ISSN 0350-5561
9 .	^UUI*
za konec tedna
Zjasnilo se bo.
številka 40
četrtek, 4. oktobra 2012
Velenje, 1. oktobra - Tako je razmišljal pobudnik gradnje Gaudea-musa dr. Franc Žerdin, velenjski podžupan, ki je objekt v ponedeljek skupaj z direktorjem Šolskega centra Velenje mag. Ivanom Kotnikom tudi uradno predal v uporabo. Simbolično, s sajenjem drevesa. »Mesto ne bo staro zato, ker kljub temu, da se mesto in prebivalci staramo, za nami vedno prihajajo nove generacije.« In z Gaudeamusom jim zagotavljajo boljše možnosti za izobraževanje od srednje šole do doktorata. Več na strani 13.
bš
Mogočna stavba v sebi skriva več vsebin, vse pa bodo dobrodošle za kakovost izobraževanja. Zato je bila otvoritvena slovesnost v znamenju mladosti in veselja.
1,80 EVR
VELENJE
Nič več prikrita revščina
Ne, nikomur ni lahko priznati, ko nima. Niti za najosnovnejše, človeka dostojno življenje. In zato pravzaprav ne čudi, da se vsak dan bolj zdi, da v Sloveniji revščino pometamo pod preprogo. Si pred njo enostavno zatiskamo oči. Revščina ni več nekaj kar se dogaja v deželah tam daleč, vse bolj reže tudi v življenja Slovencev. Res je, da v Šaleški dolini morda posledic več let trajajoče krize še ne občutimo tako močno kot marsikje drugje. Res je tudi, da je dolina izjemno tankočutna za socialne stiske, zato jih morda tudi ni toliko kot drugod. Pravzaprav so, a s pomočjo številnih organizacij, posameznikov in ne nazadnje vseh treh občin mnogi še niso lačni, tudi morje so letos še videli. Ne, ne verjameš, dokler sam ne slišiš otroka, ki so mu starši po tem, ko so dobili odločbo Centra za socialno delo, da niso upravičeni do subvencije malice in kosila v šoli, prehrano odpovedali. Ker enostavno ne zmorejo še tega stroška. In ko otroci iskreno povedo, da so sedaj v šoli lačni, da jim je zato celo slabo, in da so lačni tudi doma, ne moreš več ostati ravnodušen. Nikoli, ampak res nikoli doslej si nisem mislila, da se v mojo deželo vrnejo časi lakote, o katerih so mi največ povedali moji stari starši. O revščini razmišljam v Tednu otroka. Vsako leto na svetovni dan otroka, 1. oktober, dobro preberem poslanico Zveze prijateljev mladine Slovenije. Letos je zgovorna in zelo žalostna: opominja na to, da smo zatajili kot družba. Sporoča, da so za revščino in bedo premnogih otrok v naši državi odgovorni vsi, ki so oropali našo državo, trgovci z novci, trgovci z blaginjo te dežele, ki so jo razprodali in se polastili skupno ustvarjenih dobrin. Z nespametno politiko so izpraznili mnoge blagajne, tudi občinske, v katerih je bilo doslej dovolj sredstev za otroke staršev, ki niso zmogli. Sedaj jih ni več...
V pismu me vprašajo, ali se počutim soodgovorno, da mnogi otroci nimajo več toplega doma, hrane, nimajo za »brezplačno« šolo in obšolske dejavnosti v njej... Morda sem, ker ne kričim, ker ne opozarjam oblastnikov, da so šli predaleč. In pri tem ne bi smela ostati sama, vsi bi morali biti manj pasivni. Bomo dovolili, da se tisti, ki odločajo, kako bodo porabili naš davkoplačevalski denar, še naprej igrajo z zdravjem in življenjem otrok, za katere še vedno tulijo, da so naša prihodnost? Lačni in ponižani se še vedno skrivajo, zato pa se mi ne bi smeli več! Ja, res smo zatajili kot družba. Toliko lačnih, prezeblih in prestrašenih otrok zagotovo še ne bi smeli imeti, saj Sloveniji še ne gre tako slabo. Kako dolgo bomo še tiho? Upam, da ne dolgo!
Bojana Špegel
Po radiatorjih bo spet
KLUB PALMINKO V RABCU - "fe" -
Hotelski kompleks Cvijeta 3*, polpenzion (min. 2 noči)
26.10. - 4.11.	od 21 € / dan
1. otrok do 12 let na dodatnem ležišču BREZPLAČ NO.
KLICNI CENTER 082 80 9000 • CELJE 03/42-84-300 • VELENJE 03/898-43-70 LJUBLJANA 01/520-27-00 • MARIBOR 02/48-03-900
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
"»HAS
4. oktobra 2012
i» lokalne novice
Za MČN doslej 17 vlog
Šoštanj, 27. septembra - Občina Šoštanj investitorjem v male čistilne naprave (MČN) velikosti 50 populacijskih enot namenja po 1.000 evrov nepovratnih sredstev. Letos so za to v proračunu zagotovili 50.000 evrov, doslej pa prejeli 17 vlog.
Upravičenci do sofinanciranja so lastniki stanovanjskih stavb v občini Šoštanj na območjih zunaj aglomeracij, znotraj katerih se predvideva izgradnja javne kanalizacije.
■ mkp
Jesenska akcija cepljenja lisic proti steklini
Velenje, 27. septembra - Veterinarska uprava Republike Slovenije je v soboto, 29. septembra, začela jesensko akcijo cepljenja lisic proti steklini, ki jo opravljajo zaradi posrednega varovanja ljudi pred to izredno nevarno boleznijo. Akcija bo trajala predvidoma do 15. novembra. Polaganje vab bodo opravljali piloti domačih športnih društev z višine 300 metrov. Veterinarji opozarjajo, da v tem času ni dovoljeno prosto gibanje psov - izvzeti so le službeni psi. Vsak stik z vsebino vabe je po zahtevah Svetovne zdravstvene organizacije potrebno obravnavati kot ugriz stekle živali in nemudoma obiskati zdravnika.
Najlepša in najbolj gostoljubna Obala, Velenje tretje
V letošnjem že 21. tekmovanju 'Moja dežela - lepa in gostoljubna' je Velenje osvojilo tretje mesto. Zmagal je Koper, drugi pa je Maribor.
Tekmovanje prerašča v vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost, ravno to pa naj bi bil pogoj za uspešen razvoj turizma. Letošnji absolutni zmagovalec je Obala. Poleg prvega mesta med mesti je v kategoriji turističnih krajev na prvem mestu slavil Piran pred Bledom in Kobaridom.
■	mz
Teden dojenja malo drugače
Celje, 4. oktobra - Tudi letos bodo v Splošni bolnišnici Celje obeležili mednarodni Teden dojenja, ki ga v Sloveniji praznujemo v tednu od 1. do 7. oktobra. Svetovni teden dojenja je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje, podpira pa ga tudi Svetovna zdravstvena organizacija.
Geslo letošnjega tedna dojenja je »Iz razumevanja preteklosti načrtujemo prihodnost«. Letos so aktivnosti, s katerimi bodo zaznamovali mednarodni teden dojenja, nekoliko spremenili. Ginekološko-poro-dniški oddelek celjske bolnišnice bo danes ob 11.00 uri, v prostorih Regijskega centra medgeneracijskega druženja na Kocenovi 8 v Celju, pripravil srečanje, ki se ga bodo udeležile oddelčne medicinske sestre in članice društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. Na srečanje še posebej vabijo babice otrok, saj bi ga radi izkoristili za medgeneracijsko izmenjavo informacij o dojenju nekoč in danes. 5. oktobra pa bo v Laškem potekalo republiško strokovno srečanje o dojenju in laktaciji.
■	bš
Volilna pravila ob volitvah predsednika republike 2012
V tedniku Naš čas in na Radiu Velenje 107,8 MHz in 88,9 MHz bomo predsedniške volitve, ki bodo potekale v nedeljo, 11. 11. 2012, spremljali v skladu s svojo neodvisno usmeritvijo in profesionalnimi novinarskimi načeli.
Volilno dejavnost vseh kandidatk in kandidatov bomo spremljali skladno z uredniško politiko, ki ne daje prednosti nobeni kandidatki ali kandidatu. Spoštovali bomo načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, človekovo osebnost in dostojanstvo ter politično uravnoteženost. Pri tem bosta uredništvi o vsebini, dolžini in načinu predstavljanja odločali samostojno.
Za vse organizatorje oglaševalske kampanje veljajo enaki pogoji in cenik. Naročeni oglasi bodo jasno označeni.
Med volilno kampanjo ne bomo objavljali pisem bralcev z očitno predvolilno vsebino.
Velenje, 4. oktobra 2012
■

Pravi naslov za uspešno reklamo!
Slovenija uvozi za milijardo evrov hrane
V Velenju je evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič predstavila prvo fazo projekta Zdravo okolje za zdravje ljudi
Mira Zakošek
V Vili Bianki v Velenju ekipa evropske poslanke "Požen' Evropo" uspešno deluje. V sodelovanju s poslanko ter strokovnjaki z inštituta za ekološke raziskave Erico Velenje, Visoke šole za varstvo okolja in Inštituta Jožef Štefan, Biotehniške fakultete in s kmetijskim inštitutom so pripravili projekt Zdravo okolje za zdravje ljudi, ki so ga promocijsko predstavili v Velenju.
Namen projekta je ponovna oživitev gojenja štirih tradicionalno slovenskih kultur, ki iz naše kmetijske krajine počasi izginjajo, to so ajda, jagodičevje, stročnice in česen. »Če danes ne bomo poskrbeli za večje ozaveščanje pomena teh izginjajočih kultur in prenašali takšnih sporočil od ljudi do ljudi, bomo v Sloveniji gledali hektare zemlje, ki se zaraščajo, in številne avtohtone slovenske poljščine, ki izginjajo,« meni evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič.
Pri raziskovanju možnosti ponovne načrtne vzgoje teh kultur so se osredotočili na iskanje območij predalpskega sveta, kjer imamo čisto zemljo in ugodne podnebne razmere. Cilj projekta je pridelava varne in kakovostne hrane ob hkratnem zmanjševanju obremenjevanja okolja in narave.
Mag. Mavec poudarja: »Inštitut Erico se precej ukvarja s hrano in vprašanjem prehajanja onesnažil v zemljo, zrak, vodo in posledično v hrano, ki jo zaužijemo. Kar 35 odstotkov sloven-
Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič na predstavitvi projekta
skega površja leži nad 500 metri nadmorske višine, kjer je pridelava hrane zaradi zahtevnejšega terena sicer težka, so pa tla na teh območjih običajno manj onesnažena, kar je lahko odlično izhodišče za pridelavo hrane boljše kakovosti.« Žal je danes večina obdelovalnih površin na teh območjih namenjenih pridelavi hrane za živali, medtem ko Slovenija kljub naravnim danostim uvozi kar za milijardo evrov hrane. Slednjo bi lahko v večji meri pridelali doma. Tak primer je tudi ajda, ki je v Sloveniji skoraj ne gojimo več in jo kar 80 odstotkov uvozimo. Ajda, česen, jagodičevje in stročnice nosijo nešteto zdravilnih učinkovin, ki blagodejno vplivajo na človeka. Dr. Nataša Kopušar je gostom postregla s številnimi zanimivimi informacijami o tem, da fižol znižuje holesterol, da jagodičevje vsebuje veliko C-vita-mina in da česen vpliva na kardiovaskularni sistem. Razumljivo je, da pri uvoženi hrani, ki je opustošena zaradi masovne pridelave, takšnih učinkovin ne moremo pričakovati. »Še kako pomembno je torej, da bomo naš projekt tudi nadaljevali. Pričakujemo, da bomo v decembru že imeli prve konkretne zaključke, ki jih bodo strokovnjaki tudi predstavili,« je zaključila poslanka Mazej Kukovič.
Vinska Gora dobila defibrilator
Velenje, 28. septembra - Vinska Gora bo s številnimi dogodki obeležila svoj krajevni praznik, saj so praznovanje začeli v začetku septembra, končali pa ga bodo 12. oktobra. Veseli so, da so v času praznovanja v kraju kupili tudi defibrilator, in to s pomočjo dobrodelne akcije,
ki jim jo je pomagal organizirati Drago Kolar. Začetek akcije zbiranja sredstev je bil na srečanju krajanov Prelske, ki so v ta namen darovali kar 550 evrov. Sledili so številni donatorji, od gasilcev iz Bevč in Vinske Gore, do igralcev NK Rudar, Sindikata Premogovnika, aktiva
delovnih invalidov Premogovnika, MO Velenje, kovinarstvo Sovič ... Tako so zbrali skoraj tri tisoč evrov in kupili sodoben defibrilator, ki so ga že namestili v večnamenski dom v kraju. Ko bodo večje prireditve, pa ga bodo prestavili na prizorišča srečanj in dogodkov.
■ bš
Sosedje so nas letos izdali
Ni slaba le banka, tudi ljudje - »Pozicijonistu« priznanje, opozicijonistu grožnje - Oživljanje Kozjanskega morda - Naravna zdravilišča s padcem števila gostov iz soseščine
Ko bi le bila slaba le nova banka! Tako menijo mnogi ob sedanjih razpravah, ko naj bi z ustanovitvijo tako imenovane slabe banke rešili ostale. In te naj bi z vnovičnim kreditiranjem podjetij pomagale zagnati nov razvoj našega gospodarstva. Sliši se preprosto, pa tudi mnogi strokovnjaki menijo, da vse tako enostavno le ne gre. Pa zato toliko razprav, toliko dvomov in toliko vprašanj o tej rešilni formuli. Ob tem seveda mnogi tudi opozarjajo, da pri nas le ni vsa težava le v »slabi banki«, še veliko drugega je pri nas slabega. In - kar naj bi bilo najhujše - med nami je tudi veliko slabih ljudi.
Zadnje dni so se pri nas dogajale res presenetljive stvari. Preiskovalci so udarili po združbi okoli predsednika glavne opozicijske stranke in ljubljanskega župana Zorana Jankoviča. Niso bili redki, ki so menili, da gre za neke vrste maščevanje, čeprav so v isti mah govorili, da moramo pač biti pred zakonom vsi enaki. Nekateri so tudi po domače rekli, »ko mačke ni doma, miši plešejo«, to dogajanje pa povezovali z odsotnostjo premiera in glavnega Jankovičevega političnega nasprotnika. Pa čeprav tak pregovor z vsem tem primerom niti nima najbolj posrečene zveze. Kot posebna zanimivost pa se je zgodilo visoko mednarodno priznanje, ki ga je prav tisti čas prejel naš predsednik vlade. Tudi ob tem bo kdo rekel, kje je pri trem kaka povezava. Ampak, tisti, ki jo hočejo najti, jo najdejo.
V času, ko se pri arbitražnem sporazumu ne ve, koliko morja nam bo res pripadlo, so razveseljive novice iz šentjurske občine. Tam so se lotili oživljanja Kozjanskega morja. Tako namreč mnogi imenujejo Slivniško
jezero, ki je nastalo z zajezitvijo Voglajne. To jezero je pred časom že kar precej živelo, saj so postavili tudi nekaj objektov, pa potem nekako propadlo. Zdaj sta se nove akcije lotila Občina Šentjur in krajevna skupnost Slivnica. Jezero ima sedem kilometrov in pol obale, je polno različnih vrst rib, v močvirnatem delu je tudi naravni rezervat s skoraj 130 vrstami ptic. Vse to kaže, da so možnosti raznovrstnega razvoja turizma in preučevanja narave.
Take oživitve naših naravnih danosti so še kako potrebne, če želimo še bolj razvijati turizem in gostom ponuditi tudi kaj novega. Letošnji podatki namreč kažejo, da smo v eni najpomembnejših turističnih panog, ki je znana tudi na našem območju, nazadovali. Zdraviliški turizem nam letos ni prinesel tistega, kar smo pričakovali. Pri obisku je največji 'izpad' gostov iz sosednjih držav. Za Italijo je nekako razumljivo, saj je v resni krizi, tudi Hrvaška, zaskrbljuje pa padec obiskovalcev iz Avstrije, ki je krizo dobro preživela. Vsega tega niso mogli nadomestiti niti gostje iz Rusije, kijih je precej več, prednjačijo predvsem v Rogaški Slatini. Tam se zaradi tega domačini jezijo, saj so zaradi teh petičnih gostov poskočile cene v trgovinah, pa hodijo domačini po nakupih v druge kraje. V glavnem mesecu poletne sezone, avgustu, sta podatke naših zdravilišč reševala Topolšica z apartmajskim naseljem in Zreče z novimi zmogljivostmi. Tako v tem mesecu vsaj padca ni bilo. Zaključimo pa malo bolj po domače. V Vojniku je bilo v torek prvo srečanje kmetic celjske in koroške regije. Predstavilo seje 16 društev, posebnost je bila seveda domača malica, ko članice različnih društev položila na mize res prave domače dobrote. Seveda so kmetice tudi izmenjavale izkušnje, pa ne le s področja kulinarike! Čeprav se tudi naše kmetije modernizirajo in je na njih vse več strojev, so za mnoga dela še vedno potrebne roke in umna glava. Tudi v teh modernejših časih pa marsikje še vedno tudi velja, da ženske podpirajo tri vogale hiše. Morda se vsi moški s tem ne bodo povsem strinjali, večina pa jih bo verjetno le prikimavala.
■ k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 evr (8,5 % DDV 0,14 evra, cena izvoda brez DDV 1,66 evr). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43
e-mail: press@nascas.si
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide do 52 številk.
■
■

IZ SVETNISKIH KLOPI
V Velenju nižji komunalni prispevek
Velenje ima nov odlok o komunalnem prispevku - Za državnega svetnika predlagajo dr. Milana Medveda - Vrtci bodo cenejši
Mira Zakošek
Velenje, 2. oktobra - Velenjski svetniki so se zbrali na prvi letošnji jesenski seji, na kateri so dorekli kar 31 zadev. Znova so razrešili vrsto premoženjskih vprašanj. Tokrat so izvzeli iz javnega dobra parcele na Paškem Kozjaku, v Paki, Ložnici in Velenju. Opravili so nekaj kadrovskih zadev ter izvolili svojega kandidata za državnega svetnika. Znižali so cene v vrtcih, malenkost podražili stavbna zemljišča, znižali komunalni prispevek ...
Nov odlok o
komunalnem
prispevku
Nov odlok, ki so ga svetniki potrdili, prinaša v Mestni občini Velenje nižje stroške komunalnega opremljanja. Z njim so dorekli celovit program opremljanja, pa tudi podrobna merila za odmero komunalnega prispevka. Ta je seveda po posameznih področjih razli-
čen, saj je različna tudi komunalna opremljenost. Tako na primer za vodovod znaša od 6,3 do 10,5 evra za kvadratnih meter tlorisne površine. Strošek kanalizacije se giblje med 1,69 do 11,47, za plin znaša 5,02, za daljinsko ogrevanje pa med 10,74 in 20,48 evra. Za ceste morajo bodoči graditelji prispevati od 13,26 do 20,66 evra, za javne odprte in zelene površine med 13,26 in 20,66 evra in za ravnanje z odpadki 0,48 evra na neto tlorisne površine bodočega objekta oziroma prizidka.
Dr. Milan Medved kandidat za državnega svetnika
Vseh 31 prisotnih svetnikov je za kandidata za državnega svetnika iz Savinjsko-šaleškega območja potrdilo predsednika uprave Premogovnika dr. Milana Medveda. Izvolili pa so tudi elektoije, ki bodo v njihovem imenu 21. novembra volili državnega svetnika s tega območja.
To nalogo so zaupali Bojanu Vohu, Bojanu Skarji, Srečku Korošcu, Jožefu Kavtičniku, Tereziji Jaklič, Marjani Koren in Stanislavu Videm-šku.
Vrtci cenejši za skoraj 6 odstotkov
Svetniki so skladno z varčevalnim programom določili nove ekonomske cene v velenjskem vrtcu. Te so v povprečju nižje za 5,78 odstotka. So pa povišali počitniško rezervacijo s 25 na 50 odstotkov. Cene so po besedah v. d. ravnateljice Nataše Doler primerljive z drugimi v državi. Za prvo starostno obdobje znašajo 428,70 evra, za drugo 318,32 evra, za poldnevni oddelek 257,09 evra, za razvojni oddelek pa 1.075,03 evra.
Nov izračun cen programov v Vrtcu Velenje je pripravljen na osnovi zahtev Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je stopil v veljavo 1. junija letos. Z novim zakonom se
O svoji sejnini bo vsak odločal sam
Nič več kolektivnega odločanja o predlogih, da se svetniki odpovedo eni ali več sejninam v korist koga ali česa drugega
Sejninam se bodo svetniki lahko odpovedovali tudi v prihodnje, a posamično, ne kolektivno.
Šoštanj - Člani občinskih svetov kot funkcionarji prejemajo za opravljeno delo sejnino. Tu in tam se kakšni odrečejo in jo namenijo za druge namene. V Šoštanju je bilo odločanje o odpovedi sejninam doslej kolektivno, torej je veljalo za občinski svet kot celoto. Na zadnji seji pa so se svetnice in svetniki dogovorili za pravila o teh »odpovedovanjih« in s tem prekinili staro prakso.
Sklenili so, da se bo vsak član občinskega sveta o tem, ali se bo odrekel sejnini v korist koga ali česa drugega, odločal samostojno
in o tem podal tudi pisno izjavo. Tudi če bodo predlog o odpovedi sejnine podprli vsi, bo vsak o tem podal svojo izjavo. »Vsak svetnik se bo sam odločil, ali se bo odrekel sejnini, in tudi o tem, za koliko sej občinskega sveta oziroma njegovih delovnih teles,« pravi višji svetovalec za pravne zadeve v Občini Šoštanj Bogomir Brložnik.
Razlog za sprejem takšnega sklepa so pobude, da se sejnini ali več sejninam odreče celoten občinski svet. Take so bile že tudi v tem mandatu. Zadnja je bila pobuda svetnice Vilme Fece junija letos,
ko je v polemični razpravi predlagala, da se svetniki in svetnice odrečejo petim sejninam za plačilo stroškov preimenovana Osnovne šole Šoštanj v Osnovno šolo Karla Destovnika - Kajuha. Ni bila proti preimenovanju, nasprotovala pa je, da se to dogaja v času, ko denarja primanjkuje na vseh koncih in krajih. Zaradi takega predloga je bilo med člani in članicami občinskega sveta čutiti kar nekaj nelagodja. O njenem predlogu pa niso glasovali.
■ mkp
je spremenila tudi cena za drugega otroka. Vrtec za drugega otroka za starše ni več brezplačen, ampak morajo starši plačati 30 odstotkov cene programa. Preostali del krije ministrstvo.
Štipendije nadarjenim
Svetnice in svetniki Mestne občine Velenje so potrdili spremembe Pravilnika o štipendiranju v Mestni občini Velenje, ki jih podeljujejo posebej nadarjenim študentom ter študentom razvojno prednostnih poklicnih usmeritev. Po novem bo pomemben kriterij za pridobitev štipendije tudi nadpovprečno družbeno angažiranje, ki prispeva k višji kvaliteti življenja v mestu.
V občini 16 bivalnih enot za socialno najbolj ogrožene
Velenjski svetniki so dopolnili pravilnik o dodeljevanju bivalnih enot Mestne občine Velenje v najem. Imajo jih 16, na novo pa so opredelili sistem njihovega dodeljevanja osebam, ki se znajdejo v posebej težki socialni stiski. Pravilnik opredeljuje upravičence, pogoje in
merila za oddajo, postopek oddaje, trajanje najemnega razmerja, višino najemnine, razloge za prenehanje najemnega razmerja in hkratno upoštevanje prehodnih določb za že sklenjene najemne pogodbe. Pravilnik opredeljuje tudi prednostne kategorije pri dodeljevanju bivalnih enot.
Več prodaj zemljišč
S Sklepom o spremembah in dopolnitvah Sklepa o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem so svetniki soglašali, da se prihodki od prodaje občinskih zemljišč letos povečajo za dobrih 70 tisoč evrov in znašajo skupaj 6.714.404 evrov, sredstva namenjena odkupu zemljišč pa so povečali za dobrih 47 tisoč evrov in znašajo 687.104 evrov.
Ksseno naj bi še naprej vodil Boštjan Krajnc
Bojan Škarja, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je predstavil predlog sklepa o soglasju k imenovanju direktorja Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško - Zavoda KSSENA, s katerim
Svet Mestne občine Velenje daje soglasje k imenovanju Boštjana Krajnca za direktorja zavoda.
V Velenju najuspešnejši na področju ločenega zbiranja odpadkov
Svetniki so potrdili tudi načrt gospodarske javne službe za zbiranje in odvoz ter prevoz odpadkov v mestni občini Velenje, občini Šoštanj in občini Šmartno ob Paki v letošnjem letu. Večina nalog je seveda že opravljena, predstavnica podjetja PUP Saubermacher, Alenka Centrih pa jih je seznanila tudi z izjemno dobrimi rezultati, ki jih Velenje dosega na tem področju. Prebivalci namreč odpadke zelo dobro ločujejo in so se uvrstili na prvo mesto v Sloveniji. Seveda pa sistem nenehno dopolnjujejo in dograjujejo. Trenutno izvajajo poskusno zbiranje plastične embalaže pri stanovanjskih hišah v nekaterih krajevni skupnostih. Nadgraditi pa nameravajo tudi zbiranje kosovnih odpadkov.
Vila Breda kulturni spomenik
Kaj takšna razglasitev pomeni, če investitor ni zmožen slediti zahtevam Zavoda za spomeniško varstvo?
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 25. septembra - Šoštanj-ski svetniki so na zadnji seji na pobudo Bolnišnice Topolšica objekt Vile Brede razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Bolnišnica želi vili, ki je bila zgrajena kot zdraviliški objekt na prehodu iz 19. v 20. stoletje, na eni strani trajno ohraniti arhitekturno vrednost, na drugi pa ji dati vsebino.
»V Bolnišnici razmišljamo, da bi v vilo umestili ambulanto-rehabili-tacijske dejavnosti,« je na seji povedal Janez Sevčnikar. »Kljub težki finančni situaciji je naš namen vilo obnoviti in s tem preprečiti njeno nadaljnjo propadanje, z vsebino, ki ji jo bomo dali, pa jo vključiti v aktivno uporabo.«
Razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena Bolnišnici prinaša možnost kandidiranja na javnih razpisih za sofinanciranje obnove kulturnih spomenikov iz evropskih skladov in resornih ministrstev.
Svetnike pa je vseeno zanimalo, kaj razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena pomeni, če investitor pri pridobivanju sred-
stev ne bo uspešen. Ni tako malo objektov iz preteklosti, ki so bili še naprej prepuščeni zobu časa, ker investitorji niso bili zmožni slediti zahtevam Zavoda za spomeniško varstvo. Če bi se to zgodilo z vilo Breda, ali je možno ta objekt izvzeti iz nabora zaščitenih objektov občine Šoštanj, jih je zanimalo.
To so vprašanja, ki so v dandanes še kako realna. Vendar pa
za Vilo Bredo, kot je na seji rekla predstavnica celjske enote zavoda Urška Kerbavec, upa, da se to ne bo zgodilo, ker se investitor zelo trudi vili povrniti nekdanji ugled. Poleg tega pa za vilo Bredo zaradi izjemne lege v prostoru, za kraj pomembne zgodovinske pričevalnosti ter ume-tnostnozgodovinske vrednosti, že velja varstveni režim.
■
Vila je zdaj tudi kulturni spomenik lokalnega pomena.
■
DOGODKI
"»HAS
4. oktobra 2012
Kar seješ, to žanješ
Župan Občine Šoštanj Darko Menih se je nagrajencem občine, ki so bili na svečanosti ob prazniku glavni, zahvalil, ker so dobro sejali
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 28. septembra - Ob občinskem prazniku 30. septembru so v Šoštanju v petek na večer v kulturnem domu pripravili svečanost, na kateri so podelili priznanja in plakete najzaslužnejšim. Župan Darko Menih je v nagovoru prehodil pot od lanskega do letošnjega praznovanja, mešani pevski zbor Svoboda pa je dogodku dal žlahtnost.
»Kljub vsesplošni gospodarski in socialni krizi ter zmanjševanju občinskega proračuna smo v tem letu uspeli dokončati in začeti nekaj novih projektov. Če želimo občanom na podeželju zaradi velike razpršene poselitve zagotoviti vsaj približno enak standard, kot ga imajo v mestu, predstavlja to velik strošek. Gradnja in rekonstrukcija cestne infrastrukture, samo cest, peš in kolesarskih poti ima-
mo dobrih 212 kilometrov, kanalizacija in vročevod so bili tudi letos velik zalogaj za občinski proračun,« je dejal župan in naštel večje projekte: kanalizacija Spodnje in Zgornje Lokovice za skupaj 750 populacijskih enot, sofinanciranje malih čistilnih naprav, obnova kanalizacije v mestu, pod graščino in na Koroški cesti, cesta v Topolšico, Grebenšek-Petkovnik, na Pristavi, v Ravnah, v Lokovici in Belih Vodah, ureditev okolice zdravstvenega in kulturnega doma, umiritev prometa v Pohrastniku, ureditev hudournika Pusti graben in brežin potoka Globočec, plaz Pocajt in plaz Enci in še veliko manjših infrastrukturnih del.
V družbenih dejavnostih je posebej izpostavil poimenovanje osnovne šole po rojaku pesniku Karlu Destovniku Kajuhu in šolske prevoze. »Nekateri povezujejo stroške poimenovanja in prevozov otrok
in vnašajo nemir med Šoštanjčane, kar je nedopustno. Z novim šolskim letom smo žal morali ukiniti nekaj šolskih avtobusnih prevozov zaradi racionalizacije in doslednega upoštevanja zakona o osnovni šoli. Po trdih in dolgotrajnih pogajanjih s prevozniki ter po dokončanem oblikovanju šolskih urnikov, vključno z interesnimi dejavnostmi, dopolnilnim in dodatnim
Županova priznanja za Bogdana Železnika, Špelo Osterc, Marjana Karlovčeca (na sliki). Javno pa je župan izrekel priznanje in nagradil tudi tri zlate maturante, ki živijo na območju občine.
Priznanje so prejeli Alimpije Košarkoski, Rudi Rožič in Valter Pirtovšek.
Župan Darko Menih: »Človeku se povrne vse, kar reče ali naredi.«
poukom, je Občina Šoštanj uspela zagotoviti dodatne odhode avtobusov po pouku. Zaradi enotnega začetka pouka je samo ena jutranja vožnja, zato na avtobusih mimo Pohrastnika ni dovolj prostora za vse učence, vključili smo lahko učence do 4. razreda. Občina Šoštanj za delovanje vrtca in osnovne šole na letni ravni porabi več kot 2.500.000 evrov, od tega kar 500.000 za prevoze osnovnošolcev.«
Plaketa za Franca Vačovnika, Franc Ravnjaka in Ljubomirja Melanška.
Spomnil je tudi na dosledno zagotavljanje socialnega varstva občank in občanov: številnim doplačujejo domsko varstvo, omogočajo pomoč na domu in družinskega pomočnika, nudijo izredno denarno socialno pomoč, tudi pomoč socialno šibkim osnovnošolcem, omogočajo stanovanjske subvencije, trikrat letno razdelijo prehrambene pakete, brezposelnim plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje, občanom na različne načine pomagajo ob
elementarnih nesrečah.
Vsem letošnjim nagrajencem pa je čestital z mislijo: "'Kar seješ, to žanješ. Človeku se povrne vse, kar reče ali naredi. Kar da, to bo tudi dobil. Če daje sovraštvo, bo tudi prejel sovraštvo; če daje ljubezen, bo dobil ljubezen; če neprestano kritizira, bo tudi sam kritiziran; če laže, bodo lagali tudi njemu; če goljufa, bo ogoljufan.«
Pravo mrtvilo
Po neuradnih informacijah za zdaj v občini Šmartno ob Paki za nadomestne županske volitve 4 kandidati -Kandidature do 17. oktobra
Šmartno ob Paki - Čeprav bo 2708 volilnih upravičencev v občini Šmartno ob Paki na volitvah 11. novembra poleg predsednika države volilo tudi nadomestnega župana, pravega volilnega utripa v tamkajšnjem okolju ni zaznati. Nekateri se zaradi tega sprašujejo, ali stranke pripravljajo presenečenje glede kandidatov ali pa nimajo takih »adutov«, da bi z njimi že pripravljale »teren«. Zelo malo ali skoraj nič ni namreč informacij o predvolilnih aktivnostih, o snubljenju oziroma izbiri kandidatov v posameznih občinskih odborih strank. Po mnenju nekaterih je to že majhno presenečenje, saj naj bi se namreč nekateri občinski strankarski veljaki že dan po smrti dosedanjega župana Alojza Podgorška zanimali, kdaj naj bi bile volitve, drugi pa bi jih najraje imeli kar takoj.
Za zdaj se v zvezi z nadomestnimi županskimi volitvami v šmarški občini v vsakdanjih modrovanjih pojavlja najpogosteje ime Janka Kopušarja, šmarške-ga svetnika Liste za napredek občine Šmartno ob Paki. Zanj županske volitve ne bi bile nič novega, saj se je na slednjih že pojavljal kot kandidat za župana. Nova pa naj bi bila informacija, da naj bi ga na nadomestnih volitvah podprle tri koalicijske stranke (SD, LDS in DeSUS) ter seveda omenjena lista.
Informacija bi kar utegnila držati glede na to, da ga je koalicija predlagala tudi za podžupana. Kopušar sedaj to nalogo tudi opravlja. Mimogrede - tudi preminuli Podgoršek ga je večkrat omenjal za svojega naslednika po izteku svojega županskega mandata. Kar nekaj volilnih upravičencev meni, da je Kopušar v tem trenutku najprimernejši izbor, saj je v prvih dveh mandatih samostojne občine opravljal dela in naloge občinskega tajnika. Tako naj bi univerzitetni diplomirani ekonomist, sedaj zaposlen kot sekretar na Območni obrtno-podjetniški zbornici Mozirje, imel izkušnje pri delovanju občinske uprave, načrtovanju in uresničevanju naložb.
Po prav tako nepreverjenih informacijah naj bi bil Kopušar sprva sprejemljiv kandidat za nadomestne županske volitev tudi pri obeh opozicijskih strankah - SDS in SLS, a naj bi si kmalu premislili. Premislili naj bi si še glede skupnega kandidata. Tako naj bi sedaj Občinski odbor stranke SDS stavil na upokojenega elektrotehnika Jožeta Slemenška, predsednika občinskega odbora in v tem mandatu tudi šmarškega svetnika, v občinskem odboru stranke SLS pa naj bi nagovarjali oba svoja perspektivna mlada politika, prav tako šmarška svetnika Klemna Slemenška in Majo Ažman. Za kandidaturo za nadomestne županske volitve naj bi se dogovorili z Ažmanovo, diplomirano geografinjo in svetovalko v poslanski skupini SLS.
Pri vseh dosedanjih županskih volitvah se je pred vlaganjem kandidatur pojavljajo še ime prvega šmarškega župana Ivana Rakuna. Tudi nadomestne županske volitve niso izjema. Po Rakunovih besedah naj bi ga k ponovnemu potegovanju za županski stolček zavzeto nagovarjali posamezni volilni upravičenci. Po preverjenih informacijah se v občinskem odboru stranke SLS, katere član je, o njegovi kandidaturi niso pogovarjali.
Ugibanj, kdo bo kandidiral na nadomestnih županskih volitvah v občini Šmartno ob Paki, bo zagotovo konec 17. oktobra po 19. uri. Takrat se namreč izteče uradni rok za oddajo kandidatur.
Šoštanjčani so zdaj zadovoljni.
Šoštanj - Sredi avgusta letos so začeli v Šoštanju prenavljati okolico Zdravstvene postaje in Kulturnega doma in dela do roka, 23. septembra, tudi končali. Uredili so parkirišča, dostopno cesto, javno razsvetljavo, odvodnjavanje, komunalno infrastrukturo in zasaditev.
V času del, ko je bila mimo Zdravstvene postaje popolna zapora ceste, so občanom in drugim uporabnikom obeh ustanov zagotovili obvoz in parkiranje.
mkp
Najprej solata, potem uta
Občina Šoštanj bo pozvala vrtičkarje ob železniški progi in ob Cankarjevi, da do spomladi ute odstranijo
Šoštanj - Ob železniški postaji in na območju ob Cankarjevi ulici se je že moralo umakniti nekaj vrtov in ut, da so tam dobili prostor avtomobili. Nekaj pa jih je še tam, menda rastejo celo nove. Stojijo na zemljiščih, ki so v lasti različnih lastnikov, Župnišča, Občine, Slovenskih železnic, TEŠ. Ute - ena je celo pozidana, pa marsikoga motijo.
Zdaj so se odločili, da bodo še to jesen na zemljišču, ki je last Občine Šoštanj, namestili opozorilne table,
preko katerih bodo uporabnike vrtov in lastnike ut seznanili, da morajo objekte, ki stojijo na teh zemljiščih, odstraniti do začetka marca prihodnjega leta. Če tega ne bodo storili, bodo uvedli postopek pri inšpekcijskih službah, so napovedali. Zavedajo pa se, da bo ta težava rešena šele, ko se bodo urejanja vrtov ob Cankarjevi cesti lotili celovito, za kar pa bi bilo potrebno denar poiskati v proračunu.
mkp
DOGODKI
Vrtec Velenje uspešno zaključil program EKO
Vrtec Velenje dobil »zeleno zastavo«
Velenje, 25. septembra - Vrtec Velenje je v šolskem letu 2011/12 uspešno zaključil vseh sedem korakov programa Ekošola. V preteklih dveh šolskih letih je vrtec izvedel vrsto aktivnosti v okoljski vzgoji in izobraževanju ter s tem pridobili »zeleno zastavo«, s katero bo v prihodnje tudi uradno izkazoval svojo vključenost v mednarodno priznani in uveljavljeni program, ki deluje že v 58 državah po svetu.
Slavnostna podelitev »zelene zastave« je bila v torek v veliki dvorani protokolarnega objekta na Brdu pri Kranju. Izročil jo je predsednik RS dr. Danilo Türk. Sprejema so se med drugimi udeležili podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin in predstavniki Vrtca Velenje.
Slavnostni govornik, predsednik države dr. Danilo Türk, je ob tej priložnosti med drugim dejal, da mora biti skrb za zdravo okolje naloga vseh nas, saj bo le to omogočilo ustvarjalnost in dobro počutje številnim generacijam. Korak bližje k boljši kulturi gibanja so aktivnosti Ekošol in sodelujočih. »Otroci nas veliko naučijo, spreminjajo svet. Bodite prepričani, da ko bodo otroci odrasli, bosta njihova prihodnost
Velenjska delegacija na sprejemu na Brdu pri Kranju
in svet že boljša.«
V Sloveniji program Ekošola deluje že petnajst let, vanj pa je vključenih 626 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz vse Slovenije. Namenjen je spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki v vzgojno--izobraževalnem programu in z aktivnim udejstvovanjem v lokalni skupnosti in širše. Osnovno načelo delovanja programa Ekošola je, da
bodo tudi otroci, učenci in dijaki kmalu vplivali na pomembne odločitve na vseh ravneh našega življenja in jih tudi sprejemali.
Okoljska vzgoja na vseh ravneh izobraževanja
V mestni občini Velenje so si »zeleno zastavo« in naziv Ekošola
doslej že pridobili Osnovne šole Antona Aškerca, Gustava Šiliha in Šalek ter Šolski center Velenje. Z vključitvijo Vrtca Velenje v program Ekošola so v občini Velenje zagotovili program celostne okolj-ske vzgoje na vseh ravneh izobraževanja.
■ bš<
Lani Eko listina, letos Eko zastava
Med 53 prejemniki Zelene zastave je bil tudi Vrtec Sonček iz Šmar-tnega ob Paki. »Lani je vrtec pridobil Eko listino, letos smo prizadevanja nagradili z Eko zastavo in se tako pridružili 626 ustanovam v Sloveniji, ki so uresničile mednarodno metodologijo Eko šol. Čeprav otroci v vrtcu že vedo, da je treba varčevati z vodo in energijo, ločevati odpadke ..., se zavedamo, da s pridobitvijo Eko zastave naše delo še ni končano. Smo pa na dobri poti, sploh če se bodo v prizadevanja za trajnostni razvoj okolja s tako vnemo vključevali vsi zaposleni v vrtcu, otroci, njihovi starši ter ne nazadnje lokalna skupnost, »pravi Bernarda Urleb, bivša eko koordinatorica v Vrtcu Sonček.
Eko zastava tudi za šmarški vrtec iz rok predsednika države
dr. Danila Türka.
Vrtec javno-zasebnega partnerstva
Šoštanjski svetniki odobrili izvedbo postopka - Ocenjena vrednost naložbe 5 milijonov evrov - Razpis za investitorja in koncesionarja še letos
Zaradi prostorske stiske se šoštanjski malčki že danes igrajo v nekdanji osnovni šoli, ki pa jo bodo za potrebe novega vrtca porušili.
Šoštanj, 25. septembra - Potrditev »Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za Vrtec Šoštanj«, ki ga je izdelala družba Bau-ing iz Kotelj septembra letos, šoštanjski svetniki pa so ga potrdili na seji prejšnji torek, predstavlja zeleno luč za gradnjo vrtca v javno-zasebnem partnerstvu.
Nobenega dvoma ni, da Šoštanj nov Vrtec - na eni lokaciji - potrebuje. Vrtec danes deluje na štirih različnih lokacijah in se ubada z dotrajanimi in pomanjkljivimi površinami ter nezadostnimi zmogljivostmi za izvajanje predšolske vzgoje. Prostorska stiska je iz leta v leto večja, obstoječe lokacije pa širitev ne omogočajo. Zadrego Občina Šoštanj rešuje z odpiranjem začasnih dodatnih oddelkov, ki so razpršeni po mestu. Vrtec Šoštanj v tem šolskem letu obiskuje preko 370 otrok.
Za javno-zasebno partnerstvo bo Občina Šoštanj prispevala zemljišče (stal bi na mestu nekdanje osnovne šole Biba Roeck, ki jo bodo porušili), zasebni partner, investitor in koncesionar pa bo Vrtec zgradil in ga upravljal. Zasebnega partnerja -
zanimanje menda že obstaja - bodo izbrali na javnem razpisu. Kot je povedal Vojko Krneža, podžupan Občine, računajo, da bi razpisne postopke zaključili do decembra letos, investitor oziroma koncesi-onar pa bi bil izbran januarja prihodnje leto. »Gradnja bi se po tej časovnici lahko začela v maju, vrtec pa bi zaživel jeseni leta 2014.«
Nov Vrtec Šoštanj bi stal 5 milijonov evrov, vire za financiranje pa bo zagotovil koncesionar, ki bo izbran na javnem razpisu.
Šoštanjski svetniki so imeli, preden so se odločili, da odobrijo izvedbo postopka, o javno-zaseb-nem partnerstvu vrsto vprašanj za Vesno Kozlar iz Bau-ing. Tudi zato, ker so imeli v mislih primer javno--zasebnega partnerstva za vrtec na Prevaljah, kjer celjska družba CMC, ki je bila koncesionar, zaradi lastnih težav ni mogla izpolniti obveznosti in se je gradnja ustavila. Kozlarje-va je zato večkrat ponovila, kako zelo pomembno je, da bo partner, s katerim bodo v Šoštanju sklenili pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, absolutno zdravo podjetje. Če ne bo, je bolje, da ga ni.	■
Šmihelov sejem
Šoštanj, 29. septembra - V soboto je v Šoštanju na Prešernovem trgu potekal Šmihelov sejem. Občina je skupaj z društvi in razstavljalci ter nastopajočimi pripravila živahno in zabavno dopoldne. Šmihelov sejem v občini pripravljajo nekaj zadnjih let, obiskovalcev in sodelujočih pa je iz leta v leto več.
■ mkp
Sejem bil je živ. (foto: B.Š.)
Z igro do dediščine
Velenje, 4. oktobra - V Tednu otroka poteka tudi akcija Z igro do dediščine, ki jo pripravlja Pedagoška sekcija Skupnosti muzejev Slovenije. V njej sodeluje kar 34 muzejev in galerij. Pridružila se jim je tudi galerija Velenje, v kateri danes ob 17. uri pripravljajo brezplačno delavnico za otroke, ki jo bo vodila akademska slikarka Urška Mazej. Likovna dela različnih tehnik, motivov in vsebin, ki se nahajajo v depojih Galerije, bodo izhodišče za pogovor o likovni dediščini in ustvarjanje v izbrani tehniki. Poudarek bo na grafičnih tehnikah. Otroci bodo izdelali preprosto reliefno matrico in jo tudi odtisnili.
■ bš
nikoli sami^Q^ g^
DOMA IN PO TUJEM

