KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 ■ 8290 SEVNICA
		J
L		jSeuTHca 96.7,105.4
^vilka 64	Leto 3
Cena 220 SIT
2. oktober 2002

IZ VSEBIMEc
0 denar za telefonijo vrnjen?
...stran 3
'dem in Krško na plinu...
QsHje nad otroki...
...stran 5
...stran 6

°fnobilizem - Pariz 2002
...stran 13
če želite postati vidni, če želite postati.brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
Bo jubilej hotela tudi zadnja
( 'v	v "O
(;jj) večerja?
Krško - Hotel Sremič bo novembra praznoval 25.
“rojstni dan”. Jubilej pa ne bo priložnost za slavje, ampak za sedmino, saj se je lastnik, družba Mercator, odločil, da ga likvidira. Hotel, ki je bil grajen za nekdanje kadrovske potrebe nuklearke, je danes z nočitvenimi zmogljivostmi za Krško prevelik, še večji problem pa je, da stavbe ni nihče sproti obnavljal in danes hotel ne ponuja zadovoljivega nočitvenega standarda za zahtevnejše poslovneže. Ti gredo raje v Terme Čatež.
Direktor Mercatorja Zoran Jankovič je pred načrtovano likvidacijo krško občino obvestil, da ji daje možnost odkupa hotela za 220 milijonov SIT. Nekatere svetnike je to tako razkačilo, da so primerjali način, kako je rasel poslovni sistem Mercator z ropom slovenskega podeželja; najprej olastniniš premoženje, nato pa likvidiraš vse, kar ni trgovina s profitom. Toda jeza nad človekom, ki je uresničeval zakonsko dopustni model koncentracije neke dejavnosti, je nesmiselna. Kvečjemu gre lahko za užaljenost glede časa ponudbe za odkup hotela - to je pred volitvami, ko politiki z vestjo nimajo več pravice odločati o novih občinskih investicijah. In za užaljenost glede pričakovanega roka za odgovor; svetniki oziroma krški župan so imeli na voljo za razmislek cele štiri dni. Če se gospodu Jankoviču vedno uspe tako hitro dogovoriti s poslovnimi partnerji, si ob vseh priznanjih, ki jih je do sedaj prejel, zasluži še kakšnega.
...na strani 3 Hote1 Sremič
Managerji tokrat za pot v EU
Čatež ob Savi - Združenje Manager je tradicionalno letno srečanje tokrat prestavilo s pomladnega v jesenski čas. Ob aktualnih gospodarskih temah na srečanjih redno gostijo tudi predsednika republike Milana Kučana, ki se je tokrat dotaknil naše pripravljenosti in pričakovanj na poti v EU.
Predsednik Kučan je med drugim poudaril, da bo Slovenija vsekakor vstopila v klub EU kot zmagovalka. Dejal je, da v Sloveniji zamujamo s projektom nacionalnega razvojnega programa glede na to, da se slovensko gospodarstvo odpira v svet. Povečala seje produktivnost, vendar je glede na razvite države še Predsednik Milan Kučan in generalni direktor vedno nizka, nizek Term Čatež Borut Mokrovič	Pa Je tudi slovenski
tržni delež v svetu.
Ob tem se, kot je dejal Kučan, v zadnjih desetih letih skoraj ni spremenil delež inovativnih podjetij, znižuje pa se tudi energetska intenzivnost. Odpiranje slovenskega gospodarstva je nujnost!
...na strani 5
Vinogradniške zdrahe “po bizeljsko”
Posavje - V vinorodni deželi Posavje je trgatev-v polnem teku. vsesplošni vinski krizi, kije letos mnoge slovenske vinogradnike Postavila na rob preživetja, so na Bizeljskem prisotne še druge težave. Člani Vinogradniško-vinarske zadruge so - očitno nezado-v°ljni z njegovim delom - odslovili direktorja. S ceno grozdja, ki J° je postavilo Vino Brežice niso in ne morejo biti zadovoljni; trdijo, je to norčevanje monopolista iz kmetov, ki z njim še iz preteklo-st* nimajo poravnanih računov. Tudi kupna moč preko meje je uPadla, saj je močno usahnil “črni trg”.
tožene trte čakajo na trgače, kam bo tekel mošt, pa še ne vedo.
l finske kleti so še polne zalog, predvsem belega vina in tako p/etje ne vedo, kam z letošnjim pridelkom. Pričakujejo, da jim bo rn lagala država z interventnim odkupom grozdja, ki pa sploh ni t/T°č so povedali na Ministrstvu za kmetijstvo, kjer o konkretnih p avah bizeljskih vinogradnikov še nič ne vedo. Dodali pa so še, Se / Prodaja kmetijskih pridelkov sestavni del proizvodnje in tega iti i riletJe premalo zavedajo. Kmet mora že spomladi vedeti, kam Vi^ko bo svoje pridelke prodal jeseni. Kaže, da so bizeljski °§radniki s svojimi “aktivnostmi” malce pozni.
V	...na strani 7
Kot vedno, tik pred zdajci
Brežice - Seje občinskih svetov vse bolj spominjajo na predvolilni golaž. Kljub temu so v ponedeljek svetniki dokončali 35. redno sejo, na kateri so za odločanje po opravljenih razpravah pustili tako sofinanciranje izgradnje Mednarodnega mejnega prehoda (MMP) Obrežje kot rebalans proračuna. Pri prvem so se uspeli poenotiti, da bo Občina Brežice s Servisom skupnih služb Vlade RS sofinancirala čistilno napravo na Obrežju. Ker v proračunu 2002 in 2003 občina nima predvidenih sredstev za vlaganja v komunalno infrastrukturo, so sprejeli predlog Servisa skupnih služb vlade, da jih bo v imenu Občine Brežice pokril; ta vlaganja pa bo občina upoštevala pri izgradnji čistilne naprave in pri aktivnostih pri izgradnji novega vodnega vira. Te odnose med partnerjema bodo natančno opredelili v dogovoru o sofinanciranju, kjer bodo morali opredeliti investitorstvo, upravljanje in pri izvajalcih možnosti zastopanja domačega gospodarstva.
Po sprejetju rebalansa so uskladili še cene vrtcev v občini Brežice, saj so v rebalansu 4 milijone SIT predvideli zarefundiranje cene staršem po 15. juliju letos. Župan je namreč takrat zadržal sklep občinskega sveta o izenačitvi cen vrtcev na najnižjo ekonomsko ceno posameznega programa v občini. Občina pa bo s pridobitvijo sredstev za izvajanje tega sklepa z rebalansom zdaj k izvajanju znižanja cen tudi pristopila.
Se vedno pa je sporna lokacija za čistilno napravo Brežice, ki naj bi jo gradili s sredstvi ISPA programa EU. Na seji so se uspeli uskladiti, da je še edina primerna lokacija po prostorskem planu južno od naselja Mostec; zdaj med Krajevno skupnostjo Dobova, Mostecom ter Občino Brežice že potekajo usklajevanja za to lokacijo, o njej pa naj bi odločali na nadaljevanju seje.
V brežiški praznični oktober pa so zakorakali brez obravnave plana prireditev in brez potrjenih oktobrskih nagrajencev. Obe točki naj bi dokončali na četrtkovem nadaljevanju 36. redne seje.
Suzana Vahtarič
Smrtni sovražnik klor
Krško - 20. septembra je prišlo v tovarni Vipap Videm do izpusta približno 2 kg plinastega klora v ozračje. Do nezgode je prišlo zaradi poškodbe protilomnega ventila, ki je sicer proizvod cenjenega švedskega proizvajalca. Ventil je nov, narejen iz titana, zakaj je prišlo do okvare, bo pokazala ekspertiza.
Zaradi hitre in odgovorne reakcije zaposlenih ni prišlo do nobenih posledic za ljudi v neposredni bližini ali širše. Je pa omenjena nezgoda vnesla strah med ljudi, zato so še nekateri jezili, da ni bilo alarmiranja javnosti in da o dogodku ni bil takoj obveščen krški zdravstveni dom. Kot je pokazala analiza ukrepov, ki jo je opravil inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, so v podjetju ravnali pravilno in v skladu z navodili za obseg nezgode.
...na strani 3
Zveza prijateljev mladine Krško
TE0BH OTROKA 2002
7. - 14. OKTOBER
ZDRAV OTROK V ZDRAVI DRUŽIHI
li
naslednja številka bo izšla h. oktobra 2002.
AKTUALNO
POSAVSKE HVSlCE
Že čriček prepeva...
... bizeljski vinogradniki pa tarnajo, negodujejo, pretijo, obupujejo in grozijo, predvsem pa so močno sprti med sabo. Pred dnevi je Šekoranjevemu Janezu, znanemu vinskemu strokovnjaku z Grabna, na vrat na nos uspelo zbobnati na Bizeljsko vse domače novinaije, da bi jim sporočil, v kako kritičnem položaju je tik pred trgatvijo 230 članov Vinogradniško-vinarske zadruge. Pravzaprav je ogroženih še več pridelovalcev in družin, vendar kljub temu ne mislijo oddati svojega grozdja po smešni in zanje žaljivi ceni od 40 do 90 SIT. Ko pa je po strokovni presoji cena pridelave 172 SIT za kilogram!
Šekoranja, predsednik zadružnega upravnega odbora, in Ivan Lipej, predsednik nadzornega odbora, sta ovrgla govorice, da bizeljski vinogradniki zaradi slabšega pridelka kupujejo grozdje na Virštajnskem in v Halozah, zato pa povedala, da je na Bizeljskem 70 vagonov odvečnega grozdja. Hkrati sta priznala, daje pravzaprav še sreča, ker je pridelek oklestila toča, sicer bi bil položaj še hujši. Tudi čez mejo na sosednjo Hrvaško prodaja še ni prav stekla, vseeno pa bi kazalo na mostove postaviti inšpektorje. In povedala sta, da jih posred-
	
	
	
	
lili	
Doklej še Sclmeppes?
no rešuje tudi cviček, katerega prodaja je močno porastla, medtem ko je povpraševanje po nekoč tako znanem belem in rdečem Bizeljča-nu upadlo. Zato, daje Bizeljsko ostalo brez vin lastne blagovne znamke in seveda tudi zato, daje njihovo grozdje iz leta v leto bolj podcenjeno, je menda krivo podjetje Vino Brežice. Pretentalo naj bi j ih pri lastninjenju, zdaj pa se je tudi samo znašlo v škripcih in prodaja vinski del firme. Potem bi jim ostala le še proizvodnja brezalkoholnih pijač, pri čemer pa se morajo spopadati z vse bolj neizprosno in množično konkurenco. Kaj bo ostalo od podjetja Vino Brežice, ko potečejo pogodbe o polnitvi schvveppsa in coca-cole, ta hip ni znano nikomur.
Natočimo si čistega vina
Na omenjeni novinarski konferenci je novinaijem od Šekoranje le uspelo izbezati odgovor, čemu ni prisoten tudi direktor zadruge. Izvedeli so, da so Jureta Sepetavca nedavno tega odslovili in da bodo objavili razpis za novega prvega človeka zadruge. Ob bizeljskih vinogradniško-vinarskih zdrahah kaže ponoviti, da so za nastali položaj v marsičem krivi tudi vodilni pridelovalci; vsak zase iščejo svoj trg in svojo tržno nišo, se hudujejo na državno mejo, ki jim je odvzela milijonsko tržišče Zagreba in tako dalje in tako naprej. Pobuda, naj jim država vsaj še letos pomaga z interventnim odkupom grozdja, je tudi vprašljiva. In ne gre pozabiti, da so bizeljski pridelovalci resnično vsaksebi, saj imajo v svojem okolju še eno vinogradniško-vinarsko zadrugo, katere prvi človek, upravitelj, je prav tako znani vinogradnik Bojan Berkovič. Res je ta čas v mi-
rovanju, zadruga namreč, a se zna morebiti iz nje še kaj izcimiti. Kakorkoli že, bizeljska vina so že pred leti izgubila ugled in zadnji čas je, da pametni ljudje iz bizeljsko-sremiške-ga okoliša od besed preidejo k dejanjem in svojim vinom povrnejo ugled po zgledu cvička. Umni dolenjski vinogradniki jim ob tem le svetujejo, naj se, vsaj pri alkoholni
Bojan Berkovič
stopnji, ne zgledujejo po njih. Iz prenekatere strani je namreč slišati, da so med sestavljalci elaborata za zaščito vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem cviček PIP bili v večini tisti dolenjski vinogradniki, ki močno obremenjujejo trto. Zlasti žametno črnino in zato ne morejo doseči visokih sladkornih stopenj.
Kakorkoli že, trgatev je v polnem teku, mošt je marsikje že povrel v mlado vino in mušice krožijo okrog čepov. Naj bo vince odlično in iskano!
Vrtovi in igrišča za parkirišča
Če se posavski vinogradniki in sadjarji ta čas ubadajo s svojimi težavami, pa se brežiški svetniki posvečajo bolj vzvišenim vprašanjem. Na drugi septembrski seji so denimo veliko pozornosti namenih sofinanciranju objektov na mednarodnem
mejnem prehodu Obrežje. V ta namen so medse povabili predstavnike vladnega servisa skupnih služb. Ti so skušali trmoglavim in vztrajnim svetnikom, med njimi je izstopal socialdemokrat Milko Veršec, predstaviti gradnjo čistilne naprave. Ker so svetniki prejeli obsežno gradivo šele na začetku seje in ker se niso hoteli kar na vrat na nos izreči o stomilijonskem občinskem deležu, so o tem sklenili odločati na nadaljevanju seje. Strokovnjaki iz Ljubljane so doživeli pravo zaslišanje in si bodo zapomnili brežiške svetnike, li pa se seveda skozi kar rekordnih 30 točk dnevnega reda tudi niso zmogli pregristi naenkrat in odpadla je obravnava parkirišč v mestnem jedru.
Zato pa so se vprašanju parkiranja v starem mestnem jedra posvetih člani sveta brežiške krajevne skupnosti. Skupaj z gosti so zavrgli ponujene rešitve parkirišč, ki bi med dragim zasedla tudi sedanja šolska igrišča, vrtove ob mestnem obzidju in segla vse do obrobja mesta v Vrbini. O vsem tem in brez javne razgrnitve gradiva naj bi namesto stroke odločati svetniki. Mesto bi morebiti res po-
trebovalo 1160 parkirišč oziroma čez čas še kaj več, a se kaže vprašanju posvetiti bolj poglobljeno. Vsekakor ne bi smeh vsega spet strpati v mestno jedro, občinska oblast pa bi morala poprej urediti promet skozenj. Vsekakor pa bi kazalo več skrbi nameniti prenovi celotnega občinskega središča, na kar opozaijajo tudi prizadevni člani Društva za oživitev mesta Brežice. Kakorkoli, občinsko središče, o katerem nekateri pravijo, daje mesto duhov, dragi pa, da mu manjkajo veliki duhovi, je treba oživiti. Zdaj, ko je občina dosegla zamenjavo Nemške hiše s staro Trgovsko šolo, bo mesto dobilo prepotrebno poštno poslopje, še vedno pa ostaja prazna stavba nekdanje službe družbenega knjigovodstva poleg župnišča. In zdaj, ko se nakazuje vse več možnosti, da Brežice dobijo visoko šolo, denimo turistične smeri, bi poslopje sredi mestnega jedra bilo še posebej primemo za ta namen, študenti pa bi mu povrniti tudi življenje.
Bo Krško ostalo brez hotela?
Medtem ko se v Brežicah posvečajo mejnim vprašanjem in problemom starega mestnega jedra ter se pripravljajo na bližnji občinski praznik, v Sevnici pa na polaganje temeljnega kamna za težko pričeto gradnjo HE Boštanj, se v Krškem posvečajo dragim vprašanjem. Nekaterim ni prav, da občina pri Križaju ureja krožišče, češ, da gre za kaprice lokalnih funkcionarjev, pa do podobne prometne ureditve ne morejo priti pred krškim nakupovalnim centrom. V tamkajšnjem križišču se razmere resnično slabšajo, še huje pa bo z dograditvijo zdravstvenega doma. Krčani še naprej razpravljajo o nezgodi s klorom in izdvajajo odgovornost župana Bogoviča ter predlagajo priznanje za delavca, ki je učinkovito in pravilno ukrepal, da ni prišlo
do nesreče velikih razsežnosti. Mimogrede, sprašujejo se, kakšen je v tem primera načrt za evakuacijo ne-pokretnih in starejših ljudi? Kritični meščani tudi ne soglašajo s prenovo
kapele v gaju zaslužnih, saj naj bi poleg protokolarnih zadev služila še poročnim obredom. Kakšne poroke vendar, ko pa so pod kapelo še vedno kosti umrlih, pravijo! Taisti predlagajo za sklepanje zakonskih zvez bližnjo kapucinsko cerkev, kije zdaj
tudi ogrevana. Morda se bo vsem tem vprašanjem, pa rešitvi prostorske stiske Valvasorjeve knjižnice in vsebinski zasnovi Valvasorjeve hiše posvetila “kulturna referentka” na občini Vida Fric. Če ji le ne bo preveč dela vzel Franci Černelič. V Krškem krožijo tudi govorice o nekaterih problemih Avto moto društva, ki obrača velike denarje, medtem ko je lastnik objektov in nosilec naložb občina. In hudo je, ker se župan Bogovič in prvi človek društva Emil Vehovar menda ne marata najbolj.
Vida Fric
Predvsem pa se mnogi v Krškem bojijo, da bo občinsko središče izgubilo hotel. Gospod Jankovič, glavni iz ljubljanskega Mercatorja in nedavno tega proglašen za me-nežetja leta, je namreč sklenil hotel Sremič prodati. Ker direktorica Mojca Dostal ni več interesentka za nakup, zdaj krški velmožje iščejo kakšno firmo ati zasebnika, ki bi se odločil za nakup. Moral bi imeti vsaj zagotovilo, da bo Urdi občinska uprava namesto gostišča Ribnik za svoja srečanja večkrat izbrala krški hotel, pravijo hudomušneži. Trsti, bolj resni pa menijo, daje edina rešitev za hotel Sremič oddaja ati odprodaja posameznih prostorov, zlasti neizkoriščenega, spalnega dela. Menda je Jankovič pripravljen počakati na takšno ati podobno rešitev še do konca leta.
Župan naj bo lil
Rubrika posavskih županskih kandidatov se od zadnjega poročanja ni kaj posebej odebelila, vsaj kar zadeva imena ne. Novi kandidat je le Martin Kodrič, ki se bo za krškega župana potegoval ob podpori Janševih socialdemokratov in Bajukove Nove Slovenije, očitno pa so še vedno brez ustreznega kandidata pri krški združeni tisti. Iz Brežic prihaja informacija, da Ivan Vogrinc ne bo županski kandidat Ljudske stranke, tako da bo na tisti lahko spet Anton Cerjak. Veliko presenečenje pa očitno pripravljajo brežiški liberalni demokrati. Kaže, da bodo za ponovno kandidaturo podprti sedanjega župana Vladislava Deržiča. Ta seje seveda že pred tem odrekel demokratom, na odprtje družinskega Čateškega
dvorca pa pretekli teden povabil prijatelje od blizu in daleč. Če bodo tako množično glasovati zanj tudi na voliščih, lahko ogrozi tudi Andreja Vizjaka.
Vlado Podgoršek
“Država ” na zaslišanju
Komu bo služila SDK?
“Higienski minimum”
občinskega sveta
Sevnica - Bliža se sevniški občinski praznik. Ob tej priložnosti vsako leto občina preda namenu kakšno posodobljeno cesto ali drug objekt. Skoraj vsako leto pa se tudi zgodi, da za hitro dokončanje posamezne investicije zmanjka denarja in takrat občina poseže po nekaterih urgentnih ukrepih, kot so predobremenitev proračuna za prihodnje leto. T\idi letos naj bi bilo tako, a letošnje leto je pač posebno leto - volilno...
Župan Kristijan Janc seje obrnil na občinske svetnike s prošnjo za pomoč pri dokončanju lokalne ceste Boštanj-Grahovica-Križišče na odseku od kapelice Simert do Brezovca, v skupni dolžini 1200 m. Cesta je pripravljena za asfaltiranje in da bi jo zavarovati pred zimo in izkoristili dogovor o odlogu plačila po letošnjih cenah na prihodnje, ki ga ponuja izvajalec del - Cestno podjetje Novo mesto, bi jo bilo smiselno asfaltirati še letos. V ta namen bi bilo potrebno v planu proračuna za leto 2003 zagotoviti 22 milijonov tolarjev. V dragem primera pa je za pomoč zaprosila Krajevna skupnost (KS) Tržišče, ki namerava z lastnimi sredstvi rekonstruirati makadamski odsek lokalne ceste Telče-Telčiče v dolžini 1200 m. To je zadnji makadamski odsek lokalnih cest v tej KS in edina prava povezava naselja Telčiče in Pijane Gore z občino Sevnica, predstavlja pa tudi povezavo z občino Škocjan. Posodobitev te ceste bi pomenila še dodaten razlog za zadovoljstvo in slovesnost ob občinskem prazniku, ki bo letos potekal prav na Telčah. Da bi podkrepil svoj predlog, Je predsednik KS Marjan Jamšek dodal, da so letos svojimi sredstvi asfaltirati že kar nekaj cest; med dragim cesto Pavla vas-Trščina-Lakonce. Slančji Vrh-Krsinji Vrh, Otavnik-Bojnik, cesto skozi Telče, s pomočjo občine pa tudi cesto Tržišče-Telče ter Malkovec-Pavla vas. Za zadnje asfaltiranje lokalne ceste bi v KS Tržišče, kjer se poleg Šentjanža pripravljajo na uvedbo krajevnega samoprispevka, potrebovati 12 milijonov SIT, ki naj bi jih tudi namenil proračun 2003.
Predlog predobremenitve proračuna za prihodnje leto je sprožil burne reakcije; v prvi vrsti tiste, daje moralno in etično sporno v letu volitev oz. v letu, ko se tej občinski garnituri in občinskemu svetu izteka mandat, sprejemati sklepe, ki bodo bremeniti drug sestav občinskega sveta-drugič, da je moralno nehigienično na tak način nabirati glasove ver livcev; tretjič, da seje preveč razpasel tak - kot je dejal Tine Zupančič - “robinhudski” način zapravljanja denarja vnaprej, saj gre za igro brez kakršnihkoli pravil. Na to je ogorčeno opozoril tudi Boštjan Repovž iz KS Šentjanž, kjer ljudje tudi veliko svojega denarja vlagajo v ceste, pa že nekaj let zaman čakajo na asfalt na cesti do Leskovca in na preplastitev ceste na Cimiku. Nihče ni .sicer oporekal veliki prizadevnosti Tržišče in krajanov, ki v posamezne projekte, kot je dejal Jamšek, vlagaj0 tudi do 5 tisoč evrov, a svetnike je zmotil način, ko se sredstva dodeljujejo mimo prioritet in brez pravil. Potemtakem, je dejal Bojan Rugelj, žefiri1 v imenu sevniške Komunale iz občinskega proračuna vsaj 30 milijonov SIT za zamenjavo nevarnih azbestnih cevi. Kljub vroči in cmocionalnj razpravi je občinski svet vendarle sprejel sklep o predobremenitv* proračuna za dokončanje omenjenih cest, ker ne gre za stran vržen denaf' temveč za ljudi, ki se bodo lahko odslej voziti po asfaltnih cestah. O'0 tem je svetnik Rudi Bec grenko, pripomnil, da vlagamo zgolj v cesto« pozabljamo pa na gospodarstvo. Ponovno je izpostavil problem, o katerem javno govorijo že dve leti, namreč da podjetja iz Mimske dolin6 zaradi slabe prometne infrastrukture svojih izdelkov ne morejo transportirati. Bec se boji, da bo v času, ko bomo poasfaltirati vse cest°; gospodarstvo propadlo in se po teh lepih cestah delavci ne bodo im0*1 kam voziti na delo.
Sklep o predobremenitvi proračuna za leto 2003, ki ga je Štefan Teraž označil kot poraz občinskega sveta, so na njegov predlog dopolni tako, da so strokovnim službam naložili, da pri pripravi planov za prihodnje leto upoštevajo omenjeni finančni vložek v ti dve krajevni skupnosti. Dodati so še priporočilo, naj se v plan skuša vnesti še posodobitev ceste Leskovec-Murence ter predvidi del sredstev za zamenja'11 azbestnih cevi sevniškega vodovoda.
Nada Černič Cvetanov$

Vi,
tu
Vf
Več sodišču in znameniti
Nemški hiši
J
Brežice - Občinski svet je potrdil menjavo nepremičnim & državo in Občino Brežice. V enaki meri naj bi zamenjali jekt in zemljišče stare trgovske šole in dela prostorov za sod*
v znameniti Nemški hiši.
Dogovori o prodaji prostorov pravosodnemu ministrstvu so znani že nekaj časa, vendar se doslej niso uspeli uskladiti pri financah; zdaj je dogovorjena menjava objektov v državni in občinski lasti. Po sklepu občinskega sveta je potrjena menjava, s katero bo Okrajno sodišče Brežice dobilo dodatne prostore v Nemški hiši, ki jih že sedaj zasedajo sodni organi ter objekt sortirnice in funkcionalnega zemljišča na dvorišču. V lasti Občine Brežice pa še naprej ostajajo poslovni prostori, ki jih trenutno uporabljata pošta in Nika v skupni vrednosti dobrih 33 milijonov SIT. V višini nekaj manj kot 85 milijonov SIT, kolikor je vreden občinski delež v omenjeni stavbi na CPB 48, je
ocenjeno tudi zemljišče z oblU, tom stare trgovske šole v lasti f ^
nistrstva za šolstvo, znan0® .. šport, ki ga bo dobila Občina °
oi.#
žice. Tajnik občine Ferdo Pj’ j
rič je naknadno pojasnil, vlada že odobrila menjavo.
■ i V(r.
jo, da bodo lahko podpisan r„j
tVn>
godbe, mora potrditi še drŽa zbor.	gi-
Ministrstvo je že pri P/^ije' nih pogajanjih izrazilo prip1"3 ijti nost vlagati v objekt ter ur .p , tudi zunanji izgled Nemšk0 (p Občina Brežice pa bo prid°b zemljišče namenila za izgr® f poslovne stavbe p°ste
zagotavljanje prostorskih p'
za potrebe visokega šolstva’
Suzana
Va¥»f'

