v. V CELJU, sobota, dne 13. dccembra t9l9. LETO S Izhaja vsak tore*, öetrtek in soboto. -Cenai Zacelo leto 30 K, za pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K, za I nn'see 8 krone. Posamezna Atevitka stane 40 vinarjev. Na pi-inene naročbe brez pošiljalve deiuiija se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštni nakazn:ci. Reklamacije glede lista so poštnine proste. Ne- fr.'inkirnni d*e leta 1910 sta se ti dve strnji ločili, ker ji- nia je bil okvir preozek. Zato najdemo v društveni zgodovini dobe, ko se je dra-. mariena umetnost na škodo petja bolj go- jila. merodajne so bile okolseine in ose- be. Prvi predsednik društva je bil g. dr. .lanežic. takratni koncipijent pri g. dr. jr. Serneeu. pevovodia pa Munda, sedaj glasbenik na Dimajn. Zanimivo je, da ]e drnštvo imelo svoj prvi sedež pri »Strait- su« (sedaj hotel »pri Pošti«). Prvo dobo društvenega delovanja sta zalagala pev- ski repertoar tudi skladatelja Oustav in Benjamin Ipavec, katerih rokopisi se Se hraniio v cfruštvenem arhivu. Vzorno ie bilo delovanje društva pod predsedstvom dr. VI. Ravniharia. sedanjega odlienega slov. politika, ki je bil obenem pevovod- ja. Nalik svetleimi meteorju je prispel v drtištvo tudi naš najgenijalnejši živeei komponist Anton Lajovic. ki je pa zal ostal pevovodja samo pol leta. Naštudi- ral je koneert. ki je še sedaj nekaterlm Celjanom v najlepsem spominu. L. 1897. si je društvo nabavilo krasno belo zasta- vo z motoni: »Kdor nas si, z nami poj ?« Kuniica zastave je bila gosna Adela dr. Deck ova. Med nevovodji C. P. P. šc naj- demo imena: Kr. Korun, dr. Schwab ,D. Beranič, St. Perc. Dr. Schwab ie po od- stopti Lajovieevern veliko koristil pev- skemu društvu (za njcgovega časa Jc drufstvo priredilo 2 izleta v Zagreb) In zato je društvo čutilo potrebo oddolžiti se mn deloma s tern, da se mn je 1. 1913 priredii Sehwabov večcr. kjcr so se peTe izkljucno njegove pesrni. Od leta 1914. naprej jc pevovodja g. C. Pregelj. Med vojno seveda je utihni'lo vsako delova- nje društva. Ko pa so začele natihorrut prihajati prve taine vest! o bližajoei so svobodi, je C. P. D. začelo prvo na ti- hem delovati in sicer meseca sušca leta 1917 in je 14. junija nastopilo s svojfm prvim koncertom v Sokolskem domu, k< je irnel velikanski uspcli. Od tega svoje- ga koncerta jc društvo neumorno vadilo. Plod tega tihega notranjega dela so kon- certi. ki jih v tako lepem številu in po njih kakovosti ne najderno kmalu v dru- štvcni zgodovini. Konccrti so bili tudi zm- naj Celja, tako v Soštanju, v SI. Bistrici in v Rogaški Slatini. Pevsko društvo celjsko zaslcdujc in ho zasledovalo tudi v bodoče visoko kul- turno nalogo: zdr.uževati v svojem kro- gu vsc, kar je za petje navdušeno, in Ka- z«ti ožji in širši dotnovini, pa tudi tujcem krasoto in moč slovenske pesmi. MILOŠ ŠTI13LER: Beograjskri pisma*. 5. Radikali. Zacnimo z radikali! Ta stranka je v Srbiji desetletia odloeilno vplivala na potek vsega narodnega življenja, vseh javnih dogodkov in ima izredne zasluge za osvoboditev in ujedinjenje naroda. — Njenem delovanju se je predvsem posrc- cilo izriniti iz Srbije nemski oziroma av- strijski vpliv in pridohiti v narodu velja- vo prirodnejšemu ruskemu vplivu. Njena zasluga je tudi, da se je omogočila leta 1912. ustvaritev balkanske zveze «zveze štirih balkanskih držav). ki je v prvi bal- kanski vojski porazila Tureijo; a s to zmago je bila za Jugoslovanstvo defini- tivno zabranjena vsaka nadaljna nevar- nost od strani Turčije. Končno jc stran- ka radi'kalov pod Pašičem vodila uscdo Srbije tudi tekom svetovne vcjjske. Da z uspehom, to vemo! Stranka radikalov je do svetovne vojske mislila in se priprayljala Ie na osvoboditev in ujedinjenje vseh pravo- slavnih Srbov. Ljudi, ki bi unvjli narodno cdinstvo Srbov, Hrvatov in Slovenccvr v onem smislu, kakor so ga koalieijoiM- ši v Hrvatski in narodnjaki v Sloveniji razumevali že pred vojsko, je bilo ta- krat v Srbiji še silno malo. Se lc, ko so iugoslovansko misleči elementi iz Hr- vatske in Slovenije, ki so tekom vojske delali za na5o stvar propagando v tuji- ni, iskali stikov z srbsko vlado. je ta- kratna srbska radikalna vlada sprejela v svoj program tudi osvoboditev Hrva- tov in Slovencev. V dolgih in mnogokrai gotovo težkih pogajanjih je radikalna stranka oziroma takraina radikalna vlada tekom vojske pristala celo na «- jedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom Karadžor- dževičev. Tako je ta stranka polagoma priznala potrebo drzavnega edinstva teh treh piemen in mogoče bi se seaso- ma vživela tudi v misel narodnega edin- stva Srbov, Hrvatov in Slovencev, da *) Pismo 4., 5., in 6. sino sprejeli tlk pred početkom tiskarske stavke. Pismo 4. o «vzrokih krize« danes ni več aktual- no, zato ga ne priobčimo. Aktualna in globoko poučna pa sta naslednja pisma 5. in 6., zato jih priobčirno v celoti in že- limo, da marljivi naš sotrudnik nadaljuje. Uredništvo. uiso po izvršenem drzavnem ujediujeiiju nastale za to stranko usodepolne raz- mere. [^o izvršenem ujedinjenju pridru- zili so sc stranki radikalov tudi radikaii iz novih krajev in sicer iz Vojvodine, Srema, Hrvatske, Bosne, Hercegovlne id Dalinacije. Le-ti tvorijo v narodnem predstavništvu dobro tretjino blizu sc- demdeset članov broječe radikalne pai- tije. Ta nrivi prirastek tvorijo ljudje. ki so v bivši avstro-ogerski monarhiji radi svoje narodnosti in veroizpovedanja nenavadno mnogo trpeli in so vsled du- najskih in budimpeštanskih mahinacil Ie premnogokrat živeli v najhujšem boju in najhiijšem sovraštvu s katoliškiml Hrvati. Kdo jim more končno zameritl, da starega sovraštva do Hrvatov ne mo- rejo na mah pozabiti? ^alostno pa je, da ima ta skupina na stranko radikalov in njeno postopanie v vprašanju narodnegn edinstva brezdvomno velik vpliv. Srb- ski radikali iz novih krajev kvarijo v tej točki radikale iz Srbije same. Radikali Iz novoosvobojenih krajev smatrajo radi žalostne prošlosti Hrvate, ki so se dali izrabljati kot orodje Dunaja in Budim- peSte, za svoje največje sovražnike in jim niti na urn ne pride, da bi se sma- trali s Hrvati kot en narod. To mišljenje skušajo seveda uveljaviti tudi v stranki, kateri so se žal pridružili. Ako bi do te- ga združenia ne bilo prišlo, tedaj bi bil miselni razvoj srbijanske radikalne stra- nke v vprašanju narodnega edinstva bržkone drugačen. K teniu se je pridružila še okol- nost, da se je v narodnem predstavni- štvu osnovala nova strankarska skupi- na »Demokratska zajednica«, ki Mejc- blizu 120 članov, torej petdeset več, ka- kor jih ima stranka radikalov. Radikali. desetletja vajeni vladati in uživati preil- nosti vladajoče stranke, so se začeli bati za svoje ugodno stališče, za svojo moč v državi in pričeli so boj z vsemi sred- stvi, samo da se prepreči nadvlada de- mokratov. Osobito jim je bilo do tega, da se nove volitve vrše pod radikalno vlado in brez vpliva demokratske za- jednice. V tern stremljenju so ^li tako da lee, da so začeli iskati zveze celo z onimi političnimi skupinami, ki so pri Hrvatih in Slovencih ne Ie samo protl narodnemu, temv-eč tudi proti državnc- mu edinstvu. Zveza z hrvatskim Na- rodnim klubom in z dr. Koroščevim klu- bom jasno dokazuje, da so se radikali postavili na izključno plemensko stali- šče in da so pripravljeni žrtvovati tudi državno edinstvo, samo da inorejo vsaj v srbskem delu naroda ostati na vladi in moči. Stranka radikalov je torej plemfcn- ska skupina. Njena