33. s-iv.*?. V OELJU, tf?rek, dne 16. mae»ca 8920. LETO II. Iztiaja vtak torek, öetrtek In ¦Oboto* — Cena« Za celo leto 56Kf za pol leta 28 kron, za četrt leia 14 K, za t mesec 5 kron. PoBamexni ttevilba stane 60 vinarjev. Na pisraene naročbe brez pošiljatve denaria st* ne moremo ozirati. Naročnlki naj posiljajo naročnino po poštni nakazuici. Reklamacije glede lista so poštnlne proste. Ne- frankdrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podplsa so ne 02ira. Urednffttvo in upravnlfttv« se nahaja V Zvezni tlskarni v Celju, Strossmajerjeva ullca st. S« Oglasi se računajo po pOrabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 4S « ud 1 mm, za poslana, na- znanila občnih zborov, naznanila o smrti, zahvale ltd. 75 w od 1 mm, za reklamne notice med tekstom • K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vräte) 6 K. Prt večkratnih obiavah popusi. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 53 IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. SDEl 0S2G0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Dr. M. Hr. Nacijonalizacija naše industrije. Danes je vsakomur jasno, da že tvo- ri in bo tvorila Slovenija v naši državi in- dustrijsko središče. Ugodna lega, dobre železniškc zvc- ze, ki se niorajo in se bodo še izpopolni- |e, velikanske, Še skoro neizrabljene vod- ne sile ter obilica premoga — vsi ti pred- pogoji so združeni na našem ozeniljii. Po doKotovitvi potrebnih del, ki pn_ dejo posebno v poštev pri novih podjet- jih v Rajhenburgu in v Hudi jami pri La- Skem, se bo produkcija premoga lahko podvojila. Naši premogovniki v Trbovljah Hrastniku, Zagorju, Zabukovci, Skalah pri Velenju, Rajhenburgu in Hudi jami t>odo že v par letih v stanu proizvajat dneviio 600—700 vagonov premoga in pri intenzivnem delu oziroma podaljša- nju delavnih ur še vec\ Pri tern Stevilu ne upoštevamo niti manjših rovov, ki se bo- do gotovo razširili n. pr. v Storjah, Pe- čovniku, Stranicah, Konjicah, Rogateu i. t d. in ki bodo seveda tudi /natno k pro- dukciji pripomogli. Vsi ti rovi so v neposredni bližini inesta Celja, ki mu z ozir„oin na to, lahko daties prorokujemo sijajno gospodarsko bodočnost. Bogastvo, ki ga naša zemlja zakriva v teh krajih, je naravnost neizmerno. Treba je Jo pridncija in intcnzivnega tiela, da #a spravinio na dan ter sebi in svoji domovini v prid porabimo. Ootovo bodo znatne množine ttga črnesa zlaia morale v one kraje nase širue domovine, ki premoga nimajo. Pavno tako sigurno t>a je, da bo od naze podjetnosti odvisnp, koMko premoga bo moialn ostati doma, da *.adosti potrebam industrije in cc- le države. Tudi vodnih sil ki še niso izrabljeuc, je še dovolj na razpolago. Naša Saviiija, ki jroni nebroj Iesnih ohratov, ima poseb- no v gornjem delu še tisoče nelzrabljenih komskih šil na razpolago. In bližnja Sava sili Se bolj, da jo kar- najprei izrabimo za naše Kospodarsko življenjc. PredpoKoii za. industriio so dani, tre- l»a je le prave podjetnosti in neumonieKa dela! Naši narodni nasprotniki so že zgo- dai spoznali, da so za veldsldustrijo vsled svoje ugodne lege in neizcrpnili ncravnih bogastev slovenski kraji pravn rlii. Prepregli so našo zemljo s cola vrsto vcčfih in manjših industrijskih podjetlj, ter letno služili milijoiie in