo nobenemu izmed čitateljev zmešalo pri zasledovanju procesa, po'katerem učeni možje v Washingtonu delajo, proglašajo in tolmačijo zakone. Sicer so oni možje zelo učeni, ampak stvar izgleda vendar precej čudno. Vzemimo na primer one, ki so bili obsojeni v soglasju z zakonom, ki ni zakon. Ali pomeni odločitev najvišjega sodišča, da oni obtoženci sploh niso bili obsojeni, in da si samo predstavljajo, da so bili zaprti ? Ali naj pomeni, da stavka premogarjev sploh ni bi-' pr. že pred sto leti Žiga baron B Slovenski genij se je pojavil najprej v upodabljajoči umetnosti., Slovenska umetno'st ima se-dem'stoletno tradicijo za seboj; iiz sivega srednjeiga veka sveti njena luč v najnovejšo dobo. Ko 'še ni bil pisan začetek slovenske knjige, ustvarjali sc slovenski u-■metniki umetnine, enake umotvorom najstarejših kulturnih na rodov. Pri nobenem drugem slovanskem, niti kakem evropskem narodu sploh, ise niso v taki meri križali slovanski, germanski in romanski vpHvi kot na slovenski zemlji. Slovenska umetnost bi lahko postala kvintesenca in sinteza e- ^ vropske umetnosti, slovanske, germanske in romanske kulture, če bi bili Slovenci številnejši in gospodarsko močnejši. Naš tip je zapadnoslovanski, zrastel je iz lege slovenske zemlje in iznačaja našega naroda. V Slovensko umetnost pa spada vse, kar so' ustvarili umetniki ■slovenskega pokoleuja, čeprav so delali na tujem, pa tudi tisto, kar so ustvirili taki tujerodni umetniki, ki 'SO delali med nami in resnično vplivali na naš razvoj. "Narodna galerija" ima namen, 'da zbere raztresene slovenske umetnine vseh časov, da pokaže slovensko upodabljajočo u-metnost v celoti, katere sedaj ni videti, kakor da bi jo ne bilo. Ta naloga je vredna največjega truda, ne le iz narodnih ozirov. ampak tudi iz splošnega; internaci-jonalnega umetniškega stališča. Gre za kulturno vrednoto, gre za specifično slovensko galerijo. Internacijonalne historično-pi-ag-matičnc umetniške galerije pri nas take ni mogoč) zgraditi^ da bi imela absolutno vrednost, rav-r.otako ne skupne galerije slovenske in druge s.'ovanske umet nosti, ker vsak naro.i hrani najboljše svoje stvari zafe; možna Je edino slovenska umetnostna galerija, ki bo ravno vsled tega svojega značaja in kot taka absolutnega pomena tudi za inter-nacijonalno umetnost. Naji%bra-nejši duhoyi mdd nami, kakor n Zois, so stremeli za tem ciljem. V 14. stoletju je zacvetela na slovenski zemlji prelepa gotika, njen cvet je žarel do konca 16. stoletja. Naša gotika, veselejše-ga in vedrejšega značaja kot nemška, — pod katere vplivom in vplivom Italije — se je razvid la predvsem po sloven'skih cerkvah (freske, krilni altarji, kipi) in je dosegla višji umetniški nivo kot ga kaže sedanji umetniški razvoj pri nas. Iz 15. stoletja bi bilo omeniti freskanta Jeriča, ter arhitekta Andreja iz Loža in magistra Petra iz Ljubljane. k ve Koinik, na Stajerflkean Juli-jan. Za njinai je zbudil Vaj kart baron Vaivazor bakroroško umet-noiflt na Slovenskem; delovali so kot bakrorezi Werez, Trost, Vi-te®ovič in Koch, kot slikarji Kle-rič, Gladič in Nizozemec Alma-nak. Na dvoru eeaai ja Leopolda je bil bakrorez, goriški Slovenec Kalin "comes palatinus". "Aca-demia operolsorum" je ustvarila koncem 17. in začetkom 18. stoletja drugo veliko umetnostno dobo na Slovenskem. Zacvetel je. naš barok, ki ima svoj lasten značaj te se zelo razlikuje od nemško-Rvatrij skega baroka. Kiparstvo sta dvignila krepki Lnka Mislej in njegov zet naturalizirani Benečan Franc Robba, mojster elegance in bra-vure do najvišje kvalitete, mojster Julij Quaglio, učenec Fran-ceschinijetv, ki je, kakor pravi Bolničar, presegel svojega, je izvršil sijajna cerkvena dela zla- |sti na presno, pa tudi profane u-V sijajni dobi renesance v I-} metnine. taliji 30 pomagali graditi pono- g ,njim sta tekmovala freskan- šno stavbo bendške umetnosti mnogi Slovenci. Med dolgo vrsto slikarjev, kiparjev, arhitektov in stukaterjev "Schiavonov" je bilo dosti naših ljudi in ne le Dal-jnatincev. Viktor (Krpač) Car-paccio (1450—1522) učenec Bellini j ev, sovrstnik Tizianov, najslavnejši legendami slikar starejše beneška šole, ,Ie bil rojen v Kopru ter je bil po rodu gotovo Slovenec; Tintoretto se je učil iz njegovih slik. V 15. stoletju je slovel v Vidmu kipar Janez Crai-no (Kranjski) iz slov. St. Petra Dominik iz Kopra "il bravlssi-mo" pa je pomagal Ricciju pri zidanju doževe palače v Benetkah. Arhitekt V. Bojan je delal v Čedadu; v Pušji vasi (Venzo-ne) tedaj še slovenski, je bil rojen leta 1540, slikar Andrej Pe-tral; leta 1530,. roj sni slavni mini j aturist Budov in pa je nadvla-dal vse stare slika,rje v iznajdlji vosti in risbi, kakor pravi Lance-lotti. Slovenec Janes s Krasa (Gi ovanni Schiavone del Cargo) mojster grotesknega slikarstva je bil v krogu mojstrov na papeževem dvoru ter je slikal 1. 1560. v palazettu v rimskem Belvede-ru za papeža Pij a IV. Slovenska zemlja je bila v svitu največje dobe umetnosti, italijanske renesance in ž njo v ozkih stikih. Tizian sam je slikal na gradu v Sonožečah. Škoido, ki jo je napravila na slovenskih tleh reformacija v umetniškem oziru, popravil je škof Hren; po mestih in po deželi ustvarjali so v začetku in sredi 17. stoletja piavec Ferfila, Minič, Knapič, 2el Alber ta brata Jelovška, pater Frančišek iz Bistre, in kipar Cussa. Dela teh mojstrov, zlasti Quaglijeva so vplivala na naraščaj celo stoletje. 