krivda obstoji pred vsein v tern, da -ni bila zadostno vzgo- jena v duiiti nasega narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev, vsled Cesar jo je svetovna vojska, ki je konca- la z ujedinjenjem vseh treh piemen, po- stavila pred izvršeno dejstvo. ki za njo ne more biti razumljvo. Kot plemenska skupina gotovo tudi v vprašanju verske tolerance ni bila pripravljena na dana- šnje razmere in ni dvoma, da so mnogl radikali celo iz verskih razlogov odlocnl separatisti in proti narodnemu in drzav- nemu edinstvu vseh treh piemen. Na- ravnost tragičen pa je napor tc stranke za obdržanje vladne mod. V bojazni zn svojo nadvlado v državi bi bila stranka danes pripravljena iskati zveze pri naj- hujših sovražnikih narodnega in držav- nega edinstva, samo da se ji zasigura nadmoč vsaj na enem koscku zemlje. POLmONE VEST! Jadransko vprašanje in angle§ki li- sti. Največji angleški list »Times« piše v članku ».Jadranska nevarnost«'med Uru- gim: »Jadransko vprasanje mora biti re- šeno na kakšenkoli način, in sicer kmaln. Treba že enkrat končati reško komedijo. Če italijanska vlada ne more tega storiti, morajo to nalogo prevzeti drugi.« Dalje pise: »Govori se o napadu na Trst, na Split. Bar in Kotor. Težko je reči. kateri teh napadov bi izzval veČje posledice. Napad na Trst bi po zagotovilih italij:;r;- ske vlade izzval državljansko vojsko, napad na Split in Črno goro pa bi izzval naibolj krvavo vojno z vsemi slovanski- ini plemeni ob Jadranskem morju. .lugo- slovani so bili dovolj potrpežljivi naprani velikemu izzivanju .... Toda Jusoslo- vani so po krvi in tradicifi stari delavct, in zefo nevarno je, jih preveč izkušati. Komentarii njihovega časopisja kažejo. da je njihova potrpežljivost napcta Jo skrajnih mej..Kakšenkoli dogodek bi mo- gel izzvati strašne posledice, in vsaka nadaljna žalitcv, slična oni v Zadru, M izzvala cksplozijo.« Končno pravi list: Ako je italijanska vlada nesposobna all ako se boji ali ako noče izvršiti svoje najenostavnejSe dolžnosti napram Evro- pi za vzdržanje mini na Jadranu, so za- vezniki — posebno pa Amcrikanci in An- gleži — obvezani, da v splošnem interesu izvrše dolžnost namesto Italije.« — Isti list od 28. nov. prinaša od svojega po- sebnega dopisnika iz Cetinja daljši dopls o razmerah v Črni gori. Pravi med dru- gim: »Vsi oni, ki se vračajo v Črno goro po dolgi odsotnosti, bodo na^li to zemljo popolnoma spremenjeno na zunaj in zno- traj. Dolgo easa sem prončeval in lahko to z gotovostjo trdim. Jaz sem našel v Crni gori novo zemljo in nov duh v njej. Ce še obstoja kakšno «črnogorsko vpra- MILOŠ ŠTIBLER: l>ri srbskih Rrnefo- valcih v SumadiJi. (Dalj3.) Upravni odbor sestoji iz pet članov, ki izberejo izmed sebe predscdnika. Voli aH «bira« (-izbira) jih skupščina iz sredi- ne zadrugarjev. Clani upravnega odbora morajo znati čitati in pisati. Izbirajo se na dve leti. Prvo leto — zadruga je bi- la ustanovljena 1. 1903 — jc izstopila dvojica, na koje je padla kocka. Drugo leto je izstopila ostala trojica. Pozneje Je zmiraj izstopila eno leto dvojica. dru- go leto trojica. Na mesto izstopivših iz- bira skupščina druge. Stari člani morejo biti zopet izbrani. Upravni odbor vo- di vse posle zadrugc: Sprejcma in iz- ključuje člane (proti izključenju ie dopti- ščen priziv na skupščino); postavlja o- sobljc in določa plačo; daje navodila za vinogradniska dela (glede zabranje- vanja trsnih bolezni in glede trgatvc); fcupuje orodje in doloca cene za razposo- jevanje; dovoljuje kreditc (pri nabavlja- njn potrebščin); nadzira kletarstvo, knji- govodstvo in vobče vsa dela. Glasom tlana 22 pravil je naložena upravnemu odboru še sledeea zanimiva dolžnost: »Upravni odbor mora skrbeti za to, Ua se med zadrugarji vstvarja in vzdržuje vzajemno pomaganjc v delu, osobito v onih slučajih, kadar kateri zadrugar zbo- li ah odide na dalnje potovanje ali na voj- no vežbanjc (orožnc vaje) ali v vojsko i. t. d., a njegovi doniači ne morejo v pra- vem času sami izvršiti dela«. Clanom upravnega odbora gre kot nagrada 5% bilančnega čistega dobička. »Ocenjivački« ali ocenjevalni odbor ' sestoji iz pet oseb, koje izbira skupšelna iz sredine zadrugarjev, toda samo na cno leto. Dolžnost tega odbora je, da posku- ša zrelost in kakovost grozdja in da do- loca ceno, po kateri se grozdje od zadru- garja sprejme. Delo tega odbora je pof- nomočno, ako so prisotni najmanje trije člani. Odboru grc po pravilih nagrada v znesku 2% vsakoletnega bilančnega do- bička. »Nadzorni odbor«, torej naše nadzor- stvo, sestoji iz ret Clanov, ki jih izbira skupščina iz sredine zadrugarjev na dve leti. Znati morajo čitati in pisati. Izstopa- nje iz nadzornega odbora in dopolnjeva- nje sc vrši na isti način, kakor pri uprav- iiem odboru. Naloga tega odbora je, toč- no nadzorovati vse poslovanje in dero- vanje zadrugc, upravnega odbora in vsc- ga zadružnega osobja. Najmanj enkrat na mescc pregleda zadružne knjige, pisma, obveznice, denar, robo (blago) v maga- cinu, orodje, klet, grozdje, vino, rakijo in sploh vso zadružno imovino. Nagrada, Ki jo dobiva nadzorni odbor, znaša 3% po- slovnega v bilanci izkazanega dobička. »Skupština« to jc naš občni zbor (skupščina). Redno skupščino sklicuje u- pravni odbor najpozneje do 31. marca vsakega leta, izredno skupščino po po- trebi. Skupščino sestavljajo vsi zadru- garji. Vsak zadrugar ima na skupščini samo eden glas. Ta glas mora oscbno u- potrebljati ter ga v nobenem sliičaju ne more prenesti na drugega. Skupščina polnomočno sklepa, kadar je prisotna vsaj polovica vseh zadrugarjev. Razun običajnih točk rešuje skupSčina tudi o teh lc predmetih: 1.) določa najvišjo svoto kredita, ki se more dati enemu za- drugarju v obliki vinogradniških potreb- ščin; 2. sklepa o zadolženju zadrugc, ka- kor tudi o svoti, do katere se sme zadru- ga zadolžiti; 3.) sklepa o nakupn zemlje za zadružne potrebe. kakor tudi o zida- nju ali nakupu potrebnih zgradb, osobito kleti (»podrum«); 4.) odrejuje kazen onim zadrugarjem, ki ne prideio na skupščino, a ne morejo opravičiti svojega iz- ostanka. O poslovanju zadruge so navedene v pravilih, Član 53., pod naslovom »zadru- gino poslovanje« sledcče glavnc osnovc: a) Navodila in razglasc, ki se tiČejo vino- gradniSkega i^ela, mora zadruga dajati In širiti med svoje zadruearic na vse mogo- če načine, koji se poknžeto Vot nnibolji, da se doseže Č\m vc(xii usr>rh h) Orodje in ostale vinogradni^e potreb^rine moia zadruga nabavljati potom zadružne zve- ze v Beogradu. c) Zadrn7.no orodje se daje zadrugarjem na posodo proti od- škodnini, H ie torn vcčia, ixim več se Je orodje rnbiio. d) Vinogradni^kc potreb- fi(xine in ororiie, ki ga hoče zadrugar Ku- piti; daje zadrnga zndrugnriem no lastni ceni z dodatkom svojih gotovih stro- škov. e) Posojevanje orodja na kredit In oddaianje vinogradniških potrebSčin na kredit sme zadruga odobravati zadru- garjem samo v metah one svote, ki jo do- loci vsakokratna skupšcina. (Dalje prih.) Stran 2. »NOVA DOBA< MfV 113 sanje«, obstoja samo proti volji narotia in proti njegovim intercsom. Oni, ki sKu- snio Crno goro odvrniti od njene novc poti, so tisti, ki se jini je posrečilo, da za diplomatskimi kulisami spravijo na po- vršje nsodo par tisoč Italijanov na cc- 1cm jngoslovanskcm ozcmlju. Bilo hi ze- lo žalostno, če hi Italija želela na Jadra??- skem morjii prevzcti kot dedščino on- sovraženo politiko Habsburžanov. Tu iniajo svoj izvor vse govoriee o »srbskili zatiralcih«, ki da »hočejo uničiti Čnm- gorce, ki hočejo ostati Crnogorei.