©

d.d.
Gospodinjski Aparati
in zabavna elektronika
Vabljeni na otvoritev nove trgovine GA VIPAVA
v soboto, 1. aprila 2006, ob 10. uri v Farna centru v Vipavi
Vedeti in znati
Razlika se mi je nekega večera pokazala kot povsem samoumevna. Kot na pladnju se mi je zdela. Ko znaš, si si nabral znanj, ki so že znana. Učil si se in doumel. In znaš!
Kar veš ni pravzaprav nobeno znanje, je vedenje o nečem. Lahko pa veš več. Veš kako naprej; na podstati pridobljenega znanja, znanja tistih, ki so vedeli več in pred tabo. Vedci so iskalci. V smer še neznanega! Vejo kam vrtati. Zaradi novih znanj, ki bodo navrgla nove učence,... vedce,.. iskalce.
Obstaja tudi profil vidcev. Sicer v neopredeljenih in nedoumljivih (imaginarnih) sferah nepreverljivega. Tem je čas v katerem živimo še kako naklonjen. Vejo o preteklosti in vidijo v prihodnost?! Najbolj priročen instrument vidcev je laž. Tisti, ki razumejo in vejo, jo uporabljajo blago - kot dobrohotno potico za naivneže, nevedneže in preprosteže. Tisti, ki znajo, pa jo uporabljajo v svoje lastne interese, kot nikoli prepoznavno čežano polresnic, obljub in prihodnjiških obetov.
1. april je praznik lažnivcev in norcev. Takega je menda ustoličil Ludvik XIV, francoski »sončnik«. Če se prvega malega travna (ali kadarkoli) hecate s svojimi najbližjimi, jim bodite dobrotni vedci, nikakor pa ne špekulativni vidci in vseobljubljajoči prišepe-tevalci sončne prihodnosti. Laž ima namreč kratke noge!, če jo pišemo z Veliko začetnico!
Dosti pomladnega sonca vam želi
Pomlad je čas
mladih ...
svaljkanja
»njokov«
za
prihajajoče
poletje.
Ivan Mermolja
gospodarstvo
Vipavska vina v Hamburgu
Razvojna agencija ROD je med 17. in 20. marcem v okviru mednarodnega projekta INTERREG MIC - Vinum est, na 21. mednarodnem festivalu vin v Hamburgu predstavila najboljša vina z območja Zgornje Vipavske vinske ceste.
T Tdrugem največjem nemškem V mestu, ki ga letno obišče kar 80 milijonov turistov, poznanem po pristanišču in številnih mostovih je v prostorih obrtne zbornice, nekdanje borze bil konec prejšnjega tedna osrednje stičišče vinskih trgovcev in ljubiteljev vinske kapljice. Med kar 120 razstavljavci je bilo največ nemških in avstrijskih vinarjev, ki so se predstavljali s svojimi belimi vini (rizlingi, sauvignoni, silvaneci, tramineci, burgundci). Italijani, Francozi in Španci pa so prednjačili s svojimi rdečimi vini. Z modnimi, sadnimi, pitnimi vini so se predstavile nove vinske dežele Avstralija, Južna Afrika, Kalifornija, Čile, Argentina in tudi Kitajska. V sklopu mednarodnega projekta Vinum est so se na festivalu predstavila tudi vipavska vina, ki
so lani na strokovnem ocenjevanju vin zgornje Vipavske vinske ceste prejela listine odličnosti. Obiskovalci festivala, ugledni kuharji in gostinci, vinski trgovci, novinarji specializiranih kulinaričnih revij, vinski ljubitelji so tako lahko na edini slovenski stojnici uživali ob degustiranju vin: pinela, letnik 2003, Branka Furlana iz Zavina, chardonnay, letnik 2003, Jordana Cigoja iz Črnič, sauvignon, letnik 2003 in cabernet sauvignon, letnik 1999, iz kleti Agroind Vipava 1894 in merlot, letnik 2003, iz kleti Jurija Žorža iz Slapa. Slovenska stojnica je bila vse dni festivala dobro obiskana in opazna. O naših vinih so obiskovalci govorili spoštljivo in vzneseno. Ob po-kušanju so bili navdušeni in prijetno presenečeni nad bogatimi, raznovrstnimi in strukturnimi
vini. Skoraj vsi pa so prvič pokušali našo domačo vinsko sorto pinelo. V Hamburgu so se v okviru projekta VINUM EST poleg zgornje Vipavske doline predstavile še partnerska vinorodna območja iz Planargia Sardinije, Bullas - Murcia, Kanarskih otokov, Železne krajine Madžarske, iz regije Saxony-Anhalt Nemčije in Gradiščanskega. Obisk v Hamburgu se je zaključil s promocijskim dogodkom v priznani restavraciji San Michele v neposredni bližini ene največjih znamenitosti Hamburga, cerkve sv. Mihaela. V harmoniji okusov, fotografij in besedi je bila gostom predstavljena Vipavska dolina. Letos se bodo izbrana vina predstavila še na sejmu BITEG v Riva del Garda in na promocijskem dogodku v Londonu.
Tanja Furlan
Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov.
Razvojna agencija ROD
Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 E: ra rod@siol.net, W: www.ra-rod.si
NOVO \m AJDOVSKEGA PLAČU
II *	UK H Uk	* . ««•	f 1%^
OTVORITEV V APRILU
I
i
Najboljša varovalka je pravi naslov.
)) Elektrotrgovina Škapin Ajdovščina, tel.: 05 36441 67 )} Elektrotrgovina Škapin Vipava, tel.: 05 367 13 70
Vipavska posebnost osvojila svetovne degustatorje
Zelen v Franciji
» Ne vemo, ali ga drugej posnajo, ali kako ga imenujejo?« se o zelenu sprašuje Matija Vrtovec v svoji Vinoreji iz leta 1844 in dodaja: » Selen, pri nas tako imenovan s posebno shlahtnim duham«.
/^vd takrat je zelen kot žlahtno vino enakega imena pri-V_y šoten tudi v vipavski vinogradniški kulturi.