2e v ti dobi so se obrnili slovenski umetniki, ki so prej ostajali v Italiji, na sever, ki je kmalu začel vplivati tudi na dor mači raavoj. Kraker iz Štajerske je slikal na Ceškom, kamor je krenil iz slovenske Fur lani je Major, ki so ga primerjali Cehi s svojim slavnim Brandlom. Sredi 18, stoletja je vstal v naših krajih slovenski Rubens, Valentin Mencinger iz Bohinja, e-den izmed naših velikih slikarjev^ sihio plodovit — ohranjenih je Se okoli 400 njegovih del — mogočen v slogu, krepak v kolo-ritu, poln nravne resnobe. Napolnil je s svojimi deli cerkve, slikal pa tudi posvetne stvari. V isftem času sta živela tudi než-nej^'in solnčnejši Goričan moj- slavni Kremserschmidt, ki je med nami živel nekaj časa ter se ovekovečil razen z altartiimi slikami tudi s freskami. Na Koroškem je ustvarjal učenec R. Don-nerja, kipar Boltežar Molj. V času, ko je v l^emčiji prevladal klasicizem, ki ga je oživel Rafael Mengs, začetnik enega izmed največjih nemških u-Tnetnostnih gibanj, pojavil se je goriški Slovenec Franc Kavčič (1762—1828). Kavčič je spadal med slikarje svoje dobe. Bil je predstojnik du najske umetniške akademije ter je bil 1. 1823 imenovan častnim članom slovite akademije Sv. Lu kež v Rimu. Snov je črpal iz klasične zgodovine in mitologije (Pariz in Helena, Despontes, Te-mistokles. Beg Vestalk iz Rima, Safo, Adonis in Verena itd.) slikal je pa tudi alegorije in krajine. Kompozicija in koncept njegovih večinoma velikih platen sta veličastna. Kavčič, podpornik našega J^angusa, ko je bil na dunajski akademiji, je bil središče tedanjega dunajskega slovenske ga umetniStva, h kateremu sta spadala tudi profesorja akademi je, znamenita bakroreza Valentin in Lovro Janša. Najprej na Dunaju, potem pa v Gradcu, je dosegel priznanje cele Nemčije sin Slovenca Janeza, genijalni mezzotintist. Janez Vid Kaiiperc zlasti s Svojo "Ar-temizijo" in "Magdaleno" ter je poslal član florentinske akademije. Na .slovenskem samem sta kon cem 18. m v prvih dveh desetletjih 19. stoletja vzgojila zelo plo-dovita slikarja brata Lajerja celo vrsto učencev. Lajerja in njihov krog res ninva umetniških individualitet, izmed njih je dosegel le Stefan Dolinar glas tudi zunaj, nekaj njegovih slik je v dunajskem Bedvedsru. Poleg njih pa so živeli doma tudi umetniki iz.br^nega okusa n. pr. portretist Herrlein,, slikar Tominc, Kuehnl in Kurz in pa sljkah in freskah je združeval ' prednosti Fuehrichove ^ole z odličnostjo Benečanov, dosegel sijajen In harmoničen kolorit. Tudi Wolf je ustvaril svojo šolo. Med najodličnejšimi njegovimi učenci sta brata Janez ih Jurij Šubic — prvi je umrl v iKaisers-la^utemu, drugi je pa delal v A-tenah in Parizu — in ipa Anton Aižbe, okoli katerega so se zbirali v Monakovem začetniki sloven ske moderne, ki je na^stopila i^' ven domovine prvikrat korpora-tivno pri Miethkeju na Dunaju 1. 1904 ter je pri tej priliki pis^' o nji znameniti kritik Haberfeld, da je začetek pristne nacijonaln® umetnosti. — Krog. mo'dernih slovensliih upodabljajočih umetnikov je danes obsežen. Prostor mi žal ne 'dopušča podati obširen referat o smernicah moderne slo venske umetnosti. "Narodna Galerija" naj bi torej zbrala zaklade in odprla vrata v zakladnico, ki so sedaj š« zaprt^v To je sploh kulturna i" ne le slovenska dolžnost. Ko bo ■postavljena kupola slovenski u-metno'sti, bo njena podobni šele zažarela vvsi lepoti. Dr. J. --o-- komunist spoznan nedolžnim. Trenton, New Jersey. — Na)' višje državno sodišče je razveljavilo obsodbo proti WaU®')'' Gabrielu, ki je član kprnunisticn® stranke. Gabriel je bil obsoje" v zapor od 2 do 10 let. Bil j' obtožen, da je javno govoril ti vladi. Najvišje sodišče P® odločilo, da se njegove izjave na* pram policijskim uradnikom more smatrati za javno govor]®' nje, temveč samo za izražanje sebmega političnega naziranja. —-O--- delavska demonstraci' ja proti mirovni pogodbi. ster Cebej in pa mojster fresk F. j gluhonemi Potočnik, ki je slikal Tomšič. Na Dunaju je naposled živel Korošec Fr. Lindar, ki se je učil najprej v Ljubljani, šel potem s slavnim Pueggerjem s štipendijo Marije Terasi je v Italijo ter bil nato ,kot profesor dunajske akademije znamenit portretist najvišje aristokracije. Po leg njega je živel na Dunaju svet nik akademije umetnosti Fr. Ja-nek, štajerski Slovenec, slikar za carja Aleksanrda I. oltarno sliko. Kot odmev Mencingerjev se je poiavil Matej Lan'gus (1793 —1856), ki 'se je vrnil 1. 1829 v Ljubljano, Silno marljiv je našel velik odziv med občinstvom ter je zapustil ob smrti znatno premoženje. Langus je bil umetnik poln cerkvenega duha in zadnji baročni slovenski slikar, i Fini portretist Stroj je slikal Dunaj. 28. feb. — N^'lukW«' nji medna^ro^ni socijalistični k®" ferenci se je sklenilo, 6,a. naj lavstvo Sirom sveta prihodki®®' maja vprizori demonatra^*^ proti obstoječi mirovni pogo' Na kongresu je bila sprejeta di resolucija, v kateri se po^' vse socijalistične stranke, da poslužujejo vseh sredstev, prepreči kapitalistično umes® jbi' tU' ylj' st krajin in žanrov; več njegovih ! zlasti ženske portret? izborno. del je shranjenih v dunajskem Belvederu. V Monakovem je dosegel svgtovni sloves največji ci-zeler in kolajnar Sega. vpliv je imel na domači Dobo roma,ntik6 in idealizma je zastopal v naši umetnosti globoki in originalni Wolf, rojen v Veliki I Velikih Laščah. Wolf je 'začetnik razvoj I nove umetniške dobe. V svojih nje v sovjetski Rusiji. Z oz'C na mirovni problem se jo valo, da se vojni dolgovi nalizirajo, da oni narodi, k' vojni najmanj trpeli, plača)" o«' hr upostavitev upostošenih k^a) in da se mirovne pogodbe la predelajo. jev. iigimimi AN ATOLE FRANCE: KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOZICI. Poslovenil OTON ZUPANČIČ ilpilpiipiillillpiniinl "Pri njem, v čuvajevem pavilonu, na onem koncu parka." "Vem, tjakaj vodi mandragorska steza. Kako du vas nisem že prej srečal? Kakšna zla sreča je hotela, da sem živel tako blizu vas in vas nisem videl? Pa kaj pravim živel? Ali se pravi živeti, ako človek vas ne pozna? Torej tisto utico ste zaklenjeni?" 