« O po- lilični ne/.adovoljnosti praktično ni govo- ra. Črnogorec je prcdvseni Srb in vsn njegova zgodovina, slava in celo njegu- vo bitje jc prepreženo z eno mlslijo e'din- stva in svobode.«......Kakor jc vidcli, an- gleški list vcliko objcktivncjc prcsoja nn- še razmcrc, ncgo mnogi naši politiki, ki hoeejo igrati ulogo scpai'atistov. Jugoslavia vstopi v zvezo narodov. Iz Pariza javljajo, da jc naša mirovna de- legacija podala izjavo za vstop v zvez-o narodov. Vojiio brodovje bodo sinclc imcti kakor poroča riinski »Popolo Romano« iz Pariza, Poljska, .lugpslavija in Bel- u'ija. Na Hrvatskem je istotako kakor v Sloveniji prišlo do spremembe v de- želni vladi. Tudi tarn je prevzel vlado demokratsko-socij'alisticni blok. Banom je imenovan dozdajni podban dr. Tom- ljenovič, podbanom Ivan Petranovič, za šolstvo dr. Tučan, za poljedeljstvo .luraj Demetrovič, za zdravstvo dr. Stankovič, za sodstvo dr. Belobrk in za socijalno skrb dr. Adžija. Tudi v bosanski dcželni vladi sc Iz- vr.ši izprememba v iiajkrajšom easu. Na Bolgarskeiii bodo postavili prct* sodršcc krog 200 krivccv vojnc. mcd nji- ini tudi bivšega carja Ferdinanda, za ka- tcrc.ua pricakujeio smrtno kazcn. Kuimiiiija podpisala mir. Due 10. t. in. jc runiunska mirovna delegacija pocT- pisala senžermensko mirovno pogodbo. Madžarski sc predloži mirovna po- godba tckom januarja. Plačati bo tnorala tckom 25 let 18 milijard vojne odškodnl- nc in prevzeti |)ctino državnega dolga bivše inonarhije. () državni obliki odloči ljudskoglasovanje. Če sc ljudstvo odloei za monarliijo. je prepovedan povratck ' Habsburžanov. Nesoglasja v čehoslovaški vladi so nastala zadnja tcdna med socijalnimi cte- mokrati in narodnimi socijalisti. Slednfi so podali svojo demisijo. Predsednik Ma- saryk se jc obrnil do min. prcdscdniKn Tusarja s svojeroenim pismom, v kate- rcm ga prosi, naj pregovori narodnosoci- jalnc ministre, da ostancjo v vladi, in na! odstrani nesoglasja mcd obema delavski- ma strankama. Ministrski sv.et jc 9. t. in. sklcnil, storiti korakc za minio rešitcv krize. Oluipnj polo/.aj Avstrije sc kaze_I/ dejstva, da liočc državni kancelar cTr. Renner s štirimi državnimi tajniki poto- vati ta.teden v Pariz, kjer hoec zadnjič poskusiti, dobiti kredit za dobavö živil Tn surovin za svojo državo. Qovori se, i!a odstopi cela avstrijska vlada, ee sc to nc posrcči, kcr bi ji bilo nemogoče, sc dalje voditi državne poslc. . Ruski boljševiki zopet za pogajjanja. Scdmi sovjetski kongres v Moskvi je na prcdlog Ljcnina sklcnil, pozvati entenio, naj sc prično takoi mirovna pogajanja z Rusijo. Angleži se ne pogajajo z ruskimt boljševiki. Vočigled raznim vestcm, cTa jc angleška vlada pričela pogajanja z r:?- ško sovjetsko vlado, jc angleška vlada povcrila svojemu poslaniku v Kodanju nalogo, da zanika poročila o takšnih po- gajanjih. Novi italijanski minister za zunanje zadeve Scialoia jc, kakor pišcjo italijan- ski listi, bil eden izmed glavnih sodelavcev pri sklepanju «rimskega pnkta«. V tern paktu se jc sklcnilo, da sc vsi teritorijalni spori mcd It^ilijo in .Tn- goslavijo morajo rešiti na tcmelju nacc- ia narodnosti in na liačelu samoodločbc narodov. Scvcda za italijanskcga politl- ka tak pakt nc pomeni nič. Saj Orlando, ki jc ob priliki sklepanja pakta kot ininl- strski prcdsediiik oficijalno sprejcl odpo- slanstvo jugoslovanskcga odbora in rmi dej'al, da odbbrava riinski pakt, rmzneje — maja t\. - v Parizu ni hotel niti seclc- ti v svetu cctvoricc, ko jc prišel pred njega naš minister znnanjih zadev Trum- Itič. To je ita1ijaii.sk:« politična morala! Iz jupslov. dem. strarHe Velik javtii shod de- mokratske stranke v SI. GradCU se vrši v iicdeljo 14. dec. ob 10. uri dop. Govori predsednik stranke, poslanec dr. V. Kukovec. Že- leti je, da se udeleže zbora zaupniki iz celega slovenjegraškega okraja. Tajništvo krajevne crganizacije Jugoslov. demokratske stranke za Celje in okolico je v Zvezni tiskarni v I. nadstr. Kdor i?med članov or&ani- zacije ima kake želje, naj se obrne tja. Tudi se vpisujejo tam novi člani v organizaciio. V Celju je še veliko strankinih pristašev, ki se doslej for- melno niso vpisali v strankino orga- nizacijo. To je pa potrebno zaradi evi- dence in pa zaradi notranie sile orga- nizacije. Cim krepkejša bo, tern večji bodo njeni uspehi. Zato vabimo vse, ki so pristaši demokratskega programa, naj se vpišejo. Tajništvo posluje vsak dan od 10. do 12. ure in izjemno tudi od 15. do 16. ure. Okrožno tajništvo Jugosiov. de- mokratske stranke za celjsko okrožie je od 10. tm. v Zvezni tiskarni v Celju v I nadstr. TajniStvo je na razpolago za vsakovrstna pismena in ustna po- jasnila in posluje tudi kot informativna pisarna za kmečko prebivalstvo, ker je v stalni zvezi z odličnimi kmečkimi sliokovnjaki. Sokolstvo. »Sokolski Glasnik« zvanični organ Sokolskoga Saveza SHS, izašao ie kao trobroj t. j. 8., 9. i 10. broj. Sadržaj lista ispunjen je materijalom rada »So- kolskoga Sabora« u Novom Sadu na Vidov-dan ov. g. Umoljava se javnost, štampa i javni radenici našega naroda, da se pretplate na »Sokolski Glasnik«, da se upoznaju sa novim radom So- kolstva, koji ide na korist društva, naroda i države, da budu upučeni tačno na rad, te pokažu veču ljubav i pažniu prema sokolskoj ideji. Pretplata na list stoji 24 K godišnje, a dobija se u Admi- nistradji »Sokolskoga Glasnika«, Za- greb, Šenoina ulica 17. II. — Zdravo! Na sokolskem saboru v Novem Sadu je bilo sklenjeno, uvesti enak kroj za vse jugoslovansko Sokolstvo. Ker v sedanjih razmerab vsled vlada- joče draginje tega ni mogoče izvesti, se uvedejo za enkrat samo enotni znaki na pasu in čepici ter znak, ki ga nosi članstvo na civilni obleki. Vsa potrebna poiasnila daje tajništvo Sokolskega Saveza v Ljubljani, Narodni dom. Izpred celjske porote. Ccljc, 12. deccmbra. V cetrtcm porotnem zascdanju pri okmžni sodniji v Celju so se obravna- vali doscdajsledcči slučaji: 1. Dne 9. dec. Zajc Josip, 2()lctni ko- vaški ])omočnik iz Žalca zaradi hiidodcT- stva tatviiie. Ukradcl jc gasilncmu dru- štvu v Zalcu 13 plaščev, 5 lilač in 11 m platna. Vslcd krivdoreka porotnikov obsodilo ga jc sodišče na . 15 mescev tcžke ječc. 2. -Isti dan zugovarjal sc jc prcd po- rotniki tudi Puš Franc zaradi hudodei- stva. tatvine storjenega s tern, da je me- sea aprila 1919 v Kaplji vasi ukradel |)oscstnici Jožefi duster kobilo. vor. konjsko oprcmo in dvc kuri. Obtožcncc jc donia iz §marja pri Ljubljani tcr je pri- sel v Kapljo vas pod pretvezo, da lioče posestniško hčer Brigito Molior poroci- ti. Porotniki so stavljeno vprašanje yni- trdili: kazen se glasi na pet let težke jeee. Proti izmeri kazni se je prijavll vsklic. V obeli sluOajih je predscdoval pred- sednik dr. Kotnik, zagovarjal pa je ob- tožcnca gospod dr. Kalan. -3. Due 10. dec. bil je prcd porotni- ki obtožen Ricijas Alojz, 35 let star, üo- ma iz Leopoglavca pri Klanen na rtr- vaškcm. zaradi hiidodclstva tatvine. Po- rotniki so stavljeno vprašanje potrdiTi. Kazen 2 lcti težke ječe. Zagovornik iTr. Hrašovec. 4., Dalje jc bila isii dan obsojuia od porotnikov Terzija Kanglcr. 29 'let stara, rojena v Clotovljah, pristojna v Velcnjc, zaradi detomora. Ysled krivdo- reka porotnikov sc je obsodila na tri tc- la težke jeee. Zagovornik dr. Hrašovcc. Poroti ie predscdoval višji sodni sver- tnik dr. RračiČ. 5. 