4. oktobra 2012
1
Od srede do torka - svet in domovina
a
a
Sreda, 26. septembra
V Državnem zboru so potrdili novelo zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih, ki predvideva poenostavitev prenosa nepremičnega premoženja med državo in občinami.
Poslanci so podprli tudi predlog razrešitve petih nadzornikov RTV Slovenije.
Na ministrstvu za finance pa so medtem izračunali, da je primanjkljaj v državnem proračunu po prvih osmih mesecih letošnjega leta znašal 993 milijonov evrov.
Slišali smo, da je Peter S. v Nemčiji oddal svoj DNK vzorec ter da je enako storil tudi kardinal Rode. Rezultati naj bi bili znani v tednu dni.
Zdi se, da vsa Evropa protestira.
V Grčiji je bilo vroče. V Atenah so potekali protesti proti novim varčevalnim ukrepom, med katerimi so izbruhnili spopadi. Policija je bila prisiljena uporabiti solzivec in zvočne bombe.
Protesti so potekali tudi v Madridu. Razlog: enak kot v Grčiji. In tudi tu so si policisti nadeli čelade.
Četrtek, 27. septembra
Dan je minil v znamenju družine Jankovic. Že zjutraj so se namreč kriminalisti lotili hišnih preiskav, s katerimi naj bi preverili, ali so bila pri projektu Stožice storjena kazniva dejanja. Ljubljanski župan je medijem pojasnil, da je osumljen nevestnega dela, zlorabe položaja in goljufije pri pridobivanju evropskih sredstev.
Aretirali so avtorja zloglasnega filma.
novanja novega generalnega direktorja.
Premier Janša, ki se je še vedno mudil v ZDA, je govoril s tamkajšnjimi novinarji. Povedal jim je, da naša država ne potrebuje denarja iz evropskega mehanizma, »seveda pa so nujne strukturne reforme, ki so bile v preteklosti zanemarjene.«
Državni zbor je sprejel dopolnila poslancev koalicije, vložena k predlogu zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.
V Los Angelesu so aretirali avtorja spornega filma o preroku Mohamedu, Američana z egiptovskimi koreninami Nakoulo Basseleyja Nakoulo. A ne zaradi filma, temveč zato, ker je kršil pogojni izpust.
Sobota, 29. septembra
Po vsej Evropi so se razvneli protesti. Množično so se zbrali na Poljskem, Portugalskem in v Nemčiji - povsod proti vladi, proti varčevanju in za pravico.
Zorana Jankoviča so prebudili kriminalisti.
Ustavno sodišče je zavrnilo predlog varuhinje človekovih pravic za zadržanje varčevalnega zakona v členu o pokojninah.
Vlada je sprejela predlog zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb in o davčnem postopku. Pripravila je tudi podlage za poimensko objavo davčnih neplačnikov.
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je ob obstrukciji opozicije brez razprave sprejel vladni predlog zakona o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank.
Premier Janez Janša je kot govornik nastopil na zasedanju Generalne skupščine ZN. Mednarodno skupnost je pozval, naj se pridruži prizadevanjem za svet brez genocida.
Španci so še vedno besneli. V jezi proti varčevalno naravnanim proračunom so polnili ulice.
Petek, 28. septembra
Še vedno se je govorilo predvsem o opravljenih preiskavah kriminalistov. Po tem, ko je celo vodja policije napovedal kazenske ovadbe, se je Zoran Jankovic sešel s svojimi poslanci, sodelavci na MOL-u ter ravnatelji ljubljanskih šol in vrtcev. Na vprašanje, ali ne bi bilo bolje, da zaradi preiskave odloži vse svoje funkcije, je dejal: »Ne. Dokazal bom,« in poudaril, da je popolnoma miren.
Poslanci so s 50 glasovi podpore sprejeli zakon o državnem holdingu in zavrnili vsa dopolnila opozicije. Poslanska skupina PS je glasovanje obstruirala.
Generalni direktor policije Janko Goršek je predal posle svojemu namestniku Karolu Turku, ki bo policijo kot vršilec dolžnosti vodil do ime-
Doma so v vladi opozorili, da se delež zaposlitev za določen čas iz leta v leto povečuje, medtem pa pogodbe za nedoločen čas, še zlasti za mlado generacijo, ostajajo skoraj nedosegljive. Istega dne smo slišali, kako v Evropski komisiji zavračajo očitke, da so s predlogom enotne pogodbe o zaposlitvi Slovenijo izbrali kot poskusnega zajčka.
Avstrijska zvezna kovnica je izdala jubilejni kovanec za deset evrov, na katerem je Koroška prvič zapisana v obeh jezikih - nemškem in slovenskem. V Avstriji (posebej pri koroških svobodnjakih) se je hitro dvignil prah.
Nekaj prahu pa je dvignil tudi Ivo Sanader. Nekdanji hrvaški premier je v svojem prvem javnem nastopu po dveh letih dejal, da je z mesta predsednika vlade odstopi zaradi mejnega spora s Slovenijo, ob tem pa zatrdil še, da je »nedolžen in to želim dokazati na hrvaškem sodišču.«
Ponedeljek, 1. septembra:
Razveselili smo se novice, da bodo cene naftnih derivatov vendarle padle, je pa zato kadilce toliko bolj užalostila vest, da so zaradi dviga trošarin višje cene tobačnih izdelkov. V proračun naj bi se letos natekli štirje dodatni milijoni evrov.
Manj spodbudno je tudi Banka Slovenije ocenila, da se bo obseg bruto domačega proizvoda letos znižal za 1,8 odstotka, prihodnje leto pa bo izgubil še dodatnega 0,7 odstotka.
Na obisku pri nas se je mudil evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski. Slovence je označil za preveč pesimistične in izpostavil, da so resnične težave drugje v Evropski uniji.
Sindikat delavcev energetike Slovenije je pričel z zbiranjem 2500 podpisov pobude za zahtevo
Varčevanje, varčevanje in še enkrat varčevanje.
O varčevanju so govorili tudi na Hrvaškem. tamkajšnja vlada je napovedala, da zaradi primanjkljaja nima druge izbire, kot da proda deleža v še zadnjih dveh državnih podjetij v finančnem sektorju, Hrvaški poštni banki in zavarovalnici Croatia.
Državo, ki ji varčevanje prav tako ni tuje, pa so prizadele hude poplave: na jugu in jugovzhodu Španije je umrlo najmanj 8 ljudi, več sto ljudi so morali evakuirati.
V Vatikanu se je končal prvi del sojenja v zadevi Vatileaks, na katerem je Paolo Gabriele, nekdanji osebni strežnik papeža Benedikta XVI., obtožen kraje zaupnih dokumentov.
Ameriško taborišče za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi je zapustil še zadnji zapornik z Zahoda, Kanadčan Omar Khadr.
Nedelja, 30. septembra
Premier Janez Janša je v Bostonu prejel nagrado za inovacije v diplomaciji zaradi njegove vloge pri osamosvajanju Slovenije in prizadevanjih za vzpostavitev demokratične države in družbe.
Se nam znova obeta referendum?
razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o državnem holdingu.
Torek, 2. septembra:
Premočno je odmevala novica iz nemškega inštituta za sodno medicino, kjer so ugotovili, da med DNK kardinala Rodeta in Petra Stelzerja ni podobnosti, zato so Rodeta kot možnega očeta izključili.
Glasno je bilo med zaposlenimi v javnem sektorju. Potem ko so slišali za nove reze, ki jih minister Pličanič ni želel razjasniti v številkah, so zabrusili, da se bodo »če nas bodo metali na cesto,« branili z vsemi možnimi sredstvi.
Istega dne so socialni partnerji po četrtem krogu pogajanj glede reforme trga dela sprejeli pre-
Janez Janša je prejel nagrado za inovacije v diplomaciji.
»To je bila ena najbolj bolečih izkušenj v življenju,« je povedal kardinal, ki po rezultatih DNK analize ni oče Petra S.
dlog v katerem ni več koncepta enotne pogodbe o zaposlitvi.
Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so potrdili, da je Hrvaška Sloveniji uradno predlagala, da se glede starih deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke državi obrneta na Banko za mednarodne poravnave.
V Vatikanu se je Paolo Gabriele, obtožen kraje papeževih dokumentov in njihovega posredovanja novinarju, izrekel za nedolžnega glede očitanega dejanja, a je obžaloval, da je izdal papeževo zaupanje.
1
Gaudeamus
žabje*
perspektiva
Tjaša Zajc
V ponedeljek seje začelo novo študijsko leto, ki ga je v Velenju pospremilo odprtje Gaudea-musa - večnamenskega objekta za srednje- in visokošolsko izobraževanje. Čeprav mi ta podatek ne pove veliko, pa me samo poimenovanje - Gaudeamus vrača k tistemu letu, ko nas je pesem s tem naslovom povzdignila in nas vsaj za en večer naredila najpomembnejše v mestu. Maturantski ples je bil začetek konca nekega obdobja; za njim je prišla matura in vznemirjenje pred novimi začetki, novimi potmi, študijem in poklicnim uspehom.
Matura je resna stvar. Dejansko lahko olajša ali oteži posameznikovo nadaljnjo življenjsko pot, ker je slovenski študijski sistem urejen tako (neumno ...), da so marsikje pomembne le točke, ki le malo povedo o posamezniku in njegovem smislu za določen poklic. Naš razred je bil na gimnaziji znan kot piflarski razred. Imeli smo veliko odličnjakov, nobenega testa nam v štirih letih ni bilo treba pisati dvakrat, ker bi tretjina dijakov pisala cvek. Za ta uspeh smo na koncu četrtega letnika dobili tudi dve torti od ravnatelja, česar ni bil deležen še noben razred prej.
Srednja šola je bila gora vsakodnevnih obveznosti in vendar čas, ki je bil kljub obremenjenosti zelo enostaven. Naša glavna skrb bilo učenje, imeli smo veliko možnosti za razvijanje v obšolskih dejavnostih in ugotavljanje, kje bi lahko bili uspešni. Lepo je bilo tudi zato, ker smo na svojo nadaljnjo pot gledali kratkoročno: do prvega letnika faksa. Leta po študiju so bila predaleč. Danes, po petih letih, smo skoraj tam, mnogi bolj zaskrbljeni za nadaljnji uspeh, kot smo bili na začetku faksa.
S sošolci iz gimnazije smo se nazadnje dobili v začetku tega leta in prišlo nas je relativno veliko - štirinajst. Logično smo govorili o tem, kaj kdo trenutno počne in kakšni so načrti za naprej. Po skoraj petih letih smo bili februarja že skoraj na koncu študija: nekateri so se ukvarjali z izpiti, drugi z absolventskim statusom oziroma magistrskim bolonjskim študijem. Za razliko od srednje šole ni bilo vznemirjenja nad bližajočim se koncem izobraževalnega obdobja. Izguba statusa, negotovost in neprijazen trga dela pač ne morejo biti razlogi za vzhičenje. Marsikdo je zato poudaril, kam se bo še vpisal oziroma kako si bo podaljšal status, ker še ne ve, kaj bo s sabo. Gotovosti je danes malo in dokler lahko, jo mnogi iščejo v študiju. V Sloveniji imam poleg rednega, izrednega in vzporednega študija še študij diplomantov - to je dodiplomski študij za tiste, ki so že diplomirali. Navadno je za posamezno smer takega študija razpisanih malo mest. Za študij Laboratorijske biomedicine na ljubljanski Fakulteti za farmacijo sta bili recimo razpisani dve mesti, prijavilo seje 19 kandidatov. Devetnajst posameznikov, ki že imajo diplomo, poklic in bi po neki logiki že lahko iskali zaposlitev. Podatek da misliti, ali današnji študenti zase res ne vidijo drugih možnosti kot podaljševanje študija. Seveda nekateri v drugem poskusu študirajo kaj, za kar so prepričani, da bo bolj „uporabno" oziroma bo s tistim lažje najti službo. Kot je pred mesecem za Mladino dejal eden takih diplomantov, kije letos spet bruc, v drugem poskusu bolj razmišljaš tudi, kako koristen bo nek poklic, ne osredotočaš se le na to, kaj te zanima. ... Nedavno sem razmišljala o zgodbah o uspehu. Večina tistih, ki so znani in nekako najbolj cenjeni, so uspešneži, ki so nastali „iz niča". Ki niso imeli ničesar in so „se ustvarili" ter zato tudi marsikaj pretrpeli... Delno je včasih celo lažje uspeti, če ničesar nimaš. V tem primeru tudi nimaš česa izgubiti, lažje tvegaš, hkrati pa se za stvar, ki jo počneš, (lahko) tudi bolj potrudiš. Ceniš druge stvari. In nedvomno na koncu nisi označen za nekoga, „ki mu tako ali tako nikoli ni nič manjkalo". Jasno pa je to težka pot, ki posameznika bolj doleti, kot da bi se zanjo prostovoljno odločil. Zanimivo bo opazovati, kje bomo s sošolci čez štiri ali deset let .
DVOMOV

03 89817 58 / epp@nascas.si
DOGODKI
Gospodarske novice
Gorenjevi inovatorji dvakrat zlati
Brdo pri Kranju, 26. septembra - Na 10. dnevih inovativnosti, ki so v sredo potekali na Brdu pri Kranju, je Gospodarska zbornica Slovenije nagradila inovativna podjetja in javne raziskovalne zavode.
Od prijavljenih 230 inovacij, ki so nastale lani, je Gospodarska zbornica podelila 4 diplome, 6 bronastih, 28 srebrnih in 7 zlatih priznanj.
Med zlatimi nagrajenci je dve priznanji prejelo Gorenje, in sicer za pečico HomeChef in za kondenzacijski sušilnik perila energetskega razreda A.
Srebrni priznanji pa sta prejela BSH Hišni aparati Nazarje za aparat za pripravo toplih napitkov Tassimo-Chassis 5 in Premogovnik Velenje za napredovalni stroj GPK-PV.
■ mkp
Gorenju nagrada za zgledno korporativno upravljanje multinacionalke
Velenje, Ljubljana - Gorenje je v petek, 21. septembra, na mednarodnem srečanju investitorjev InvestoExpov Ljubljani prejelo nagrado za zgledno korporativno upravljanje multinacionalke. Srečanje, v okviru katerega sta potekala investitorski sejem in konferenca o izobraževanju uporabnikov finančnih storitev, je Vseslovensko združenje malih delničarjev organiziralo v sodelovanju s Svetovno federacijo investitorjev, Evropskim združenjem delničarjev in Evropsko federacijo uporabnikov finančnih storitev.
Jure Marjanovič med prejemom nagrade
Nagrado za zgledno korporativno upravljanje multinacionalke je Gorenju predal predsednik Svetovne federacije investitorjev Roger Ganser.
Sekretar uprave Gorenja Jure Marjanovič je ob prevzemu nagrade dejal: »V Gorenju se ves čas trudimo, da bi korporativno upravljanje nadgradili do najvišjih standardov. V zadnjih dveh letih smo dosegli nov napredek v korporativnem upravljanju. V nadzornem svetu imamo mednarodne strokovnjake z bogatimi izkušnjami in najboljše prakse korporativnega upravljanja iz tujine poskušamo uvesti tudi pri nas.«
* 7	V	•	•••	1*V
Varčevanje z energijo je vse pomembnejše
Ustanovljena mednarodna »Trajnostna informacijska mreža obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije« TIM OVE URE - Velike možnosti tudi za dijake in študente Šolskega centra Velenje, obrtnike in podjetnike
Velenje, 27. septembra - Na Šolskem centru Velenje, v prostorih Medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC), je potekala ustanovitvena konferenca portala TIM OVE URE, katere skrbniki so Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ), Šolski center Velenje (ŠCV), podjetje EUTRIP in Slovensko društvo vzdrževalcev. Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan je s podpisom prve pristopne članske izjave delovanje mreže tudi uradno odprla in s tem postala amba-sadorka projekta. Pristopne izjave pa so podpisali še drugi partnerji, ki vsi delujejo v ekologiji, trajnostnem razvoju in pri obnovljivih virih energije.
Isti dan je na MIC-u potekala strokovna konferenca - začetna faza formacije mreže zainteresirane javnosti, proizvajalcev in distributerjev energije, proizvajalcev, vzdrževalne in storitvene sfere, lokalnih energetskih agencij, organizacij, zbornic ter posameznikov s področij ekologije, trajnostne-ga razvoja, OVE in URE tako iz Slovenije kot tudi iz sosednjih in partnerskih držav iz različnih delov Evrope.
Pobudnik mreže TOM OVE URE Cveto Fendre (ŠC Velenje) je na ustanovni konferenci, ki
so jo zaznamovala tudi strokovna predavanja, povedal, da gre za timski projekt, v katerem se bodo trudili tudi, da bodo izpolnili poslanstvo kakovostnega izobraževanja in informiranja širše javnosti o trajnostnem razvoju ter
in nepovezanost arhitekturno--gradbenega, strojnega, elektro in sorodnih področij. In ravno vse te informacije naj bi sčasoma nudil portal TIM OVE URE, ki bo zato pomemben tako za gospodarstvenike kot uporabnike.
S podpisom pristopne izjave dr. Romane Jordan je ta postala ambasadorka projekta, portal pa je uradno zaživel. V imenu SŠGZ je izjavo podpisala predsednica
dr. Cvetka Tinauer.
učinkoviti rabie energije.
Primož Praper, prokurist podjetja EUTRIP, ki je soustanovitelj mreže, je v preteklih letih kot vodja projektov uspešno pridobil evropska sredstva za več projektov energetskih sanacij. Izpostavil je, da je bil prejšnji petek objavljen javni razpis za energetske sanacije občinskih stavb, ki omogoča 100-odstotno financiranje. Ob tem pa je opozoril na težave, ki so jih doslej zaznali pri tovrstnih obnovah, od nepoznavanja zakonodaje, javnih razpisov in tehničnih možnosti, nevarnost pa je predvsem drobljenje rešitev
Evropska poslanka dr. Romana Jordan, ki je s podpisom pristopne izjave postala prva članica TIM OVE URE, je ob podpisu povedala: »Učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije in energetika nasploh so velika evropska
tema. Želimo, da bi iz nje največ pridobili podjetniki, zato je zelo pomembno, da je ustanovljena mreža TIM OVE URE. Zato jo z vsem srcem podpiram. Podjetniki potrebujejo tak vir informacij, prav tako uporabnik, zato sem počaščena, da sem bila k projektu povabljena kot ambasador-ka.« Na seminarju je predstavila tudi načrte EU v energetiki do leta 2020, v obrisih pa tudi do leta 2050, saj je, kot je poudarila, ravnanje z energijami potrebno načrtovati na dolgi rok.
V imenu direktorja SŠGZ je prvo pristopno izjavo iz vrst organizatorjev podpisala dr. Cvetka Tinauer, predsednica zbornice, ki je izpostavila podporo trajnostnim projektom pri sooblikovanju gospodarske sfere. Poudarila je, da bo, nenazadnje, tudi lepša podoba stavb po obnovah velika pridobitev, ki jo bodo opazili prav vsi.
■ bš
Portal www.tim-ove-ure.si je od petka pristopnim članom dostopen za objavo informacij širši javnosti, vsem obiskovalcem pa kot povezovalna spletna točka na voljo za kakovostne in ažurne informacije. Na portalu bo mogoče izvedeti vse o novih in učinkovitih izdelkih s področja obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE). Portal bo ozaveščal, izobraževal in hkrati ponujal uporabne nasvete.
■
Svoje zgodbe lahko najbolj prepričljivo povemo sami
»Zgodbe Gorenja so tako pestre in raznovrstne, kot je pestro in raznovrstno Gorenje samo, kot so pestre njegove širine delovnih področij in so raznovrstne njegove dejavnosti. To pestrost in raznovrstnost pa v zgodbe Gorenja tkejo bihče drug kot ljudje, zaposleni.« S temi besedami je v sredo, 19. septembra, v Galeriji Velenje pričela pogovor z veterani Gorenja Ivanom Zillijem, Marijo Rečnik in Milanom Podpečanom Urška Ojsteršek. Druženja ob razstavi »Uf, Industrija!, Gorenje z vizijo« v sklopu dogajanj Evropske prestolnice kulture so se udeležili številni upokojenci, ki so skupaj z gosti obujali spomine, mlajši udeleženci Menedžerske akademije Skupine Gorenje pa so skušali ujeti kakšno izkušnjo, ki bi jim prišla prav pri njihovem delu.
Ivan Zilli se je mlademu rastočemu Gorenju pridružil leta 1960. Pet let kasneje je že delal kot pomočnik komercialnega direktorja, nato pa so njegove delovne obveznosti in zahtevnosti strmo rastle. Leta 1970 je prevzel vodenje Nabavne službe, ki jo je pravzaprav sam postavil na noge. Prehod iz obrtniškega načina dela na industrijsko je zahteval boljšo organiziranost, treba je bilo uvesti načrtovanje proizvodnje in nabave, uvedel pa je tudi sklepanje pogodb z dobavitelji. To so bili časi, ko je bilo treba službi posvetiti več od uradnega časa, prosti čas pa se je pogosto preživljal na delovnih akcijah. Upokojil se je leta 1988.
Marija Rečnik je bila štipendistka Ener-gokemičnega kombinata Velenje, ki v resnici ni nikoli prav zaživel. Tako se je po študiju leta 1966 zaposlila v Gorenju kot univ. dipl. inž. kemijske tehnologije - prva te stroke v podjetju. Skrbela je za površinsko zaščito, delovni prostor je imela v delovodski pisarni prve hale. Kmalu so zgradili obratne laboratorije, kasneje pa še centralni laboratorij, iz katerega sta se pozneje razvila oddelek Raziskave in razvoj ter oddelek za ekologijo. Na svojem področju je uvedla organizirano uvajanje novih zaposlenih, da so lahko kakovostno in za potrebe Gorenja prilagojeno opra-
vljali svoje delo. Tako je lahko po osemnajstih letih dela brez skrbi sprejela izzive v drugem podjetju, Heliosu, kjer se je kot svetovalka uprave upokojila leta 1998.
Milan Podpečan je bil povezan z Gorenjem že, ko je delal v komerciali in financah ter zunani trgoviie v Metalki. Ker je bilo takrat težko brez izvoza priti do deviz
Vsi trije sogovorniki so orali ledino zaupanim strokam v razvijajočem se Gorenju, v časih, ko ni bilo dovolj izobraženih ljudi, ko ni bilo dovolj sredstev, ko se je bilo
za uvoz repromateriala, je Gorenje začelo odpirati predstavništva v tujini in leta 1975 je Podpečan prevzel vodenje trgovsko-pro-izvodnega podjetja na Dunaju. V tem času je v Avstriji nastala marketinška akcija in slogan Bewust robust, po katerem številni Avstrijci Gorenje še danes poznajo. Od leta 1986 do 1994 je vodil družbo za naložbe Gorenje Beteiligungsgesellschaft na Dunaju. Do pred tremi leti je bil član nadzornega sveta Gorenja.
treba boriti s togo državno administracijo. Vendar niso bili edini, v Gorenju so zmeraj delali ljudje z voljo, ustvarjalnostjo, nesebičnostjo ... Milan Podpečan je pogovor zaključil z besedami: »V Gorenju je veliko znanja in izkušenj in je v teh kriznih časih treba dobro izkoristi.«
■ Dagmar Vrtačnik
AKTUALNO