'Res je, da sem skrbno zaprta in da ne morem hoditi, kakor bi rada, na izprehode, v trgovine in v gledališča. Mozajidova nežna skrb mi ne dopušča prav nič svobode. Ljubosumno me straži, in poleg šestih skodelic zlata, katere je odnesel iz Lizbone, ljubi edino mene na svetu. Ker je name mnogo bolj navezan, nego je bil na mojo teto Mirjamo, bi vas ubil, prijatelj moj, z vse lažjim srcem, nego je ubil Portugalca. Na to sem vas opozorila, da boste oprezni in ker taki pomisleki srčnega človeka ne morejo ustaviti. Ali ste odlične hiše in stanu, prijatelj moj?" "Zalibog ne," sem odgovoril, "moj oče se peča z rokodelstvom in ima neke vrste obrt." "Ali je vsaj najemnik, davčni uslužbenec? Ne? Škoda. Torej vas je treba ljubiti zavoljo vas samih. Ali povejte mi resnico: ali ne pride kmalu gospod Asta-rac?" Ob tem imenu, ob tem vprašanju je prešinil mojo dušo grozen dvom. Osumil sem to drašestno Jahelo, da mi jo je poslal kabalist, naj igra z menoj ulogo Sala-mandre. V svojih skrivnih mislih sem jo celo obdolžil, da je ona Vila temu staremu norcu. Da bi si bil o tem nemudoma na jasnem, sem jo surovo vprašal, ali ima navado igrati v tem gradu Salamandro. "Ne razumem vas prav nič," mi je odgovorila, upi-raje vame oči, polne nedolžnega čudovanja. "Saj govorite kakor sam gospod Astarac, in bila bi' prepričana, da se vas je prijela njegova blaznost, ko ne bi bila iz-. kusila, da v»s ženske ne odbijafo tako kakor njega. On jih kar ne prenese, in meni je prav nerodno, da moram k njemu in govoriti ž njim-. Kljub tem sem ga iskala prej-le, ko sem našla vas. V svojem veselju, da me je tako pomirila, sem po pokril s poljubi. Naravnala se je tako, da sem moral videti njene črne nogavice, prevezane iznad kolena s podvežnji z demantnimi zaponkariH, in ta pogled je navedel mojega duha moči na misli, ki so ji ugajale. Kaj, še več! Vzpodbujala me je v tej smeri z veliko spretnostjo in ognjevitostjo, in zapazil sem, da se je začela ona v igri razvnemati baš v trenotku, ko se je mene že lotevala utrujenost. Vendar sem se potrudil, kar se je dalo, in sem bil ta pot še toliko srečen, da sem tej lepi osebici, prihranil sramoto, ki je ni niti malo zaslužila. Zdelo se mi, da ni nezadovljna z menoj. Vstala je z mirnim licem, in mi je rekla: "Ali res ne veste, če se gospod Astarac kmalu ne vrne? Priznala vam bom, da sem ga prišla prosit za pla-' čo, ki j6 je dolžan mojemu stricu, za majhen znesek denarja, katerega prav sedaj-fe zelo potrebujem." Potegnil sem, opravičuje se, tri tolarje, ki sem jih imel v žepu in katere je ona milostno sprejela. To je bilo vse, kar mi je ostalo od le preredke darežljivosti našega kabalista, ki je denar načeloma preziral in, pri tem žalibog pozabil plačevati moj zaslužek. Vprašal sem gospodično Jahelo, ali ne bom tako srečen, da bi jo zopet videl. "Boste," mi je rekla. In dogovorila sva se, da bo prišla ponoči v mojo sobo vselej, kadar se bo mogla ukrasti iž ute, kjer jo straži starec. ''Samo pomnite," sera ji dejal, "da so moja vrata na hodniku, četrta na desni, in da so peta mojega dobrega učitelja gospoda abbeja Coignarda. Druga drže samo v shrambe, kjer stanuje par kuharskih vajenčkov in več sto podgan." Zagotovila mi je, da bo dobro pazila in da bo popraskala po mojih vratih in po nobenih drugih. "Sploh pa," je že pristavila, "se mi zdi vaš abbe Coignard dosti dober možak. Mislim, da se nama njega ni nič bati. Videla s«x^ ga skozi linico, tisti dan, ko je z vami vred obiskal mojega strica. Zdel sc mi je ljubezniv, čeprav nisem posebno dobro slišala, kaj je govoril. Zlasti njegov nos ae mi je zdel navihan in spreten. Kdor ga nosi, tisti mora imeti polno malho in želim se seznaniti ž njim- Človek vedno kaj pridobi v občevanju z duhovitimi ljudmi. Samo to mi je žal, da ni ugajal mojemu stricu ?aradi svoje proste govorice in zbadljive šegavosti. Mozajid ga sovraži, in zmožen je takega sovraštva, da se kristjanu niti ne sanja ne." "Gospodična,* sem ji odgovoril, "gospod abbe Jeronim Coignard je zelo moder mož in vrhutega ima filozofijo dobrohotnosti. On pozna svet. in prav imate, ako mislite, da ima dobrih svetov v obilici. Jaz se ravnam popolnoma pp njegovih vodilih. Ampak povejte mi. ale niste videli ondan v utici tudi mene. skozi tisto linico. ki ste jo omenili?" ''Videla sem vas." mi je rekla, "in ne bom vam tajila. da ste mi bili povšeči. Toda moram se vrniti k svojemu stricu. Zbogom." Zvečer, po večerji, me je gospod Astarac res takoj vprašal, kako je kaj s Salamandrami. Njegova zvedavost me je spravila nekoliko v zadrego. Odgovoril sem, da je srečanje ž njimi preseglo vse moje upe. sicer pa da se moram zakleniti v molčečnost, kakor je pač ob take vrste dogodivščinah primerno. Ta molčečnost, sin moj," mi je dejal, ''v vaši zadevi ni tako potrebna, kakor si domišljate. Salamandre prav nič ne zahtevajo tajnosti v ljubezni, ki se je ne sramujejo. Ena teh Nimf, ki ljubi mene, nima v moji odsotnosti druge ^abave, nego da reže mojo začetnico, prepleteno s svojo^ v drevesno skorjo, kakor se lahko prepričate, ako preiščete debla petih ali šestih pinij, katerih vitke vrhove vidite odtod. Toda, ali niste opazi ili. moj, da taka ljubezen, zares vzvišena, nikar da bi " X ostavila utrujenost, dodeli srcu novo moč? PreV®'^',, sem, da boste po tem, kar se* je dogodilo, prebili noč tako, da boste prevedli najmanj šestdeset zima Panopolitanca." Jaz sem mu priznal, da čutim nasprotno velik^''^^^, potrebo po spanju, kar je razlagal s presenečenje:^ Tako je ostal ta veliki mož preP*^' Vest me j® vega srečanja. da sem imel opravka s Salamandro. ker sem ga varal, toda bil sem prisiljen, in on se mega sebe varal tako. da njegovemu sa,moslep5t^ mogel kdovekaj pridodati. Šel sem torej mirno I®'' ko sem bjl v postelji, sern upihnil svečo za svojih dni. * * * Že drugi v Vse bolje sva se i"^^^ X Jahela je storila po svoji besedi. prišla praskat na moja vrata. moji sobi nego v kabinetu gospoda Astaraca in dogodilo ob najinem prvem sestanku, je bilo saro" iz' čja igra v primeri s tem. kar nama je navdihnila ob tem drugem svidenju. S prvim svitom se j® la IZ iprtojega naročja s tisoceruni prisegami, se' Iff skoro zopet k meni. imenovala me je svojo dus" življenje .svojega tajnega ljubčka. Tisti dan sem zelo pozno vstal. Stopil -knjižnico; moj učitelj se' je sklanjal nad Zozim°^ rusj pero v eni roki. lupo v drugi, vreden občud vsakogar, ki zna ceniti lepo slovstvo. "J%kop Vrtiifenženj." me je nagovoril, nc^ težkoča tega čitanja je v tem, da razne črke P"" ko zamenjaš z drugimi, in za uspešno razrešeVS^^.