Vinska klet VIPAVA 1894 je na mednarodnem ocenjevanju vin VINALIES INTERNATIONALES 2006 v Parizu v Franciji, ki je pod okriljem Zveze francoskih enologov, v konkurenci med svetovnimi belimi vini, osvojila srebrno medaljo za vino ZELEN Lanthieri, letnik 2004.
Skrivnost, ali je še kje na svetu trta, ki bi jo lahko imeli za zelen, pa čeprav pod drugim imenom, še ni razjasnjena. Toda kolikor daleč sega kolektivni spomin, je zelen doma na Vipavskem - predvsem v zgornjem delu doline - in nikjer drugod.
Trto so vinogradniki gojili na prisojnih vinogradniških legah, na njej pa je bilo le malo grozdov. Ker je dajala dobro, toda malo, je niso nikoli množično zasajali. Vino istega imena je bila pijača plemstva, duhovščine in premožnih posestnikov.
Vino je slamnato rumene barve s poudarjenimi zelenkastimi odtenki. Lahko govorimo o aromatični sorti, ki nežno diši, izraženi so sadni toni jabolka, hruške. Vipavci so včasih imenovali vino zelen kar dišava, ker napolni prostor, kjer ga pijejo. Izražen sortni značaj omogoča čudovita sortna vina. Polnost okusa priča o bogati sestavi ekstrakta, ki se v ustih dalj časa kaže s sproščanjem slad-ko-kislih zaznav v lepem ravnotežju. Vsebnost alkohola sooblikuje hrbtenico vina in mu daje pečat krepkosti. Končni vtis po požirku, tj. počasen odhod, potrjuje bogato sestavljenost in harmonijo vina. Zato zelen lahko označimo kot sorto s spoštljivo preteklostjo in uspešno prihodnostjo.	Matjaž Trošt
Ko dom postane ulitek...

♦	Demontaža in montaža z gradbenimi deli
♦	Dolgoletne izkušnje
♦	Kvaliteta in trajnost
Aluboma d.o.o.
Kazlje 7 6210 Sežana tel.: 05 7686 050 GSM: 041 636 834 fax: 05 7686 051 aluboma@siol.net www.aluboma.si
ajdovski odmevi
V	Lokavcu se veselijo
V	veliki sejni sobi Občine Ajdovščina je v torek, 7. marca 2006 potekal podpis pogodbe za izgradijo večnamenske dvorane v Lokavcu med investitorjem - Občino Ajdovščina ter izvajalcem - pod-jotjem Primorje d.d..
elja po izgradnji večnamenske dvorane je v Lokavcu pristna že več let. Novembra leta 1998 so krajani sklenili, da v ta ^nten uvedejo samoprispevek, ki so ga začeli odplačevati janu-arja leta 1999- Imeli so tudi že izbrano lokacijo - zemlja je bila last krajevne skupnosti - vendar jo je oplazil plaz Slano blato. Skupaj 2 Občino Ajdovščina so našli nadomestno zemljišče, v bližini
osnovne šole. Projekt izgradnje večnamenske dvorane v Lokavcu so začeli uresničevati jeseni leta 2005.
Župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak, je izrazil veselje ob začetku investicije, pomembne predvsem za krajane. Večnamenska dvorana bo služila šoli, pa tudi krajanom za športne aktivnosti in prireditve. Povedal je še, da domačemu gradbenemu
podjetju zaupa in verjame, da bo dvorana končana do zastavljenega roka. V veliko zadovoljstvo pa si šteje, da je Občina Ajdovščina v zadnjih letih veliko investirala prav v objekte, namenjene športu. Tudi direktor podjetja Primorje d.d., Dušan Černigoj, je vesel novega začetka. Prepričan je, da bodo krajani Lokavca znali nove prostore napolniti s pravo vsebino. Pri tem je izrazil pohvalo arhitektu Andreju Čopiču, ki je stavbo načrtoval skladno z arhitekturno tradicijo kraja ter potrebami krajanov - Lokavec je namreč ena največjih in najbolj razpršenih krajevnih skupnosti, ki doslej ni imela skupnega prostora za srečevanja. Podjetje Primorje ima veliko izkušenj z gradnjo športnih objektov, zato ni skrbi, da dela ne bi potekala skladno s terminskim načrtom. Županu Občine Ajdovščina se je zahvalil tudi predsednik Krajevne skupnosti Lokavec, Dušan Kompara, ki je, ob vseh prej izraženih zadovoljstvih, dodal, da se prav krajani Lokavca zagotovo najbolj veselijo začetka gradnje.	sh
Poročilo s 34. seje Sveto Občine Ajdovščina
pidovski svetniki so se na pomladni seji sestali v četrtek, 23. marca. Osem točk dnevnega reda je 2upan Marjan Poljšak dopolnil z novo vsebino - informacijo o postavitvi sortirne linije na platoju odlagališča odpadkov Dolga Poljana.
Seja pa se je pričela s točko ^FORMACIJE IN POBUDE. Svetniki so imeli pripravljena ^Prašanja, med drugim so spraševali zakaj ajdovski hotel, kljub temu, da odpira igralnico, ni 2gradil parkirišč, kot je bilo dogo-v°rjeno; kdaj bo odprta cesta Col ' Kalce; zanimale so jih informa-cije v zvezi s Pripravljalnim centom za komuno; krajani Kamenj, p°toč in Vrtovina imajo težave s Potokom Malenšek, ki poplav-•la; nekatere stanovalce blokov v ^jdovščini pa zanima, zakaj plačujejo prispevek za urejanje okolja kljub temu, da okolico urejajo sami. Večina odgovorov bo podanih v pisni obliki na naslednji seji.