milljone. Mi nisino veiieli, kaj nam nudi na5a zcmlja, tujd pa so nam odnašali letno ogromne «neske ter nas za to. deloma s tern Ue- narjem še raznarodovali. Nasa Skoda Je Wla torej dvojna: gospodarska in narod- na. Cel naraščaj nam je bil v teh podjet- jih odtujen! In danes? Z malo izjemami imamo še v večini velepodjetij isto sSliko: tujci gospodarijo, vJadajo in bogatijo. Te razmere se morajo korenito iz- premeniti. Na Kranjskem, posebno v Ljubljanl, )e tispešno liastopil jugoslovanski kapital ter si v cell vrsti velepodjetij zasigural vodstvo in premoč. Danes si marsikdo ne predstavlja velikanskega pomena kakc casnikarske notice, da je to in to podjetje prešlo v naše roke. Kar se godi danes po vsej naši državi, do tega mora priti tuai v Celju in okolici. Ustanavljanje noviii tovarn in podjetij je združcno danes e velikanskimi težkočami in stroški. Ratli tega je dolžnost našega kapitala, da se udejstvuje in dobi odlocilen vpliv v onih velepodjetiih, ki že obratujcjo, pa so v tujih rokah. Denarne težkoče, posebno težkoče za gotovino so danes take, da nl nobcno podjetje brez njih. Vsako podjet- je se mora nasloniti na one vire, iz kaic- rih teče neprestana in ncusahliiva moc, z drugimi besedami: mora sc nacijonall- zirati. Ce še tozadevno drugi faktorji posc- žejo vmes, je stvar popolnotna sigurna. V Celju in okolici je na razpolago mnogo milijonov kron slovenskega kapl- tala, ki se lahko in ki se bo pri vsakem nacijo-nalizirauju industrije udejstvoval. Predvsem je naloga naših bank in denar- nih zavodov ter naših denarnih in trgov- skih strojtovnjakov, da ne zamudijo se- danjih izredno ugodnih prilik za nacijonn- lizacijo naše industrije. . V Cellu in okolici nekai velepodjetij kar kriči po tern, da pridejo v njih do od- ločilnc berede domačini. Treba je samo krepke inicijative in vspeh ne bo izostal. Na delo torej! Resni doqo^ki v Nemfiiji. Vojaäka revoluclja. — Monarhistična vlada. — Socilalistlčnc stranke sc zdru- žljo in prORlase j?encralno stavko. [)ne 12. tin. na veCer se je v Berlinu ffovorilo, da hoče pruska ffeneraliteta s pomačjo zbranega vojaštva vprizoriti preokret v prid hohenzoierske monarhije. Na vežbališču Döbcritz se je zbralo mno- go voiaštva, med njimi tudi mornariškl brigadi Erhard in Löwenfeld. Vlada je ta- koj zastražila s svojimi četami mesto In ga obdala z ovirami. Vkljub temu pa so pridrvele rcvolucijor^rue čete v mesto, vladno vojaštvo m hotelo postopati zo- per revolucijonarce. Ti so poslali vladi ultimatum, katerega pa je vlada še v no- Ci od 12. na 13. tm. zavrnila. Nato so za- sedle rcvohicijonarne čete z razvitimi pruskimi (črno-belo-rudečimi) zastavann celo mesto. Vlada je sklenila opustiti oti- por ter je zapustila Berlin, ne da bi odlo- žila svojo oblast. Četam je dala povelje, nai se uinaknejo v vojašnice in počakajo daljimga razvoja. Clani vlade s predsed- nikom Ebertom in kanclerjem Baucrjem so v avtomobilih zapustili mesto. Ob 9. uri drugega "dne je bilo mesto v oblasti revohicijonarjev. Ti so imenovali za glavnega povelinika svojih čet gcneraTa von Liittwitza, za državnega kanclerja dosedajnega poljedelskcga ravnatelja Katta, za začasnega prcdsednika nemške republike pa je izklican general Karl Adolf Paul-Paul. Ostalo ministrstvo in