4. oktobra 2012
Za vrednote slovenske osamosvojitve
Ustanovili šaleško Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve - Vodi ga Borut Korun
Milena Krstič - Planine
Velenje, 28. septembra - Kakšnih dvajset udeležencev se je v Velenju v petek zvečer zbralo na ustanovni seji šaleškega Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), katerega predsednik je postal Borut Korun, javnosti znan iz Gibanja 23. december.
»Sledili bomo ciljem, ki si jih je združenje zastavilo že na državni ravni, to je ohranitev demokracije, obujanje dogodkov slovenske osamosvojitve in širjenje teh vrednot med ljudi,« pravi Korun, ki je na ustanovnem sestanku tudi sam prispeval nekaj idej o tem, kaj bi še morale biti naloge združenja.
»Gotovo je to odnos do jezika. Angleščina se pri nas vse bolj uveljavlja v škodo slovenščine. Če slovenščina ne bo digitalizirana, če ne bomo sposobni z našimi mobilnimi telefoni, računalniki, roboti ... govoriti v slovenskem jeziku, potem bo naš jezik digitalno mrtev. Izkušnje od drugod, denimo iz Danske, nas opominjajo tudi na to, naj ne uvajamo angleščine v visoke šole. Če bomo to storili, bomo slovenskemu jeziku odrezali pot v višje, digitalne sfere in bo ostal samo jezik za domačo uporabo.«
Opozoril pa je tudi na ozemeljsko celovitost, na kar so v Gibanju 23. december že opozarjali, ko so terjali od države, da obmejna območja ne dovoli kupovati ujcem. »Znano
in zahtevajo, da se z njimi govori italijansko ...« Poudarjajo, da Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve ni vezano zgolj na tiste, ki so v osamosvojitvi aktivno
postala taka, v kakršno smo verjeli, demokratična, socialna in odprta. Nekateri so to demokratizacijo izkoristili za to, da so si napolnili žepe in Slovenijo spravili na kolena.
Združenje je odprto za nove člane, ki jim je mar za osamosvojitev in slovenstvo.
je, da Italijani na veliko kupujejo zemljišča in parcele na Krasu. Moji primorski prijatelji mi pravijo, da se pogosto obnašajo kot gospodarji
sodelovali, ampak je delovanje v njem odprto za vsakogar, ki mu je mar za osamosvojitev in slovenstvo. »... mar za to, da bo ta država
Upamo pa, da bodo sodni postopki Slovencem vlili nekaj samozavesti in zaupanja, da ta država vendarle funkcionira.«	■
Nižje cene plina tudi v Šaleški dolini
Komunalno podjetje Velenje je znižalo ceno za 25 odstotkov
Velenje, Šoštanj, 1. oktobra - Odkar je na slovenski trg ponudnikov plina vstopil GEN-I s konkurenčnimi in nižjimi cenami dobave plina, so začeli slovenski ponudniki eden za drugim nižati cene.
Od ponedeljka je tudi na območju, ki ga z dobavo zemeljskega plina oskrbuje Komunalno podjetje Velenje, to pa sta občini Velenje in Šoštanj, ta cenejši, in to kar za četrtino. Namesto 0,5269 evra za kubični meter velja cena 0,3972 evra.
V Komunalnem podjetju Mateja Knez poudarja, da je za toliko nižja cena dobave zemeljskega plina, medtem ko se cene trošarin in omrežnin niso spremenile. Dodajajo, da so nižjo ceno dosegli v pogajanjih z dobaviteljem, da pa ta še ni dokončna in je pričakovati, da bo cena zemeljskega plina še nižja.
■ mkp
Po radiatorjih bo spet piskalo in šumelo
Stroški, ki nastanejo za hidravlično uravnateženje sistema, bremenijo etažne lastnike, črpalka je strošek Energetike - Okoli 70 odstotkov Velenjčanov in Šoštanjčanov se že greje
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 1. oktobra - Kurilna sezona se še niti dobro ni začela, ko so se kritike na račun piskanja in šumenja po radiatorjih v stanovanjih večstanovanjskih objektov že začele pojavljati. Marsikomu so zvoki parali živce že lani, letos pa se jim spet ne bo mogoče izogniti. Mirno bodo spali samo tam, kjer so poskrbeli za vgradnjo ventilov za samodejno hidravlično uravnoteženje sistema na vseh dvižnih vodih in vgradili črpalke s frekvenčno regulacijo. Takih objektov pa bi lahko v Velenju in Šoštanju prešteli na prste ene roke. Pa še vseh potrebovali ne bi.
»Balansiranje« stane od 4.000 do 8.000 evrov
dvižne vode v objektih vgraditi še dodatne hidravlične ventile za uravnoteženje sistema. Med delovanjem centralnega ogrevalnega sistema se začnejo termostatski ventili v prostorih pri višku dovedene toplote začasno zapirati, poveča pa se pretok na tistih ventilih, ki so še
Hidravlična uravnoteženost se je porušila z montažo delilnikov in posledično vgradnjo termostatskih ventilov na grelna telesa v več-stanovanjskih objektih. Dodaten vzrok pa je najti v preteklosti, ko je prihajalo do nestrokovne menjave grelnih teles, za kar bi morali etažni lastniki pridobiti soglasje distributerja, a se to ni dogajalo. Tudi kakšna klet, ki je bila prej brez, ali kakšen zastekljen balkon je tako dobil radiator.
»Vsa strokovna literatura opozarja, da je ob vgradnji termostatskih ventilov potrebno te strokovno predhodno nastaviti in na vse
1. oktobra se je 70 odstotkov Velenjčanov in Šoštanjčanov že ogrevalo
Hidravlična neuravnoteženost pomeni, da stanovalci v prvem nadstropju dobijo višek energije, stanovanja v višjih nadstropjih pa premalo energije.
Marko Meža, Habit: »Ker dokumentacija ne obstaja, je potrebno projekt narediti
Gregor Cvet, Energetika: »Rešitev je povezana s stroški.«
odprti. S tem se poveča tudi tlačni padec na radiatorjih, kar povzroči hrupnost oziroma piskanje v ventilih,« razlaga težavo vodja sektorja
distribucije toplote v PE Energetika Komunalnega podjetja Velenje Gregor Cvet.
Uravnoteženost sistema pa stane. Etažni lastniki so komaj poravnali stroške, ki so jih imeli z vgradnjo obveznih delilnikov (niso bili majhni!), zdaj pa naj bi zato, da bi mirno spali, morali plačati še hidravlično uravnoteženje sistema v objektu, kar pa tudi ni ravno poceni (črpalka s frekvenčno regulacijo je strošek Energetike Komunalnega podjetja Velenje).
Kot pravi Marko Meža, vodja upravljanja pri Habitu, ki je tudi največje upravljavsko podjetje v
Šaleški dolini, so se za »balansira-nje« doslej odločili stanovalci dveh stanovanjskih blokov v Šaleku, in sicer Šalek 81 z 32 stanovanji in Šalek 83 z 38 stanovanji, prve je to stalo 6.500 evrov, druge 7.200 evrov. Vedeti pa je treba, da za ta dva bloka ni bilo potrebno pripraviti projektov. »Za nekatere starejše večstanovanjske objekte pa je to nujno, ker projekti ne obstojajo. Težave so zlasti s tistimi, ki jih je gradil Vegrad. Tudi zato, ker se ne da priti v njihove arhive. Zelo dobro pa sodelujemo s celjskim pokrajinskim arhivom.« Izdelava projekta stroške še podraži, stane približno
polovico toliko, kot stane potem vzpostavitev hidravlične uravnoteženosti.
Nista pa Šalek 81 in 83 zadnja »Habitova objekta« v Velenju, v katerih so se etažni lastniki odločili, da odpravijo nevšečnost. Kot
na novo.«
pravi Meža, bodo še letos zadeve uredili na Kardeljevem trgu 2 (za 7.500 evrov), Šercerjevi 14-16 (za 4.000 evrov), ter Kraigherjevi 6 in 8, kjer pa dokumente, projektno dokumentacijo, še iščejo, najbrž pa bo potrebna nova.	■
Popravek
V članku Začeli z globljenjem jaška NOP II v prejšnji številki Našega časa je bil v podnaslovu napačno zapisan izvajalec del. Ne gre za HTZ, ampak za RGP, kar je razvidno tudi iz besedila v nadaljevanju.
■ Uredništvo
LJUDJE
Vrata odpira dnevni center za starejše
Sprva dvakrat tedensko bodo lahko v njem starejši, težje zaposljivi in nezaposleni osamljenost »preganjali« aktivno - Lokacija začasna, upajo, da kmalu najdejo trajno rešitev
Velenje, 8. oktobra - Ideja, da v mestu zaživi dnevni center, v katerem bi lahko prosti čas aktivno preživljali starejši Velenjčani in Velenjčanke, ni nova. Že nekaj let si na Mestni občini Velenje prizadevajo najti prostor za dnevni center. Ker doslej niso našli trajne rešitve, so se odločili, da vseeno začnejo. V ponedeljek bo »Center dnevnih aktivnosti za starejše občane Velenja«, kot ga uradno imenujejo, prvič odprl vrata. Vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 12. ure bo zaživel v prostorih Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje na Cesti bratov Mravljak 1, v bloku, ki ga pogovorno imenujejo tudi »upokojenski«.
Koordinatorica projekta dnevnega centra za starejše mag. Dragica Povh nam je povedala, da je bila ideja za ustanovitev centra odvisna tako od prostorov kot vsebin, ki naj bi se v njem dogajale. K temu je dodala: »Čeprav še nimamo končne prostorske rešitve za delovanje centra, smo sklenili, da je čas, da začnemo izvajati začetne aktivnosti, saj se zavedamo, da bo projekt potreboval svoj čas. Zato bo v začetnem obdobju center deloval dvakrat tedensko po 3 ure, računamo pa, da bo rasel. Upamo, da se bo prijel. Če bo tako, bo kmalu odprt še več dni v tednu.«
V ponedeljek informativni dan
8. oktobra bo pravzaprav informativni dan, na katerega vabijo vse, ki bi radi v projektu sodelovali kot uporabniki, pa tudi kot aktivni sodelavci. »Nabor aktivnosti, ki jih bomo izvajali v centru, bo prilagojen željam in sposobnostim obiskovalcev in se bo sproti spreminjal glede na potrebe, pa tudi želje uporabnikov. V začetnem obdobju bomo ponudili aktivnosti, kot so različne ustvarjalne delavnice, na primer izdelovanje cvetja iz papirja, izdelava čestitk in okraskov pred prazniki in druga ročna dela. V centru bomo igrali šah, karte in druge družabne igre. Organizirali bomo tudi sprehode v naravo, različne pogovore, tudi predavanja. Želimo si, da se nam pridružijo ne le upokojenci, ampak vsi, ki si želijo družbe in bolj aktivnega pre-
življanja dnevov med tednom.« Prizadevajo si, da bi povabilo za udeležbo prispelo do vseh starejših, mlajših invalidnih oseb in ostalih, ki bi lahko bili udeleženci centra na eni, in do predstavnikov vseh starostnih skupin, ki bi s svojimi idejami in pripravljenostjo na vodenje posameznih delavnic lahko prispevali k delovanju centra po drugi strani. »Center mora znati povezati različne generacije,
Koordinatorica projekta mag. Dragica Povh:»Radi bi povezali različne generacije.«
tako uporabnikov kot izvajalcev.«
Obiskovalce centra bodo torej spodbudili, da bodo tudi sami aktivno sodelovali pri iskanju novih aktivnosti, ki jih bo možno izvajati v prostoru, ki je na razpolago. »V odvisnosti od strukture obiskovalcev bi lahko občasno izvajali tudi razgovore o dobri knjigi, ki jo je posameznik prebral, o dobrem filmu ali o izletu posameznika. Velik poudarek naj bi bil namreč na pogovorih, saj je eden glavnih ciljev centra skrb za večjo družbeno vključenost starejših in spodbujanje komunikacije med njimi,« je še dodala Dragica Povh.
V centru bodo v začetni fazi izvajalci aktivnosti prostovoljci, med katerimi bo tudi kar nekaj strokovnjakov. Ko se bo pojavila potreba po organizaciji dejavnosti centra še preostale dni v tednu, bo ta odprt tudi ostale dni. In sčasoma bi morda lahko v njem tudi zaposlovali, sprva verjetno s pomočjo javnih del, saj je koordinacija dela ob profesionalcih lažja.
■ bš
Dnevni center za starejše občane bo deloval pod okriljem projekta »Socialna vključenost starejših v MO Velenje«. V skupini delujejo predstavniki Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje, Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Centra za socialno delo Velenje, Doma za varstvo odraslih Velenje, Inštituta za razvoj človeških virov, Integra Velenje in MO Velenje. Skupina deluje v obliki prostovoljstva.
Velejapark praznoval tretji rojstni dan
Na zabavo je povabil rock zvezdnike Zabranjeno pušenje in nadvse popularno skupino In&Out, ki so poskrbeli za fantastično vzdušje in odličen koncert. Predvsem dekleta so navdušeno prepevala s svojimi idoli, medtem ko je preostalo občinstvo obujalo spomine ob rokerskih hitih naše in njihove mladosti.
Rojstnodnevna zabava se je začela že dopoldne: Malčki so se lahko zabavali v Velejaparkovem Otroškem svetu na otroških delavnicah. Nakupovalni center pa je obiskal tudi klovn, ki je otroke in odrasle zabaval z izdelovanjem smešnih likov z balonov.
■ bm
Ribiči so se posvetili obiskovalcem
Na dnevu odprtih vrat so jih tudi pogostili z ribami iz Škalskega in Velenjskega jezera
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 29. septembra - Ribiška družina Velenje je v soboto pripravila dan odprtih vrat. Obiskovalcem so predstavljali svojo dejavnost, jih
seznanili z načrti in jih pogostili z jedmi, pripravljenimi iz rib, ki plavajo v Škalskem in Velenjskem jezeru. Obenem so pripravili tudi tekmovanje v lovu rib za pokal Ribiškega doma.
Ribe so bile po mnenju obiskovalcev dobre, velenjski ribiči pa so, kar se je tudi pokazalo, vešči njihove priprave, in to na najrazličnejše načine.
V Škalskem in Velenjskem jezeru
Del ekipe, ki se je v soboto trudila z obiskovalci.
plava 23 vrst rib. Ne samo majhnih. »Največja ulovljena riba je bila 2,32 metra in 70 kilogramov težek som. Krapi pa so ulovljivi in ni jih malo, ki so težki tudi tam okoli 20 kilogramov. Tisti ribiči, ki se ukvarjajo z ribolovom bolj za šport, takšne krape spustijo nazaj v vodo, da z njimi mogoče kdaj pozneje preizkusi srečo še kdo,« je pripovedoval predsednik Jože Šumah.
Ribiči v jezera ribe vlagajo. Letno okoli 3 tone samo v Škalsko jezero, nekaj pa tudi v Velenjsko. Ribiška družina Velenje šteje trenutno preko 140 članov. Bila so leta, ko jih je bilo več kot 160, in tudi taka, ko jih je bilo »le« kakšnih 120. Članstvo je namreč odvisno tudi od finančnih zmožnosti posameznika. V Ribiški družini pa zgledno skrbijo tudi za podmladek. Zanje so pripravljeni veliko storiti, omogočajo jim udeležbo na taborih bodisi Ribiške zveze Slovenije bodisi na ravni družine.
Poglavitna skrb ribičev je skrb za čiste vode, zdrav živelj v njih in čisto okolje. »Ribolov že dolgo ni več poglavitna naloga ribičev. Ribiči so tudi prvi, ki opazijo, da so se ribe obrnile, da je z vodo nekaj narobe, in so običajno tudi prvi »alarmator«, če pride do onesnaženja. Pride pa žal še vedno nekajkrat na leto.«
■
Poglavitna skrb je skrb za vode in okolico jezer.
Jože Šumah in Avgust Medved sta bila zadovoljna.
Za naročnike do 8 številk zastonj!
In kako se lahko naročite na Naš čas?
press@nascas.si
03/ 898 17 51
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas: dostava na dom, nižja cena, do osem številk zastonj, ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval!
KULTURA

4. oktobra 2012
Drugi
gledališki
dan
Velenje, 27. septembra - V četrtek zvečer so se v atriju Velenjskega gradu zbrali številni nekdanji in sedanji člani kulturnega društva Gledališče Velenje. Ob 50-letnici delovanja so namreč pripravili Drugi gledališki dan. V atriju so ob tej priložnosti razstavili tudi zlati grb Mestne občine Velenje, ki so ga dobili ob letošnjem občinskem prazniku.
Scenarist večera in kar 47 let član velenjskega gledališča Karl Drago Seme nam je povedal: »Zelo sem ponosen in vesel na vse naše gle-dališčnike, posebej na mlade, ki sledijo naši usmeritvi. Vedno je
Na drugem dogodku, posvečenem 50-letnici Gledališča Velenje, so se zbrale vse generacije
gledališčnikov.
lepo, ko z glasom in gibom, kar je igralski inštrument, pripovedujemo zgodbe. Ta večer smo posvetili slovenski poeziji. Želeli smo, da na njem nastopi čim več naših članov. Tudi zato, ker pripravljamo novo igro, v kateri bo zaigralo samo pet
igralcev.« Pripravljajo namreč originalno delo Matiček se ženi, režira pa jo igralec v celjskem ljudskem gledališču Damjan Trbovc. Premi-ero načrtujejo v novembru, ko bodo pripravili tudi največji dogodek ob 50-letnici društva.
Četrtkov večer je bil drugačen, topel. Nekaj o zgodovini društva je zbranim povedal predsednik Matej Mraz. Potem je poezija »napolnila« večer, ki je dišal po dežju, interpretacije pa so bile srčne.
■ bš
Poštar
Šoštanj, 29. septembra - Minulo soboto je bila v šoštanjskem kulturnem domu premiera monokome-dije Poštar v produkciji Zavoda za kulturo Šoštanj ozirom AgledaŠ. To je že drugo delo v režiji Kajetana Čopa, ki je postavljeno na oder od ustanovitve dramske skupine konec leta 2010. Osrednji lik poštarja je odlično ujel Karli Čretnik, ki je za uprizoritev postavil tekst avtorice Milojke Bačovnik Komprej v kozjanščino. Rekvizite za sceno je prispevala Pošta Slovenije, uniformo poštarja je podaril Podvratnik. Tiskovine je oblikoval Domen Čas, avtorica teksta je hkrati tudi šepe-talka.
Dramsko besedilo Poštar je nastal letos ob posebni priložnosti in bil ponujen v branje dvema dramatikoma, Petru Rezmanu in Janezu
Žmavcu, ter objavljen v literarni reviji Odsevanja. Tudi Kajetan Čop kot odličen režiser in scenograf je ocenil, da je delo primerno za oder,
samo igralca je bilo potrebno najti pravega. Ni bilo treba daleč - Karli Čretnik, dolgoletni gledališki igralec in režiser, je lik poštarja zares
odlično ujel. Javna vaja, ki je bila v juniju, je dala slutiti, da bo igra na premieri zares »stala«, in tako je tudi bilo. Zgodba je postavljena v okolje pošte, v kateri zjutraj poštar, ki je prišel nekoliko prezgodaj v službo, obuja spomine na vse, kar je doživel na pošti. Mnogo je lepih, a veliko tudi grenkih, a tudi te je poštar vzel kot nekaj, kar je pač del vsakega življenja. Ponosen na svojo službo, a hkrati v zavedanju, da kam daleč tudi ni prišel, sprejme svojo usodo.
V tekstu pravi: »Če prav pomislim, sem zapravil svoje življenje zaradi zvestobe neki službi, kar pa tako nič ne šteje! Samo obeša se mi na srce, da je kot zaprt poštn žakel, poln, pa sploh ne veš, kaj je v njem!
Monokomodijo Poštar si boste lahko v kratkem ogledali v Šentjurju.
■ mk, foto dejan Tonkli
Prve Pikine bralne značke podeljene
Primož Suhadolčan, ki ga mladi bralci radi berejo, je podelil prve Pikine bralne značke.
Velenje, 28. septembra - Na
največjem otroškem festivalu so v knjižni četrti Pikinega mesta ob jezeru pripravili tudi podelitev prvih
Pikinih bralnih značk. Knjižnica Velenje je namreč svojim mladim bralcem v branje ponudila zabavne knjige (izbrali so dvakrat po štiri
naslove, v katerih so glavni junaki vsaj malo nagajivi), vsem, ki so jih prebrali, pa so podelili prve Pikine bralne značke. Te postajajo projekt
EPK, saj jih bodo poslej osvajali tudi mladi bralci knjižnic v vseh šestih partnerskih mestih projekta Maribor EPK 2012.
Da je bila podelitev poseben in zabaven dogodek, sta poskrbela Primož Suhodolčan in Uroš Hrovat. Ta edinstveni ilustratorsko-pisatelj-ski tandem je leta zapored odnšal priznanje Moja naj knjiga, ki jo od leta 1998 podeljuje najstrožja komisija - mlade bralke in bralci; tam sta najpogosteje uvrščena na 1. mesto, včasih celo s tremi knjigami med prvih pet najbolj priljubljenih. Mladim bralcem sta tokrat ob Pri-moževem pripovedovanju in Uroše-vem ilustriranju v živo pričarala res zabavno urico, polno smeha. Potem pa je Primož vsem, ki so osvojili Pikino bralno značko, stisnil roko in jim jo tudi podelil. Dobitnikov je bilo 36, v projektu pa je sodelovalo nekaj več kot 50 otrok, a vsi niso prišli do cilja. Morda ga osvojijo letos, saj »tekmovanje« za Pikino bralno značko že poteka.
■ Bš
Nagrada za Šuligoja
Portorož - Velenje, 29. septembra - S slovesno podelitvijo vesen, najvišjih nacionalnih priznanj v filmski umetnosti, se je v portoroškem avditoriju končal 15. Festival slovenskega filma. Slovenskega "oskarja" za najboljši celovečerni film je prejel film Hvala za Sunderland v režiji Slobodana Maksimovica. Z vesno za najboljšo režijo je strokovna žirija nagradila celovečerec Vaje v objemu Metoda Pevca. Vesno za najboljši scenarij in nagrado občinstva je prejel celovečerec Srečen za umret režiserja in scenarista Matevža Luzarja, ki je bil nagrajen še z vesnami za scenografijo, fotografijo, kostumografijo in ton. Kot najboljši študentski film pa je žirija ocenila film 'Kekec tri dni pred poroko' režiserja iz Velenja Jake Šuligoja. Jaku za ta uspeh iskreno čestitamo.
■ bš
Nova sezona Lepega kamna bo komična
Šoštanj - Zavod za kulturo Šoštanj bo do 16. oktobra vpisoval abonente za abonma Lepi kamen za sezono 2012/2013. Cena abonmaja je 40 evrov, abonenti pa bodo imeli priložnost v novi sezono videti šest predstav: oktobra komedijo Krpan in brdavs (zavod Kult), novembra klovnsko predstavo Moja nit je rdeča (DRGI Cankarjev dom), decembra komično opero Skopuh (Slovensko komorno glasbeno gledališče Ljubljana), januarja komedijo Matiček tiček ima (Amatersko gledališče Velenje), februarska predstava bo presenečenje Zavoda za kulturo Šoštanj Agledaš, marca pa komedijo Kdor živi, znori (Team AS TEATER). V Šoštanju so se odločili, da bo abonma nove sezono vesel, in v spored uvrstili predvsem (ali pa samo) komedije.
■ mkp
Iz Trbovelj preko Laibacha u Vele'je
Matjaž Salej
Umetniška skupina Laibach in njihov projekt Laibachkunst je morda najbolj razpoznavna slovenska kulturna znamka, prepoznavna od Japonske do Združenih držav Amerike. V letošnjem kulturnem letu je njena pot prvič obstala tudi v Velenju. V rudarskem mestu, ki ima tako kot sama skupina Laibach korenine v prebujajoči se subkulturi. Ta je v osemdesetih letih preplavila Slovenijo s punkom in kasneje z vzporednimi kulturnimi gibanji utapljala upadajoči socializem. Z njim je vlekla vzporednice, ki so zamajale s kulturnega vidika etabli-rano nacionalno kulturo. »Kultura socializma« je pri nas temeljila na poveličevanju klasičnih kulturnih dosežkov in je za povrh masovni kulturi ponujala tudi popularno kulturo s koreninami v zahodnem kulturnem svetu. Kar v premislek se nam ponuja in vsiljuje vprašanje, ali ni Laibach prišel v Velenje prepozno, v času, ko ga prepozna tudi aktualna družbena elita, pa naj bo gospodarska, politična, ekonomska... Medtem sije domač kulturni podmladek utiral svojo pot, razvojno in neodvisno, od bodisi Ljubljane, Trbovelj skozi različne oblike rocka in glasb za mlade (od Šank rocka, preko Res Nulliusov, do hip-hoperjev in raperjev), igralskih, literarnih, arhitekturnih in drugih prebliskov, do izjemnih dosežkov posameznikov. In na to domače utiranje svoje poti smo Velenjčani lahko ponosni. Laibachkunst in Laibach sta v Velenje pripeljala s projektom »Glück auf« to, kar so s Velenjčani s svojimi godbami in svojim glasbenim uporom konec osemdesetih in skozi zadnji dve desetletji dosegli in dosegali na svoji ravni ves čas. Ko se spomnim svojega mladostniškega spremljanja alternativne glasbe, takrat še na Novem Rocku v letih 82, ko so Laibachi šokirali takratno republiško prestolnico Ljubljano, se je njihova pot samo dvigovala. Takrat mi ni bilo še čisto jasno, kaj želijo s svojimi kulturami dopovedati, slutili pa mladi alternativci vendarle smo. Ampak to je bil en njihovih osnovnih ciljev in premisa njihovega delovanja. Kultura, prežeta z nadkulturnim (ne)dialogom - monologom; s kolektivnim monologom družbi, državi in svetu. Podprta je bila s sijajnimi zgodbami in teoretično in kultu-rološko briljantno podprto promocijo svoje kulture. Njihova kulturna akcija je, ne samo Sloveniji, temveč tudi svetu pokazala NSK kot kulturo, nadkulturo in nenazadnje celo državo. Ce bi se takrat ali danes družbenokritično in umetniško spuščal v analizo in družbeno kritiko Laibachov, bi verjetno bil boj z mlini na veter. Kajti njihova umetnost je ravno v tem najmočnejša. Je na pragu umetnosti. Iz nje naredi zgodbo okoli kulturnega produkta, umetniškega izdelka, inštalacije, ki ves čas hkrati koketira s popularnim, visi med dojemljivostjo in nepojmljivostjo ter iz vsega skupaj ustvari močno, veliko zgodbo. Zgodbe pa so danes temelj vsake promocije, seveda tudi kulturne, vsakega dosežka in nemalokrat puščajo osnovno estetiko ob strani. Laibach sem spremljal kasneje, v začetku devetdesetih, ob njihovih glasbenih akcijah in popularizaciji umetniške skupine ob porajajoči se samostojni Sloveniji. Z roko v roki sta promovirala sodoben pogled na kulturo, novo državo in nadnacionalno v kulturi in svetu. Zadnji konkretni stik z Laibachi pred odprtjem razstave v Muzeju premogovništva pa sem doživel pred nekaj leti, ko meje na velik Laibachovski dogodek, v svetišče umetnosti - Cankarjev dom, privabilo ime Richarda Wagnerja, ki so ga pred nekaj leti s projektom Volkswagner preoblekli v svojo glasbo in zaigrali dela Wagnerjeva na svoj način ... Kot velikemu ljubitelju njegove glasbe, ki tudi sama nosi v sebi močan družbeni kontekst, mi je bilo zapakiranje v dodaten Laibachovski ovoj svojevrsten presedan. Cista poznoromantična Wagnerjeva estetika se je izjalovila v težko prepoznavnih, kvazi sodobnih preoblekah Wagnerjeve glasbe. Glasba je svoj učinek dosegala le zaradi sodobne svetlobne laserske kulise, svojevrstne zgodbe, novodobnega wagnerjanstva, medtem ko se je izvrstnost originalne glasbe sofisticirano izmaličila.
Laibach v Velenju, DA, v najbolj primernem prostoru za njihovo umetnost. Da, zadnji čas, ker je bilo z našega gledišča že skoraj prepozno, kajti Veleje-kunst je medtem že dobilo svoje Pukle, Haliloviče, Lahe, Dime, Mandiče..., ki po svoje drobijo svoje umetniške bisere po svetu. Nimajo mogoče tako celovitih zgodb, imajo pa na svojih kulturnih poteh primarne estetske premise. Na ravni inštalacijske kulture se vodno mesto prav gotovo lahko v celoti primerja z inštalacijo Laibachkunsta v črni garderobi muzeja in v kopalnici. Ce pa me kdo zvabi na koncert, se morda celo odzovem - zaradi prisotnosti in kontinuitete prezence. Laibachkunst je meni (in mnogim) svojo zgodbo povedal pred desetletji. In za konec: Glück auf - sreč(n)o bomo v Veleju še potrebovali, s kulturo predvsem v post EPK-jevskem času, v sušno recesijskem prihajajočem naslednjem letu. Kako je z napovedovanjem suše in vremena, pa tako veste.
■