9. dec. sc je imel zagovarjati pred celjsko poroto Rudolf Renčelj, bivši ob- cinyki tajnik v SoStanjii, kateremu očita obtožnica liiidodelstvi uradnc poncverbe tcr goljufijc s prctvorbo javnih listin. Porotnemu scnatti predseduje dr. Prem- scliak, državno pravdnistvo zastopa u*r. Rhs, zagovarja dr. (jvidon Scrncc. - Porotniki so zanikali vsa štiri na nje stavijena vprasaiija. I^a prvo vprašanje sc obtožcncu očita, da jc poncvcril znc- sck po 610 K, ki so ga v Šoštanju nabra- li za pogorclec v Zagradcu na Kranj- s! cm. Drugo vprašanjc vscbuje očitanje, da je poncveril znesck po 10.722 K, kate- ri jc poslala na občino Šoštanj Dravska divizijska oblast kot volovsko kupnino za Matcvža Bačovnika, poscstnika v 15c- lili Vodaii. Trctjc vprašanjc očita, da jc obtožcncc samolastno z občinskim peca- tom nicsta Šoštanj žigosal dotihmal ne- žigosanc bankovee v znesku po 244 K.In s tem zakrivil hudodclstvo pretvorTjc javnih listin. Za slučaj zanikanja tcgr. tietjega vprasaiija jc bilo stavljeno ee- trto evcntiieliio vprašanje z vscbino, t!a jc obtozenee s tern zigosanjem zakrivil prestopek goljufijc. — Rudolf Rcncelj, begunce iz Naklcga na Goriškem, je prell vložcno olnožnico vso škodo poravnai. Z ozirom na izrek porotnikov je sodni dvor obtoženca popolnoma oprostii in je bil takoj izpuščen iz zapora. (>. Druga razprava z due II. uec. zoi)cr Ivana Uratnika, 321etnega tc/.aka iz Št. Andraža pri Velcnjii zaradi hudo- dclstva tatvine (pokradel jc prccej ob- lcke, nekaj denarja, liranihio knjižico 4400 K in 2000 K vojncga posojila). Končala sc jc z obtožcnčevo obsodlio na 18 mescev tcžke jcče. Zagovornik g. d\\ Kalan. Predscdnik v obeli sluca- jili sodni svetnik dr. Premscliak. Danes 12. dec. se nadaljuic raz|)r;i- va zoper Franca (Ilažarja, ki sc je pn zadnjem zascdanju prelozila. zaradi t«- mora njegovega svaka. One 13. dec. pa prideio na vrsro Anton Jcvšenak iz Loč pri Sv. Dului In Franc Ropotar ter Stefan Arlič. vsi zn- radi liudodclstva tatvine. Slavnostni koncerl ob priliki 25-letnice v,Cel|. pevskega društva se vrši futri 14. t. m. v gornjiK prostorih Nar. doma. CELJSKE NOVICE. K nedeljski generalni vaji Celj. pevskega društva z orkestrom je do- voljen vstop proti znižani vstopnini in sicer voljajo sedeži povprečno 3 K, sto- jišča 2 K, za dijake in vojake 1 krono. Vstopnice se dobijo pri blagajni. Uredništvo »Nove Dobe« se na- haja od 10. tm. v Zvezni tiskarni v I. nadstropju. Za uštmene pogovore je urednik na razpolago le od 10. do 11. ure, v ostalem času le v izrednih nujnih slučajih. Državni urad zoper navijalce cen, verižnike in tihotapce se je ustanovil v Ljubljani. Naloga njegova je, da pobija kopičenje zalog in neprimerno navijanje cen življenskim in gospodar- skim potrebščinam ter veriženje ž nji- mi, da zabranjuje tihotapstvo z živili, to- bakom in drugim prepovedanim blagom preko meje in da pobija nekontrolirano kupčevanje z denarjem. Gotovo lep na- men. Toda kaj vse to pomaga, če tisti, ki proti veriženju in navijanju najbolj vpijejo v gostilniških in kavamiških družbah, sami ne storijo nič pozitiv- nega, da se gre uradu pri tem delu na roko. Nedavno sem imel priliko govoriti z inteligentom, ki se je pri- dušal zoper verižnike in navijalce in mi je povedal tudi slucaj, da mu je "neka trgovina clanes cenila čevlje z 2po K, drugi dan pa iste čevlje z 260 K. Prašam ga, če je zadevo pri- javil. Pa se mi mož namrdne in pravi, da se s takimi stvarmi noče pečati. Če se inteügent postavi na' to stališče, da državnih oblasti v boju zoper korup- cijo ne podpira, kako moremo potem isto zahtevati od kmeta ali delavca? Potem se pa še Ijudje čudijo, če akcije oblasti zoper verižnike in druge izkoriščevalce ljudstva nimajo takšnega Lispeha, nego bi ga lahko imele v svrho ozdravljenja naših razmer, če bi sode- lovali v boju zoper krvosese ljudstva vsi: oblasti in narod ! Spremeinba posesti. Hiša na voglu ccstc kralja Petra in Aleksandrove uli- ce, v kateri se naliaja kavarna Merkur, je prcšla potom nakupa v last podnižni- ce Ljubljanskc kreditne banke v Celju, ki prcloži tja svoje uradne prostore, Cim se liiša popravi. Porotne obravn ve v Celju se bodo v I. 1920 vršile po nastopnem reclu: prvo 1. marca, drugo 7. jun., tret je 13. sept, in četrto 29. nov. »Občeslovensko obrtno društvo v Celju« priredi o priliki svojega red- nega letnega občnega zbora dne 1. sve- Cana 1920 svoi prvi obrtnižki pies. Vsa društva iz Celja in bližnje okolice se prosijo že danes, da se pri svojih prireditvah na tc ozirajo. Akcijski odbor zoper draghijo v Ce- lju. Prejeli smo: V Celju se je osnoval akcijski odbor zoper dragiujo. Njegova naloga jc, da nstanovi splošno konzumno društvo, čigar čiaiii bi naj prejcmali po ziiižanih cenali vse življcnske potrebsči- nc. V ta namen je stopil v stik s splo§no gospodarsko zadrugo za SloVcnijo v Ljubljani. Tozadevni scstanck se vrši v l-ondeljck, "dne 15. tm. ob pol 20. uri v nuili dvorani Narodnega doma, kjcr sc bode izvolil tudi upravni odbor. Pristop- nina znaša 4 K, delcž 50 K. skupno.teJaJ 54 K. Nadaljna naloga akeijskega odbora je. da zasledujc verižništvo in ncsranino navijanje cen ter poskrbi, da krivci • resuici pndcjo do zaslužcnc kazni. Od- bor, ki že deluje. pa te naloge nc more zadostno vršiti ,ako ga občinstvo. nc po(J- pira. Za scdaj šc nima svoje pisarnc, o- mislil pa si jo bode prav kmalu. DotTei sc naj morcbitni dopisi naslavljajo kfa?- ko na »Akcijski odbor zoper draginjo v Celju«. Mnogi bi inorda to in ono ncrcd- itost ovadili pristojni oblasti, pa ne mara- jo. da bi ga ista poznala, ali pa se boje, da bi ovadeni zvedel na kak način za njlli imena. Kdor zazna za kak konkretni sTu- čai, oprt z zadostnimi dokazi, naj ga ne- cvirano naznani akcijskcmu odboru, ki scstavi nato ovadbo in jo predloži kom- petcntni oblasti. Zagotavljamo, da sc nje- govo hue nikakor ne izve. Ako se z vnc- nio lotimo dela, doscgli bomo kmalu vi- den uspch. — V akcijski odbor so izvo- Ijeni le sloji, ki sami največ trpe pod to draginjo. Hvalcžni bodo tcdaj onim, Ki jiin pomagajo pri plemenitcm delu, trebl- ti in uničevati pijavke, ki gledajo lc n'a svoj žep in na ra-čun ubogega ljudstva razkošno živc in se bogate. • Akcijski t/dbor. Posebne odbore za določanje cen ljudski in mesni lirani morajo v smislu naredbe centralne vlade z dne 1.9. nov. sestaviti vse občine. V teh odborih mora biti po en zastopnik iz vrste trgovcev, eden iz vrste producentov in eden iz vrste porabnikov. V mestih in industrijskih krajih se morajo priteg- niti tudi zastopniki iz vrst delavcev. Upamo, da tak odbor obstoji že tudi za mesto Ce!je. da se ne bodo prezen- tirali ob raznih prilikab vsi mogoči in nemogoči akcijski odbori raznib strank, ki neupravičeno nadlegujejo celo zaseb- nike s svojim ponekod celo otročjim inkvizitorskim poslovanjem. . Pazite na kolke na bankovcih! Še ni markiranje končano, a že se razni sleparji — zanašajoč se na neumnost in nepazljivost nekaterih ljudi — po- služujejo goljufije. V Celju n. pr. so &e že pojavili bankovci, na katerib so na- mesto mark (kolkov) razne znamke in počez ponarejeni žigi. Tudi so že pri- šli v promet stokronski bankovci, na katerih so marke z desetkronskib ban- kovcev in počez ponarejeni žigi. Pom- nite torej: na tisočkronskih bankovcih morajo biti kolki (marke) modroru- mene barve, na stotakih rjave, na pet- desetakih zelene, na dvajsetakih vijo- ličaste in na desetakih oranžaste barve. Ne pustite se goljufati! Čudne stvari so se godile prve tri dni markiranja ponekod po Celju'. Ne le da so se posamezni predme'ti takoj ob razglasu kolkovanja podr^- žili za 20%» zgodili so se celo slučaji; da so posamezniki prve tri dni mar- kiranja sicer sprejemali nekolkovan denar, a so pri zaračunu že sami od* računali 20%, tako da imajo dvojni dobiček. Take stvari so res nezaslišane! DiiaSkl kuhlnji v Celju je daro- valo pevsko druStvo »Oljka« 200 K približno čistega dobička od koncerta 7. decembra 1919. Iskrena hvala! Stanovanjska komisija v Celjü je na delu. Marsikomu je glede stano*- vanja že odpomogla. Vendar bi pa od'^ ločno svarili, da se gre v gorečnosti Štev. 114 »NOVA D O B A« Stran 5. Janfio šosfer trgovec Tslimi Simasfjofer <^> poročena ^ Cefje, dne 20. vinofo&a 1919. Zbirni oglasnik Bsffl^lfSJPIJ Zagreb, Jurjevska tvrdke 1]III] llll Null ul'31' leIefon 21~6S. Zavod za oglaševanje. Kupimo 50.000 komadou dešiic za strangfalcarijo, event, ako bi kedo mogel toliko novih izgotoviti. Ponudbe naFRUCTUS d.d.Zagrcb Vlaška ulica 21. 