AKTUALNO
Izpust klora
Vipap po oceni inšpekcije ravnal pravilno
Krško - V petek, 20.septembra, je v krškem Vipapu prišlo do izpusta približno 2 kg plinastega klora v ozračje. Vipap je takoj Poklical na pomoč Poklicno gasilsko enoto Krško (PGE), ki je prišla na kraj nezgode v popolni opremi, vendar intervencija "• bila potrebna, saj je delavec v obratu zaprl ročne ventile in alarmiral pristojne. Razsežnost nezgode ni bila takšna, da bi Kilo potrebno alarmirati javnost, so ocenili v Vipapu. Izredni pregled inšpektorja za varstvo pred naravnimi in drugimi ^srečami je potrdil, da so v podjetju reagirali pravilno, v skladu z dokumenti o obveščanju.
Kot so iz Vipapa sporočili že "a dan dogodka, je do nezgode Prišlo zaradi loma protilomnega j^ntila (prirobnica in ventil), ki ga "°do poslali na ekspertizo. Ta bo Pokazala, zakaj je prišlo do pogodbe novega ventila iz titana 'vetovno priznanega proizvajalca ' švedske firme Somas.
Glede na čas nezgode in mesto °kvare lahko na osnovi volumna, Jaka in temperature v delu cevi, ** se je izpraznila, v Vipapu do-;ii zanesljivo ocenjujejo, daje v dračje ušlo manj kot dva kg plinastega klora. Kadar je uhajanje
nadaljnje alarmiranje javnosti ni bilo smotrno ali potrebno.
Po okvari ventila je namreč prisotni delavec takoj zaprl ročne ventile in z aktiviranjem posebne tipke sprožil signal za PGE Krško in istočasno za sosednji obrat proizvodnje klordioksida. Telefonsko je bil o nezgodi obveščen še iz-menovodja linije regeneracije in priprave kemikalij. Takoj je bil blokiran južni del tovarne ob skladišču kemikalij, dostop do kraja dogodka pa je bil dovoljen le intervencijskemu vozilu z ekipo.
°kalno in obvladljivo, je potreb-v prvi vrsti poskrbeti za ustavi-^ uhajanja in omejiti potencial-. nevarnost zastrupitve. To so v 'Popu storili, zato kakršnokoli
Zaposleni, ki so ravnali prisebno, v skladu z internimi navodili o izrednih dogodkih, so ustavili uhajanje klora. Pri tem nihče ni bil poškodovan. Poklicni gasilci
Mateja Kocjan za stike z javnostjo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo je najprej pojasnila, da za ekološke nesreče sicer ni pristojna njihova inšpekcija, čeprav so v večini primerov tudi o tovrstnih nesrečah najprej obveščeni oni. Tudi ob izpustu klora v Vipapu je bilo tako. Glede namigovanj, da so podatki o količini izpuščenega klora v ozračje neresnični, pa je povedala, da je količino res ocenil delavec, vendar gre tej oceni verjeti, saj delavec najbolje ve, kolikšna količina klora se v omenjenem ventilu lahko zadržuje. Zaenkrat inšpekcija ni ugotovila, da bi bil ta podatek drugačen.
Ker naj bi po prvih informacijah bila na kraju dogodka tudi zdravstvena inšpekcija, nas je zanimalo, kakšne so njene ugotovitve glede nevarnosti za zdravje ljudi. Svetovalec vlade na zdravstvenem inšpektoratu pri Ministrstvu za zdravje Anton Perčič je pojasnil, da je očitno prišlo do netočno posredovanih sporočil javnosti. Zdravstvena inšpekcija je bila o dogodku samo obveščena, ni pa bila na kraju dogodka. Perčič je še pojasnil, da v tem primem v predpisanih določilih zdravstvena inšpekcija ni imela osnove, da bi nesrečo obravnavala in zoper povzročitelja tudi ukrepala.
Tudi na inšpekciji za delo so povedali, da so bili o dogodku samo obveščeni. Inšpektor Viki Koselj.jtristojen za to podjetje, čaka na poročilo o nesreči, ki ga bo pripravil Jože Žagar, v Vipapu vodja službe za varstvo pri delo. Glede na to poročilo se bo Koselj odločil, ali bo tudi sam opravil inšpekcijski pregled v podjetju in zoper povzročitelja ukrepal.
na kraju samem niso intervenirali, ker ni bilo potrebno, čeprav so bili tam v popolni opremi. Direktor proizvodnje celuloze je dežurnemu v Regijskem centru za obveščanje pojasnil obseg in težo dogodka ter dodal, da alarmiranje javnosti in izvajanje dodatnih ukrepov nista potrebna.
Kasnejši natančni inšpekcijski pregled je potrdil, daje bil postopek ravnanja in aktivnosti ob petkovi nezgodi pravilen. V Vipapu so zato ogorčeni zaradi namigovanj v medijih in javnosti, da je šlo za bistveno večjo količino klora od tiste, ki so jo kot približno prvo oceno sporočili iz tovarne in
da so “strokovnjaki”, ki so se skrivali za anonimnostjo, vnašali nepotrebni strah med Krčane in širše v Posavje. V Vipapu se namreč z vso odgovornostjo zavedajo potencialne nevarnosti klora. V interesu javnosti, ki se sedaj lahko sprašuje, kateri podatki so bolj verodostojni, tisti iz tovarne ali od “vira, ki ne želi biti imenovan”, bi bilo, da bi se različna mnenja o obvladovanju klora jasno in argumentirano predstavila. Takšen pristop bi pripomogel tudi k večji varnosti.
Branka Dernovšek Jelica Koršič
Vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Halo, halo, ta vražji telefon...
S|
°venija, Posavje - Slovenci so dolga leta v razvoj telefonije a8ali cela premoženja; poleg denarja so morali prispevati 1 drogove in na stotine delovnih ur. Po novem Zakonu o hi( aniu vla"an.i v javno telekomunikacijsko omrežje naj bi "hčanom del sredstev, ki so jih vložili, vrnjen.
jAak°n o vračanju vlaganj v je ^telekomunikacijsko omrežij 2. členu posebej določa, kdo ^Opravičenci, ki imajo pravico Povračila sredstev; to so fi-ne °sebe in lokalne skupnosti,
V°j° pravico do yračila doka-^j.J° s pogodbami, ki sojih skle-H s pravnimi predniki Teleko-takrat so bile to PTT organi-|()Je in sicer v obdobju od leta bij ^ do 1. januarja 1995. Če je ^ fizična oseba - posameznik
pravne osebe v skladu z občinskim odlokom.
Vse tri posavske občine so tak odlok že sprejele in na krajevno običajen način obvestile občane o njihovih pravicah in obveznostih. Roki za vlaganje zahtevkov še ne tečejo, ker še ni bil objavljen poziv v Uradnem listu. Uradni poziv mora namreč objaviti posebna komisija, ki jo bo ustanovil Svet Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Po objavi
P^ičencu pripada vračilo v denarnih sredstvih, izračunano v I s ednjih odstotkih od osnove:
1 *a Pogodbe, sklenjene od leta 1974-1980; 20% f ža pogodbe, sklenjene od leta 1981-1983: 25%
ža Pogodbe, sklenjene od leta 1984-1987: 30%
5 ža Pogodbe, sklenjene od leta 1988-1990: 35% ža Pogodbe, sklenjene od leta 1991-1994: 40%
*6i
Prej stranka pogodbe s pravnim ^t^Kom Telekoma Slovenije,
za povračilo vlaga fizi-
CSeba sama in sicer na krajev-Ofojnt) državno pravobranil-
ko. V
>o;
Primerih, ko so krajevne Mi7*ti in gradbeni odbori skle-le|eP°§0dbe s pravnimi predniki 0se|,eOlTla Slovenije in so fizične Siev V'aga*e finančna sredstva litH (,rJaT1 skupnostim in gradbe-H .rom. bo skupen zahte-ftejgl^je vložila občina, ki bo ^|j| a Celotno vračilo in ga razjed konkretne fizične in
poziva se bodo zahtevki na državno pravobranilstvo lahko vlagali 4 mesece. Do takrat pa morajo prizadeti zbrati čimveč pisnih dokazov, s katerimi bodo dokazovali vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje in sicer pogodbe, kopije samoupravnih sporazumov, račune, dobavnice in druge verodostojne listine oz. dokumente, iz katerih je razvidna višina vaših vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.
Nada Černič Cvetanovski
Krški hotel pred likvidacijo
Krško - Hotel Sremič, ki je v lasti Mercatorja, je star 25 let in potreben temeljite obnove, od kuhinje do strehe, sicer je vprašljivo, če bo lahko obnovil vsa potrebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti. V zadnjem desetletju s poslovanjem ne ustvarja amortizacije in uprava družbe Mercator se je odločila za likvidacijo hotela, razen če se za pomoč oziroma za odkup ne odloči občina Krško. Od predsednika uprave Mercatorja Zorana Jankoviča je namreč župan Franci Bogovič dobil predlog, da občina hotel odkupi za 220 milijonov SIT.
Pismo z omenjeno ponudbo je Urad župana prejel 23. septembra, občini paje bil postavljen rok štirih dni, v katerem se mora odločili, ali bo postala hotelir in odkupila objekt, ki gaje zgradila nu-
Mojca Dostal
klearka. O problemu so razpravljali na seji občinskega sveta, na kateri so svetniki zatrjevali, da mesto potrebuje hotel, daje treba paziti, da ne bi kdo kupil objekta in ga spremenil v samski dom in podobno. Zanimalo jih je tudi, koliko je Mercator plačal za ta hotel, ali mu gaje takratni koncept lastninjenja prinesel na pladnju. Skratka, Mercator kot uspešni poslovni sistem Krčanom ni ravno v spoštljivem spominu, saj so zaradi njegove reorganizacije izgubili kar nekaj delovnih mest
v občini in tudi premoženja.
Občina seveda hotela ne bo kupila, se bo pa resno angažirala pri iskanju potencialnega kupca, ki bi obdržal hotelsko dejavnost. Hkrati bodo proučili možnost delne uporabe prostorov za poslovne ali druge namene, saj so nočitvene kapacitete preobsežne. Pri Mercatorju bo občina skušala izposlovati podaljšanje roka glede načrtovane likvidacije. Direktorica hotela Mojca Dostal seje zadnja leta na moč trudila popraviti poslovanje, tudi s svojimi prihranki je pokrila stroške kakšne prireditve, da bi pritegnila goste od drugod, a ni šlo in tudi projekcija v sedanjem obsegu ponudbe z vsemi zaposlenimi ne obeta večje rentabilnosti. Po njenih besedah namerava Mercator hotel likvidirati še pred iztekom leta zato, ker z 31. decembrom 2002 preneha veljati stari zakon o delovnih razmerjih, kije glede odpravnin delavcem ugodnejši od novega. Na poslovnem računu Mercatorja je deponiranih okrog 80 milijonov SIT, ki jih je navrgla prodaja gostišča Tri lučke in počitniških kapacitet v Nerezinah, torej je denar za odpravnine 42-članskega kolektiva zagotovljen.
Branka Dernovšek
m
Znamo v turizmu
Slovenija, Posavje - Letošnji Svetovni dan turizma, 27. september, smo obelezdi tudi v Posavju. Dejstvo je, da je Posavje bogato s svojimi naravnimi lepotami in druguni zanimivostmi. Ponašamo se z gradovi, hišami, v katerih so zgodovino pisali znani možje, imamo vinorodna območja, cviček, Gorjance in še mnogo več. In kaj o posavskem turizmu menijo naključno izbrani Posavci?
Nejc Škafar, študent iz Krškega: Turizem se v neki regiji ali mestu ne more razviti, če domačini ne poskrbijo za neko pestrost. Krško ocenjujem za precej mrtvo mesto in ne vidim razloga, da bi ga ljudje kar tako obiskovali. Za mlade lahko rečem, daje najpomembnejši napovedani dogodek, ki obeta dober žur. Kraj, kjer se to dogaja, se potem proslavi skozi dogodek in če se ta ponavlja, postane zakon. Na primer Kolpafest.
Janez Podlesnik, upokojenec iz Zabukov-
ja: Mislim, da je turistična ponudba v Posavju in tudi v Sevnici zelo pestra, žal pa premalo poznana. Imamo čudovito izletniško točko Lisco, grad, Ajdovski gradeč, pa vinorodna območja, kot so Malkovec, Pod vrh, Trnovec.. .Vse to bi lahko prineslo dobiček, samo treba je pripraviti dobro gostinsko ponudbo in poskrbeti za promocijo. Upam, da bo vse zamujeno popravila Turistična informacijska pisarna.
•
Ivan Cizelj, upokojenec iz Stare vasi na Bizeljskem: Ljudje potujejo iz različnih vzrokov, nekateri so celo primorani. Ob tem pa se mi zdi, da slabo spoznavajo lokalne danosti. Pri nas na Bizeljskem si ogledujejo repnice, zbirke... Te lastniki še kar dobro reklamirajo. Le da bo problem, ker so doma pretežno stari, mladi pa po svetu, tako da je vprašanje, kdo bo s turizmom nadaljeval.
Martin Marko, poklicni glasbenik z Blance: V Posavju in tudi v Sevnici so možnosti za razvoj turizma, zlasti “vinskega”, a naravnih danosti ne znamo dobro izkoristiti. Morali bi več dati na promocijo; pripraviti zloženke, letake, ki bi bili na voljo ljudem povsod, ne pa le v turističnih pisarnah. Turisti ne bodo hodili v pisarne, pisarna naj najde ljudi. Sicer pa se kot glasbenik veliko potikam naokoli in tako - mimogrede -odkrivam lepote, ki ti pobožajo dušo in srce.
Dora Cesar Pavlin, učiteljica iz Krškega:
Krško se mi zdi turistično precej mrtvo, čeprav ima kaj ponuditi. Valvasoijeva hiša, ki se nikakor ne obnovi, je sramota za mesto, ki ima še nekaj spomenikov veljakov, ki so se z dejanji zaznamovali tudi za prihodnost. Če bi znali iztržiti našo dediščino in zanimivost celotne posavske pokrajine, tudi tukajšnji hotel ne bi propadel. Zanimivo paje, da so društva po okoliških vaseh, precej aktivna in marsikaj zanimivega organizirajo.
Potrjevanje rebalansa krškega proračuna preloženo
Krško - Načrtovani proračun v višini 4,9 milijarde SIT se na prihodkovni strani ne izvršuje po predvidevanjih, načrtovani prihodki bodo manjši za 304 milijone SIT.
Če bi v načrtovanem roku uspeli prodati počitniške objekte v Mate-radi, bi bil investicijski razkorak, ki zdaj predstavlja 370 milijonov SIT, zanemarljiv. Ker pa je program investicij v teku, je župan občine Krško Franci Bogovič prepričan, daje bolj smiselno s predobremenitvijo v višini 1,5 milijarde SIT proračuna za leto 2003 in z zadolževanjem do 403 milijone SIT zagotoviti, da se bodo pričeta dela tudi dokončala, kot pa da bi na novo sestavljali postavljali program. Taje usklajen z vsemi krajevnimi skupnostmi in velja za obdobje 2002 do 2005.
Krajevna skupnost mesta Krško je namreč ob predlaganem rebalansu, čeprav ne posega v program, pozvala svoje svetnike, naj ga na seji občinskega sveta ne potrdijo, dokler se ne opravi usklajevanje tistih postavk, ki zadevajo to mestno krajevno skupnost. Tudi Odbor za finance je predlagal, da bi s potrditvijo rebalansa počakali, da bo narejen osnutek proračuna 2003 in bo bolj razvidno, kaj
predobremenitev pomeni za prihodnje investicijsko leto. Takšna je bila tudi večinska odločitev svetnikov in o rebalansu bodo odločali na oktobrski seji. Poziv Jožeta Habinca iz Združene liste, ki je kolege pozval z besedami: “Sprejmimo rebalans, dokler smo še pri zdravi pameti, ker se pričenja predvolilna tekma in z zavlačevanjem nabirajo pike tisti, ki bodo kandidirali,” ni zalegel, čeprav so se strinjali, daje popravek proračuna potrebno potrditi, saj načrtovanega denarja ni. Obnova Kostanjevice, telovadnica pri srednji šoli, nakup starega hotela za potrebe Glasbene šole Krško, obnova vodovodnih sistemov in cest, gradnja zdravstvenega doma ter obnova senovške šole so le večje od vseh investicij zadnjih let, nobena pa se ni poplačala v enem proračunskem letu, ampak so se obveznosti prenašale v naslednjega. “Če bi čakali, da bomo imeli zagotovljen celotni potreben denar že v startu gradnje, bi se v občini malo naredilo”, je dejal župan Bogovič. B.D.
AKTUALNO
___________________'
Prenaložene knjižne police
Krško - Valvasorjeva knjižnica s skoraj sto tisoč enotami gradiva v knjigah, časopisih in video kasetah deluje v treh nadstropjih nekdanjega kapucinskega samostana in ima za gradivo na razpolago le dobrih 700 m2 površin. Že sedaj je 40 odstotkov knjig in revij spravljenih v skladiščih, prostorska stiska je torej velika, zato Svet zavoda knjižnice že dlje časa išče rešitve, kako priti do dodatnih ali novih prostorov.
Od leta 1988, ko se je Valvasorjeva knjižnica preselila v adaptiran kapucinski samostan, je število njenih obiskovalcev poraslo od slabih 19 tisoč na današnjih 120.300 obiskovalcev. Pestro ponudbo knjižničnega gradiva od domoznanstva do strokovne literature si izposojajo tudi člani iz sosednjih 28 občin. Med njimi je skoraj tisoč članov iz Brežic in malo manj izr Sevnice. Krška Valvasorjeva knjižnica namreč ves čas raste in s spremljajočimi prireditvami je že zdavnaj presegla vlogo izposojevališča. Kot kulturno multi-medijsko središče pa je lani ostala brez edine dvorane za razne prireditve, saj so zaradi stiske tja namestili knjižne police, ki so prenapolnjene in previsoke,
je povedala direktorica Ida
Merhar.
Po sili razmer je knjižnično gradivo težko dostopno, sama razporeditev po nadstropjih pa danes ni v skladu z zakonom o knjižničarstvu, ker onemogoča dostop invalidom. Današnja lokacija bi lahko še naprej ustrezala le, če bi bila dovoljena širitev s prizidkom oziroma novogradnja v soseščini. Po besedah Silvestra Mavsarja, predsednika Sveta knjižnice, bi bila ena od omenjenih variant najboljša rešitev z vidika ohranjanja dejavnosti v starem mestnem jedru, vendar so na poizvedovanje, ali bi bilo to možno, od Zavoda za spomeniško varstvo dobili negativen odgovor. Celotni predel s Kapucinskim sa-
Posavski gradbinci v konzorciju
Sevnica - Idejo, da bi se v pripravah na gradnjo savske verige posavski gradbinci združili v interesno skupnost, je že več let promoviral Peter Žigante iz Savaprojekta, a žal ni bilo pravega sozvočja med podjetniki.
Sedaj, ko gre zares in je objavljen razpis za odprtje gradbene jame za boštanjsko elektrarno, so se GIP-O s Togrelom in SGD Posavje, IGM Sava, Kop Brežice, Kostak, Numip, Savaprojekt in Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto združili v konzorcij ter na sevniškem gradu podpisali pismo o nameri.
Omizje konzorcija
Povezovalno vlogo v predhodnih dogovarjanjih, kako organizirati skupni nastop podjetij pri gradnji hidroelektrarn v regiji, je prevzel direktor Območne Gospodarske zbornice Posavja Marjan Šunta. Slovensko gospodarstvo lahko po oceni stroke za ta projekt zagotovi 90 odstotkov storitev, opreme in gradbenih del, podjetja v konzorciju pa predvidevajo, da bodo zmogla realizirati 60 odstotkov poslov. Po podatkih Gospodarske zbornice je na spod-njesavski verigi predvidoma za 170 milijonov evrov gradbeno operativnih del, za 80 milijonov evrov strojne opreme, za 35 milijonov evrov hidromehanske opreme, za 80 milijonov evrov elektro opreme ter za 45 milijonov evrov projektantskih poslov.
Operativna skupina konzorcija pripravlja popis del, ki so ga sposobni kot združenje opraviti od pričetka do konca gradnje. Investitor bo namreč za vsako elektrarno delo razporedil v pet razpisov (lotov) - trije so gradbeni. Podjetja v konzorciju bodo sodelovala na vseh razpisih, na prvega, za katerega je že kar nekaj interesentov dvignilo razpisno dokumentacijo, bodo prijavo oddali v roku desetih dni. Priprava gradbene jame v Boštanju je ocenjena na 900 milijonov SIT, rok za dokončanje pa 120 dni. Ker Posavci vedo, daje, za njihove trenutne kapacitete rok prekratek, iščejo pravega interesnega partnerja, kar pa ne pomeni, da pristajajo na pozicijo nekih obrobnih podizvajalcev.
Podpis pisma o nameri so toplo pozdravili vsi trije župani, ki se nadejajo, da bo gradnja elektrarn v Posavje prinesla nek razvojni utrip in ne le degradacije prostora.
Branka Dernovšek
RADIO/BREŽICE
na 88,7 in 95,9 MHx
mostanom in vrtom, spominskim parkom in cerkvijo Sv. Križa je zaradi krajinskih in drugih izjemnih lastnosti predviden za kulturni spomenik državnega pomena. Torej na območju ni dovoljena nobe-
knjižnice v Krškem govorila župan Bogovič in državni sekretar na kulturnem ministrstvu Baškovič. Hkrati je omenil, da se čez 17 let izteče najemna pogodba med občino in nunciatom za pro-
Silvester Mavsar in Ida Merhar
na gradnja, v dopisu odgovarja Zavod za varstvo kulturne dediščine.
Svet knjižnice je sedaj v dilemi za novo lokacijo, ki biknjižnici zagotovila vsaj 3000 m2 površin, kajti brez znane lokacije ni možno pričeti nobenih postopkov, niti pridobiti idejne zasnove objekta in ustrezne dokumentacije, da se kot bodoča investicija uvrsti tako na občinsko kot na državno čakalno listo za potrebna sredstva. Mavsar je spomnil, da sta pred dvema letoma o prostorski stiski
store kapucinskega samostana. Morda se ta čas komu zdi oddaljen, toda iz prakse, ko seje po dve desetletji reševal prostorski problem zdravstvenega doma, srednje šole in ne nazadnje glasbene šole, tudi aktivnosti za novo knjižnico ne bodo obrodile rezultatov čez noč. Vendar Mavsar in Mer-harjeva upata, da bo najkasneje v desetih letih krška knjižnica dobila prostore, ki ji glede na odlično opravljanje poslanstva pripadajo.
Branka Dernovšek

Ano iz okolice Senovega zanima, kdaj bo urejena in asfaltirana cesta na Sedem.
Podpredsednik Krajevne skupnosti (KS) Senovo Stojan Šibila je pojasnil, da ne more zagotoviti, kdaj bo cesta urejena. Morda celo v letošnjem letu, vendar le v primeru, če se bodo z rebalansom občinskega proračuna našla sredstva, predvidena v programu KS. Z županom so se o omenjeni cesti na Sedem in drugih prioritetnih cestah v KS Senovo že pogovarjali, prav tako so preko občinskih svetov podali vlogo za možnost pridobitve sredstev, ki so izpadla iz občinskega proračuna v letošnjem letu. Vse je torej odvisno od rebalansa proračuna občine Krško, poudarja Šibila in krajane za tovrstna vprašanja v času uradnih ur usmerja na KS Senovo.
Darinka iz okolice Sevnice je izpostavila, da je pri Zabu-kovju nad Sevnico postaja, signal GSM pa ne preklopi in sta Zabukovje in Mrzla Planina brez signala.
Svetovalec direktorja družbe Mobitel d. d. Stanislav Smolnikarje pojasnil, da v družbi Mobitel že načrtujejo vključitev nove bazne postaje v Zabukovju nad Sevnico, ki bo izboljšala pokritost s signalom GSM na
tem območju, nekoliko pa tudi na območju Mrzle Planine. Časovnih okvirov dokončne izvedbe še ne morejo posredovati, vsekakor pa si bodo prizadevali, da bi do izboljšanja pokritosti s signalom GSM na tem območju prišlo čim hitreje, vendar pa šele po pridobitvi vseh upravnih dovoljenj.
Alojzija iz Lončarjevega Dola pri Sevnici je izpostavila, da podjetje Domino iz Dolenje vasi že 6 let ne uredi reklamacije, ko je pri delu na “cok-lu” hiše prišlo do napak. Na napake je opozorila mesec dni po izvedbi in potem še večkrat opozarjala, vendar tako prejšnji kot zdajšnji direktor, ki sta bila na ogledu na objektu, napake nista popravila.
Omenjeno podjetje ima že dlje.časa sedež v Slovenski vasi, novi direktor Srečko Kos je glede omenjene reklamacije Še enkrat pojasnil, da podjetje zaradi prezaposlenosti ni izvajalo fasaderskih del na omenjenem objektu. Takratni direktor Drago Urekar je lastnici predlagal izvajalca Zidarstvo Šaba-novič, Sela 89a, Dobova, ki je ta dela tudi izvedel in dobil pla' čilo. Zato naproša lastnico, da se za vse nejasnosti, reklamacije in podobno obrne na Zidarstvo Šabanovič, ki je izvajalee fasade na njenem objektu.
mnenja, odgovori, popravki.
Tudi domačini znajo!
SavaGlas, št.61, 62 in 63
Na Bizeljskem smo priča pravemu cerkvenemu škandalu, ki cerkvi ter vsem nam, ki spoštujemo to institucijo in smo v njo tudi zaupali, pušča trajni madež, ter odpira moralna in etična vprašanja. Obnova bizeljske cerkve ni samo stvar cerkve, ampak se dotika tudi faranov in krajanov, vsaj kar se tiče pokrivanja določenega dela stroškov. Za ta namen je bilo zbranih veliko prostovoljnih prispevkov, veliko prostovoljnega in brezplačnega dela je bilo vloženo, nekaj pa je bilo tudi donatorstva, kar pa v tem trenutku niti ni tako pomembno. Kot je bila javnost že informirana, je meseca junija župnijska komisija v sestavi: Vlado Leskovar, Spel-jak Lajoš in Robert Peskar zbirala ponudbe za izvedbo kamnoseš-ko-restavratorskih ter zidarskih del na župnjiski cerkvi Svetega Lovrenca na Bizeljskem. Zadeva ne bi dobila medijske razsežnosti, če ugledni gospodje ne bi pri kamnoseško-restavratorskih delih izbrali dražjega ponudnika za 347.599,20 SIT od najcenejšega Kamnoseštva Bizeljsko in pri zidarskih delih ne bi izbrali dražjega ponudnika za 1.166.880,00 SIT od zopet najcenejšega ponudnika GRADLIN d.o.o. iz Bizeljskega. Razloge za takšno odločitev so dotični utemeljevali v neizpolnjevanju referenc, pa čeprav jih ob zbiranju ponudb ni nihče zahteval, kar je razvidno tudi iz popisa del, ki naj bi služil kar kot nadomestilo za razpisno dokumentacijo. Tako je izbor potekal brez vnaprej določenih kriterijev in kakršnih koli pogojev, ki naj bi jih ponudniki izpolnjevali ali celo dokumentirali ob oddaji ponudb.
Je mar gola slučajnost, da se je komisija hotela na vsak način
Obnova bizeljske cerkve na razsipen način!
Popis del za kamnoscško-reslavratorska dela na župnijski cerkvi sv. Lovrenca na Bizeljskem
1	Čiščenje obstoječega talnega zidca na zvoniku 4 m
2	Dobava in vgradnja novih kosov talnega
zidca iz lokalnega peščenjaka ali bihacita.	4 m
3, Čiščenje oziroma odstranitev bcležev na
portalu južne stranske kapele	2 m*
4	Rekonstrukcija kamnitih stopnic pred vhodom v stransko kapelo, v ceni so zajeti betonski podstavek ter dobava m montaža kamnitih
stopnic iz lokalnega peščenjaka ali bihacita	2 tn3
5	Kitanjc poškodb na kamnitih okenskih
okvirih zakristije.	2 kosa
6	Nepredvidena dela (10 % predvidenih del).___________
otresti domačih izvajalcev ter jim, ker očitno drugače ni šlo, očitala premajhno strokovnost?
Zanimivo je tu predvsem to, kako da kaj takega člani komisije niso izjavljali takrat, ko so se na objektih župnjije vršila “zastonjska “ dela.
Sklepati bi bilo mogoče, da so člani komisije v naprej načrtovali razplet dogodkov, saj hočejo sedaj, ko jih novinarji pozivajo k razjasnitvi dogodkov, krivdo prevaliti na druge. Vsi ti gospodje lahko pišejo obsežna poročila, navajajo najrazličnejše zavajajoče podatke, se tako ali drugače odrekajo odgovornosti ter blatijo nedolžne in poštene, resnica pa bo vendarle ostala samo ena.
Verovati v boga pomeni verjetno kaj več kot moliti in darovati svete maše. Bizeljskemu župniku zraven navedenih spodrsljajev in suma, da namenska sredstva ne najdejo želenega cilja, nikakor niso v prid dejstva o njegovem podjetniškem udejstvovanju (župnik je namreč registriran kot samostojni podjetnik in je tudi direktor ene izmed gospodarskih družb v Sloveniji). Pa se ja ni mogoče že začela privatizacija slovenskih cerkva? Veliko več spoštovanja bi bil deležen tudi, če ga javnost ne bi toliko povezovala s kršenjem krščanskih pravil in celo celibata, sam pa bi gotovo
deloval bistveno bolj modro, če bi ne ponavljal, da ne bo več dolgo župnik - baje še samo do Novega leta. Upajmo, da človek ni popolnoma iztiril in zapustil cerkev, verjetno pa je izgubil občutek za dobro in slabo.
Robert Peskar, konservator, ki naj bi pri vsej zgodbi zastopal stroko, je že npr. v Pišecah dokazal kako je možno potrjevati in obračunavati dela. ki se sploh še niso izvedla. Takšnemu bi bilo potrebno Že zdavnaj preprečiti delo, ne pa da se še širokousti ter nas, ki smo mu končno stopili na “žulj", po časopisju obrekuje in razpravlja o naši dejavnosti, referencah in zmožnostih za opravljanje določenega dela. Le kaj pomeni favoriziranje določenega izvajalca? Gotovo to ni v prid niti spomeniku, še najmanj pa lokalni skupnosti.
Pri oddaji ponudb s strani treh podjetnikov z območja Škocjana gre na osnovi dokumentacije sklepati, da se v vseh ponudbah pridobljenih v prvem razpisu pojavljajo sledi istega avtorja, kar posledično povzroča sum, da gre pri tem za sledi kaznivega dejanja. Ker pristojni konservator Robert Peskar v svojem citatu priznava kontaktiranje z enim izmed teh podjetnikov pred izvedenim razpisom, si lahko mislimo, za kakšno ozadje gre. In kje je tu stroka? Stroka je verjetno tudi v tem, da ta ista oseba očita Kamnoseštvu Bizeljsko, da nima ustreznega materiala! Verjetno stroka določa, kdo ima material in kdo ga nima!
V ozadju dogodkov razplet opazuje tretji član komisije g.
Cerkev sv Lovrenca
Špeljak Lajoš, ki sam ni zb ra<
Irfl(r.
či, da bi javnosti opravi' ’ dejanja, bo pa sam kalni podjetnik verjetno
i
zmotna dejanja, bo pa sam ^p
pomnil, zakaj se pri svoji o$ čitvi ni potegoval za pravico, >
štenje in moralne vrednote-