^j« važno, da si napraviš razpredelnico pismenk, ki v podobne zmote; zakaj brez te opreznosti narn til a nevarnost, da bi čitali napačno, kar bi se na"' p', no sramoto po pravici očitalo. Ravno danes sem krat prav smešno urezal. Moral sem biti že n"""" zmeden po tem, kar sem videl nocojšnjo noč lO hočem takoj povedati. avsc"/; MARCH' 4th 1921 •ENAKOPRAVNOST" stran 3. Novo IME - STARO POŠTENJE. \ ^EMETH STATE BANKA je ° iwie nalaga uradnikom American Union Banke, ki so bili že naznanila spremembo imena. Nemeth State Banke neko dolžnost. Ta dalžnost , ' "^..postrežejo obiskovalce in vlagatelje ravno tako pošteno, Xri? in hitro kot v prošlosti. we boste se kesali A ° pošljete denar vašim domačim v staro domovino potom merican Union Banke. Dobili boste najboljšo postrežbo in ^^VpUNI BOSTE vaš denar na American Union Banko po 4 odstotke ^^jovpuni boste Parobrodni listek preko American Union Banko vaši ir ^ stari kraj ali ako kupite listek za sebe. vas treba skrbeti o so vaše listine spopolnjene v notarskem oddelku American . ki ^'^jeno občinstvo kakor tudi "Hi s"«""'- Vse one, ki so brez dela in pa za samce do-''Vqw, kraja obojnega spola. Gpdba pod vod- '^ajvljudneje vabljeni da si ogledajo nas pro-nekaj izvanrednega in sicer '^BABY'S Kjer so in se še obetajo slabi čari, je društvo Prerokovalko Sreče". To je pa prav do- kraja obojnega spola, poznanega komade. Vsestransko postrežbo jamčijo humorista g. ŠPEHKA igra NAPREDNE SLOVENKE. || TE V "ENAKOPRAVNOSTI" POLOM •■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;inuiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii!iiiiiiiiimiii (Dalje) Toda v časopisih, ki jih je prinašal doktor Dalichamp, je ostal Bazaine tisti veliki mož in tisti hrabri vojak, od katereiga se je Francija še vedno nadejala svoje rešitve. In Jean si je dajal iz-nova citati posamezna mesta, da bi prav zapopadel, kako jih je mo gla tretja nemška armada pod poveljstvom 'pruskega prestolonaslednika preganjati, dočim sta prva in druga blokirali Metz, o-bedve tako silni po številu moštva in topov, da je 'bilo mogoče črpati iz njih ter zajeti odondot to 'četrto armado, ki je pod povelj stvom prestolonaslednika sakson skega dovršila nesrečo pri Seda-nu. 'Nato, ko se je na tej postelji bolečin, kamor ga je vezala njegova rana, naposled poučil, kako in kaj, je vseeno še skušal u-pati. "Vzrok je torej ta, da nismo bili močnejši! .... Nič ne de, saj mavajajo številke; Bazalne im^i stoinpetdeset tisoč rpož, trfstoti-soč pušk in petsto topov; ni dvoma, da jim bo nameril še prekletih batin; on to zna." Henrijeta je kimala z glave ter se pridruževala njegovemu mnenju, da ga ne bi storila še žalostnejšega. Njena pamet se je gubila nied obširnimi premikanji čet, toda slutila je neizogibnost nesreče. Glas ji je ostal jaser-; po cele ure bi bila čitala tako, vsa srečna že zato, ker ga zabava. Včasih pa, kadar je prišlo poročilo o kakem klanju, je pričela jecljati m oči so se ji napolnilo z nenadnim valom 'solza. Nedvomno se je v takih hipih spominjala svojega moža, ki se je zrušil tam doli pod kroglami in ga je bavarski častnik o'drinil z I nogo proti zidu. "Ce v;v3 preveč žalosti", je govoril Jean iz osuplostjo, ''mi ni treba več prebirati o bitkah." Ona pn se je takoj zopet pomirila, vsa krotka in vstrežljiva. "Nikakor ne, oprostite mi! Zagotavljam Vas; tudi meiii je v i zabavo." Nekoga večera — tekli so .prvi dnevi oktobra — ko je zvina j pihal divji veter, se je vrnila iz laizareta; vstopila je v teobo in dejala z globoko ganjenostjo: ^ I "Maurice piše; pravkar na jc ^ j,doktor izročil li'st." ObadvA sta bila vsako jutro v večjih skrbeh, ker mladi mož ni dajal nobenega znamenja, da živi; in posebno iz'daj, ko je že dolgih osem dni prožila vest, da je glavno mesto popolnolm# obkoljeno, sta obupavala, da bi prejela se kaj novic, ter sto .se s strahom vpraševala, kaj vse ga je utegnilo doleteti, odkar je zapustil -Rouen. Zdaj se jima je ta molk razložil: pisimo, ki ga je naslovil v 'Parizu na doktorja Dalichivmpa dne 18. septerpbra, tisti dan, ko r % ačna ponudba vsem bolnim moš in ženskam traja samo prihod. 7 dni ^Vetovanjein preiskava brezplačna. 'Vidite danes. ^ ali ženski, ne ozirajoč se trpi, naj pri^e k meni h« Jih ____________ • _ [••iL skrbno preiščem in to se- Wen, v***® Zastonj. Mncf^im bol-^ prošlosti, ki so vsakega uspeha vse lahk- ^ar sem storil za druge, ^ ■ "i - tudi za vas. Če mi pa vaše ""Ogoč, tudi ® ozdraviti vam bo to ta-'av nikogar se ne maram '^ooiair^ • vem, da mu ne '^i- Vsem bolnikom posve-pozornost. Tu teden d' računal posebno Od 10, dp,p. do 2 rop. 