107,8 MHz
\ADBmSKB |ZZ7 ČAsOpDSDOl
Srečanje nekdanjih in sedanjih radijcev
V soboto popoldne se je zgodilo. Kar nekaj časa načrtovano srečanje vseh, ki so kdajkoli sedeli pred mikrofonom Radia Velenje, in vseh, ki so na drugi strani stekla skrbeli, da so nas poslušalci slišali. Pobudnika srečanja sta bila danes vsem poznan TV voditelj Andrej Hofer in podjetnica Tanja Goljar, pri organizaciji pa jima je pomagal naš radijski tehnik Dragan Berkenjačevič. Res so se potrudili.
Ker je vreme v teh dneh že malce muhasto, so srečanje pripravili v Domu krajanov Florjan, a prvi del se je zgodil kar zunaj, pred domom. Dišalo je po dobrotah z žara, spomini pa so se mešali z obu-
janjem spominov in vprašanji o tem, kaj se nam v življenju dogaja; pa naj gre za hitro odraščanje naših potomcev, delo ... Fantje so kmalu našli kegljišče, iz avta so potegnili žoge in poskrbeli tudi za športne igre. Dekleta pa so raje klepetala, saj tudi to paše, sploh, ker smo se nekateri videli po res dolgih letih. Ko se je družba pozno zvečer razhajala, smo si bili edini; druženja je v teh časih čisto premalo, pa tako prija. Zato se bomo skušali srečevati vsaj vsaki dve leti. Da le ne bosta prehitro minili, smo še dodali.
■ bš
Brez»gasilske«slike ne gre; zbrani na srečanju nekdanjih in sedanjih velenjskih radijcev smo se za spomin postavili še pred objektiv. Spominov pa je bilo to popoldne in
večer tudi sicer veliko.
na kratko
DAN D
Jesensko klubsko turnejo bodo pospremili z izidom nosilca zvoka, ki je v današnjih časih vse prej kot običajen. Na novo preoblečene pesmi so namreč izdali le na stari dobri kaseti. Izdaja kasete Tiho je omejena na 100 izvodov, v prodaji pa je samo na koncertih klubske turneje.
TIDE
Tide se tik pred izdajo svojega novega, četrtega albuma s preprostim naslovom No.4 predstavljajo z novim singlom. Tokrat je to rock balada Believe, ki napoveduje skorajšnji izid albuma, ki bo v roke njihovim privržencem prišel že konec oktobra.
TRASH CANDY
Po uspešni turneji na Portugalskem, odmevni osvojitvi naslova MTV Band leta 2012 in nominaciji za Best Adria Act na letošnji 2012 MTV EMA domača skupina te dni predstavlja novo skladbo z naslovom Remember.
SAŠA IN MIŠO
Saša Lendero in Mišo Kontrec (Langa) sta skupaj posnela skladbo Kresnice. Pesem je čutna balada, nabita s čustvi ter zvokom violin, kitar, mandolin in harmonike. Gre za uglasbeno poezijo Ferija Lainščka, glasbo za pesem pa je napisal prav Mišo Kontrec.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	NINA PUŠLAR feat. STIŠKI KVARTET - Kdo še verjame
2.	PSY - Gangnam Style
3.	PLAVI ORKESTAR - Sedam
Nina Pušlar je v sodelovanju s Stiškim kvartetom na letošnjem festivalu Slovenska popevka nastopila s
skladbo Kdo še verjame. Pesem je delo znanega avtorskega para, Matjaža in Urše Vlašič, in čeprav na festivalu ni prejela nobene nagrade, je postala ena najbolj zaželenih skladb z letošnje Slovenske popevke. Temu dejstvu v prid govori tudi tokratna zmaga na izboru pesemi tedna Radia Velenje.
LESTVICA D@MAČS @LASBS
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Tapravi faloti - Odloči naj srce
2.	Vihar - Prisluhni mi
3.	Pajdaši - Nocoj poglej v nebo
4.	Golte & Minutka - Če ti boš moja punca
5.	Naveza - Sreča opteča 2
6.	Mi trije in Stiški kvartet - Vesela jesen
7.	Trio Špica - Ko ljubezen daš nekomu
8.	Ela & Šarmerji - Moški mojih sanj
9.	Katrca - Jodl recept
10.	Zreška pomlad - Tebi 0
... več na www.radiovelenje.com
Glasbene novičke
Rock ameriškega juga v eMCe placu
Jutri, v petek, 5. oktobra, se v eMCe placu v Velenju spet obeta bogat večer rokenrola. V goste prihaja ameriški glasbenik John Paul Keith s svojim bendom. Prihajajo z juga ZDA, kjer že od nekdaj gojijo odlične glasbene sloge. Prav takšnega je razvil tudi John Paul
Keith, ki je pred dobrimi tremi leti izdal svoj prvenec Spills and Thrills. Igral je v številnih zanimivih zasedbah, kot so The V-Roys, The Nevers, Ryan Adams' Pink Hearts in Stateside, znan pa je tudi po garažno rockov-skemu projektu Jima Dickinsona Snake Eyes in po sodelovanju z Jackom Oblivianom in Harlanom T. Bobom. Še pred nastopom Johna Paula Keitha bo na oder stopil slovenski duo Incurabili, ki ga sestavljata Niko Novak in Bruno Subiotto. Duo se podaja v korenine rokovske estetike, se spogleduje z glasbo ameriškega juga in predstavlja izkušnjo zaprašenega, hrapavega bluesa. Koncert se bo pričel ob 21. uri
Plavci nazaj v osemdeseta
Bliža se dan izida novega, dolgo pričakovanega albuma Sedam skupine Plavi orkestar. Album prinaša enajst novih skladb, med njimi tudi single Amerika, Revolucija, Ti misliš da je meni lako in Sedam. Da je dolgo časa nastajajoči album resnično težko pričakovan v vseh državah v regiji, je vidno tudi po odzivih javnosti na vse štiri single. Tretji single Ti misliš da je meni lako, v katerem s Plavci sodeluje folk zvezdnica Dragana Mirkovic, je v dveh mesecih dosegel 2 milijona ogledov na Youtubu in tako dohitel velike hite skupine, kot so Suada, Bolje biti pijan nego star in drugi. Aktualni single Sedam nedvomno odslikava energijo in vedrino dolgo pričakovanega istoimenskega albuma. Konceptualno album spominja na Soldatski bal, prvi album skupine Plavi Orkestar iz leta 1985. Gre za nov, moderen orkester, ki se vrača k svojim koreninam z albumom, polnim energije in melodijami, ki bodo razveselile vse njihove pristaše.
Največje uspešnice Whitney Houston
13. novembra bo izšla zbirka največjih uspešnih prezgodaj preminule pevke Whitney Houston z naslovom I Will Always Love You - The Best Of Whitney Houston. Album napoveduje do sedaj še neobjavljena skladba I Look To You, ki je nastala v duetu z R. Kellyjem. Pesem je produciral Clive Davis, v njej pa so uporabili do sedaj še neobjavljen vokal Whitney Houston in na novo posneti vokal R. Kellyja. Album sicer vključuje 18 pesmi, med katerim bodo znane uspešnice I Will Always Love You, So Emotional, I'm Every Woman, My Love Is Your Love in druge. Poleg znanih skladb bosta na albumu še dve neobjavljeni pesmi, in sicer že omenjena I Look To You (feat. R. Kelly) ter skladba Never Give Up.
Whitney Houston je v svoji glasbeni karieri prodala preko 170 milijonov albumov, singlov in DVD-jev, ponaša pa se tudi z nazivom največkrat nagrajene ženske umetnica vseh časov s kar 411 nagradami. Med njimi je tudi šest grammyjev in dva emmyja.
Že četrt stoletja na sceni
Kylie Minogue predstavlja novi single s prihajajočega albuma The Abbey Road Sessions, ki izide konec letošnjega oktobra. Na albumu bodo njene največje uspešnice v novih aranžmajih, od katerih so nekateri
nastali v sodelovanju s celotnim orkestrom. Šestnajst korenito predelanih in preurejenih skladb predstavlja presek pevkine 25-letne kariere. Album je Kylie posnela v legendarnem londonskem studiu Abbey Road skupaj s svojo skupino in orkestrom. Na albumu bo poleg omenjenih uspešnic tudi nova skladba Flower, ki jo prikupna avstralska pevka predstavlja v teh dneh.
George Michael odpovedal turnejo
Britanski glasbenik George Michael je odpovedal vseh devet napovedanih koncertov po Avstraliji. Vzrok odpovedi koncertov je zdravstvene narave, in sicer naj bi pri pevcu šlo za anksioznost. Na svoji spletni strani je objavil sporočilo, v katerem se opravičuje svojim avstralskim oboževalcem.
Novembra lani je odpovedal koncert na Dunaju. Tik pred nastopom je namreč zbolel za hudo obliko pljučnice, zaradi katere je bil celo v življenjski nevarnosti. V dunajski bolnišnici je takrat ležal ves mesec. Letos je v zahvalo dunajski bolnišnici poklonil tisoč vstopnic za koncert na Dunaju.
»»Has
4. oktobra 2012
Podjetnik, svetnik, politik Franc Sever je bil med številnimi udeleženci dogajanja ob otvoritvi novega igrišča med bloki Koželjskega na Gorici v Velenju. Sever je pri prenovi tudi sam, in to kar izdatno, sodeloval, za kar ga je župan Kontič javno pohvalil. Zakaj je potem videti nekam zaskrbljen?
Bogomir Brložnik, višji svetovalec za pravne zadeve, ki je na zadnji seji šoštanjskega občinskega sveta razložil, da se svetnice in svetniki o odreku sejnini ali sejninam ne bodo več odločali kolektivno, ampak se bo o tem vsak odločil sam, gotovo razmišlja: »Me prav zanima, koliko se jih bo svoji sejnini odreklo zdaj, ko za to ne bo treba dvigniti roke ampak samo podpisati obrazec?«
Peter Radoja iz turistično olepševalnega društva in Vojko Krneža, podžupan občine, oba tudi občinska svetnika in strankarska kolega, nista manjkala na Šmihelovem dogajanju v Šoštanju. Radoja je delal, Krneža pa (med drugim) poskušal golaž. Da turistični ni tako začinjen, kot je volilni, je ugotavljal.
Pikina velenjska mini avantura
V Pikastem mestu Velenje je v soboto, 22. 9., mrgolelo pik in pikic vsepovsod. Ampak tiste najbolj posebne in najbolj pogumne so se zbrale ob jezeru z namenom, da se podajo na pravo Pikino mini avanturo. In še sreča, da so se zbrale, kajti nad vilo Čira Čara so se zbrali črni oblaki in slišal se je velik POK. In pri Piki Nogavički ni bilo nič več tako kot prej. Vse je bilo narobe, celo vila Čira Čara je bila pospravljena. Mali avanturisti so tako dobili pomembno in odgovorno nalogo, da pomagajo Piki postaviti njen svet spet na pravo mesto.
Na poti, ki so jo premagovali peš, na roleijih, s kolesom in v čolnih, pa so reševali zapletene naloge. S pomočjo zemljevida so iskali kontrolne točke, ki so bile posejane okoli Velenjskega in Šoštanjskega
jezera. Male avanturiste so čakale skrivnostne poti, ki so jih premagovali z zavezanimi očmi, pa preizkus moči, pri kateri je noga morala biti hitra in udarna, svojo iznajdljivost so pokazali pri ustvarjanju unikatnega 'Fickota', spretnost pa so merili na prav posebnem poligonu, na katerem je bilo med drugim nujno zbrati pare nogavic, ki ne gredo skupaj ... take Pikine torej. Svojega raziskovalnega duha so nadebudne-ži lahko potešili kar na vodi, ko so se podali odkrivat vodno mesto, nekaj poguma pa so potrebovali za vrvohodne podvige. Zelo zvito hitri so bili na škripcu, ki jih je kot blisk pripeljal do želenega drevesa. Proti koncu so lahko preverili, ali je vila Čira Čara s pomočjo njihovih dobro rešenih nalog že kaj manj urejena in znova tako razmetana,
kot pri Piki pač mora biti, a so hkrati spoznali, da jih je gospod Ficko pošteno nahecal, saj so mu skoraj vsi brez vprašanj izročili težko pridobljene zlatnike. Še sreča, da so avanturisti na konce le uspeli pomagati Piki in ji vrnili vse njene ta prave značilnosti, da je lahko kasneje Fickota prijela za ušesa na način, kot zna le ona. Ob zagnanih organizatorjih, tabornikih Rodu Jezerski zmaj, ki se vsakič znova z iskrico v očeh prelevijo v otroke in poskrbijo, da ti skupaj s svojimi starši doživijo prav poseben, pustolovsko obarvan dan, se ne more zgoditi nič drugega kot to, da se na koncu sto malih oči upre vanje, z željo, da slišijo, kdaj se spet vidimo. Nedvomno so bile sanje otrok tisto noč igrive, pustolovske, skrivnostne in nepozabne. In niso bili edini.	■
O hantavirusu Yosemite, ki se ga bojijo na zahodu ZDA, smo nekaj že slišali. Vemo, da ga prenašajo miši, da se je z njim doslej okuži-
lo devet ljudi, za tri med njimi pa je bila okužba smrtna. Zdaj pa so oskrbniki naravnega parka Yosem-ite, od koder naj bi virus izviral, nevarnost okužbe razširili na skoraj četrt milijona ljudi - na vse, ki so od junija letos v parku preživljali počitnice. Kot so povedali, gre zgolj za preventivni ukrep, za katerega so se odločili zaradi znatnega povečanja števila miši na območju parka. Ljudi ob tem opozarjajo, naj bodo pozorni na morebitne simptome okužbe, ki se lahko pojavijo tudi šest tednov po okužbi in vključujejo povišano temperaturo, glavobol in slabost.
Zdravila za zdravljenje okužbe ni.

V nevarnosti skoraj Nagrada za četrt milijona ljudi bodočega zeta
Kitajski poslovnež Cecil Čao se nikakor ne more sprijazniti z dejstvom, da je njegova hči lezbijka in da že več let živi v zvezi s partnerico. V odločitvi, da bi to spremenil, je tako nedavno objavil ponudbo: tistemu, ki mu uspe njegovo isto-spolno usmerjeno hčer popeljati pred oltar, ponuja kar 50 milijonov evrov. Snubci se že oglašajo, a bogataševa hči očetu ne daje prav veliko upanja. »Včasih ljudje ne morejo sprejeti resnice - ne glede na to, kako jasna je. Moj oče ima zanimivo interpretacijo mene,« je dejala Gigi Čao. Povedala je še, da je očetova ponudba ni razjezila, saj jo vidi kot njegov način izkazovanja ljubezni.
Upanje
Upam, da res drži, da se od daleč bolje vidi. Premier Janša je v ZDA zatrdil, da v Sloveniji le ni tako težko, da se ne bi mogla rešiti sama. Na domačem terenu je zagotavljal nasprotno.
Plus in minus
Nad Pozitivno Slovenijo so se zgrnili mnogi negativni oblaki. Nad našo prestolnico tudi. Mnoge zanima, ali so naravni ali le »umetni«!
Zaskrbljenost
Delavce skrbi, ali bodo in kako bodo delali, upokojence, kakšne pokojnine bodo dobivali. Vse skrbi, kako bomo živeli.
Več ima manj
HTZ, hčerka Premogovnika, se ukvarja z vse več stvarmi. Zdaj je dobila tudi licenco za prevoz in varovanje denarja in drugih vrednih stvari. Vsega takega, česar je pri nas žal vse manj.
Voda tako in tako
Še vedno velja, da je voda vir življenja. A gotovo ne za tiste, ki jim preveč teče v grlo.
Posebno udarništvo
Kljub prepovedi nekateri v Velenju še vedno »prostovoljno« in po svoje urejajo zelenice ob mestnih blokih. Vsi se ne strinjajo, da je Velenje zaradi tega še vedno med najbolj urejenimi mesti v državi.
Brez strahu
Rokometašem velenjskega Gorenja res ni nič sveto. V soboto so potolkli Santk Peterburg. Tudi zaradi 13 golov razlike niso nič vraževerni.
Matere in mačehe
Dobro, da ni vse dedno. Pravijo, da je HSE mačeha svojim hčeram, tudi Premogovniku Velenje. Ta pa je zgledna mati svojih hčeram.
Žiga, žaga
Gornjegrajska Smreka je padla, zdaj so jo »raz-žagali« na več delov. In pravijo, da naj bi delala še naprej.