Pri našem primeru se bodo ^ rale zamisliti tudi institucija ( sofinancirajo programe cerkva in drugih tovrstnih kw11 ^ spomenikov, kajti verjeti je, Bizeljskem nismo osamljen prl ji O celotnem razpletu srn.°.f0, obvestili Ministrstvo za k11 p-Občino Brežice ter revizij^0 j, misijo pri Ministrstvu ^\) na sam razplet pa bo p°t,e verjetno še počakati. . ^ty Po vsem tem, kar se nan>Je ^ dilo in koliko slabega je bda .p čenega na naš račun, naše po ne zapira vrat cerkvi in je Ijeno na marsikatero dobro jt dejanje, a preden pride do & j-prav, da cerkveni poglavar] 1 cizirajo, kdo je lahko Pre^Sl-tlil1 cerkve in kdo ne in kdo bo 1 p njenem imenu kakšna p°oP in kdo do njih ni upravičen- ^ ji,
Kamnoseštvo P “
Taka je javni razpis m kamnoseško-restavrator*^ t
letos vodil gospod mag. Robert Peskar in on je dal izjavo, kot Zavoda za naravno in kulturno dediščino (ZNKD), da Kamnoseštvo mma referenc, ker ne dela s tem materialom, ki se mora uporabidj
GOSPODARSTVO, TURIZEM
Z roko v roki za “posel” preko meje
Bregana, Brežice - Čezmejni projekt “Promocija podpore podjetništva v občini Brežice in mestu Samobor” je v Bregano privabil podjetnike in razstavljavce z obeh strani državne meje.
Organizatorji srečanja Razvojni center Brežice (RCB), Podu-zetnički centar Samobor, World Trade Center Zagreb in Obrtna zbornica Brežice so v poslovnem delu izpeljali enako naslovljeno okroglo mizo. Tako so izmenjali izkušnje obmejnega sodelovanja in se dogovorili o možnostih za razvoj meddržavnega podjetniškega sodelovanja.
Na prvem mednarodnem sejmu obrtnikov je potekala celodnevna predstavitev okoli 50 podjetnikov iz občine Brežice in mesta Samobor. Srečanje pa so popestrile različne spremljevalne poslovne dejavnost, kot šo računalniško testiranje za managerja, računalniške igre zanje, predstavitev video filmov s področja ma-nagementa v sodelovanju z japonskimi, ameriškimi in angleškimi organizacijami ter sejem domače in tuje strokovne literature.
RCB je predstavil projekte “e-
Sutla-Sotla”, nov projekt “Ustanovitveni center Brežice” in “Posavje v luči vključevanja v EU”, direktor samoborskega centra Miljenko Boško vic pa še “Skupno izobraževanje” ter “Tržišče idej”.
Kot je povedal direktor RCB Anton Horžen je srečanje potrdi-
lo dva cilja: “Na eni strani povezovanje podjetij z obeh strani meje ter s tem povečanje obsega poslovanja, drugi cilj pa je bil predstaviti obstoječe projekte institucijam za podporo podjetništva in z njihovo pomočjo uresničevanja teh projektov.”
Suzana Vahtarič
Direktorja razvojnih centrov Boškovič in Horžen
Dolenjsko - posavska “GAZELA “ -Adria Mobil
f
Brežice - Pri Gospodarskem vestniku so tudi letos poleg tradicionalne lestvice 500 najhitreje rastočih podjetij sestavili še lestvico 100 najhitreje rastočih podjetij po posameznih slovenskih regijah. V Viteški dvorani brežiškega gradu so razglasili Dolenjsko - posavsko gazelo za leto 2002, saj sta letos Dolenjska in Posavje območji velikih hitro rastočih družb, kjer je bilo konec lanskega leta zaposlenih skoraj 6000 ljudi.
V vedno večji svetovni konkurenci se je potrebno zavedati, kako pomembno je, da se najdejo pravi ljudje na pravem mestu in ob pravem času, ki morajo imeti znanje, sposobnost, spretnost in veliko vere ter se zavedati Ježko-veka izreka: “Človek ni eden, človeka sta dva”. Direktor GV Revije Robert Mulet in glavni urednik Jože Petrovčič sta Gazelo 2002 izročila novomeški Adrii Mobil, ki se je za ta naziv potegovala še z majhnima dolenjskima podjetjema Ficosa z 49 zapo-
slepimi in Unitplastom z 22 zaposlenimi.
Glavna direktorica Adrie Mobil Sonja Gole je prevzela podjetje leta 1996 in z železno voljo in energijo iz podjetja v zatonu ustvarila eno največjih izvoznih podjetij; od slabih začetnih 200 zanesenjakov, ki se je takrat odločilo za korenite spremembe, je danes podjetje s 535 zaposlenimi. Goletova je prepričana, da uspehov podjetja ni brez truda vseh zaposlenih, saj brez skupnih prizadevanj ni dobrih rezultatov in do-
dala: “Prodrli smo z novimi prijemi in predvsem z motivacijo, ker rezultatov ne da en sam pristop, poleg tega pa veliko pozornosti namenjamo tudi dvigu izobrazbene sestave zaposlenih.”
Za uvrstitev med finaliste pa nista zadoščala le hitra rast in poslovanje z dobičkom, temveč so morali spremljati še rast števila zaposlenih, donosnost in izvoz, poleg tega pa sta morali biti izpolnjeni tudi vsaj dve od dodatnih treh mehkih meril - vlaganje v kakovost delovnih mest, inovacije ali izvoz kapitala.
Sicer pa med 100 najhitreje rastočih podjetij v Posavju zasle-dimoše Interijer Brežice, Termoelektrarna Brestanica, I.H.S. Krško, VTS Dobova, El-mont Krško, SL - Inženiring Boršt, Deltateam Krško, Agencija za varnost Krško, Evrosad Krško, Ino Brežice, TPV Novo mesto, enota v Posavju, Kovinarska P and P Krško, Skala in KOP Brežice ter Sava IGM.
Najboljši v regijah se bodo na sklepni prireditvi, ki bo 2. oktobra v Ljubljani, na državni ravni potegovali za naziv “zlata, srebrna in bronasta gazela 2002”.
N. Jenko S.
Pomočnik glavne direktorice mag. Stanislav Lukšič, dipl. inž■ Z direk-torjem in glavnim urednikom GV
Še letos prenovljeni
Nova vas - Lokalno cesto skozi naselje, ki je hkrati povezava na mejni prehod Slovenska vas 'h na gospodarsko cono, naj bi še letos sanirali.
Kop Brežice kot izvajalec iz-Vaja sanacijo kanalizacije, javne razsvetljave in pločnikov. Del te-§a je pred leti že skušala urediti Krajevna skupnost (KS) Jesenice na Dolenjskem zaradi prometne Ceste in pogostih prometnih ne-Sfeč. Na KS pravijo, da takrat dela njso izvedli tako načrtovano, zaradi obremenitve ceste pa bo zdaj ta načrtno urejena.
Pločniki skozi naselje na obeh straneh bodo cesto nekoliko zožili lri tako prisilili k počasnejši vož-nJi. so še poudarili na KS. KOP Je končal kanalizacijo na eni stra-v tem tednu pa bodo poasfal-lrali prekope za lažje odvijanje
prometa. Krešo Štritof iz KOP-a je še pojasnil, da izvajajo priklope do hiš, letos bodo dela ob ugodnem vremenu končali. Konec oktobra pa bodo najverjetneje enaka dela izvedli še za tistih nekaj hiš proti Mokricam, ki se navezujejo na Novo vas. Za ta krajši odsek se že izdelujejo projekti. Kanalizacijski sistem pa bo še potrebno urediti do predvidene čistilne naprave v sklopu Gospodarskega termina- Do snega naj bi zaključili dela in cesto la Obrežje. S.V.	preplastili.
Managerji preplavili Terme Čatež
Čatež ob Savi - Združenje Manager je na tradicionalnem letnem srečanju pripravilo okrogle mize na temo gospodarstva in razglasilo dobitnika priznanja “Manager leta 2002”. Laskavi naziv je osvojil predsednik uprave Poslovnega sistema Mercator Zoran Jankovič, ki je prvi mož sistema od oktobra 1997.
Videm in Krško na plinu
Krško, Brežice - Območje Leskovca že preizkuša zemeljski plin, letos Adria-plin zaključuje staro mestno jedro Krškega in minuli petek so že imeli tehnični pregled. 5,5 km omrežja, ki je plin pripeljalo tudi na območje Vidma, bodo te dni zaplinili.
Izvajalec je vendarle uspel privesti h koncu zaplete glede zemljišča, ki otežujejo postavitev omrežja na Senovem in v Brestanici. Tako naj bi še letos začeli z deli v obeh središčih.
Z Drnovega oziroma asfaltne baze bo primarna trasa plinovoda potekala v Brežice. Po Krški vasi je omrežje že razpeljano, priključenih je preko 80 bodočih uporabnikov in dela v vasi zaključujejo, je pojasnil pomočnik direktorja Adriaplina Lojze Babič. Vendar vaščani do Božiča ne bodo “na plinu”, saj se nimajo kam priključiti. Vodja oddelka za gospodarske zadeve na Občini Brežice Bojan Tičarje pojasnil, da so se za tako prioriteto odločili, ker je Krška vas predvidena za asfaltiranje, ki je načrtovano letos. Babič je še pojasnil, da res niso vajeni tovrstnega preskakovanja prednosti, vendar so storili to uslugo, da ne bi nato trgali nove asfaltne plasti. Zdaj se z deli selijo na izgradnjo 10 km primarnega voda z Drnovega do Krške vasi, ki naj bi ga zaključili do konca leta. Babič predvideva, da bi ob mili zimi Krško vas in vasi od Drnovega do Krške vasi lahko zaplinili. Delaje nekoliko zamaknila pa-pirologija, tako zaradi lokacijskega načrta za napajalni vodovod kot vrste dopolnil občinskih odlokov in nerazčiščenih zemljiškoknjižnih razmerij na trasi plinovoda. Takoj spomladi bodo po koncesijski pogodbi primarni vod pripeljali preko starega savskega mostu v mesto Brežice in v prihodnjem letu nadaljevali s položitvijo klasičnega distribucijskega omrežja. V letu 2004 načrtujejo dokončati mesto Brežice, vode pa kot pajkovo mrežo nato širiti proti Šentlenartu, Skopicam in Čatežu.
Suzana Vahtarič
DDV vse bližje Evropi
Ljubljana - V veljavo je stopila novela zakona o davku na dodano vrednost (DDV), s katero se naš davčni sistem dokončno harmonizira z evropskim. Zakon med drugim širi obdavčitev po znižani stopnji na področju prevoza oseb, po drugi strani pa navaja več primerov, ko se stopnja obdavčitve z zdaj nižje, 8,5-odstot-ne, zvišuje na splošno, 20-odstot-no stopnjo. Potrošniki bodo opazili, da na računih po novem ne bo več potrebno navajati podatkov o vrsti in količini blaga oz. opravljene storitve, za večino davčnih zavezancev pa je morda največja sprememba na področju pravice do odbitka vstopnega davka.
Po novem bo lahko namreč davčni zavezanec odbil vstopni davek tudi v kasnejših davčnih obdobjih in ne le v obdobju, ko je prejel račun. L.K.
Slovenskemu managementu je potrebno dati priložnost za pridobitev solastništva kot enega od načinov zagotavljanja domačega lastništva in uveljavitve slovenskega interesa v EU. To je bila osrednja misel okrogle mize o lastništvu podjetij in njihovi poslovni uspešnosti. Dokler zakonodaja ne bo jasno opredelila dovoljena dejanja in podprla manager-sko lastništvo z omejitvami proti zlorabam, bo vsaka managerska lastnina imela prizvok nelegalnega in napačnega, so še poudarili razpravljavci okrogle mize.
O aktualnih gospodarskih dogajanjih v državi ter naši prihodnosti v EU je spregovoril redni gost tovrstnih srečanj predsednik
države Milan Kučan. Poudaril je, da zamujamo s projektom nacionalnega razvojnega programa glede na to, da se slovensko gospodarstvo odpira v svet. Ob tem je dejal, da se slovensko gospodarstvo v zadnjem času vse bolj razvija na račun okolja, neenakopraven pa je tudi razvoj regij, saj preveč izstopa ljubljanska regija. Kučan je managerjem dejal, da v Sloveniji še vedno ni pravega konkurenčnega okolja, kar zanemarja tudi vlada.
Drugi dan srečanja se je razprave o prihodnosti slovenskega gospodarstva po vstopu Slovenije v EU udeležil rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger.
Suzana Vahtarič
investiranje
Pokojninski boni
Zaradi nezadržnega staranja prebivalstva se razmerje med zaposlenimi in upokojenci vztrajno slabša na račun zaposlenih. In kaj nam preostane? Vsak posameznik bo moral za svojo starost poskrbeti sam (dodatno varčevanje), če si bo hotel zagotoviti kolikor toliko dostojno življenjsko raven v zrelih letih, saj bodo pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja zadostovale zgolj za golo preživetje. Glede na zgoraj navedena dejstva vam v nadaljevanju predstavljamo pokojninske bone kot eno izmed najugodnejših in najvarnejših oblik prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Izdajatelj pokojninskih bonov je Kapitalska družba, ki upravlja Prvi pokojninski sklad. Celotna emisija pokojninskih bonov je 143.690.036, od tega 72.131.869 z naslova zamenjave uslužbenskih certifikatov za pokojninske bone ter 71.558.167 z naslova pravice do zamenjave delnic PID-ov za pokojninske bone. Število pokojninskih bonov v obtoku je seveda manjše in se neprestano zmanjšuje zaradi vpisa pokojninskih bonov v zavarovalne police. Glede na to, da je naj večje število pokojninskih bonov, kijih lahko trenutno zamenjamo za zavarovalno polico na osebo 10.000, celotna emisija bonov zadošča za samo 14.369 zavarovancev, če bi zamenjali za polico maksimalno število pokojninskih bonov.
Na dan 13.9.2002 je bilo v zavarovalne police zamenjanih 40.097.510 bonov oziroma 27,9-odstotka celotne izdaje. Pokojninski boni, ki so zamenjani za zavarovalno polico, zagotavljajo kombinacijo dveh zavarovanj; do 60. leta starosti zavarovanca nudi zavarovalna polica življenjsko zavarovanje, po 60. letu starosti pa doživljenjsko pokojnino (pokojninsko zavarovanje). Na podlagi police dodatnega pokojninskega zavarovanja pridobi zavarovanec pravico do doživlje-njske mesečne pokojnine z dopolnjenim 60. letom starosti, vendar ne prej kot s 13.7.2004. To pomeni, da so zavarovanci lahko tudi že obstoječi upokojenci ne glede na njihovo trenutno starost. Pokojnina za moške in ženske je enaka.
Višina pokojnine je sicer odvisna od starosti zavarovanca in od donosa, ki ga bo prvi pokojninski sklad dosegel. Zagotovljen je najmanj 1-odstotni letni donos.
Nakup in zamenjava pokojninskih bonov za zavarovalno polico Prvega pokojninskega sklada se opravita preko borzno posredniške družbe.
Zakaj je torej pokojninski bon ena izmed najugodnejših ter najvarnejših oblik pokojninskega zavarovanja?
1.	Ker obstaja ogromna razlika med njihovo trenutno tržno ceno na borzi (63 SIT) in med vrednostjo točk (258 SIT), na podlagi katere se izračunava višina pokojnine.
2.	Ker je edina oblika pokojninskega zavarovanja z državnim jamstvom, poleg pokojninskega zavarovanja pa zagotavlja tudi življenjsko zavarovanje.
Pokojninske bone lahko kupite samo do 31.12.2002!
Mojca Spiler. borzna posrednica M&D Špiler k.d. Krško, tel: 49-05-678 http://www.web-klik.com, mojca.spiler@web-klik.com
Zveza prijateljev mladine Krško
m Liti muliti
ZLU L
- Vi. CLICLLU
ZDRAV OTROK V ZDRAVI DRUŽINI
SOLSTVO, ZDRAVSTVO
Danes kamen, ob letu osorej šola
Blanca - Minuli petek točno opoldne sta ravnateljica OŠ Blanca Ana Mešiček in sevniški župan Kristijan Janc položila temeljni kamen, na katerem bo v letu dni zrasla sodobna šola; 800 kvadratnih metrov bo predstavljala adaptacija, 1400 kvadratnih metrov pa novogradnja.
Pot od zamisli oziroma potrebe po večji šoli na Blanci pa do slavnostnega trenutka, koje bil temeljni kamen dejansko postavljen, je dolga deset let. Sevniški župan Janc je na slovesnosti, ko sta z direktorico domačega gradbenega podjetja SGP Posavje Sevnica Silvano Mozar podpisala pogodbo o gradnji, nanizal kronologijo dogodkov, vzpone in padce prizadevanj za novo šolo,
s katero je bilo angažirano že prejšnje občinsko vodstvo.
Čeprav je danes jesen, je za Blanco pomlad, je dejala ravnateljica Ana Mešiček, saj gradnja pomeni začetek nečesa novega. Montažna šola, v kateri danes poteka dvoizmenski pouk, je stara 26 let. Nova šola, za katero je direktorica SGP Posavja obljubila, da bo narejena kakovostno in v roku, pa bo učencem omogočila
Kristijan Janc in Ana Mešiček polagata temeljni kamen.
enoizmenski pouk in kakovosten prehod na devetletno šolo. Da je občina Sevnica uspela priti do projekta nove šole, ima zaslugo tudi krška občina, kije s pomočjo župana Francija Bogoviča s sev-niško občino uskladila šolske okoliše, za kar se je Janc Bogoviču tudi zahvalil. Bogovič pa je dejal, da meje med občinami ne smejo predstavljati ovir, kar sosednji občini - krška in sevniška - dokazujeta tako z dogovorom o šolskih okoliših kot tudi z gradnjo vodovoda na Artu in na Blanci, ki pokrivata obe občini.
Slovesnosti na Blanci, na kateri so šolarji izvedli prisrčen kulturni program, seje udeležila tudi predstavnica Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Sabina Ča-mernik, ki je čestitala vsem, ki imajo zasluge, da se je gradnja začela in dodala, da kar velik delež za 400-milijonsko investicijo na Blanci prispeva tudi Republika Slovenija. V treh letih bo namenila 157 milijonov SIT, od tega letos naj večji delež, 110 milijonov SIT.
Nada Černič Cvetanovski
ZD pred tehničnim prevzemom
Krško - V prvi polovici oktobra bo tehnični prevzem stavbe novega zdravstvenega doma (ZD), kar je en mesec pred pogodbeno predvidenim rokom dokončanja del. Za opremljanje novih prostorov pa se je zavezal JZ Zdravstveni dom.
Pogodba za gradnjo “na ključ” 1,3 milijarde SIT vrednega novega ZD v Krškem je bila med občino kot investitorjem in izvajalcem dolenjskim Begradom sklenjena oktobra 2000. Iz poročila, ki gaje pripravila Janja Spiler iz občinske uprave, je razvidno, da dela potekajo po terminskem planu. Obveznosti financiranja so razporejene skozi triletno obdobje z zadnjimi poplačili leta 2003. Doslej so bile izvajalcu poravnane obveznosti v višini 591 milijonov SIT od skupno zapadlih v plačilo 877 milijonov SIT. Do začetka septembra je Begrad izdal za skupaj milijardo 132 milijonov SIT računov, kar je v skladu s finančnim planom. Za financiranje gradnje novega ZD je Občina Krško kot investitor zagotovila glavnino sredstev, to je 822 milijonov SIT, Begrad je vzel stavbo starega ZD v kompenzacijo in je ocenjena na malo manj kot 250 milijonov SIT, 40 milijonov prispeva lekarna, ki se bo selila v nov ZD, 5 milijonov SIT je obveza JZ ZD, 187 milijonov pa je prispevalo Ministrstvo za zdravje. B.D.
V društvo Ozara, Pisarno za informiranje in svetovanje, se vključujejo ljudje s težavami v duševnem zdravju, prav tako se oglasijo tisti, ki se znajdejo v stiski. Mnogi izmed njih dobijo podporo, s katero lažje premostijo težave. Ob tem smo priča različnim življenjskim zgodbam in izkušnjam. V tokratni številki vam predstavljamo prispevek članice skupine za samopomoč.
Umaknjeni na rob družbe
Živimo v 21. stoletju, našo zavest in družbo pa bremenijo predsodki. Idealnega moškega ali ženske ni, vem, da tudi idealne družbe ni. Pa vendarle se moramo zavedati, da v naši dražbi z nami živijo ljudje, ki so iz kakršnihkoli razlogov postali invalidi ali so na invalidskem vozičku. Ljudje, ki jih je družba potisnila na rob, umaknila od pravega življenja. Po večini zato niso krivi sami. Lahko je to dogodek, ki jim je spremenil življenje za 360 stopinj, nanj niso bili pripravljeni in na njega niso mogli vplivati. Lahko so doživeli prometno nesrečo, ali so zaradi bolezni končali m invalidskem vozičku, brez noge, hromi za vse življenje, ki ga še imajo pred seboj. Drugi so iz različnih vzrokov pristali v psihiatrični bolnišnici. To se je lahko zgodilo profesorju, direktorju, delavcu ali gospodinji. Lahko je prisoten tudi alkohol. Vse se povezuje s psihiatrijo. V tujini je beseda psihiater, psiholog ali psihoanalitik nekaj povsem normalnega, pozitivnega. Vsak tretji človek obiskuje tovrstne ustanove in je to popolnoma normalno. Pri nas pa so te besede, žal, še vedno tabu, vzbujajo strah in odpor večine ljudi.
Pacient, ki prihaja s katerega koli oddelka splošne bolnišnice ali zdmvst\’enega doma, je v očeh javnosti in družbe, v kateri živimo, samo bolnik je normalen človek Pacienti, ki pa se zdravijo na psihiatriji, naj bo to arnbulantrto ali na psihiatričnem oddelku v bolnišnici, pa ne. Ti pacienti niso bolniki, so “nori" in za javno življenje po nmenju družbe nesposobni, včasih tudi zavrženi od svojcev, kar je še bolj boleče. Nosijo večni pečat duševno prizadetega (“norega 'j bolnika in so jim večinoma vsa pota v družbi zaprta.
Primer neke ženske, zaposlene v vzgojno varstvenem zavodu predšolskih otrok V času delovnega razmerja v tej ustanovi je zbolela in pristala v psihiatrični bolnišnici. Po okrevanju se je vrnila domov. Trenutno je brez zdravil in je zdrava. Pogodba o delovnem razmerju ji je potekla. Prijavila se je na dva razpisa, ki ga je ta ustanova dala na zavod za zaposlovanje. Lhakrat so jo zavrnili. Zaposlili so druge vzgojitelje od zunaj, njo, ki je že delala v tej ustanovi, pa ne. Kako lahko v naši družbi in zdaj v sodobnem svetu ženska zaživi normalno življenje, če jo že na prvem koraku spodnesejo, ko prevladajo predsodki družbe.
Kje so predsodki, ko pride kaznjenec iz zapora in se mu nudi pomoč pri uvajanju v družbo in zunanje življenje, tudi pri iskcmju službe. Oni plačajo in odsedijo svojo kazen in so za družbo, v kateri živimo, čisti. Kdaj bodo nehali kaznovati invalide in jim začeli nuditi tisto, kar potrebujejo.
Kdaj bodo nehali kaznovati in omadeževati ljudi, ki prihajajo iz psihiatričnih bolnišnic? Se bo naša zavest kdaj sploh spremenila in premaknila na bolje, da bomo drugače gledali na njih in jim pomagali? Pomagali, da se vključijo v družbo in zaživijo človeka spoštovano in svobodno življenje!
Upam, da bo družba pobrskala po svoji vesti in nekaj pozitivnega naredila, da se ne bomo vedno spraševali - zakaj?
Veronika
Društvo Ozara, Gubčeva 10a, Brežice, tel.07/49-63-590, vsak delavnik od 9. do 15. ure.
Internet naslov: www.ozctra.org, e-mail: br@ozara.org
rojstva v porodnišnici brežice
Od 17.9 do 30.9.2002
Dečke so rodile: Metka Mavsar s Straže pri Raki, Alenka Dapo iz Brežic, Irena Kuselj iz Zagrada, Katja Urbanč z Jelš, Barbara Lovše iz Cerkelj ob Krki, Brigita Klaužar iz Brežic, Nataša Žerjav iz Artič, Marija Dolar iz Artič in Melita Čopar s Kremena.
Deklice so rodile: Darja Baškovič iz Dolenjih Skopic, Mihaela Račič z Gornjega Pijavškega, Sabina Lukič iz Brestanice, Andreja Antolovič iz Župjeka, Maja Drole s Senovega, Marjeta Košmrlj iz Novega mesta - dve deklici, Alenka Božič-Žibert iz Račje vasi in Stanislava Hribar iz Podbočja.
Premalo vemo o nasilju nad otroki
Krško - Tema letošnjega 13. otroškega parlamenta bo “Nasilje med in nad vrstniki ter zlorabe”. Da bi učitelji v razredih lažje prepoznali trpinčene otroke in se znali spopadati z nasilništvom vrstnikov nad vrstniki, je Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) v Krškem o tem problemu organizirala dvodnevni seminar za mentorje otroških parlamentov.
Preko 100 udeleženk iz večine slovenskih šol je s plenarnim izobraževanjem in z delom v skupinah širilo spoznanje o občutljivem področju nasilja nad otroki v družini, med vrstniki in družbe. Dr.Zoran Pavkovič je predaval o otrocih, ki se v družbi soočajo tako s participacijo kot z izključenostjo, Liana Kalčina Srhoj je razlagala resolucijo in konvencijo o otrokovih pravicah, Azra Kristančič je govorila o jezi, ki
brez pomoči ne more rešiti iz mučne situacije, pa je s svojimi izkušnjami prinesla Katja Bašič. Upokojena kriminalistka je preko 30 let delala na področju zlorab otrok, danes vodi Združenje proti spolnim zlorabam otrok. Njena predavanja na seminarju so namreč odkrivala, daje v Sloveniji nasilje nad otroki že dolgo znan problem, a ker gre za nemočno populacijo, se družba noče resno soočiti s tem, niti bolj odgovorno
Generalna sekretarka ZPMS Anita Albreht in Katja Bašič
preko posameznika sooblikuje družbo in vzorce reakcije. Dragocen prispevek o vzrokih, ki iz romantike prvih stikov pripelje družino do medsebojnega psihičnega ah fizičnega nasilja, kjer se otrok
pristopiti k reševanju. Se bo kaj spremenilo, če bodo otroci bolj glasno zahtevah svojo pravico po varnosti tako v družini kot med vrstniki?
Branka Dernovšek
Svetovni teden dojenja
Slovenija, Posavje - Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD) pri Slovenskem odboru za UNICEF seje pridružil praznovanju Svetovnega tedna dojenja, ki v Sloveniji poteka med L in 7. oktobrom z geslom “Dojenje: zdrave matere in zdravi otroci 2002”. Večina držav praznuje Svetovni teden dojenja prve dni avgusta, slovenski odbor pa gaje zaradi poletnih dopustov prestavil na prvi teden v oktobru, kije posvečen tudi praznovanju tedna otroka. V Sloveniji poteka likovni natečaj za osnovne šole na temo dojenja. Najboljšim udeležencem natečaja pa bo NOSD podelil 15 priročnih nagrad. K.M.
Zlati maturanti
Slovenija, Posavje - Najboljši maturanti spomladanskega in jesenskega roka letošnje mature, ki so na maturi zbrali od 30 do 34 točk, ah pri poklicni maturi 19 ah 20 točk, tako imenovani “zlati maturanti”, so tudi letos prejeli spričevala s pohvalami na posebni prireditvi, ki jo je zanje pripravilo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Pozdravni govor maturantom, njihovim staršem, profesorjem in ravnateljem je imela ministrica za šolstvo, znanost in šport dr.Lucija Čok, zatem pa je zlate maturante sprejel tudi predsednik države Milan Kučan.
Natalija Ajster, prof.Martin Soško, Andrej Lužar in Barbara Spiler na sprejemu v Ljubljani
Letos je bilo zlatih maturantov 473, od teh se je prireditve prvič udeležilo 196 maturantov poklicne mature. Med zlatimi maturanti je bilo tudi 10 posavskih in sicer 6 z brežiške gimnazije - to so Benjamin Lipovšek, Bojana Zevnik, Nika Zorko, Lea Volovec, Lovro Kuščar in Miha Koretič, trije maturanti poklicne mature s Srednje ekonomske in trgovske šole Brežice - to so Barbara Spiler, Andrej Lužar in Natalija Ajster, slednja se je šolala ob delu, ter Branko Djukič s Srednje šole Krško. J.K.
Jesenska matura
Končan je tudi jesenski del letošnje mature in poklicne mature. Med posavskimi maturanti je na spomladanskem roku bilo neuspešnih 12 dijakov, trije na Gimnaziji Brežice in sedem v programu ekonomske gimnazije ter dva na Srednji ekonomski in trgovski šoli Brežice. Na slednji sta bila na jesenski maturi uspešna oba, na brežiški gimnaziji pa je bilo od desetih uspešnih osem.
Ob mizarjih še lesarski tehniki
Sevnica - Edino sevniško srednjo šolo v tem šolskem letu obiskuje 230 učencev, ki so vpisani v 10 oddelkov. Izobražujejo se za poklic mizarja in frizerja. Če se je sevniška šola še pred leti imenovala Srednja tekstilna šola in je izobraževala izključno konfekcionarje, danes tega programa na šoli ni več.
Tisti, ki se vseeno želijo izobraževati za poklic šivilje oziroma krojača, imajo na sevniški srednji šoli že nekaj časa možnost izobraževanja ob delu in sicer v tako imenovani skupinski obliki s predavanji ah v obliki samoizobra-ževanja, če ni dovolj prijav za skupino. Ravnateljica Alenka Žuraj pravi, da je zanimanje za ta program zelo majhno; zaposlitev za konfekcionarje ni, saj tekstilne tovarne delavke množično odpuščajo.
Srednja šola Sevnica je v lanskem letu vpisovala odrasle tudi v program izobraževanja za poklic frizer in mizar, kjer je bilo zanimanje večje. V letošnjem letu je pristojno ministrstvo šoli odobrilo program izobraževanja za odrasle za šiviljo oz. krojača ter mizarja, novost pa je program po-klicno-tehniškega izobraževanja za odrasle za poklic lesarski teh-nik.To je dveletni progam za odrasle, v katerega se lahko vpišejo tisti, ki so uspešno zaključili obveznosti po izobraževalnem programu mizar. Predmetnik sestavljajo splošno-izobraževalni in strokovno-teoretični predmeti, praktični pouk v šoli ter delovna praksa v delovnem procesu. Izobraževanje se konča s poklicno
maturo kot posebno obliko zaključnega izpita. Uspešno končan program poklicno-tehniškega izobraževanja omogoča vpis v programe višjega in visokega strokovnega izobraževanja, z dodatno opravljenim izpitom iz predmeta gimnazijske mature pa tudi v programe univerzitetnega izobraževanja.
Alenka Žuraj
Predavanja, ki bodo potekala ob petkih in sobotah in bodo prilagojena predhodnim izkušnjam in znanju udeležencev, se bodo predvidoma začela 18. oktobra.
Nada Černič Cvetanovski
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
Sramotne cene za bizeljsko grozdje
Trgatev ni več praznik
Posavje - Jesen je z vsemi jesenskimi opravili ob spravilu pridelkov veljala za najlepši letni čas na kmetiji. Naravne nesreče 'n neurejenost na trgu pa kmetom povzročajo vse več sivih las. Enkrat so bolj nezadovoljni pridelovalci žit, potem živinorejci, pa sadjarji, zdaj, ko je tu čas trgatve, so se v brezizhodnem položaju znašli vinogradniki. Mnogi so na robu preživetja in brez pomoči ne vidijo izhoda iz trenutne situacije. Grozdja ne morejo prodati, cene so sramotno nizke, tudi vina ne bodo biogli prodati. Kdo jim lahko pomaga? Gre res za norčevanje ali so vzrok neurejene razmere v slovenskem kmetijstvu. Kdo Je “kriv”? Na pristojnem ministrstvu trdijo, da delno tudi vinogradniki sami.
Izdana dovoljenja za trgatve
Od 25.septembra dalje je v vinorodnem okolišu Bizeljsko-Sre-niič dovoljeno trgati sorte KRALJEVINA. MODRA FRANKINJA in CVAJGELT. v vinorodnem °kolišu Dolenjska pa se od tega dalje smejo trgati KRALJEVINA, ZELENI SILVANEC in ^ODRA FRANKINJA.
Strokovne službe zavoda vinogradnikom svetujejo, da sami navtično določijo zdravstveno stanje in dozorelost v svojem vino-Štadu in po potrebi še počakajo s :rgatvijo omenjenih sort. Opozarjajo še, da je nujno potrebna Ptedtrgatev in ob trgatvi natančno "čevanje gnilega in poškodo-anega grozdja od zdravega in do-ž°telega.
Za trgatev grozdja za peneča 'la, za vrhunska vina in za vina Osebnih kakovosti je potrebno Vidati predprijavo, ki mora vse-°vati ime in naslov vinogradni-a> številko vpisa v register pride-0v'alcev grozdja in vina, številko
"»ograda, sorto, oceno predviden •
5**
Pu grozdja.
I*
ko ponovi v kateremkoli vinorodnem okolišu.
Od prodaje grozdja je v omenjenem delu bizeljsko-sremiškega konca odvisno 230 rednih članov in okoli 400 vinogradnikov, ki je vezanih nanjo. Skupaj pa je na rob preživetja potisnjenih okoli 1200 družin, opozarja Šekoranja.
Edino rešitev za letošnjo trgatev vidijo v državnem intervencijskem odkupu. Ministrstvo za kmetijstvo bo moralo hitro ukrepati, kajti grozdje bo na trti ob slabem vremenu zdržalo še kak teden.
Občina Brežice sicer lahko pomaga, je povedal Roman Matjašič, kar je že storila z delnimi sofinanciranji pri nabavi opreme, posredno s skupnim nastopom ob Bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti, zdaj aktivno za zaščito Bizeljčana, lahko pomaga tudi pri izgradnji kleti. Vinogradniško vinarska zadruga je trenutno brez direktorja, dosedanjega Šepetav-ca so odstavili, objavljen je razpis za novega. V zagotavljanju dolgoročnejše rešitve tega vinorodnega okoliša želijo pridobiti lastno klet in polnilnico ter na
:"e količine grozdja in predvide-111 datum trgatve.
točah in dežju V|nogradnike izigrava Monopolist
Vinogradi pokrivajo na po-, r"čju brežiške občine do Zdol v . ski občini okoli 650 ha površin.
"ajboljših časih so pridelali je 400 vagonov grozdja. Letos ^Prijav le za 70 vagonov, še en-i at. »oliko grozdja ostaja na trti t vtoogradniki ne vedo, kaj bodo Ponujena cena Vina Bre-KCe za odkup je sramotna, na Hj,:!"»povprečne cene. Vinograd-j . to na robu preživetja, ogro-"*hje okoli 1200 družin. Tre-od vidijo v interventnem
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s konkretnim problemom bizeljskih vinogradnikov še niso seznanjeni. Glede možnosti interventnega odkupa grozdja pa nam je Špela Trpin, svetovalka vlade na kmetijskem ministrstvu povedala, da interventnega odkupa grozdja sploh ni, lahko bi bil interventni odkup vina. Vendar tudi tega država kljub trenutni vinski krizi zaenkrat ne predvideva. Trpinova še poudarja, da je sestavni del kmetijske pridelave tudi prodaja pridelkov; ko se sezona spomladanskimi deli začne, bi vsak pridelovalec že moral vedeti tudi, kam bo pridelke prodal. Ker pridelovalec v glavnem tako časovno kot strokovno ne more biti kos tej vlogi in ker je smiseln skupen nastop na trgu, je trženje kmetijskih pridelkov naloga različnih oblik združevanja pridelovalcev.
Na drugi strani pa so podani ukrepi države, ki zagotavljajo določen okvir stabilnosti trga. To so podpora skladiščenju vina, podpora uporabi koncentriranega mošta ter podpora promociji. Uredba o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom pa v izjemnih pogojih predvideva ukrep krizne destilacije vina - ta ukrep uvede minister, kadar se na trgu pojavi izrazito neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Za izrazito neravnovesje se po uredbi šteje, če cene padejo pod 60 SIT za liter kakovostnega vina z zaščitenim poreklom ali 40 SIT za liter deželnega vina s priznano geografsko oznako.
Vzroki so kompleksni; vinski zakon jih je potisnil v kot, v vinogradniškem območju so trenutno brez izhoda, ker ni lastne predelave. Vezani so bili na Vino Brežice kot monopolista.
Kot edina zadruga v Sloveniji so ob lastninjenju dobili le 0,8 odstotka in ne kot edini upravičenec po zakonu pripadajočih 45 odstotkov iz Vina Brežice. Zadruga je po pravni poti izpodbijala razlago zakona, tudi na vrhovnem in ustavnem sodišču in čeprav so vse sodne spore dobili, se ni nič spremenilo.
Nekoč - pred 2. svetovno vojno je namreč zadruga s približno 100
tržišče prodreti z enotnim deželnim vinom.
Vino Brežice pričelo s prevzemom
Z dovoljenjem za trgatev modre frankinje je s prevzemom grozdja pričelo tudi Vino Brežice. Ta poteka vsak dan od 15. do 19. ure, tudi v soboto in nedeljo, ko bodo po potrebi delovni čas tudi podaljšali. Enolog Roman Šepe-tavcje povedal, da glede na prijave skupaj z Vinogradniško vinarsko zadrugo Bizeljsko pričakujejo, da bodo prevzeli približno mi-
kipej, predsednik nadzor-
'tep
Li °dbora zadruge, in Janez
k°ranja
k^a Kmetijskem inštitutu so za l72gtozdja v povprečju določili Vino Brežice pa je po-^ od 40 do 90 SIT za kg, tudi Poy r"Ur»ske sorte. Plačilo so na-°sei iv tretjinah, prvo izplači-^ " toarca prihodnje leto. Pred-grJ^Upravnega odbora Vino-tej: j"ško vinarske zadruge Bi-epo? °Janez Šekoranja ob tem J Jivgj rJa’ da te cene niso le žal-ev.'n Samotne, ampak je to nor-l^je iz kmetov. v zadruga ponuja višje ce-%ji?n^ar jim zadoščajo količine '»ko • "'anov in kooperantov. Že Cvičk 6 ^esn» breg 2 zaščitenim »tr4t 0rn v vzponu, če pa ne bo 8»Je, se podobna usoda lah-
Prevzem grozdja v leskovški kleti
ha vinogradov, polnilnico in načrti za lastno klet ter vso opremo bila najprej pripojena k Slovinu in nato k Vinu Brežice. Premoženje je bilo po takratni knjižni vrednosti ocenjeno na 5 milijonov evrov, zdaj pa ne pridejo do teh sredstev, da bi začeli z lastno predelavo, opozarja Šekoranja.
lijon kg grozdja. V podjetju si želijo čimveč rdečega grozdja, ker belo vino imajo na zalogi. Prevzeli bodo vse ponujene količine grozdja z dolenjskega vinorodnega okoliša, ki ima tudi višjo ceno. Za grozdje z najmanj 64 ekslerjevimi stopinjami, je cena 100 SIT/kg, za vsako stopinjo več
je tudi cena za 1,5 SIT/kg višja.
Za grozdje z bizeljsko-sremiškega okoliša je cena precej nižja; za mešano belo in rdeče od 40 do 50 SIT, za modro frankinjo pa od 70 do 90 SIT. Zavedajo se, daje cena nizka, razumejo nezadovoljstvo bizeljskih vinogradnikov, vendar jim Vino Brežice več kot toliko glede na zaloge in lastno proizvodnjo ne more ponuditi. Pravijo, da je tudi po drugih vinorodnih okoliših tako, saj so bili pred letošnjim trije dobri in obilni letniki, potrošnja vina pa je upadla, zato so v kleteh zaloge, ki ne dovoljujejo višjih cen. Plačilo za prevzeto grozdje obljubljajo za rdeče po tretjinah; prvo do konca marca, drugo do konca junija, tretjo do prihodnje trgatve, torej do septembra 2003; belo grozdje pa bodo plačali polovico do konca junija 2003 in polovico do konca decembra 2003. Sicer pa je Šepetave še povedal, daje Vino Brežice bizeljskim vinogradnikom ponudilo tudi samo predelavo grozdja in skladiščenje vina, prodajajo pa ga lahko kmetje sami, če se tako odločijo.