'ti vsak človek prlli- URADNE URE: Od 9. dop. do 8. zv. OB NEDELJAH: n /I / zelo poceni. m REPUBLIC BLDG. NE ODLAŠAJTE. Celih dvajset let sem špuciializiral samo na moških in ženskih zastarelih in novih boleznih kot so. krvni, kožni ali nervozni neredi, želodčne, črevesne in ledvične nadloge, tudi revmatizem, bolečine v križu, ali sklepih, glavobol, zabasanost. vrtoglavost, izpahki in katarh v nosu, glavi in grlu. Jaz se poslužujem direktnega vbrizgavanja sokrvice vakciriov in bakte-rinov, kadar zahteva slučaj, in to vam zagotavlja gotov uspeh. Nihče bi ne smel obupati nad svojim lastnim položajem ne glede kako dolgo časa že boleha. Moje najboljiše priporočilo je to, da mi moji nekdanji bolniki pošiljajo nove neprestano. Jaz sem uspešen zato ker vsakega bolnika nadvse natanko preiščem. Potom dopisovanja ne zdravim nikogar. Prinesite 8 seboj ta oglas, kadar pridete. Ves ta teden so cone zelo nizke. KENEALY B od Bond's Cloth. S Cleveland, O. Jj1 Star gledališča. J)^UGO NADSTROPJE ^ ^^-^ta vzhodno od Bond's Cloth. Store ^^lidAve, /• so poslednji vlaki odhajali v Havre, je bilo napravilo ogromnem ovinek, zašlo na potu pač dvajsetkrat in dospelo le po čudežu 'do cilja. "Ah, dragi ;mali!" je vzkldnil Jean ves srečen. "Hitro mi berite, kar piše!" Veter je postal še hujši in o-kno je žvenketalo kako pod sunki zidolomilca. In Henrijeta, ki je postavila svetilko .poleg sebe na mizo, je pričela čitaiti, sedeča tako blizu Jeana, da iso se njiju lasje dotikala. Zelo prijetno in prijazno je bilo tukaj, v tej mirni sobi, dočim je zunaj divjal vihar. Bilo je dolgo, pismo, obsegajoče osem strani, na katerih je Maurice najprej razlagal, kako ga je takoj cfb njegovem prihodu, dne 16. septembra, doletela sreča, da je mogel stopiti v n#-ki linijski polk, čigar moštvo so ravno izpopolnjevali. Naito se je vračal k dogodkom ter pripovedoval s silno vročičnostjo, kar je bil izvedel o dogodkih tega straš nega meseca: Pariz pomirjen po bolestnem strmenju izza Weissenburga in Froeschweilerlja, navdan z .novim upanjem imaačevanja, potapljajoč se v movih iluzijah, verujoč v zmagovito legendo armade, v poveljstvo Bazaine-ovo, v sploš no v sita j o, v izmišljene zmage in hekatombe Prusov, o katerih eo pripovedovali čelo ministri na zborniških tribunah. In nato jo poročal, kako je dnr 3. septembra že drugič udarila strela v Pariz; Vse upanje strto, mesto v svojem nevedneta zr.u-. panju poraženo pod drobečim u-darcem usode, in kriki: "Odstaviti ga! Odstaviti ga!" ki so zve-čer zdorili po bulvarjih, ter kratka in žalostna nočna seja (zbornice, v kateri je Jule.^ Favre pre-čital svoj predlog o tem o'dstav-Ijenju, ki ga je narod zahteval. Nato, drugi dan — bilo je dne 4. septembra, porušen je celega sveta: drugo cesarstvo odplavljeno v polomu svojih grehov in napak ves narod na ulicah, hudournik, nastal iz pol milijona ljudi, ki je polnil trg De la Concorde v j danem sohicu te lepe nedelje teh se valil tja do ograje pred poslansko zbornico, ki jo je branila jed va peščica vojakov, z obrnjenimi 'pu'škami, vlomil vrata, in preplavil Zibprnično 'dvorano, ko so se Jules Favre, Gambetta in drugi poslanci ravno odpravljali v mestno palačo, da (proglase 'republiko, dočim so se na trgu Saint-Ger main-l'Auxerrois odprla majhna vrata l^ouvra ter izpustila cei>a-rico-vladarico v čriii obleki v e-dinem spremstvu prijateljice, o-bedve trepatajoči, bežeči, zakopa ni v prvem izvoščku, ki jih je cre čal, ter jih peljal daleč proč od Tuilerij, po katerih se je zdaj razsipala množica. Isti dan je bil Napoleon III. ostavil gostilno v Bouillonu, kjer je preživel prvo noč pro?nanstva na poti na Wil helmshoehe. Jean je resnega obraza prekinil Henrijeto. "Torej imamo zdaj republiko? Tem bolje, če nam bo to pomaga lo natepsti Pruse!" Toda majal je z glavo; dokler je bil kmet, so mii vedno delali strah pred Ijudovjado. In potem se mu tudi spričo sovražnika ni zdelo zdravo, da niso vsi složni. Naposled pa je le moralo priti kaj drugega, kajti cesarstvo je bilo nedvojbeno gnilo, in nihče ga ni več maral imeti. Henrijeta je pročitala pismo do konca, kjer je poročalo o bli-(žanju NemceV. Dne 13. iati dan, ko se jo delegacija vlade Narodne Obrane nastanila v Tuilerij ah, so jih videli na vzhodu Pariza, pomikajoče se proti Lagny-u. Dne 14. in 15. so bili pred vrati, v Creteilu in v Joiavi'llele-Point. Toda že zjutraj, dne 18. ko je Maurice pisal, iSe je zdelo, da ne verjame v možnost, da popolnoma ob.kojilo Pariz; spet se ga je polastilo krasno zaupanje; oble- armade, ki gotovo pridejo z dežele, ne vštevši moške armade, ki se že bliža preko Verdtina in Reimsa. Toda obroči železnega pa'su so se bili spojili m bo objeli Pariz; je bil zdaj ločen od sveta in je bil zgolj še ogromna ječa dveh milijonov živih ljudi, iz katere ni prihajago nič razen smrtnega molčanja. "O mili Bog!" je zamrmlala Henrijeta s tdsnobo, "koliko ča-Isa bo trajajo ito; in kdo ve, če ga še kdaj vidiva!" Dih burje je sklonil drevesa v daljavi in pritiisnil na staro tramov je pristave, da je zaječala. Ce pride zima, koliko trpljenja z^u boge vojake, ki se bodo bili po snegu brez ognja in breiz kruha! "Kaj bi!" je zaklučil Jean. Zelo prijazno je njegovo pismo, in človek je vesel, da ima kaj no vic . . . Obupati ni nikdar dobro." Tako je potekal oktober dan za dnevom, z žalois-tnim, ,sivim nebom, in veter je odnehava! samo, da prinese še temnejše kope oblakov. Jean ova rana se je celila z neskončno počasnostjo, drenažna cev ,še vedno ni dajala gnoja, ki ga de bilo želeti in ki bi bil omogočil dokto:^^u, da jo vzame iz razie: in ranjraec je bil zek. slab, ker je trdovratno odklanjal vsako operacijo, boječ 'se da ostane 'pohaibljen. Vdano čakanje, ki ga je včasih brez gotovega vzroka prekinil s^trah, je zdaj uspavalo, izgubljeno sobico, kamor so prodirale vesti le' iz dal j a ve in nerazločno, kakor med prebujenjem iz težkih sanj. Stra šna vojska, klanje in porazi so se nadaljevali tata nekje, ne da bi se kdaj izvedela prava resnica in ne da bi se slišalo kaj drugega kakor silni, zamolkli krik zaklane domovine. In veter je od našal liatje pod bledim nebom in prihajala so dolga, globoka mol-ča;rija, na golem polju, koder se je no'silo zgolj krakanje vranov, naznanjajočih kruto zimo. Eden izmed predmetov razgovora je bil postal lazaret, ki ga je zapustila