1544 4 1 f^žkftlA sibečico, kraste, lišaje unifi M«"J™§ pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček fA. eno oseho 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. Piodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnköczy v Ljubljanl, Kranjftko. 615 34-52 Papfumcrijsho blago posebno za lekarnarje in drogiste v največji, bogati izbiri; raziične po- made, puder, kremo za lice in /.a roke, pasta za zone, parfume, brilantine, tim-izdelke, zaponke za lase, potreb- ščine za britje, krtače in giavnike po nojni?.jih diK'vnih cenah na veliko pri M. fiinker, Zagreb 3/ Petrinjska ulica 3/111. 156& 6-2 Telefon 19-97. Zavod za oglaševanje. mffi&i podgane, see- IYIlaSI» nice in §čurki ier ves mrčes mora poginiti, če se vpoiabljajo moja preiz- kušer.o najboljša in povsod hvaljena sredstva. kakoi: Za poljslce miši 6 K, za podgane in mišl 6 K, za ščurke 7 K, posebno močna tin- ktura za stenice 6K, unif evalec moijev 5 K, prašek proti mrčesom 5K, tinktura proti .uSem pri ljudeh 4 K, mazilo za uši pri ži vinl 3 K, praSek za 11SI v obleki in perihi 4 K, tinktura proti mrčesu na sadju in ze- lenjadi (uničevalec rastlin) 3 K Pošilja po povzetju Zavod za eksporl M. Junker. 85 -79 Zagreb 37V in ditna in stavbena w %^ Jus M4 J ^J **n obresluje po zadruga z om. zav. prešernova ullca si. 1 5. Irl *n P°l od **** Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. Karol Vantč; Prešcrnova ulica št. 15. HOTEL BALKAN prfporoča pravkar došla izborna vina. Draevno koncert nofodošle kapele. Začetek ob 8. uri. Rogaška Slatina fUnmnnl IIMaI/I/I* NaJbo]Jša namizna voda, najboga- I ü UfirIII hILL teJša na osU'! 3 2 FRANC KRAMAR CELTE Na debelo in drobno ! Na debelo in drobno ! 375 52—32 Zaloga igrač, galanlorijskega, iiorimborslu ga in modnegd blaga tor kfanjskill izdelkov. Velika zaloga najboljših stročnic in cig. papirja. POSOJILNICA U CELJU USTANOV. LETA 1880 MARQDMI DOM RES'FONO 500000 K SPREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. 250 STANJE HRANILNIH VLOG NAD 24,000.000 KR0N IZ\7E ZAd 1 ISRflRIlH \izvrmjc oknsno in hitro vsa v njcrw stroko spadajoča dcla v priprosti in tudi v najmoderneßi Itzpeljavi. Najrazlične/še tiskovine za sole, šolska vodstva, za občinske in župnijske made, za \drus1va, korporauje, trgovce in obrtnike, zasebnikc ltd. Računske zaključke za denarne zavode. taiijepi lea aw. l\ PodruMca Ljubljanske kreditne banke v Gelja Delniöka glavnica 20,000.OO» kron. | - CENTRALA V LJUBLJANI - Poslovalnica avstrijske razredne loterije. | Re»er»n. foftdi nad 8.OOO.OOO kron, Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Mariboru. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu ot>restovanju. Kupuje 'n prodaje vse wrote vrednr stnih papirjev, financira vsako vrstrie dobave in dovoijuje aprovizacijske kredite. 266 Stev. 114 »NOVA DOBÄ« Stran 3, za dobro stvar predaleč. Če so bile v Celju pred prevratom samo nemške trgovske agenture, katerih nekaj — če so solidne in jih izvršujejo izučeni trgovci! — je gotovo potrebnih, in če se je po prevratu nastanilo nekaj oblastveno dovoljenih solidnih sloven- skih agentur, še to ni povod, da se proti vsem agenturam postopa. Z ljudmi, kateri so brez vsake trgovske izobrazbe in so si ustanovili agenture le v svrho verižništva, brez pardona ven iz Celja. Je dovolj hvaležnega posla. Brezdvomno pa je pripustiti one slovenske agenture, ki imajo realno podlago in so nastale izza 1 1916, ker nam bodo sicer gospodje ustvarili po- ložaj, da bomo imeli v Celju tudi v bodoče same nemške agenture. ker slovenskih pred 1. 1916 ni bilo. Torej nekoliko pozornosti in treznega uva- ževania! Stran z vsem, kar je nereelno in smrdi po verižništvu, čuvajmo pa tudi naše narodne interese. Govorice o sladkorju pred so- diščem. Minoli četrtek se je vršila obravnava proti nekemu trgovskemu pomočniku, ki je svoj čas v kavarni- ški družbi obdolžil celjske trgovce sleparij s sladkorjem, češ da so slad- kor, ki je bil v Celju že maja in so ga dobili še po 5 K, prodajali meseca novembra po 13 K. Te govorice so svoj čas neki ljudje po Celju raztro- sili, ne da bi bili imeli za to kakšne dokaze. Uradna preiskava je marveč dokazala popolno neosnovanost teh govoric, Tudi pri tej obravnavi ni bila ponudena niti pičica dokaza resnice. Smo za to, da se razkrije vsaka ne- poštenost in nepravilnost, todazavsako trditev treba tudi dokazov. Obrtniški sestanek se je vršil minoli četrtek v Sokolskem domu ob obilni udeležbi obrtnikov, ki vedno bolj kažejo smisel za velik pomen stanovske organizacije in za strokovne sestanke. Po daljšem poročilu društve- nega tajnika g. Založnika o tekočih poslih se je razpravljalo o pripravah za prvi obrtniški pies dne 1. febru- arja 1920, za kateri vlada veliko zani- manje, osobito ker je na predlog dru- štvenega predsednika g. Rebeka Čisti dobiček namenjen fondu za onemogle obrtnike. MARIBORSKE NOVICE. Elektrarna na Fali prične, kakor se poroča s poučene strani, že prihod- nji mesec z obratom. Tudi Maribor do- bi meseca marca razsvetljavo iz Fale. Nov dnevnik nameravajo glasom poročila v »Slovencu« izdajati ludi ma- riborski klerikalci. V Breznu ob Dravi je umrla pro- fesorjeva soproga, begunka iz solnčne Goriške gospa Hanica dr, Ozvaldova. Blag ji spomin! Zadnji »Slovenski Gospodar» jc na tako nesramen način hujskal proti državi, da je skoro polovica lista za- plenjena. Ravnatelj realke v Mariboni ya biv- ši ravnatelj rcalkc v Clorici s. Jakob Zu- pančič. IZ KOROTANA. V Prevaljah jc obcinski odbor ra?.- PU.