ODLOK o lokacijskem načrtu za poslovno
OBRTNO CONO GOJAČE je spre-jet- Potek postopka je pojasnila vodja Oddelka za urejanje prostora na Občini Ajdovščina, Irena Kaspor, o prostorski ureditvi pa ie govoril arhitekt Viljem Fabčič. Večjih pripomb na ureditev poslovno obrtne cone ni bilo. Med Postopkom so bile v največji mož-ui meri upoštevane pripombe KS Gojače-Malovše, pripombe KS Selo o navezavi vseh naselji na skupno čistilno napravo, podane P° zaključku postopka pred samo sejo, pa niso mogle biti upošteva-ne. se bodo pa še preverjale pri Izdelavi projektov.
Nadzorni odbor je opravil
pregled plač direktorjev štirinajstih	javnih
Zavodov, katerih ustanovitelji-
ca je Občine Ajdovščina. Večina zavodov direktorske plače obračunava v skladu z zakonom in ostalimi predpisi, ki urejajo to področje. Nepravilnosti so bile odkrite le pri treh zavodih: direktorica Pilonove galerije ni imela podpisane pogodbe o zaposlitvi, vendar je bila napaka odpravljena že v času trajanja pregleda. Brez podpisane pogodbe o zaposlitvi je še vedno direktor Razvojne agencije Rod. Pri pregledu plače direktorja Komunalno stanovanjske družbe pa je bilo ugotovljeno, da mu podjetje plačuje premijo za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, česar pa pogodba o zaposlitvi direktorja ne omogoča.
Podjetje plačuje premijo dodatnega prostovoljnega pokojninsko zavarovanja tudi vsem ostalim zaposlenim, zato je skupščini podjetja naloženo, da ugotovi upravičenost plačevanja premij in o tem obvesti občinski svet.
Občinski svet je sprejel sklepe, da se nepravilnosti odpravijo.
V	sklopu investicij v Center za
ravnanje z odpadki Dolga Poljana je načrtovana tudi NABAVA OBRAČALNIKA ZA MEHANSKO OBDELAVO	ODPADKOV.
Obračalnik se bo nabavilo za potrebe mešanja, rahljanja in prezračevanja kompostnih gred. Ker gre za pomični stroj, je za nabavo potrebno tudi soglasje občinskega sveta - sklep je bil sprejet.
V	nadaljevanju je župan Marjan Poljšak svetnikom podal INFORMACIJO O POSTAVITVI
SORTIRNE LINIJE NA PLATOJU ODLAGALIŠČA ODPADKOV DOLGA POLJANA, ki pa mu krajani bližnjih vasi nasprotujejo, češ da močno moti videz krajine. Vodja razvoja, projektov in centra za ravnanje z odpadki na KSD Ajdovščina, Igor Madon, izbrano lokacijo argumentira kot edino razpoložljivo. Hitro razstavljiv objekt je na plato nameščen začasno, najkasneje leta 2009 naj bi se namreč selil v novo izgrajeno reciklažno halo na drugi lokaciji odlagališča.
Sledili so po hitrem postopku sprejeti sklepi O DISPOZICIJI POZIDAVE ZA SKUPINSKO POZIDAVO V LOKAVCU, O NOVELACIJI INVESTICIJSKEGA PROGRAMA	IZGRADNJE
VEČNAMENSKE DVORANE V LOKAVCU IN SKLEP O SPREJETJU DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA UREDITEV	ŠPORTNEGA
IGRIŠČA V BUDANJAH.
Nadaljevali pa so s kulturo -vodja Oddelka za družbene dejavnosti Občine Ajdovščina, Dragica Fiegel je svetnikom predstavila LETNI IZVEDBENI PROGRAM KULTURE OBČINE AJDOVŠČINA ZA LETOŠNJE LETO, ki so ga svetniki v večini potrdili. Kasneje pa je bil sprejet še sklep, s katerim Občinski svet soglaša, da se Pilonova galerija včlani v Skupnost muzejev Slovenije.
Naslednja seja Sveta Občine Ajdovščina je napovedana za 20. april.
Pripravila Sanda Hain
Župan obiskal gospo Rozino ob njenem 100. rojstnem dnevu
V nedeljo, 12. marca je gospa Rozina Božič iz Ajdovščine praznovala častitljiv jubilej - 100. rojstni dan. Obiskal jo je tudi župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak.
Gospa Rozina je kljub visokemu jubileju čila in se počuti dobro. Še vedno se z veseljem loti gospodinjskih opravil, rada poprime tudi za pletilke in je nasploh polna življenja.
Gospe Rozini Božič čestitamo in ji želimo že veliko zdravja ter dobrega počutja!
Občina Ajdovščina
fela NOVICE S TIC AJDOVŠČINA
Izbor protokolarnega vina Občine Ajdovščina
/^Vbčina Ajdovščina namerava V^/v mesecu aprilu organizirati ocenjevanje vin, za namene izbora protokolarnega vina Občine Ajdovščina.
Na ocenjevanju lahko sodelujejo tisti vinogradniki, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, imajo dovoljenje za stekleničenje vin in pridelujejo svoja vina na območju občine Ajdovščina.
Komisija, ki bo sestavljena iz strokovnjakov Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in Kmetijsko svetovalne službe Ajdovščina, bo izbirala rdeča in bela vina letnika 2005.
Vsi, ki bi želeli sodelovati, naj
svoja vina v steklenicah (dve steklenici za vsak vzorec) z nalepko, na kateri naj bo navedeno: ime in priimek pridelovalca, naslov ter sorta vina, dostavijo na informacijski pult Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, najkasneje do ponedeljka, 10. aprila 2006. Izbor bo predvidoma potekal 12. aprila.
Pogoj za sodelovanje je tudi najmanj 500 litrov zaloge vina, s katerim posamezni ponudnik sodeluje na ocenjevanju.
Za vse dodatne informacije lahko pokličete na TIC Ajdovščina 05/36 59 140 ali na Kmetijsko svetovalno službo Ajdovščina - Darja Marc, 05/36 71 074.