Leskovška klet plača bolje
Kmečka zadruga Krško, ki ima svojo vinsko klet v Leskovcu, si je v zadnjih letih - seveda tudi po zaslugi cvička - ustvarila ugoden položaj. Z rednimi plačili in dokaj realnimi cenami si je pridobila zaupanje kooperantov. Po besedah direktorja zadruge Antona Planinca predvidevajo, da bodo prevzeli 1,8 milijona kg grozdja, povprečna cena je 125 SIT/kg, obljubljajo pa tudi poračun za lanski letnik v višini od 10 do 15 odstotkov. Grozdje prevzemajo vsak dan od 7.ure dalje - dokler je potrebno. Plačali ga bodo 30 odstotkov do konca leta, ostalo v mesečnih obrokih do konca junija 2003.
Jelica Koršič, Suzana Vahtarič
kmetijski nasveti
Za poljedelce
Bliža se čas setve ozimnih žit. Strokovne službe opozarjajo na najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na uspešno pridelavo žit. Pozorni bodite predvsem na njivski kolobar, na pravočasno pripravo njive za setev in pravočasno setev, kije odvisna od izbrane sorte. Optimalni čas za pšenice
je od 1. do 25. oktobra, od 25.septembra do lO.oktobra pa za ostala ozimna žita.
Izbor primerne sorte, je odločitev, ki v naj večji meri vpliva na uspešno in donosno pridelavo. Pri sortah upoštevajte predvsem njeno ranost, obliko klasa, dolžino slame, občutljivost na bolezni in primernost za intenzivnost pridelave. Letos je priporočen sortiment opremljen tudi s podatki o doseženih kakovostih zrnja v poskusih. Za setev so priporočene naslednje nosilne sorte pšenice:
Marija, Žitarka, Srpanjka, Soissons, Justus, Profit in Renan. Priporočene sorte pšenice v uvajanju so: Lenta. Lara, Mihelca. Bratuš, Toronto, Peggasos, Ludwig, Omicar in Tina.
Priporočene sorte ozimnega ječmena so: Plaisant, Rex, Gotic, Helga, Astrid, Virgo, Favorit in Omella.
Priporočene sorte rži so: VVarko, Eho-kurz in Marder Priporočene sorte tritikale so: Clercal, Almo in Binova
Za živinorejce
Siliranje trave
V	jeseni trave ne moremo posušiti za seno, zato se odločimo za siliranje. Vedno moramo silirati le dovolj osušeno travo. Če lahko travo posušimo tako, da vsebuje nad 30 odstotkov sušine, bo silaža dobra in dodajanje silimih dodatkov ni gospodarno.
Ce trave ne morete dovolj posušiti, morate pri siliranju uporabiti sili-me dodatke. Pri krmi, ki vsebuje vsaj 25 odstotkov sušine, lahko uporabljate pripravke na osnovi mlečnokislinskih bakterij, kot so Plantanaze, Pioneer 1188 in Sil-All. Pripravki so poceni, rokovanje z njimi je enostavno, niso korozivni in so nestrupeni. Priporočljivo je, da poleg pripravka dodate še vsaj 5 kg sladkorja na tono krme.
Če nimate pri roki silimega dodatka, trave pa vam ni uspelo dovolj posušiti, si lahko pomagate tudi z “dodatki”, kot so mleti koruzni storži, melasa, krmni sladkor, suhi rezanci sladkorne pese, posušena sirotka in žitni zdrob. Melase uporabite 20 kg/t krme, ostalih dodatkov pa vsaj dvakrat toliko. Te dodatke je potrebno čim bolj enakomerno porazdeliti po krmi, ki jo silirate.
Jeseni morate izkoristiti prvo sončno vreme za spravilo trave in s siliranjem ne odlašajte. Rez košnje naj ne bo prenizka, da se izognete vnašanju zemlje v silažo.
Ker so letos skoraj povsod silosi polni, uporabite za siliranje trave tako imenovani način siliranja “na kup” ali baliranje.
Za sadjarje
Roki obiranja za jabolka
V	letošnjem letu so problem trdote, ki so nižje od povprečja.
V	teku je obiranje Jonagolda, Zlatega delišesa in Glostra. Pri Jona-goldu obirajte obarvane plodove, pri neobarvanih še počakajte na barvo. Pri Glostra je letos problem steklavost.
Za obiranje je zrel tudi Idared.
Na zgodnejših legah je zrel tudi že Braebum, na poznih legah pa bo nekaj dni kasneje. Pri prvem obiranju poberite samo lepo obarvane plodove.
Na najbolj zgodnih legah je zrel za obiranje tudi že Granny smith. Poznejše lege bodo prišle na vrsto kasneje.
Marsikje se že v nasadih pojavlja grenka pegavost, zlasti je ta problem prisoten pri Jonagoldu, ponekod tudi pri Braebumu. Problem so predvsem bolj prazna drevesa. Kjer je pridelek manjši, se pojavlja grenka pegavost tudi na sortah, ki so ponavadi manj občutljive.
Jabolka z mladih dreves (1. in 2. leto) so zrela nekaj dni prej kot v rodnih nasadih.
Debele plodove (nad 90 mm) skladiščite posebej. Plodove z grenko pegavostjo izločite, primerni so le za predelavo.
Evropski inšpektorji v sevniški klavnici
Sevnica - V Sloveniji se je mudilo devet evropskih veterinarskih inšpektorjev, ki so preverjali sledljivost mesa od jasli do krožnika. Trije so v spremstvu štirih predstavnikov Veterinarske uprave Republike Slovenije (VURS) obiskali tudi klavnico Kmečke zadruge Sevnica.
Inšpektorji med pregledi v Sloveniji za javnost niso komentirali svojih zaznav, je pa bila pripravljena o njihovem obisku spregovoriti direktorica Kmečke zadruge Andreja Jamšek, ki si prizadeva za klavnico pridobiti status industrijskega obrata. Ta bi jim omogočal ekonomičnost poslovanja in možnost preživetja. Povedala je, da so bili inšpektorji pri pregledu klavnice temeljiti. Ne le pri pregledu prostorov, spremljali so tudi ves proces klanja in priprave mesa, gledali v vsak mesarjev rez in pred tem preverjali, kako živina čaka na zakol. Na terenu so pod drobnogled vzeli hlev Živinorejca Andreja Majcna iz Šentjanža.
Direktorica Jamškova je bila opozorjena na tiste pomanjkljivosti v klavnici, ki sojih že sami zaznali; te so premajhna kapaciteta hladilnice in namestitev opreme v procesu priprave mesa, ki
sojih želeli odpraviti do letošnjega novembra, kakor zahteva pravilnik o pripravi mesnih živil, vendar ne dobijo potrebnih dovoljenj za širitev objekta.
Tako evropski kot ljubljanski inšpektorji so se strinjali, da bi sevniška klavnica lahko dobila status industrijskega obrata, če bi do 23. novembra (ko nepreklicno stopi v veljavo pravilnik o pripravi mesnih živil) lahko uredila prostore po načrtovanem projektu ali se vsaj lotila prenove, sicer pa bo dobila omejitve. To je za četrtino zmanjšan obseg klanja, kar postavlja pod vprašaj rentabilnost klavnice, in utegne se zgoditi, da bo čez leto dni morala zapreti vrata. Po besedah Andreje Jamšek je bilo iz razgovora z inšpektorji slutiti, da tako VURS-u kot tujcem takšna varianta ne bi bila ljuba, vendar so pravila postavili zato, da se jih izvaja. Direktorici je sedaj prepuščeno, da najde na-
čin, kako v dobrem mesecu zadevo urediti, VURS pa naj bi lokalni skupnosti priporočila, naj v postopkih za soglasje k širitvi upošteva interes klavnice. Ta pa se, kot je lokalni javnosti znano, ne ujema z interesom stanovanjske soseske, v kateri bi nekateri najraje videli, da klavnica za vedno zapre vrata ali da se prestavi na drago (neznano) lokacijo. Ker so se s protestom na Upravni enoti Sevnica uprli načrtovani širitvi objekta, so obravnavani kot stranka v postopku. Upravna enota je sprožila javno obravnavo, na kateri je Jamškova ponovno obrazložila načrt širitve in predvidene čistilne naprave za odplake. Te so namreč zaradi izrazito neprijetnega vonja glavno jedro spora. Toda javna razprava je do nadaljnjega prekinjena, ker so se dogovorili, da si zainteresirani krajani najprej ogledajo projektirano čistilno napravo, ki že deluje.
Branka Dernovšek
Kako do novih delovnih mest
Sevnica - Ko je pred leti neka vas dobila že drugo asfaltno povezavo z občinskim središčem, v njej pa ni niti toliko življenja, da bi se “pokrivala” vaška “štacuna”, je župnik ob otvoritveni svečanosti dejal: “Upam, da se bo v teh hribih ohranjalo življenje, sicer nam niti zlata cesta ne bo pomagala.” To, kako ohranjati življenje širše družbene skupnosti, kako ustvarjati pogoje za nova delovna mesta, je bila tema okrogle mize, ki jo je na sevniškem gradu organiziral Občinski odbor Liberalne demokracije.
Saša Mohorko z Zavoda za zaposlovanje, ravnateljica Srednje šole Alenka Žuraj, direktor podjetja K1N Kamil Krošelj, direktor Kopitarne Marjan Kurnik in direktor krmeljskega Inkosa Rudi Bec so predstavili svoje poglede na to, kako bi lahko občina s svojo usmeritvijo pripomogla k ustvarjanju klime za podjetništvo. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je namreč sevniška občina v regiji, ki je po novih delovnih mestih že tako na repu, še na slabšem kakor Krško in Brežice. Letošnji avgustovski priliv iskalcev zaposlitve je večji od lanskega, v naslednjih mesecih pa pričakujejo še nove iskalce prve zaposlitve in tehnološke presežke. V sevniški občini so brez priložnosti za zaposlitev tudi visokoizobraženi kadri. V Krškem in Brežicah v bistvu ni boljših razmer za ta kader, vendar mlade pravnike, ekonomiste in družboslovce rešujejo z zaposlitvami preko javnih del, česar v Sevnici ni. “Pri nas so ti programi namenjeni v glavnem fizičnim delavcem,” je povedala Mohorkova.
Marjan Kurnik, ki vodi 260-članski kolektiv Kopitarne se s tezo, da v času tržne ekonomije občina kot institucija ne more pomagati gospodarstvu, ne strinja. Prepričan je, da bi se moral glas tistih, ki napajajo javne finance, torej tudi občinski proračun, upoštevati pri razporejanju oziroma porabi tega denarja in soodločati o tem, katere usmeritve imajo prednost. Sevniška občina je asfaltirala najpomembnejše lokalne in vaške ceste, občinsko
vodstvo bi moralo v naslednjem, vsaj desetletnem obdobju, usmeriti prioriteto v ustvarjanje klime za razvoj oziroma pomoč gospodarstvu. To pomeni pripravo zemljišč za potencialne investitorje, morda za nekaj let ukinitev plačila prispevka za mestno zemljišče za podjetja, ki bi isti in višji znesek vlagala v razvoj, in proračunska pomoč pri financiranju strokovne-
ga ekipe, ki bi imela na skrbi izključno prijavljanje programov za evropska sredstva pomoči. Ta kader bi delal za podjetja in tudi za občino. Problem malih podjetij je namreč pomanjkanje specializiranega kadra, ki bi se ukvarjal samo s tem področjem.
Enako je povedal Rudi Bec iz Inkosa in vsem asfaltiranjem ob rob dodal, daje Inkos ravno zaradi preozke ceste omejen pri pridobivanju poslov. Njihov program so namreč veliki transporterji- in
druge stvari velikih dimenzij, ki jih ni možno odpeljati po neustrezni cesti. Skratka, modernizacija cestne mreže bi morala potekati v duhu ekonomike, kajti brez uspešnega gospodarstva ni kakovosti življenja v lokalni skupnosti. Kamil Krošelj kot koordinator priprave regijskega razvojnega načrta je opozoril ravno na to komponento - kako preživeti kot
družbena skupina in ne kot posamezniki. To pomeni ustvariti klimo zdravega optimizma in realnih možnosti tudi za generacijo, ki danes odrašča. Osebno je prepričan, da so v Posavju kadri, ki vedo, kako pokreniti vzvode razvoja, saj so napisali enega boljših razvojnih programov v državi. Toda sam papir ne bo spremenil ničesar, če ne pride do premikov v glavah posameznikov, do poguma, da se za prave ideje vedno najde tudi potreben denar.
Načrtovani razvoj neke sredine mora postati nekakšno družbeno gibanje, debatni klubi in omizja ter najrazličnejše izobraževanje pripomore k dvigu samozavesti prebivalcev celotne skupnosti, da odkrijejo področja, ki jih obvladujejo, zato Krošelj predlaga ustanovitev neformalne podjetniške in ne politične koalicije. Idejo podpira ravnateljica sevni-ške srednje šole, ki dobro ve, kaj pomeni, če človek otrpne v nekem stanju pričakovanja, da mu mora nekdo od zunaj zagotoviti solidne pogoje preživetja. Če bi tako razmišljal njen kolektiv, bi ta srednja šola z upadom tekstilne industrije lahko zaprla vrata. Tako pa se borijo za nove programe in se bodo še naprej. Na šoli je močno prisoten pedagoški optimizem, ker čutijo, da so dolžni mladini ponuditi upanje, je dejala Žurajeva. Hkrati mladim tudi povedo, da so izredno redki poklici, s katerim bo nekdo dočakal upokojitev. Globalizacija in post-mo-dema družba terjata od posameznika, da seje pripravljen celo življenje podučevati in prekvalificirati. Mohorkova z zavoda za zaposlovanje je dodala, da so tudi programi pomoči Ministrstva za delo naravnani k temu spoznanju, vendar pri sofinanciranju država pričakuje sodelovanje lokalne skupnosti, nek partnerski odnos. Tako je sevniška območna služba zavoda pripravila program za reševanje presežnih delavcev v tekstilni branži, ki v Ljubljani čaka na oceno oziroma potrditev ministrstva.
Branka Dernovšek
Finančne injekcije za razvoj podeželja
Sevnica - Sevniška občina ni zadovoljna z razdelitvijo sredstev za skladen regionalni razvoj, saj s tega naslova letos ni prejela nobenih sredstev. Je pa bila uspešna na razpisu za pridobitev državnih pomoči v kmetijstvu. Če ne bo nepotrebnih birokratskih zapletov, bo sevniška občina dobila 60 milijonov SIT.
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je za sofinanciranje kmetijske infrastrukture sevniški občini odobrila tri projekte s področja rekonstrukcije lokalnih cest, dva projekta obnove kulturnih objektov ter projekt obnove spomeniško zaščitene hiše.
Država bo tako prispevala 25 milijonov SIT sredstev za posodobitev lokalnih'cest Šentjanž-Kal, Laze-Nova Gora ter Okrog-lice-Razbor. Omenjene ceste so bile asfaltirane že lani in so pred-obremenile letošnji proračun.
Agencija za kmetijske trge je
za sofinanciranje odobrila tudi dva projekta obnove kulturnih spomenikov na področju CRPOV (celostnega razvoja podeželja in obnove vasi) v Loki pri Zidanem Mostu v višini 24 milijonov SIT. Štirje milijoni SIT so namenjeni za obnovo kulturne dvorane v Loki, 20 milijonov pa za večnamenski dom na Razborju. Tam se že veselijo teh sredstev, pravi koordinator gradnje Jože Imperl, a vsi skupaj se bojijo, da se utegne stvar zaplesti. Eden od pogojev namreč je, da mora biti investicija letos zaključena, do konca oktob-
ra pa agenciji dostavljeni vsi plačani računi. To bo težko, še zlasti zato, ker so Razborčani v gradnjo doma vložili okrog 7000 ur prostovoljnega dela, za kar seveda nimajo računov. Poleg tega je pri teh razpisih pogoj, da lokalna skupnost prispeva polovico sredstev, drugo polovico pa da država.
Agencija pa je pozitivno ocenila tudi eno individualno vlogo in sicer obnovo spomeniško zaščitene kmečke hiše v Polju, kjer naj bi se poslej ukvarjali s kmečkim turizmom.
Nada Černič Cvetanovski
Končno sprejet rebalans
Brežice - Svetniki občinskega sveta Brežice so po dveh razpravah uspeli uskladiti in sprejeti Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Brežice za letošnje leto. Po vroči razpravi pred tednom dni so pretekli ponedeljek na klopi dobili 12 amandmajev, ki so jih kljub dozdevanju, da se bo ponovno zapletlo, le uspeli na hitro obravnavati.
Odbori občinskega sveta niso imeli veliko dela, saj so amandmaje dobili na ponedeljkovem nadaljevanju seje, kar je sicer ironično pri tovrstnih pomembnih odlokih. Vendar za opredeljevanje po odborih ni bilo časa.
Obravnavah so lahko le županov amandma, ki je predvidel 10 milijonov SIT iz presežka prihodkov preteklih let za dokapitalizacijo KOP d.d. Brežice. In v tega so se svetniki tudi najbolj zapičili. V omenjenem podjetju ima občina 24,5-odstotni delež, z dokapitalizacijo pa bi v podjetju, ki izvaja javne službe, želeli doseči 25-odstotno lastništvo in eno delnico ter
s tem moč v upravljanju. Amandma so sprejeli, predstavnika občine pa zavezah, da poskuša doseči dokapitalizacijo še letos, čeprav je skupščina podjetja za njo določila pet- letni rok.
Med 12 predlaganimi amandmaji so vse potrdili. Med t.i. županovimi amandmaji so potrdili 1,3 milijona SIT več za materialne stroške v izobraževanju in dodatne 4 milijone za redno delo vrtcev. Z11 milijoni SIT naj bi v programu komunalne infrastrukture zgradili kanalizacijo Čolnarska pot - Lenartova pot v Brežicah. Župan pa sije priskrbel še 1,050 mili-jonaSlT za praznovanja. Anton Zorko je s skupino svetnikov predlagal
povečanje postavke “interventna sredstva” za vse krajevne skupnosti za skupaj 16 milijonov SIT, Rok Kržan je priboril 4 milijone za ureditev platoja pred zdravstvenim domom na Bizeljskem, Stane Radanovič je s skupino svetnikov dosegel 2,5 milijona SIT za sofinanciranje doma krajanov na Križah, pol milijona za adaptacijo doma krajanov in gasilcev Sobenja vas ter milijon za rokometni klub Dobova. Ivan Vogrinc je s svetniki pridobil 1,8 milijona SIT za modernizacijo cest v Dobovi, Lado Križman pa pol milijona za zaposlitev varnostnika pri osrednji Osnovni šoli Brežice. S. V.
“Naj” uslužbenka je Francka
Brežice - Upravna enota (UE) Brežice je v državni akciji za izbor najbolj prijaznega uslužbenca prišla na vrsto kot zadnja v Posavju. V septembru je več kot 400 obiskovalcev največ glasov namenilo mladi 29-letni Francki Kunst (na fotografiji) iz Orešja na Bizeljskem, M dela na področju potnih listin. Kunstovi je to področje dobro znano, saj dela na tem mestu že skoraj 10 let, ob delu pa dokončuje študij visoke upravne šole, kjer je pred diplomo.
Najbolj prijazna uslužbenka UE Brežice meni: “Vsak javni uslužbenec je srečen, če so nadrejeni zadovoljni z njegovim delom, najbolj srečen pa je tisti, ki vidi, da so z njegovim načinom dela zadovoljni občani”. In upošteva latinski pregovor, da tistemu, ki hoče, ni težko.
Načelnik UE Darko Bukovinski je še pojasnil, daje bilo področje potnih listin v tem letu izredno izpostavljeno, zato je še toliko bolj vesel, da je ”naj-uslužbenka” prav s tega področja. Po številu glasov ji sledijo Rado Veble; tretje mesto pa si dehta Martina Vukič in Rado Škof. Načelnik sicer poudarja, da ves čas sledijo prenovi slovenske javne uprave kot eni poglavitnih nalog vlade. S. V.
VOLILNA PRAVILA
Radio Brežice, d.o.o., Trg izgnancev 12, Brežice, Radio Sevnica, d.o.o., NHM 14, Sevnica in časopis SavaGlas na podlagi 5. člena Zakona o volilni kampanji objavljajo pravila za predstavitev kandidatov in političnih strank ter njihovih programov za predsedniške in lokalne volitve, ki bodo 10. novembra.
1.	Radio Brežice, Radio Sevnica in časopis SavaGlas bodo v času volilne kampanje, ki se bo začela 11. oktobra, zagotovili enakopravno in uravnoteženo predstavitev kandidatov oz. njihovih političnih strank. Volilno kampanjo in siceršnje predvolilno dogajanje bodo Radio Brežice, Radio Sevnica in časopis SavaGlas spremljali v skladu z zakonom, s svojo programsko zasnovo, uredniško politiko in kodeksom novinajjev RS Slovenije.
2.	Radio Brežice in Radio Sevnica v svojem informativnem programu ne bosta objavljala propagandnih sporočil.
3.	Volilne oglase bosta Radio Brežice in Radio Sevnica objavljala v rednih reklamnih blokih. Ostala propagandna sporočila, kot so predstavitve kandidatov oz. njihovih političnih strank, bodo v programu Radia Brežice in Radia Sevnica objavljena v določenem programskem času, in sicer od ponedeljka do petka v terminih med 10.30 in 11. uro ter 11.30 in 12. uro. Zakup programskega časa zunaj določenih terminov ni možen.
4.	Volilne oglase bo SavaGlas objavljal na oglasnih straneh, naslovnici, in zadnji strani, ostala propragandna sporočila pa na 8 strani, ki bo v času volilne kampanje namenjena tudi vsem dogajanjem v zvezi z volitvami.
5.	Naročniki lahko naročijo oglas in ostala propagandna sporočila v skladu s splošnimi pogoji in ceniki medija.
6.	Na podlagi 6. člena Zakona o volilni kampanji je v objavljenem volilnem oglasu obvezna navedba naročnika.
N a podlagi 50. člena Zakona o medijih je za resničnost in točnost navedb oziroma podatkov v oglasu odgovoren njegov naročnik, za skladnost oglasa z zakonom in s programsko zasnovo medija pa izdajatelj.
Urednica Radia Sevnica Jelica Koršič
Urednica Radia Brežice in časopisa SavaGlas
Lidija Kostevc
Koalicija Slovenija za župana podpira Martina Kodriča
Krško - Za župana je v Krškem kandidaturo s podporo odborov N.Si in SDS napovedal dipl. ing. strojništva Martin Kodrič. Obsežno zastavljen program, temelji na realnih temeljih in finančnih zmožnostih občine, poudarja 41-letni strojnik, poučen z 8 letnim mandatom v občinskem svetu-Trenutno opravlja podiplomski študij na fakulteti za stroj' ništvo v Mariboru.
V svojem programu se Kodrič zavzema predvsem za gospodarski napredek občine, ureditev gospodarske infrastrukture, zmanjšanje brezposelnosti ter za urejeno okolje in prostor.
Zagovarja obstoj delovnih mest, z več obrtnimi conami, oživljanjem moderne kovinsko predelovalne industrije, podporo tekstilni konfekciji ter razvoju kmetijstva. Kot kandidat Kodrič zagovarja ohranitev večinskega deleža v NEK, sodelovanje pri novem sporazumu o tem objek-
tu. Je za dolgoročno in varno obra-tovanje ter izgradnjo končneg® odlagališča nizko in srednje radi0' aktivnih odpadkov v državi. Če tega ne pride, zagovaija začasn0 odlagališče v Krškem ob obvezo1
renti prizadetim v koncentričnih
krogih. Prav zaradi NEK in ceh1' lože še meni, da bi ministrstv°
morala varovati zračni prostor o> Krško kotlino. Opozarja na
nančno poslovanje kot najvecJ| problem v Občini, ki je že z ok°' milijardo tolarji preobremeni proračun za leto 2003. S.V.
Mladi se pripravljajo na lokalne volitve
Posavje - Posavska unija mladih (PUM) združuje mlu^e intelektualce, podjetnike, delavce in kmete iz vseh tfe posavskih občin. Mladi želijo regijo Posavje kot gospod111 sko privlačno za nova delovna mesta, v katerih bo ustrezn° izobražen in fleksibilen kader nosilec razvoja.
Mladi, združeni v unijo, pa bodo s svojim idejnim prispevkom in rešitvami prispevali k razvoju regije, so poudarili člani izvršilnega odbora - vodja Davor Račič in Jure Pezdirec iz Brežic ter Marko Šonc in Janko Omerzu iz Krškega na prvi predstavitvi organizacije.
Poudarjajo tudi, da so skupina volivcev, zato bodo s svojimi kandidati sodelovali na lokalnih volitvah za občinske svete, kjer optimistično pričakujejo prodor
v svetniške klopi v vseh treh 0 činah. Svojih kandidatov za 2 f pana ne bodo predlagali, P°°č, li pa bodo tiste, ki so in bo tudi v prihodnje vlagali v P hodnost mlade populacije- ^ mo ime Posavska unija ima opredeljuje naravnanost k ohbivanju in povezovanju v regij1 B de na možnosti posamezne ob° in mlado populacijo, ki bo v hodnje nosila odgovornost za , voj, kar pove že slogan P°sa J mladih/priložnosti. S.V.
Mestece navdušuje Evropo
Kostanjevica na Krki - Kot smo že pisali, je Kostanjevica na Krki, ki obeležuje 750- letnico prve omembe mesteca v pisnih virih, pred kratkim na Nizozemskem v okviru evropskega ocenjevanja krajev Entente Florale prejelo srebrno priznanje. Projekt so predstavili na novinarski konferenci, kjer je beseda tekla tako o prihodnjih načrtih kot osrednji slovesnosti ob Častitljivem jubileju.
Med številnimi udeleženimi je tega bisera tako navdušilo: “Dej-■ bil prisoten tudi slovenski član stvo, da se je Slovenija na tem , evropske komisije ocenjevanja ocenjevanju ponovno dobro odre-krajev Anton Shlaus. kije skušal	zala, me seveda radosti. Veseli me
°risati, kaj je komisijo pri obisku	tudi to, da so bili izpolnjeni vsi
L -j		. f
	d, ^	/	;
K Hs I		lij
	H	■	
Andrej Božič, Lea Marija Colarič in Anton Shlaus s srebrnim priznam iern Kostanjevici na Krki
kriteriji, ki jih postavlja naša komisija, seveda pa so pri teh kriterijih opazna tudi določena nihanja. Te bo skozi program, ki ga ima zastavljenega lokalna skupnost, slej kot prej potrebno sanirati. Če bi se nadaljevalo s takim tempo in glede na dejstvo, da je možno v to evropsko tekmovanje ponovno vstopiti čez pet let, bi se takrat lahko, po mojem mnenju in prepričanju vseh mojih kolegov, to srebro spremenilo v zlato!” Podžupan občine Krško Andrej Božič je v nadaljevanju spregovoril o načrtih mesteca na otoku. Kostanjevica ima namreč vizijo, da postane res pravi turistični kraj, zato se želi v ta namen razvijati predvsem v termalno - zdraviliškem turizmu. Predvideli so, da bi se vključilo celotno okolje Kostanjevice, ki ga lahko ocenjujejo kot izredno lepo. Tudi glede
na dejstvo, da je Kostanjevica vpeta med Gorjance, reko Krko, da ima Galerijo Božidar Jakac, pa Krakovski pragozd kot enega naj-lepših pragozdov in seveda svoje vinske gorice.
Skozi celo letošnje leto se v mestecu na otoku vrstijo številne prireditve, ki so posvečene 750-letnici prve omembe v pisnih virih, a nezadržno se bliža dan, ko se bo zgodila osrednja slovesnost v ta namen, je povedala vodja Turistično informativne pisarne Kostanjevica Lea Marija Colarič, ki je poudarila, da se bodo vsem krajanom 12. oktobra zahvalili za njihov trud in delo ter proslavili visok jubilej na osrednji prireditvi. Tega dne se bo mestece po posebnem protokolu prebudilo v jutro in zaživelo s srednjeveško tržnico.
Karmen Molan
Topel “eko” sprejem pri Fabinčevih
*“rnc pri Brežicah - Ob Svetovnem dnevu turizma in letošnjem letu, ki je proglašeno za Leto ekoturizma, je Zavod za Grizem občine Brežice preko medijev želel opozoriti javnost, da obstaja v občini Brežice zanimiva turistična kmetija Verone in Stanka Fabinčevih, kjer družina goji zdravilne rastline in dišavnice. Pri Fabinčevih je bila na ta dan, kot je tudi sicer Vse dni v letu, na ogled kmetija in izdelki v ličnih embalažah - od zdravilnih čajev, mazil, kapljic do napitkov - pospremljen s Prijaznim sprejemom.
Fabinčevi zdravilna želiš S°jijo zato, da preprečijo uposi 'etlje in zatiranje ogroženih v v naravi, sicer pa je na kmetij °sPredju nasad 20 a ognjiča, 6( arneriškega slamnika in 20 a [Trnke, ki je še zlasti pri srcu dl metije - Veroniki, ki seje za ^javnost odločila pred 10 leti Od našega zadnjega obiska metiji 25. maja letos, ko je [['nožičen blagoslov družins “fPelice “Marija pomagaj”, abinčevi danes lahko pohval novim nasadom ameriške ^arnnika in 50 a travniškega : °vnjaka s starimi sortami jabl; nsad je mišljen kot ogled Prehajališče z vmesnimi gredic • vzorčnih zdravilnih rastlin,
1 si starejši obiskovalci i ^Polnili čas ob obisku na krr , j1- Idej in načrtov je veliko, s ‘*nji prihodnosti pa želijo Pfejem gostov v zimskem ča ^[Prej obnoviti prostor ob kai
ter sanirati kozolec, da bi se v pri- Fabinčeva, so za želeni napredek hodnosti resno vključili v turis- velik zaviralni moment finančna tično ponudbo. Kot je pojasnila sredstva s pogoji, kijih morajo iz-
Stanko in Veronika Fabinc, Nicole Radermacher s Turistične agencije Integral Brebus in Jaka Lapuh z Zavoda za turizem občine Brežice
polnjevati in še dodaja, če si prvi v neki dejavnosti, ne sodiš v noben “predal”, ki bi vsaj za “nujo” odvezal mošnjiček. Tako po 10 letih lahko letos prvič uradno nastopajo kot prosilci za sredstva iz naslova pridelave zdravilnih rastlin.
Sicer pa Fabinčeva ves ta čas svoje goste sprejme s pecivom in citronkinim čajem, jim nato pripravi presenečenje, predstavi kmetijo in dejavnost, kmetijo približa tudi z video posnetki, odgovarja na vprašanja, za katera je pristojna, ponudi možnost nakupa izdelkov in goste povabi k ponovnemu obisku, čemur se ti radi odzovejo. Fabinčeva kmetija je že znana doma in v tujini, pri promociji pa so ji v pomoč različni sejmi (Narava-zdravje Gornja Radgona, MOS Celje, GIZ - center META za žensko podjetništvo in drugi), kamor Fabinčevo povabijo.
N. Jenko S.
Sreča prebiva tudi v lepo organiziranem
druženju
^atež ob Savi - V skrbi za najmočnejše 1000-člansko društvo - Društvo invalidov občine Brežice programira in izvaja različne [^gramske aktivnosti na področju ohranjanja zdravja, integraciji invalidov, rekreaciji in športu ter na socialno - človeko-bnem področju. Na slednjem je vodstvo društva v Hotelu Zdravilišče v Termah Čatež organiziralo srečanje težje invalid-^ oseb, ki se ga je udeležilo 45 težje invalidnih članov.
■ ^edsednik Mirko Kambič jih ^obvestil, da imajo v društvu 7 jamskih sklopov, eden teh je 0l .1 'otegracija težkih invalidov z lj.slci na domu, predvsem ob raz-jirn Praznikih in Novem letu, ko 1^1 Poklonijo program setvenega nj e.^arja s čestitkami, kar pome-%Slrnboliono vez med invalidi, c^m jim izročijo še informa-’ kje so in za koliko časa re-nje !rani letni termini za zdravlje-T elanov, organizirana pa so v Čatež, Rogaški Slatini, na iLJU’ v Radencih, Izoli ter v cj peških Toplicah in Topolšči-v;r 3 *eto 2003 imajo tako rezer-p0 n'lt že 8 terapevtskih delavnic tovPdrestanih boleznih - od infark-teju-° rfožganskih kapi ter drugih tere'h obolevnosti. V okviru °rRa 33.‘l'tacije imajo ob druženju je 0l lz'rano delovno terapijo, kot rezovanje sadnega drevja,
slikanje na svilo, opletanje steklenic, ročna dela, literarno ustvarjanje. Terapevtske delavnice trajajo 5 dni, cena je 6.000 SIT, v ceno pa sta vključena tudi kosilo in kopanje.
Kot je poudaril predsednik Kambič, je namen integracije težjih invalidov tudi v tem, da bi se več družili z manj težkimi invalidi, s tem pa bi bili med seboj še bolj povezani in tudi podrobneje seznanjeni z delom društva. Eno takih druženj je bilo pomladno srečanje 480 članov društva invalidov v občinskem in krajevnem merilu. Ob tem je seznanil še o delu masažne ambulante za invalide, ki je dostopna tudi težjim invalidom, saj so skupno s pomočjo občine uspeli odpraviti arhitekturno oviro. Zbrani težji invalidi so se na srečanju izjemno dobro počutili, k temu pa je pri-
speval tenkočutno izbran kulturni ta Strgar in Tinka Budič, kar je program, ki so ga pripravile men- pogojevalo, da so tudi sami ubra-torica Zinka Škofca z učenkami no zapeli, in omenjeno srečanje Damjano Nestolovi, Ano Ivan- jim bo gotovo ostalo v nepozab-kovič, Barbaro Kuntarič in nem spominu.
Carmen Desire Hecher ter Ani-	N. Jenko S.
Invalidi zbrani v Termah.
Odprta obvoznica
Boštanj - Na povabilo direktorja Savskih elektrarn Boruta Miklavčiča je podžupan občine Sevnica Andrej Stricelj odprl novo obvoznico v Boštanju. Cesta v dolžini 1575 metrov je stala 160 milijonov SIT, investitor so bile Savske elektrarne. Izvajalca del -Gradis za cesto in SGP Posavje za 200-metrski oporni zid, sta bila izbrana kot najugodnejša med sedemnajstimi ponudniki iz vse Slovenije. Cesto so pričeli graditi zgodaj poleti in sodi med pripravljalna dela za boštanjsko hidroelektrarno. B.D.
Borut Miklavčič in Andrej Stricelj
NEK vzbuja zaupanje?
Brežice - Ponovna organizirana predstavitev načrta zaščite in reševanja ob jedrski nesreči v NEK očitno vzbuja zaupanje. Je nezainteresiranost tista, ki je kriva, da se je na prestavitev odzvalo tako malo ljudi. Jih ne zanima, kako ravnati ob morebitnem izrednem dogodku v NEK?
Prva predstavitev je bila v Brežicah v začetku avgusta, minuli petek sta bili še dve za občane. A udeležba zainteresirane javnosti ni bila velika, ne v Brežicah in ne v Krškem, kjer so ravno tako že izvedli omenjene predstavitve z namenom, da bi dopolnili načrte. .Če bi zares vzeli besede tajnika občine Brežice Ferda Pinteriča, je po slabem odzivu razumeti, da ima javnost veliko zaupanje v NEK ter strokovne službe zaščite.
“Kar do neke mere drži," je nadaljeval misel, “saj ima preko podobnih vaj, kot se nam obeta 23. novembra, strokovna javnost vpogled v organizacijo NEK.” Pinterič je še izpostavil, da pa to v Brežicah nikakor ne velja za krško tovarno celuloze Vipap, in prav nedavni izpust manjše količine klora kaže, da je vsaj enaka mera sodelovanja potrebna tudi pri tem objektu.
Ob skromnem odzivu so se bolj kot problemov v zvezi z načrtom zaščite in reševanja, dotaknili večno aktualne politične teme, nadomestila z naslova bližine NEK. Vsi apeli brežiške občine, tudi enotnega političnega Posavja, glede nadomestila namreč ne premaknejo države, zato tajnik občine meni, daje to velika ignoranca države do lokalnih skupnosti.
Eno od področij, ki bi jih morali urediti z naslova bližine NEK, so tudi zaklonišča, ki so nevzdrževana. Vinko Cvetkovič, zadolžen za civilno zaščito na Občini Brežice, je pojasnil, da so bili zadnji pregledi leta '96 in ’97 ob lastninjenju stanovanj, zdaj nimajo upravljavca. Bojan Matkovič iz NEK sicer opozarja, da ukrep zak-lanjanja po načrtu predvideva zaklanjanje v lastnem stanovanju. Ni pa oporekal, daje vaja priložnost tudi za preverjanje namembnosti zaklonišč.
NEK je naslov, s katerega bi morali iztržiti tudi kak tolar za njihovo usposobitev, enako država prelaga na lokalno skupnost strošek nabave zaščitne opreme, za katero bi prav tako morali prispevati povzročitelji nevarnosti. Tudi vaja bo dala odgovor na pripravljenost lokalnih skupnosti, enot civilne zaščite in vsekakor tudi odgovore na potrebna poglavja dopolnitve omenjenega načrta zaščite in reševanja. Z ukrepi za prebivalstvo pa naj bi bili ti seznanjeni z brošuro za vsako gospodinjstvo še pred izvedbo vaje.
Suzana Vahtarič
Nasvidenje prihodnje leto!
Bizeljsko, Bistrica ob Sotli - 24. septembra je god blaženega Slomška. V letošnjem letu namreč mineva 140 let od smrti priljubljenega škofa. Na pobudo Gorniškega kluba Savinjske doline je minulo soboto potekal že 4. pohod - romanje “Po poti škofa Slomška”. Svečani začetek je bil tokrat na Olimju, preko Buč do Bistrice ob Sotli in Svetih Gor do Bizeljskega, kjer je kot mlad kaplan Anton Martin Slomšek nastopil prvo službo.
Kot je povedal župnik Vlado Leskovarje do Bizeljskega priromalo okrog 50 pohodnikov, nekaj se jih je ustavilo na Svetih Gorah in večina, okoli 400 z domačini v Bistrici ob Sotli, kjer je bil svečan zaključek prireditve. Škof dr. Anton Stres je popoldne daroval svečano mašo z blagoslovom klopi v tamkajšnji cerkvi, ob tej priložnosti pa je blagoslovil še vino. Prihodnje leto bo zaključek pohoda na Bizeljskem. V župnišču farne cerkve Sv. Lovrenca je na ogled Slomškova spominska soba. S.V.
Se cesar bi šel peš Brežičani ne!
STRANJE -STRAN JE od mesta, a blizu
Brežice - Akcija “Dan brez avtomobila” je 20. septembra v Brežicah pokazala, da so vozniki pogosto neuvidevni in razvajeni. Že drugo leto zapored so Brežičani, predvsem pa zaposleni v mestu pokazali, da brez avtomobila ne znajo nikamor in da se morajo pripeljati prav do vhodnih vrat.
Čeprav je bila osrednja brežiška ulica zaprta za promet od 5.30 do 13. ure, so zjutraj vozniki podrli ovire in zaparkirali ulico, kamor je Mladinski center Brežice povabil najmlajše ter ostale pešce, sprehajalce, kolesarje in rolkarje. Razvajene voznike so ustavili šele člani Združenja šoferjev in avtomehanikov, ki so poskrbeli za red. Kako je v mestu brez naparkirane pločevine na štirih kolesih, se ni dalo povsem občutiti. So pa najmlajši risali in rajali, na asfaltu so celo pomalicali in se zabavali ob edini priložnosti, ko ni bilo treba oprezati, iz katere smeri bo prihrumel kakšen avto. Dopoldne so na Cesti prvih borcev uživali vrtičkarji in otroci do 3. razreda
na to temo obiskala podžupanja Milena Jesenko in v večini le prostovoljke iz centra. Akcijo "Dan brez avtomobila" so zaključili z gledališko predstavo na temo ekologije skupine Teater-fraj.
Projekt "Naj zacveti" je Mladinski center Brežice ob tednu Evropske mobilnosti pripravil s poudarkom na ekološki problematiki. Tako so mladi tudi zbirali star papir. Sicer pa organizatorji s takimi akcijami želijo spodbuditi širšo javnost k reševanju problemov med posamezniki, družbo in okoljem.
Suzana Vahtarič
' ? M ■
Alk a
vffrf.