ŠČCH in vodstvo občinskih poslov se je poverilo gereiitu Fr. Lahovnikti. V Železni Kaplji se je ustanovilo sokolsko društvo, tretje na Koroškem. — Od istotam se poroča, da župnik Grm paktira z nemškutarjema Prepot- nikom in Dešmannom, ki očitno agi- tirata za nemško Avstrijo. Koroškl Nemci se zelo boje, da bi prišla Koroška brez ljudskega gla- sovania pod Jugoslavijo. Upajo celo, da bodo pri glasovanju dobili vso slo- vensko Koroško. Koroški Slovenci jih bodo poučili drugače. DNEVNE NOVICE. Dobrovoljcem ! Vsi dobrovoljci iz Štajerske naj nemudoma naznanijo pod- pisanemu svoje natančne naslove, ako jih do sedaj še niso javili »Društvu jugoslov. dobrovoljcev za Slovenijo«. Podpisani bi rad poslal dobrovoljcem vpraSalne pole, ki jih je dobil iz Ljub- Ijane; te pole naj dobrovoljci izpolnijo in pošljejo naravnost »Drus^'U jugosl. dobrovoljcev za Slovenijo« (Kolodvor- ska ulica št. 3.) ali pa podpisanemu, Poleg izpolnjenih vprašalnih pol naj pošlje vsaki 5 K kot prispevek k u- pravnim stroškom. — V poštev pridejo tudi legijonarji, ki so šli v prvih dneh prevrata (do 18. nov. 1918) na bojišče. Franjo Gorečan, pravnik, Vojnik pri Celju. Za dr. Korošca se navdušuje graš- ki list »Grazer Tagblatt«. Značilno, pa razumljivo, saj tudi Nemci vidijo, da dr, Korošec ruši, kar je nekoč pomagal graditi! Državna gimnazija v Murski Soboti — prošnja za podpore di- jaški kuhinji in podpornemu društvu! Za Prekmurje, katero smo na antantino povelje zasedli, se je otvorila v Murski Soboti državna gimnazija, ki imasilno važen namen, skrbeti, da se čimprej vzgoji prepotrebni domači izšolani na- raščaj. Vsa važnejša mesta so bila do- sedaj zasedena od Madžarov, madža- ronov ali židov, ki so ubogo slovensko ljudstvo izžemali, kolikor so ga mogli. V prvi gimn. razred je vkljub vsemu pritisku od strani raznih madžarskih in madžaronskih mogbtcev, ki bi radi uničili naše šolstvo, vpissnih 25dijakov; skoro vsi so zelo revni in gotovo je. da ne bodo mogli pohajati gimnazije. ako ne. pride kmalu izdatna pomoč, Da omogočimo saj temu številu dtjaštva, redno priti k pouku, hočemo otvoriti dijaško kuhinjo, kjer bi doblvali dijaki saj tečno kosilo in po možnosti tudi stanovanje, nadalje podporno društvo, ki bi jih preskrbelo s potrebnimi knji- gami in učili, obleko, obuvalom itd. Da pa moremo doseči svoj namen, zato bo treba veliko denarnih sredstev. Obračatno se torej na vsa društva in blagočuteča srea v vsej naSi širni do- movini, naj nas blagohotno podpirajo v našem prizadevanju ter nam na- klonijo čim večje denarne podpore v prid revnega prekmurskega dijaštva. Vsem dobrotnikom je zagotovljena glo- boka hvaležnost dobrega, a revnega prekmurskega prebivalstva, ki je toliko pretrpelo pod tujim jannom. Darovi se naj blagovolijo pošiljati na: Ravna- teljstvo državne gimnazije v Murski Soboti — Prekmurje. VraČajoČim se izseljencem! Po došlih poročilih našega poslaništva v Parizu poizkušajo razni agentje s po- močjo naših izseljencev, vračajočih se iz Amerike in od drugod, spraviti v našo državo velike množine avstro- ogrskih bankovcev potom zamenjave za dolarje in drugo dobro valuto, pri čemer bi izseljencem radi natvezli, da doseže po sklepu mini krona zopet svojo staro vrednost. Ker je takšna zamenjava našim nepoučenim izseljen- cem v očito škodo, se jih s tem po- sebej opozarja, da se ogibajokupovanja vsakojakih nezdravih valut. Pozivljajo se pa tudi sorodniki ter znanci naših izseljencev in sploh intelegentni sloji na deželi, zlasti duhovniki, učitelji, žu- pani itd., da po svojih močeh vplivajo na izseljence, odpravljajoče se na pot v domovino, naj nikakor ne zamenjajo dobrih valut, ki jih imajo seboj, že med potjo v tujini, ampak da jih pri- nesejo v našodržavo in šele doma za- menjajo, ko so se zanesljivo poučili o pravi kurzni vrednosti teh tujih valut napram kronam. Osebne vesti. 'Za intendanta slo- venske opere v Ljubljani bo imenovan skladatelj Viktor Parma. — Odstopil je predsednik višjega šolskega sveta prof. Fr. Vadnjal. — Ravnateljem že- lezniškega ravnateljstva v Subotici je imenovan Siovenec g. Ernest Vargazon, naš rojak iz Središča ob Dravi. V Za- grebu je z železno roko iztrebil ko- rupcijo doli do Siska. Pomnite! V pravilniku, izdanem od osrednje vlade glede markiranja bankovcev, stoji med drugim : »Te pobotnice (boni za zadržanih 20°/0) se bodo izplačale ob priliki, ko se krone zamenjajo v dinarje, kakor efektivne krone.« — Dalje : »Enokronski in dve- kronski bankovci se ne bodo kolkovali in smejo v bodoče krožiti na našem ozemljLi samo, ako so bili prej uradno žigosani.« Največja skrb za poslance opo- zicijskega bloka (slov. klerikalce, hr- vaške starčevičance in srbske radikalce) so — dijete, Zahtevali so, da se mo- rajo te izplačevati tudi za slučaj, da bi bil parlament odgoden, in sicer tako dolgo, dokler ne bo izvoljen nov par- lament. Za rektorja vseučillšča v Ljub- ljani je izvolil vseučiliški svet prof, dr. Plemlja, za prorektorja dr. Zupan- čiča, za poslovodjo dr. Ramovša. Dekan na filozofski fakulteti je dr. Nachtigall, na medicinski dr. Šerko, na tehnični dr. Hinterlechner, na bogoslovni dr. Ušeničnik. Pravna fakulteta se otvori šele z drugim semestrom. Obletnico smrti slovenskega pi- satelja Ivana Cankarja smo obhajali 11. tm. Vse bivše Narodne svete opozar- jamo na naredbo deželne vlade v »Uradnem Listu« z dne 10. tm., da morajo do 1. jan. položiti račune pred- sedstvu deželne vlade ter prositi za absolutorij. »Almanah dobrovoljcev« izda »Društvo jugoslovanskih dobrovoljcev v Sloveniji.« V Gradcu je ustanovljen konzulat države SHS. Graška deželna vlada jerazpustilaizvenakademičnopodružnico CMD. Uvoz inozemskih časopisov je v sinislii odloka ministra za notranje zatle- vc Pribičeviea z dne IS. nov. t. 1. dovo- Ijen za državne urade, urednistva časo- pisov in za znanstvene zavode; vsakterT onicnjenih sine dobivati po en iztis pu- edinih inozemskih časopisov. Za zasebni- ke uvoz ni dovoljen. Iz davčne shižbe. Kot vodja davčnc- ga okrajnega oblastva v Murski Soboti je imenovan daveni npravitclj Fenlo Prelog. Isternu davčneinii oblastvii sta dodeljena Javčni oficijal Maks Yereun in višji pisaniiški oficjjaiit Avgust Kos. • — Daveneinii oblastvu v Celju je pricte- lien daveni asisicnt Maks Zimier. Pod zapoi'3 so postavljene vse zalo- Kc kož, k l/.ic, ii.snja in čevljev v smislii naredbe Jovjlne vlade v LjiiblJAni ? tine 7 nov. Višjim ži'ii.0 eiskim natlzoriiikcjiu za Slovenijo je imenovan inžcnir Jos. Zi- danšek, dozdaj strokovni učitelj na kmc- tijski soli v Št. Jurjti ob j»iz. /el. S kom se veže.io naši klerikalci? Zanimivo je, da se naši klerikalci vežejo s srbskimi radikalci, z ono stranko, ki de- la najbolj nu to, da se uniči vrcdnost na- še krone in da bi se zamena izvedla v raznierju 1 : 10. Da bi 10 radikalci res radi, je pokazal že tudi bivši minister fl- nanc Nineic, pristaš radikalno stranke, ki vsc mesece svojega ininisi:rovaiija sanio zato ni hotel ničesar ukreniti tflede urc- ditve valute, da bi zgubila krona C-ini vec na svoji vrednosti. DOPISI. »Narodna čitalnica« v Vojniku je imela pred dvema mescema svoj občni zbor, katerega se je udeležilo veliko število starih in novih članov. Novoizvoljeni odbor je začel takoj z resnim delom. Člani »Čitalnice« so u- prizorili 23. nov. ob veliki udeležbi ve- liki udeležbi veseloigro »Pol vina, pol vode«. Čisti dobiček se je porabil za nakup novih knjig, katere si sedaj člani pridno izposojujejo. Vpisovanje članov se vrši vsako nedeljo od 13.—16. ure (1.