V SREDISCU
Srečno, Gaudeamus!
13
Odprtje večnamenskega objekta Gaudeamus je v teh časih več kot dobra novica - Nove vsebine, odlični pogoji za delo in izobraževanje - Od odprtju posadili drevo in nanj obesili ptičjo hišico
Velenje, 1. oktobra - V ponedeljek točno ob 13. uri je zadonela maturanstka himna »Gaudeamus igitur« v izvedbi odličnega Šaleškega akademskega pevskega zbora. Za njim so zvoke prostora med velenjsko gimnazijo in novim objektom Šolskega centra Velenje, imenovanim Gaudeamus, napolnili zvoki tolkalcev. Ti so simbolično uporabili kante, saj je v objektu med drugim dobila prostore tudi Visoka šola za okolje Velenje. Otvoritvene aktivnosti so potekale celo dopoldne, saj so na prvi študijski dan v novem šolskem letu podelili tudi prvih 19 diplom na Visoki šoli za varstvo okolja, v strokovni šolski knjižnici pa izposodili prvo knjigo. Z odprtjem objekta so počastili tudi velenjski občinski praznik.
Objekt so po lepi slovesnosti simbolično odprli s sajenjem drevesa; lopati sta v roke prijela velenjski podžupan dr. Franc Žerdin, velik podpornik začetka gradnje, in direktor Šolskega centra Velenje mag. Ivan Kotnik. Oba sta tudi v nagovoru številnim zbranim na otvoritvi poudarila, da je dokončanje in odprtje objekta Gaudeamus v teh kriznih časih res dobra novica, po velenjsko pa sta mu zaželela »Srečno!«.
Mogočna stavba med gimnazijo in rumeno stavbo Šolskega centra Velenje je novi dom za več dejavnosti, vse pa so pomembne tako za dijake kot študente. Direktor Šolskega centra Velenje mag. Ivan Kotnik nam je povedal: »To so tudi zame posebni dnevi, saj jih lahko v poklicni karieri ponavadi našteješ na eno roko. Ob številnih dogodkih v preteklosti odpiramo Gaudeamus, ki pomeni krov, streho vzgojno-izobraževalnih programov v dolini. Če smo za Medpodjetni-
ški izobraževalni center rekli, da je most med izobraževanjem in delom, z Gaudeamusom dobivamo zaključek vertikale, most med izobraževalnimi programi vse do doktorata.«
Vrednost Gaudeamusa je kar 4,6 milijona evrov. Mestna občina Velenje je za sofinanciranje izgradnje prispevala 2 milijona 449 tisoč evrov, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije pa je prispevalo zemljišče in opravilo ustrezne postopke za izvedbo investicije. Žal predstavnikov ministrstva na odprtje ni bilo, je pa več o pomenu stavbe za prihodnost izobraževanja v Šaleški dolini povedal velenjski podžupan dr. Franc Žerdin, ki je bil tudi velik pobudnik izgradnje objekta. Pri tem mu je ob strani sta prejšnji župan Srečko Meh, ki je gradnjo tudi podprl, številni obiskovalci pa so mu zato iskreno zaploskali. Dr. Franc Žerdin je poudaril: »Objekt je izredno pomemben tudi zato, ker je Velenje pred dobrimi petimi leti
Objekt so po lepi slovesnosti simbolično odprli s sajenjem drevesa; lopati sta v roke prijela velenjski podžupan dr. Franc Žerdin, velik podpornik začetka gradnje, in direktor Šolskega
centra Velenje mag. Ivan Kotnik.
Kaj vse je v Gaudeamusu?
V Gaudeamus se je preselil Regionalni medijski center Kunigunda, ki deluje pod okriljem Mladinskega centra Velenje. Urejanje prostorov še poteka, odprli jih bodo konec meseca. V kletni etaži je veliko zaklonišče in knjižnica, v prvi etaži sodobna restavracija, namenjena prehrani dijakov in študentov. V zgornjih dveh nadstropjih so predavalnice.
Tudi za prve diplomante Visoke šole za okolje Velenje je bil ponedeljek poseben dan. Podelili so jim diplome.
(foto: Hans Avberšek)
sprejelo odločitev, da bo razvijalo visokošolsko izobraževanje v ekologiji, energetiki in glasbi. Za vse to ima Šaleška dolina veliko možnosti in zelo dober poligon za izvajanje prakse in pridobivanje profesorjev, strokovnjakov iz prakse. Če želimo visokošolsko izobraževanje nadgrajevati, niso dovolj le predavalnice. Potrebno je zagotoviti dovolj visok izobraževalni standard. Študentsko življenje potrebuje več kot le učenje. Zato je Gaudeamus še kako pomemben tudi za prihodnost.« Povedal je še, da verjame, da bo v mestu kmalu zaživela tudi Akademija za glasbo.
Več kot odlični pogoji za študij
Na Visoki šoli za okolje Velenje so prav v ponedeljek podelili prvih 19 diplom. Dobra novica je, da jih je polovica od njih že našla delo. Prav tako zanimanje za študij na šoli, kjer so letos vpisali prve izredne študente na drugi bolonjski stopnji, še narašča. Tudi letos niso mogli sprejeti vseh, ki so želeli študirati pri njih. V novo študijsko leto so v ponedeljek pospremili 440 študentov, ki so po besedah dekanje šole, docentke dr. Natalije Špeh, s preselitvijo v Gaudeamus dobili »sanjske pogoje za študente kot profesorje, tako za pedagoško kot raziskovalno delo. To so res pogoji, ki nam jih zavidajo tudi veliki.»
■ Bojana Špegel
Mladi gasilci na državnem prvenstvu
V Veliki Pirišici v občini Žalec je bilo pred nedavnim državno tekmovanje v gasilski orientaciji za pionirje, mladince in pripravnike.
Po predtekmovanjih so se nanj uvrstile tri ekipe GZ Šaleške doline - pionirji PGD Lokovica in PGD Gaberke ter mladinci PGD Lokovica. Na tem tekmovanju mladi pokažejo, kako se orientirati v naravi, poleg
tega pa se preizkusijo v gasilskih spretnostih. Potekalo je v šestih kategorijah. Pionirji PGD Lokovica so v svoji kategoriji med dvaintridesetimi ekipami zasedli 6. mesto, pionirji PGD Gaberk 11., mladinci PGD Lokovica pa 24.
■ K. L.
Nesebična donacija -
PGD Podgorje dobilo gasilsko cisterno
Tik pred mesecem požarne varnosti, 30. septembra, smo imeli v Podgorju razlog za veselje. Naše prostovoljno gasilsko društvo je namreč od kolegov iz Topolšice dobilo sodobnejšo gasilsko cisterno, ki je nadomestila staro in že dotrajano. Slovesnosti se je poleg slovenjgraškega župana Andreja Časa udeležil tudi »glavni krivec« za veseli dogodek, župan Občine Šoštanj Darko Menih s podžupanom Vikijem Drevom.
Gasilci za svoje dobro opravljeno delo seveda potrebujemo sredstva in opremo. In veseli smo, da se je gasilsko društvo Podgorje v zadnjih petih letih okrepilo - imamo prenovljen dom, novo črpalko in gasilsko operativno ter intervencijsko vozilo.
S to cisterno bomo lahko prepeljali 5.000 litrov vode, na intervencijo pa se bo lahko s tem vozilom
odpeljalo sedem ljudi. Brez kolegov iz Topolšice nam ne bi uspelo. Z zlatimi črkami bodo s svojo nesebično pomočjo zapisani v kroniki našega gasilskega društva. S tem se je naše sodelovanje okrepilo.
Čeprav je cisterna stara natančno toliko kot njen voznik Boris Fele,
jo bomo skrbno čuvali, da nam bo čim dlje služila. Prostovoljno gasilsko društvo Podgorje se ob tem zahvaljuje vsem, ki ste kakor koli pomagali pri tej naložbi.
■ Monika Golob
VI PIŠETE
»"HAS
4. oktobra 2012
Dan jezikov na gimnaziji Velenje
Na pobudo Sveta Evrope iz Strasbourga že od leta 2001 vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov
Po vsej Evropi se ljudi, ki živijo v 47 državah članicah Evropske unije, spodbuja k učenju več jezikov v katerikoli starosti, v šoli ali zunaj nje. V Sloveniji spodbujamo večje-zičnost v prepričanju, da predstavlja jezikovna raznolikost pomembno sredstvo za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati pomemben element bogate kulturne dediščine.
Večjezičnost je za ljudi veliko bolj značilna kot enojezičnost. Mnogo ljudi je prepričanih, da ne poznajo nobenega jezika razen svojega maternega, vendar mnogi od njih do določene mere poznajo še
kakšen jezik. In vendar so danes možnosti za učenje novega jezika večje kot kadarkoli prej. Da bi poudarili pomen učenja jezikov, praznujemo vsako leto 26. september.
Na gimnaziji Velenje smo na ta dan izvedli več dejavnosti; stene šolskih hodnikov smo polepili z zanimivimi vprašanji z različnimi temami in o značilnostih evropskih držav, katerih jezike poučujemo na šoli (angleščina, nemščina, francoščina, španščina, ruščina). Dijaki so lahko med odmori reševali vprašanja in jih oddali v skrinjico. Vprašanja so zahtevala kar obširno znanje iz umetnosti, zgodovine, geografije,
literature, etnologije in seveda jezikovna znanja.
Za druge letnike smo pripravili kviz, ki je prav tako zajemal vsebine z različnih področij. Po trije dijaki iz vsakega razreda so sestavljali tekmovalno skupino, v dvorani pa jim je lahko priskočila na pomoč podporna skupina sošolcev. Za popestritev so ostali dijaki med tekmovalnim delom lahko pokazali svoje gledališke in pevske spretnosti. Da bi dijaki lahko slišali tudi jezike, ki se redko govorijo v našem okolju, smo povabili goste iz Litve, Kitajske in Portugalske; ugibati so morali ali jezik ali pomen stavkov.
Naš »native speaker« Matt iz Anglije pa je kot prikaz socialne strukture Anglije razložil dijakom, kaj je posh English, kdo in kako govori tako, dijaki pa so morali izgovoriti stavek čim bolj avtentično »posh«.
Prireditev smo popestrili z glasbo
in projekcijami, voditelja sta z izvr- va dobile potrditev, da imajo naši
stnim znanjem tujih jezikov zabavala gledalce in uspešno prikrmarila do odličnih rezultatov. Najboljši razred 2. C je ravnatelj nagradil z ogromno košaro zdravega sadja.
Učiteljice tujih jezikov smo zno-
dijaki poleg izjemnih jezikovnih spretnosti tudi široka obzorja.
■ Darja Joger Avberšek, prof.
100-letnica Igertnikove
i	v • •	rji	i v • •
domačije v Topolsici
Zadnjo soboto v avgustu, ob 100-letnici domačije Vertačnik, se je družina odločila obuditi spomin na svoje prednike - Kompanove p. d. Igertnikove. Domače ime Iger-tnik sega 200 let nazaj, ko imamo podatke za prvega gospodarja Mati-jasa Kompana (1818). Žal so bili mnogi pisni viri uničeni, predvsem po drugi sv. vojni, tako da podatkov pred rojstvom Matijasa žal ni.
Na slovesnosti se je zbralo preko 100 sorodnikov in prijateljev. Skupaj smo pripravili rodovnik Kompanovih ter mnoge pisne in slikovne vire, ki ponazarjajo življenje in ustvarjanje prednikov. Pisni viri so v 19. stoletju pisani v gotici in so predvsem rokopisi težko berljivi. Rodovnik je sestavljen za 6 rodov. Izpostavil bi 3. rod Anto-
na Kompana (1875-1918), enega od 4 bratov, zidarskih mojstrov, ki je tudi zgradil znamenito domačijo, katere 100-letnico praznujemo letos. Dobro poznavanje zgradbe kaže na to, da so bili mojstri do podrobnosti seznanjeni z novostmi v gradbeništvu (uporaba železobe-tona itd).
Po prvi in drugi sv. vojni so matere ostale same z otroki in petdeset let ni bilo možnosti za vzdrževanje in obnovo hiše. Šele po letu 1966, ko sem prevzel domačijo, smo jo začeli obnavljati in dograjevati. Verjetno bi bil ded ponosen na opravljeno delo.
Vedno sem gojil spoštovanje do prednikov in upam, da bo to počel tudi naslednji rod.
■ Vili Vertačnik
'Marauhovci' spet razstavljali
Po Pikinem festivalu so člani velenjskega gobarskega društva Marauh pripravili konec prejšnjega tedna zanimivo razstavo gob tudi v velenjskem Intersparu v Šaleku. Ogledalo si jo je veliko ljubiteljev gob, še bolj pa je bila zanimiva za tiste, ki bolj redko ali pa sploh ne nabirajo teh gozdnih sadežev. Oboje pa je najbolj pritegnil karželj (kraljeva mušnica), ki je ena najlepših evropskih mušnic in spada med zaščitene gobe in je užitna. Največja poznavalca gob med 'marauhovci', determinatorja Peter Silovšek in Smi-ljan Pesjak, sta obiskovalcev seveda z veseljem predstavila oziroma pojasnjevala značilnosti posameznih gob.
■ vos
Mnenja in odmevi
'Samovoljnost pri urejanju okolja bo kaznovana'
Mestna občina Velenje se je - po poročanju NČ - očitno odločila pomesti s samovoljo: vsaj pri urejanju neposrednega okolja hiš ne bo več milosti niti prizanašanja. Za vsak poseg bo potrebno dovoljenje.
Vsi tisti, ki ste mislili, da lahko nekaznovano diagonalno čez Šaleško cesto zasadite drevored, namesto asfalta na Titovem trgu brez
dovoljenja nasadite bananovce, evkaliptuse in palme ali pa po mili volji izkopavate platane in močvirske ciprese križem po mestu, ste z eno samo potezo postali zgodovina, preteklost in (kvečjemu) spomin. Trda, a pravična roka občinske uprave vas bo za uho že pri bistveno manjših posegih, tako da raje pozabite tudi obrezovanje grmovnic ali zasajanje cvetnih gredic okrog bloka, kjer živite. Oblasti je ljubše, da so neobrezane in nezasajene, kot da jih obrezuje ali sadi neposvečena roka.
Pa šalo na stran. Težava z njo je le, da oblasti ne motijo popolne neumnosti, kot je bila pred leti Dolinškova politika nadomeščanja vsega, kar se je le dalo, s smrekami, pa uničenje več grmov amurskega bezga, prave redkosti na tem koncu sveta, ki se je moral čez noč umakniti krožišču pri Rudarskem domu - kot da še nikoli nihče ni slišal za to, da se da tudi odrasel grm brez posebnih težav prestaviti z bagrom. Sumljivo hitro pozablja tudi roko-mavhanje 'strokovnih' služb, ki strižejo drevesa prav do debla, kar
stroka odločno odsvetuje ne le zaradi izgleda, pač pa predvsem zaradi slabih posledic za zdravje in varnost rastline.
V praksi dobiva takale birokratizacija včasih prav absurdne obrise. Pred leti smo zaradi smrek, ki so bile nasajene dobesedno dober meter od zgradbe stare knjižnice, vložili vlogo za njihovo odstranitev, saj so gosto nasajena drevesa dobesedno silila v hišo in pobirala še tisto malo svetlobe kletnim prostorom. Odgovor smo po večkratnih urgencah končno dobili, a šele po kakšnih dveh letih - da se naj obrnemo na tega in tega, ki da
bo itd. itd. Ravno čakale so ga, tiste smreke ...
Težko se je izogniti vtisu, da za tem tiči politična volja, ki ljudem ne zaupa in meni, da je treba politiko urejanja prostora naravnavati v nasprotju z ljudmi, ki tu živijo (ker tako ne vejo, kaj je prav in kaj ne, tudi če so pripravljeni sami delati in urejati okolje z lastnim denarjem), namesto nanje in z njimi - vse to zato, da se bomo potem čudili, ko se bodo ljudje obnašali, kot da so v tem mestu tujci in jim je zanj vseeno. Tistim, ki še imamo v spominu npr. izgradnjo Velenja, se zdi to milo rečeno smešno: Nestl Žgank
se je šolal po - kot bi danes temu rekli - skrajšanem programu, a je vedel, da je treba ljudi angažirati, usmeriti v skupno delo, v skupno korist. Mi se pa po desetinah generacij šolanih politikov, pravnikov, ekonomistov, arhitektov, biologov. obnašamo, kot da je naš cilj občinsko politiko oddaljiti od prebivalcev in kupu birokracije, ki nas že tako tepe, dodati še eno poleno. Manjka samo še dovoljenje za vlaganje prošenj za dovoljenje .
Neprijazno, nespametno in kon-traproduktivno. Črna pika.
■ Lado Planko
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Uspela mini otroška olimpijada: 5 šol, 5 občin
Sobota, 29. septembra, je bila za učence prve triade obarvana športno. V Šoštanju na nogometnem igrišču pri Vili Široko so se zbrali učenci od 1. do 3. razreda, razredniki, ravnatelji, starši in gostje na mini otroški olimpijadi, na kateri so sodelovali učenci iz 5 osnovnih šol: OŠ Livada Velenje, OŠ Mozirje, OŠ Nazarje, OŠ Rečica ob Savinji in OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, ki je bila tudi organiza-torica prireditve v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije - regijsko pisarno Velenje.
Slovesnost ob olimpijski zastavi, olimpijski bakli in himni sta s svojim obiskom obogatila tudi naša olimpijka Brigita Langerholc Žager in Bojan Jurovič, član Slovenske olimpijske akademije.
Učenci so svojo športno energijo prikazali na petih postajah. Ob lepem vremenu je bil to prav gotovo
nepozaben spektakel tako za učence, gledalce kot šolo organizatorico.
Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali, da je ta prireditev uspela, posebno še Nogometnemu klubu Šoštanj, Toniju Reharju in Katji Geršak, ki sta povezovala in usmerjala dejavnosti, Jožefu Kavtič-niku, pobudniku te športne prireditve v naši regiji, ravnateljem sodelujočih šol in seveda športnemu aktivu OŠ Karla Destovnika--Kajuha Šoštanj.
■ mag. Majda Zaveršnik Puc, ravnateljica
Tokrat zmaga neporočenim
Turnir v malem nogometu med poročenimi in neporočenimi dekleti in fanti je v Skornem že nekaj časa ena od vsakoletnih prireditev domačega turističnega društva. Tudi letos se je na igrišču v kraju znova zbralo lepo število nogome-tašic in nogometašev, eni poročeni,
drugi še ne. Tokrat so pokal prejeli neporočeni fantje, prav tako tudi dekleta, ki so nanj čakale že kar nekaj let. Namreč do sedaj so bila poročena dekleta vedno boljša. So pa letos prvič organizirali še prijateljsko tekmo med poročenimi in neporočenimi v odbojki, ki se
je končala z zmagama poročenih fantov in deklet.
Lepo vreme, veliko dobre volje, športni duh, odlični navijači - otroci, mladi in starejši - so nedeljsko popoldne napravili nadvse prijetno in prav vsi se že veselijo naslednjega turnirja.
■ Maša Stropnik, foto: arhiv TD Skorno
Športno srečanje KS in MČ MO Velenje
Zadnjo soboto v septembru je krajevna skupnost Stara vas zaživela v pravem športnem duhu. Zbrali so se ljubitelji športa iz krajevnih skupnosti in mestnih četrti MO Velenje, pridružili pa so se jim tudi predstavniki MO Velenje. Zbrane je pozdravil župan MO Velenje Bojan Kontič, ki je z metom krogle simbolično odprl igre. 13 ekip se je pomerilo v mnogoboju, ki so ga sesta-
vljali tekmovanje v balinanju, ruskem kegljanju, pikadu in prostometu, 10 ekip pa v šaljivem tekmovanju odpiranja ključavnic. Priznanja in praktične nagrade so osvojile najboljše tri ekipe v posamezni športni panogi mnogoboja, prve tri ekipe v mnogoboju (1. KS Stara vas, 2. KS Škale - Hrastovec, 3. KS Gorica) pa so prejeli pokale in praktične nagrade.	■
Nikina nordijska hoja v Stranjami - Ekipa Društva za boj proti raku Velenje na 5 km
Nordijska hoja, ta idealna in učinkovita vadba s palicami, je primerna za vse starostne skupine in postaja vedno e bolj priljubljena oblika rekreacije tudi med starejšimi. Pripomore k boljšemu počutju, zdravju, sprostitvi in ne nazadnje tudi k lepši zunanjosti.
Kdo pa ne želi biti fit?
Osnovna funkcija našega telesa je gibanje, temu so namenjeni vsi sklepi in mišice. Če bi iz kakršnegakoli razloga obmirovali za dalj časa, bi se procesi v našem telesu porušili ali celo prenehali delovati. Ker pa z leti nekatere mišice oslabijo, druge se skrajšajo, moramo s pravilno vadbo prilagoditi intenzivnost hoje.
Zato smo se vsako jutro udeleževali enourne hoje na
dan. Malo hitreje smo dihali, naš srček je povišal srčni utrip, pa tudi ogreli smo se, o zadihanosti in dodatnem znojenju ni bilo ne duha in sluha. Po okoliških poteh smo spoznavali strunjanski krajinski park, Fieso, Piran, Izolo, Portorož.
In tako pripravljene so se najbolj zagrizene članice udeležile tudi 7. Nikine nordijske hoje v Strunjanu v soboto, 22. 9. Pohod je potekal po najlepše naseljenih delih Strunjana (5 km). Na Beli Križ, Mesečev zaliv ... okoli morske lagune in okoli Štjuža ... in v prijetnem ozračju ter ob zmernem gibanju z nizko intenzivnostjo hkrati spoznavale enega najlepših delov slovenskega Primorja ter spotoma opazovale, kako preplavljajo gozd tople jesenske barve.
Članice Društva za boj proti raku so se s hojo odločile ne samo za vzdrževanje, temveč tudi dvig ravni svojih telesnih sposobnosti in si tako zagotoviti kvalitetnejše in polnejše življenje.
S to željo so prišle na cilj.
■
#lf,*iAS	4. oktobra 2012
16	
SPORT IN REKREACIJA
Dobra popotnica za nadaljevanje
Rokometaši Gorenja po vrhunski igri visoko premagali ruski Sankt Peterburg v uvodnem krogu elitne lige prvakov
prvič zadel in povedel svoje moštvo po dveh gostujočih in tudi edinih izenačitvah (2 : 2, 3 : 3) v novo vodstvo (4 : 3), je v dvorani močno zahrumelo. Še veliko dlje pa je hrumelo seveda po zadnjem pisku nemških sodnikov, ki sta še zlasti ob koncu prvega polčasa požela simpatije gledalcev. Po gostujočem napadu sta žogo, ki je zletela z igrišča, zmotno prisodila gostom, čeprav se je je vratar Ivan Gajic dotaknil. Domači se s tem niso strinjali. Eden od sodnikov je storil to, kar redko vidimo v naših dvoranah. Odšel je da Gorenjevega vratarja, ki mu je potrdil, da je bil dotik. Verjel mu je in sodnik je svojo odločitev spremenil.
Velenje, 30. septembra - Rokometaši Gorenja so letošnjo ligo prvakov začeli sanjsko. Sankt Peterburg, ruskega podprvaka, so premagali kar s 35 : 22.
Rusi bodo gotovo še dolgo sanjali Velenjčane. Najbrž niti največji pesimisti med njimi niso pričakovali, da bo ruska rokometna šola doživela takšen polom v velenjski Rdeči dvorani. Najbrž tudi v velenjskem taboru ni bilo tako velikega optimista, ki bi si upal napovedati, da bodo aktualni državni prvaki zmagali z dvoštevilčno razliko in da bodo v uvodni evropski tekmi za razred boljši od nasprotnika.
Domači so začeli silovito in z dvema gola odličnega kapetana Marka Bezjaka po slabih dveh minutah vodili z 2 : 0. Vendar niso nadaljevali v takšnem ritmu. Gostje so zaigrali veliko bolje v obrambi in po dobrih desetih minutah prvič, a tudi zadnjič, povedli. V nadaljevanju so bili Velenjčani enostavno prehitri zanje. Do odmora so si priigrali že šest golov prednosti. Ko si je po dobrih desetih minutah v nadaljevanju Gorenje prvič priigralo deset golov prednosti, gotovo ni bilo v dvorani nikogar več, ki bi se bal za njihov končni uspeh. Gotovo pa je veliko tistih, ki so verjeli v še višjo zmago, čeprav je domači trener dajal vse več priložnosti tudi tistim igralcem, ki manj igrajo. Pred koncem so domači dvakrat ušli gostom
za 14 golov (33 : 19, 34 : 20), na koncu pa zmagali s trinajstimi razlike.
Ruski trener, nekdanji rokometni svetovni as Dimitrij Torgovanov, se
je po tako visokem porazu tolažil s tem, da si bo njegovo moštvo nabiralo v tem največjem klubskem tekmovanju na stari celini izkušnje. Gorenju pa je napovedal uvrstitev v drugi del, torej v osmino finala. Zanimiva je bila tudi ocena njihovega prvega vratarja Aliakseia
Kishoua: »Naša igra je bila slaba. Nismo našli pravega protiorožja za igro Gorenja. Gorenje je dejansko igralo tako, kot smo si želeli mi.«
Za zmago so bili seveda zaslužni vsi, strelsko pa so najbolj izstopali Marko Bezjak z devetimi goli, Klemen Cehte s sedmimi in Fahrudin Melič s petimi. Nadvse vesel pa je bil tudi Niko Medved, ki je bil med tistimi domačimi igralci, ki je prvič zaigral v tem elitnem evropskem tekmovanju. Ko je v 8. minuti
Rekli so:
Branko Tamše je imel s svojimi igralci le tri dni časa (po sredini tekmi z Ormožem) za piprave na uvodno evropsko tekmo. »Če bo treba, bom nasprotnikovo igro analiziral tudi ponoči«, je dejal na novinarski konferenci. Očitno je tako tudi bilo, saj so njihovo igro poznali do kosti. Po tekmi je povedal: »Igralci so maksimalno upoštevali navodila, ki so jih dobili. Zato tudi takšna razlika. Resda smo bili na začetku
malce živčni. To je bila pač prva tekma. Nekateri so prvič zaigrali v takšni ligi. Toda ko smo se otresli začetnega pritiska, smo zaigrali, kot smo želeli. Če igramo v obrambi tako, kot smo igrali danes, potem smo težko zaustavljivi, steče tudi napad in vse je lažje. To je vsekakor dober uvod v sezono, mamo dve točki in se mirno pripravljamo na naslednjo tekmo. Naši Šaleški graščaki so skupaj z drugimi ljubitelji rokometa pripravili pravo ozračje, seveda pa bi si želel še več gledalcev. Potrdili smo, da igramo lep rokomet, zanimiv za gledalce, zato v tem trenutku vabim druge, ki morda še razmišljajo, ali bi šli na tekmo ali ne, naj pridejo v našo dvorano, ne bo jim žal. Pri tem ne mislim samo na velenjske ljubitelje Gorenja, ampak tudi druge.«
Zanj in za igralce je bila takoj po zmagi končana 'operacija Sankt Peterburg'. Takoj po njej se je začela operacija Pivovarna Laško, saj so sinoči v prvenstveni tekmi gostovali v Celju, danes pa se je zanje začela operacija Metalurg. Drugi krog lige prvakov bo na sporedu že v soboto, gostovali pa bodo v Skopju pri makedonskem prvaku, kamor se je pred dnevi iz mariborskega Branika preselil nekdanji slovenski repre-zentant Renato Vugrinec.
Marko Bezjak: »Danes smo resnično pokazali zelo dobro igro. Po slabih petnajstih minutah, ko je bil izid še zadnjič izenačen, smo začeli igrati vrhunsko obrambo, razigrali smo se v napadu in z všečno igro razveselili vse, ki so se zbrali v dvorani.To je dobra popotnica in spodbuda za nadaljevanje. Verjamem, da si bomo nabrali veliko točk, saj je naša želja uvrstitev v drugi del tekmovanja.«
■ S. Vovk
Iz Celja s polnim izkupičkom
Tekma, kot se za sosedski der-bi spodobi, enakovredna igra na obeh straneh, borbenost in timski duh. Majhna nervoza domačih rokometašic v uvodnih minutah, ki so jo Velenjčanke takoj izkoristile in v 6. minuti srečanja povedle s 5 : 2. Celjanke so takoj odgovorile z delnim izidom 3 : 0 in pokazale, da se kljub nekoliko okrnjeni zasedbi v letošnji sezoni ne bodo pustile, še posebej ne na domačem terenu. Tako smo v 1. polčasu spremljali izredno izenačen dvoboj, pred iztekom prvih 30 minut pa so Velenjčanke ponovno stisnile zobe in odšle na odmor z minimalno prednostjo 2 zadetkov (13 : 11).
V	2. polčasu so velenjske roko-metašice še bolj pritisnile na "plin" in narekovale ritem ter povečevale svojo prednost, kljub temu pa se Celjanke niso predale, ampak so poskušale slediti svojim nasprotnicam, Velenjčanke pa so pokazale svoj pravi obraz in niso dovolile domačinkam, da se jim približajo. Na koncu tako zaslužena zmaga velenjskih rokometašic z 31 : 26.
V	pokalnem tekmovanju so se velenjske rokometašice v pokalnem uvrstile v osmino finala, saj so prejšnji četrtek v gosteh premagale ekipo Kranja s 34 : 14. V soboto, 13. 10., bodo v 4. prvenstvenem krogu v Rdeči dvorani gostile Piran.
■
Najpomembnejše so točke
V lokalnem derbiju tesna zmaga Rudarjev proti Celjanom - Se bodo v nedeljo (ob 15.00) oddolžili Aluminiju za dva poraza?
Velenje, 29. septembra - V šale-ško-savinjskem derbiju so gledalci videli le en gol, na veliko veselje domačih v mreži gostov.
Gostje so bili boljši večji del prvega polčasa. Prav v obdobju njihove premoči pa Leon Črnčič popeljal domačih do pomembnih treh točk. To se je zgodilo v 39.
miniti. V nadaljevanju so bili rudarji veliko boljši, vendar niso zmogli povišati vodstva. Kljub temu so bili zadovoljni s svojo tretjo (drugo pod vodstvom Aleša Čeha) zmago, morajo pa biti tudi navijači. V trenutku, ko želijo napredovati v prvo polovico lestvice, so najpomembnejše točke, ne glede na to, ali so dosežene z najmanjšo možno ali pa prepričljivo zmago. Skratka,
kljub samo enemu zadetku je bil ta lokalni obračun zelo zanimiv, z veliko priložnosti za zadetek Toda oboji so bili zelo nespretni pred nasprotnikovim vratarjem. Nekajkrat sta bila kriva tudi okvirja vrat, da ni žoga večkrat zletela v eno ali drugo mrežo. Na celjski strani je sreča obrnila hrbet Blažu Vrhov-
cu ob koncu prvega polčasa in že po Rudarjevem vodstvu, ob koncu tekme pa je okvir vrat s sprostim udarcem zadel komaj 18-letnic Nejc Plesec, ki je bil kljub mladosti najboljši v vrsti gostov. Pri tem mu je z odlično obrambo 'pomagal' Rudarjev vratar Matjaž Rozman, ki je dvignil žogo ravno toliko, da je udarila v prečko. In seveda je bil s tem najbolj zaslužen, da so rudarji
izkopali vse tri točke. Na velenjski strani pa so imeli smolo v obliki vratnice oziroma prečke Aleš Jese-ničnik, Matej Podlogar in Christijan Bubalovic v drugem polčasu.
V nadaljevanju so bili rudarji veliko boljši. Celo v zadnjih trenutkih tekme je bil njihov najboljši strelec Elvis Bratanovič sam pred vratar-
jem Celja, vendar je žogo poslal mimo okvirja vrat.
V naslednjem krogu bodo nogometaši Rudarja gostovali v Kidričevem pri Aluminiju, ki jih je v poletno-jesenskem času že dvakrat premagal. Najprej jih je izločil iz slovenskega pokalnega tekmovanja, še bolj boleč poraz pa jim je prizadejal v prvenstveni tekmi 4. kroga, saj jih je premagal v Velenju.
Se mu bodo v soboto oddolžili?
Aleš Čeh poudarja: »Pred tekmo smo bili v zelo slabem položaju, na predzadnjem mestu. Posledica tega je bila, da igralci niso bili dovolj sproščeni. Ni jim bilo lahko, ker jim je stalno visi meč nad glavo, ker pač želimo čim prej napredovati po lestvici navzgor. Toda po zadetku so se sprostili, zaigrali zelo dobro in upam, da bo te sproščenosti v bodoče čim več. V tem trenutku pa je najpomembneje, da nabiramo točke. S takšnim namenom bomo odpotovali tudi v Kidričevo, čeprav vemo, da nas čaka težka tekma, saj so nogometaši Aluminija na svojem igrišču vse prej kot lahek nasprotnik.«
Zaskrbljujoča je učinkovitost
Marijan Pušnik, trener Celja: »Čestitam Rudarju za zasluženo zmago. Zadeli so, mi nismo. V prvem polčasu smo po boljši igri zaradi velike napake naše obrambne vrste prejeli zadetek. Nismo si zaslužili, da smo po štirih, petih zelo lepih priložnostih po prvem polčasu zaostajali. V drugem pa smo igrali veliko slabše. Največji krivec sem sam in prevzemam vso krivdo nase. Menjavi nista izboljšali naše igre, ampak sta jo celo poslabšali. Moral bi dati priložnost še mlajšim, tako sem jo že na začetku. Sicer pa sem ponosen na fante. Vsaj šestdeset minut srečanja so pokazali dobro igro. Žal to ni bilo dovolj, niso zadeli niti v najbolj enostavnih priložnostih. Je zaskrbljujoče? Ne, igra je dobra, zaskrbljujoča je naša (ne)učinkovitost«.
■ S. Vovk
Le točka z Belokrajnčani
Ljubitelji nogometa v Šmartnem ob Paki so pričakovali, da bodo njihovi nogometaši proti Beli krajini zanesljivo osvojili nove tri točke ter se preselili v prvi del lestvice. Upanje je bilo upravičeno, še zlasti, ker so krog pred tem na gostovanju v Novem mestu nepričakovano prizadejali prvi poraz še vedno vodilni Krki. Tokrat jim je športna sreča obrnila hrbet. Če bi štele priložnosti, bi morali s kar precejšnjo razliko. A se to ni zgodilo, saj so bili preveč nespretni in neiznajdljivi pred gostujočim vratarjem. Razlog za to je bil gotovo tudi v dejstvu, da so Črnomaljci zelo hitro, že v 11. minuti, izkoristili nepazljivost obrambnih igralcev in povedli. Seveda je to bil svojevrsten stres za Šmarčane, ki so potrebovali veliko časa, da so se 'pobrali', vmes pa zapravljali tudi takšne priložnosti, iz katerih je bilo težje zgrešiti kot zadeti. V 77. minuti pa je Denis Čiric po natančni podaji kapetana Mateja Kolenca le poskrbel vsaj za polovičen preobrat. Za popolnega imel je imel nekaj minut pred koncem imenitno priložnost Tadej Vidmar, vendar tokrat ni bil tako spreten kot teden dni prej v Novem mestu.
V naslednjem krogu bodo gostovali v Dramljah.
■
To pa je bil derbi
Osrednja tekma 6. prvenstvenega kroga štajerske lige je bila v Pesnici, kjer je gostoval vodilni Šoštanj. Tamkajšnji ljubitelji nogometa so videli, kar se redko dogaja na naših nogometnih zelenicah. Moštvo Josipa Vugrinca je bilo odločeno, da se domov vrne z vsemi tremi točkami oziroma da tudi po tem krogu ostane še edino brez poraza; to bi mu zagotovil tudi neodločen izid. Že takoj na začetku so z napadalno igro dali vedeti gostiteljem, po kaj so prišli. Že v 18. minuti so z golom Tilena Celcerja povedli z 1:0, po dobrih desetih minutah v drugem polčasu je Lovro Grušovnik povišal podvojil vodstvo in Šoštanjčani so bili gotovo že povsem prepričani, d a se bodo domov vrnil s popolnim uspehom. V razburljivih zadnjih minutah tekme pa je bil v glavni vlogi sodnik. Štiri minute pred koncem rednega dela je izključil Šoštanjčana Halila Hodžica. Domači so že po dveh minutah igre v nadaljevanju izkoristili številčno prednost in znižali na 1:2. V 90. minuti je bilo konec tekme za domačega igralca Matica Ravnjaka in za gostujočega vratarja Nemanja Jozica. Nato novi šok, predvsem za goste, saj je sodnik tekmo podaljšal kar za pet minut. Tega so se seveda najbolj razveselili Pesničani, saj so dobili dodatno priložnost, da rešijo vsaj točko. V 95. minuti je sodnik z igrišča poslal še strelca prvega domačega gola Ste-fana Kolariča, nato so domači izenačili, takoj za tem pa je sodnik odpiskal konec tekme. O vsem kar vse je na tekmi dogajalo v zadnjih desetih, petih minutah je gostujoči trener Vugrinec dejal kratko: »Kaj takšnega še nisem doživel, odkar sem se pri 14 letih vzljubil nogomet.« In v kroniki o tej tekmi bo ostalo zapisano,da so gledalci videli štiri zadetke, 4 rdeče kartone in 9 rumenih. O sojenju pa ima seveda vsak svojo razlago.
'Zdesetkani' Šoštanjčani bodo v soboto (16.00) doma gostili Marles hiše.
■ vos