Voznikov niso ustavile ovire, saj so parkirali tem, kjer naj bi za en dan uživali otroci, pešci, kolesarji...
iz brežiške osnovne šole. Njihovi vrstniki iz 4. razreda pa so po okoliških ulicah okrasili smetnjake.
Popoldne so oživeli grajski park z razstavo dreves, ki so jih mladi okrasili s papirnatimi kravatami ter na njih poimenovali drevo in njegove značilnosti. Čigave so smeti, Brežiča-nov ne zanima, saj je odprto tribuno
Kljub avtomobilom so na ulici zagospodarili mladi.
Krajevni uradi na podeželju nepogrešljivi
Šentjanž - Upravna enota Sevnica ima v načrtu v podatkovno komunikacijsko omrežje povezati vse svoje krajevne urade (KU). Zaradi pomanjkanja sredstev tega ne more storiti naenkrat, zato so prednostno na vrsti najbolj oddaljeni krajevni uradi. Po Bučki je povezavo dobil Šentjanž.
KU Šentjanž je servis državnih organov za 2500 občanov Mirn-ske doline in pokriva tudi sosednji Krmelj. Komunikacijska povezava z bazo podatkov pomeni, da bodo domačini vlogo za osebno izkaznico in potni list lahko oddali v Šentjanžu.
Rudi Dobnik iz KS Krmelj je omenil, da si tudi pri njih želijo krajevni urad, a načelnik Upravne enote (UE) Sevnica Jožko Kovač močno dvomi, da bo država podpirala ustanovitev novih, saj bi že obstoječe krajevne urade najraje ukinila. Centralne službe imajo najbrž premalo podatkov o vlogi krajevnih uradov na terenu, kjer so uslužbenci ljudem na voljo za marsikatere usluge in tolmačenja. Kovaču je žal, da ob sedanji organizaciji dela na UE ne morejo zagotavljati, da bi bili krajevni uradi odprti pet dni v tednu. Šent-janžki ima tedensko 24 uradnih ur, vodi pa ga Mija Gorenc.
V zadnjih desetih letih je slo- stojnosti še povečale, kar komuni-vensko podeželje izgubilo veliko kacijska povezava z bazo podat-avtobusnih prog, tudi Šentjanž je	kov lahko omogoči, le na ravni
ostal odrezan od 21 km oddaljene države se morajo strinjati, daje Sevnice. Krajani bi bili zadovolj- to smiselno in v dobrobit državni, če bi se krajevnim uradom pri- ljanov. B.D.
ljudem
Stranje nad Blanco - V hribovski vasici pod glavnim slemenom Bohorja so se zbrali gasilci in domačini in “z veliko žlico” proslavili 20-letnico gasilstva v kraju, predali namenu prenovljen gasilski dom in javno razsvetljavo.
Sama vas Stranje zajema le šest kmetij; ostale so raztresene na nadmorski višini od 400 pa vse do 820 m. K Stranjam spada tudi zaselek Zalog, ki leži 300 m višje. Čeprav se kraju reče Stranje nad Blanco, sodi v krško in ne v sev-niško občino kot Blanca, ki se pridaja imenu. Je vas v Krajevni skupnosti Senovo, od katerega je oddaljena 10 km; ravno toliko kot od Blance. Čeprav Stranjčani hodijo po uradnih opravkih v krško občino, je njihova pošta na Blanci in tudi otroci se vozijo v šolo na Blanco.
Pred dnevi so se Stranjčani zbrali, da proslavijo nekaj pomembnih delovnih zmag; domače Prostovoljno gasilsko društvo je namreč obeležilo 20-letnico delovanja. Visok jubilej so kronali s posodobljenim gasilskim domom; obnovili so sanitarije, položili ploščice, uredili dvorano in naredili fasado. Predsednik tamkajšnjih gasilcev Anton Remih je ponosen na svoje gasilce in ostale krajane, ki so v dom vložili ogromno ur prostovoljnega dela. Vsa dela - od polaganja ploščic do fasade - so naredili sami, zbirali pa so tudi prostovoljne prispevke. Zbrali so kar milijon in pol SIT, nekaj sta dodali še krajevna skupnost in gasilska zveza. Z zbranimi sredstvi so asfaltirali še nekaj površin in uredili javno razsvetljavo, ki še ni zaključena. V načrtu imajo tudi še nekaj razširitev in posodobitev cest, toda jubilej društva in omenjene pridobitve so bile razlog, da so se Stranjčani in okoličani -okrog 200 jih je bilo - zbrali na Stranjah in se poveselili uspehov. Pe1 in igral jim je ansambel Jasmin, ki mu gasilci iz Stranj v svojem gasilskem domu redno nudijo prostore za vaje. N.Č.C.
Pozor, izgnanci in begunci!
Brežice - Društvo izgnancev Brežice opozaija vse izgnance in begunce, ki že prejemajo obvestila o obveznicah RS 39, naj jih brez posveta z delavci Društva izgnancev ne prodajajo. Obstaja namreč nevarnost, da jih bodo prodali pod ceno.
Zveza prijateljev mladine Krško
m uit onmui
Z(J(!Z
7. - 14. OKTOBER
ZDRAV OTROK V ZDRAVI DRUŽINI
Artiški tamburaši sonce več v Celovcu
Celovec, Artiče - Že skoraj 35-letni Tamburaški orkester KUD “Oton Župančič” Artiče je v drugi polovici septembra predstavljal Slovenijo in Posavje na kulturnih prireditvah, ki so deset dni potekale ob Mednarodnem sejmu Alpe - Adria v Celovcu. S soncem obsijan trg je napolnila množica, ki je z velikim zanimanjem spremljala enourni program artiških tamburašev pod dirigentsko palico prof. Dragutina Križaniča. Tenkočutno sestavljen koncertni program prof. Križaniča je navdušil raznoliko množico glasbenih okusov, ki so se z užitkom predajali izvirnim tamburaškim koncertnim skladbam, skladbam slovenskih avtorjev, priredbam slovenskih in tujih narodnih pesmi ter popularnim melodijam. Artiške tamburaše, ki so tokrat drugič letos koncertirali zunaj meja domovine^ predvsem pa soliste Elizabeto Križanič, Dejana Jerončiča, Anjo Čurič in Janjo Bogovič, so poslušalci nagradili z navdušenim aplavzom. N.J.S.
Volišče bo v novem domu
Lukovec - Lani so na Lukovcu vaščani udarniško pričeli graditi večnamenski dom in ga spravili pod streho. Letošnje delovne akcije pa so bile usmerjene v urejanje notranjosti. Vred-
nost do sedaj opravljenih del z blizu 30 milijonov SIT.
Od marca do septembra so vaščani Lukovca za urejanje notranjosti in okolice doma opravili 2300 prostovoljnih delovnih ur, je povedal predsednik gradbenega odbora Stanko Lisec. Potrebno je bilo narediti vse, od prezidov do ometov, 250 kvadratnih metrov izravnalnih podov, za napeljavo vodovoda so porabili 400 m cevi, ob objektu je po predpisih narejena septična jama. Velika telovadnica v zgornji etaži mora dobiti še stenske obloge in parket, dokončati je potrebno sanitarije, pomožne prostore in bodoči bife, ki ga bodo ponudili v najem, sejna
materialom po projektu znaša
delovnih akcijah skrbela za prehrano ter številnih drugih sokraja-nov, ki so prispevali material, darovali hrano in pijačo. Drugi pa i so s svojimi znanstvi in zastavlje- | no besedo pomagali priti do dragocene finančne pomoči.
Daje le z donatorstvom zrasel objekt, kije po projektu na ključ ovrednoten na 50 milijonov SIT. so poleg složnih in delovnih vaščanov zaslužni še Franc Povše Franc starejši in sinovo podjetje Gradnje d.o.o., Občina Sevnica ter Krajevna skupnost Boštanj-Njen tajnik Peter Simončič je ponosen na Lukovčane in Svet kra-
Udarniki iz Lukovca
soba v pritličju pa bo nared do jesenskih volitev, so si zadali rok prizadevni vaščani. V njej načrtujejo skupno silvestrovanje, je dodal predsednik Športno kulturnega društva Lukovec 23-letni Danilo Žnidaršič, ki v oktobru pri domu načrtuje kostanjev piknik s športnimi igrami na novem igrišču in izlet za 50 članov društva po Sloveniji. Funkcijo vodenja društva je prevzel spomladi ob spodbudi in zagnanosti Stanka Lisca, Toneta Kozoroga in žene Alenke, Marije Habinc, ki je na
jevne skupnosti bo v okviru možnosti namenil nekaj denarja za dokončanje doma tudi v prihodnjeru letu. V boštanjski krajevni skupnosti je namreč opazno sodelovanje različnih generacij, ki skupaj rojeva dobre rezultate. Tako so kaf rastli vaški domovi na Šmarčni-na Kompolju, zelo aktivni so na Okiču, svoj prostor imajo mlad* tudi na Logu in v Boštanju, ni gradnjo doma pa se pripravljaj0 na Jablanici.
Branka DernovšA
Kmalu dograjena dvorana Jehovovih prič
Stari Grad pri Krškem - Krščanska verska skupnost Jehovo'1 priče gradi kraljestveno dvorano, s katero bodo dobili prostor biblijsko izobraževalno delo pristašev za področji Brežic Krškega. V Sevnici so tovrstno dvorano zgradili pred šestimi 1^'
•V Starem Gradu so odkupili zemljišče s starejšim objektom in od maja raste nova kraljestvena dvorana. Načrtujejo, da bodo dela na objektu sredi oktobra končana, od zunanjih izvajalcev pa je odvisna dokonča ureditev okolice, je povedal Apollonio Tomislav iz Regionalnega gradbenega odbora (RGO) Jehovovih prič. Kot odgovoren za gradnjo dvorane pojasnjuje, daje celotna investicija s vključenim nakupom zemljišča ovrednotena na 40 do 50 milijonov SIT. Ekonomska cenaje sicer nekajkrat višja, znižuje jo vložek lastnega dela ob pomoči zunanjih izvajalcev. Organizirani so namreč tako, da ima RGO ekipe različnih strok iz
vse države, ki pomagajo pri gradnji1 dvoran.	..
Tako najetih kot lastnih tovrstu' dvoran je v državi 25v 29 verskih 0 činah. Dvorana, velika 25 krat 1-" m bo služila za shode v večernih UI"‘ dvakrat tedensko, na 1500 m2 vršine je predvidenih še 25 parku1'' Objekt je navzven večja hiša, UP°J števajo navodila oddelka za pr051.,, na Občini Krško glede arhitektu111^ značilnosti, h gradnji soglaša tu tamkajšnja krajevna skupnost. .
Domačin Natan Simonišek P‘1^, še pojasnil, da so bile Jehovove p11 v Posavju prisotne že pred drugo s tovno vojno. -j Suzana Vahta'
Po Starem Gradu se pripravljajo na podobno dvorano v Šempetru pri G°'
Od Savinje do Sotle
Kozjansko ni odpisana dežela
Podsreda, Sevnica - Republika Slovenija je leta 1980 z Zakonom o Spominskem parku Trebče določila meje, varstvene režime in razvojne usmeritve za območje Spominskega parka Trebče. Spominski park šteje za regijski park z imenom Kozjanski park, v katerega so danes vključene štiri občine, njegove ambicije pa so, da se razširi na območje od Savinje do Sotle.
Na območju Kozjanskega parka, ki meri 200 km2, živi okrog 10 tisoč prebivalcev. Znotraj parka sta v celoti občini Kozje in Bistrica ob Sotli, južni del občine Podčetrtek, severni del občine Brežice ter Krško. Po predvideni širitvi bo park zajemal 500 km2, vanj pa bo vključenih 11 občin, med njimi tudi sevniška.
Na območjih, ki so vključena v krajinski park, se s posebnim aktom zavaruje naravna in kulturna dediščina,vključitev v krajinski park pa prinaša tudi nekatere
kom, so šle lažje z jezika prednosti kot ovire; te so med drugim skrb za ohranitev neokrnjene narave, naravno kmetovanje, razvoj turizma in domačih obrti, koriščenje blagovne znamke Sožitje-pridelano v Kozjanskem parku in ne nazadnje krajinski park kot institucija nudi zaposlitev številnim strokovnjakom kot so biologi, geologi, kustosi...
Redno dejavnost Kozjanskega parka financira država - letos to znaša 120 milijonov SIT, občine pa prispevajo v projektnem delu.
Soteska Zelenjak prej...
omejitve; na območju parka je prepovedano odpiranje in izkoriščanje kamnolomov, graditi ali rekonstruirati objekte v nasprotju z urbanističnimi in arhitekturnimi značilnostmi, graditi objekte, ki onesnažujejo naravo ipd. Direktorju Kozjanskega parka Franciju Zidarju, ki je o Kozjanskem parku govoril sevniškim svetni-
Čeprav si vsakdo želi neokrnjene narave, pa so včasih interesi lokalnih skupnosti drugačni. Prav v tem mesecu je prišlo med Kozjanskim parkom in občino Bistrica ob Sotli, s katero sicer park vsa leta zgledno sodeluje, do resnih nesoglasij, saj je občina Bistrica ob Sotli brez ustreznih soglasij in dovoljenj začela delati cesto skozi
... in potem
sotesko Zelenjak. Gre za sotesko na meji med Slovenijo in Hrvaško pod grebenom Orlice. Cesta, ki si jo je v osrčju zavarovane naravne dediščine zamislila občina, naj bi povezala vasi Kunšperk in Orešje pri Bizeljskem. V ta namen je občina dobila 36 milijonov SIT sredstev z naslova demografsko ogroženih. V Kozjanskem parku se strinjajo z izgradnjo ceste do zadnje domačije, nasprotujejo pa novi cesti preko Orlice, ki bi le za 8 minut skrajšala čas poti iz vasi v vas. Občina je brez ustreznih soglasij začela z deli in z buldožerjem zarezala v osrčje neokrnjene narave, kjer bivajo vidre, sokol selec, gams in še mnoge druge živali. Ob tem je bilo podrtih 100 m3 lesa. Inšpekcije so gradnjo ustavile, a nepopravljiva škoda je že bila narejena in soteska Zelenjak nikoli več ne bo
Konrad Kajtna - filatelist
Zbirateljstvo bogato povrne
Brežice - Zbirateljstvo da poglobljena znanja od zgodovine, zemljepisa do tehničnih znanosti. To so predmeti, ki jih imaš rad in te razveseljujejo, vendar pa ti morajo tudi služiti in se nioraš znati od njih ločiti. So filatelisti, ki znamke na pošti kupijo in vložijo v album, drugi jih kupijo, jih pošljejo prijateljem in se pohvalijo, da imajo nove znamke, in tretji so tisti, ki se s tem ukvarjajo poglobljeno, pojasnjuje filatelist Konrad Kajtna.
Z zbiranjem se je začel resno ukvarjati leta 1975, ko so v Brežicah oživili društvo Verigar in so mu v roke prišli stari filatelistični priročniki. V Zagrebu pa je spoznal Zvonimirja Pillau-erja, ki mu je bil dolga leta dober mentor in vzornik.
“Moje zbirateljstvo zajema več področij, a mi je naj ljubša zbirka “Država SHS 1918-1921”, ki sem jo gradil vsa ta leta." Preko Filatelistične zveze Slovenije Je s to zbirko sodeloval na številnih razstavah doma in v tujini in 2anjo prejel medalje in diplome. Brvič je zbirko razstavil leta 1979 v Krškem, nato pa še v Somoboru, Beogradu, Novem Sadu, Škofji k°ki, Zadru in Mariboru ter v Turčiji, Romuniji. Bolgariji, Grčiji, jzraelu. Portugalski, Nemčiji, Ita-nji in leta 2001 na Danski.
Druga zbirka Konrada Kajt-**e je “Poštna zgodovina do leta 1850” v Sloveniji. Ta obsega pis-in listine, ki dokumentirajo nastajanje poštnih uradov na tleh uanašnje Slovenije. “Kot zanimi-y°st naj omenim, daje bila v Bredah odprta pošta že leta 1840, na Čatežu 1843 in v Krškem leta 1847.”
Njegova tretja zbirka so “Stare slovenske delnice”, zanimive kot grafični izdelki, saj jih krasijo 1Zredno lepe gravure in slike. Med zanimivimi so prve delnice rud-
nika Trbovlje iz leta 1873, Vinske zadruge Ptuj iz leta 1922, pa Pivovarne Laško iz leta 1935, ko seje še imenovala “gostilničarska pivovarna” in kot pravi, bi jih še lahko naštevali.
V četrto zanimivo zbirko je uvrstil "Grafične liste starih vedut Štajerske”, ki so bili tiskani v Gradzu leta 1681 v izdaji Topo-graphia ducatus stiriae avtorja G.M. Vischerja, ki je bil Valvazorjev sodobnik - po njegovi zaslugi pa imamo tudi prve risbe trgov in gradov Štajerske.
Sicer pa je Konrad Kajtna zanimivo nizanje še dopolnil: “Zbiranje starih ilustriranih pisemskih
listov pa je zgodba zase. Pisemski listi so se začeli pojavljati sredi 19. stoletja, kopa so se začele množično uporabljati razglednice, so počasi utonili v pozabo. Nekateri listi so vrhunski izdelki slovenskega tiskarstva in popolnoma nič ne zaostajajo za podobnimi izdelki v Evropi. Med naj lepše sodijo tisti, ki prikazujejo zdravilišča Dobrno, Rogaško Slatino, Laško in Rimske Toplice. To so znaki naše dediščine in kulture. K temu sodi tudi zanimiva zbirka “krampu-sov”. To so razglednice s parklji iz modnega obdobja pisanja ob Miklavževem v začetku 20. stoletja pa do 2. svetovne vojne. Pred dvema letoma sem to zbirko za 14 dni postavil na ogled v atriju Prosvetnega doma.”
Konrad Kajtna je zakladnica zbirateljskih zanimivosti in pravi: “Le resno delo da rezultate. Znamka pa je dobra reklama za državo, a jo premalo uporabljamo in cenimo.”
Natja Jenko Simčič
taka, kot je bila. Kot pravi direktor parka Zidar, to ni prvi primer nespoštovanja zakonodaje, saj se je nekaj podobnega z nestrokovnimi posegi dogodilo tudi v soteski reke Bistrice. V Bistrici ob Sotli, kjer želijo gospodariti po svoje, so zagrozili celo z referendumom o izstopu iz Krajinskega parka.
Vsi vpleteni bi se morali zavedati, da vključitev v park pomeni določeno omejitev, prinaša pa tudi vrsto prednosti, ki se kažejo zlasti v trajnostnem razvoju podeželja in ohranjanju neokrnjene narave, ki naj bi je - vsaj delček - ohranili tudi za zanamce.
Nada Černič Cvetanovski
Samorastnica Gabrijela Tomše
“Ko bi spet oživili kulturno dejavnost!”
Velika Dolina - Pod velikodolinsko cerkvijo je v dolinico skozi kuhinjsko okno hišne številke 18 oprezalo pozno popoldne. V od sopare nepremičen čas je negibno zeleno listje zunaj okna nudilo prijetno zavetje enako prijetni domači kuhinji, kjer so ob Gabrijelinih besedah oživele vse na les in po stenah hiše naslikane vrtnice, akvareli pokrajin, grozdi, šparoni.
Vsaka vrtnica, narisana breza, grozd in vsak upodobljen šparon - vse je pripovedovalo svojo zgodbo. Z njimi pa je svojo pripovedovala tudi Gabrijelina umetniška duša: "V pleničkah sem se v Nemčiji znašla leta ’43 in se potem iz svojega rodu Požgajevih na Mali Dolini primožila k Tomšetovim na Veliko Dolino. Med tem časom pa je moj dar risanja že v 1. razredu opazila ravnateljica Ana Rožič, kije, ko seje preselila v Kanado, za darila svojim odnesla nešteto mojih ustvaijenih del. Vedno sem risala za darila in še danes imam in gojim to veselje, a je veliko premalo časa, ker zemlja zahteva svoj čas.” Stik z naravo pa je tudi vir energije njenega izpovedovanja v barvah, ko pobegne v svoj svet odtenkov. Poslikala je zelo veliko vikendov, največkrat od sobotnih juter do nedeljskih večerov in nikoli za zaslužek: “K temu me je vodila le dobra volja in notranje zadovoljstvo, da del svoje duše poklonim tudi drugim. Nikoli in nikjer mi ni nihče pomagal pri tem. Enkrat me je k mami prišel iskati umetnik iz Brežic, da bi mu pomagala in da bi tudi on meni, a je bilo že prepozno, ker sem se malo pred tem omožila. Danes me spodbujata družini sina Damjana in hčerke Andreje in z razumevanjem sprejemata moje risarske sobote in nedelje, predvsem pa zimske ure, ko ni dela na zemlji.”
Samostojno ni nikoli razstavljala, pač pa ob raznih priložnostih v Osnovni šoli Velika Dolina, kjer je zaposlena že 28 let in si hkrati z veseljem ogleda tudi vse risbe učencev, ki jih poučuje cenjena likovna pedagoginja Brigita Barkovič. Gabrijelo ponovno ponese spomin k Ani Rožičevi” Gospa Rožičeva me spodbudila tudi k petju. Že od 3. razreda pojem v cerkvenem pevskem zboru, danes v obojestransko radost pojem tudi vnuku Juretu, pela sem tudi v zboru Slavček in igrala v dramskih igrah - Miklovi Zali, Poročil sem se s svojo ženo in še dingih, sodelovala pa sem tudi na Pokaži, kaj znaš. Prejšnji časi so bili lepši in polnejši, ko je bilo draženja veliko več. Žal mi je, da je kulturna dejavnost kar nekako zamrla. Ampak se vedno znova najde kakšna nova skupina ljudi, ki hoče obdržati in negovati našo raznoliko kulturno dediščino. In upam, da bo enkrat v prihodnosti spet tako.”
Mimo in skromno je prepletala misli o svojem kraju, ki z vso bujnost-jo naravnost kliče nazaj k naravi. Iz narave na naravo naložene izpovedi, ki jih je razvrščala za fotografsko večnost, pa so bili trenutki spoštljivega obreda. In bo spet še ena zima za Gabrijelo in njena nova tihožitja. Ker ima narava od jutra do jutra drugačno lice. N. J.S.
Hiša z veliko šarma k g d sto! jubnosti
Čateški dvorec družine Deržič, ki je že od nekdaj predana turizmu in gostinstvu, ohranja tradicijo gostinstva na mestu, kjer je pred stoletji stal čateški dvor "Dvorec". Njihovo podjetje Mercur turist d.o.o. Brežice je registrirano kot trgovsko, turistično, gostinsko proizvodno in svetovalno podjetje.
ČATEŠKI DVOREC
Penzion
"Čateški dvorec” Mercur Turist d.o.o. Dvorce 3, Brežice
•
Restavracija Seminarski prostori Sobe
Apartmaji 4-5 Vinoteka Savna
•
Rezervacije in informacije: 07/49-94-872
Dejavnost so razširili lani z odločitvijo, da zgradijo penzion. Id tako z zunanjo zasnovo kot notranjim ambientom spominja na graščino. Ob prelepem dvorcu še stoji del prvotnega obzidja, ki bo nudil zavetje poletnim večernim koncertom. Penzion 'Catežki dvorec" nudi polpenzione, polne penzione in nočitve. Domače in mednarodne specialitete boste lahko poskušali v "a la cart’ restavraciji, ki je opremljena v stilu bidermajerja. in je namenjena predvsem večjim in manjšim pogostitvam, poslovnim srečanjem za podjetja in skupine ter prijetnim druženjem v dvoje. V narodni restavraciji pa bodo dnevno na voljo malice in podaljšana kosila s poudarkom na pripravi slo-
venske kulinarike.
Penzion ima 11 dvoposteljnih komfortno opremljenih sob z dodatnimi ležišči in 3 apartmaje. V se z balkoni, ki ponujajo pogled na čateško kotlino in obronke Gorjancev. Skozi celotno namestitev pa je čutiti dih domačnosti ob sicer stilnem pohištvo.
Konferenčni prostori nudijo možnosti seminarjev in poslovnih sivčanj. ponudbo dopolnjujeta turška in finska sama in čudovita v inoteka. Bogati jo okoliška razgibana pokrajina, primerna za oddih. rekreacijo in izlete. Upravljanje penziona je prev zela Simona Saviozzi, ki poudarja številne bogate naravno zgodovinske danosti bližnje in daljne okolice. Zaveda pa se tudi sodelovanja z okoliškimi ponudniki.
“Graščakinja" penziona Simona
Verjame, da si boste utrgali čas za razvade, samo telefon še zavrtite
07/49-94-872 pošljite fax 07/49-93-042 ali pa
pišite na elektronski naslov mercurturist@ siol.net, najprej pa si oglejte spletno stran
vvvvvv: penzion. cateskidv orec. si. PR
KULTURA
Odkar vemo zanjo - Vivo: “Vivat, crescat, floreat!”
Brežice - MePZ Viva Brežice je v prenapolnjeni Viteški dvorani brežiškega gradu slavnostno obeležil 10 let uspešnega ustvarjanja. Zvestim in zahtevnim spremljevalcem je pripravil jubilejni koncert iz svojega pestrega repertoarja. Na odru so tokrat stali stodrugič, sicer pa je za njimi 2324 vaj, kulturno poslanstvo pa so širili na 43 nastopih, 20 revijah in 59 koncertih, od tega 14-krat v tujini. V 10 letih se je v Vivi izmenjalo več kot 100 pevk in pevcev, 7 - Uroš Brezovšek, Lučka Černelič, Toni Hribar, Mihaela Kovačič, Nadja Škofca, Maja Vimpolšek in prvi član zbora Roman Mlakar - so v Vivi 10 let.
Viva je plod želje in zagnanosti, ki jo pevci enoglasno pripisujejo svoji zborovodkinji, prof. Simoni Rožman Strnad. Kot pravijo, so iz skromnih začetkov strmeli k popolnosti in jo tudi dosegli, kar so znova dokazali z jubilejnim koncertom. Za “ Vivicami in Viveki” so številna koncertna gostovanja, tekmovanja, novoletne zabave, poroke, pustovanja in mnoge druge koncertne obeleži tve različnih praznikov. Vse projekte je nemogoče našteti, resnost njihovega dela in hkrati glasbenega izobraževanja, ki presega meje ljubiteljstva, pa je letošnje sodelovanje na Mednarodnem mladinskem glasbenem festivalu v Švici, kjer so v družbi slovenskih in tujih zborov ter simfoničnih orkestrov peli sodobno skladbo A song of Earth. Posebej ponosni so na pomladno sodelovanje s še tremi slovenskimi zbori, ko so s komornima zboroma De profundis iz Kranja in Ljubljanskimi madrigalisti, zborom Akademije za glasbo iz Ljubljane ter Orkestrom slovenske vojske izvedli žrtvam vseh vojn posvečen Requiem madžarskega skladatelja Hidasa. Sicer pa Vivin repertoar zajema slovenske ljudske skladbe, ljudske skladbe drugih narodov, umetne slovenskih in tujih skladateljev, pop in jazz, spiritualne in tradicionalne ter božične pesmi. Za bogatenje tako pestre kulturne ponudbe so prejeli v letu 1997 priznanje občine Brežice in bronasto odličje Zveze kulturnih društev Brežice.
V imenu Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti (JS LKD), OI Brežice sta Vesna Bogovič in Franci Kene bronasta priznanja podelila Evi Kržan, Simoni Predanič, Mihaeli Rudar, Sandri Štaher, Amirju To-
kiču in Mihi Ravnikarju ter srebrna Mateji Jankovič Curič, Dejanu Jerončiču, Lučki Černelič ter Ireni in Toniju Hribarjevima, člani Vive pa so se zahvalili svojim stalnim mecenom - Občini Brežice, JS LKD - OI Brežice, Glasbeni šoli Brežice in Posavskemu muzeju. V imenu občine in občinskega sveta so MePZ Viva za širjenje kulturnega poslanstvo izrekli priznanje župan Vladislav
Deržič ter podžupana Milena Jesenko in Andrej Vizjak, sledile pa so tudi številne čestitke in dobre želje predstavnikov ostalih zborov in kulturnih društev. Ustvarjalni naboj in vedno nove ideje vseh prepletenih v Vivi je najboljša popotnica k prihodnjim skupnim glasbeno bogatim doživetjem in jubilejem.
N. Jenko S.
Viva “ Ob sotočju”- spletu ljudskih pesmi in plesov v koreografiji Mojce in Zmaga Lebna, ki sta jo pripravila za gostovanje v Kanadi.
Industrijska dediščina
Krško - Osrednja tema letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine je industrijska dediščina. Ker se je Videm zaradi tovarne papirja in celuloze razvil v industrijsko mesto, je bila papirnica prve septembrske dni izziv 21 fotografom iz različnih predelov Slovenije, da so lovili v objektiv njene segmente, razstavljene čmo-beie fotografije pa bodo na ogled v Kulturnem domu Krško še do lO.oktobra. Na odprtju razstave je dr.Primož Lampič iz Ljubljane, predsednik žirije, kije ocenjevala dela, podelil priznanja avtorjem treh najboljših kolekcij fotografij. Najvišjo oceno je dobil Aleš Grmovšek iz Krškega, drugi je bil Janez Platiše iz Trebnjega, tretji pa Branko Benčin iz Krškega. Projekt je nastajal pod okriljem Društva ljubiteljev fotografije Krško, omogočili pa so ga Območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Vipap Videm, Občina Krško in Zavarovalnica Triglav. B.D.
Praznik
kozjanskega
jabolka
Podsreda - Od 1 l.dol3.oktobra bo v Podsredi potekala mednarodna prireditev “Praznik kozjanskega jabolka”. Organizator, Kozjanski park, se je namreč leta 1999 vključil v nacionalni projekt “Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije”. Naslednje leto so se odločili, da celoletno delo v okviru projekta zaključijo s prireditvijo, na kateri predstavijo delo v projektu, hkrati pa dajo možnost prebivalcem zavarovanega območja Kozjanskega regijskega parka, da se predstavijo s svojimi proizvodi in znanjem. Že v letu 2000 so postavili okvir prireditve; prvi dan poteka strokovno srečanje in odprtje muzejske razstave, v nadaljevanju pa je tržnica regionalnih proizvodov in kulturni program.
Lani je “Praznik kozjanskega jabolka” postal mednarodna prireditev, v katero so vključeni tudi partnerji iz mreže evropskih regij, EUREX 21, sama tržnica pa je ena od štirih tovrstnih, ki potekajo še na Finskem, v Nemčiji in Avstriji. Na letošnjem strokovnem srečanju v okviru omenjenega praznika bodo govorili o poteh razvoja trajnostnega kmetovanja, odprli bodo razstavo sort jabolk z naslovom “Sprehodi po Kozjanskem parku”, na tržnici pa bodo predstavljali in prodajali regionalne produkte kot so kozji sir, jabolka, sok, žganje, sadje, peciva, ajdova moka, žitna kava, zeliščni namazi, volna ipd. Tudi v kulturnem programu bo nastopila vrsta zanimivih skupin in posameznikov, med njimi Pri-farski muzikanti, harmonikarji Tonija Sotoška, skupina Kon-trabant in še mnogi drugi.
V oktobru pa bodo v Kozjanskem parku pripravili tudi tretji mednarodni simpozij o podeželski stavbni dediščini in tako skušali opozoriti na alarmantno stanje pri nas. N.C.C.
slovenski dom - naš drugi dom
Po Župančičevih sledeh "... blagoslovljena dežela, hodil po zemlji
sem naši in pil nje prelesti...”
Med dejavnosti rojakov na Hrvaškem spadajo tudi organizirani izleti po matični domovini, kjer si z njo napolnijo dušo in srce, jo ponovno spoznavajo od narečnih posebnosti do vseh etnografskih znamenitosti in zgodovinskih izročil. Ponosni so, da imajo dve domovini, a s svojo prvo ne bodo nikoli mogli pretrgati popkovine, zato z njo negujejo stalne stike. Ti so neprecenljive vrednosti najbolj južnemu SKD “Lipa” v Dubrovniku, ki je z velikim veseljem letos poleti upihnilo drugo svečko.
Zagrebški Slovenci domovino prekrižarijo popreko, z navdušenjem začne svoje pripovedi Cvetka Matko, ko se na izletih srečujejo s spomini na slovenske veljake, ki so domovino zaznamovali na mnoge različne načine - od Trubaija do Jakca in nešteto dragih.
Zlata Jeras-Pohl pa je orisala zadnji izlet v staro mestno jedro Dolenjske metropole, ko so obiskali dve kulturni ustanovi - Dolenjski muzej in knjižnico Mirana Jarca. “Muzejski kompleks sestavljajo stare stavbe, ki so povezane z novejšimi dozidavami. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali razstavo “Kelti v Novem mestu” in se seznanili z arheološkimi najdbami, ki spadajo med najpomembnejše v Sloveniji. Vsa zapuščina priča o njihovem iznajdljivem in pestrem življenju. Pritegnila nas je pripoved o naj novejši zgodovini delavskega gibanja in vstaji proti okupatorju v 2. sv. v. ter o etnološki zbirki. Po ogledu muzeja smo si v stari zapuščeni stavbi mestne knjižnice ogledali trezor z vrednimi starimi knji-
gami, kjer je najzanimivejša najstarejša iz leta 1481, Prešernove poezije iz leta 1847 ter drage. Uživali smo v novi stavbi knjižnice, ki se z zadnje strani naslanja na staro poslopje. Arhitekt Marko Mušič je osmislil funkcionalno moderno poslopje, ki nas je osvojilo že pri samem vhodu, ko smo vstopili v velik, svetel in topel prostor. Po knjižnici nas je vodila knjižničarka, pesnica in prevajalka iz slovenščine v hrvaščino ter obratno Jadranka Matič Zupančič. V imenu knjižnice nam je za našo podarila njihovo reprezentativno izdajo Slavka Grama “Dogodek v mestu Gogi” in ob recitiranju verzov Mirana Jarca tudi knjigo o Jarcu ob 100-letnici njegovega rojstva. “ Polni spoznanj so se ustavili v Kostanjevici pred mogočnim pročeljem nekdanjega cistercijanskega samostana, kije bil ustanovljen leta 1234, kjer so občudovali arkadne hodnike, gotsko cerkveno pročelje, urejeno dvorišče, dele stavbe Galerije Božidarja Jakca ter na travniku stvaritve kiparske kolonije Forme vive.
Lipa med palmami
“Lipa še ni visoka, ampak se o njeni rasti in delovanju dobro širi glas. Smo društvo brez prostora, vse naše predstavitve literarnih večerov so po dvoranah, cerkvah in galerijah”, pojasnjuje podpredsednica društva Tea Barovič, ki šaljivo pove tudi, da je Mengšanka iz centra evropske narodne zabavne glasbe. V Ston, 50 km' pred Dobrovnikom, je prišla pred 15 leti, preživela vojno in potres, ko so seji rušile hiše, zato danes ne načrtuje daljnih potez, zanjo je pomemben en trenutek, ki ga tke z 8-člansko žensko “klapo” Stonke, ko pojejo dalmatinske narodne in žanjejo uspehe, v trenutke radosti pa želi vtkati še skupino dubrovniških Slovenk, ki bi pele slovenske narodne pesmi. Pripravili so literarna večera s Šinigojem, kijih je še dodatno razveselil z darilom slovenskih knjig, in Ivanko Mest-nik.”Odzivna je bila prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ko sta se številnim gostom predstavila voditelja dr.Tonko Maroevič in aka-
demik Luka Paljetak, citrarka s prelepimi slovenskimi pesmimi Katja Kokalj z Brezij pri Bledu, Ida Nad-ramija s Prešernovo Zdravico in Vrbo, predstavil pa se je tudi naš mali pevski zbor. Dogodek je dobil spoštljivo mesto v Slobodni Dalmaciji. Močno nas je razveselil obisk članov SD ‘Triglav” Split. MePZ, dramska in folklorna skupina društva so se predstavili s programom za sv. Miklavža. Radostni, da so se spomnili tudi na nas, tako daleč na jugu naše drage domovine in nam je bilo prelepo ob prvem srečanju s Slovenci na področju Hrvaške, se pripravljamo, da jim z dobrim programom vrnemo gostovanje. Za Božič smo obdarovali starejše Slovenke, ki ne morejo več z doma. “Lipo” začaranega kroga enega prostora rešuje veliko razumevanje dubrovniškega političnega vrha, ki jim predstavitve brezplačno omogoča v prostorih za prireditve v Lazarevcih. Volja kipi, saj jim vse slovensko, od besede do pesmi, pomeni vez z domovino. To pa bi radi ozavestili drugi generaciji Slovencev. N.J.S.
Od barvitega srečanja k trdnemu mostu
Impoljca - V Dvorcu Impoljca je bilo odprtje razstave 39 udeležencev, ki so na likovni koloniji 31. avgusta in 1. septembra ustvarjali na temo “Združimo barve - slikajmo skupaj”. S prireditvijo so obeležili 50-letnico Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca Sevnica. Dom in Društvo likovnikov Krško OKO, ki je medse povabilo tudi brežiške likovnike, sta kolonijo pripravila z namenom, da bi likovno umetnost približali tudi skupini ljudi, ki živijo drugačno življenje, pogojeno z zdravstvenimi težavami.
Pobudnica kolonije je bila predsednica “krškega očesa” Simona Dular, ki je s kolonijo likovnikov dokazala, da jim je uspela pot, ki spodbuja in podira ograje ob sprejemanju drugačnosti. Lepo barvita pot vseh ustvarjalcev je uspela nenazadnje tudi ob znani sposobnosti in odprtosti direktorice Milke Cizelj, ki je 50-