Henrijeta le takrat, kadar jo hotela drugo vati Jeanu. Izpraševal jo je zvečer, kadar ae je vrnila, ipoznal je Vsakogar izmed njenih ranjencev in hdtel vedeti za tiste, ki umirajo, ter za one, ki se jiim obrača na bolje; in tudi ona sama ni bila redkobesedna o teh rečeh , ki so ji polnile srce, marveč je pripoveidala o svojih dnevih vse do najmanjše podrobnosti. "Ah", je ponavljala neprestano, "ubogi fantje, ti ubogi fantje!" To ni bil več tisti lazaret srddi bitke, kjer je tekla sveža kri in so ise vršile amputacije v zdravem, rdečem mesu. Bil je lazaret, pogreznjen v gnilost bolnišnice, dišeč po groznici in po smrti, ves Vlažen od počasnega o krevanja in od brezkončnega u-miranja. Doktorja Dalichampa je stalo neverjetnega truda, da isi je priskrbel postelj, žimnic in potrebnih rjuh; in še zdaj ga je oskr ba njegovih bolnikov, kruh, meso, suho sočivje, ne vštevši obvez, konipres in šin za roke in no ge, dan za dnevom silila delati čudeže. Prusi, ki so se bili nastanili v vojaški bolnici v Sedanu, mu niso hoteli dati ničesar, niti kloroforma; vtee je dobival iz Bel gije. Vseeno pa je sprejel nem ške ranjence prav tako doibro kakor francoske; zdravil je pred-visem tucat Bavarcev, pobranih v Bazeillesu. Vojaki-sovražniki, ki so se v bitki zaletavali drug drugemu v grlo, so zdaj ležali drug poleg drugega, • v po'polni slogi svojega skupnega trpljenja. In kako strašno in turobno je bilo bivanje v teh dveh dolgih dvoranah nekdanje 'šole remilly-ske, ki MO štele vsaka fpo 50 postelj, v jtsni, bledi luči visokih oken! (Dalje prih.) Da bo življenje zadovoljive ga je treba začeti pravilno. • Slovenska mati v Clevelandu piše: "Da ni imela mleka za nobeno svojih detet na priporočilo svojega zdravnika, je vse odgojila z m EAGLE BRAND (CONDENSED MILK) Ona še nadalje pravi: "Da so vsa štiri njena deteta dobila nagrado " THE BORDEN COMPANY lyjKDEN BUILDING NEW YORK. Izrcžite ta kupon SEDAJ h- in jta posilite še DANES in Dfcieli bpste ZASTONJ našo kniico "Dobrobit deteta" (Baby's Welfare), katera vam pove, kako držati otroka zdravega in vam da tudi instrukciie v vašem le-ziku, kako ga hraniti. 0151 Ime coa^. ■ Naslov DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th SiL Uradne ure v pisarni; od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. uro do 8". zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. Tel Main 2063 O. S. Cent. 1690 iJolr&n L-i. IVIiHeliclii SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. VABILO NA Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina da vam ne ganje mu je bilo nesramen in pre drzen poizkus, ki se mora izjalo- j obnovite jo takoj, viti, preden minejo trije tedni, j ustavimo lista. kajti zanašal; se je na 'pomo#e 1Isl#® Drugi Koncert KATEREGA PRIREDI mm FllUMOMBI ORKESTER . V NEDELJO, 6. MARCA 1921 v Grdinovi dvorani. Začetek točno ob 8:15 zvečer. PROGRAM: I. Overture, Light Cavalry....................Suppe II. Ballet Music from "Faust"................Gounod III. Waltz, Tout Paris ...................Waldteufel IV. Russian Fantasia ......................Tobaxii ODMOR V. Vocal Solos, a) Happy Days.........>. . . .Strelezki b) Pastarica ................Pavčič Miss A. Petrovčič. VI. Opei:atic Selection, "Martha" .............Flotov VII. Andante Cantabile, for strings only,. . . Tschaikowsky VIII. Two Marches, a) Tannhauser by request,. . .Wagner b) Under the Flag of Victory, . Blon — PO KONCERTU PLES. — VSTOPNINA .$1.00 IN 75c. Vsi prijatelji slovenske godbene vn^ietijo^ti so iskreno vabljeni k obilni udeležbi. Zormanov Filharmaničen Orkester, Clevelandske novice. —— Avtomobilske nesreče se množijo. — Število avtomobilskih nesreč letošnjega leta presega število nesreč ob istem času lanskega leta in zato se pripravljajo zavarovalne družbe, da zvišajo lastnikom avtomobilov za-varovalninske lestvice. Varnostni koncil pa pozivlje družbe, da ie nekoliko počakajo, predno u-l vedejo cene. Koncil bo namreč| pričel z veliko kampanjo za varnost, od katere se pričaikuje mnogo uspeha. V mesecih januarju in februarju letošnjega leta je bilo ubitih v Clevelandu že enoin-d vaj set oseb, d očim so bile lani v istem času ubite le štiri. — J. R. Z. posije delegata na konvencijo. V soboto zvečer, dne 5. marca se vrši važna sieja clevelandske krajevne organizacije J. R. Z v S. N. Domu. Vsi, ki so zainteresirani v gibanju J. R. Z., so prošeni, da so navzoči. Na tej seji se bo tudi volilo delegata za konvencijo J. R. Z., ki se bo vr-eila v Chicagi. — Profitarji 'imajo sedaj proste roke. — Najvišje sodišče Z.druženih držav se je izjavilo, de so one točke Leverjevega zakona, ki se tičejo okurjave in živeža, nekonstitualne ali neustavne. Dokler so bile te odredbe veljavne, je imel justični oddelek moč seči vmes tam, kjer je videvi' preveč nesramnega odiranja. Ali je to svojo moč tudi vporabljal, ne bomo tu razpravljali. Eno je gotovo, namreč, da je z odločitvijo , najvišjega sodišča prenehal zadnji torek delovati ves ustroj, katerega delovanje je imelo biti naperjeno proti profitarjem širom dežele, in tako torej tudi v Clevelandu. Dvanajst tukajšnjih družb, ki so bile obdolžene verižen j a s premogom in sladkorjem še lansko spomlad, katerih slučaji pa še sedaj niso prišli na vrsto, je s tem prostih vsake skrbi pred prosekucijo. Slično se postopa po vseh drugih državah. Tu je zopet dober vzgled današnje enakopravnosti! Za časa premogarskega štrajka je bilo ustavno prisiliti delavce u-kloniti se ter se podati nazaj na delo, ker so se gospodje bali, da jim vsa "javnost" zmrzne. Sedaj imajo pa vsi oči zavezane in ne črhnejo niti besedice, ko se delavce meče iz tovarn na cesto. Sedaj nimajo ti gospodje niti ene same besedice za to trpečo "javnost", ki jim je bila tako pri srcu še pred dobrega pol leta. — Danes je ravno