SPORT IN REKREACIJA
17
Elektri 9. Natkov memorial
Prvi resen preskus pred novo sezono, ki se bo pričela 20. oktobra, so košarkarji Elektre dobro opravili.
Zmagali so na turnirju, ki ga v Šoštanju organizirajo v spomin na začetnika košarke v dolini Matjaža Natka.
Na že devetem memorialnem turnirju so poleg domače Elektre nastopile še tri slovenske prvoli-gaške ekipe: Tajfun iz Šentjurja, Hopsi s Polzele in Rogaška Crystal.
V prvem polfinalu v petek je Tajfun ugnal Rogaško Crystal z 80 : 67, v drugem polfinalu pa sta
se v lokalnem obračunu pomerila domača Elektra in polzelski Hopsi. Tekma je bila polna preobratov. Ob vodstvu gostiteljev za 11 ob polčasu je že kazalo na njihovo prepričljivo zmago, vendar so v nadaljevanju polzelski košarkarji uspeli prevzeti pobudo, celo povedli, ob koncu pa so Šoštanjčani preko razpoloženih Zagorca in Podvršnika zasluženo slavili s 67 : 62. V finale sta se tako uvrstila lanskoletna finalista tega
turnirja.
V srečanju za tretje mesto je Rogaška Crystal predvsem po odlični igri v drugem polčasu premagala Hopse s 74 : 55.
Finalna tekma je bila izenačena le do 6. minute, nato so pobudo prevzeli domačini, za katere zaradi poškodbe ni igral Bajramlič, ki je odlično zaigral v polfinalu proti Hopsom. Pobudo so v nadaljevanju prevzeli gostitelji in si z delnim izidom 16 : 0 priigrali že prednost 15 točk. Z dobro obrambo so silili goste k napakam. V drugem delu so gostje zaigrali bolje, uspeli so se približati, malo pred koncem srečanja so celo povedli, vendar jim to ni zadostovalo za končni
uspeh. Šoštanjčani so se z zmago z istim izidom kot v polfinalu proti Hopsom - 67 : 62 uspeli oddolžiti Šentjurju za lanski poraz. V finalni tekmi so odlično zaigrali Julevič, Zagorc in Podvršnik.
Končni vrstni red turnirja: 1. Elektra Šoštanj, 2. Tajfun Šentjur, 3. Rogaška Crystal, 4. Hopsi Polzela.
Pri Elektri je na turnirju odlično zaigral Podvršnik, dobro so se znašli tudi ostali novinci v ekipi, za najboljšega igralca turnirja pa so izbrali domačega kapetana Mensuda Jule-viča, najboljši strelec je bil igralec Rogaške Crystala Milivoje Mijovic.
Do začetka prvenstva imajo šoštanjski košarkarji v načrtu še kar nekaj pripravljalnih tekem, že sinoči so igrali s Heliosom, ta vikend pa se bodo udeležili turnirja na Polzeli.
■ Tjaša Rehar, foto: Sini
Jadranska
atletska
srečanja
Atletski klub ASK iz Splita (Hrvaška) je organiziral za mlade atlete tekmovanje z imenom Jadranska atletska srečanja. To je bilo prvo takšno tekmovanje, ki bo v prihodnje povezovalo mlade iz vseh držav z izhodom na Jadran. Tako so atletsko obarvani konec tedna v Dalmaciji poleg udeležencev iz Hrvaške, Bosne in Črne gore s svojimi uspehi zaznamovale tudi atletinje in atleti iz Velenja, ki so zastopali barve Slovenije.
Velenjski atleti in atletinje so postali zmagovalci prvega srečanja, za kar so prejeli tudi skupinski pokal, dosegli pa so naslednje posamične uvrstitve:
100 m: 2. Alen Subašič, 3. Anja Lebar Špilak; 300 m: 2. Tim Vuči-na, 1. Neja Cirar; 600 m: 1. Teodor Majcenovič, 1. Zala Potočnik; skok v daljino: 1. Dino Subašič, 4. Sara
Kovačevič; skok v višino: 2. Alen Subašič, 2. Petja Herlah; met vor-texa: 2. Matija Tratnik, 2. Nika Berlinger; suvanje krogle: 3. Andraž Trupej, 2. Barbara Kladnik; štafeta
4 x 100 m - 2. pionirji, 3. pionirke.
V prihodnjem letu bo organizator srečanja Atletski klub Mornar iz Bara (Črne gora), kjer se bodo letošnjim udeležencem pridružili še
atleti in atletinje iz Italije (Pescara) in Albanije. Tako bodo resnično zastopane vse države, ki imajo košček Jadranskega morja.
■
NA KRATKO
AK Velenje nagrada EAZ
Evropska atletska zveza (EAZ) je pretekli četrtek objavila dobitnike nagrad Evropske atletske zveze za inovacije v športu za leto 2012. Bie-nalno nagrado Evropska atletska zveza podeljuje že od leta 2000. Žirija, ki ji predseduje članica predsedstva Evropske atletske zveze Dr. Sylvia Barlag (sestavlja jo še pet uglednih članov s področja znanosti in športa iz vse Evrope), podeljuje nagrado v petih kategorijah: odprta kategorija, trenerstvo, tehnologija, promocija in trajnostni razvoj za izjemne dosežke in prispevek k razvoju navedenih področij v atletiki.
Za trajnostni razvoj je nagrada letos pripadla Atletskemu klubu (AK) Velenje za projekt z naslovom »Uvajanje in izvajanje projekta trajnostnega razvoja v Atletskem klubu Velenje«, ki jo je za Atletski klub Velenje pripravil Luka Steiner. Predsednica žirije dr. Sylvia Barlag je povedala, da je bila zaradi števila prijav in kakovosti prijavljenih projektov letošnja odločitev še posebej zahtevna.
Čaka Boštjana Buča enoletna prepoved nastopanja?
Slovenska antidopinška organizacija je 25. septembra obvestila Atletsko zvezo Slovenije, da je na podlagi sklepa senata nacionalne protidopinške disciplinske komisije (NAK) Boštjanu Buču, članu Atletskega kluba Velenje in tekaču na 3000 m z ovirami, za eno leto prepovedala nastopanje, zaradi treh kontrol, ki jih Slovenska antidopinška organizacija domnevno ni mogla opraviti med svojim programom.
Iz kluba so sporočili, »da so v zvezi s tem zavezani k spoštovanju športnih pravil in protido-pinških predpisov. Podrobnosti
glede zaslišanja bo senat NAK podal v obrazložitvi, ki jo bo pripravil v prihodnjih dneh, ko bo atlet imel tudi možnost pritožne na sklep senata. Ko bo odločitev dokončna, bo klub na podlagi internih pravilnikov sprejel ustrezno odločitev.«
Boleč prvi domači poraz
Šoštanjčani so doživeli prvi domači poraz v novi sezoni. Gostje iz Hrastnika so bili boljši le za 26 kegljev, kar jim je prineslo novi dve točki (3 : 5). Srečanje je bilo napeto vse do zadnjega lučaja. Ko je že vse kazalo, da si bosta ekipi razdelili točki, so domačini napravili nekaj slabih lučajev in zmaga je odšla z gosti. Tudi tokrat je domači trener dal priložnost mladima igralcema, ki sta prikazalo dobro igro ter tako upravičila zaupanje domačega stratega. V soboto se bodo na kegljišču Golovec v Celju pomerili s trenutno zadnjeuvrščeno Pivovarno Laško. Po treh krogih so z dvema točkama na 6. mestu, vodilni na lestvici pa sta ekipi Rudnika in Konstruktorja s 6 točkami.
Zmaga na Balkanskem ekipnem prvenstvu
Pretekli vikend je bilo v Konex centru v Ljubljani 3. balkansko ekipno prvenstvo v skvošu. Velenjčan Martin Mošnik je uspešno zastopal slovensko reprezentanco kot prvopostavljeni igralec v ekipi, ki so jo sicer sestavljali še Gutman, Langus ter Kavaš. Slovenska moška reprezentanca je v konkurenci 9 ekip najprej premagala Makedonijo, nato Hrvaško, v finalu pa še Bolgarijo, vse brez izgubljenega niza.
Mednarodni pokal občine Duplek
V	soboto, 29. oktobra, je bil v športni dvorani škofijske gimnazije v Mariboru 12. mednarodni judo pokal občine Duplek. Izredno kvalitetna udeležba tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, BiH, Srbije, Hrvaške, Italije in Slovenije je zagotovila preko 300 tekmovalcev.
V	tej močni konkurenci so se zelo dobro odrezali tekmovalci velenjskega judo kluba.
Prvo mesto v svoji starostni kategoriji je osvojila Veronika Mohorič, 2. Tilen Vodeb. Še štiri tretja mesta so osvojili Maja Reher, Tea Laznik, Urban Tepej in Nik Lemež.
Tako so igrali
1. NLB Leasing liga, 4. krog
Rokomet: Gorenje - Ormož 41:31 (21:16)
Gorenje: Gajič 13 (1) obramb, Taletovič (4 obrambe) ; Medved 5, Bezjak 3, Pucelj 1, Dolenec 8, Cehte 4, Miklavčič 4, Gaber 2, Golčar, Dobelšek 2, Gams, Bajram, Nosan, Dujmovič 4. Trener: Branko Tamše. 7 m: Gorenje 3/3, Ormož 9/7; izključitve: Gorenje 10, Ormož 10 minut. Drugi izidi: Krka - Celje PL 24:26 (11:14), zaostala tekma 1. kroga Krško - Cimos Koper 26:41(15:19), Cimos Koper - Sevnica 40:23 (19:11), Trimo Trebnje - Istrabenz Plini Izola 31:19 (15:9), Krško - Maribor Branik 23:35 (15:18), Ribnica Riko hiše - SVIŠ Pekarna Grosuplje 31:21 (10:12). Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 4 tekme - 8 točk, 2. Cimos Koper 4 - 7, 3. Celje Pivovarna Laško 4 - 7, 4. Trimo Trebnje 4 - 6, 5.
Ribnica Riko hiše 4 - 5, 6. Maribor Branik 4 - 4, 7. Krka 4 - 3, 8. Istrabenz Plini Izola 4 - 2, 9. SVIŠ Pekarna Grosuplje 4 - 2, 10. Sevnica 4 - 2, 11. Krško 4 - 1, 12. Jeruzalem Ormož 4 - 0.
Liga prvakov, skupina C - 1. krog
Gorenje Velenje - Sankt Petersburg 35:22 (16:10)
Gorenje Velenje: Gajič 12 obramb, Taletovič 3 odbrambe, Melič 5 (1), Medved 3, Bezjak 9, Pucelj 1, Dolenec 3 (1), Cehte 7, Miklavčič 2, Gaber 1, Golčar 1, Dobelšek 1, Gams 1, Bajram, Nosan, Dujmovič 1. Trener: Branko Tamše. Drugi izidi skupine C. Kielce - Bjerringbro-Sil-keborg 35:26 (17:12), Chambery - Metalurg 30:33 (13:15)
Skupina B: Sävehof - Constanta 35:31 (19:17), Veszprem - Celje PL 32:22 (16:11), Atletico Madrid - Kiel 27:32 (15:17).
1. A DRL- ženske, 3. k.
Celje celjske mesnine -Veplas Velenje 26:31 (11:13)
Veplas Velenje: Zec (20 obramb), Vajdl 2, Naglič 5, Nakič 1, Hrnčič 4 (1), Fatkič 9 (7), Čečkova 3, Sivka 7, Oblak -, Mičič -, Majerič -, Tomič -, Simič, Pajič. Trenerka: Snežana Rodič. Sedemmetrovke: Celje 3 (4), Velenje 8 (8). Izključitve: Celje 6 minut, Velenje 6 minut.
1. SNL, 11. krog
Olimpija : Rudar 2:1 (2:1)
Strelci: 1:0 Nikezič (24. -11 m), 1:1 Rošer
(32.), 2:1 Omladič (42.).
Olimpija: Bafič, Jovič, Fink, Delamea Mlinar,
Zarifovič, Božič, Lovrečič, Zorc (od 65.
Baskera), Omladič, Vicente (od 45. Šporar),
Nikezič.
Trener: Andrej Razdrh
Rudar: Rozman, Jeseničnik (od 69. Bakarič), Berko, Stakič, Jahič, Rotman, Radujko, Bra-tanovič, Črnčič (od 57. Bizjak), Rošer (od 82. Firer), Podlogar.
Trener: Aleš Čeh
Rumeni kartoni: Fink, Omladič; Rošer, Jahič, Berko.
Rdeč karton: Fink (90.).
1.	SNL, 12. krog
Rudar - Celje 1:0 (1:0)
Strelec: 1:0 Leon Črnčič (39) Rudar: Rozman, Jeseničnik, Berko, Buba-lovič, Jahič, Rotman, Radujko, Bratanovič, Črnčič, Rošer, Podlogar. Trener: Aleš Čeh.
2.	SNL, 9. krog
Šmartno 1928 - Bela krajina 1:1 (0:1)
Strelca: 1:1 Čirič (77) Šmartno: Šmartno: Pusovnik, Ristovski, Vid-majer, Hankič, Dragosavac, Koder, Kolenc, Lenošek (od 58. L. Bizjak), Tisaj, Kolar (od 68. Čirič), Zamernik. Trener: Oskar Drobne. Drugi izidi: Zavrč -Šampion 2:1 (2:0), Kalcer Radomlje - Krka 1:1 (0:0), Dravinja Kostroj - Garmin Šenčur 3:1 (0:1), Krško - Roltek
Dob 0:1 (0:0).
Vrstni red: 1. Krka (23:4) 20, 2. Zavrč (18:11) 19, 3. Roltek Dob (19:7) 17, 4. Garmin Šenčur (17:14) 16 , 5. Šampion (11:11) 13, 6. Šmartno 1928 (12:14) 13, 7. Bela krajina (8:18) 9, 8. Kalcer Radomlje (12:18) 7, 9. Krško (12:18) 6, 10. Dravinja Kostroj (11:28) 5.
Polfinale pokala MNZ Celje
Krško - Šmartno 1928 3 : 5 (2:0) po enajstsmetrovkah
ŠNL, 6. krog
Tehnotim - Pesnica 2:2 (0:1)
Strelci: 0:1 Celcer (18), 0:2 Grušovnik (57), 1:2 Kolarič (88), 2:2 Muršiš (95). Šoštanj: Šoštanj: Jozič, Rebernik (od 50. Šlutej), Rednak, Koca, Kraljevič (od 79. Hodžič), Bulajič (od 76. Podlesnik), Gru-šovnik, Babič (od 71. Šmon), Rajkovič (od 64. Gegič),Spasojevič, Celcer. Trener: Josip
Vugrinec.
Rdeči kartoni - Pesnica: Ravnjak (90), Kola-rič (95); Šoštanj: Hodžič (86), Jozič (90). Drugi izidi: Marles hiše - Lenart 1:0, Paloma
-	Slovenj Gradec 0:2, Žalec - Kovinar Tezno 2:1, Fosilum Šentjur - Radlje 3:1, Peca -Pohorje 5:1.
Vrstni red: 1. Šoštanj 14 (14:5), 2. Peca 13 (12:5), 3. Pohorje 12 (14:11), 4. Fosilum Šentjur 10 (13:7), 5. Tehnotim Pesnica 10 (12:6), Radlje 9 (10:9), 7. Žalec 9 (9:14), 8. Marles hiše 9 (8:13), 9. Slovenj Gradec 7 (11:15), 10. Lenart 4 (9:10), 11. Paloma 4 (8:14), 12. Kovinar Tezno 1 (7:18).
Kegljanje, 2 liga - vzhod 3. krog
Šoštanj - Rudnik 3:5 (3116 : 3142 )
Šoštanj: Fidej 534 (1), Sečki 527 (0), Pintarič 512 (0), Novak 238 - , Mandelc 269 - , 507 (1), Hasičič - 519 (1), Petrovič
-	517 (0).
18
MODROBELA KRONIKA

4. oktobra 2012
Dober odziv uporabnikov mestnih koles
Velenje, 28. september - V tednu dni po odprtju se je v sistem avtomatizirane izposoje mestnih koles (sistem BICY) v Turistično informacijskem centru Velenje vključilo že 124 oseb. Toliko je bilo do petka takih, ki so dvignili identifikacijske kartice, s pomočjo katerih lahko sedaj brezplačno uporabljajo 25 mestnih koles. Ta si zaenkrat lah-
ko izposodijo na petih postajah; na Avtobusnem postajališču Velenje, pred občinsko zgradbo, pri Vili Bianki pred Mladinskim hotelom in pred stavbo C Šolskega centra Velenje. Projekt BICY izvaja Mestna občina (MO) Velenje v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje. Poskusno obdobje bo končano januarja 2013.
Celotna vrednost projekta, v katerem sodeluje 11 partnerjev z območja Evropske unije, je dobra 2 milijona evrov. Vrednost projekta za MO znaša dobrih 181 tisoč evrov. Občina ta delež sofinancira v višini petnajstih odstotkov, kar znaša dobrih 27 tisoč evrov. Vrednost pilotne investicije oz. sistema avtomatizirane izposoje
koles je 59.280,00 evrov, od tega prispeva MO Velenje 15 %, torej 8.892,00 evrov, dobrih 50 tisoč evrov pa sofinancira projekt BICY (program Srednja Evropa, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj).
bš
Pobeg s krožišča
Velenje, 25. septembra - V torek popoldan je neznani voznik motornega kolesa črno-bele barve zaradi nepravilnega premika v krožišču pod skakalnicami oplazil voznico osebnega avtomobila in po trčenju odpeljal naprej proti Celju. Za povzročiteljem policisti še poizvedujejo.
V gimnazijo skozi okno
Velenje, 25. septembra - V torek okoli poldneva so policisti obravnavali tatvino v gimnaziji. Storilec je prišel v učilnico skozi odprto okno in odnesel LCD monitor.
Vlom v avtomobila
Paška vas, 27. septembra - V
Paški vasi je bilo vlomljeno v dva avtomobila. Iz enega je vlomilec odnesel denarnico, iz drugega moško torbico.
Poleg koles tudi zimske gume
Velenje, 27. septembra - Vlomilec v klet stanovanjskega bloka na Stantetovi si je moral vzeti kar nekaj časa, da je iz kleti spravil toliko »robe«, kot je je. Vzel je moško in žensko gorsko kolo, obe znamki Balance, otroško kolo znamke Lombardo, roza-bele barve, in štiri zimske pnevmatike s platišči.
Ostali so brez denarnic
Velenje, Šoštanj, 28. septembra
- V petek, 28. septembra, je brez denarnice z vsebino ostala naku-povalka v trgovini TUŠ v Šoštanju. Denarnico je odložila pri blagajni, to pa je izkoristil neznani tat.
Istega dne ponoči so brez denarnic ostale štiri ženske v lokalih na Šaleški cesti v Velenju. Prva v lokalu Packa. Policisti so denarnico z dokumenti našli v bližini, a brez denarja. Dve tatvini sta se zgodili na terasi eMCe placa, kjer je storilec iz torbice ukradel denarnico in mobilni telefon. Oškodovanka je denarnico našla naslednji dan, a prazno. V drugem primeru je iz torbice prav tako izginila denarnica. Še ena kraja denarnice iz ženske torbice pa se je to noč zgodila v lokalu Max. Denarnico z vsebino pogreša tudi moški, ki je bil to o noč v istem lokalu.
Še ena kraja denarnice se je v soboto, 29. septembra, zgodila v Veleja parku. Tudi po njo je tat segel v torbico.
Padel z motorjem
Velenje, 28. septembra - V petek je na Kidričevi cesti v bližini Mer-catorjeve Tržnice iz neznanega vzroka padel voznik motornega kolesa. Pri padcu je utrpel hude telesne poškodbe. Policisti so za motorno kolo odredili izredni tehnični pregled.
Kolesar v peško
Velenje, 26. septembra - V sredo popoldan so v dežurni ambulanti zdravstvenega doma zaradi bolečin nudili zdravniško pomoč lažje poškodovani peški. Okoli 15.10 se je poškodovala na asfaltiranem dvorišču pred stanovanjskim blokom na Rudarski 2.
Ko je prihajala iz trgovine NKD, je vanjo trčil otrok s kolesom, pri čemer sta oba padla. Fant se je še z dvema sovrstnikoma s kolesom odpeljal naprej proti stavbi Upravne enote.
Policisti zaradi razjasnitev okoliščin prosijo morebitne očividce in starše fantov, da se oglasijo na Policijski postaji Velenje ali pokličejo na telefonsko št. 03 898 61 00.
S ceste in naprej
Velenje, 29. septembra - V soboto popoldan je na glavni cesti v Paki pri Velenju voznik kombiniranega vozila zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste, pri tem pa podrl prometni znak. Nato je zapeljal nazaj na cesto in vožnjo nadaljeval proti Hudi luknji. Policisti, ki so pregledali odsek ceste, po kateri je peljal, so na stranski cesti pred Hudo luknjo našli poškodovano vozilo, vendar brez voznika. Ta se je naslednji dan javil na Policijski postaji. Izdali mu bodo plačilni nalog za dva prekrška.
Pobegnil, potem pa še napihal
Velenje, 30. septembra - V nedeljo ponoči je prišlo na Šaleški cesti do oplaženja dveh osebnih avtomobilov. Eden od voznikov je s kraja
odpeljal, a so se policisti z njim srečali že pri Rdeči dvorani. Preizkus z elektronskim alkotestom je pokazal več kot 0,52 mg alkohola v izdihanem zraku. Čaka ga obdolžil-ni predlog na sodišču, oddelku za prekrške, plačilni nalog za pobeg pa je že dobil.
Ukradel jamske loke
Žalec, 1. oktobra - V Podvinu pri Žalcu je neznanec ukradel železne jamske loke, ki so bili postavljeni ob cesti, nameravali pa so jih uporabiti za posodobitev cestnih jaškov. Lastnik ocenjuje škodo na 3.000 evrov.
Kolesi dobili noge
Polzela, 1. oktobra - V Parižljah je neznanec vlomil v klet stanovanjske hiše in odpeljal dve gorski kolesi, moško in žensko, vredni okoli 1.500 evrov.
Iz policijske
Razbil vrata in grozil bivši
Velenje, 25. septembra - V torek popoldan je v stanovanjskem bloku na Cesti Simona Blatnika 33-letni bivši partner namerno poškodoval vrata na stanovanju bivše partnerke, potem pa ji grozil. Policisti so ga pridržali, ga zaslišali in mu izrekli prepoved približevanja. Čaka pa ga tudi kazenska ovadba za nasilje v družini.
Ker je razgrajal, so ga pridržali
Velenje, 26. septembra - V sredo popoldan je na terasi lokala Zate na Kidričevi
cesti kršitelj, sicer povratnik, razgrajal in se nedostojno vedel. Ker se ob prihodu policistov ni pomiril, so ga pridržali do iztreznitve in mu izdali plačilni nalog za več prekrškov.
Glasno je bilo
Velenje, 29. septembra - V soboto ponoči so policisti dvakrat posredovali zaradi glasne glasbe, najprej v Škalah, potem pa v lokalu Max na Šaleški cesti. Zaradi predvajanja glasne glasbe iz avtomobila pa so v ponedeljek, 1. oktobra, posredovali tudi na igrišču v Lokovici.
Obležala sta
Velenje, 29. septembra - V soboto
zjutraj je pred stanovanjskim blokom na Goriški cesti obležal pijan moški. Policisti so mu napisali plačilni nalog. Dopoldan, istega dne, pa je pijan moški obležal tudi na pločniku Kopališke ceste. Tudi temu so napisali plačilni nalog.
Učenka in učenec sta si skočila v lase
Šmartno ob Paki, 1. oktobra - V ponedeljek dopoldan sta se v OŠ Bratov Leto-nje v Šmartnem ob Paki sprla učenka devetega razreda in učenec šestega razreda. V prepiru je med njima je prišlo do fizičnega obračunavanja. Mladoletno učenko bodo policisti predlagali v
postopek oddelku za prekrške, za oba učenca pa posredovali obvestilo centru za socialno delo.
En pijan pridržan
Policisti so zaradi vožnje pod vplivom alkohola v zadnjem tednu pridržali enega voznika in sicer v ponedeljek.
Vredno pohvale
Pohvaliti velja občana, ki je v soboto, 29. septembra zvečer, policistom izročil kontaktni ključ vozila znamke Ranault, ki ga je našel na Prešernovi cesti v Velenju. Lastnik ga lahko prevzame na tukajšnji Policijski postaji.
Orožje, razum in čustva
V preteklih dveh tednih smo lahko poslušali ali brali novice o grožnjah s pištolo, streljanju znotraj družine in strelskemu pohodu. To ne bi bilo nič nenavadnega, če se vse skupaj ne bi dogajalo pri nas - v Sloveniji. Odzivi laične in strokovne javnosti so različni, kar zopet ni presenetljivo. Dramatiziranje posameznih dogodkov, ki so vendarle ustvarili krvav »tri-stih« na eni strani ter pomirjanje drugih, da se strah ne bi razrasel v epidemijo strelskih obračunov ali da morda ne bi sprožil organizirane akcije za uveljavitev strožjih pogojev dodeljevanja in nadzora nad imetniki orožja. Čeprav v enem primeru po zaslugi policistov ni bilo smrtnih žrtev, so tovrstni dogodki tragični in boleči. Tragični za ustreljene in tiste, ki so tokrat imeli srečo in so preživeli. Grozljivi za priče in tiste, ki so slišali strele ter krike groze in bolečine. Boleči za družinske člane imetnikov orožja, ki so jih dejanja »ožigosala« do konca življenja. In nenazadnje strašljivi za ljudi v krajih, kjer so se dogodki zgodili, in tudi širše, saj normalen človek ob takšnih dogodkih ne more ostati ravnodušen.
Skupna točka vseh treh dogodkov je bilo orožje v rokah. Skupna značilnost je bilo tudi dejstvo, da so pri vseh treh moških prevladovala čustva nad razumom. In kadar je tako, ni pomembno, kakšno »politiko« ima država do orožja in njegovih imetnikov, kakšna pooblastila imajo policisti in ali lastniki orožja posedujejo orožje legalno ali ilegalno. Kadar čustva prevzamejo vajeti, se življenje spremeni. Razsodnost in logične, razumske poteze ne pridejo do izraza in so potisnjene v ozadje. Biološka osnova čustvovanja je zapleten proces, v katerem nastopajo hormoni (sistem žlez z notranjim izločanjem) in osrednje živčevje. Pri vseh pozitivnih in negativnih čustvih je pomembna jakost, globina in trajnost. Na doživljanje in izražanje čustev pa poleg individualnih (s tem tudi unikatnih) značilnosti vpliva tudi socialno okolje, v katerem posameznik živi in v katerem imajo glavno vlogo starši, ki so pri vseh nas prvi čustveni učitelji. Zato so »ozadja« pri vseh treh storilcih različna.
Princip čustvenega vzburjenja današnjega človeka je enak kot pri naših prvotnih prednikih. Ravno ta princip je omogočil, da se je človek skozi tisočletja prilagajal, boril za preživetje in se povzpel na vrh piramide živega sveta. Toda danes živimo drugačno življenje kot predniki v divjih in prostranih goščavah sveta. Soočamo se z drugačnimi viri ogrožanja, ki od nas zahtevajo tudi ustrezne odzive, ki jih pogostokrat ne zmoremo stlačiti v osnovno delitev »3F«: fight (borba), flight (pobeg) in freeze (zmrznitev).
Omenjeni dogodki na tragičen način potrjujejo, da čustva v naših življenjih igrajo veliko bolj pomembno vlogo, kot si mislimo. In če se ozremo na današnje družbene razmere, lahko vidimo, da tehnološki razvoj, »razčlovečenost« družbe in dajanje prednosti stvarem brez socialne, človeške... note dajejo ljudem sporočilo in občutek, da so (s svojimi situacijami in težavami) ostali sami, tam nekje na robu te družbe. Vse težje najdejo tudi sogovornika, ki jih je pripravljen poslušati in jim pomagati. Pregovor, ki ga lahko najdemo v številnih tradicijah in deželah - "Boj se človeka, ki nima ničesar izgubiti" - danes postaja vse bolj aktualen. Zato bi prav vsi (posamezniki in institucije) morali takšne tragične dogodke razumeti kot opozorilo in klic na pomoč. Da se čustveno opismenimo in da se zavedamo, da je čedalje več tistih, ki (skorajda) nimajo več česa izgubiti.
■ Adil Huselja
Policijska pisarna po novem
Šoštanj, 1. oktobra - S ponedeljkom so v Policijski pisarni Šoštanj uvedli nov delovni čas. Pisarna bo ob ponedeljkih odprta od 10. do 12. ure, ob sredah pa od 14. do 17. ure.
■ mkp
UTRIP
19
Nagradna križanka Radia Velenje

tw
RADIO VELENJE
Radio.velenje@siol.net 897 50 03 ali 897 50 04
Radio Velenje vam razvedri življenje
•	na frekvencah 107,8 MHz in 88,9 MHz
•	pokriva celotno Šaleško, Savinjsko dolino ter Koroško
•	prisluhne mu lahko do 360.000 poslušalcev
•	nudi informativne vsebine in hitre servisne informacije s poudarkom na regionalnih temah, ki jih na terenu pripravljajo novinarji
•	kontaktne oddaje
•	javljanja s terena
Radio Velenje je na tem območju oral ledino, bil dolgo časa edini, vendar se mu tudi s pojavom novih radijskih postaj, izrazito komercialnih, število poslušalcev ni zmanjšalo, tudi zato, ker ohranja v programu informacijo kot pomembno tržno blago.
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Radio Velenje«, najkasneje do ponedeljka, 15. oktobra. Nagrajenci bodo prejeli tri majčke radia Velenje.
Zgodilo se je ...
od 5. do 11. oktobra
-	prva oddaja Radia Velenje na ultrakratkovalovnem področju na frekvenci 88,9 megaherzov je bila kljub nedokončanem studiu, že v soboto, 5. oktobra 1974, ko so iz dvorane doma kulture neposredno prenašali svečano zasedanje velenjske občinske skupščine, s ploščadi pred domom kulture pa osrednjo proslavo ob občinskem prazniku;
-	oktobra leta 1978 so v Velenju postavili prve semaforje na križišče Šaleške in Kidričeve ceste ter na križišče proti Gorici;
-	5. in 6. oktobra 1990 je velenjski Kulturni center Ivana Napotni-ka skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje na Titovem trgu v Velenju prvič
organiziral Pikin festival, ki so ga prvo leto poimenovali Pikin cicidan; z leti je ta prireditev prerasla v največji otroški festival v Sloveniji; v drugi polovici letošnjega septembra je tako v Velenju potekal že 23. Pikin festival;
■	v nedeljo, 7. oktobra 1962, je
bila ob 15. uri pred več kot 2000 gledalci svečana otvoritev velenjskega kotalkališča; predsednik sindikata rudniške podružnice Erno Rahten je pre-rezal otvoritveni trak in predal kotalkališče v varstvo in uporabo športnemu društvu Partizan - Rudar;
■	7. oktobra 1976 so v Velenju uradno predali svojemu namenu dom za ostarele občane;
Otvoritev kotalkališča (Arhiv Muzeja Velenje)
7. oktobra 1983 so v Velenju odprli podhod pod Kidričevo cesto med velenjsko knjižnico in pošto; ■ v noči na 8. oktober 1941 so borci 1. štajerskega bataljona napadli mesto Šoštanj; to je bil prvi partizanski napad na mesto v Sloveniji in ena prvih večjih partizanskih akcij v Sloveniji v tem letu; zaradi pomembnosti napada so si ta dogodek za svoj krajevni praznik najprej izbrali prebivalci Šoštanja, po letu 1963 je postal tudi praznik občine Velenje; po spremembi občinskih meja je ta dan zopet
krajevni praznik mesta Šoštanj;
-	v Velenju so dogradili in ob občinskem prazniku leta 1975 tudi odprli stavbo občinskega sodišča, šolo s prilagojenim programom ter Rdečo dvorano;
-	9. oktobra 1964 je bil v mali dvorani doma kulture odprt Pionirski klub;
-	10. oktobra 1941 so iz mariborskih zaporov pripeljali v Šoštanj deset jetnikov in jih tam ustrelili kot talce;
-	10. oktobra 1981 se je Velenje za nekaj let preimenovalo v Titovo Velenje.
Pripravlja: Damijan Kljajič
in prejmite do 8 številk zastonj!
Izkoristite naročniške ugodnosti: dostava na dom, nižja cena, do osem številk zastonj, ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval!
In kje se naročite? Po telefonu 03 89817 50 ali e-mailu press@nascas.si
jü
oroskon
Oven 21. 3. - 20. 4.
Čas teče zelo hitro in zato ni smiselno, da nenehno čakate na spodbudo, da se sploh odločite za kakšen korak v življenju. Neodločni ste že pri malenkostih, kaj šele pri večjih projektih. Če bi se manj zanašali na druge, bi bilo povsem drugače. Tako pa boste tokrat veliko več morali narediti sami, brez čakanja na čudež. Neka oseba vam je že dlje časa všeč, vendar pa se ji ne upate približali. Tveganje se včasih izplača, tako ali tako pa nimate kaj izgubiti. Zato skujte uresničljiv načrt, da jo sploh opozorite nase. Le najbližji bodo opazili, da vas še vedno skrbi glede določenih stvari iz preteklosti. Raje obrnite novi list in se osredotočite na prihodnost. Brez obžalovanja!
Bik 21. 4. - 20. 5.
Pred vami je nekaj stresnih in napetih dni, potem pa se boste resnično lahko sprostili. Še prej se boste morali odločiti glede nekega opravka, ki vam sicer ni preveč všeč, a gre za nekaj precej nujnega. O zadevi raje ne razmišljajte preveč, saj boste situacijo le poslabšali. Raje ravnajte intuitivno, saj vas šesti čut redko zapusti. Rezultat bo presenetljivo dober. Glede zdravja se spomnite, da vas vsako pretiravanje precej drago stane, zato bodite zmerni tako pri hrani kot pri športnih aktivnostih. Sploh pri slednjih pazite, da ne boste komu hoteli pokazati preveč. Če si boste privoščili kakšen prost dan,
ga nikar ne preživite doma. Potrebujete odklop!
Dvojčka 21. 5. - 21. 6.
Vzemite si več časa za premislek o tem, kako boste zasnovali svojo prihodnost. Nikar je ne poskušajte odmisliti, ker je tiščanje glave v pesek najslabše, za kar se lahko odločite. Pri delu vas moti vse več stvari in tudi ljudi, s katerimi delite večji del dneva. Ne po svoji želji, seveda. Dovolj imate hinavščine in neprijaznosti. Še več, to vas počasi spravlja v obup. Tudi delo samo vas ne veseli preveč in čeprav je tveganje precej veliko, vas sprememba delovnega mesta lahko osreči bolj kot si sploh lahko predstavljate. A najprej pretipajte nove možnosti, dobro preverite, kako resne so in šele potem naredite korenit rez.
Rak 22. 6. - 22. 7.
Žal niti lepo jesensko vreme ne bo pomagalo, da bi dvignili svoje razpoloženje vsaj na točko, da bi se že zjutraj veselili novega dne. Dobro premislite, če se vam še splača vztrajati v odnosu, ki je tudi kriv za vaše trenutno počutje. Sploh, ker so vaša čustva že lep čas ohlajena, to kar vaju s partnerjem veže pa ni ljubezen, ampak navada in prijateljstvo. Saj sami veste, da zadnje čase ni vse tako kot bi moralo biti. Tudi partnerjevi nameni v ljubezni niso preveč resni, saj še vedno postavlja na prvo mesto svoje zasebne zadeve. In v tem je tudi odgovor, zakaj ste se ohladili. Povejte mu, da vam mora posvetiti več časa, morda še lahko rešite, kar imata.
Lev 23. 7. - 23. 8.
V ljubezni obljubljajte le tisto, česar se boste potem res držali. Partner ima namreč do vas velika pričakovanja, in čeprav ga ljubite z vsem srcem, si boste hoteli vzeti nekaj časa le zase in za prijatelje. Zaradi stresa in spremenljivega vremena bo vaš imunski sistem precej oslabljen, zato poskrbite, da boste zaužili dovolj vitaminov in svežega zraka. Čas je, da premislite o nečem, kar vam je večkrat predlagala tudi vaša prijateljica. Prevečkrat ste jo zavrnili ali pa preprosto niste odgovorili. Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti slabovoljni in zadirčni. Raje se poskusite sprostiti in
pustite stvari, da se razrešijo same od sebe.
Devica 24. 8. - 23. 9.
Sreča bo v naslednjih dneh na vaši strani, tudi finančne težave se bodo končale. S tem pa boste dobili voljo, da se lotite dela, ki ga odlagate že vse od spomladi. Vaši izgovori so vse bolj medli, zato jim ne nasedajo več. Bolje bo, da kar molčite, razen, če boste vprašani. Pa še takrat skrbno izbirajte besede, da se ne boste ujeli v lastno zanko. Zaradi osebne sreče boste ob koncu tega tedna kar prekipevali od dobre volje in energije. Ker ste zadnje čase tako pozitivni, se bo veliko ljudi hotelo družiti z vami. Čeprav vam bodo pohajkovanja s prijatelji prijala, ne pozabite na družino. Ta vam bodo namreč zamerila, če ji ne boste posvetili več prostega časa.
Tehtnica 24. 9. - 23. 10.
Čeprav boste po svoje srečni, da se v vašem zasebnem življenju končno vse vrti tako kot ste si želeli, ne boste mirni. Strah vas bo, da pot ne bo tako lahka kot trenutno kaže. Dobro namreč veste, da se lahko zalomi tam, kjer najmanj pričakujete. Tokrat se bo vse vrtelo tako čudno, da vam tudi vaš šesti čut ne bo pomagal. Zato bo še najbolje, če se ne obremenjujete in skušate pozabiti. Nenazadnje so pred vami sproščeni dnevi, ki pa ne bodo prav dolgo trajali. Zato uživajte, kolikor se le da, saj veste, da bo letošnja jesen še zelo naporna. Zdravje bo solidno, poskrbite, da tako tudi ostane.
Škorpijon 24. 10. - 22. 11.
Z ljubljeno osebo se boste zapletli v precej resen prepir, vendar pa lahko vse dobro razrešite, če boste ravnali mirno in premišljeno. Ukvarjajte se le s svojimi zadevami in pustite pri miru drugače misleče. Čeprav imate ponavadi prav, vam bo tokrat vaša trma le škodovala. Čaka vas prijetno presenečenje na delovnem mestu. To vam bo dalo misliti, saj boste ob tem spoznali tudi, kdo je res iskren do vas in kdo vam meče polena pod noge. Naj vam bo to v poduk. Poskušajte odpustiti, nikar pa ne pozabite. Vikend bo točno tak kot si ga želite. Spali boste mirno, vstajali spočiti.
Strelec 23. 11. - 21. 12.
Po navadi ste najbolj srečni takrat, ko se že vse ve vnaprej. Glede bližnje prihodnosti ne delajte prenagljenih načrtov, saj se morate še vedno posvetovati z vašimi bližnjimi. Če boste vse sami organizirali, pri tem pa le molčali, zna namreč priti do prepirov. Ti pa bodo predvsem posledica tega, da se premalo pogovarjate, zato vse skupaj izpade, kot da kaj skrivate. Z malo potrpežljivosti in sodelovanja boste situacijo razrešili mirno in na koncu bodo vsi zadovoljni. Na poslovnem področju se vam odpira nova, zelo uspešna pot. Ne bo vam žal, da ste rekli da. Spoznali boste namreč kopico zanimivih ljudi.
Kozorog 22.12. - 20. 1.
Partner bo zahteval od vas, da mu zaupate. To vas bo sicer precej vznemirjalo, saj ne boste točno vedeli, kaj se dogaja. Vendar pa se bo vse dobro izteklo, če i boste le pustili malo dihati. Naj vas lepo jesensko vreme ne zavede preveč. Zadnje čase se sploh ne znate prilagajati, zato boste zdravstveno precej občutljivi. Še slabše bo, če ne boste začeli bolj temeljito in sistematično skrbeti za svoje zdravje. Dobro se zavedate, kje delate napake. Vzemite se v roke in naredite temu konec. Čas je ravno pravi, saj vas ob vašem počutju postaja tudi malce strah.
Vodnar 21. 1. - 20. 2.
Zadnje čase kar prekipevate od dobre volje, po drugi strani pa se vseeno dolgočasite. Poskusite energijo, ki jo imate te dni še čisto dovolj za vse, preusmeriti v delo. Pa ne le tisto v službi, tudi tisto, ki bo prispevalo k vaši sreči in sreči vašega partnerja. Načrti, ki jih oblikujeta prav v teh dneh, niso lahko izvedljivi. A ker oba vesta, kaj si želita in želita si isto, pot ne bo tako težka. Če se ustavi, pa ne čakajte. Imate dovolj iskrenih prijateljev in sorodnikov, ki vam bodo nesebično pomagali. A le, če jih boste zato prosili. V nedeljo novica, ki vam ne bo pustila spati. Vzemite jo resno.
Ribi 21. 2. - 20. 3.
Imate občutek, da sploh ne morete več doseči popolne sreče. Morda ste trenutno preprosto premalo sproščeni, ali pa v resnici sploh ne veste, kaj si v življenju še želite. Lahko, da je to tudi posledica preutrujenosti, saj zadnje čase delate preveč. In to predvsem stvari, ki jih ne delate najraje. Čas si boste morali razporejati drugače, bolj pazljivo. Dan je dovolj dolg, da si lahko brez slabe vesti privoščite tudi kakšno urico le za vas. Če boste ves čas skrbeli le za druge, vam bo zdravje kmalu pokazalo, da se nimate dovolj radi. Z denarjem previdno, ne bo ga več toliko kot ga je bilo doslej.
20
TV SPORED