—3. pop.) v prostorih »Narodne ka- varne,« kjer ima »Čitalnica« svojo so- bo. Istotam se izposojujejo knjige. Pri- jatelji dobrih knjig, segajte pridno po knjigah; one vam bodo lepa zabava ob dolgih zimskih večerih. Št. Juri ob j. ž. Tu je 7. tm. umrl bivši veletrgovec g. Fr. Kartin. Blag mil spomin! Topolšica. V našem zdravilišču so igrali pod spretnim vodstvom tukaj na novo nastavljenega nadučitelja g. Skala zdraviliščni gosti dne 5. okt. t. 1. v dvorani zdravilišča veliko Fin- žgarjevo igro »Verigo« v prid »Društvu za boj proti tuberkulozi«. Prireditev je bila prva svoje vrste v Topolšici ter je žela obilo priznanja pri občinstvu, sestoječem iz deloma stalnih gostov zdravilišča, kakor tudi iz prebivalstva iz okolice, ki je z zanimanjem sledilo prav dobro igranim prizorom podučne igre. Igri je sledilo petje po pevcih iz Šoštanja pomnoženega mešanega zbora zdraviliških gostov (tudi pod vodstvom g. Skala), Na to se je slavila odhodnica pri vseh pacijentih priljubljenega zdra- viliščnega zdravnika gospoda dr. Karela Lusicky-ja in spoštovane njegove go- spe soproge, katerima sta nazdravila v imenu gostov zdraviliŠCa, gospodična Lina Mazijeva in v imenu zunanjih zdravnikovih častilcev okrajni sodnik gospod J. Sernec iz Šoštanja. Spodnja Polskava-Prasersko. V nc- tleljo, due 14. tm. se vrši v Kostilni Sind- ler ob 2. uri popoldne ustanovni občni /.bor »Društva za olepševanje in tujski proniet« na Sp. Polskavi in Pragcrskcm, ker se je enako neinško druStvo razšlo. TRGOVINA, ORBT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Priznanice ali bone za zadržanih 20% kupujejo, kakor poroea beograjska »Rpoha« iz Novega Sada dne 5. tm., ta- niošnji židi žc pt> 102 K za 100 k. To Je najboljši dokaz proti vsem onim, ki ra7r- trošajo vesti, da ti boni ne bodo nie vredni. Davčna politika v Italiji. Iz Rima javljajo: od vojnih dobičkov bi se pla- eal progrcsivni davek 10—60%. Uvedel bi se premoženjski davek 5 — 25 % za premozenja, ki so večja ko 20000 lir. Dc- laio se tudi naerti za 50%-ni davek od dedšein. Pridelovaiije prcmoga v Cehoslo- vaški je za 32% manjše nego pred vojno. Kriva je slaba hrana, dalje pa tudi, ker je iniioKo rudarjev šele novincev brez za- dostnc rutine. Minister javnih del Hampl (socialist) hoče zato delavce pridoblti za zvišanjc delavnih ur. Ponekod so de- lavci v to prostovoljno privolili, pov- sod ne. Nove predplse za mline je izdala deželna vlada v Ljubljani z naredbo od 29. nov.: Mlinarji, ki meljejo za plačilo, so dolžni mleti žito, ki se jim izroča v ta namen, ter ne smejo od- klanjati naročil, dokler morejo po ob- segu svojega obrata zmagovati delo. Plačilo smejo zahtevati le v denarju, prepovedano je za plačilo jemati žito, moko ali otrobe. Od 100 kg žita čiste teže smejo zahtevati mlini z vodnim pogonom 12 K, mlini na paro 14 K mlevnine, za dovoz žita s kolodvora in odvoz mlinskih izdelko.v na kolodvor 3 K, oziroma mlini, ki imajo za do- važanje in odvažanje lasten tir, 2'50 K; za basanje blaga, ki prihaja prosto na- suto v vagonih, 30 v; porabnino za eno vrečo in 4 tedne l'20 K. Zaprašitev ne sme presegati: pri izdelovanju moke 2%, pri podelovanju ječmena in prosa v ješprenj oziroma kašo 4°/o teže žita, koruzo mora mlin na zahtevo razkaliti. Politične oblasti imaio pravico kontrole v mlinih. Prestopki se kaznujejo z globo do 2000 K. lnformacija glede izvoza'v Fran- cijo in uvoza iz Francije daje neka pariška firma, ki je ustanovila po- družnico v Beogradu. Naslov dotične tvrdke je interesentom v pisarni tr- govske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Centralno pčelarsko društvo v Zagrebu ima dne 21. t. m. v Samo- stanski šoli v Zagrebu svojo 1. glavno skupščino. lstočasno se istotam osnuje »centralna pčelarska zadrugavZagrebu.« Delegacija prolzvajalcev Čilskega solitra za Jugoslavijo je ustanovljena. Poddelegat (za Slovenijo) je dipl. agr. A. Jamnik v Ljubljani, Miklošičeva ul. 8. Čujemo, da bomo kmalu pre- skrbljeni s čilskim solitrom, tem naj- važnejšim dušičnatim gnojilom, katerega je naše kmetijstvo med dolgotrajuo vojno tako silno pogrešalo. Našapolja, travniki in vinogradi so popolnoma izčrpani in obubožani. Odtod slabe le- tine. Hlevskega gnoja povsod primanj- kuje, zato bo našim kmetovalcem čilski soliter kaj dobro došel in to še po- sebno kot zanesljivo koristno umetno gnojilo, katero rabiti so kmetovalci že od preje dobro vajeni. Veliki trgovski semenj v Bar- celoni. Glasom poročila ministrstva trgovine se je osnoval v Barceloni komite za organiziranje velikih trgov- skih sejmov v Barceloni. Prvi tak semenj bo v Barceloni v času od 15. do 30. maja 1920. Ljubljanska kreditna banka ima 21. dec. v Ljubljani izredni občni zbor. Pokrajinski odbor za zaščito dece in mladine v Ljubljani vabi vse trgovce in obrtnike cele Slovenije, da mu takoj naznanijo, ako in za kateri čas potrebujejo vajence (ali vajenke) in pod kakimi pogoji jih sprejemajo. Naredbo o omejltvi točenja al- koholnih pijač je izdal minister za notranje zadeve Pribičevič dne 19. nov. Po tej naredbi je prepovedano točiti od sobote ob 18. uri (6. uri zvečer) do pondeljka ob 11. uri dop. žgane pijače (žganje, liker, rum, konjak itd.), Notoričnemu pijancu je sploh prepo- vedano dajati alkoholne pijače. Lastnik obrata, v katerem se gost opije ali že pijani gost dobi pijačo, zapade kazni s pijanim gostom vred. Kdorkoli se za- loti v pijanem stanju, se kaznuje. Ta določila veljajo za vse vrste gostiln, kavarn, Žganjetočev itd., pa tudi za Stran 4. »NOVA D O B Ä« Štev. 114. bifeje, klubske lokale, čitalnice, ter za plesc, gledališke in druge predstave in zabave. V javnih hišah je sploh pre- povedano točenje alkoholriih pijač. Go- stilničar ne sme gostu odreči jedi zato, ker ne uživa alkoholne pijače. Osebam pod 16. letom se v javnih lokalih sploh ne sme dajati alkoholna pijača, četudi so v spremstvu odraslih. Take osebe smejo v gostilne in kavarne le v spremstvu roditeljev, odraslih sorod- nikov in drugih nadzornih oseb ali na potovanju zato, da se nasitijo. Prestopki teh določb se kaznujejo prvič z de- narno globo od 100 do 500 K, drugič z denarno globo do 1000 K in sicer tako lastnik obrata kakor gost. Oo- stilničar, kavarnar itd. se v tretjiČ ka- znuje z najhujši v posameznih po- krajinah obiČajno kaznijo (odtegnitev koncesije itd.) Zamenjava kron za dinarje se izvrši, kakor poročajo iz Beograda, meseca februarja. Dozdaj prevladuje mnenje, da je zamenjati 2 kroni za 1 dinar. Izvoz živeža, zlasti moke in žita, je osrednja vlada začasno prepovedala, dokler se ne reši najhujša prehranje- valna kriza v nekaterih pokrajinah. V Subotki se osnuje borza za blago in efekte. Književnost. I. zvezek Simon GregorČIČevih »Poezlj« je izdala Jugoslovanska knji- garna v Ljubljani v lepi izdaji za ceno vezani knjigi 18 K. Simon Gregorčič je brez dvoma najpopularnejši sloven- ski pesnik, posebno s svojim podrob- nim, intimnim opisovanjem slovenskega doma, ki je globoko čuteno in doživeto. Gregorčič je pesnik zatiranega naroda, pa tudi pesnik vseh onih, ki so zapu- Ščeni in trpe. Vsak ljubitelj naše pes- mi bo segel po tej knjižici. »Naše Doba«. List za propaganda piičko-prosvjetnog racia. — Pretplatn šn- lje se na iipravii »Naše^ Doha«, Vara/- din, K.ulniijevičeva ul. 15. Dr. JerneJ Deinšar, »Spohie boloznl <. Z ilustracijanii. Zbirka političnih, gospo- darskih in socijalnih spisov III. zvezek. V Ljubljani 1919. Izdala in založila Ti- skovna zadruga v Ljubljani. Cena K (5.