Turistični spominek in protokolarno darilo
^redi marca se je iztekel prvi >3natečaj za turistični spominek in protokolarno darilo, ki ga je razpisala Občina Ajdovščina. Odziv je bil dober, predlogov za turistični spominek je 18, za promocijsko darilo pa 17. Komisija se je že sestala in si ogledala prispele izdelke, dokončna odločitev o nagrajencih pa bo javnosti predstavljena na prireditvi, ki bo potekala 18. aprila v avli Dvorane prve slovenske vlade v Ajdovščini. Na priložnostni razstavi bodo predstavljeni vsi prispeli izdelki, vključno z nekaterimi nagrajenimi izdelki, ki so naš
Popravek
kraj zastopali na vseslovenskih izborih za turistični spominek leta v organizaciji Turistične zveze Slovenije v zadnjih letih. Na prireditvi bodo znani tudi zmagovalci izbora protokolarnega vina Občine Ajdovščine, hkrati pa bo predstavljena tudi nova turistična zloženka, namenjena kolesarjem, pohodnikom ter drugim, aktivnih počitnic željnim gostom.
Razstava prispelih predlogov za turistične spominke in protokolarna darila se bo kasneje selila v prostore TlC-a Ajdovščina, kjer bo izdelke mogoče tudi kupiti.
V prejšnji številki Latnika je v članku z naslovom Načrti se uresničujejo prišlo do napake. Naveden je napačen datum dokončanja OŠ Šturje in sicer 1. september 2006. Pravilen datum je 1. september 2007, kar pomeni, da bo šola zaživela v šolskem letu 2007/20-08. Bralcem se opravičujemo za neljubo napako.
Uredništvo
lavni razpisi
Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/2003) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004) Občina Ajdovščina objavlja
JAVNI RAZPIS
za oddajo neprofitnih stanovanj v najem
Občina Ajdovščina, Občina Vipava in Območna obrtna zbornica Ajdovščina na podlagi Pravilnika o pospeševanju in razvoju malega gospodarstva na območju občin Ajdovščina in Vipava (Ur. 1. RS št. 37/03 in sprem. 40/04) ter Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2006 (Ur. 1. RS št. 119/05 in 23/06), Odloka o proračunu Občine Vipava za leto 2006 (Ur. 1. RS št. 115/05) in sklepa upravnega odbora Območne obrtne zbornice Ajdovščina z dne 25.01.2006 objavlja
JAVNI RAZPIS
za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občinah Ajdovščina in Vipavo
1.	PREDMET RAZPISA:
1.1	Občina Ajdovščina razpisuje oddajo v najem 8 neprofitnih stanovanj v Ajdovščini.
1.2	Stanovanja bodo upravičencem dodeljena na podlagi prednostnega vrstnega reda, ki boizdelan po določilih tega razpisa, vseljiva pa predvidoma do konca leta 2006.
1.3	Stanovanja so predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Uradni list RS, št. 14/04, v nadaljevanju pravilnik) niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in vplačilo varščine.
2.	VIŠINA NAJEMNINE:
Za povprečno veliko enosobno stanovanje v izmeri 44 m2, točkovano s 237 točkami, znaša najemnina v mesecu januarju 2006, 23-300 sit, izračunana na podlagi veljavnih predpisov.
Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja je določena na podlagi Odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uradni list RS, št. 23/00, 96/01, 29/03), Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03).
V primeru spremenjenih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja bo Občina Ajdovščina skladno z 90. členom Stanovanjskega zakona vsakih pet let od najemnikov neprofitnih stanovanj zahtevala, dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku določenim s pravilnikom.
3.	RAZPISNI POGOJI:
3.1	Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Občini Ajdovščina.
Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi:
-	ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, ki imajo začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih - varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj na območju Občine Ajdovščina
-	invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, če imajo v Občini Ajdovščina možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve
3.2.	Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2005 ne presegajo določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v obdobju zadnjih 12 mesecev (februar 2005 - januar 2006) znašala 177.021,00 SIT.
Velikost gospodinjstva Dohodek ne sme presegati naslednjih % od povprečne neto plače v državi Meja dohodka
1	- člansko 200% do 354.042
2	- člansko 250% do 442.552
3-člansko 315% do 557.616
4	- člansko 370% do 654.977
5	- člansko 425% do 752.339
6	- člansko 470% do 831.998
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se gornja lestvica nadaljuje s prištevanjem po 25 odstotnih točk.
3.3.	Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje:
-	da mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu 2005 ne presegajo gornje meje določene v točki 3-2
-	da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino
-	da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja.
3.4	Na razpisu ne morejo sodelovati:
-	tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili ■
-	tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov.
3.5	Občina Ajdovščina določa v skladu s 4. členom pravilnika poleg splošnih pogojev še dodaten pogoj stalnosti bivanja v Občini Ajdovščina, ki ga morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do točkovanja dobe bivanja in sicer:
stalno bivanje v Občini Ajdovščina
nad 5 do 10 let...........20 točk
nad 10 do 15 let..........40 točk
nad 15 do 20 let...........80 točk
nad 20 let..............110 točk
Doba stalnega bivanja se točkuje od vključno leta 1961 dalje, ker za obdobje pred tem letom ni mogoče dobiti potrdila o stalnem prebivanju na območju Občine Ajdovščina. Upošteva se število let dopolnjenih v letu razpisa. V primeru prekinitve bivanja se leta seštevajo.
4.	POVRŠINSKI NORMATIVI:
Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi:
Število članov gospodinjstva Površina stanovanja brez plačila lastne udeležbe in varščine
1	- člansko od 20 m2 do 30 m2
2	- člansko nad 30 m2 do 45 m2
3	- člansko nad 45 m2 do 55 m2
4	- člansko nad 55 m2 do 65 m2
5	- člansko nad 65 m2 do 75 m2
6	- člansko nad 75 m2 do 85 m2
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2.
5.	KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV:
5.1	Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine, družine z večjim številom otrok, družine z manjšim številom zaposlenih, invalidi in družine z invalidnim članom, ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, kar je izraženo s številom točk v preglednici pod točko 4.2.