trinajst let, odkar je zgorela javna ljudska šola v Collinwoodu, pri čemur je izgubilo življenje preko sto otrok od katerih jih je bilo okrog 50 slovenskih. — Poučevanje angleškega jezika. Vsem onim rojakom, ki se žele naučiti angleškega jezika, sporočamo, da vzdržujejo tukajšnje šolske oblasti poseben razred v knjižnici na vzhodni 55. cesti in St. Clair Ave. Pouk se vrši vsak pondeljek, torek in četrtek od 7. do 9. ure zvečer. Tudi za one, ki hočejo postati državljani, so ustanovljeni posebni razredi. Pouk se vrši ob pondeljkih, sredah in petkih. — Dvanajst sto delavcev od-slovljenih. Sinoči je odpustila tukajšnja tovarna The White Motor Co., kjer je uposljenih tudi veliko Slovencev, 1,200 svojih delavcev. Prizadeti so vsi oddelki. Ostalih 5,000 pa bo delalo po 13 dni na teden. Ena polovica jih bo delala prve tri dni v tednu, druga |>a zadnje tri dni. — Osumljen morilec izpuščen. Moški, katerega je smatrala policija za morilca Miss Gretchen Brandt, ,je bil včeraj skupno s svojo ženo izpuščen na prosto. Omenjena dvojica je nekaj tednov nazaj stanovala v eni in isti hiši kot umorjena in radi tega je padla sumnja nanje. — Na spomlad se mora mesto očistiti vse nesnage. Vsako spomlad razkličejo mestne oblasti spomladansko kampanjo za očiščenje mesta. Tako so storile tudi letos. Na vse lastnike hiš se apelira, da pogledajo okrog svojega domovja in odpravijo vse smeti in nesnago. — Še nikdar nas niso razočarale! Kdor je Se kdaj prišel na kako zabavo Naprednih Slovenk mora pritrditi, da znajo vsakega spraviti v dobro voljo. Jutri pa bodo imele v svoji sredi impor-tirano prerokovalko sreče, in vsi, ki želijo izvedeti koliko sreče jih še čaka na tem svetu, naj ne zamude te izredne prilike. Pričakuje se vas torej jutri zvečer v S. N. Domu. — Jutri popoldne se vrši prenos trupla pokojnega Jos. Jančarja iz kapele v družinski grob. — Pismi imata pri nas Math. Bizjak in Margareta Bizjak. — Otročja hrana. — Ako se otrok ne razvija, kot bi se imel, je to znak, da ga ne krmite s pravo hrano. Na tisoče otrok se je že prehranilo z Borden's Eagle Condensed mlekom, katerega o-glas prinašamo na tretji strani današnje izdaje. SEZNANITE SE Z NAMI MI se za vas zanimamo. Dajte, da vam pomagamo, da vam rešujemo vaše vsakdanje probleme. V enem izmed naših trideset uradov v vaši soseščini, bodete dobili uradnika, ki se pomeni z vami v vašem jeziku. On bo ravnal z vami j ako uljudno, vam pometal poslati denar v Evropo, vam bo preskrbel potrebne potne liste, prodajal vam bo parobvodni listek, preskrbel postrežbo javnega notarja, preskrbel afidavite ali pa vam vložil vaš denar, kjer je varen in kjer vam nosi 4 procente obresti. Seznanite se z uradom v vaši soseski. ^be Clevelanb tCruet Company Premoženja nad $120,000.000. ma "WILSON & COLBY, ADVOKATA." Washington, 3. marca. — Predsednik Wilson je danes de-finitivno naznanil, da bo skupno s svojim državnim tajnikom Colby jem pričel prakticirati odvetništvo, in da bo imela tvrdka u-rade v Washingtonu in New Yor-ku. Wilson bo v Washingtonu. Colby pa v New Yorku. SOCIJALISTIČNI LIST TOŽI BURLESONA. Washington, 3. marca. — New-yorški socijalistični dnevnik ''Call" je danes na najvišjem sodišču kolumbijskega distrikta vložil proti glavnemu poštnemu mojstru Burlesonu tožbo za 500.000 odškodnine. V tožbi je rečeno, da je Burleson s tem, ko je odvzel listu pravico, da bi se pošiljal kot pošiljatve drugega razreda, zlorabil svojo moč. -O-- OHIJČAN USMRČEN NA ELEKTRIČNEM STOLU. Ossing, N. Y., 3. marca. — Danes je bil usmrčen na električnem stolu v Sing Sing ječi Guy Nichols, doma iz Nimble, O. Obtožen je bil, da je 3. novembra 1919 v družbi z Jesse Walker-jem, ki je plačal smrtno kazen že 10. februarja, umoril Samuela Wolcholka, nekega prodajalca iz Brooklyna. Walker je pred svojo smrtjo izjavil, da Nichols ni bil najmanj odgovoren za.zločin, kar ga pa vseeno ni rešilo smrtne kazni. Obsojenec ima še žive starišd in več bratov in sester. Tekom armadne službe se je zavaroval za $5000, katere je v svoji oporoki zapustil svoji materi. -—O- Mariborske ivesti. Za carinskega inšpektorja v Mariboru je imenovan Mihael Ačimovič, dosedanji upravnik carinarnice v Ljubljani. Minister pravde je po delil Mihaelu Cizelju, ' učitelju mariborske kaznilnice, naslov kaznilniškega na'dučitelja, višjemu kaznilničnemu pazniku Matiji Falatovu pa naslov in značaj nadzornika straž. Otvoritev telefonske centrale v Rušah. V R&Sah je o tvor j ena telefonska centrala z javno govorilnico. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla trgovčeva vdova gs. Ana Tribuč roj. Roe)isler., stara 68 let Iz stare domovine. Iz sodne službe. Deželnosodne i mu svetniku v pok. Josipu Kovaču v Novem mestu je podeljen n&slo\^ in značaj viš. sodnega svetnika. Viš. pisarniškemu ofi-cijalu v pok. Ignaciju Gabriču v Ljubljani pa naslov in značaj pisarniškega ravnatelja. Imenovanje. Kakor izvemo, je dosedanji policij'ski komisar dr. Senekovič imenovan za policijske ga svetnika. Promocija. Promoviran je bil na univerzi v Zagrebu za doktor j a filozofije g. Frank Bradač, profesor I. drž. gimnazije. V spomin pokojni Ani Dimnikov;. Pišejo nam: Stari narodni naši stebri so se začeli rušiti. Pred desetimi dnevi amo pokopa li v Litji našega narodnega pr-voboritelja Luko Svetca, v nedeljo, dne 30. t. m. pa 'smo položili v grob Ano Dimnikovo, po-sestnico in igostilničarko, ki je bila v najširših narodnih krogih znana pod imenom "slovenska mati". Z nepopisno marljivostjo je delovala pri Vseh narodnih društvih, a vse svoje moči je posvetila procvitu "Cjril-Metodove družbe. Iredeutične madžarske razgled nice. Madžarska zveza iredenti-stoV je izdala različne dopisnice s slikaimi, ,na katerih se predstavljajo Ceho'slovaki, Ju'go'sloven-ci in Romuni kakor barbari, pdd katerimi Madžari robu jejo. Poštni uradi so uradno oibvesčeni, da imenovanih madžarskih raz-gleldnic ne Sprejemajo. Poroka. Poročil se je g. inž. Igo Kraut, gozdni komisar v Kranju z gdčno, .Tinco Jalen. Inženir Kraut je iz znane slovenske rodbine Kraut v Bistrici nad Pliberkom, nevesta pa hči lesnega trgovca g. Ivana Jalen v Ratečah na Gorenj'skem. Poroka ise je vršila dne 31. januarja t. 1. na gradu Graben pri Novem mestu. 