V naslikanem cvetju, ribah, portretih, prelepima arhitekturi in pokrajini, ki obdajata dom, so se iz navdihov stekle različne tehnike ustvarjanja od risb, akvarelov, mozaikov, mešane tehnike, akrili in olja, nastala pa je tudi lepa skulptura. Mentorji so bili Cvetka Miloš, Vladka Štoviček, Jožica Medle in Marjan Podlogar.
Varovanci DUO med izvedbo kulturnega programa
Iz srca do srca je segel tudi kulturni program stanovalcev, ki v domu Impoljca sestavljajo glasbeno skupino, ki pridno vadi in ustvarja na izbranih inštrumentih, dopolnil pa ga je še novomeški Žabjak trio - Klemen Pisk, Rok Svetliš in Marjan Dovič - z basom, kitaro, violino in vokalom. Za vse, kar je iz ideje vzšlo v resničnost in je bilo naposled ponujeno zelo pestri paleti čutil, je vezljiva energija ustvarila most, kjer je slehernemu omogočen korak, hoja in duhovna rast.
Katja Jenko Sunčič
Muzej bi odigral svojo turistično vlogo z močnejšo ekipo
Brežice - Ob Svetovnem dnevu turizma je Posavski muzej Brežice na predlog Slovenskega muzejskega društva, Ministrstva za kulturo in Turistične zveze Slovenije pripravil “Dan odprtih vrat”. Za obiskovalce je to pomenilo celodnevni brezplačen prost vstop v muzejske zbirke, za brežiški muzej in vse ostale v državi pa je bil cilj tega dne skupna promocijska akcija muzejev v turizmu oziroma ob kulturni ponudbi muzejev tudi turistična ponudba. Dan odprtih vrat so v brežiškem muzeju izkoristili učenci 6. razreda OS Cerklje ob Krki, zasebna skupina iz Maribora ter nekateri posamezniki. Sicer pa je kustos pedagog Ivan Kastelic pojasnil, daje bil letošnji september po obisku zelo ugoden in tudi, da sta za muzej najmočnejša pomladni in jesenski čas z organiziranimi izleti in ekskurzijami, ko se vsak dan zvrstijo organizirane skupine. Hkrati so septembra uspešno zaključili ciklus pedagoških ur v OŠ Kostanjevica za malo šolo ter učence 4., 5. in 6. razredov, postavljajo že tudi novo učno uro o denarju in obmejnih kovnicah v Brežicah, pedagoške ure pa bodo objavljene in dostopne za vse zainteresirane.
Spremljevalcu dela brežiške muzejske ekipe in rednemu obiskovalcu velikega števila prireditev v brežiškem muzeju je jasno, da delavcem dežurstva vsrkajo veliko časa. Država pa je tista, ki postavlja minimume. In začaran krog zadovoljnih in več manj zadovoljnih zunaj in znotraj grajskih sten muzeja se nadaljuje.
N. Jenko S■
napoved
letni instituciji in stanujočim v njej v zadnjem času dala tudi občudovanja vredno podobo. Dularjevi in Cizljevi, ki sta uspeli odpreti toliko različnih src, razpreti toliko različnih dlani in pogledov na okolje, ki prisrčno vabi tako domačine kot mimoidoče, je dal posebno priznanje župan občine Sevnica Kristijan Janc rekoč, da bodo vsa ustvarjena dela dala domu še popolnejšo podobo. Daje bila kolonija nekaj, kar ne bo nihče izmed vpetih pozabil, je v imenu občine Krško poudarila Jadranka Gabrič, vodja Oddelka za družbene dejavnosti.
Tretjič skupaj
Brežice - KUD Brežice in Ženski pevski zbor (ŽPZ) bo v soboto, 5. oktobra, gostil ŽPZ NKB Maribor. Tretje srečanje bodo pevke in dirigentki obeh zborov Irena Jošt in Elizabeta Križanič obeležile s koncertom ob 18. uri v Rokovi cerkvi v Brežicah. Gostitelji in gostje vse prijazno vabijo na lepo druženje ob pesmi.
REPORTAŽE, NASVETI...
avtomobilizem
Pariš 2002 - “MONDIAL DE ^AUTOMOBILE”
V soboto so na pariškem sejmišču odprli salon avtomobilov, ki bo do 13. oktobra v 8 dvoranah predstavljal kar 543 razstavljavcev iz 23 držav. Ekskluzivnih 90.000 m2 površin si lahko ogledate za borih 9» (približno 2.000 SIT) vstopnine, kjer so se razstavljavci potrudili in pripeljali kar najboljšega in najnovejšega zmorejo.
^AUTOMOBILE
28 SEPTEMBRE -13 OCTOBRE
Alfa Romeo poudarja športnost svojega imena. Čeprav na salon nima karoserijsko novih modelov, je veliko zanimanje povzročila z novo 147 GTA, ki kot tri-vratna kombilimuzina ponuja 3,2-litrski stroj z 250 KM. Nekaj novega pri Alfi sta tudi 1.9 JTD 130 KM in 2.4 JTD s 140 KM.
Renault Megane
Audi je javnosti pokazal težko pričakovano limuzino, ki se tudi poslej imenuje A8. Aluminijska karoserija, kopica tehnoloških novosti, zmogljivi motorji in udobje uvrščajo to športno limuzino v sam vrh svetovne proizvodnje. Nova pri Audiju sta tudi S4 in S4 avant.
BMW predstavlja novi road-ster Z4, ki nadomešča nekdanji Z3. Tudi na “sedmico” ne pozabljajo, saj so zanjo pripravili nekaj novih oznak (motorjev): 730d, 740d in 760Li. Prva dva sta dies-la, zadnji pa 12-valjni bencinar s 400 KM.
Citroen predstavlja “brez-strešni” C3, ki ga je poimenoval C3 pluriel. Streho lahko odstranimo, prtljažnik odpremo navzdol tn s tem avto spremenimo celo v pickup. Vse skupaj spominja na
vratne Fieste še nismo videli. Njena glavna novost so le troja vrata, ostalo pa je tako kot pri pet-vratni.
Honda je za obiskovalce salona pripravila novega Accorda. Njegove linije so bolj ostre, njegova podobnost Mazdi 6 pa že skorajda avtorsko vprašljiva.
Hyundai poleg Getza, ki se tudi pri nas že prodaja, razstavlja popolno paleto svojih vozil. Najbolj zanimiv na Hyundaijevem razstavnem prostoru pa je gotovo prototip limuzine HCD7, ki s svojimi skoraj petimi metri dolžine dejansko dela močan vtis. Lancia poudarja Phedra in The-sis. Obe sta že znani, le da smo tokrat v Thesis lahko tudi sedli in jo bolje spoznali v notranjosti. Obe nudita udobje - Phedra enoprostorsko, Thesis pa limuzinsko.
Mazda ima dve novosti, od katerih je manjša gotovo pomembnejša. Mazda 2 je mestni avtomobil, čeprav tako kot njena predhodnica Demio ponuja veliko prostora v notranjosti: Mazda 6 MPS pa je “šestica” z 2.3 litrskim turbo motoijem, ki sprošča 280 KM.
predstavlja prototip Speedsterja z dizelskim motorjem, ki kljub varčnosti dosega lepe rezultate (hitrost in pospešek).
Peugeot je “domač teren” izbral za predstavitev modela 307 cc, ki je po vzoru manjšega 206 cc predelana “tristosedmica”. Preprosto, a uspešno, brez tveganja. 307 cc je lep in bo pogost pojav evropskih cest. Partnerje tako kot Berlingo doživel nekaj sprememb in z novim prednjim delom ter notranjostjo vstopa v drugi del svojega “življenja”.
Porsche je veliko pozornosti pritegnil z nenavadnim preskokom. Vstopil je v svet terenskih (SUV) vozil, kjer bo Cayenne nedvomno prvovrsten izdelek. Gre za veliko terensko vozilo, oblikovno Porschejevo, motorno pa tudi. Med dvema izbirama šibkejša nudi 340, močnejša pa 450 KM.
Renault je predstavil dva nova avtomobila. Prvi je Espace, pionir evropskih enoprostorcev, ki zdaj stopa v svojo četrto generacijo. Druga novost je Megane, ki preseneča predvsem z drzno obliko. Ta je nekakšen “rezime” Avantima in Vel Satisa. Tri in pet-vratni Megane bosta v prodaji tudi
Smart sicer ni več mladenič, a še vedno vzbuja zanimanje množic. Toliko bolj ga bo, ko bosta na ceste zapeljali še izvedenki roadster in roadster coupe. Gre za dva različna modela, ki bosta kljub svoji majhnosti nudila veliko užitkov v vožnji in ekskluzivnost lastnikov.
Skoda predstavlja Superb z 1,9-litrskim TDI-jem s 100 KM. Poleg njega smo na salonu videli zanimivo študijo imenovano Fa-bia Pariš. Bolj športno opremljena in v notranjosti polepšana Fa-bia combi je privlačna, zato lahko pričakujemo vsaj podobno različico tudi v prodajnih salonih.
Toyota je predstavila novi Land cruiser. Zdaj je veliko bolj luksuzen, namenjen prestižnim kupcem. S tem razlogom nudi močnejše motorje, več opreme,
Citroen C3 Pluriel
sPačka, le da je moderno in času Primerno. Tudi Berlingo je nov Predvsem spredaj in znotraj, a k nam prihaja šele pomladi.
Daewoo je Kalos že predstavi* a smo si ga tokrat lahko ogledali še v športni in limuzinski raz-hčici. Nova je Evanda, limuzina, bo prevzela prodajni del nekdanje Leganze.
. Fiat je na pariški salon pripeljal težko pričakovani Stilo SW.
Jbičajna karavanska izpeljanka ne Prinaša posebnih novosti v de-Slgnu, ponuja pa več kot 500 lit-rov prtljažnika. Ostalo je enako *ot pri petvratnem stilu.
Fordov novi roadster Streetka ‘/na znano “botro”. Pop pevka ^Vle Minogue zagotavlja, da je jnali roadster z 1,6-litrsldm mo-torjem “vreden greha”. Tudi tri-
Mercedes-Benz je v Parizu končno tudi javno pokazal May-bach. Toliko ljudi okrog avtomobila, ki je namenjen posamezniku, zanimanje je bilo tolikšno, da je bilo fotografiranje skoraj nemogoče. Veliko novosti, predvsem novih motorjev, je predstavljenih še v ostalih modelih.
Nissan predstavlja največjo, vendar po velikosti majhno novo - Micro. Njen videz je popolnoma nov, že danes pa je poznavalcem jasno, da bo uspešna zaradi svoje razpoznavnosti in mladostne oblike. S prototipom napovedujejo še Micro C+C (kupe ali kabriolet).
Opel Merivo predstavlja kot enoprostorsko vozilo, ki s premičnimi in prilagodljivimi sedeži omogoča udobno vožnjo štirih potnikov. Zanimivo kombinacijo
Porsche Cayenne
pri nas še letos, poleg drzne oblike pa bosta nudila pestro izbiro motorjev in veliko varnosti (kar je za Renault že običajno).
Saab pluje v športne “vode” in predstavlja prenovljeni 9-3. Limuzina (štiri vrata) privlačnih oblik in zanimivih motornih možnosti. Posebnost švedske športne limuzine je poznavanje GSM-je-ve Bluetooth tehnologije (samodejna brezžična komunikacija naprav).
boljše vozne lastnosti in prenovljeno obliko.
Volkswagen je ne glede na prisotnost komajda predstavljenega Phaetona obiskovalce popolnoma prevzel z novim Tuaregom. Tuareg je terensko vozilo, ki v osnovi ni namenjeno “folku”, pač pa tistim, ki cenijo tehnologijo in jo zmorejo tudi plačati. Njegova posebnost je prilagodljivo podvozje, ki omogoča, da se lahko po asfaltu pelje kot limuzina,
Audi A8
Seat predstavlja novo Cordobo. Ta ni kaj posebnega. To je Ibiza z zadkom, v katerem se skriva ogromen prtljažni prostor. Ker je narejena na osnovi pravkar prenovljene Ibize, je tudi prostornejša, varnejša, bolje opremljena, predvsem pa še bolj športnega videza kot doslej.
po terenu pa kot neustavljiv terenec.
Volvo je novosti strnil okrog ene same črke. R - S60R in V70R. To v obeh primerih pomeni 2,5-litrski 5-valjni turbo motor, ki sprošča 300 KM in 400 Nrn navora.
Aleksander Krebelj
za lepši videz
Francoska
Revolucionarna francoska manikura je osvojila tržišče. Leta 2000 nas je poleg novega tisočletja pričakala tudi zavest o negi in oblikovanju nohtov. Sedaj so tudi saloni za nego rok in nohtov končno našli v kozmetiki mesto, ki jim pripada!
V	čem je skrivnost francoske manikure? Gre za naraven videz, skladen z osebnostjo in neodvisen od garderobe. Najbolj pogosto se uporablja v poletnem času, vendar je zaradi naravnega videza vedno bolj popularen skozi vse leto. Najenostavneje je narediti francosko manikuro z lakom, ki ga lahko nanašamo na naravne in na umetne nohte. Konico nohta pobarvamo z belim lakom in sicer v „smile“ (nasmeh) liniji, kot ji pravijo Američani. Bela konica je lahko v različnih belih barvah, vendar preveč bel lak deluje umetno. Prav tako moramo paziti na viskoznost lakov, saj bi se tri plasti zaporedoma sušile prepočasi.
V	trendu je trenutno per-
Alenka Dimbek (tel.št. 07/49-61 e-mail: alenka@alenkinstudio.com
manikura
manentna francoska manikura. Gre za podaljšanje nohta z belim gelom in šablono, ki se strjuje s pomočjo UV svetlobe. Tako podaljšani nohti so videti zelo naravni in hkrati zaščiteni z gelom. Korektura se izvaja na približno štiri tedne. Stranke so posebej navdušene, kajti konic ni potrebno obnavljati vsak teden.
Podaljševanje nohtov z gelom in šablonami je seveda težje pri tistih, ki grizejo nohte. Vendar tudi za takšne obstaja rešitev. Naravne nohte je potrebno mazati s tekočino proti grizenju nohtov toliko časa, da noht malo zraste. Kajti nemogoče je pritrditi šablono na nohte, ki so pogriženi do kože. V tem času (približno en mesec) je priporočljivo tudi vtiranje keratin-skih ampul v noht in obnohtno kožico, da se noht rahlo utrdi.
Naj povem, da so stranke, ki grizejo nohte, še posebej zadovoljne z novimi metodami podaljševanja, saj si umetnih nohtov ne morejo grizti.
775)
http: wmv.alenkinstudio.com
moda
Jesen že malce čutimo. O modi, slogih, kaj se bo nosilo in kaj se ne bo, sem že pisala. Ne pozabite, da ste tokrat vi tisti, ki narekujete modi, ne ona vam. Sami odločate, sami izbirate in sami kombinirate. Seveda nekateri želijo pri svojih odločitvah upoštevati tudi postavo, ki jo imajo. Torej modne nasvete že imate, zdaj pa še nekaj nasvetov, kaj narediti pri “svoji postavi.”
Ločimo tri različne postave; mala in drobna ženska, zelo visoka ženska in ženska z močnejšo postavo. Zenske, ki so majhne, želijo biti optično višje. Nekaj nasvetov, ki postavo optično povišajo; “V” izrezi, krajši, ozki zgornji deli (majice, topi, puloverji...) podaljšajo noge, hlače naj bodo na bokih in dolge, seveda ne široke, priporočajo se krajša krila, ker podaljšajo nogo, obutev z visoko peto (škornji, salonarji, sandali...), obutev naj bo spredaj koničasta in peta tanka, jakne ali plašči naj bodo raje krajši, ker spet podaljšajo noge.
Zelo visoka ženska želi iz-gledati malce nižja. Puliji zmanjšajo zgornji del telesa, dolge jakne ali sakoji s pasom
prekinejo postavo in optični iz-gled je nekoliko nižja postava, kroj hlač je odvisen od tega, ah je ženska zelo vitka ali ima “normalno” postavo. Postavo znižajo široke in predolge hlače, obutev naj bo nizka, če ne želite dodati višine. Če pa visoka ženska želi ostati visoka kot je, lahko obleče skoraj vse.
Ženske z močnejšo postavo naj nosijo “V” izreze, saj stanjšajo zgornji del telesa, hlače naj ne bodo preširoke, ne preozke, predvsem ravnega kroja (oblika cigarete) iz raztegljivega materiala, jakne ali plašči naj bodo telirani, dolgi do zadnjice, to oblikuje lepo postavo, krila naj bodo v obliki svinčnika, torej ozka in do kolen, obutev ne koničasta, barve naj bodo temnejše in predvsem enobarvni materiali, ne pisani ali polni vzorcev, to postavo stanjša.
Seveda imamo ženske glede postave še več “težav”, kot kažejo omenjeni trije primeri. Najbrž pa obstajajo tudi takšne, ki
ne gledajo na to, ali so visoke, majhne ali močnejše in so s svojo postavo povsem zadovoljne. Sicer pa je vsakdo sam odgovoren za svoj izgled, zato naj o tem tudi sam odloča.
Lea Šinko Štraus
ŠPORT
atletika
Uspešna desetletka sevniških atletov
Sevnica - Sevniški atletski klub je v družbi svojih atletov, njihovih staršev ter ostalih športnikov in prijateljev proslavil desetletnico delovanja kluba. Na njej se je spomnil tudi svojih dosedanjih uspešnih atletov, ki so ime kluba ponesli v svet.
Zgodovina sevniške atletike sega v leto 1989, ko je skupina zanesenjakov na Logu pri Sevnici v okviru tamkajšnjega kulturno-športnega društva ustanovila atletsko sekcijo, ki jo je vodil Rafko Povhe. 1. oktobra 1992 pa je iz sekcije nastal samostojni Atletski klub Sevnica, ki ga danes vodi Branko Kelemina, trenerje Rafko Povhe, trener metov pa Rafko Drašček.
Kljub slabim pogojem dela -Sevnica nima atletske steze in tudi dom Partizan je zaprt - sevniški atleti dosegajo zavidljive uspehe; v desetih letih so osvojili 103 naslove na klubskih državnih prvenstvih, 120 naslovov na šolskih državnih prvenstvih, 26 naslovov na atletskih pokalih Slovenije, 67 lovorik na Krosih Dela ter 15 naslovov na mednarodnih mitingih. Poleg tega so si prislužili še 1790 medalj na manjših tekmovanjih. Sevniški atleti so postavili vrsto državnih rekordov, nekateri pa so v reprezentančnem dresu zastopali slovenske barve na evropskih in svetovnih tekmovanjih.
Vseh teh dosežkov ne bi bilo brez številnih odrekanj in požrtvovalnosti tako vodstva kluba kot tekmovalcev in staršev, ki so pomagali s prevozi in tudi finančno. Na slavnostni akademiji ob 10-letnici kluba sta se jim za vso pomoč zahvalila predsednik kluba Kelemina in trener Povhe, ki seje še posebej zahvalil nekdan-
jim športnim sodelavcem - Janiju Papežu, Marku Bregarju, Janezu Virtiču ter vsem ostalim, še posebej pa športni mentorici Danici Grahek z OŠ Sevnica, ki gaje vpeljala v trenersko delo, ter klubskemu kolegu, tehničnemu vodji Srečku Vodeniku, ki mu je
športnikom obetajo boljši časi. V pripravi je namreč odkup zemljišč za atletsko stezo, ki bi bila lahko zgrajena v dveh do treh letih, in tudi gradnja doma Partizan se bo lahko začela, saj je občina od Ministrstva za finance dobila zadnje potrebno soglasje.
Nagrajenci AK Sevnica
znal prisluhniti in pomagati v trenutkih naj večjega obupa. Trenerju Povhetu se je klub posebej zahvalil s skromno pozornostjo, priznanje oz. priložnostno darilo pa so ob 10-letnici klubu podarili tudi predstavnik Atletske zveze Slovenije Zdravko Peternelj, predsednik Športne zveze Sevnica Joško Kovač in sevniški župan Kristijan Janc, ki je ob tej priložnosti povedal, da se atletom in tudi vsem ostalim sevniškim
Na jubilejni slovesnosti pa se je Atletski klub Sevnica spomnil tudi svojih paradnih konjev: Boruta Vebra, 6-kratnega državnega rekorderja in nasploh velikega upa sevniške atletike, ki je v kratkem obdobju dosegel vrhunske rezultate, ter odličnih Roberta Grojzdeka in Petre Radišek, ki sta svojo atletsko kariero prehitro končala.
Nada Černič Cvetanovski
V spomin
V četrtek, 19. septembra 2002, je minilo leto dni, kar je vrste Plavalnega kluba Celu-lozar Krško nepričakovano zapustil Silvo Potočnik.
Kot so zapisali v svojem spominu nanj, je bil Silvo Potočnik vrsto let eden izmed gonilnih sil v plavalnem klubu. V svoji bogati aktivni karieri je ustvaril izjemne plavalce, ob tem pa je bil požrtvovalen na raznih prireditvah in tekmovanjih. Člani plavalnega kluba Celulozar Krško so se svojega pokojnega prijatelja spomnili na izredni seji kluba, delegacija pa je na njegov grob položila cvetje.
aeronavtika
Perc s svetovnim rekordom
Lausana, Sevnica - Iz FAI (mednarodne federacijske aeronavtike) s sedežem v Lausanni (Švica) je prišla novica, da je dvakratni svetovni prvak v raketnem modelarstvu Drago Perc (na fotografiji), sicer član raketno modelarskega kluba VEGA iz Sevnice, na državnem prvenstvu raketnih modelarjev, kije bilo 12. maja 2002 v Šentjerneju, postavil nov svetovni rekord v trajanju leta raket s padalom, ki sedaj znaša 22 minut 0 sekund. Tako je Drago Perc postal tudi uradno potrjeni svetovni rekorder v tej disciplini.
šolski šport
Za aktivne športne dni
Brežice - V organizaciji Zavoda za šport Brežice je potekal strokovni posvet posavskih športnih pedagogov o možnostih aktivnega športnega dne v Športno rekreativnem centru Grič na Čatežu. Kot je povedal koordinator področnega centra za šolski šport Ivan Gerjevič, se je srečanja udeležilo 21 športnih pedagogov iz Posavja, ki so se seznanili s športnimi aktivnostmi in ponudbo športno rekreacijskega centra Grič. Udeležencem so ponudili možnost preizkušanja teh aktivnosti, kot so lokostrelstvo, orientacijski pohod, veslanje in ostale, udeleženci pa so odigrali tudi turnir odbojke na mivki, v katerem so sodelovale štiri ekipe. Zmagala je ekipa Brežice mlajši, druga je bila ekipa Krško, tretja Sevnica, četrta pa ekipa Brežice starejši.
Sledil je razgovor v okviru področnega centra za šolski šport in predstavitev modela področnega centra v katerem so udeležence seznanili s programom šolskih športnih dejavnosti v tem letu, kajti pripravljen je tudi že koledar športnih tekmovanj za letošnjo sezono. 3. oktobra bo atletsko tekmovanje, v mesecu oktobru pa bo izpeljan tudi občinski kros. Kot je bilo pojasnjeno, so dodatne aktivnosti oziroma naloge z Ministrstva za šolstvo, znanost in šport prenesene oziroma bodo prenesene na področne centre. Pred dnevi je bil še sestanek s predstavniki občin in lokalnih skupnosti, kajti projekte delno sofinancirajo občine in pristojno ministrstvo, ki so podpisali ustrezne pogodbe. Sicer pa morajo stroške takšnega športnega dne financirati sami udeleženci. K.M.
Državno prvenstvo
Pragersko - Na olimpijskem strelišču je potekalo državno prvenstvo v trapu za vse kategorije, ki se gaje udeležilo 130 tekmovalcev. Člani in mladinci so v dveh dneh streljali na 125 tarč v posamezni in ekipni konkurenci, medtem ko so članice in veterani tekmovanje končali v enem dnevu in sicer članice na 75 tarč in veterani na 50 tarč. Zelo uspešno so nastopili strelci SD Rudar Globoko, ki so osvojili kar tri naslove državnega prvaka.
Prvi tekmovalni dan so tekmovanje končali veterani, kjer je nastopilo 22 tekmovalcev, do 60 let je zmagal Franc Verstovšek (Rudar Globoko), pred Šinigojem (Koptex) in Jožetom Zupanom (Rudar Globoko). V kategoriji nad 60 let je bil od posavskih strelcev najuspešnejši Darko Metelko s 16 in Miljan Zidanič s 14 zadetki, oba iz SD Rudar Globoko. V drugem tekmovalnem dnevu pa so končali s tekmovanjem člani in mladinci v konkurenci posameznikov in ekip. Od naših nastopajočih se je med posamezniki najbolje izkazal Sevničan Andrej Štarc, ki si je s 112 zadetki priboril možnost za nastop v finalni seriji, vendar je med tremi tekmovalci, ki so imeli enak rezultat nato izpadel. Na končuje osvojil 8. mesto.
Ekipa SD Rudar Globoko v postavi Gorazd Slemenšek, Aleš Strgar in Franc Kolarič je bila s 317 zadetki na 11. mestu med 17 nastopajočimi ekipami. V mladinski konkurenci pa so popolnoma prevladali strelci iz SD Rudar Globoko, ki so usvojili v posamezni konkurenci prva tri mesta, prvak pa je postal Janez Šekoranja, 2. mesto je osvojil Marko Slemenšek in 3. Boštjan Blažinčič. Ista zmagovita trojka je sestavljala mladinsko ekipo SD Rudar Globoko, ki je s skupnim rezultatom 321 zadetkov osvojila naslov državnega prvaka s prednostjo pred drugouvrščeno ekipo iz Nove Gorice za kar 37 zadetkov.
ju-jitsu
Rucanorji odlični!
Švedska, Črnomelj - Reprezentant Slovenije in potnik na svetovno prvenstvo, ki bo v daljnem Urugvaju, član sevniškega Ipon Rucanoija Zvonko Ivačič se je s treneijem Silvom Koželjem udeležil Odprtega prvenstva Švedske. Med 130 nastopajočimi tekmovalci je v kategoriji do 69 kg zasedel odlično 5. mesto, s tem pa je potrdil svojo dobro pripravljenost ter formo za zahtevno tekmovanje. Švedskega prvenstva so se namreč udeležili tudi reprezentanti - potniki za Urugvaj - z Danske, iz Nemčije in Francije.
Sicer pa so se sevniški borci udeležili tudi turnirja v ju-jitsu borbah, ki so ga pripravili v Športnem društvu Ninja Črnomelj. V kategoriji kadetov do 55 kg je Aljaž Rak zmagal, Andrej Češek pa je pri kadetih do 62 kg osvojil 2. mesto. Pri mladinkah je v kategoriji do 55 kg Katja Simončič zasedla 3. mesto, prav tako tretji je bil tudi Dejvid Šimunič pri mladincih do 62 kg. Pri članih do 76 kg je bil Dušan Povšič prav tako tretji, medtem ko je Stanko Brce v kategoriji do 85 kg zasedel 5. mesto. Katja Simončič pa seje pomerila tudi med članicami do 55 kg, osvojila je 3. mesto.
rokomet
Spet se je začelo
Dobova, Sevnica - Poletnega premora je z zadnjim septembrskim vikendom konec tudi za rokometaše. Posavje ima v IB Slovenski rokometni ligi (SRL) dve ekipi, RK Dobova in RK Sevnica. Dobova je v prvem kolu gostila ekipo RK Ormož, Sevničani pa so odigrali srečanje v gosteh pri novomeškem Novolesu in izgubili 27:25 (12:12).
Pomlajena dobovska ekipa je prvo srečanje izgubila. Čeprav sta bila rezultata prvi dve tretjini srečanja izenačena, pa so gostje po nenavadnih odločitvah sodnikov, ki so gotovo botrovale tudi padcu morale
ti sestavljajo polovico članske ekipe, ki se je proti pričakovanju odlično izkazala na prvi članski tekmi. Lani so bili mladinci šesti, letos pa bodo prav zaradi članskih tekem imeli sezono nekoliko okrnjeno, zato je nji-
Začetna postava Dobove tik pred piskom sirene v novo sezono
domače ekipe v zadnjih petih minutah tekmo dobili s končnim izidom 20:26. Torej o delu sodnikov smo brez besed!
Ob tej priložnosti so tudi na kratko predstavili načrte dobovskega rokometa za letošnjo sezono. Trener mlajših selekcij Alan Krajnc je povedal, da se bodo kadeti prvič v tej sezoni pomerili v soboto, 5. oktobra, liga je razdeljena po regijah, Dobova pa bo igrala v zasavsko-posavski ligi. Njihov cilj je boriti se za naslov državnih prvakov, saj so preteklo sezono kadeti končali na 3. mestu.
Za mladince pa Krajnc pravi, da
hov cilj predvsem ostati v 1A mladinski rokometni ligi.
Seveda je beseda stekla tudi o članski vreti, kajti Krajnc je tudi pomočnik treneija članov. Poudaril je, daje ekipa močno pomlajena, saj je klub v tej sezoni zapustilo kar pet odličnih igralcev. Tako je Dušan Urbanč odšel v Krško, Ale Kukoviča k ljubljanskemu Slovanu, Bojan Bogovič je zaključil aktivno kariero, Sašo Barišič je odšel v Koper, vratar Gorazd Škof pa je sprejel povabilo Velenja. To peterico so nadomestili s šestimi mladinci, zato se bodo predvsem osredotočili na obstanek v ligi.
Mladi novinci so se torej izkazali že na prvi tekmi in tudi sicer, pravi Krajnc, so se odlično vklopili v delo članske ekipe. Vsekakor je cilj vključiti čim več domačih igralcev. Letošnjo in morda še prihodnjo sezono se bodo borili za čim boljše uvrstitve, potem pa se bodo poskušali vrniti v 1A SRL.
Karmen Molan
mali nogomet
Tretji krog
Sevnica - V domači športni dvorani si je tekmo 3. kroga 1 SLMN ogledalo dobrih 250 gledalcev, ki so se lahko veselili zmage domače ekipe. KMN Sevnica je namreč gostila lanske prvake KMN Punter iz Tolmina. Srečanje je bilo zanimivo in navdušujoče, domačini pa so aktualne prvake domov prijazno pospremili s končnim izidom srečanja 3:2. Strelci Sevnice so bili David Goluh, Dejan Pirc in Robert Gačnik, ki je zmagovalni zadetek dosegel sedem sekund pred koncem srečanja.
atletika
Tekli so za pokal
Sevnica - V organizaciji AK Sevnica je potekal 8. ulični tek za pokal Sevnice. Prireditve se je tokrat udeležilo preko 180 tekačev, razvrščenih v 12 kategorij. Potegovali so se za medalje in pokala, ki sta šla tokrat v roke Ide Šurbek in Aleša Tomiča. V dramatični tekmi je nagrado za najhitrejšega domačina osvojil Robert Lendaro.
nogomet
Zlata sredina
Krško - Kljub temu da so nogometaši NK Posavje Krško v zaostali tekmi 7. kroga 2. SNL izgubili srečanje v Lendavi proti ekipi Nafta Lendava z 2:1, se na lestvici 2. SNL še vedno držijo zlate sredine. Zaradi izključitve Pečnika in kasnejše poškodbe Bojoviča pa so Krčani zadnjih 15 minut lendavskega srečanja igrali z dvema igralcema manj. V 8. krogu pa so Krčani gostovali pri ekipi NK Jadran in zabeležili končni izid srečanja 1:1 (1:0).
športno plezanje
Pridno delo se obrestuje!
Grosuplje - Marljivo in naporno delo mladih članov Posavskega alpinističnega kluba se je še enkrat pokazalo na četrti tekmi za državno prvenstvo v športnem plezanju za mlajše kategorije, kjer so bili njihovi rezultati vidnejši od rezultatov tekme pred tednom v Kranju. Ambrož Novak je pri cicibanih zasedel 13. mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev doslej, Tomaž Perčič pa je zasedel 33. mesto. Med cicibankami je bila Lara Dojer 20. Ker Grosupeljska stena velja za eno manjših, so organizatorji postavili tehnično in fizično zelo zahtevne smeri, na katerih so se preizkusili tudi mlajši dečki in mlajše deklice. Katja Krejan je med deklicami dosegla 10. mesto, med dečki pa sta bila Matic Trebušak šesti, Izak Kelek pa osmi. Mlajše kategorije čakajo do konca sezone še tri tekme za državno prvenstvo.
atletika
Sedem veličastnih
Osijek - Meddržavnega atletskega srečanja “Pionirski troboj” Slovenije, Madžarske in Hrvaške je minil v uspehih slovenskih atletov. Reprezentanco
Slovenije so namreč sestavljali tudi posavski atleti, kar sedem tekmovalcev je bilo iz vrst AK Fu Brežice. Tako je Maja Petan zmagala v teku na 300 m ovire s časom 44,02, na 100 m ovire pa je s časom 15,11 zasedla 2. mesto. Rok Deržanič je bil v skoku v višino z rezultatom 185 cm drugi, prav tako drugi je bil v skoku v daljino s 6,48 m, osvojil paje tudi 2. mesto v teku na 100 m ovire s časom 13,79. Lucija Križnik je v metu kladiva z rezultatom 48,84 izboljšala svoj državni rekord med pionirji, osvojila je 2. mesto-Tomaž Bogovič je v metu kladiva zasedel 4. mesto s 47,91 rn. četrti pa so bili še Barbara Tornse v skoku v višino, 153 cm, Rožle Bučalo, skok v višino, 170 cm in Denis Butara, v skoku v daljino. 595 cm. K.M.
KRONIKA
Oktober - mesec varstva pred požarom
Slovenija, Posavje - Osrednja tema letošnjega programa Gasilske zveze Slovenije je požarna črnost pri vzdrževalnih delih v industriji. Zato so izbrali geslo “Požarna varnost pri vzdrževanju "hjektov in naprav”. V Posavju naj bi na občinskih vajah preverili komunikacije in alarmiran-ter se pripravili na državno vajo ob predpostavki izrednega dogodka v NEK.
, Gasilska zveza Slovenije I. 2S) je tudi letos na mesec po-'^e varnosti opozorila s plakati 'Zloženkami z motivom požarne 3rnosti pri vzdrževalnih delih z kslom Strokovno vzdrževanje 8,)jektov in naprav - večja požar-1,3 varnost.
. Zloženko, ki opozarja na varno e'° pri vzdrževanju objektov in ^Prav, bodo tako kot že lani ^sredovali tudi šolam, saj, kot Ul*0Zarja regijski poveljnik Av-r*st Mlakar, v zadnjih letih pou-3rjajo prav izobraževanje naj-J^ajših. Ob dnevih odprtih vrat Predvidene sektorske vaje, |fva je že bila na Stranjah, gasil-občinska vaja žena gasilk bo
Kostanjevici na Krki. Ob celoletnih aktivnostih v tem mesecu na stežaj odprejo vrata prostovoljna gasilska društva in predstavijo svoje delo.
oktobra na Senovem, pričaku-
eJ°še žene gasilke iz Radeč, Zajčja, Trbovelj. Hrastnika in s so-Hrvaške. Dan kasneje bo r°gla miza žena gasilk v
Preventivo v tem mesecu gasilci posvečajo različnim temam, na katere bodo opozarjali preko sred-
stev javnega obveščanja. Te so ob predstavitvi vsebine in pomena meseca požarne varnosti še kurilna sezona in požarna varnost, požarno varno izvajanje vzdrževalnih del v industriji, varjenje in rezanje - preprečimo požar in eksplozijo ter drobne nevarnosti v stanovanju (nevarne in druge snovi) je pojasnil Marko Pograjc iz Gasilske zveze Slovenije (GZS).
GZS bo v sodelovanju s strokovnimi institucijami organizirala posvete na temo požarne varnosti pri vzdrževalnih delih v industriji, prvi bo 23. oktobra na Igu. Komisija za gasilstvo v industriji pri GZS pa bo organizirala posvet za industrijske gasilce in delavce, ki delajo na področju varstva pred požari z vodstvi in lastniki podjetij-
Suzana Vahtarič
Previdno s traktorji
°$avje - Čas jesenskih spravil pridelka je ponovno napolnil ceste s traktoristi. Zaradi ^navijajočih se nesreč ne bodo odveč opozorila PU Krško na pravilno ravnanje in obnašanje ^ Prevozih s traktorji.
Policisti v PU Krško ugotav-opozarja inšpektor Savo
I- '
'jajo,
"janovič, t|a je največ prekršil V’ k* jih storijo vozniki traktor-pV’ Povezana s tehnično neiz-avnostjo vozila; (ne)registra-10- uporabo luči in vožnje pod ^ lvom alkohola. Na posavskih J* je veliko traktorjev, ki pre-ajo poljščine, tovora pa nima-^Pravilno naloženega, zaradi če-VQ Se ta razsiplje in pada z vozila. rjj/0'ki pogosto svojih vozil, pre-t,. Se vključijo na javno cesto, ^Čistijo.
ir'Opozarjajo tudi na obveznost pej, |0ristov, ki imajo k traktorju j, °Pljen traktorski priključek, je ^ ega širino traktorja, ali ko aradi tovora zmanjšana prevest, daje v tem primeru ob-9|j ^a uporaba rumene utripajoče v0,[teče se luči. Na priklopnem v0 .. - ki ga vleče traktor, se sme $	1 v prostoru za tovor največ
t0(1'eb. vendar te ne smejo biti ^tvPliv°m alkohola in ne smejo > sedeti na stranici kasona ali
na nepritrjenem tovoru, ki presega višino stranice kasona.
V prvih 8 mesecih letos se je na posavskih cestah zgodilo 11 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki traktorjev, kar 10 so jih sami povzročili. V teh nesrečah je ena oseba zadobila hudo telesno poškodbo in dve
T
lažje poškodbe. V letu 2001 so bili traktoristi udeleženi v 20 prometnih nesrečah in jih 13 sami povzročili. Posledice teh nesreč so, da je ena oseba izgubila življenje, ena je bila hudo in dve lahko telesno poškodovani, večina pa se jih je končala le z materialno škodo. PU/S.V.
3§r