tudi nckaterc dnigc uradnike so rcvolu- cijonarjl prosili, da obdržijo svoja mesta. Vlada Katt-Lüttwitz je izdala proglas, da je prejšnja sociialističua vlada odstavlje- na in da je prevzela oblast »vlada svobo- de in deta«. Postave in naredbc veljajo tudi vnaprci. Izjeinno stanjc sc razširi na celo Ncmčijo. Povodom tega vpada revolucijonar- jev so se združile vse tri socijalističnc stranke k skupnemu odporu. Proklamira- le so generalni štrajk za celo Nemčijo; pozivl'aio delavstvo, da se nc pokori no- vi vladi in da na teror odgovori s protlte- rorjem. V oklicu pravljo, da ne dopušča- lo, da bi »Landsknechti« postavill na ml- nistrska mesta rcakcijonarce. Niso delali revolucijc za to, da bi sc nokorili nasil- jem krvavih polkov Landskneclitov; no- Cejo paktirati s tcmi ziočinci. Delavstvo pozivl'ajo. naj piisti delo, da zaprc s tern sapo voinški diktaturi in ovrc vse gospo- darsko živlienje. Vodje zahtevajo sploS- no stavko na vscj črti. — Nova vlada Je ustavila izha'ainje obeh jrlavnih sociiall- stičnih rinevnikov »Vorwärts« in «Frei- heit«. Obenem je zasedla s svojimi ceta- m'\ vse iavne urade,. prcišnn dvoj^ oošto T^i koiosK'ove, banko in državuo tiskarno. OddeiWi Erhardovc mornariške brigade patruliraio s lopovl in oVlonnimi avtomo- bill no ulicah. Trnll večji pehotni oddelki tabori'o no mestu. V Porcnju je proelašcna generalna stavka. DHnvci se 7biraio v voVWo r?e- monstracljskc ponode po mestu Franlc- furtu: B;ivnrska vlada in vofaStvo ocll. podpolkovnik g. Milutin Bogičcvič. Pogreb je bil v nedeljo 14. tm. iz mrtva- šnice rezervne bolnice na mestno poko- pališče. Sobotn! tržn! dan (semenj) v Cefju je bil izvanredno dobro. obiskan. Vidi sc, da se začenja zopet krepko razvijati go- spodarsko življenje* produkcila in potre- ba raste ta. Obrtniške ohjave. Ob priljki obrtni- Skega sestanka 11. t. m. pripravil nam Jc naš vrli predavatelj in pnjatelj obrtui- 5tva g. dr. Reisman izvanredno prijetcn večer s svojim dobro zamisTi.Mi'rii preda- vanjem »o mtSčanstvu in dclavstvii«-.. Tolmačll Jo n • ime: HberaTl- zi'in, koiiSLTN'. jijalizem ae- mokratizein, kakoi so se isti do vsch cir- žavah razvijali od srednjega veka na- prej. Navzoče so por>v'J!io zaniinala izv?.- janja o raznuiju med dclavstvom in mt- ščanstvoin ter se je po predavaniu razvil zanimiv pogovor o takozvani »buržoazi- ji« in srednjih stanovih. Predavatelj. ki je svoj govor prednašal vkljiib težavni vsebini tako poijiirlno. da so ;rn vsi nav- zoči z lahkoto sletiili, jc žel za svoja iz- vajanfa mnogo pohvalc Zelo vcselilo nas bo, če Ä'a v kratkem na naših sestan- kih zopet čujcmo. -¦- Rednc visile dru- štva opozaijamo, da jc namCinro zn »Obrtni Vestnik« plačalo druStvo iz svw- jCRa. Ker so nckateri člani dobili od u- prave »Obrtnega Vestnika« opomine, Jim javliamo, da se je to zgodilo pomotoma, in sino potrebno ukrcnili. da sc take po- motc ne dogodijo več. Za redne člane društva plačuje društvo naročnino tudi naprej. Društvo celjsklh abstlnentov inia svoj redni občni zbor v soboto dne 2o. marca 1920 v mali dvorani Narodncga doma točno ob pol 8. uri zvečcr s slefle- čim vsporedom: 1. Zapisuik zadiijega obCnega zbora. 2. Poročllo tainika in b!a- gajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Pristop novih ndov in plačevanjc člana- rinc (po 1 K od osebe). 