5.2	Prednostne kategorije opredeljene v točki 3.1 in 5.1 se za listo prosilcev točkujejo z naslednjo višino točk:
Prednostne kategorije Število točk
Mlade družine (starost družine do 35 let) 60
Družina z večjim številom otrok (najmanj trije otroci) 60
Invalidi in družine z invalidnim članom 60
Družine z manjšim številom zaposlenih 60
Ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja 60
5.3	V primeru enakega števila točk imajo prednost prosilci, ki so bili že uvrščeni na listo za stanovanja Občine Ajdovščina, pa jim le ta niso bila dodeljena.
6.	RAZPISNI POSTOPEK:
6.1	Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge v informacijski pisarni občine Ajdovščina, ponedeljek, torek, četrtek od 8.00 do 15.00, sreda od 8.00 do 16.00, petek od 8.00 od 12.00.
6.2	Prosilci oddajo vloge osebno v informacijski pisarni Občine Ajdovščina ali priporočeno po pošti na naslov Občina Ajodvščina Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina. Rok za oddajo vlog je 3.maj 2006. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene.
Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 4.250,00 SIT, ki se plača v upravnih kolekih.
Taksni zavezanci v slabih premoženjskih razmerah lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah, s tem da status dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali drugimi dokazili.
6.3	K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine:
-	izpolnjen obrazec opisa stanovanjskih in socialno - zdravstvenih razmer
-	izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov
-	izjavo o površini stanovanja, v katerem biva, in v primeru neprimernega stanovanja izjavo o neprimernosti le tega
-	odločbo o odmeri dohodnine za leto 2004
-	potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v letu 2005, od februarja 2005 do januarja 2006; (osebni dohodek, pokojnina, preživnina, dohodek iz dela prek Študentskega servisa, invalidnina,...)
-	potrdilo Zavoda za zaposlovanje za nezaposlene polnoletne družinske člane (razen za dijake in študente)
-	veljavno dokazilo o stanovanjskem sta-
tusu; overjeno najemno ali podnajemno pogodbo, oziroma izjavo, da stanuje v samskem domu, pri starših ali sorodnikih ali pa da je brez stanovanja; lastniki dokazilo o lastništvu: izpisek iz zemljiške knjige
-	dokazilo o zadnji plačani najemnini oziroma podnajemnini
-	dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (točkovni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane instalacije,...) in eventuelna utesnjenost z opisom posameznih prostorov in navedbe površin
-	potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let
-	zdravniško potrdilo o nosečnosti
-	odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere)
-	dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada
-	v primeru invalidnosti ustrezno dokazilo pristojne komisije
-	izvid zdravniške komisije L stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s katerim se dokazuje trajna obolenja prosilca ali družinskih članov, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami
-	strokovno mnenje Centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju
Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa.
Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa.
7.	SPLOŠNE DOLOČBE:
7.1 Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev.
Komisija, ki jih imenuje razpisnik, bo preučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih.
Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. Ogled se opravi pri tistih udeležencih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali največje število točk glede na število razpisanih stanovanj.
Po preučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo in sicer po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bo javno objavljen na enak način kot razpis v roku 3 mesecev po zaključku razpisa.
Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezni upravičenec ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. O pritožbi odloči župan v roku 30 dni. Odločitev župana o pritožbi je dokončna.
Z uspelimi upravičenci bodo sklenjena najemna razmerja za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev.
Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na neupravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev.
OBČINA AJDOVŠČINA
1.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA so proračunska sredstva Občine Ajdovščina, Občine Vipava in sredstva Območne obrtne zbornice Ajdovščina, namenjena za subvencioniranje obrestne mere za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva v občini Ajdovščina in Vipava, ki se bodo dodelila v primeru, ko pomoč predstavlja spodbudo za izvedbo projekta oziroma je zanj nujno potrebna.
2.	POGOJI ZA DODELITEV SREDSTEV
2.1.	Posojila se bodo odobrila za naslednje namene:
-	nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo'poslovnih prostorov,
-	nakup, graditev ali investicijsko vzdrževanje poslovnih prostorov,
-	nakup nove ali generalno obnovljene opreme.
2.2.	Upravičenci do kredita so:
-	majhna podjetja (samostojni podjetniki, družbe z omejeno odgovornostjo),
-	občani, ki so pri organu vložili vlogo za priglasitev statusa samostojnega podjetnika,
-	male gospodarske družbe, ki so na pristojnem sodišču vložile zahtevo za vpis v sodni register.
2.3.	Do sredstev kredita niso upravičena podjetja iz dejavnosti transporta, kmetijstva in ribištva ter podjetja, ki so povezana s proizvodnjo, predelavo ali trženjem proizvodov naštetih v Prilogil Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Državna pomoč se ne dodeli tudi za namen izvozne dejavnosti, ki je neposredno vezana na izvožene količine.
3.	MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV
Posojila se bodo prednostno dodeljevala prosilcem, ki bodo poleg pogojev poslovne banke izpolnjevali naslednje kriterije:
Zap. št. Ocenjevalni kriteriji Najvišje možno št. točk
1.	vlaganja v začetne investicije 20
2.	vlaganja v posodobitev obstoječe dejavnosti 20
3.	vlaganja v nakup oz. izgradnjo poslovnih prostorov za izvajanje dejavnosti 20
4.	zagotavljanje novih del. mest 20
5.	višina lastnega vložka prosilca 10
6.	vlaganja v dejavnosti, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja 10
V primeru enakovrednih vlog za pridobitev posojila, se bo pri dodelitvi upošteval naslednji prioritetni vrstni red:
Sredstva za razvoj, ki jih zagotavlja občina Ajdovščina, se pri vsakokratnem dodeljevanju dodeli prosilcem po naslednjem prioritetnem vrstnem redu:
a)	s	sedežem	družbe	v	občini
Ajdovščina za investicijo na območju občine Ajdovščina,
b)	s sedežem družbe v občini Vipava za investicijo na območju občine Ajdovščina,
c)	ne glede na sedež družbe za investicijo na območju občine Ajdovščina,
d)	s	sedežem	družbe	v	občini
Ajdovščina za investicijo na območju občine Vipava.