aflL - ,, “»S

ptSr
Smrt kosi po posavskih cestah
Župelevec, 20. september
- Tisti petkov večer nekaj minut pred 23. uro so posavske ceste terjale novo smrtno žrtev. 45-letni Darko N. je bil z osebnim avtomobilom le nekaj km od doma, ko je iz neznanega vzroka zapeljal z vozišča regionalne ceste Brežice-Bizelj-sko. V naselju Župelevec, kjer je hitrost s prometnim znakom omejena na 70 km/h, je zapeljal na travnati nasip in trčil v zemeljski jarek za odtok meteornih vod. Po trčenju se je vozilo prevrnilo preko pokrova motorja na desni bok. Med prevračanjem je voznik padel iz vozila in utrpel tako hude telesne poškodbe, daje na kraju nesreče umrl. V poročilu PU Krško so še zapisali, da voznik v času nesreče ni bil pripet z varnostnim pasom, ki bi mu morda rešil življenje.
Preizkus
usposobljenosti
Gotenica-V policijskem vadbenem centru Gotenica je 20. septembra potekal preizkus usposobljenosti in vzdržljivosti pripadnikov posebne policijske enote generalne policijske uprave. Preizkusa se je udeležilo enajst ekip iz vseh policijskih uprav oziroma 88 pripadnikov posebne policijske enote. Policisti so se pomerili v devetih disciplinah: v vožnji s terenskim vozilom, v streljanju s službeno pištolo in avtomatsko puško HK, v preizkusu psihofizične zmogljivosti, premagovanju ovir, poznavanju pooblastil, premagovanju gum in teku na 7,3 km.
Zmagovalec letošnjega že 11. preizkusa je ekipa posebne policijske enote iz PU Nova Gorica, drugo mesto je zasedla ekipa PU Novo mesto, tretje mesto pa so si “prigarali” policisti posebne policijske enote iz PU Ljubljana. Naša ekipa PU Krško je bila po seštevku vseh rezultatov peta. GPU/ S.V.
S
Spolno nasilje nad otrokom
Posavje - Kriminalisti Policijske uprave Krško obravnavajo primer spolnega nasilja nad 15- letnim otrokom. Po do sedaj zbranih podatkih je 18. septembra otrok na poti proti domu ustavljal avtomobile. Ustavil mu je moški, star okoli 30 let, visoke postave, črnih las in mu z osebnim avtomobilom ponudil prevoz proti domu. Med vožnjo je moški vozilo ustavil in zahteval od oškodovanca, da ga drži za spolovilo, dokler ni prišlo do izliva. Po tem dogodku je osumljenec oškodovanca odslovil in se odpeljal.
Po prvih podatkih naj bi bil osumljenec iz Posavja. Nekaj dni kasneje so izprijenca policisti že izsledili in ga kazensko ovadili. Omenjenega kaznivega dejanja je osumljen 32-letni D.K. iz okolice Krškega.
Zaradi suma, da D.K. takšno dejanje ni storil prvič, policija prosi vse morebitne oškodovance ali očividce, ki so imeli podobne izkušnje z osumljencem danega opisa, da to čimprej prijavijo na telefonsko število 113 oziroma pokličejo na Policijsko upravo Krško - urad kriminalistične policije. Le s pomočjo oškodovancev bo policija v skladu z zakonom o kazenskem postopku in kazenskim zakonikom primerno ukrepala in poskušala preprečiti nadaljnja podobna prepovedana in kazniva dejanja. S.V.
PU Krško je v prvem polletju letos obravnavala 6 primerov kaznivega dejanja iz poglavja kazenskega zakonika o kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost, v enakem obdobju leta 2001 pa 12. Od tega je PU Krško v prvem polletju 2002 obravnavala 4 primere kaznivega dejanja spolnega napada na osebo drugega ali istega spola, ki še ni stara 15 let.
Zagrožena kazen za omenjeno kaznivo dejanje je po prvem odstavku (glede na kvalifikacijo kaznivega dejanja) od šestih mesecev do petih let oziroma po drugem odstavku najmanj tri leta.
Na udaru vozila
Posavje - S parkirnega prostora pri Kopitarni v Sevnici je ob koncu tedna zmanjkalo nezaklenjeno kolo z motorjem znamke APN-6 reg. štev. KK D2-052, modre barve. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 25.000 SIT.
Nekoliko več sreče je imela oškodovaka, ki ji je pred več kot tednom dni z dvorišča stanovanjske hiše v Velikem Mraševu izginil osebni avtomobil znamke Cimos AX. Vozilo je bilo odklenjeno, prav tako pa so se v njem nahajali kontaktni ključi. Neznanec seje z vozilom odpeljal v Novo Gorico, kjer je vozilo pustil in gaje lastnica že prevzela.
Neznani storilec je pred dnevi v naselju Šmarjeta iz odklenjenega osebnega avtomobila odtujil kovček z navojnimi čeljustmi in zaganjač motorja. Lastnik je s tatvino oškodovan za približno 400.000 SIT. V Senušah je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil in iz njega odtujil avtoradio znamke Kenwood in polico z dvema zvočnikoma. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 30.000 SIT.
Policija išče organizatorje
Slogonsko, 18. september - Policisti policijske postaje Brežice so okoli 5. ure zjutraj v bližini naselja prijeli 27 državljanov ZRJ in 2 državljana Albanije, med njimi tudi enoletnega otroka. Ugotovili so, da so ilegalno prestopili državno mejo na poti v Italijo in Francijo. Policisti so z zbiranjem obvestil in ogledom kraja prehoda ugotovili, da so posamezniki v skupini na različne načine pripotovali v Sarajevo, kjer so morali organizatorjem za nadaljevanje potovanja proti obljubljenim deželam plačati po 1.500 EUR na osebo, šele potem so skupino pripeljali v Zagreb.
Ko seje v Zagrebu nabrala dovolj velika skupina, sojih pripeljali v bližino državne meje in od tam s pokrito traktorsko prikolico in osebnim avtomobilom v Slovenijo. Policisti in kriminalisti intenzivno nadaljujejo iskanje organizatorjev potovanja in ostalih oseb, povezanih s poslom izkoriščanja človeške stiske za velike zaslužke.
pravni nasveti
vanje iz prejšnje številke)
Ravnanje ^zenskih ^evah
p
-ravr>anje v kazenskih zade-alternativno izvensodno Vanie kazenskih zadev. Uk-W z reševanjem spora ali je. Vji ta med oškodovancem in $ ettl zaradi kaznivega dejan-,1)'lra><>ravnaniem želimo doseči S0,> ki brez sodnega \)(j zadovolji osumljenca in H0(jQvanca ter zagotovi dobre Je medsebojne odnose.
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Postopek posredovanja sodišča pri reševanju sporov v civilnih zadevah
Zakaj naj se stranka odloči za sodno poravnavo s posredovanjem sodišča?
Predvsem zato, da se izogne dolgotrajnosti sodnega postopka in zaradi zmanjšanja sodnih stroškov. Sodišče pri tem igra vlogo posrednika in pomaga strankam, da se poravnajo. Cilj postopka je doseči obojestransko zadovoljiv dogovor, ki rešuje ali celoten spor med pravdnima strankama na podlagi skrbnega ugotavljanja vseh pomembnih dejstev in prava ter da se zavarujejo tudi interesi strank za njihovo morebitno bodoče sodelovan-
Pravna podlaga
Pravna podlaga za izvedbo postopka sodnega posredovanja pri reševanju sporov je prvi odstavek 11. člena veljavnega Zakona o
pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po katerem si mora sodišče prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, pri tem pa onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. Nadaljnja pravna podlaga je tudi člen 271 ZPP, po katerem predsednik senata med pripravami za glavno obravnavo lahko sprejme na zapisnik sodno poravnavo ter določilo 3.odstavka 306.člena ZPP, po katerem sodišče med postopkom opozori na možnost sodne poravnave in pomaga pravdnim strankam, da se poravnajo. Postopkovna pravna podlaga za izvedbo sodnega posredovanja je tudi določilo 2,odstavka 122.člena ZPP, po katerem se o manj pomembnih izjavah ali sporočilih ne sestavi sodni zapisnik.
Postopek
Posredovanje je gibljiv, neobvezen, zaupen postopek, v katerem nevtralni sodni posrednik poskuša zagotoviti sporazumno
rešitev spora z dogovarjanjem in pogajanji. Neformalno srečanje strank s sodnim posrednikom se običajno začne s predstavitvijo primera in pogleda vsake stranke na zadevo neposredno ali po pooblaščencu. Posrednik se lahko sreča s posamezno stranko na skupnem ali ločenem srečanju in poskuša zlasti:
-	strankam pomagati, da bi ugotovili njune skupne in nasprotujoče interese in da bi na osnovi boljše medsebojne komunikacije prišlo do ustrezne rešitve spora;
-	pomaga oblikovati rešitve za dogovorjeno rešitev in razširja možnosti sporazumnega dogovora glede rešitve spora.
Kaj pa če poravnava ne uspe?
Sodišče nima pooblastil za vsiljevanje poravnave in ne more od strank zahtevati, da sprejmejo predlagane rešitve. Če poravnava ne uspe, je dolžno varovati , da zadeva ostane v tisti fazi prav-
dnega postopka, kot je bila pred poskusom poravnave.
Kakšne kvalifikacije morajo imeti sodni posredniki?
Sodni posredniki morajo imeti najmanj šest let delovnih izkušenj na pravnih delih po opravljenem pravosodnem izpitu in druge izkušnje kot ga zahteva redno izobraževanje na področju alternativnega načina reševanja sporov.
Zaupnost
Vse komunikacije v povezavi s postopkom posredovanja so tajne. Z vsemi pisnimi in ustnimi izjavami in z navajanjem dejstev je seznanjen samo sodni posrednik, ki posreduje pri reševanju spora. Nobena informacija, ki izvira iz postopka posredovanja sodišča, ni dostopna drugim zainteresiranim fizičnim in pravnim osebam oz. širši javnosti. Če po-
stopek posredovanja ni uspešen, sodišče zagotavlja tajnost celotnega postopka posredovanja tudi v razmerju do sodnika, ki bo obravnaval zadevo po pravilih pravdnega postopka. V takem primeru bo zadevo vselej obravnaval drug sodnik, torej ne tisti, kije posredoval pri reševanju spora. Sodnik, predsednik senata, pri tem ne bo seznanjen niti s stališči niti z mnenjem posrednika o zadevi.
Čas obravnavanja v postopku
posredovanja sodišča
Sodišče zagotavlja izvedbo postopka posredovanja v roku treh mesecev od prejema izjave obeh pravdnih strank, da predlagata izvedbo postopka posredovanja. Strokovni sodelavec se bo posvetoval z obema pravdnima strankama preden bo določil datum in uro postopka posredovanja ter o okoliščinah, ki bi prispevale k maksimalni uspešnosti postopka posredovanja.
RAZVEDRILO
HOROSKOP
OVEf!
V sedanji službi se ne počutite dobro, zato začnite iskati možnost za novo. Doma na veliko zapravljate denar in nakup loterijske srečke vam ne bo pomagal. Nikar se ne ozirajte za nedosegljivo osebo, ker izgubljate čas.
BIK
Nerešenih službenih dolžnosti ne boste mogli ignorirati. Vse vzemite kot priložnost in ne kot problem in ugotovili boste, kaj morate storiti. Umirjen dogovor med vami in partnerjem ne bo mogel prekriti čustvenih problemov.

DVO JCKfi
Ne ustrašite se delovanja z novimi ljudmi. To bo vaša velika priložnost - posebno, če je vanjo vključeno potovanje v tujino. Varčevanje ni preprosto, toda lahko opustite nekaj luksuznih navad, kar bo prineslo dolgoročne koristi.
RAK
Slaba volja in pritoževanje čez kolege v službi ne bosta prav nič pripomogla pri vašem-delu. Mislite velikopotezno, izkoristite sveže ideje in navdahnili boste druge. Po naravi ste varčni, vendar trenutno zapravljate čez vse meje.
LEV
Niste odgovorni za reševanje vsake najmanjše težavice na delovnem mestu, zato razporedite delo in s tem odgovornost. Po 5. oktobru bo negotov odnos med vami in partnerjem postal bolj trden in vi boste postali srečen človek.
DEVICA
Okoli 5. oktobra bo na delovnem mestu zelo neprijetno ozračje, polno podtikanj in nesporazumov. Zavedajte se, da so vse težave začasne in da bo prišel vaš čas. Denarna pomoč družinskim članom ni prav dobra zamisel.
TEHTNICA
Bodite pozorni na čustvena dogajanja v službi, sicer ne boste razumeli, zakaj se ljudje obnašajo tako odvratno. Razdelite dobljeni denar s partnerjem, toda ne bodite preveč velikodušni, saj boste morda denar še potrebovali.
ŠKORPIJOH
Končno se lahko odločite za premik. Toda ne počnite tega z naglico. En kos sestavljanke mora prej priti na svoje mesto. Denar vam bo kar padel v vrečo. To si zaslužite, zato uživajte, ko ga porabljate.
STRELEC
Vaše široke zamisli ne pomenijo nič, če v službi zavzamete pozo kavalirja. Pridobite sodelavce na svojo stran, preden spravite na dan naslednjo svojo veliko zamisel. Nobene škode ne bo. če zavrnete nesramno drago ponudbo.
KOZOROG
Zahteve vašega šefa da se bolj osredotočite na delo, bo morda poniževalna toda zaradi nje boste postali veliko bolj aktivni. Plačevanje velikih računov za nekom, ki se samo igra, ni tako zastrašujoče, kot seje zdelo na prvi pogled.
VODMAR
Oktobra bodo možnosti za novo službo ali nov projekt izvrstne. Rdeče številke vam bodo povzročale glavobole. Dokler se finančno ne organizirate, si zategnite pas. Oktobra se boste morali spoprijeti z nezanesljivim prijateljem.
RIBI
Bodite predani in organizirani in znašli se boste v zanimivem projektu. In zakaj delate vse sami? Razporedite dolžnosti, lažje vam bo. Prejeli boste denar za že zdavnaj opravljeno delo, ki ga boste potrebovali za velik nakup.
IV Novo mesto, d.o.o. Podbevško va 12 tel.:	07/39	30	860
trženje: 07/39 30 872 faks:	07/39	30	870
e-pošta: urednikf@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si
v ... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju

Nagrade
Nagrade,
ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada -knjižna nagrada Gelca Lisec,
NHM 16, 8290 Sevnica
2.	nagrada -videokaseta
Miro Krušič,
Šercerjeva 26, 8281 Senovo
3.	nagrada -
Igra “Človek ne jezi se”
Milan Žuraj,
Šolska ul. 14, 8270 Krško
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
KOMIK, OBALA, KALK, ARIAS, PIA, VA, GLICERIN, PAN, ROSOMAH, MOŠT, ER-ANOS, MOSTE, GERA, PSALTER, OD, PUTIKA, RADIATOR, VRT, ANALGIJE, KAR, ČARE, NAT, ABS.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 11.10.2002, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
SUftiilil
nagradna križanka
SESTAVU
BOJAN
MACUR
VRSTA
ŽITA
RADIO
BREŽICE
PEČEN
MESNI
CMOK
PREVARAN
ZAKONSKI
MOŽ
MESTO V NIGERU!
lATA
DESKA
MESTO NA FINSKEM
RIJEKA
OSMI
ŽIDOVSKI
MESEC
JED IZ OLUŠČENEGA PROSA
MIRNO
SOŽITJE
ALOJZ
ŠETINA
LITERAR.
PODLOGA
BOGINJA
JEZE
MEDMET
BOLEČINE
STANE
DOLANC
VELETOK V SIBIRIJI
PRVA IN ZADNJA ČRKA ABECEDE
11
RJAVA
KRAVA
HRIB PRI MOSTARJU
TISTI, KI ZA KAJ PROSI
VOLNENO OBLAČILO REKA NA TAJSKEM
8
RALKA
UGLED,
RENOME
IGRALKA
. RINA.
IZVRŠNI
ODBOR
ZIDAK
ANTON
ZELIČ
MARJAN
IVAČIČ
HASEK,
PRIDE
MLEČNI
IZDELEK
FOSILNI
ANTRO-
POID
STARI
OČE,
DEDEK
nordij-
sko
božan-
stvo-
OTOK
ČAROV-
NICE
KIRfct-
1
2	3	4	5		6	7	5	8	3	9	3	2	10	1 1
														
poročili so se...
.. ■
Sevnica
14. septembra sta se na gradu poročila Marko Petje iz Zabukovja in Darja Zupančič iz Sevnice. 21.septembra pa sta rekla svoj “da” Damijan Gane iz Orehovega in Anica Banič iz Brezja pri Senušah.
Krško
7.septembra sta na sedežu upravne enote sklenila zakonsko zvezo Aleš Hribšek iz Ženj in Simona Pirc iz Srednjega Arta, teden dni kasneje pa Andelko Behin in Mojca Brilej s Senovega.
V	Kostanjevici na Krki seje v mesecu septembru poročilo 9 parov. 14.septembra sta se tam odločila stopiti na skupno pot Bogdan Planinc in Alenka Zorko z Bučerce.
V	skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le podatke mladoporočencev, ki so soglašali z javno objavo.
kino

Kino Brežice
Četrtek, 3.10., ob 17. uri Vrnitev Petra Pana, risanka; ob 18.30 Insomnia, triler, ob 20.30 Posebno poročilo; petek, 4.10., ob 17. uri Vrnitev Petra Pana, ob 18.30 Insomnia, ob 20.30 Posebno poročilo; sobota, 5.10., ob 17. uri Vrnitev Petra Pana, ob 18.30 Insomnia, ob 20.30 Posebno poročilo; nedelja, 6.10., ob 17. uri Vrnitev Petra Pana, ob 18.30 Insomnia, ob 20.30 Posebno poročilo; ponedeljek,7.10., ob 18. in 20.30 Posebno poročilo; sreda, 9.10., ob 18.30 Fantje in punce, komedija, ob 20.30 Princesa in bojevnik, kriminalka; četrtek, 10.10., ob 18.30 Fantje in punce, ob 20.30 Princesa in bojevnik; petek, 11.10., ob 18.30 Fantje in punce, ob 20.30 Princesa in bojevnik; sobota, 12.10., ob 18.30 Fantje in punce, ob 20.30 Princesa in bojevnik; nedelja, 13.10., ob 18.30 Fantje in punce, ob 20.30 Princesa in bojevnik; ponedeljek, 14.10., ob 18.30 in 20.20 Fantje in punce; sreda, 16.10., ob 18.30 in 20.30 Ali G indahouse, komedija, četrtek, 17.10., ob 18.30 Ali G indahouse, ob 20.30 Glasniki vetra, vojni.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 3.10., ob 18. uri Kloniranka, komedija; petek, 4.10., ob 18. uri Kloniranka, ob 20. uri Mulholland drive, misteriozna drama; sobota, 5.10., ob 18. uri Izbranka teme, grozljivka, ob 20. uri Mulholland drive; nedelja, 6.10., ob 18. uri Izbranka teme, ob 20. uri Mulholland drive; četrtek, 10.10., ob 18. uri Časovni stroj; petek,
11.10.,	ob 18. uri Mišek Stuart little 2, animirani film, ob 20. uri Dovolj mi je, triler drama; sobota, 12.10., ob 18. uri Časovni stroj, ob 20. uri Dovolj mi je; nedelja, 13.10., ob 18. uri Mišek Stuart Little 2, ob 20. uri Dovolj mi je; sreda, 16.10., ob 18. uri Mulca, drama, ob 20. uri Austin Povvers v zlatotiču, komedija; četrtek,
17.10.,	ob 18. uri Mulca, ob 20. uri Nezvesta, triler drama.
Vsak dan je za nekatere včeraj, za druge jutri -a le za malo od njih danes
Gilbert CESBR0P
Pravica in dolžnost sta kot palmi, ki ne dasta plodu,
če nista druga zraven druge.	-
Felicite LAMENNAR
Skromen je laže tisti, ki je nekaj naredil, kot tisti,
ki ni nikoli ničesar naredil.	-
Človek, ki naredi napako, ne da bi jo popravil,
zagreši novo napako.	.<
konfvcr
Zakrpano prijateljstvo le redkokdaj postane celo.
Nizozemski p rego'!0
Upanje je dober zajtrk, toda slaba večerja.	,r
Francis BAČO1
Kdor se smehlja, namesto da bi besnel, je vedno močnejši-
Japonski preg0'
Kdor se varuje razočaranj, se skriva pred življenjem.
Hans HABE
Življenje lahko razumemo samo za nazaj,
živeti pa ga je treba naprej.	„n
Solen KIERKEGAA&
Ne misli, da si dober, če si najboljši med najslabšimi. f
Latinski preg0'1
Resnica je podobna koprivi: če se je dotakneš, te zbode,
SA
/0f
če pa jo krepko držiš, ti ne more ničesar.	^
Mi beremo svet narobe, pa mislimo, da nas vara. QQgt
Naslikanega hleba ne moreš pojesti.
Korejski preg0'
Ljubosumje je pomanjkanje spoštovanja do osebe, ki jo
Vsakdo mora črpati in iskati moralno moč in oporo v sedi
in ne v drugih ljudeh.	-)0^
Dobrota je stroj, ki proizvaja nehvaležneže.
4Aču
Sovražnika se znebiš, če ga napraviš za prijatelja.
NRIR 1
DEMOA
. eže.
M. ZAMAL
ateija. HENRI
Kakor psi. tako tudi ljudje lajajo na vse, kar jim je novo in nepoznano.
MACHIAVi

l)f
pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan stran 17
IZ MAJHNEGA ZRASTE VELIKO
Sava Glas, 2.10.2002
Živ žav!
No, tako! Čas je, da se spet malo oglasim. Stvar je namreč takšna, stoji pa tako! Neizmerno ste pridni, ko tako lepo pošiljate svojo pošto. Če bi poslali še kakšne fotografije, ne bi bil prav nič jezen. A tokrat nisem imel namena razpredati o tem. Zadeve so namreč takšne, da ste poslali kar precej pisem o začetku šole in prvem šolskem dnevu. Ne bodite jezni, ampak, ker se nam že bližajo prve jesenske počitnice, o začetku pouka ne bomo več govorili. Tudi sicer ne bodite preveč žalostni, če ne preberete svoje pošte. Skrbno jo hranim, žal je res, da je ta stran premajhna za vse, kar bi rad objavil in pokazal vaše umetnije, zato se moram odločati med goro pisem. Nekatera pridejo v velikem številu iz iste šole pod istim naslovom - no pri tem je potrebna še posebna pozornost. Trudim se po svojih najboljših močeh, da bi ustregel vsakemu posebej, priznam pa, da sem dokaj neroden pri tem početju. Ko se bom domislil, na kakšen način lahko rešim zmedo v mojem nabiralniku, vam to takoj sporočim. Do takrat pa sem bom še naprej spotikal in lovil ravnotežje. Upam samo, da ne bom vmes padel na svoj nosek.
Potem bi lahko bil še velik hec.
Skat Smrčobrad
Zajec Bine
Ko se zajec Bine prebudi, jutro mane si oči. Odskaklja do bližnjega vrta in na vrata brž potrka. Odpre mu prijatelj stari, ki prijazno ga pozdravi. Dva korenčka, eno zelje in se kombi spet odpelje. Doma se v hiško skrije, zaspi, da za celo vas smrči. Jelen gre pogledat, zakaj je takšen direndaj. Ko vstopi,
ga nemudoma zaloti.
V usta mu vtakne papir, da bo čisti mir.
Veselo se domov odpravi in še Miška brž pozdravi.
Sanja Valenčak, 6.n, OŠ Koprivnica
Dan krških tabornikov
V soboto, 7. septembra 2002, “Dan krških tabornikov”. Propa-smo taborniki rodu “Sivi dim” gandni tabor seje odvijal na trav -Krško drugo leto zapored priredili natih površinah pri stadionu Mati-
je Gubca. Dan je bil namenjen vsem tistim, ki so že taborniki, predvsem pa drugim pustolovcem, kijih zanima taborniško življenje, jih privlačijo nove stvari ali pa si želijo druženja in stika z naravo. V ta namen smo pripravili različne aktivnosti. Obiskovalci so lahko preizkusili progo preživetja, ki je polna najrazličnejših ovir, v štafetnih igrah ali pa so svojo umetniško dušico sprostili v likovnih delavnicah. Dan smo zaključili ob tabornem ognju, kjer smo se vsi zbrali, da se pozabavamo. V večernem programu smo s kratkimi utrinki pokazali, kaj taborniki počnemo čez leto, in dokazali, da nam ni nikoli dolgčas.
Lep taborniški pozdrav!
Z NARAVO K BOLJŠEMU ČLOVEKU!
Zala Jenžur
Kuža Mufi
Moj kuža Mufi pravi je junak.
Laja in razgraja, če zasliši kak korak.
Čeprav je majhen kuža, vsak pred njim beži, saj glas ima za tri.
Rada ga imam, ker povsod me spremlja,
Z mano se igra, na travniku pa jamico kopa.
Včasih je pa len, ker ves dan v senci spi, da še mamica se nanj jezi.
Najraje je meso in gloda kakšno pot, pa tudi čokolada njegova je slabost.
Karmen Klavžar, 5.r., OŠ Koprivnica
V
Športni dan
V soboto je bil sončen dan. Jrieli smo športni dan. Naš cilj je Gračka Gora.
Izpred šole smo krenili že ob P°1 osmih. Najprej smo hodili po Cesti, nato po gozdu in kmalu smo Pr'šli do vinogradov. Pri vino-8radih smo se ustavili in se pogovorili,zakaj so vrste v vinogra-različno obrnjene, zakaj mora n‘l trto sijati sonce in zakaj imajo inogradi klopotce. Vse to smo po-Jasnili in nadaljevali pot do Gračke °re. Tam smo si ogledali cerkev, Je zelo lepa. Pomalicali smo in adaljevali pot v dolino.
Nekateri učenci so odšli do-^}°v> drugi pa so počakali avtobus 9,1 kombi na Pokleku.
David Ločičnik, 3.r„ OŠ Blanca
Tudi otroci so bili na Lisci
Učenci OS Blanca so.se udeležili vseslovenske slovesnosti na Lisci. Za razliko od številnih drugih vrstnikov so otroci z Blance, učenci od 5. do 8. razreda, resnično obeležili “leto gora”, saj so šli peš z Brega in nazaj na Breg, medtem ko so se drugi na Lisco popeljali z avtobusom. Lahko povem, da so šli naši učenci zaradi prevozov do vlaka od doma že ob 6.30 in so se vrnili šele ob 15.30, drugi pa so se že ob 12.30 odpeljali z Lisce.
Skratka tudi učenci OŠ Blanca so bili na Lisci in to peš, v obe smeri... smo pač bolj utrjeni, saj smo doma pod Bohorjem, drugim posavskim lepotcem. Moram pa pohvaliti kulturni program, ki so ga pripravili učenci sevniške šole.
Ana Mešiček, ravnateljica OŠ Blanca
Naš obisk obrtnega sejma
(doživljajski spis)
V sredo, 11.9.2002, smo se učenci 8. razreda odpravili na ogled celjskega obrtnega sejma. Na začetku smo se v šali bali, da nas bodo napadli talibani, zaradi lanskega 11. septembra. Dvojčka padla sta - lepo počivajta v miru. No, dovolj šale. Peljal nas je naš sosed Božo. V Celje smo prispeli okoli pol desete ure. Že na začetku smo videli, da bo “ful” zabavno. Hec! Najprej smo si ogledali halo, ki je predstavljala poklice. Notri pa je bil pravi dolgčas, razen “štantov” seveda. Potem je nastopil najboljši del našega izleta. Sami smo hodili po sejmu. Zakon! Najprej smo malo pokukale po halah, potem pa smo se odpravile v luna park! Zur! Na žalost nas je čas prehitel in zbrati smo se morali pred glavno halo. A tovariš nam je poklonil še pol ure za zabavo. Tudi to seje kmalu izteklo in morali smo domov. Dan je bil zelo lep tudi zaradi tega, ker je bil to naš prvi izlet z našim novim tovarišem.
Katja Bogovič, 8.r„ OŠ Koprivnica
Ljubezen med mladimi
Ljubezen je zelo pomembno in prijetno čustvo. Življenje brez ljubezni bi bilo kot ptica brez kril - nesmiselno in pusto. Ljudje smo enostavno ustvarjeni, da ljubimo, tako je ljubezen velik del vsakega človeka, ne glede na starost, spol, narodnost ali vero. LJUBITI ZNAMO VSI!
To čudovito čustvo človeka spremlja od rojstva do smrti. Meni ljubezen že od nekdaj zelo veliko pomeni. Odkar imam tudi sama fanta, pa se mi zdi življenje veliko bolj popolno kot do sedaj, saj se nanj lahko vedno zanesem in ga lahko poiščem, ko mi je hudo. Zato se zavedam, kako pomembna je ljubezen.
Nekateri nerazumevajoči odrasli ljudje velikokrat pravijo, da fant ali punca v najstniških letih še sploh ne ve, kaj je ljubezen in da še ne zna ljubiti. Oh, pa še kako se motijo... Čeprav smo mladi, imamo čustva. Tudi mi lahko ljubimo. Ampak je vseeno res, da se v najstniških letih velikokrat pojavlja le najstniška zaljubljenost, ki mine prej kot v mesecu. Ampak tako se vse začne. Človek se uči ljubiti tako, kot ptica leteti - po-
Zaključna
prireditev
V	torek, 17. septembra, je bila v brežiški kinodvorani zaključna prireditev Slovenskega knjižnega kviza “Anton Ingolič in Štajerska”.
Iz naše šole je kviz uspešno rešilo 62 učencev in učenk, pri reševanju pa nam je pomagala tudi naša šolska knjižničarka Lojzka Ivanšek. S pomočjo kviza sem izvedela nekaj podatkov o pisatelju in Štajerski.
Brežiška knjižnica je vsakemu učencu, ki je sodeloval na kvizu, omogočila ogled filma Gospodar prstanov. Pred ogledom so predstavniki posameznih šol izžrebali po enega učenca iz vsake šole in ti so nato sodelovali v žrebu za zaključno prireditev kviza. Iz naše šole sem bila izžrebana prav jaz.
Ko je učenka 8.b razreda iz naše šole v mikrofon povedala moje ime in priimek, sem bila zelo vesela, po drugi strani pa meje bilo malo strah. Ko sem “pridrvela” na oder, mi je gospod Pirman iz brežiške knjižnice čestital.
Sledilo je zaključno žrebanje. Največ sreče je imel učenec iz Pi-šec, ki se bo oktobra udeležil zaključne prireditve tega kviza v Ljubljani. Vsi ostali učenci, ki smo bili izžrebani v prvem krogu, smo dobili tolažilne nagrade. Knjižnica Brežice seje spomnila tudi na naše mentorice in jim podarila šopke.
V	mojem imenu in imenu gospe knjižničarke in mentorice Lojzke Ivanšek se iskreno zahvaljujem brežiški knjižnici za tolažilno nagrado in ogled 3-urne-ga filma.
Tamara Lopatic, 5.r„ OŠ Cerklje ob Krki
V
Športni dan
Bil je lep dan. Šli smo na pohod. Imeli smo se zelo lepo. Pot smo začeli pri šoli. Dolgo smo hodili in prišli v Krajna Brda. Zavili smo v gozd. Tam smo videli, kako ljudje uničujejo naravo. Sredi gozda je bil velik kup smeti. Zelo grdo je bilo to videti. Prečkali smo glavno cesto in zopet zavili v gozd. Čez nekaj časa smo prišli v Gradec, nato v Brinje, kjer smo se ustavili in opazovali vinograde. Kmalu smo prispeli na cilj na Gračko Goro. Tam smo pomalicali in si ogledali cerkev. Pot smo zaključili na Pokleku. Bilje lep in zanimiv pohod.
Darja Požun, 3.r., OŠ Blanca
časi in previdno. Redkokdaj se zgodi, da bi prva ljubezen, ki se običajno “zgodi” že v vrtcu, prerasla v dolgotrajen odnos ali pa celo v zakon. Med mladimi se velikokrat sliši: “Daj, zresni se in obdrži to punco/fanta več kot en mesec!” Moje mnenje pa je, da moraš iskati, dokler ne najdeš tiste osebe, za katero ti srce pove, daje prava, daje ljubezen tvojega življenja. Pa naj se to zgodi pri petnajstih, petintridesetih ali pri petdesetih - za ljubezen ni nikoli prepozno.
V današnjem času si mladi večkrat iščemo le nekoga za krajšo avanturo. Pri izbiri načina za iskanje nismo izbirčni. Svojega bodočega fanta/punco lahko spoznamo preko interneta, na kakšni zabavi ali kjerkoli se zbirajo mladi s podobnimi interesi. Nikoli ne veš, kje te čaka tvoj(a) bodoči življenjski sopotnik.
Včasih ali kar v mnogih primerih pa kmalu, ko najdeš tistega “ta pravega”, nastopijo težave, kijih mladi enostavno imenujemo kar starši. Večkrat se starši tako
morajo dojeti, da seje to zgodilo. Potem pa pride do težav, ker otrok ne pustijo k fantu/punci, ali pa da bi kam šel z njim/njo... In po mojem mnenju se veliko razmerij med mladimi konča prav zaradi teh “starševskih neumnosti”. Vsaj nam se zdijo neumnosti.
V Sloveniji je med mladimi (predvsem najstniki) še vedno čutiti nekakšen odpor do tistih, ki lahko ljubezen čutijo le do človeka istega spola. Mene osebno ti ljudje ne motijo. So pač malo drugačni, kot si jih je Bog zamislil. Če bi poznala kogarkoli, ki ljubi na tak način, pa tega noče ali si ne upa priznati, bi mu pomagala, da se pokaže javnosti. Ne pa da to malo drugačno čustvo ljubezni skriva v sebi. Tako si samo zapira pot do sreče v ljubezni, ki pa sploh ni tako daleč, kot si predstavlja. Vsekakor ljubezen je lahko lepa. Ljubezen je res tisto, kar lahko nekomu ponudi tudi človek, ki nima ničesar - še strehe nad glavo ne. Dokler ima ptica krila, lahko leta, dokler je ljubezen, smo mi.
bojijo za svoje otroke, da potem, ko vsaj malo odrastejo, sploh ne	Špela Koršič S.a razred, OŠ Artiče
Dober dan - vrtec Ciciban Otroci in zaposleni iz Vrtca Ciciban v Sevnici se veselijo svoje nove kuhinje. S tem simpatičnim risanim povabilom so povabili tudi nas, da se jim pridružimo pri slovesnem odprtju nove kuhinje, ki bo potekalo v petek, 4. oktobra, ob 13.30, v vrtcu Ciciban v Sevnici, ki domuje v naselju Heroja Maroka 22.	
i 4:	7T7 u L.. •	(L-	' %
	