5. Slučajnostt. Podnisanec prosi, da bi se vdeležili tega občnega zbora ne samo Clani. marveC tudi oni abstinenti. bodlsl popolni zdr^nl- ki ali pa zmerniki, ki bivajo v Celju In bližnii okolici, pa dosedaj druStvu 5c ni- so pristonili. Joško BizJak,. t. č. preds. StariSt, paz'tc na svofe otroke! Pre- jeli smo: Klavern postaja napfedek v So- li prl vseh onih otrocih". ki stanuleJo Wl7ii Oaberja, kjer vablta »ringelšpil« in kino Solsko mladino k bi-ezdelhi in pohaiko- vanju, da, celo k pohujšanju. Ali nl Skan- dal, da se spuSča otrokc k predstavam v kino. ko ie vendar tiskaiio na plaKatin. da ie ta film za mladino Prc!ioVC„nM AI« nl nikosear od mestne policlJe, Kl di zabranli otrokom vhcxi k taklm predsta- vam? In vi, starSi. vprašajtc sc. kod io- diio vaSi otroci. kadar nl Sole, kdo Jlm daje denar za neumni ringclspjl m kino in kaj bo enkrat iz take mladine, kl se Je v Sotsklh letih nasrkala lenoh?. potep^- nja in celo pohujšanja ...? Res, ni se Cu- diti, da sede nekaterl otroci 2 in tudi 3 leta v cnem in istem razredu pa še ne morejo naprej, ker se za njihova dejanja Izven šolskega časa nihče ne pobrlga. In koliko otrok se gre potepat, nekaterf celo beračit, doma pa pravijo, da so bili v šoli. Stariši, resno preStudlrajte šolsko naznanilo, katerega vam prinese otrofc domov in poglcjtc tudi štcvilo zamujc- nili poldni ter pridite ob priUki uCItelJa- razrednika vprašat v šolo, kako ie z.na- predkom vašega otroka. Mnogo otrok sc doma laže, da se nimajo ničcsar učlti, da žc vse znajo, da nimajo nič naloge itd. Ali jim vse to verjamete? Nikar! Učencl dobijo v šoli naloge vsak dan. bodtsi za nčenje, bodisi za pisanje. najvcčkrat pa oboje. S strogim nadziranjem bodete, spoStovani stariSi, opazili pri svojih ma- lih marsikaj, o öemur si še niti ne mislitc. Je še vedno resničen pregovor. ki pravi1. Strogost in red boljša svet. Ali se držite tega izreka vsi roditelü? 2al ne! Učitelj. Za mestne uboge je podaril o prlliki sprejema v domovinsko zvczo v Ciliu trgovec g. Josip Jagodič 100 K. Priporo- čamo v posnemanje! »Zveza prosvctnlh društcv« ima da- ncs v torek ob 20. uri ocLborovo sejo v uredništvu »Nove Dobe«. Na dnevnem redu so zelo važni sklepi. Prosnno tore) jK)lnoStevilnc ndeležbe! Predsednik. Srbsko-hrvaiskl učtii tečaj. Öpozar- jamo celjsko občinstvo im oglas, da se o- tvori v Celju srbsko-hrvatski učni tečaj, ako se priglasi-najmanj 10 udeležencev! Poznanje srbsko-lirvatskega jezika )e danes posebiio z ozirom na ozke trgov- ske zveze, v katerih bomo z naSimi bratr, pa tudi iz sploSnih kulturnih vkllkov nuj- na potreba. Zato ne dvominio. da bo tc- Caj. dobro obiskan. Nočne zabave v privatnlh stanovn- nilh. Prejeli smo: Zadnji čas se ponavlja- jo slnčaji, da sc vrše v privatnlh stano- vanjih noene zabave do eetrte in petc nre zjutraj. Pojejo, igrajo na glasovir In vpijejo. Udeleženci takih zabav bi naj pomislili, da ne stanujejo v večjih hišali saini, anipak tudi dnige družiiic z otroci in celo bolniki. Umevno jo, da te družinc celo noč nimajo potrebnega počitka. Ka- ko naj potem drugi dan izvrSujejo svoie cielo? Ali niorda bolniki pri t:-kein vpitj« iiaj svoje bolečinc lažje prenašajo? Smo slcc: I - skem Krpanu in mora pritl do trdne ve- re, da je spas in moč v veri v ewega edi- iiega iugoslovenskcffa Krpana. Predava- tcti je žel živnhno odobravanie posluSa!