Sredstva za razvoj, ki jih zagotavlja občina Vipava, se pri vsakokratnem dodeljevanju dodeli prosilcem po naslednjem prioritetnem vrstnem redu:
a)	s sedežem družbe v občini Vipava za investicijo na območju občine Vipava,
b)	s	sedežem	družbe	v	občini
Ajdovščina za investicijo na območju občine Vipava,
c)	ne glede na sedež družbe za investicijo na območju občine Vipava,
d)	s sedežem družbe v občini Vipava
za investicijo na območju	občine
Ajdovščina.
4.	VIŠINA SREDSTEV za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Ajdovščina in Vipava v letu 2006 je:
-	za kredite z odplačilno dobo 5 let 263.157.895 SIT,
-	za kradite z odplačilno dobo 7 let 197.628.458 SIT in
-	za kradite z odplačilno dobo 10 le1 266.575.555 SIT.
Sredstva za refundacijo obrestne mere: Občina Ajdovščina - 15.116.884 SIT, Občina Vipava - 2,5 mio SIT in Območna obrtna zbornica Ajdovščina
1,5	mio SIT.
Odplačilna doba posojila:
-	krediti za nakup premičnin ter krediti za nakup oziroma izgradnjo nepremičnin do višine kredita vključno 5 MIO SIT je odplačila doba 5 let,
-	krediti za nakup oziroma izgradnjo nepremičnin, do višine kredita vključno 10 mio SIT je odplačilna doba 7 let in
-	krediti za nakup oziroma izgradnjo nepremičnin nad višino kredita 10 mio SIT je odplačilna doba 10 let.
Subvencionirana obrestna mera: EURIBOR + 0% letno Moratorij za odplačevanje kredita: do 1.1.2007
Rok vračila in način vračila: po pogojih poslovne banke Okvirna višina kredita za posameznega prosilca je največ 10 mio SIT. Če razpoložljiva sredstva presegajo povpraševanje, se lahko razdelijo ne glede na zgoraj navedeno višino.
Višina kredita ne sme presegati 50% predračunske vrednosti upravičenih stroškov posamezne investicije in 10% skupne kreditne mase oz. največ 10 mio SIT, razen v primeru, da strokovna komisija ugotovi upravičenosti in gospodarnost investicije. V tem primeru, lahko strokovna komisija odobri posojilo tudi nad zgoraj navedenimi limiti, vendar višina državne pomoči, ki se jo dodeli posameznemu upravičencu na podlagi pravila “de minimis” ne sme presegati 100.000 Evrov v obdobju 3 let od zadnjega prejema takšne državne pomoči, ne glede na obliko ali namen pomoči. Višino dodeljene državne pomoči po pravilu “de minimis” bo za vsakega upravičenca posebej preverjala strokovna komisija pri Ministrstvu za finance RS.
Posojilna pogodba se bo sklepala med posojilojemalcem in banko. Namensko porabo pridobljenega posojila bo preverjala strokovna komisija in banka. Upravičeni stroški investicije so: -strošek nakupa, urejanja in opremljanja zemljišča ter pridobivanja dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, -strošek nakupa, graditve ali investicijskega vzdrževanja prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost,
-strošek nakupa opreme.
Prejemnik posojila poda izjavo, da za investicijo, s katero kandidira na razpisu, ni dobil državne pomoči, oziroma če jo je, kolikšen delež je za isti namen že dobil iz drugih virov.
5.	ROK KORIŠČENJA POSOJILA je od objave razpisa do pokoriščenja celotne kreditne mase oziroma najkasneje do
20.12.2006.
6.	Prosilci bodo s sklepom o dodelitvi posojila obveščeni najkasneje v roku 30-ih dni od dneva oddaje popolne vloge. V primeru, da prosilec odobrenega posojila ne prične koristiti v roku treh mesecev od datuma prejema sklepa, izgubi pravico do koriščenja sredstev in do ponovne prijave na razpis v koledarskem letu.
7.	Interesenti oddajo vlogo na posebnem obrazcu - vloga, ki jo lahko dvignejo na tajništvu Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, Ajdovščina, tajništvu Občine Vipava, Glavni trg 15, Vipava, na Območni obrtni zbornici Ajdovščina, Vipavska cesta 4, Ajdovščina ali ga natisnejo iz spletne strani www.ajdovscina.si.
8.	Pisne vloge z oznako: »NE ODPIRAJ, PRIJAVA NA RAZPIS - PODJETNIŠTVO in z naslovom pošiljatelja, na hrbtni strani, v zgornjem delu ovojnice, morajo predlagatelji oddati v zaprti ovojnici-Vloge morajo biti predložene na naslov: Območna obrtna zbornica, Ajdovščina, Vipavska cesta 4, Ajdovščina od 01.04.2006 dalje do najkasneje 30.11.20-06 do 12.00 ure oziroma do porabe sredstev kreditne mase.
Št. 41031-05/06, Datum 23.03.2006 ŽUPAN Marjan POLJŠAK
javni razpisi
Na podlagi 10. člena Pravilnika o subvencioniranju obrestne mere 2a najete stanovanjske kredite v Občini Ajdovščina (Uradni list RS št. 32/2002), objavlja Občina Ajdovščina, javni razpis za
SUBVENCIONIRANJE OBRESTNE MERE ZA NAJETE
STANOVANJSKE KREDITE V OBČINI AJDOVŠČINA, ZA LETO 2006
!■ SPLOŠNA DOLOČILA Subvencioniranje obrestne mere se odo-r’ za najete kredite pri poslovni banki, s katero ima Občina Ajdovščina sklenje-a° pogodbo, za namen gradnje, dogra-ltve, prenove ali nakupa stanovanja ali stanovanjske hiše, na območju občine Ajdovščina.
tišina sredstev namenjenih za subvenci-oniranje obrestne mere je 17.000.000,00 SIT.
Obrestna mera za kreditojemalce je £lJIUBOR+ 0%.
Odplačilna doba kredita je 10 let. kreditna masa, ki se namenja za te name-ne je 317.757.009,00 SIT.