Teden otroka
Tudi ob letošnjem Tednu otroka, ki bo potekal v času od 7. do 14. oktobra se bo pod okriljem Zveze prijateljem mladine Krško zvrstilo veliko zanimivih prireditev. Letos je geslo Tedna otroka “Zdrav otrok v zdravi družini”. Na to temo bo tekla tudi okrogla miza, ki bo v ponedeljek, 7. oktobra, ob 15. uri v zeleni dvorani Holeta Sremič v Krškem. Na okrogli mizi bodo sodelovali družinski zdravnik Anton Gradišek, dipl. sociolog, dipl. transakcijski analitik Bojan Pucelj, dr. medicine, specialistka pediatrije Marjana Volarič in specialist za medicino dela, prometa in športa Franci Pogačar.
V nadaljevanju tedna otoka pa bodo sledile številne druge prireditve.
USTVARJALNE DELAVNICE, AVDICIJE ZA GLASBENE NASTOPE OTROK IN GLASBENO ZABAVNE PRIREDITVE
v torek, 8. oktobra-, od 14. do 18. ure na šolskem igrišču v Podbočju
v sredo, 9. oktobra, od 14. do 18. ure pri OŠ Leskovec
v četrtek, 10. oktobra, od 14.do 18. ure
na ploščadi OŠ XIV. divizije Senovo
RAZSTAVA LIKOVNIH IZDELKOV UČENCEV OŠ ADAMA BOHORIČA OB TEDNU OTROKA
odprtje v sredo, 9. oktobra, ob 18. uri v galeriji Staneta Fabjančiča na gradu Rajhenburg v Brestanici
Glasbeno zabavna animacijska prireditev V DEŽELI TAMTARAM z Andrejo Zupančič
v petek, 11. oktobra, ob 16. uri
na igrišču OŠ Jurija Dalmatina Krško
USTVARJALNO ZABAVNI PROGRAM ZA OTROKE
v soboto, 12. oktobra, od 14.od 20. ure v Gasilskem domu na Vihrah
Na vseh osnovnih šolah v občini Krško bodo v TEDNU OTROKA potekali šolski otroški parlamenti na temo NASILJE MED IN NAD VRSTNIKI.
OGLASI
/ PopCijitC^se m testno vožnjo'z enim izmed/ x. Rerpaultpvih £jzel jjiotojjev.Vfn J)Tihfeinft6
C
w£fc:
□
FRIC & RAMOVŠ
S/7va Fric s.p.
Ribniki 38, 8290 SEVNICA Tel: 07/81 62365 Fax: 07/81 62362 GSM: 041/644 145
VRTNARSTVO
CVETLIČARSTVO
TERM0T1HNIKA
lončne kri jesenske lepe substrat
e, mačehe, rese, >be, božične zveze okrasni pesek
Polo basis in Polo comfortline; prihranite do 190000 tolarjev!
*Cena v SIT je informativna in odvisna od valutnih razmerij.
Radanovič Brežice d.o.o.
Černelčeva ulica 5, Telefon (07) 49 92 150 8250 Brežice	Telefax (07) 49 92 172
Volksvvagen Polo
•Kr
B
< < st. z dg< A « ^
~ < s
pl
lil
j, & ~
Obiščite obnovljene salone
ekskluzivnega pohištva na Mostecu in v Krškem
Mostec 6. Dobova. Tei: +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tel.: +386(0)7 48 80 390

tem ptt-tpm
BREZPLAČEN KUC • VSAK DAN OD 12* DO 20‘
/ . x
RENAULT >	)
/ / / / / / /
RE.VALLT dti ^
POZOR
HUD MOTOR

PC TPV AVTO Brežice
Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice
Tel.: 07 49 91 903, 49 91 901
Zajamčeno najniž e cene pohištva v Evropi
Vabljeni v vrtni center Kalia
t il;I fVrt ni
SEMENARNE Ljubljana v NC Intermarket Brežice na Tovarniški io v Brežicah
__ ___j n ter
3 KALI A
IN V PRODAJALNAH: na CKŽ135 C v prodajnem centru ]OB v Krškem naCBE 64 v Metliki
KjER VAM ZA LEPŠI VRT IN DOM NUDIMO:
ŠIROKO PONUDBO:
•	semena in sadike vrtnin in cvetlic, okrasne čebulice
•	lončnice, semena okrasnih trat
•	ozimna žita in ostale poljščine
•	lonci in cvetlična korita, vrtno orodje, škropilnice, zalivalke, plasteniki, folije, agrokoprena
•	sredstva za varstvo rastlin, organska in mineralna gnojila, substrati, šota
•	hrana za male živali
SVETOVANJE:
■ vsak dan strokovno svetovanje
UGODNOSTI:
Ponudba meseca
akcijske cene, vsak mesec od 5. do 20. v mesecu
Kartica popustov
Od 1. Septembra 2002 možnost obročnega odplačevanja
delovni čas in informacije:
Brežice: od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 16. ure, tel.: 07/496-35-31 Krško: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, tel.: 07/48-81-647 Metlika: od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure, tel.: 07/305-80-26
mm

Soustvarjajmo naravo! SEMENARNA Ljubljana


mm ©igwi zlatarna
(ZRAVENLOTERIJE SLOVENIJA)
• VELIKA IZBIRA SREBRNEGA IN ZLATEGA NAKITA •KONKURENČNE CENE ■ MOŽNOST PLAČILA S PLAČILNIMI KARTICAMI •GOTOVINSKI POPUSTI
Milena Hercigonja s.p., Černelčeva ulica 3,8250 Brežice
DELOVNI CAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8. D019. URE,
OB SOBOTAH OD 8. D012. URE TEL: 07-49-63-571 GSM: 041-331-384
Zveza Prijateljev Mladine Krško CKŽ 23, 8270 Krško Tel. 48-80-366, fax: 48-80-369, http://www.zveza-zpm-krsko.si;, e-mail:vida.ban@zveza-zpm-krsko.si 1953-2003	50 let za srečnejše otroštvo
Razpis
za izdelavo raziskovalne naloge
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE V MOJEM KRAJU
Leta 2003 bo minilo 50 let, odkar so po Sloveniji začela delovati društva prijateljev mladine. Menimo, da je to ravno primeren čas, ko še lahko dokumentiramo vse dejavnosti naših društev V preteklem obdobju in vse zgodovinske vire primerno shranimo za prihodnje rodove. Zato želi ZPM Krško ob tej pomembni obletnici pripraviti razstavo o delovanju DPM v Posavju. V ta namen Vabi vse zgodovinske krožke v Posavju, da se vključijo v raziskovanje dejavnosti društva v domačem kraju. Seveda se nam lahko priključijo tudi skupine mladih in drugi občani, če to želijo. Zbrati je potrebno čimveč dokumentov, ki pričajo o poteku delovanja domačega društva od ustanovitve do danes. Zaželeno je, da krožek izdela raziskovalno nalogo pod naslovom DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE V DOMAČEM KRAJU, ki jo mora oddati do 30. aprila 2003.
Če tega ne zmorete, se lahko udeležite razpisa vsaj s sodelovanjem na razstavi, ki bo predvidoma odprta 25. maja 2003 v Kulturnem domu Krško. Zbirali bomo vse dosegljive zgodovinske vire, ki jih lahko uporabimo za izdelavo raziskovalne naloge. Delo bo potekalo v okviru projekta ZPM Mladi za razvoj domačega kraja. Upoštevali bomo vsa navodila, ki nam jih daje Komisija za delo zgodovinskih krožkov ZPMS v Ljubljani.
Za vse informacije se lahko obrnete na Zdenko Horvat, OŠ Leskovec pri Krškem, tel. 49- 04-066.
novosti knjižnice brežice
Otroci, če vam je Minka ugajala, vam bo ugajala tudi velika pisana knjiga z uro z naslovom Minka, koliko je ura? Zavrtite kazalce in povejte, kaj dela Minka ob kateri uri. Kako postati čim boljši, je nov priročnik o oblikovanju značaja za otroke od 7 do 10 let. S pomočjo vprašalnikov boste otroci spoznali sami sebe, z vajami pa okrepili svoje značajske lastnosti.
Novejše raziskave prinašajo širša spoznanja o fiziologiji rasti in razvoja sadnih rastlin. Spreminjajo se sistemi sajenja in gostote, nove podlage in sorte imajo lastnosti, kakršne si želijo pridelovalci in kupci sadja. Tako nastajajo gojitvene oblike, ki sledijo naravnim zakonitostim. So sicer enostavnejše za gojenje, a zahtevajo več znanja, zato preberite knjigo Gojitvene oblike in rez sadnih rastlin. Knjiga Reja kuncev seznanja bralce s temeljnimi zakonitostmi reje kuncev, s teorijo in prakso reje ter ocenjevanjem živali. Bralcu skuša predstaviti, na kaj vse mora biti pozoren pri ravnanju z živalmi, seznaniti ga želi tudi s potrebami in zahtevami kuncev. Vsem, ki bi želeli izvedeti, kako uspeti na volitvah, ponujamo v branje priročnik za vodenje volilne kampanje Ko veš, kam greš. Kdor danes ne zna komunicirati z mediji in javnostmi, je na poti, da postane poraženec. Knjiga Odnosi z mediji vam bo pokazala, zakaj morate nekaj narediti, ali bolje rečeno, zakaj nečesa ne smete narediti in kako morate to narediti. V branje vam ponujamo tudi knjigo o kulinaričnih čarovnijah balkanskih narodov. Balkanska kuhinja ponuja bogato bero najboljših in tudi najbolj tipičnih jedi narodov in narodnosti; tisto, kar je poznano kot balkanska posebnost. Priročnik Ste za akcijo je namenjen tistim, ki se želijo pridružiti najboljšim prodajalcem in komercialistom v Sloveniji. Knjiga ponuja vrsto nasvetov in rešitev, preizkušenih v praksi. Kampanja je satirično zabeljen roman o sodobnih slovenskih volitvah. Je pripoved o političnih in človeških zdrahah in hkrati o pristni ljubezni dveh mladih, ki bežita od teh strasti v svoj svet, na življenjsko pot svoje sreče in svoje generacije.
Tudi tokrat nismo pozabili na tiste, ki nas obiskujete zaradi bogate zbirke videokaset. Tokrat vam ponujamo filme Pljuni in jo stisni, Kaj ženske ljubijo, Hitri in drzni, Zadnja možnost, Za sovražnikovo črto, Spolne navade zemeljskih bitij in še veliko več. Obiščite nas in se prepričajte.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http://
www.nm.sik.si/ččwww______sikbre/ ali http://www.bre.sik.si/) in v rubriki
Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice 4. oktobra ob 9.30.
Sabina Strmecki
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala g. župniku za opravljen obred in pogrebno mašo, pevcem za zapete žalostinke, g. Roku Kržanu za lepe in tolažilne besede, Jožetu Zagmajstru za zaigrano Tišino ter Žičkarjevim za vso pomoč pri pogrebu. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: vsi njegovi
Radio f brežice
In 9ft,9 MM
mali oglasi
Možnost dodatnega mesečnega zaslužka!
Pokličite 041-464-195.
Prodam telico simentalko, brejo devet mesecev.
Pokličite 07-49-56-415 ali 041-243-343.
Prodam večjo količino žametne črnine ter mešano belo.
Pokličite 07-49-77-404.
Prodam mešano grozdje za cviček, mošt sorte game ter rdeč in
f
NAROČILNICA
SAVAGLA.S' - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SAVA GLAS
Ime in priimek _____________________________
\
* Podjetje (naziv in naslov) *Davčna številka podjetja
^Zavezanec za DDV_________
Kraj _____________________
Ulica ____________________
Uatum ____________________
Poštna št. Telefon _ Podpis _
število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic V^aročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. ^
bel krompir za ozimnico. Pokličite 041-859-198 ali 031-255-362.
Kupim vrstno garažo v Brežicah, v bližini marketa ali vrtca. Pokličite 031-444-563.
Javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnica Brežice ima v načrtu nakup več kadrovskih stanovanj. Med temi potrebuje do aprila 2003 eno trisobno stanovanje. Ponudbe sprejema na naslov: Javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnica Brežice, Čemelčeva cesta 15, 8250 Brežice. Informacije dobite na telefonski številki 07-46-68-103. Pri izbiri bodo imeli prednost ponudniki, ki bodo ponujali stanovanja v neposredni bližini bolnišnice.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, brata, vnuka, nečaka in bratranca
TADEJA POVHETA
iz Krškega
se iskreno zahvaljujemo reševalcu iz bazena v Krškem in dežurni službi Zdravstvenega doma Krško za nudeno prvo pomoč ter osebju Intenzivne nege Bolnišnice Brežice in Otroškega kirurškega oddelka za intenzivno nego Kliničnega centra Ljubljana. Hvala OŠ Jurija Dalmatina iz Krškega, še posebej sošolcem in razredničarki, ter pevskemu zboru za zapete žalostinke. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter našega Tadeja spremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in podjetju Kostak iz Krškega za storitve.
Vsem še enkrat iskrena hvala, tudi tistim, ki jih v zahvali nismo posebej imenovali, a so nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, dedka, tasta, brata in strica
FRANCA PRAHA
z Velikih Malenc
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Cesarcu in dr. Zorko-vi za zdravljenje, družini Kreačič in družinam Škofljanc z Velikih Malenc za nesebično pomoč ter g. Žičkarju za pogrebne storitve. Hvala tudi vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki so nam kakorkoli stali ob strani, a jih nismo posebej imenovali.
Žalujoči: žena Darinka, sin Igor z ženo Bredo, vnuka Matej in Rok, sestra Jozefina in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Tiho, nenadoma in mnogo prezgodaj prišla je in vzela nam dragega moža, očeta, dedka, tasta, svaka, strica, nečaka, bratranca in botra
FRANCA RANGUSA
avtomehanika iz Krškega
Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem. Društvu izgnancev, Obrtni zbornici Kjško, vinogradnikom s Sromelj ter znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala govorniku g. Šribarju za besede slovesa, g. župniku Žagarju za lepo opravljen obred in sveto mašo, pevcem, pogrebni službi Kostaka in gospodu za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki so nam darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam denarno pomagali'. Hvala tudi vsem, ki so nam kakorkoli stali ob strani, a jih v zahvali nismo posebej imenovali.
Žalujoči: vsi njegovi
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 220 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
DVAJSETA
špranje in okenca posavcev
Stane Kerin: “Temelj je v veri!”
G. Stane Kerin, direktor Škofijske Karitas Ljubljana, ki zajema osrednji del Slovenije, je v začetku snidenja med mnogimi obveznostmi hitro ponudil dosedanjo življenjsko karto; rojenje bil doma 3.12.1958 naStraži pri Krškem staršema Tereziji in Albinu. Oče je nato odšel za zaslužkom v Nemčijo, za tri leta se mu je pridružila tudi družina, ko so se vrnili, je končal osnovno šolo v Krškem. Po njej seje odločil za zasebno Srednjo versko šolo v Vipavi z gimnazijskim programom. Poleg rednega programa sta bila v učnem načrtu še verouk in latinščina (to izobraževanje je bilo priznano leta ’92). Sledilo je služenje vojaškega roka v Mostaiju in nato študij teologije v Ljubljani na Teološki fakulteti. Končal jo je leta ’84, bil posvečen v duhovnika, v Ljubljani Moste je bil kaplan od leta ’ 84 do ’88, dve leti še v Šmartnem pod Šmarno Goro in nato še dve leti župnijski upravitelj, nato gaje leta ’92 škof dr. Alojzij Šuštar imenoval za direktorja Škofijske Karitas Ljubljana.
G. Kerin pravi: “Osnovnošolska vzgoja je bila poudarjena na ateizmu, to niso bili lahki časi, na odločitev za duhovniški poklic sta vplivala vzgoja in družinsko vzdušje, v katerem sem rasel. Srednja šola je bila doba nekega odraščanja, iskanje poti, iskanje lastne identitete. To ni nič nenavadnega in je kar normalno, da si v teh letih upornik. Vsak človek, ki odrašča,
naleti na ovire, in tisti, ki trdi, da je šel čez obdobje odraščanja gladko in brez pomislekov, ni iskren. Realno je, da iščeš samega sebe, da iščeš potrditev, daje izbrana pot prava, ko ima svojo močno vlogo še materialno usmerjeno okolje s faktorjem “imeti” in ne “biti”. Življenje pa je pestro z novimi izzivi, zato je potrebno utrjevati izbrano pot v letih odraščanja in kasneje. Danes pa je vera tista pogonska sila, ki mi daje pogum in moč za delo naprej. To so življenjske resnice.”
In verouk? ”Učim ga 18 let. Stvari se spreminjajo, ker življenje ni statično, tako je tudi pri verouku, kjer pri urah mladi dobijo osnovno versko znanje in jih poskušamo navdušiti in usmerjati. A ni vse od nas odvisno. Pomembni so vplivi okolja, kjer živijo, družina, družba, s katero se druži-
jo, in javno mnenje.”
Lepo gaje bilo poslušati, ko je pripovedoval, da so časi takšni, kot smo ljudje, daje svoboda lepa, a težka zadeva, ki zahteva veliko odgovornosti. Govorimo o človekovih pravicah, ne pa tudi o odgovornostih, zaradi tega je med ljudmi toliko ubijalskega in uničevalnega. Če ne znamo prerasti lastnega ega in se znati obrniti k soljudem, pomeni to lastno notranjo smrt in tudi drugih ljudi, ker jih uničujemo in degradiramo, zato je nujna notranja preobrazba - sposobnost živeti z drugimi ljudmi.”
Delo Karitas, ki je ena največjih mednarodnih nevladnih organizacij, je bilo v prejšnjem režimu in državi onemogočeno z odlokom 3. decembra 1946, a je vseeno živelo in preživelo, sicer pa je to dobro razpeljana mreža do zadnje vasi na svetu. "Podatke za nudenje pomoči zbiramo na različne načine, merila usklajujemo s centri za socialno delo in drugimi vladnimi ustanovami. Nudimo pomoč pri plačevanju stanarin, vode, elektrike, v hrani in obleki, skratka pri preživetju, ne pa nadstan-dardih. Ne postavljamo meja, komu bomo pomagali, Karitas pomaga vsem, ki se obrnejo nanjo in če so upravičeni. Karitas je prva začela z organiziranim delom na področju odvisnosti, ustanovila je tudi prvi materinski dom ter organizirala poletni in zimski tabor za slepo in slabovidno mladino, zadnji dve leti je
potekal v Podbočju. Vse delo je usklajeno z državnimi ustanovami in jih je potrebno usklajevati v korist vseh. Stiske so po vsem svetu. Pri tem je zelo pomemben človeški moment, da se z ljudmi povežeš tudi fizično in psihično. Ni dovolj poslati samo paket. Tako sem v času vojne obiskal Bosno, v času napadov NATA Albanijo in Kosovo, Nubske gore v Sudanu s Tomom Križnarjem, Ugando, Kongo, Burundi in Ruando, kjer delajo tudi naši misijonarji. Vodim pa tudi organizacijo MIVA, ki zbira sredstva za pomoč pri nakupih prevoznih sredstev v misijonskih državah. Pri dobrodelnosti je nevarnost razmišljanje, da si ti tisti močan, ki imaš in lahko daješ. S tem zelo hitro izničiš človekovo dostojanstvo. Človeku moraš ohraniti njegovo vrednost in samozaupanje, kajti vsak človek ima svoje nenadomestljivo mesto in nihče ni več vreden. Brez ljudi, ki pomagajo z darovi, pa ne moremo nič, jaz sem samo tisti, ki koordinira delo doma in v tujini.”
G. Kerin želi, da bi ljudje razmišljali o sebi, o veri in da bi odkrili v sebi trajne in nadčasovne vrednote. Če človek z veseljem dela, je to že njegov prosti čas. Mama, brat Lojze in sestra Turka z družinama pravijo, da premalokrat pride domov, sam pa pravi: “Jaz pa, da pridem z veseljem, če le čas dopušča.”
N at j a Jenko Simčič
Mladi za življenje
Rebekin “Prvi korak”
Krško - Podjetje ANFRA iz Krškega je pričelo s projektom organizacije javnih humanitarnih prireditev - glasbenih koncertov pod geslom “Mladi za življenje”. Pred dnevi seje zgodil prvi v nizu teh koncertov. V športni dvorani Srednje šole Krško so nastopili Orlek, Zoran Predin, Psihomodo pop ter posavski skupini A2 in Train station.
Senovo - V četrtek, 26. septembra, je bila v Kulturnem domu Senovo promocija zgoščenke “Prvi korak” domačinke, Miss Slovenije 2001, Rebeke Dremelj.
Rebeko je širša javnost spozna- predstavila na Senovem. Pred sokra-la, ko je osvojila naslov Miss Slo- jani in predstavniki medijev je nas-venije. Že takrat je opozorila na svoje	topila s svojo skupino Vivas, celoten
pevske ambicije, saj je v polfinalu in koncert pa so popestrili njeni glasbe-
Rebeka
Rebeka bo svoj prvenec predstavila tudi v skupnem programu Radia Sevnica in Radia Brežice, in sicer v petek, 4. oktobra 2002, ob 18.30.
Tanja Grabrijan
Nastopajoči na Rebekinim koncertu - Duo Amalu, Sebastian, Davor Borno, Foxy teens in Rebekine plasalke
finalu žirijo prepričala tudi s svojim glasom. Nekaj dni pred odhodom na svetovni lepotni izbor pa je posnela svojo prvo pesem “Ko ugasnejo luči” oz. “In the darkness of the night”, s katero je nastopila na Miss World Talent show ter zasedla drugo mesto. In tako je začela svojo glasbeno pot. Za omenjeno pesem je v ZDA posnela videospot, na polfinalnem izboru za Miss Slovenije 2002 pa je zapela dve novi skladbi, “Keš bejba” in “Kličem te”. Sledil je nastop na finalnem izboru za Miss Slovenije 2002, na katerem je predstavila skladbo “Prvi korak” in s tem seje pričela promocija istoimenskega albuma, ki je izšel prav 15. septembra, ko se je Rebeka morala posloviti od krone.
Celoten album je Rebeka prvič
ni prijatelji - Sebastjan, Foxy teens, Davor Bomo in Duo Amalu. Vsi skupaj so navdušili publiko, med katero so najbolj vneto ploskali in se veselo pozibavali v ritmih nastopajočih učenci Osnovne šole Senovo, katerim je bil namenjen dohodek s prireditve. Rebekin koncert je bil namreč dobrodelen, denar od vstopnic, 401.000 SIT, pa bo namenjen za obnovo stare osnovne šole na Senovem.
Namen projekta je zbrati denarna sredstva za pomoč pri dograditvi "Doma za življenje” na Razborju, kjer se mladi učijo življenja brez droge. Objekt, ki so ga vaščani odstopili v tako plemenit namen, je v izgradnji že nekaj let, vendar za njegovo izgradnjo vedno zmanjkuje potrebnega denarja. Sest deklet, ki se zdravijo odvisnosti od droge v Don Pierinovi “Šoli življenja”, živi v stari šoli na Razborju, kjer so zagotovljeni osnovni bivanjski pogoji, zbrana sredstva pa bi namenih za hidro in toplotno izolacijo, za kar bi potrebovali več kot 10 milijonov SIT. Tako so se v pomoč pri izvedbi humanitarne prireditve vključila Uidi nekatera podjetja, podjetniki in obrt-
hrvaški glasbeniki, ki tako kot pater Karel Gržan, duhovni vodja raz-borske skupnosti, poudarjajo, daje namen prireditve tudi širša osveščenost javnosti, da bi premagali strah pred odvisniki, da se jih ne bi izogibali, temveč jim pomagali dojeti, daje življenje lepo in da se ga da živeti tudi brez opojnih substanc, predvsem pa, da bi podprli tiste, ki so se odločili za alternativo zasvojenosti - za življenje.
Zoran Predin
niki, posavske in celo nekatere sosednje občine. Na celoten projekt so se odzvali tudi mnogi slovenski in
Davor Gobac
Z obiskom prvega koncerta so zadovoljni, upajo pa, da bodo krajani izkazali svojo podporo tudi v prihodnje, saj v sklopu tega projekta, ki bo trajal vsaj pol drugo leto, že načrtujejo naslednji koncert, ki bo 21.decembra, tretji pa bo v času Valentinovega.
Tanja Grabrijan
S!
1
<§1
lf &
•K50
JU.
m
TL
r,
"p
CVETLIČNI ARANŽMAJI POGREBNE STORITVE
ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE TEL: 07/49-61-090, 07/49-93-240 FAX: 07/49-93-241 GSM: 041/619-455
Delovni čas: 7.00 -19.00 ob sobotah: 8.00 -13.00
V času, ko bi kmetje morali poskakovati od veselja ob prepolnih poljih in vinogradih, so vinogradniki šli v boj za pravičnejšo ceno odkupa grozdja. Bizeljski imajo še srečo, da jim gre na roko narava, če že ne država. Kot so povedali, jim je narava nekajkrat poslala točo, tako da bodo nekako pospravili, kar je ostalo. Žal pa ob tem, večina ni imela zavarovan pridelek in tu že nastopi država.
Ni in ni miru! Tudi varnosti ne, so ogorčeni stanovalci v okolici brežiškega parka, kjer je Mladinski center. Vikendov se bojijo kot vrag križa. Po koncertih so obdarovani z razgrajanjem, park pa se prebudi v pločevinkah in steklenicah z izpraznjeno vsebino tekočin, ki je mladini prepovedana. Pa še marsikaj bolj “trdega ” najdejo v zapuščini, sicer pa je potencialnih možnosti za neprijetna doživetja nič koliko.
Stanovalci opozarjajo brežiško “vlado ”, ki je ustanovitelj MC, naj ga imajo pod nadzorom, v mislih pa tudi to, da so jim “poklonili” nekaj, kar sami gotovo ne bi želeli imeti. Tudi po sestanku stanovalcev s podžupanjo in predstavniki MC gredo zadeve po običajno ustaljeni poti. A si zaenkrat še samo nemočno želijo, da bi energije polni upoštevali majsko odločbo, ki določa, da se med vikendi po 23. uri ne smejo izvajati koncerti in da je lokal med tednom ob 22. uri zaprt. Ob zadnji očiščevalni akciji, ko so drugi občani pospravljali, so postavili razstavo, ki je dolgo ostala nepospravljena in je zagrenila trud drugih (na fotografiji). Pravijo, veriga, ki ji ni videti konca. Kljub odločbi, ki jo lahko pohodi neka druga.
Ko so na seji Občinskega sveta Krško govorili o zahvali, ki so jo prejeli od metliške občine za finančni prispevek za gradnjo novo šole Podzemelj, se je nekdo spomnil, da bi bilo dobro vedeti, za koliko je bila zavarovana stara šola, ki je pogorela. Drugemu pa ni šlo v račun, čemu bi v Krškem morali to vedeti. Pravzaprav ima drugi bolj prav kot prvi. Slovenske občine so že darovale, kolikor so zmogle in menile, daje prav, Ministrstvo za šolstvo je prav tako zagotovilo, da je denar za novo šolo, za živce darovalcev pa je bolje ne vedeti, če se je na račun “pogorišča” nateklo več kot je nujno. Da se ne bi še enkrat kaj vžgalo - tokrat od “foušije”.
Krško skupaj s Celjem ustanavlja Fakulteto za logistiko. Na seji občinskega sveta, ko je bil na tapeti proračunski denar, ki ga je za vse potrebe in želje v občini premalo, delež državne pomoči pa vedno nižji od obljubljenega, je svetnik Miro Mikeln vzkliknil: "Mi bi morali ustanoviti fakulteto za lobistiko in ne za logistiko! ”
Že v pretekli rokometni sezoni je bilo na tribunah opaziti “strastno” navijačičo dobovskih rokometašev. “Šeki” - tudi sama rokometašica - kljub svoji mladosti ne izbira sočnih besed in vseh pridevkov (mimogrede, prav zaradi njih odigra malo katero tekmo do konca in tako je bilo tudi z njeno zadnjo), ki si jih po njeni zaslugi prislužijo predvsem sodniki in gostujoči igralci. Ampak! Na prvi tekmi nove sezone so ostali navijači Dobove, ki sicer slovijo po svoji vročekrvnosti umolknili, vključno s Šeki, kajti v dvorani so se prikazale “tri rožice” iz Ormoža. Vrlim navijačem domače ekipe so dale pravo pravcato lekcijo o besednem zakladu in vseh oblikah žvižgov, namenjenih sodnikom, gostiteljem in če je bilo potrebno, so se znašale tudi nad svojimi “dečki”.
Kljub temu, da se uradna volilna kampanja začne 11.oktobra, so tisti, ki hlepijo po “stolčkih”, aktivni že kar lep čas. Skrb vzbujajoča, a po izkušnjah poznavalcev zelo učinkovita, je ravno prikrita kampanja, ki jo vrli politiki elegantno plasirajo skozi povsem “nedolžne” vsebine. Ker naj bi si politiki v zadnjem predvolilnem obdobju, to je v času uradne enomesečne volilne kampanje, pridobili oz. prepričali zgolj od 5 do največ 10 odstotkov volilne baze, so se očitno zavedajoč tega, prefinjene kampanje skušali lotili tudi lokalni politiki. Vendar so žal z raznimi pritiski-ki jih najbrž povzroča vsesplošna predvolilna mrzlica, izgubil* občutek za prefinjenost in eleganco.