4. oktobra 2012
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,		Sreda,
4. oktobra	1	5. oktobra	1	6. oktobra	1	7. oktobra	1	8. oktobra	1	9. oktobra	1	10. oktobra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.10	Kultura 06.15 Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Pravljice iz lutkarjevega vozička 10.35 Male sive celice, kviz
11.20	Sanje v skrinjici, dok. film 11.35 Kako sem videl svet izpod mize:
Politika, 5/10
12.00	Poročila 12.05 Črno beli časi
12.20	Prava ideja!, posl. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Odkrito, ponov. 14.25 Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi 15.45 Krtji sestrici, ris. 15.55 Olivija, ris. 16.05 Studio Kriškraš, lutke
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Evrovizijski tv laboratorij 17.35 Ukročena trmoglavka, pilotna odd.
18.10	Divji veper, pilotna odd. 18.35 Prihaja Nlodi, ris. 18.45 Pim in Pom, ris. 18.55 Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pogledi Slovenije
21.30	la lepše
22.00	Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet
00.30	Dnevnik, pon. 00.55 Slovenska kronika
01.10	Vreme, ponovitev 01.15 Šport, ponovitev
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Infokanal
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Martin in ptičje strašilo: Opora
10.20	Bisergora: Bibamica izgubi
hiško,lutke 10.35 Profesor pustolovec, pouč. odd.
10.50	Aslihan - tv zvezda, dok. film
11.10	Kul Sam in ljubka Suzi, igrani
12
25 V dotiku z vodo, 2/26
Poročila 2.05 Sveto in svet: 50 let II.
vatikanskega koncila 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Pogledi Slovenije, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.40 Kaj govoriš?-So vakeres,
romska odd. 15.55 Marči Hlaček, ris. nan. 1 6.20 201 2, leto nič, 12/12 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Evrovizijski tv laboratorij 17.25 Kiparjenje na Forma Vivi,
pilotna odd. 17.45 Aktivatorji, pilotna odd. 18.00 Za devetimi gorami, pilotna odd.
18.10 Žužek Bužek, pilotna odd. 18.35 Tinček, ris. 18.40 Franček, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 Slovenska kronika 20.00 Na zdravje! 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 00.30 Dnevnik, ponov. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal
Ö 01.45 Infokanal
TVSLOr
07.00 Otroški program
07.00	Otroški program
sledi	Bali, ris.
07.10	lenavadne zgodbice, ris. 07.15 Ava, Riko, Teo, ris. 07.25 Žanov svet, ris. 07.35 Biba se giba, ris. nan. 07.55 Vlakci, ris. 08.05 Otroški infokanal
08.50	Zabavni infokanal
11.00	Dobro jutro 13.35 Evrovizijski tv laboratorij
13.40	Omembe vredno, pilotna odd.
14.10	Virus tv, pilotna odd.
14.50	Jubilejni festival narečnih
popevk, 2. del 16.15 Muzikajeto 16.45 Mostovi
17.20	Evropski magazin, tv Maribor
17.35 Univerza
18.00	Ars 360
18.15 Žrebanje deteljice
18.30	Nogomet, EL, Lazio : Maribor,
prenos iz Rima 21.15 ZDA proti Johnu Lennonu, dok. film
22.50	Sodobna družina (I.), 22/24
23.10	Sinovi anarhije (II.), 8/13
23.50	Zabavni infokanal
POP
06.25 Tv prodaja
06.55 Radovedni Jaka, ris. ser.
07.05 Filip, ris. ser.
07.10	Žabec in prijatelji, ris. ser.
07.20	Hobonavti, ris. ser.
07.35 Mia in jaz, otr. ser.
08.00	Peklenske mačke, nan.
08.55 Tv prodaja
09.10	Zakon brez ljubezni, nad.
10.05 Tv prodaja
10.35 Brezno ljubezni, nad.
11.30	Tv prodaja
12.00	Moč usode, nad.
13.00	24 ur ob enih
14.00	Norišnica v Clevelandu, nan.
14.35 Peklenske mačke, nan.
15.30	Ljubezen skozi želodec - recepti
15.35 Brezno ljubezni, nad.
16.35 Zakon brez ljubezni, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Zakon brez ljubezni, nad.
17.45 Moč usode, nad.
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Castle, nan. 21.55 24ur zvečer 22.25 Na terpaiji, nan.
23.00	Kralji bega, nan. 23.55 Razočarane gospodinje, nan. 00.45 Na robu znanosti, nan.
01.40	Čista hiša, res. ser.
02.40	24ur, pon. 03.35 Nočna panorama
©
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Vabimo k ogledu
10.35	Aktualno, Ob svetovnem dnevu
Alzheimerjeve bolezni, pogo
11.35	Pop corn, glasbena oddaja -
Gostje: skupina Liquf
12.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
13.00	Videospot dneva
13.05	Prodajno TV okno
13.20	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Modri Jan: energija iz vesolja
1820	Pikin VTV studio (6)
18.40	Oglasi
18.45	Regionalne novice 2
18.50	Vabimo k ogledu
18.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20	Videospot dneva
19.25	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Naj viža, - Prleški kvintet, ans.
Minutka
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Vabimo k ogledu
21.25	Brez panike
21.55	Videospot dneva
22.00	Vabimo k ogledu
22.05	Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev
23.35	Prodajno TV okno
23.50	Videospot dneva
23.55	Videostrani, obvestila
07.00	Bali, ris.
07.10	Nenavadne zgodbice, ris.
07.15	Ava, Riko, Teo, ris.
07.25	Žanov svet, ris.
07.35	Biba se giba, ris.
07.55	Vlakci, ris.
08.05	Otroški infokanal
10.30	Dobro jutro
12.50	Evrovizijski tv laboratorij
12.55	Ukročena trmoglavka, pilotna odd.
13.30	Divji Veper, pilotna odd.
14.00	Državni udar v Argentini, dok. film
14.55	Navdihnjeni z ljubezen, dok. odd.
15.25	Osmi dan
15.55	Istra skozi čas, 1/6
16.30	Žogarija
17.00	Nogomet, EL, povzetki
17.30	Mostovi
18.00	Črno beli časi
18.20	Alpe, Donava, Jadran
18.45	Knjiga mene briga
19.10	Rezija - ta rožina dolina, dok. film
20.00	Pri Amiših, dok. odd.
20.50	Platforma, ponov.
21.20	Restavracija Raw (III.), 2/6
22.20	Hladnokrvnež, am. film
23.45	Blef, kanad. film
01.20	Zabavni infokanal
POP
06.25	Tv prodaja
06.55	Radovedni Jaka, ris. ser.
07.05	Filip, ris. ser.
07.10	Mojster Miha, ris. ser.
07.20	Jaka na Luni, ris. ser.
07.30	Mia in jaz, otr. ser.
08.00	Peklenska mačka, nan.
08.55	Tv prodaja
09.10	Zakon brez ljubezni, nad.
10.05	Tv prodaja
10.35	Brezno ljubezni, nad.
11.30	Tv prodaja
12.00	Moč usode, nad.
13.00	24 ur ob enih
14.00	Norišnica v Clevelandu, nan.
14.35	Peklenske mačke, nan.
15.30	Ljubezen skozi želodec - recepti
15.35	Brezno ljubezni, nad.
16.35	Zakon brez ljubezni, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Zakon brez ljubezni, nad.
17.45	Moč usode, nad.
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Sanjsko dekle, am. film
22.00	24ur zvečer
22.30	Sanjsko dekle, nad. filma
23.00	Eurojackpot
23.05	Sanjsko dekle, nad. filma
23.25	Na terapiji, nan.
00.00	Lady Godiva, ang. film
01.50	24ur, pon.
02.50	Nočna panorama
0
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža - Prleški kvintet, ans.
11.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.15	Videospot dneva
12.20	Prodajno TV okno
12.35	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Miš maš: Kaj je puberteta?
18.40	Oglasi
18.45	Regionalne novice 2
18.50	Vabimo k ogledu
18.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20	Videospot dneva
19.25	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Lokalni utrip Kozjanskega in
Obsotelja, ponovitev
20.50	Regionalne novice 3
20.55	Vabimo k ogledu
21.00	Ujemi sanje, razvedrilna oddaja
22.30	Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev
00.00	Prodajno TV okno
00.15	Videospot dneva
00.20	Videostrani, obvestila
06.05 Kultura 06.15 Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke 07.15 Radovedni Taček
07.30	Iz popotne torbe: Dirke
07.50	Bine: Vlak
08.10	Zlati prah, pravljica 08.15 Svinjski pastir, lutke
08.50	Studio Kriškraš: Vse je enkrat prvič
09.35 Biba se giba, ris. 09.55 Male sive celice, tv kviz
10.40	Sanje v skrinjici, dok. film 10.55 Polna hiša živali, 8/13 11.35 Loti in skrivnost mesečevega
kamna, film
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.20	Tednik, ponov. 14.25 Slovenski magazin
15.00	O živalih in ljudeh
15.30	Na vrtu
15.55 Kuhinja kot ustno izročilo, dok. odd.
17.00	Poročila, vreme, šport 17.15 Čez planke: Bosna in
Hercegovina
18.20	Ljudje podeželja, dok. ser. 18.35 Ozare
18.40	Olivija, ris. 18.55 Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Moja Slovenija, družinski kviz
21.30	Hindenburg, nem. film
23.20	Poročila, šport, vreme 23.55 Maribor 2012 epk
00.10	Oglaševalci (II.), 2/13
01.00	Kuhinja kot ustno izročilo, dok. odd.
01.50	Ozare, ponov.
02.00	Dnevnik, ponov.
02.20	Utrip, ponov.
02.50	Dnevnik Slovencev v Italiji 03.15 Infokanal
06.55 Pokec, ris. 07.05 Kanopki, ris.
07.10	Aleks v žival. kralj., ris. 07.15 Teo, ris.
07.20	Metka in Zverinko Zver, ris.
07.30	Žanov svet, ris.
07.40	Ava, Rika, Teo, ris. 07.45 Svetovalka Hana, ris. 07.55 Prihaja Nodi, ris. 08.05 Ozi Bu, ris. 08.15 Olivna , ris. 08.25 Pri Slonovih, ris. 08.35 Okec, ris. 08.45 Bali, ris.
09.00	Toni in Boni, ris. 09.05 Gozdna druščina, ris. 09.15 Pujsa Pepa, ris.
09.20	Šampion Jon, ris.
09.30	Dedek v mojem žepu, 55/66
09.40	Dedek v mojem žepu, 56/66 09.55 Nedeljska maša, prenos iz
župnije Zadobrova 10.55 Izvir(n)i
11.20	Ozare 11.25 Obzorje duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na zdravje!
15.20	Ne vidimo ovir, dok. film
17.00	Poročila, vreme, šport 17.15 Enkrat še zapoj, 2. del
18.40	Prihaja Nodi, ris. 18.55 Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tito^zadnje priče oporoke,
21.05 Intervju 21.55 Skrivnosti glasbe, 1/5 22.25 Ljudje podeželja, dok. ser. 22.35 Poročila, šport, vreme
23.00	Ars 360 23.15 Gandža VII., 7/13
23.40	Gandža VII., 8/13
00.10	Slovenski magazin 00.35 Enkrat še zapoj, 2. del
01.50	Dnevnik, ponov.
02.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.10	Infokanal
06.10	Ars 360
06.20	Utrip
06.35	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
0.00	Poročila
0.10	Mihec in Maja, otr. nan.
0.20	z popotne torbe: Dirke
0.40	Radovedni Taček
0.50	Sejalci svetlobe: Lovilec senc
1.10	Dedek v mojem žepu: Čarobni
Božič, 55/66
1.25	Dedek v mojem žepu: Res
poseben pujs, 56/66
1.35	Sprehodi v naravo, poučna odd.
2.00	Poročila
2.05	Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport
4.40 5.00 5.10 5.45
Polnočni klub: S kolesom po svetu
Maribor 2012, epk Poročila
Dober dan, Koroška Bali, ris. 5.55 Žametek, ris. 6.10 Bacek Jon, ris. 6.15 Ali me poznaš, nan. 6.25 Ribič Pepe 7.00 Poročila, vreme, šport 7.20 Evrovizijski tv laboratorij 7.25 Tišina, pilotna odd. 8.00 Goveji bratje, pilotna odd. 8.35 Risanka 8.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Tednik
21.00 Studio city
22.00 Odmevi, vreme, šport
23.05 Umetni raj
23.35 Knjiga mene briga
23.55 Slovenska jazz scena: Jazzon
Live 2012, 2/2 00.45 Dnevnik
01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.05	Studio kriškraš
10.50	Ali me poznaš, nan.
11.00	Ribič Pepe
11.25	Zgodbe iz školjke
12.00	Poročila
12.05	Ars 360
12.20	Umetni raj
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Aleks v vodi, ris.
15.50	Metka in Zverinko Zver, ris.
16.00	Toni in Boni, ris.
16.05	Teo, ris.
16.10	Bine, ris.
16.30	Nenavadne in prismuknjene
živali, dok. ser.
16.35	Poletje, dok. film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Evrovizijski tv laboratorij
17.25	Dan v življenju, pilotna odd.
18.00	Res ali kaj, pilotna odd.
18.35	Risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Odkrito
21.00	Državni udar v Argentini, dok. film
21.35	V prostranstvu pampe, dok. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus
23.35	Smrtonosni trk, dok. odd.
00.35	Dnevnik, vreme, šport, pon.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
m on ei™; ä™	■	m nn n^i;
.55	Formula 1, velika nagrada Japonske, kvalif., prenos
08.40	Skozi čas
09.05	Pogledi Slovenije
10.40	Slovenski utrinki
11.05	Univerza
11.35	Osmi dan
12.05	Dnevi poezije in vina Ptuj 2012
12.35	Jubilejni festival narečnih
popevk, 1. del
14.25	Jubilejni festival narečnih
popevk, 2. del
15.50	Zvesti prijatelji, mlad. film
17.30	Migaj raje z nami!, ponov.
18.00	Formula 1, velika nagrada
Japonske, kvalif.
19.10	Športni izziv
20.00	Leonard Cohen: Live in London
21.30	Bleščica
22.00	Na lepše
22.25	Brane Rončel izza odra, ponov.
00.20	Zabavni infokanal.
pop
06.30	Tv prodaja
07.00	Baba, ris. ser.
07.05	Mumu, ris. ser.
07.10	Dani in Dadi, ris. ser.
07.15	Waybuloo, ris. ser.
07.35	Veseli avtobuski, ris. ser.
07.40	Kopalčki, risanka
07.55	Baba, ris. ser.
08.00	Moj mali poni, ris. ser.
08.25	PopPixie, ris. ser.
08.40	Lalaloopsy, ris. ser.
08.45	Neobičajna šola, ris. ser.
08.50	Pingvini v vesolju, ris. ser.
09.15	Monsuno, ris. ser.
09.40	Miki Miška, izob. ser.
10.10	Grda račka, nan.
11.05	Castle, nan.
12.00	Opremljevalci za milijon
dolarjev, res. ser.
12.55	Kuharski mojster: Sladice, res. ser.
13.55	Guvernerjeva žena, am. film
15.35	Izmišljeni, am. film
17.45	Doma v Afriki, dok. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Vse o Stevu, am. film
22.50	V zraku, am. film
00.55	Krokodil, am. film
02.40	24ur, ponov.
03.40	Nočna panorama
07.30	Skozi čas
07.55	Formula 1, velika nagrada
Japonske, prenos
09.50	Žogarija
10.20	Globus
10.55	Istra skozi čas
11.30	Slovenski magazin
12.00	Glasbena matineja, 1/3
12.30	Pegasus (Grčija/Slovenija)
13.50	Enigma Stephen Turoff
14.40	Portret Martina Kojca
15.30	Nogomet, EL, Lazio : Maribor
17.20	Formula 1, velika nagrada
Japonske
19.15	Slovenci po svetu
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Orkester slov. filharmonije
20.45	Solo za dva stola, tv ples
20.50	Turbofolk pod Triglavom, dok. feljton
21.15	Doktrina šoka, dok. odd.
22.35	Sigmundove sanje, tv igra agrft
23.05	Zabavni infokanal
pop
07.00	Baba, ris. ser.
07.05	Mumu, ris. ser.
07.10	Dani in Dadi, ris. ser.
07.15	Waybuloo, ris. ser.
07.35	Veseli avtobuski, ris. ser.
07.40	Kopalčki, ris. ser.
07.55	Baba, ris. ser.
08.00	Moj mali poni, ris. ser.
08.25	PopPixie, ris. ser.
08.30	PopPixie, ris. ser.
08.45	Neobičajna šola, ris. ser.
08.50	Hobonavti, ris. ser.
09.05	Monsuno, ris. ser.
09.30	Miki Miška, izob. ser.
09.55	Grda račka, nan.
10.50	Castle, nan.
11.45	Opremljevalci za milijon
dolarjev, res. ser.
12.45	Opremljamo za najemnike, dok. ser.
13.15	Kuharski mojster, res. ser.
14.15	Nevarno spogledovanje, kanad. film
16.00	Zvit in prebrisan, nan.
16.55	Mala črna knjižica, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Smoking, am. film
22.50	Modigliani, am. film
01.15	Vse se spreminja, dok. film
02.20	24ur, ponov.
03.20	Nočna panoram
07.00	Bali, ris.
07.10	Nenavadne zgodbice, ris. 07.15 Ava, Riko, Teo, ris. 07.25 Biba se giba, ris. 07.45 Vlakci, ris. 07.55 Otroški infokanal
08.40	Zabavni infokanal 0.25 Dobro jutro
2.50	Evrovizijski tv laboratorij 2.55 Kiparjenje na Forma Vivi,
pilotna odd. 13.15 Aktivatorji, pilotna odd.
13.30	Za devetimi gorami, pilotna odd.
13.35 Žužek Bužek, pilotna odd.
14.00	Na lepše
14.25 Kuhinja kot ustno izročilo, dok.
odd.
15.20	Intervju
16.10	Kaj govoriš?-So vakeres,
romska odd. 16.25 Dober dan, Koroška
7.00	Pri amiših, dok. odd.
7.50	Prava ideja!, poslov. odd.
8.20	To bo moj poklic, 5/30 8.55 Po poteh slovenske opere, 1/8
9.50	Žrebanje 3 x 3 plus 6
20.00	Orkester La spira
21.30	Morente, dok. film 22.55 Past za vrane, 3/4
00.30	Zabavni infokanal
POP
07.00	Bali, ris.
07.10	Nenavadne zgodbice, ris. 07.15 Ava, Riko,Teo, ris. 07.25 Biba se giba, ris. nan. 07.45 Vlakci, ris. 07.55 Otroški infokanal
08.40	Zabavni infokanal
11.50	Dobro jutro 14.25 Evrovizijski tv laboratorij
14.30	Tišina, pilotna odd. 15.05 Goveji bratje, pilotna odd.
15.40	Moja Slovenija, družinski kviz
17.00	Turbofolk pod Triglavom, dok. feljton
17.30	Skrivnosti glasbe, 1/5 17.55 Mostovi
18.30	Glasnik, tv Maribor 18.55 Dokum. oddaja
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Skrivnost Edwina Drooda, 1/2 20.55 Muzikajeto, glas. odd.
21.20	Tihe duše, ruski film 22.35 Brane Rončel izza odra
00.10	Zabavni infokanal
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Bine: Denar
10.30	Zlati prah, pravljica
10.35	Pravljice iz mavrice
10.55	Risanka
11.00	Zlatko Zakladko
11.20	Reem je sama, igrani film
11.35	Podstrešje, 6/10
12.00	Poročila
12.05	Nacisti v Argentini, dok. film
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.25	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Roli Poli Oli, ris.
15.50	Policaj Črt, ris.
16.00	Male sive celice, pon.
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Evrovizijski tv laboratorij
17.25	Bojna napoved, pilotna odd.
17.55	Nogomet je umetnost, pilotna
18.35	Risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Lepa hvala, prosim še, am. film
21.40	Vsak dan ni vsak dan, igrani film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Prava ideja, poslov. odd.
23.35	Glasbeni večer: Koncert ob 80-letnici Antona Nanuta
00.30	Dnevnik, ponov.
00.55	Slovenska kronika
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Infokanal
TV SLO T
07.00	Bali, ris.
07.10	Nenavadna zgodbica, ris.
07.15	Ava, Riko, Teo, ris.
07.25	Biba se giba, ris. nan.
07.45	Vlakci, ris.
07.55	Otroški infokanal
08.40	Zabavni infokanal
11.20	Dobro jutro
13.55	Evrovizijski tv laboratorij
14.00	Dan v življenju, pilotna odd.
14.35	Res ali kaj, pilotna odd.
15.10	Čez planke: Bosna in
Hercegovina
16.10	O živalih in ljudeh, tv Maribor
16.40	Na vrtu, tv Maribor
17.05	Črno beli časi
17.25	Mostovi
17.55	Glasnik
18.20	Evropski magazin
18.35	Maribor 2012, epk
18.55	Dokumentarna oddaja
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Športni izziv
20.30	Bleščica, odd. o modi
21.05	La vie en rose, večer šansonov
23.05	Zabavni infokanal
pop pop

©
09.00	Miš maš: Kaj je puberteta?
09.45	Žogarija: Lendava, otroška
športna oddaja
10.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
10.35	Ujemi sanje, glasbena oddaja
12.10	Videospot dneva
12.15	Prodajno TV okno
12.30	Videostrani, obvestila
12.25	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Modri Jan
18.15	Ustvarjalne iskrice (29)
18.35	Vabimo k ogledu
18.40	Mura Raba TV
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2054 VTV magazin, regionalni -
informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Vabimo k ogledu
20.30	Videospot dneva
20.30	43. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije PTUJ 2012
22.30	Jutranji pogovori
00.00	Prodajno TV okno
00.15	Videospot dneva
00.20	Videostrani, obvestila
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš: Kaj je puberteta 09.40 Žogarija: Zagreb, otroška
športna oddaja 10.05 Oglasi
10.10 2053. VTV magazin 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Vabimo k ogledu 10.40 Športni torek, športna informativna oddaja 10.50 2054. VTV magazin 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Župan z vami: Jože Kužnik,
župan Občine Polzela, pogovor 12.15 Naj viža, - Prleški kvintet, ans.
06.25	Tv prodaja
06.55	Medvedek Benjamin, ris.
07.10	Mojster Miha, ris.
07.20	Jaka na Luni, ris. ser.
07.30	Ben 10, ris. ser.
08.00	Peklenske mačke, nan.
08.55	Tv prodaja
09.10	Zakon brez ljubezni, nad.
10.05	Tv prodaja
0.35	Brezno ljubezni, nad.
1.30	Tv prodaja
2.00	Moč usode, nad.
3.00	24ur ob enih
4.00	Norišnica v Clevelandu, nan.
4.35	Peklenske mačke, nan.
5.30	Ljubezen skozi želodec - recepti
5.35	Brezno ljubezni, nad.
6.35	Zakon brez ljubezni, nad.
7.00	24ur popoldne
7.10	Zakon brez ljubezni, nad.
7.45	Moč usode, nad.
8.50	Ljubezen skozi želodec, recepti
8.55	24ur vreme
9.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa, v živo
22.00	24ur zvečer
22.30	Na terapiji, nan.
23.05	Maščevanje, nan.
00.00	Razočarane gospodinje, nan.
00.55	Na robu znanosti, nan.
01.50	Čista hiša, res. ser.
02.45	24ur, ponov.
03.45	Nočna panorama
06.25	Tv prodaja
06.55	Medvedek Benjamin, ris.
07.10	Žabec in prijatelji, ris. ser.
07.20	Lupdidu, ris.
07.30	Ben 10, ris.
08.00	Peklenske mačke, nan.
08.55	Tv prodaja
09.10	Zakon brez ljubezni, nad.
10.05	Tv prodaja
10.35	Brezno ljubezni, nad.
11.30	Tv prodaja
12.00	Moč usode, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Norišnica v Clevelandu, nan.
14.35	Peklenske mačke, nan.
15.30	Ljubezen skozi želodec - recepti
15.35	Brezno ljubezni, nad.
16.35	Zakon brez ljubezni, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Zakon brez ljubezni, nad.
17.45	Moč usode, nad.
18.50	Misli zdravo
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vesti, nan.
22.00	24ur zvečer
22.30	Na terapiji, 2. del
23.05	Precej legalno, nan.
00.00	Razočarane gospodinje, nan.
00.50	Na robu znanosti, nan.
01.50	Čista hiša, nan.
02.45	24ur, ponov.
03.45	Nočna panorama
©