Rok koriščenja najetega kredita je 3°11.2006.
2- Razpisni pogoji
k'a razpis se lahko prijavijo fizične osebe, so državljani Republike Slovenije, s stal-ttjm prebivališčem na območju Občine Ajdovščina in ki na območju občine Ajdovščina rešujejo svoj stanovanjski pro-‘ern. Izpolnjevati pa morajo vsaj enega od splošnih pogojev in vse posebne pogoje, °ločene v Pravilniku o subvencioniranju obrestne mere za najete stanovanjske kredite v Občini Ajdovščina.
Splošni pogoji so:
' da si prosilec z gradnjo in nakupom sta-n°vanj ali stanovanjskih hiš, prvič rešuje stanovanjsko vprašanje,
' da si prosilec z adaptacijo stanovanj ali stanovanjskih hiš rešuje svoje stanovanjsko vprašanje oziroma adaptira stanovalk ali stanovanjsko hišo, ki je starejša od
■ da je prosilcu zaradi spremenjenih dru-^nskih, zdravstvenih ali socialnih razmer dosedanje stanovanje postalo neprimerno.
Adaptacija stanovanj in stanovanjskih n>s po tem pravilniku zajema obnovo fa-Sade, prenovo dotrajane strehe, obnovo sanitarij, obnovo elektro in vodovodnih Instalacij, prenovo dotrajane strehe, obno-v° tlakov in stopnišč ter izvedbo toplotne izolacije.
R°sebni pogoji:
' da niti prosilec, niti kdo od njegovih °žjih družinskih članov ni lastnik primer-ne8a stanovanja
' da ima pravnomočno gradbeno dovo-knje, ki ni starejše od 10 let, lokacijsko Informacijo, za prenovo stanovanjske hiše aH stanovanja oziroma ima sklenjeno ku-P°prodajno pogodbo ali predpogodbo, če 8rt-‘ Za nakup stanovanja ali hiše ' da ni odkupil stanovanja po stanovanj-sl!etn zakonu.
Za ožjega družinskega člana se štejejo ose-e Po 11. členu Stanovanjskega zakona.
K°t primerno stanovanje se šteje sta-n°vanje, ki ustreza določbam 10. člena Stanovanjskega zakona. Primerno stano-vanje je tisto stanovanje v eno ali večstano-Vanjski stavbi, ki je zgrajena v skladu z mi-ttintalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj in je za-n)° v skladu s predpisi o graditvi objektov tzdano uporabno dovoljenje. Stanovanje tttora imeti ločen spalni in bivalni del (ra-zeti v primeru garsonjere) ter mora zado-Scati stanovanjskim potrebam lastnika in
njunih ožjih družinskih članov, ki živijo z lastnikom v skupnem gospodinjstvu, ter ustrezati površinskim normativom po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
3.	VIŠINA POSOJILA
Višina posojila je odvisna od števila družinskih članov in sicer: število družinskih članov	naj-
višje možno posojilo v SIT 1-2	4.000.000
3-4	5.300.000
5 ali več 6.600.000 Najvišji znesek posojila se, za namen obnove starih hiš na vasi in v starem mestnem jedru, poveča še za dodatnih 20%.
Če je povpraševanje prosilcev večje od razpisanih sredstev imajo, ob izpolnjevanju vseh ostalih pogojev iz tega razpisa, prednost prosilci, ki prošnjo za subvencioniranje obrestne mere najetega posojila, vlagajo prvič.
4.	VLOGI JE POREBNO PRILOŽITI NASLEDNJE PRILOGE:
-	potrdilo o družinski skupnosti;
-	potrdilo o lastništvu stanovanjske hiše ali stanovanja (zemljiškoknjižni izpisek);
-	potrdilo o bruto dohodkih vseh članov družine v obdobju treh mesecev pred razpisom;
-	pravnomočno gradbeno dovoljenje, odločbo o priglasitvi del oz. lokacijsko informacijo;
-	predpogodbo oz. kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše;
-	izjavo, da niti prosilec, niti kdo od njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik primernega stanovanja;
-	izjavo, da niti prosilec, niti kdo od njegovih ožjih družinskih članov ni odkupil stanovanja po stanovanjskem zakonu;
-	potrdilo Zavoda za zaposlovanje za vse brezposelne družinske člane (če uveljavljate ta kriterij);
-	odločbo ZPIZ-a o invalidnosti (če uveljavljate ta kriterij);
-	drugo.
5.	NATEČAJNI POSTOPEK
Občani, ki želijo pridobiti pravico do subvencioniranja obrestne mere za najete kredite po razpisnih pogojih, oddajo vlogo na posebnem obrazcu, ki ga prevzamejo v informacijski pisarni Občine Ajdovščina od dneva objave razpisa. Razpisna dokumentacija je dosegljiva tudi na spletni strani Občine Ajdovščina http://www.ajdovs-cina.si. Rok za oddajo vloge je 28.04.2006. Vloge se odda osebno na vložišče Občine Ajdovščina ali s priporočeno pošiljko na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina. Šteje se, da je vloga pravočasna v kolikor je zadnji dan roka oddana po pošti priporočeno ali osebno prinesena v vložišče občine, do 14.00 ure.
Vse zahtevane priloge morajo biti ob vložitvi vloge predložene v originalu na vpogled in v dvojniku, ki ga Občina Ajdovščina zadrži in po izteku razpisnega roka ne vrača.
Občinska uprava, najkasneje v roku 45 dni od preteka roka za oddajo vloge, izda sklepe o dodelitvi sredstev s subvencionirano obrestno mero.