- ccv — In le žeiitno, da bi era naSa eeljska druStva Sc vcCkrät povabila na etiako !c- lic Vi'Cere. Cevlfar KraJ^ek z Bresa nam izJaV- l]a, da ni nemSViitar. Pravj tudi. da nl riA zborövatviti ?cvl'arske. Äadrnue vpll. r. Vcrstovšek je seveda svečano oblju- bll krcpit! svote natilajeno zdravje — iri sc jc skrK-al ... To so junaki in po- žrtvovalni rodoliubii Za Prodsednlka »Oo*;r>odarske ko- m.slle za stvarno dcmoblKzaclJo« je kie- rikafni predsednlk deželne vladc dr. Bfejc lmenoval stavbcnika Ojrrina, k! s! jc ie svoj Cas vr\ demobiU^aci.« spravll po sme§no nižkih cenah \z državnih skla- dišč v svola pHvatna tollko blajra. da sl )c rianfav1! milijonc. Ootovo na^priporo- clJlVciSa oseba! Tako — »Domovina«. Makslmakic cenc za ilvHenJske po- h^ffiine 11 7.0. kmcfke pridolke So v nedeljd 7. t. m. v Tržtču na Oorenjskem na shodu klerikalne stranke zahtevali dclavskl pristaSi stranke. Na kmečkih shodih pa klerikalci rohnijo proti takim maksimalnim cenam. Torej za delavca drug gospodarski program ko za kmeta. In vendar pravijo, da so enotna strankal »Smrkavcl«, smrkavi dohtarji, frko- lini, pritepenci, dohtarske reve. slcparji, koritarji, častihlcpncži in pustolovci — Oornji bescdni zakfad psovk na komu- nistc smo zasledili v zadnji žtevilki soci- ialističnega listn »Ljudski glas« v Članči- ču, ki obscga 27 vrst. Ootovo rckord! Tobačna traflka v Rogaškl Slating št. 44 (paviljln) je do 20. suSca 1920 po- toin javncga natečaja razpjsana. Enolct- ni kosmati dobičok jc znaSal 8.900 K 3 v. Položiti se mora, predno sc ponudba lz- roči, 800 K JaiTi$čfne. Iz šolske slnžbe. Na seji viSjega Šol- skega syeta v Uubliani dnc 4. in 5. tm. so bili imenovani stalno: 7a učiteljico V niagovni Tcrczija Sajevlčeva, stai. učit. v St. Lovrcncii pod Prožinom; za iičite- Ijico v Knlobju Hcrmina Gaišckova, nam. učit. istotain; za nadučiteua v Zičah Jan- ko Čas!, nndnč. v Spltaliču: za stalno !i?it. v Sv. Jederti nad Laškim Oabrijela Pukmcisfrova. nam. iičit. istotam: ta. nadu?lte1?a pri Sv. Troflci v SJov. Gor. Ciril Vobič, uč;t. pri Sv Borbari v Halo- znir, zn učitel.iico ravnotam Pma Vobič^. va; za naduCitclja pri Sv. Ožb-dltu ob Dravi Ivan Jordan, učitcli v Virštanjii: za nčitelja v Vratili Josip Vidnioser. iiJH. v Makolali: za nadnčiteija pri Aiari.1» I)e- vici v Brczin Ivan Cell, nachičiteli pri Sv. Jernoin na Pohoriu; za nadučitelia vHo- čali Milia Vaulintk, zač. vodui ravnotair; za učiteliico v Jarenini Mihnoh Kosma- Cßva, učiteliica ^Oraliovem; za naduči- tclja v Kamnici Fran Čene. nčiteli in zrt- <\is*i vodia istotam; za nadučitclja vPo- brežhi Josip Klemenčič, učiteli nvi Sv. Trojici v SIov. sror.; za nadučitclja v I?azvanin Lndvik ^iiatiec. nn^nčifclj prl Svefin'nh; /a nndnc^el.f.T v ?t. Jffu v Sl. .cror. Silvester KoSi^nlk, nčiMi v TopolSi- oi: za nadui'itel'a pri Sv. Bolfenkn na Kogu Liidovik iMusek. zač. vod.ia ravno- t.'im; za Stalin iičitcljici ravnotam Ant. MiJRCkova in Kristina Piiiteričcva, jirl- delieni isti soli; zi st^l. uOit. pri Sv. An- dražu v Lcskovcu Hlza Tetaida, zac. licit, ravnotam; za^al licit, v Zavvč« MariJa Srehmičeva. sedaj nam. ueit. v tabori?