1101 m Tiskovna Družba UDI lan Jugoslovanska potna dovoljenja. Ako mislite potovati v Evropo na spomlad ali to poletje, vas opozarjamo, da pridete v naš urad takoj, da naredimo potrebno prošnjo za vaš potni list. PAROBRODNI LISTKI VSEH PAROBRODNIH DRUŽB V IN IZ EVROPE. — DENAR POŠI-UAMO PO POŠTI, KABLU ALI DRAFTU. Zglasite se za pojasnila.. ZUPNICK & COMPANY TUJEZEMSKA MENJALNICA & PAROBRODNA AGENCIJA. 6024 St. Clair Ave. IS m Cleveland, Ohio m American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. U01 US1 um liDl um iyji 11 Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene Jako primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Če še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE. M 0 imi M M # 0 0 1 # 0 0 # i isn I 0 0 0 M M m I 0 0 0 0 0 # 1 g 0 M M # g M 1 @ 0 0 lOil 0 0 M m # MALI OGLASI PRODA SE popolna oprava za sladoled skupno z tremi malimi mizami in 12 stolovi. Proda se poceni radi pomanjkanja prostora. Poizve se na 16717 Waterloo Rd. (58 NAZNANILO. Članicam društva "Planinski Raj" št. 185 S. N. P. .J. v Collinwoodu se naznanja, da se vrši redna mesečna seja odslej vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer popoldne ob 2. uri v Jos. Kunči-čevi dvorani. Torej se vas poživlja, da pridete na sejo 6. mai ca. Mar v Zdoliek, tajnica. (52 KOFFEE KAMDEN KAVA A. . B. STRAUS 14314 Sylvia Ave. Izucena, izkušena in diplomovana BABICA Se priporočam rojakinjam. (x) SOBA se odda za enega ali dva fanta: elektrika in kopališče. Več se poizve na 1095 Addison Rd. ____(50) RADI nenadnega odhoda v staro domovino, se proda poceni hiša za 2 družini, 7 velikih sob, škriljeva streha, kopališče, električna razsvetljava. Zglasite se na 1124 E. 77th St. zgoraj. (52 PO NIZKI CENI SE PRODA Hudson avtomobil za 7 oseb, na šest cilindrov; cena $325.00. Jackson avtomobil za 7 oseb; na šest cilindrov, cena $575.00. J. . M. C, tovorni avtomobil na 4 cilindre; $400.00. Ford tovorni avtomobil za $150. Za na-tačnosti se obrnite na J. Nosse, 1245 E. 55th Str. (55 KDOR ŽELI dobro izučenega in izurjenega peka zmožnega slovenskega in hrvatskega jezika, naj se zglasi ali piše na JOHN UKMAR, 10603 Way Ave. S. E. Cleveland, Ohio. (52 MODERNO UREJENA SLOVENSKA ČEVLJARNA Cenjenemu občinstvu, Slovencem in bratom Hrvatom naznanjam, da sem prevzel poprav-Ijalnico čevljev na 6528 St. Clair Ave. JCer sem izučen čevljarskega posla ste lahko prepričani, da b odelo iz mojih rok kar naj-ličneje in trpežno. Ne pozabite torej prinesti vaše čevlje kadar rabijo popravila v (nojo delavnico. FRANE -HOMER- Prva moderno urejena poprav Ijalnica in čistilnica ČEVLJEV 6528 St. Clair Ave. GROCERIJA — IN — 1 MESNICA PRODA SE grocerija in | mesnica na dobrem pro- | štoru. Cena je zelo niz- | ka ker odhaja lastnik na j farme. Več se poizve v | uradu lista. (x) j NAPRODAJ! Jako poceni se proda dobro id oči restavrant in trgovina z mehkimi pijačami. Vzrok prodaje: ker je lastnik prezaposljen z drugo obrtjo. Za naslov se zglasite v uradu lista "Enakopravnosti." oauuiiuiiiiHaiMiiiiiiuiiiiiniUui Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivaj očim rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to t tem, da ste tudi vi ne le samo čita-telj lista, temveč tudi lastnik. Kupite delnice in postanite njegov last-nSk. je najboljša kava, najt kvalitete: Prodaja se v kart®®" skih zavojih po en funt, vseh najboljših grocer i j ah. THE KAMDEN CO PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O. KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU. DRY? T , AMERIKA JE SUHA ip pravijo, da je žganje vedno. Toda ni vam treba glede tega. UNION MAIL CO. 476 National Ave., Milwf% Wis. prodaja ekstrakt, iz naredite lahko 8 galonov zelo in okusne pijače. Popijete jo lahko nekoliko w** a-ko vstanete, po delu, pri jedi, " letih, na zabavah in svatbah pijača se vam bo zdela tako da ko jo enkrat pokusite, jo še več. Jamčimo vsakemu, da bo Ijen. En zavoj tega ekstrakt^ ^; katerega naredite lahko 8 ; jače, velja samo 1.98. Ta gi pa dobite tako poceni samo P' ^: družbi. Ako jim pošljete pfj bodo poslali ekstrakt po obrat? šti, zakar plačajo stroške ji) da ako hočete plačati, kadar ekstrakt izročen, vam je treba izrezati ta oglas in ga poslati " z vašim imenom in naslovom " jr, in poslali vam bodo ekstrakt ' terega vam je treba plačati vam pismonoša izroči ^ !l($ $1.98 in 20 centov za poštne < UNION MAIL ORDER CO. 0«"% 478 National Ave. Milwauk«®:,' R. M. S. p. liki EVROPO Vsake 14 dni z "O" parn:^ _ NEW YORK—HAMBUB^ Spotoma se oglase v Cherbourg ip SouthamP'®. ORBITA ......21. OROPESA ....4. JUNJJ^ ORDUNA ....18. JUN"^ 1. 2 in 3 razred Za podnikc 3 razreda je dobro preskrbljeno. THE ROYAL STEAM PACKET 26 Broadway NeW Ali vsak zastopnik pa''®' , brodnih linij. CROMWELL ZAPiRAKSlf 100% ČIST BUCKEYE SLAD $2.85 GALON Skupen zavoj sladu in hmelja $1.25. THE CLEVELAND BO"! & CORK tO. A 2190 E.^^9th Str.: Main 3924 ROJAKI! ^ Sedaj je čas, da ji gospodarji, ko vam v trgajo plače ali pa vatn ^ dajo dela. Tukaj na ^ ^ kapitalisti nehajo gosp" ^^01 kar pridelate boste »»""j Tukaj je naprodaj v®'' sicer velike, srednje in ( to na lahka odplačil®* ^ dobra, zemlja rodovitn® poV*; pridelek se lahko proda-je tudi dosti aadncg® fOy Prav blizu se nahaja jalne in zdravnik. V ° , J' je že več Slovencev. veseli kupiti pišite mi la MIKE LUKNJI R. F. D. 4; Box 80,