—, po pošti 50 vin. vcč. Spolne bolezni pri nas pred vojno niso bile bogve kako rar- Sirjene. Vojna pa je v tein oziru napra- vila ogromno škodo. Zanesla jih je v zad- njo gorsko vas in tisoei našega narotia sedaj trpijo na njih. Ne samo sedanji rod, Se v veeji nieri je vsled njih v nevarnosti našo potomstvo. Zdravnik-strokovnjak opozarja v pravkar izišli knjižici nanjc, jim napovedujc boj in skusa njihov po- gubonosni vpliv čimbolj zmanjšati. Ne- vednost, alkoliol in prostitucija so v naj- vcčji ineri pospesevatelji spolnih bolez- ni; zlasti nevednost in nepoučenost jlm je najveekrat vzrok. Napacno jc o spol- nih boleznih molčati. Dr. Demšir hoee vse to s svojim spisom doseči. V lepf, delikatni obliki razpravlja v posameznili poglavjih o kapavici, o mehkem čankar- iu in sifilidi ter pojasnjuje postanck in potek te bolezni s 14 slikami, ki so že sa- me na sebi v stanti, da povzročajo boja- '/en in s tern varovanje pred boleznijo. V nadaljnih poglavjih razpravlja slro- kovnjak o tern, kako naj se varujemo pred spolnimi bolcznimi, kako sc iste zdravijo in kaka navodila so potrebnaza bodoče zakoncc. Knjigi ie pridejanih 14 slik, deloma med besedilom, najvee na posebnih, priloženih polah. Knjigo prav toplo priporočamo vsein trpečim, vscni onim, ki se nevarnosti hočejo obvarova- ti, pa tudi starišern, da poueijo odrasle sinove in hčcrc. Knjižica se naroča v Ti- skovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 0. RAZNE VE8TI. Nekaj za smeh in — pouk I Ob priliki žigosanja je nekje na Kranjskem privlekel kniet h komisiji velik cekar samih bankovcev. Povpraša-n, če jih je preštel, se mož odreže: »ne, ampak vagal sem jih, imajo 171/4kg. Ustreljen verižnik. V Krakovem so minoli torek ustrelili verižnika Brot- heima iz Przemysla, ker je verižil z obuvalom, ukradenim v vojaških skla- diščih. Šlo se je za več vagonov blaga. Prva tiskarska stavka v zgodovini se najde že I. 1534. VrSila se je na Frar:- coskem. Ko je takratni kralj Franc prvi izdaJ patent o uredbi tiskarn ,so dclavci stavili svoje zahteve, katere so pa delo- dajalci spoznali za pretirane in so jih od- bili. Delavci so že tedaj ustanovili zvezc, da gospodaijc prisilijo k povisanju plac in izboljsanju hranc. Pogajanja so bila dolgotrajna in burna. Tudi takrat že so vplivali na stavko zimanji einitclji. Po- polen red se je vrnil šele I. 1539. Zadnja por»oLila Uinor mske kneginje v Varšavi. Varšava, 11. dec. LDU Th jc bivsa dvorna dama ruske carice-vdove Ziinar- ska umorila rusko kneginio Šchelov. Oropala je denarja in dragocenosti za 1 in pol milijona kron in pobeg.nila. Preiskava nemškili zločinstev v vojni. Roterdam I), nov. (LDU.) »Times« poročajo iz Pariza: V sobotni seji sveta zaveznikov se je scstavil preiskovainl odsek za ncmška zloeinstva v vojni. Ob- stoji iz 40 članov. Preiskava se je prf- čcla. LoČltev cerkve od države v Čelio- slovaški. Praga, 11. dec. (LDU.) Naučni mi- nister Haberman je na socijalističnem shodu izjavil, da predloži še pred vo- litvami v narodno skupščino zakonski načrt o ločitvi cerkve od države. Bratislava — vojna luka. Praga 11. dec. (LDU.) »Večer« po- roča: Cehoslovaska vlada namerava preiircditi pristanišče v Bratislavi v boj- no luko. Sppejme se fakoj druga urednišba moi vešča iesno- in slrojepisja. Ponudbe z zahtevki place na ured- ništvo Nove Dobe pod »Urednik«. Štev. 9594. Bazglas. Ministrstvo prehrane in obnove je odredilo z odlokom y. dne 22. nov. t. I. 5tev. 26.048 kvoto za sladkor tako : a) kmetijsko prebivalstvo 1 4 kg na osebo in mesec. /;) mestno prebivalstvo pol kg na osebo in mesec. c) industrijska podjetja inželezničarji: 1) težaki 3/4 kg na osebo in mesec. 2) uradniki pol kg na osebo in mesec. 3) lahko delajoči pol kg' na osebo in mesec. V svrho ugotovitve sladkorne kvote, se vabijo vse stranke katere so prejemale dosedaj sladkor na izkaznice mestnega magistrata ali pri gospodar- ski poslovalnici (Janko Božič), da se zglasijo za gotovo do 23. decembra 1.1. v prostorih mestne aprovizacije. Stranke, katere so ne zglasijo v določnem roku, zgubijo pravico do sladkorja in 'cenejših živil. Mestni mag. celjski dne 13. dec, 1919. Za vladnega komisarjn: Dr. Fohn. Prevzetje bpivnice! Cenj. občinstvu v mestu in okolici vljudno naziuinjava, da sva prevzela od g. Audervalda briuniGo v Conhorjevi ulici št. Z. Ob eneni pa prosiva nadaljne naklonjcnosti od cenj. občinstva ter zogotovljava tofno in čisto posttežbo. Ivan in Vihtor Železnih, brivca v Celju. 1581 1 Naznanilo. Vsled sodnijske poravnave, ki se je sklenila rned Anton Pemičem in nje- govimi upniki, sem pooblaščen, da re- aliziram njegovo premoženje. Vabim torej vse stranke, katere so pri Pemiču ali gospodarski poslovalnici obreme- njeni, da plačajo dolg- do 1. prosinca in sicer v mojo pisarno. Celje, dne 12. grudna 1919. Jos. Kirbisch Samski trgovec išče s Ljanuarjem meblirano sobo v središču mesta s hrano in postrežbo v hiši. Ponudbe na upravništvo. 1381 8-1 Kupujem okrogel les za žagO| ' na štoru ali na žago spravljen ali dru- gače po dagovoru. 1474 10-1 M. Vrečko, Polzela. Briuec Fr. Kostomaj Celjey Presernova ulica izdeluje vsakovrstne kite za dame, ter ima razno olje za lase, dišave itd. v razlogi. 1576 1 Obžalujem, da sem izrekcl o gdc\ Mizzi Jan- sekoyic vesti, o katcrili sem se naknadno prepričal, da niso resnične. J. ŠTAJNER. Povrsna suknja dobro ohranjena in čevlji St. 42 se po nizki ceni prodajo v brivnici Presernova ulica. 1577 1 Sprejmem takoj kOIICipijeiita. Plača po dogovoru. — Dr. Kar-lovšek, odvetnik v Celju. 1578 3-1 Častnik (soliden) išče lepo meblovano sobo z električno razsvetlj,avo v bližini PreŠernove ul ice. Ponudbe naj se vpošljejo adjutantu dravskega gorskega topniškega polka. 1584 1 Kompletna trgovina s špecerijskim blagom v Celju, ter kompletna oprava se radi opustitve pod ugodnimi pogoji takoj proda. Zra- ven je tudi v zalogi okrog 500 k$ je- dilnega olja. Pojasnila daje gospod Jos. Kürbisch v Celju. 1587-1 LUHION s katerim si lahko vsak napravi 1m / finega čistila (kreme) za cevlje. Dobi se v špecerijski trgovini ter dežel. pridelki na debelo in drobno Franc Kolenc Celje, Narodnt dom. Kupim tudi vsako množino Iane- nega semena po najvišji ceni. 213 52 -40 to in inn s!ov.jiio usnja v Celju Naznanjam, da sem otvoril v Celju, Gosposka ulica št. 26 tigovino usnja. V zalogi imam vse vrste usnja v veliki izberi in najboljše kakovosti lastnega izdelka, kakor tudi drugih domačih tovarn. Naj- boljša prilika za nakup! Trgovci in čevljarji, oglejte si zalogo. — Sirove kože kupujem po dnevni ceni. Za obilni obisk se priporočam. Morbo Banho, Celje, Gosp.ul. ZG ______________.-__________________________________ .1582 8-1 ___ Najbolje kupite: kavo, olje, milo, moko, mast, ilnton Močnih Glavni try []g]jg Glavni trg Cene nizke! Postrežba točnal pRiPOROČam SEURADOM,ŠOLAM INPISARNAMZVELIKO ZALOGO VSEH VRST PA- PIRJA IN PIS. POTREBŠČIN JANKO BOVHA KRALJA PETRA CELTE CESTA ST. 31 V zalogi velika izbira vseh vrst šolskih potrebščin kakor: svin- čniki, peresa, zvezk'i, črnilo, ' radirke, tabüce, barvice itd. Postrežba točna in so- lidna, cene nizke. P r\ trgovcem in slavnemu^ * • **• občinstvu se priporoča , kot posredovalec v kupčijskih za- devah vseh vrst, tudi posestev in his Anton Stern, trgovska posredo- valnica, B. Ipavčeva c. 12, Celje. - 1324 12-5 Izdelovanje vseh vrst čevljev od priprostih do najfinejöth po d levnih cenah 46 104-86 Rud. Zonf ič Celje (blizu kolodvora) Kocenova ulica štev. 2. iščoni! Pom! Na Marijinem trgu v Ljubljani je na- pravil požar veliko škodo. Tako nesrečo najbolj občuti tisti, kateri je le malo ali nič zavarovan. Zatorei zavarujte svoje imetje oziroma poviSajte zavarovanie in pristopite od tujih zavarovalnic k domačemu zavodu. . Zadostuje dopisnica na naslov: ffzojemno zaveFovolnica, 1553 Celje, Breg 33. 3-2 VednoI na novo dobiva veletrgovina Ster- mecki v Celju v velikanskih mno- žinah sukno, kamgarn in hlačevinoza možke obleke, volno cefir, modrovino in pisano tkanino za ženske obleUe šifon, belo in in pisano platno za pe- rilo in razno manufaktum ob[ago, ka- tero prodaja zaradi ogromncganakupa po najnižjih cenah in ako Se ne verja- mcte, poskusite takoj, samo z enim nakupom, da se sami prcpričate. Veletrgovina in »-axposiljalna