.25	Tv prodaja
06.55	Radovedni Jaka, ris.
07.05	Lov na piškotke, ris. ser.
07.10	Žabec in prijatelji, ris. ser.
07.20	Jaka na Luni, ris. ser.
07.30	Ben 10, ris.
08.00	Peklenske mačke, nan.
08.50	Misli zdravo
08.55	Tv prodaja
09.10	Zakon brez ljubezni, nad.
10.05	Tv prodaja
10.35	Brezno ljubezni, nad.
11.30	Tv prodaja
12.00	Moč usode, nad.
13.00	24 ur ob enih
14.00	Norišnica v Clevelandu, nan.
14.35	Peklenske mačke, nan.
15.30	Ljubezen skozi želodec - recepti
15.35	Brezno ljubezni, nad.
16.35	Zakon brez ljubezni, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Zakon brez ljubezni, nad.
17.45	Moč usode, nad.
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Čista desetka, nan.
22.00	24ur zvečer
22.30	Na terapiji, nan.
23.05	Na kraju zločina, nan.
00.00	Razočarane gospodinje, nan.
00.55	Na robu znanosti, nan.
01.50	Čista hiša, res. ser.
02.45	24ur, pon.
03.45	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
0
13.30 Kuhinjica, tedenski izbor
14.25 Prodajno TV okno
14.40 Videostrani, obvestila
17.25 Prodajno TV okno
18.00 Vabimo k ogledu
18.05 Ustvarjalne iskrice: obešanka za
vrata (28) 18.25 Čas za nas, tabornike 19.10 Vabimo k ogledu 19.15 Pop corn, ponovitev - Gostje:
skupina Liquf 20.15 Jutranji pogovori 21.45 Eurodiet - Nova metoda hujšanja v Sloveniji, izobraževalna oddaja 22.45 Vabimo k ogledu 23.50 Kultura na dlani: Evropska prestolnica kulture 2012, informativna oddaja 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videostrani, obvestila
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Vabimo k ogledu
10.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30	43. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije PTUJ 2012
13.25	Videospot dneva
13.30	Prodajno TV okno
13.45	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Strokovnjak svetuje
19.00	Regionalne novice 2
19.05	Vabimo k ogledu
19.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.35	Videospot dneva
19.40	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Lokalni utrip Kozjanskega in
21
12
1.35
20.45 Regionalne novice 3
20.50 Oglasi
20.55 Videospot dneva
Župan z vami: Franjo Golob, župan Občine Vuzenica, pogovor
Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
22
10.30
10.35 Župan z vami: Franjo Golob, župan Občine Vuzenica, ogovor
uhinjica, izobraževalna oddaja
_____ Videospot dneva
12.05 Vabimo k ogledu
12.10 Prodajno TV okno
12.25 Videostrani, obvestila
17.25 Prodajno TV okno
17.55 Vabimo k ogledu
18.00 Pikin VTV studio 7
18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10 Videospot dneva
19.15 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 2055. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 Dotiki Gora: Nanos 21.00 Živeti sanje: Majda Golubovič,
kontaktna oddaja o vedeževanju 22.15 Vabimo k ogledu 22.20 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.50 Prodajno TV okno 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Oglasi
10.35	2055. VTV magazin
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek, športna informativna oddaja
11.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.35	Videospot dneva
11.40	Prodajno TV okno
11.55	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Ustvarjalne iskrice (30)
18.20	Žogarija, otroška športna odd.
18.40	Oglasi
18.45	Regionalne novice 2
18.50	Vabimo k ogledu
18.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20	Videospot dneva
19.25	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Aktualno: Obnova Bolnišnice
Topolšica
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Vabimo k ogledu
21.10	Pop corn, glasbena oddaja -Alya
22.10	Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev
23.40	Prodajno TV okno
23.55	Videospot dneva
00.00	Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
Huseinovic, Kašmir: Poljski mišek in mestni mišek
Alojz je bil vaški mišek. Gojil je zelenjavo, užival mirno življenje in bil preprosto - srečen. Nekega dne ga je njegov sorodnik Alfonz, ki živi v velikem čudovitem mestu,
povabil na obisk. Lojze je bil nad vabilom navdušen, saj svojega sorodnika ni videl že celih deset let. Z ladjo se odpravi na razburljivo pot ... Le kaj se zgodi, če se srečata sorodnika iz tako različnih svetov? In kje bi raje živeli vi, če bi lahko izbirali - v mestu z Alfonzom ali na vasi po Lojzetovo?
Košmrlj, Mojca: Eko družabne igre
Priročnik o ustvarjanju didaktičnih iger iz odpadnih materialov je namenjen vsem, ki nam ni vseeno, kaj se zgodi z odpadki po uporabi, predvsem pa tistim, ki prosti čas preživljate z otroki ob igranju družabnih igric in ustvarjanju. Igre so predstavljene s postopkom izdelave, sestavnih delov in pravil za igranje. Vsaka igra ima določen namen oz. cilj in tako so tudi razvrščene v priročniku. Otroci si z igranjem le--teh pridobivajo določeno znanje, sposobnosti in spretnosti, hkrati pa kvalitetno preživljajo svoj prosti čas.
Pušenjak, Miša: Vodnik po vrtu
Priljubljena strokovnjakinja za zelenjadnice nam ponuja enostaven, spiralno vezan vodnik, ki ga lahko vzamemo tudi s sabo na vrt. V njem nam na hitro oriše glavne zakonitosti, ki jih moramo upoštevati, ko se odločimo, da bomo imeli lastni vrt in doma pridelano zelenjavo. Predstavi nam vsako skupino zelenjadnic s poudarkom varovanja rastlin in zatiranja škodljivcev. Na hitro nam opiše tudi glavna opravila na vrtu po mese-
cih, priročniku pa sta dodani tudi tabeli za pomoč pri setvi in kombiniranju vrtnin. Avtorica poudarja naravno zaščito rastlin in ravnanje v skladu z naravo, če želimo pridelati res zdrave vrtnine.
Costello, Jane: Moj samski prijatelj
Lucy Tyler se bliža tridesetim, a ima za sabo kup propadlih ljubezenskih zvez in neposrečenih zmenkov. Henry, preprost in za okolico že od nekdaj malce čudaški fant, je Lucyjin sostanovalec in najboljši prijatelj že iz osnovne šole. Po večeru, ko si potožita svoje probleme, se rodi »Projekt Henry«, ki zgodbo obrne na glavo. Henry postane končno ne samo viden, ampak tako privlačen za nasprotni spol, da skorajda nima več časa za preživljanje večerov s svojo staro prijateljico. Kako je mogoče, da Lucy ni niti malo navdušena nad svojim uspelim projektom? Branje za romantike.
Bon, Emma: Milfa
Tisti, ki ne veste, kdo oz. kaj se skriva v naslovu romana, boste to izvedeli v lahkotni in erotično začinjeni zgodbi, v kateri je strnjeno življenje poslovne ženske in mame Asje leto dni pred štiri-desetico. Asja krmari običajno in
nekoliko dolgočasno življenje med službo in družino, ki ga tu in tam popestri z občasnim ljubimcem ali pripomočkom, skritim v predalu med spodnjicami. Afera, v katero se zaplete z mlajšim poslovnim partnerjem, ji spremeni pogled na svet in odloči se, da bo na pragu štiridesetih zaživela po svoji meri. »Navsezadnje, zakaj naj bi bil moški pri štiridesetih na konju, ženska pa na psu?«
■ Pripravila: Vesna Gaber Podhovnik
Bučarija 2012
Šmartno ob Paki - Prihajajoči dnevi z jutranjo meglo in prvo jesensko sapo že naznanjajo prihod jeseni. To pa je tudi čas Bučarije - tradicionalne prireditve, ki jo pripravlja Turistično društvo Šmartno ob Paki. Letošnja bo v soboto, 6. oktobra, od 14.30 ure dalje v Martinovi vasi ob železniški progi v Šmartnem ob Paki.
Po zagotovilih predsednice društva Bože Polak si bodo lahko obiskovalci ogledali letošnji pridelek buč, se pomerili v različnih družabnih igrah, povezanih z bučami, izbirali najlepšo bučo, spremljali izbor največje, najtežje in najdaljše buče ter se posladkali s številnimi sladkimi in slanimi dobrotami iz buč. Poskrbeli bodo tudi za najmlajše obiskovalce.
Organizator se je odločil,da bo tudi tokrat povabil k popestritvi prireditve vaške skupnosti, društva in občane v lokalni skupnosti. Ti naj bi za prireditev, ki je prepoznavna v širšem slovenskem prostoru, izdelali razne aranžmaje iz buč ali drugih jesenskih plodov ter ji tako dali svojstven pečat.
Režiser
v galeriji
Šoštanj, 26. septembra - Andrej Mlakar, slovenski scenarist in režiser, je gostoval v Šoštanju. Pravzaprav si ga Šoštanjčani malo svojijo, saj je del življenja bival tudi tu, na naslovu svoje mame Nežke Mlakar, učiteljice, pisateljice in režiserke. Mogoče je dober zgled vodil Mlakarja v ustvarjalne vode, saj je po uspešnem zaključku na AGRFT nadaljeval študij v Muen-chnu. Kot asistent režije je sodeloval pri mnogih filmih in delal z režiserji, kot so Gale, Klopčič, Pretnar in drugi. Sam je najprej režiral tri kratke filme, med njimi Pogine naj pes, njegov kratek film Ljudje iz gline je bil prikazan na mednarodnih filmskih festivalih. Za prvi celovečeren film Christopho-ros je dobil Grand prix na filmskem festivalu v Strasbourgu. Gledalcem se je vtisnil v spomin po celovečernem
VELENJE
Četrtek, 4. oktobra
11.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev progama usposabljanja socialni oskrbovalec na domu (NPK) 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
Bralne urice 16.00 Mladinski center Velenje Turnir v namiznem tenisu s Ferhatom
17.00 Ljudska univerza Velenje (zbirno mesto)
Hipokratov pohod za zadravje 17.00 Galerija Velenje
Z igro do dediščine - ustvarjamo z akademsko slikarko Urško Mazej 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Čiščenje telesa od znotraj 20.00 Kino Velenje
Velenjska filmska premiera -Šanghaj
Petek, 5. oktobra
19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Ekološka naselja 21.00 eMCe plac
R'nR' koncert: John Paul Keith & Band (USA) + Incurabili
Sobota, 6. oktobra
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica s spremljevalnim programom 8.00 Športna dvorana Šolskega centra Velenje
Državno prvenstvo gluhih v futsalu
20.00 eMCe plac (zbirno mesto)
Tradicionalni pohod na Koželj 21.00 eMCe plac
Klubski večer 21.00 Max club
Koncert Big Addiction
Nedelja, 7. oktobra
10.00 Vila Bianca
Brezplačen ogled Vile Biance v okviru projekta Odprte hiše Slovenije
10.00 Kavčnikova domačija, Zavodnje Z igro do dediščine ob Tednu otroka - Da bodo ptičke tudi pozimi veselo žvrgolele
ŠANGHAJ
filmu Halgato, njegov Mokuš iz leta 2003 pa je povzročil kar nekaj trenj znotraj in zunaj filmskega sveta.
Tako, kot je zanimivo njegovo delo, je Andrej Mlakar zanimiv kot oseba in izreden pripovedovalec. S Kajetanom Čopom, tudi režiserjem, sta razkrila marsikatero zanimivost iz sveta filma, predvsem o tehniki, snemanju, delu včasih in sedaj in o stanju v slovenski filmski industriji, za katero sta ugotovila, da je vedno v
Kdaj - kje - kaj
18.00 in 20.00
Dom kulture Velenje Tašča.com 3
Ponedeljek, 8. okt.
16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče - Črna komedija Alpe
Torek, 9. oktobra
16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v nemškem jeziku
Sreda, 10. oktobra
10.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev brezplačnih izobraževanj v Središču za samostojno učenje 10.00 Galerija Velenje
Igriva arhitektura - otroška delavnica Naše mesto 10.00 - 13.00 in 15.00 - 19.00 Knjižnica Velenje Predstavitev društva Hospic Velenje
16.00 Mladinski center Velenje
Kreativne delavnice s Paulo -filmski večer z Nejcem 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 19.00 Knjižnica Velenje
Predavanje Živeti do konca
ŠOŠTANJI
Četrtek, 4. oktobra
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic
Sobota, 6. oktobra
16.00 Stadion Šoštanj
NK Šoštanj : NK Marles hiše (7. krog Štajerske nogometne lige)
Nedelja, 7. oktobra
8.00 Ribiška koča
Pohod po Trški poti okoli Šoštanja 10.00 Športna dvorana Šoštanj
Elektra : MB Messer (3. krog 1. SKL za starejše pionirje U14) 18.00 Športna dvorana Šoštanj
krizi. Še vedno so mu najljubši filmi Kekec, Vesna in drugi, prisega na kla-siko, občuduje Fellinija in režiserje, ki ustvarjajo filme, ki bodo »stali«. Mlakar je iskreno spregovoril o svoji mami Nežki Mlakar in v večeru predstavil njeno knjigo Znamke pripovedujejo, ki jo je izdal po njeni smrti s pomočjo Slovenskih zavarovalnic. Nežka Mlakar je bila partizanka in ta duh je ohranjala vse življenje, ne glede na to, da jo je to ves čas preizkušalo. Iskreno je priznal, da mu je veliko pomagala skozi življenje, zato ohranja njen spomin s svojim uspešnim delom.
Obisk Andreja Mlakarja v Šoštanju je sodil v sklop občinskih praznovanj, a tudi v prihodnje bomo Mlakarja v Šoštanju še srečevali. Na Zavodu za kulturo so se zavezali, da bodo organizirali predstavitve njegovih filmov v kulturnem domu Šoštanj. ■ Milojka Bačovnik Komprej, Foto Dejan Tonkli
Elektra : Zlatorog Laško A (2. krog 1. SKL za mladince U18)
Ponedeljek, 8. okt.
X Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje
Sreda, 10. oktobra
8.00 - 13.00
Gostišče Pod klancem v Ravnah Krvodajalska akcija 12.00 - 17.00
Središče za samostojno učenje Šoštanj
Učenje desetprstnega tipkanja
ŠMARTNO OB PAKI Petek, 5. oktobra
16.00 Dvorana Marof
Plesno gibalna delavnica -predšolska skupina 16.45 do 17.45
Dvorana Marof
Plesno gibalna delavnica - mlajša šolska skupina 17.45 do 18.45
Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica -starejša šolska skupina
Sobota, 6. oktobra
10.30 Hiša mladih
Otroška ustvarjalna delavnica 14.30 Martinova vas Bučarija
Ponedeljek, 8. okt.
16.45 do 17.45
Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica -starejša šolska skupina 17.45 do 18.45
Dvorana Marof
Plesno gibalna delavnica - mlajša šolska skupina 19.00 Dvorana Marof Pilates
Torek, 9. oktobra
18.00 Dvorana Marof Joga
Sreda, 10. Oktobra
18.00 Dvorana Marof
Predavanje v okviru dnevov boja proti raku
KINO VELENJE • SPORED
V Velenju v otvoritvenem slovenskem vikendu!
Romantična drama, 124 minut. Režija in scenarij: Marko Naberšnik Igrajo: Visar Vishka, Asli Bayram, Senad Bašic, Bojan Emeršič, Jasna Diklič, Marjuta Slamič, Saša Petrovič, Vlado Novak, Ivo Ban, Emir Hadžihafiz-begovič, Haris Burina, Voja Brajovič, idr.
Četrtek, 4. 10., ob 20.00 -
velenjska premiera
Petek, 5. 10., ob 18.00 in ob 20.30
Sobota, 6. 10., ob 18.00
in ob 20.30
Nedelja, 7. 10., ob 20.00 Ponedeljek, 8. 10., ob 17.30
KUHARSKI MOJSTER
(Comme un Chef)
Komedija, 84 minut. Režija: Daniel Cohen. Igrajo: Jean Reno, Michael Youn, Raphaelle Agogue, Julien Bois-selier, Salome Steve, idr.
Petek, 5. 10., ob 20.00 - mala dvorana
Sobota, 6. 10., ob 19.00 - mala dvorana
Nedelja, 7. 10., ob 18.00
PUPIJEVA DOGODIVŠČINA
(SeeFood)- sinhroniziran Animirana komedija, 78 minut. Režija: Aun Hoe Goh. Slovenski glasovi:Maj
Jušič Piber, Iztok Lužar, Robert Vrto-všek, Nadja Jarc, Aleksander Golja, Gašper Jarni, idr.
Petek, 5. 10., ob 18.20 - mala dvorana
Nedelja, 7. 10., ob 16.00 - otroška matineja
ALPE
(Alpeis) Črna komedija, 93 minut, režija: Jorgos Lanthimos. Igrajo: Agge-liki Papoulia, Aris Servetalis, Johnny Vekris, Ariane LabedV, idr.
Ponedeljek, 8. 10., ob 20.00 -filmsko gledališče
Imenujejo se Alpe. Njihov vodja je Mont Blanc. Skrivnostno skupino sestavljajo
Koledar imen
Oktober/vinotok
4.	Četrtek - Franc
5.	Petek - Marcel (Cita)
6.	Sobota -Bruno, Vera
7.	Nedelja - Marko, Justina, Sergej
8.	Ponedeljek -Brigita, Simeon, Benedikt
9.	Torek -
Abraham
10.	Sreda -
Danijel
Lunine mene
8
. oktobra, ob 9.33, zadnji krajec
CITY CENTER Celje
•	četrtek, 4. 10., od 14.0019.00, Biotržnica
•	do nedelje, 7. 10., Največja otroška soba na 200 m2
•	nedelja, 7.10., 11.00 pravljične urice v Džungli
•	vabljeni na karting
še medicinska sestra, mlada gimnasti-čarka in njen nepopustljivi trener. Podjetje, v katerem vladata strog red in disciplina, ponuja svoje usluge svojcem in prijateljem nedavno preminulih. Da bi jim pomagali preboleti izgubo, začasno prevzamejo vlogo ljubljenega pokojnika. Postanejo lahko ljubka hčerka, ljubeča žena ali stari prijatelj - z vsemi posebnostmi vred. A delo ni brez nevarnosti.
Naslednji vikend, od 12.10. do 15.10. napovedujemo:
družinski animirani film LOTTI IN SKRIVNOST MESEČEVEGA KAMNA, romantično melodramo LARINA IZBIRA: IZGUBLJENI PRINC, akcijski triler V ISKANJU PRAVICE, ter v ponedeljek, 15. 10., v filmskem gledališču dokumentarec SAMOTNOST PRAŠTEVIL.
22
obvescevalec
»-'HAS
4. oktobra 2012
NLB Finančni nasvet
m, — U li Efu		en . u u ; U ■ vjl UULL	
■	i	■	1
! ENERGETIKA
! VODOVOD IN KANALIZACIJA
I POKOPALIŠKA DEJAVNOST ! GLEDE OBRAČUNA ZA ! HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO I INDUSTRIJO

Plačaj najprej sebi
Vabimo vas, da se udeležite finančne delavnice z naslovom »Plačaj najprej sebi!«, ki bo v NLB Poslovalnici Rudarska, na Rudarski 3, v Velenju.
nlbO
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Z.O.O., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskadolina.si
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
slujar
/p o\ Prodaja, servis, v^!^ rezervni deli!
www.nlb.si/depozit
01 477 20 00
BLIŽA SE 1. NOVEMBER - IZDELAMO ŽALNE ARANŽMAJE, IKEBANE Za naročila do 15. oktobra nudimo 10 % popust!
Telefon: 898 49 88
-VELIKA IZBIRA SVEČ
PIRAMIDA - 0,95 €, SUPER MOJCA -1,20 €
-	ZEMLJA ZA GROBOVE, 20 L -1,99 €
-	NAGROBNI PESEK (različnih barv in velikosti)
-	NAGROBNE VAZE -MAČEHE-0,40 €
DRVA BUKOVA, 1 m3 z dostavo - že od 61,11 € PELETI, 11 - že od 200,00 € BRIKETI, 11 - že od 179,00 €
Z vami in za vas!
Nagrajenci velike nagradne križanke Opel AC Celeia, objavljene v tedniku Naš čas dne 20. septembra, so:
1.	nagrado: menjava pnevmatik : VLADO KOMAR, Novo naselje 1, 3342 GORNJI GRAD
2.	nagrado:majica in kapa: TOMAŽ KUMER, Vinska Gora 60,3320 VELENJE
3.	nagrado: majica: ELA VENIN-ŠEK, Luče 10 a, 3334 LUČE Nagrajenci prejmejo potrdila po pošti. Čestitamo!
Nagrajenci križanke
»Mobtel«, objavljene v
tedniku Naš čas dne 20.
septembra 2012, so:
•	Miša Glišič, Goriška 44, 3320 Velenje (mobilni telefon);
•	Željan Sančanin, Stantetova 13, 3320 Velenje (avtopolni-lec);
•	Avgust Špilak, Tomšičeva 35, 3320 Velenje (torbica za GSM).
•	Nagrajenci bodo prejeli potrdila za dvig nagrad priporočeno po pošti. Čestitamo!
•	Rešitev gesla: SONY ERICSSON
OTROKOM PODARJAMO NAJVEČJO OTROŠKO SOBO
Od 29. 9. do 7. 10. 2012
Vse najboljše
Mali oglasi,
zahvale in osmrtnice
898 17 50
www.city-center.si
Radio lfelenje
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 4. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 5. oktobra
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 6. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 7. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde^ 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 8. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 9. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 10. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 24. septembra 2012 do 30. septembra 2012 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 24. septembra 2012 do 30. septembra 2012 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
^ 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
OBVESCEVALEC
23
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Ugodno in kvalitetno polaganje parketa in laminata 031 677 018
DEŽURSTVA
STAVB N (j • \ Ivan Turk, s.p.
Optika Paka Velenje d.o.o.
Hotel Paka - pri vhodu v kinodvorano
Tel.: 03/ 588 50 91
-50%
Jesenski popust za Korekcijska očala!!!
ZDRAVSTVENI
iDOMWELENiil
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
BOBOZDRAVN^
6. - 7. 10., Sašo Hribar, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ
Veterinarska postaja v Šoštanju Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
NEPREMIČNINE
ODDAM stanovanje, 40 m2, v okolici Šoštanja. Gsm: 031 619 115
nüdimihi
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836378
SAM z otrokom je ostal in bi rad spoznal zvesto punco, ki bi živela z njima. Gsm: 031 807 376 53-LETNI simpatičen pravnik, mladosten, vitalen, želi spoznati žensko, urejeno, staro do njegovih let. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 SIMPATIČNA 27-letna ženska, zaposlena, si želi spoznati prijatelja starega do 45 let. Ag. Alan, gsm: 041 248 647
raznoihhi
SEDEŽNO garnituro prodam. Tel.: 03 5865 019
CISTERNO za kurilno olje, 2.000 l, prodam. Gsm: 031 805 549 CENTRALNO peč, 20.000 kW, rabljeno 3 sezone, z dodatno opremo, prodam. Gsm: 041 863 141 ENO sezono rabljene zimske gume, snowprox 205/65-15, prodam. Gsm: 030 935 640
748 937
BUKOVA drva prodam. Tel.: 03 5886-267, gsm: 041 577 305 SUHA mešana drva prodam. Možnost dostave. Gsm: 031 606 147 CEPLJENA mešana drva prodam. Gsm: 031 651 917
JABOLČNIK, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883
fZVAü
KupjMUBH
JABOLKA za prešanje, stare sorte, kupim. Gsm: 041 708 513
PRjDELKj
VINSKI mošt in neškropljena jabolka za ozimnico prodam. Tel.: 03 5860 035
ZAMRZNJENE ali vložene gobe jurč-ke prodam. Gsm: 031 252 913 ZELJE za kisanje, ribano ali v glavah prodam. Tel.: 03 5890 384, gsm: 031
TELIČKO angos, mesnate pasme, težko 130 kg, prodam. Gsm: 031 640 369
PRAŠIČE, težke od 50 do 60 kg, prodam. Gsm: 031 606 147 TELIČKO belgijsko plavo in telička sivorjavega, stara 10 dni, prodam. Tel.: 03 5893 578 BREJO kravo limuzin, tretje tele, prodam. Gsm: 031 774 520
UVOZILO:
FIAT PUNTO Grande, letnik 2007, 64.000 km, modre barve, zelo lepo ohranjen. Klima, pot. računalnik, prodam za 5300 evr. Gsm: 041 692 995
PONUDBA ZA PRODAJO POSLOVNEGA PROSTORA NAKUPOVALNI CENTER VELENJE, KIDRIČEVA 2B, VELENJE
Nakupovalni center Velenje je moderno zgrajen, lepo urejen in klimatiziran objekt, ki je bil zgrajen leta 1997.
Kletna etaža, pritličje in 1. nadstropje nakupovalnega centra so povezani s tekočimi stopnicami, z dvigalom in z navadnimi stopnicami. Dostop v nakupovalni center je možen iz kletne etaže in iz pritličja.
Objekt ima dve parkirišči, in sicer je eno locirano v kletni etaži drugo pa pred nakupovalnim centrom.
Predmet prodaje je poslovni prostor v pritličju nakupovalnega centra v izmeri 270,00 m2 s pripadajočo kletjo v izmeri 50,00 m2. Cena za poslovni prostor v izmeri 270,00 m2 znaša 1.200,00 EUR/m2. Cena za poslovni prostor v izmeri 50,00 m2 znaša 800,00 EUR/m2.
Prodajalec: dm drogerie markt d.o.o., Litostrojska cesta 48, Ljubljana
Telefon: 01 513 28 800
Elektronska pošta: info@dm-drogeriemarkt.si
Po isti poti, koder odhajaš,
nevidno prihajaš nazaj - med svoje, kijih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. (Tone Kuntner)
ZAHVALA
JOŽE ČEPIN
13. 3. 1934 - 23. 9. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh žalostnih trenutkih
stali ob strani. Hvala za vsak čuteč stisk roke, tople in sočutne objeme, za vsako iskreno besedo v tolažbo, cvetje in sveče. Hvala, ker ste nam kakor koli nudili pomoč, žrtvovali svoj čas ter našega ljubega ateja Jožeta v tako velikem številu pospremili do preranega groba. Posebej se zahvaljujemo g. Grošlju, dr. med., za dolgoletno skrb in zdravljenje, častni straži in rudarski godbi Premogovnika Velenje, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino, Pogrebno pokopališki službi Komunalnega podjetja Velenje in g. Dragu Kolarju za poslovilne besede.
Hvala, ker ste ga imeli radi.
Žalujoči: Žena Marija, hčerki Marina in Lili z Gorazdom, vnuki Katja z Andrejem, Drejc z Marino, Rok s Suzano, Žiga ter pravnuka Aljaž in Žiga
habit
nepremičnine
Habit, d.o.o.. Koroška 48, Velenje
tel.: 03/ 897 5130. gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
•	3-sobno stanovanje na Kardeljevi v Velenju, 4. nad., 76 m2, zgrajeno 1982.
Cena 80.000 evr.
•	hišo na Efenkovi v Velenju, 140 m2, adaptirano 1985, 557 m2 zemljišča.
Cena 195.000 evr.
•	poslovni prostor v Velenju na dobri lokaciji, 96 m2, P/4, zgraj.1978.
Cena 100.000 evr.
•	2-sobno stanovanje na Goriški, Velenje, 5. nad., 62 m2, zgrajeno 1978.
Cena 59.000 evr.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
POROKi
Urban Jemec, Davča 25 b, Železniki in Tina Čebul, Prešernov trg 4, Šoštanj; Jovan Paripovic, Srbija, Beograd, Trščanska 22, in Sonja Jovanovic, Tomšičeva cesta 25, Velenje; Anton Vrzelak in Brigita Lambizar, Andraž nad Polzelo 43, Polzela.
[SMRTI!
Stanislava Potočnik, roj. 1958,
Šoštanj, Ravne 25; Danica Kolar, roj. 1926, Celje, Gosposka ulica 1; Angela Kamšak, roj. 1942, Velenje, Prelska 41; Ivan Ocepek, roj. 1934, Velenje, Arnače 7; Franc Drev, roj. 1944, Velenje, Goriška cesta 59; Marija Ropič, roj.1936, Gornji Grad, Bočna,Otok 27; Janez Samec, roj.1932, Radeče, Zagrad 15; Ivan Kovač, roj. 1951, Polzela, 207 b, Polzela; Rozalija Tratnik, roj. 1930, Celje, Miličinskega ulica 13.
vec na
www.habit.si
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
IVANA OCEPKA
9. 11. 1934 -24. 9. 2012
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala PGD Šentilj, g. Grošlju, dr. med., društvu Hospic ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Žena Cecilija, hčeri Blažka in Jožica ter sinova Janez in Robi
z družinami
Besed, ki bi zmogle kar koli spremeniti, ni! Tudi ne dejanj! So pa besede, ki blažijo, in dejanja, ki pomagajo!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice in babice
SLAVKE POTOČNIK
roj. KAVČNIK iz Raven 25 11. 11. 1958 - 22. 9. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sestram patronažne službe Velenje, gospodu msgr. Jožetu Pribožiču, govornikoma g. Srečku Potočniku in ge. Marjani Kotnik za govor, pevskemu zboru Ravne ter Pogrebni službi Morana. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Uspešna »Jesen na Grilovi domačiji«
Čez teden so jesenska opravila spoznavali mladi, v soboto vse generacije - Ob delu še zabava in kmečke dobrote -Kljub slabši letini so vsi lahko spoznali jesenska opravila na kmetiji
Vinska Gora, 29. septembra -
Turistično društvo (TD Vinska Gora) je tudi letos v sodelovanju z drugimi društvi, članicami Turistične zveze Velenje, pripravilo dvodnevno prireditev Jesen na Grilovi domačiji. »Letošnja letina je bila sicer skromnejša, a za prikaz jesenskih opravil zadostna,« pravi predsednica TD Vinska Gora Mateja Učakar, ki je vesela, da je bil tudi letos obisk prireditve dober.
Že med tednom je domačijo obiskalo kar nekaj skupin mladih. Člani Mladinskega TIC Vinska
Šoštanj, 28. septembra - Prve jesenske dni že 39 let zaznamuje dvodnevna kiparska kolonija, posvečena spominu na Ivana Napo-tnika. Dolga leta so osnovnošolci kipe in male plastike ustvarjali prav v kiparjevi rojstni vasi v Zavodnjah nad Šoštanjem. Ko so tamkajšnjo podružnično šolo zaprli, prav tako dom krajanov ob njem, pa so se preselili v Šoštanj. Tudi letos so ekipe
-	v vsaki so bili trije učenci in njihov likovni pedagog - ustvarjale pri vili Mayer, ob zaključku pa so v soboto ob 14. uri letos nastale umetnine postavili v njen vrt in tako pričarali prav posebno formo vivo.
»Letos je bila udeležba odlična
-	poleg prav vseh osnovnih šol iz Šaleške doline smo gostili ekipi osnovnih šol Prebold in Braslov-če, pridružili pa so se nam tudi Šaleški likovniki. Vreme nam je šlo na roko, tako so lahko udeleženci ustvarjali na prostem. Tema je bila tudi letos prosta, smo pa že z izbiro materiala želeli, da nastane več izklesanih del, torej tistih, ki jih mladi ustvarijo z dleti
Gora so jim pripravili ustvarjalne delavnice na temo jesenskih opravil, člani Društva zeliščarjev Velenje so jim pokazali zeliščni vrt in jim postregli z okusnim čajem, ki ga iz pridelkov na vrtu pripravljajo sami.
V soboto popoldne se je na domačiji zbralo okoli sto obiskovalcev z vseh vetrov. Vključili so se v različna jesenska opravila na kmetiji. Eni so trgali grozdje in stiskali mošt, drugi so skupaj z zeliščarji pobirali jabolka, tretji pa pod mentorstvom Turističnega društva Šentilj ličkali koruzo. Mla-
in kladivi. Manj pa smo pripravili raznih deščic. Res nam je uspelo, saj so tudi letos nastale skulpture,
di in starejši so skupaj s člani M TIC luščili fižol. Po opravljenem delu so se vsi poveselili; za veliko smeha in dobre volje so poskrbeli nastopajoči: Goriška dekleta, harmonikar in nadarjena mlada glasbenica Tjaša Lešnik, članica M TIC Vinska Gora. Seveda so organizatorji poskrbeli tudi za kmečke dobrote, ki so po opravljenem delu še kako teknile. Druženje pa se je potegnilo do večernih ur.
■
Grozdje so potem prebrali in stisnili.
ki presenečajo z izvirnostjo in tudi izvedbo,« nam je povedala Tinca Kovač z Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, organi-zatorice dogodka. Povedala nam je, da še vedno obstajajo ideje, da bi kolonijo selili po Šaleški dolini, kaj lahko pa se zgodi, da se bo že prihodnje leto vrnila v Zavodnje. Z letos nastalimi deli pa je bila več kot zadovoljna. In da bodo, kot kaže, dobili prostor za stalno razstavo doslej nastalih mladinskih
del. Dogivarjajo se, da bi jo uredili v nekdanjem Rudnik Pubu.
Vse barve in oblike lesa
Dobro je letošnjo kiparsko kolonijo ocenil tudi mentor, kipar Milan Kretič iz Ljubljane. Po njegovih besedah se letošnja kolonija ni bistveno razlikovala od prejšnji, morda le po izbiri materiala. Pove-
dal nam je: »Prejšnja leta je bilo več deščic, ki so jih mladi kiparji uporabili za sestavljanje malih plastik. Letos jih je pričakal lipov les. Ta je mehak in primeren za oblikovanje z dleti in kladivi in tega je bilo letos res več kot prejšnja leta, zato je bil pristop do oblikovanja drugačen. Marsikatera ekipa je verjetno mora-
la spremeniti načrtovano strategijo, nastala pa so zelo kvalitetna dela, morda celo bolj kot prejšnja leta, sploh če vemo, da so jih ustvarili osnovnošolci.« Letos so jih ustvarili 14 in vsi so res vredni ogleda.
Aco Mijatovič iz OŠ Livada je v času, ko smo obiskali kolonijo, ravno postavljal kip, ki so ga oblikovali trije fantje. »Resno smo se lotili
naloge, skupaj z mentorjem Vidom smo risali skice, iskali ideje. Na koncu smo s pomočjo dlet in kladiv oblikovali osamljeno žensko, ki ima roko čez glavo in gleda v daljavo. Delo je bilo zelo zanimivo, nihče od nas ni imel izkušenj z oblikovanjem lesa. Zato smo toliko bolj zadovoljni s svojim izdelkom.«
Urša Sevčnikar iz OŠ Šalek je bila prav tako zadovoljna z Mavričnim drevesom, ki ga je izdelala skupaj z vrstnicama. »Dela je bilo precej, saj smo kip delno sestavljali iz majhnih koščkov, danes pa smo svoje drevo še pobarvale. Časa ni bilo prav veliko, vseeno pa smo vsi zadovoljni z izdelkom, tudi naš likovni pedagog. Žal mi je, da pri pouku v šoli nima-
mo večkrat možnosti ustvarjati v lesu. Zato je zame ta izkušnja zelo pomembna,« nam je povedala mlada kiparka. Da jim je uspelo, pa so jim potrdili tudi starši in prijatelji, ki so prišli na zaključek kolonije. Marsikdo bi z veseljem katerega od kipov odnesel kar domov.
■ Bojana Špegel
Dopolnitev in opravičilo
V 39. številki Našega časa je bil v članku Župan sprejel zlate maturante po nerodnosti izpuščen eden od njih - Jure Ledinek z Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje. Spodrsljaj popravljamo in se zanj opravičujemo.
■ Uredništvo Našega časa
Praznovali bodo srebrn jubilej
Turistično društvo Vinska Gora in Večnamenski dom v kraju praznujeta 25 let delovanja. V petek, 12. oktobra, bodo jubilej bogato yaynamovali. Ob 17. uri pripravljajo slavno-
Po delu so poskrbeli za kulturni program, kmečko malico in prijetno druženje. Trgatev v »občinskem« vinogradu, kjer gojijo tudi staro sorto pček, je bila hitro opravljena.
V	les vklesana mladostna ustvarjalnost
V	soboto se je pri vili Mayer končala že 39. Mala Napotnikova kiparska kolonija - Udeleženci ustvarili prave umetnine, tokrat največ z dletom in kladivom - Skulpture bodo dobile stalno razstavišče
Urška Sevčnikar s sošolko pred mavričnim drevesom.