- čni šoli v StrniSfu in sicer s i. tiovem- bvom tl : za nadiidi+ei'a pri Sv. Hori.ianu Karol Wretzcl. rcflnj znc. vodjn ravno- tam; za nnfeüicr) P'"i Sv. Rokn ob Sotli Angela Misoficva, ik^it. na OrMiovcm: vn stal. tuvit. v ^martnem pri Slov. pTndcü Mariia Anmševa. urit ravnotam; /ana»:1- učiteija v §kalah Fordo Pokržn?k, li^'t. in znč. vodia ravnotam: zn učitolja v S'va*- skill Cirkovcfh Jos. Čužttk. znč voi'ifMj istotnm; zn sd oro'ziem in dn danes nl- so bil; fiemobiüziranl. se izvede v 5asu med 20. in 24. marcem. Iz Oowtiske. Pri ras hudo agitlra nc- H n. ri. Jn^-ovc proti nam nanredn'akorr». 1 N^bonn v^ovn nima mim prod mMtn. v«n1'! ^vn<:i. Vn'^o fe naSn sfrankn brez- vorüVn. nom^nrsVn Hü. Nai bi ra.iS? no- tnptpi nrfHl nrnp-otn tfst'h svo.iih prista- jtpv M i7>r>ri^f pr'- nel'«> vse Solnrie k županu Mnrin?;Su. 1n *rir»tp,re nni prineseio svole doietifk^ fn tudi vtf\c, otroke s sohoi. Vsi smo uY>o- p-n1i in so nas ie nnhrnlo otvoV in tndi orT- ymsV'M, dn nkmo imeli v Prcof1' nrostorni /unnnovl hfši.vsi nrostorn. . önknmo fn čaVamo od pol 9. ure z.futrni do nol 2. mt>» pon.. n vsc znstoni. cf. 7drn^rniVn ni b?To od nil-odpr. Sevpdn «:p ie bolfzon šf boTi rn7f?nro Vnkor tudi za fed. Pnseonn nn so wnrn (dedati na to. dn bolnik ne stride / inrylim zrakom v dotiko nli nn dn bi za ž."ir» (Vntfro bolnik v tei bolozni frrozno tmi> mrzlo vodo ali pa kaj kisle^a pH, Hoü^ni, ki bolti.iku streže, nai si vsako- krat po pofitrcžbi zvesto roke nrnije. Za pnstrp^bo nai bo zmirai enn ospba, vsc ¦'drnp-p. zdrave osebe se pn rtaf na vsafr nn^iii vnru.ieio bolnikove bližine. PoseT). no io pa svariti, če te pride bpimka kdo obisVnt (]^ sc ne podnio roke. Da ne bo fedo rcVcl, da hočem biti zdravnik ali ka! cnnVpoa. sem te vrste na^isal le zn to, Vor ip tiiicnf okrojr Sv. Duha vcč kaVor j polovica tnkih prebivnlcev. ki si ne mo- : rp'o ?dravnika pla?ati. Se mnni na zdra- V'ln. t'i so se grozno podrnžiln.Nn ta na- lezni51ci minister, fe r»ov7orfilo med lludstvom grozno veM- ]to cmpTiq, tudi med zveznrH. Nekn' moJ? Od KmoFVc zveze celo trdi. da je dr. Ko- ro^pp 7a Želczničnria toliko SPosoben, ka^or pri nas petelin za onranistn. No, frotrmo so tudi za drnge 7ndrvc tnVo snn- pobn? mtnistri, kakor ie dr. KoroSec. po- tPtn fn. naprei vemo. kaVo bo z nnmi. Pa ^spodfc, naSccra potrollenfa bo kmaTti ROMpr homo Sp na ml frntero zinlli. VeHka Nodcija prl Ormožu. Pustitl vsnkomn njegovo vcsciie. fe lepa ?ccl- ; nost. Tako smo se poirovarjali, ko je za- i ?pf Concern lansVevra leta naS vr. knnTnn { politizfrati. Ta neizVugeni gospod se Je j pa ssem mislil študirat, scm imslil..... RAZNTvEm Vellk požar v Srblli. Od 9. tm. zve- čer ie Planina Vučevo od Crnega vrha do Hana in Biljega v plamcnu. Požar se je razširil tudi na gozde Manistir, Trono- Se, Cera in Vidojevice. Prcbivalci Logni- ce in soscdnih vasi, ki so v vo.jski že sil- no trpell, gledajo ta strašni prizor. Požar sc je pojavil v krajih, kjer sta poginila brata Rfbnikarja. Nastal je tnenda vsled ncpazljivosti. Listtiica uredništva: Sv. JuriJ o bjuž. žel. — Slov. Bistrt- ca: Vi zahtevate od nas raziasnitev nc- ke pravne zadeve, katere Vam pa ne moremo podati, ker ste nam Doložaj pre- ccj zmedeno naslikali. ¦ . Ptui: Pišete nam: »Ni mi znano, ali je reagiral tainik centralne uprave na moj poziv, kaj se je zgodilo s petrolciem, katerega je lani nakupil v Oaltciji. Ni- mam vseh listov na razpolago. Misllm pa, da namenoma molči. Saj je mogoCe, da se Je petrolej z lepim doblčkom kam drugam prodal!« — Odgovora nismo na- šli v nobenem listu. Vcrjetno Je tores, da imajo gospodje vzrok. da molee. Zariraja poročila. Jugoslr.venski novin'arji na povratku. Lomnica (Tutra) 13. n.arca. Jugo- slove> ski iiovinarji so posetiü na svo- jem povratku kopal šče Smokovce, kjer se nahaja prvo slovaSko zdraviliSčfc za skrofrloziw otroke Spseiem je bil zelo prisrien. Vodja zdraviliäia jih je po- zdravil ter prosil, naj tzposlujejo v na§l državi to. Česar Ča okra- Senem kolodvoru. Posebno navdušeno jih je pozdravljato mnogobrojno ljud- stvo v Kralovi. kakor tudi v Parmci in VeriČm. V Doleniem Kubmu se ie zbrala ogromna množica prebivalstva, ki je burno pozdravljalo nüvinarje Isti so sprejeli najboljSe utise iz seOaj o- Stran 4. »NOVA D O B A« Štev. 33. svobojene Slovaške ter se med prisrČ- nimi ovacijami odpeljali v Moravsko Ostravo. Nesreča na železnlcl. Praga, 14. marca. Tovorni vlak St. 368 se je zaletel v drugi tovorni vlak št 355, ki je bil na postaji Disce. Obe lokomotivi sta skočili s tira, nekaj va- gonov se je razbilo in strojevodja vla- ka 368 je bil ubit. Na pomoč sta pri- spela vlaka iz Prage in Plznja. Avstrijski železniški promet. Dunaj, 13. marca. Ministrstvo že- leznic je odredilo, da bo v sredo iz- ostal vsled pomanjkanja premoga ves železniški promet v celi Avstriji. Ponesrečena »m?rčna slavnost«. Dunaj, 13r marca. Udeležba na »marčni slavnosti«, ki so jo priredili dunaiski Vsenemci v spomin revolucije leta 1848, je bila zelo pičla. Socijalni demokrati so vprizorili protidemonstra- cijo ter so vprizorjli obhod po mestu z rdečimi zastavami; udeležilo se je obhoda okrog 10 000 delavcev. Pri na- daljevanju slavnosti hotela je vsenem- ška druhal uprizoriti velik pohod, ki pa je pil prepovedan. Vendar se je zbralo pred dunajskim magistratom okrog 200 ljudi, po večini dijakov, kj so zDpeli »Deutschland, Deutschland über Alles«, potem se pa razsli. Do spopadov ni prišlo. Zatekel se je pes cm, srednje velik doberman, prirezana ušesa in rep. Kdor ga pripelje ali zve zani, dobi dobro nagrado. Javiti je v graščni na Prešniku (Majberg) ali v Celju, Razlagova ulica 5/1. 390 2-1 Sprejmem takoj čevljarskeg* pomočnika in uLe»ca. Josip Plevčak, Celje, Zavodna 40. 389 3-t Prodam 1 decimalno tehtnico, še skoraj novo in 2 para novih moških čevljev št. 43 Vpraša se v gostilni 382 2—1 Kunst v Žalcu. .mate bolečine v prsih. vgrlu? Ali kašljate? Imate na- hod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fellerjev pravi Elza-fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni stekle- nici 36 K. - Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Slab^i hrana Vam je pokvari a že- lodec? Fellerjeve prave Elza-kregljice ga spravijo v red! 6 škatljic 18 K- — Evgen V. Feller, Siubica dolnja, Elsa- trg 5t. 356. Hrvatska. 1590 B 15-6 Štev. 102/20. Nabor rojst letnikov 1899 in 1900 ter 1896, 1897 in 1898. gL §Mk vrst Ccvijev, od ^^%^^ prlprositü donaj- ¦ jgfs J^ttT finoi*fih PO dnev- JBBJ3& nil& cenah. 45 —3 «^ **^