OBČINA AJDOVŠČINA
JAVNI RAZPIS ZA RAZVOJ IN OHRANJANJE KMETIJSTVA V OBČINI AJDOVŠČINA ZA LETO 2006
Občina Ajdovščina bo v Uradnem RS- ki izide v petek 7.04.2006 obj Jsvni razpis za dodeljevanje sredst °hranjanje in razvoj kmetijstva v ol Ajdovščina za leto 2006. Zadnji r< °ddajo vlog za pridobitev nepovr; sredstev in subvencioniranje obrt !^‘re pri najemanju kreditov je 5
Ra?pis obravnava tri vsebinske sk dodeljevanje nepovratnih sret (obnove nasadov, ekološko kmetov nakup kmetijskih zemljišč, agron racija travnikov, investicije v sadjar 'ftnarstvu in živinoreji); - subvenc ranje obrestne mere pri najemanje *tov (investicije v objekte za kmet Proizvodnjo, nakup mehanizaciji kmetijskih zemljišč, investicije v di mine dejavnosti na kmetijah);
' sofinanciranje društev, ki deluje Področju razvoja podeželja in pos] Vanja kmetijstva.
Sredstva lahko pridobijo fizične ir vne osebe, ki opravljajo kmetijsko c aost na kmetijskih zemljiščih v ol Ajdovščina, osebe s stalnim bivalii ' občini Ajdovščina, katerih zem:
ležijo na območju katastrskih občin Slap, Erzelj, Vrhpolje in Budanje ter društva in združenja s področja kmetijstva, s sedežem in območjem delovanja v občini Ajdovščina. Sredstva bodo dodeljena skladno z določili Pravilnika o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva. Investicija, za katero se dodeljuje državna pomoč mora biti pričeta v tekočem letu, pridobljena sredstva pa morajo biti pokoriščena do 1. 12. 2006. Višina državne pomoči je natančneje določena z vsakim namenom posebej.
Zadnji rok za oddaj‘o vloge za dodeljevanje nepovratnih sredstev in subvencioniranje obrestne mere pri najemanju kreditov je 5. maj 2006, za vloge, ki jih bodo prijavila društva in združenja, pa je razpis odprt do 15. septembra 2006.
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani Občine Ajdovščina - www.ajdovscina.si, pod rubriko Razpisi, na voljo pa je tudi v občinski sprejemni pisarni. Za dodatne informa- * cije lahko zainteresirani pokličejo na telefonsko številko 05/365-91-26 (Janez Furlan).
Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina na podlagi Pravilnika o subvencioniranju projektov inovacij (Ur. 1. RS št.57/03, 26/04 in 15/05) in Odloka o proračunu za leto 2006 (Ur. 1. št. 119/05 in 23/06) objavlja
JAVNI RAZPIS za dodelitev subvencij za projekte inovacij v letu 2006
1.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA so proračunska sredstva Občine Ajdovščina, ki se bodo dodelila za projekte inovacij v letu 2006, in bodo pokrivala naslednje stroške:
a)	stroške za pridobitev patenta oziroma za zaščito izdelka - do višine 250.000 SIT
b)	stroške izdelave začetnega prototipa - do višine 700.000 SIT
c)	predlogi inovativnih tehničnih rešitev - do višine 100.000 SIT
d)	tehnično dokumentirane inovativne ideje - do višine 100.000 SIT
e)	stroške tehničnih raziskovalnih nalog, ki so namenjene razvoju novih izdelkov oziroma inovativnih tehnoloških rešitev - do višine 100.000 SIT
2.	POGOJI ZA DODELITEV SREDSTEV
2.1.	Na javni razpis se lahko prijavijo:
1.	za sofinanciranje ukrepov pod točko a in b:
-	občani s stalnim prebivališčem v občini Ajdovščina ter
-	mala in srednja podjetja s sedežem v občini Ajdovščina,
ki morajo razpolagati z vsaj deloma ustvarjeno novo tehnično rešitvijo oziroma želijo opraviti začetni razvoj. Prijavitelji lahko za delo v projektu najamejo izumitelja novosti oziroma najamejo raziskovalce, ki izpolnjujejo pogoje določene s predpisi o raziskovalni dejavnosti. Začetni razvoj pa obsega razvojna dela, ki so potrebna, da se preverijo tehnične in druge lastnosti izuma.
2.	za sofinanciranje ukrepov pod točko c, d in e:
-	občani s stalnim prebivališčem v občini Ajdovščina ter
-	zaposleni v podjetjih s sedežem v občini Ajdovščina
2.2.	Popolne vloge na razpis morajo biti pripravljene v skladu z navodilom za pripravo vloge, ki je sestavni del razpisne dokumentacije.
2.3.	Vloga za sofinaciranje ukrepov pod točko a in b mora vsebovati:
2.3.1.	Potrdilo pristojnega organa, ki vodi evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje določene dejavnosti. Za fi-
zične osebe pa je potrebno predložiti fotokopijo osebne izkaznice.
2.3.2.	Predstavitev predlagatelja;
2.3.3- Predstavitev novosti;
2.3.4.	Finančno konstrukcijo projekta z viri financiranja;
2.3	5. Izjava, da za prijavljeni projekt v zadnjih 3 letih, ni dobil državne pomoči, oziroma če jo je, kolikšen delež je za isti namen že dobil iz drugih virov.
2.4.	Vloga za sofinanciranje ukrepov pod točko c, d in e mora vsebovati:
2.4.1.	Za fizične osebe pa potrebno predložiti fotokopijo osebne izkaznice;
2.4.2.	Predstavitev tehnične rešitve, inovativne ideje oziroma raziskovalne naloge..
3.	MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV
Pri razvrščanju predlogov projektov, ki se sofinancirajo iz ukrepa a in b bodo upoštevani naslednji ocenjevalni kriteriji:
Zap. št. Ocenjevalni kriteriji Najvišje možno št. točk
1.	Vpliv novosti na dodatno zaposlitev visoko kvalificirane delovne sile 25
2.	Doseganje višje stopnje dodelave novosti oziroma izkazovanje višjih že vloženih sredstev v novosti 25
3.	Pridobitev interesenta, ki je pripravljen vlagati v nadaljnje faze projekta 20
4.	Večja varnost in racionalnost 10
5.	Število podeljenih patentov oziroma izpeljanih tehnoloških inovacij 10
6.	Med izvajalce oziroma soizvajalce vključuje raziskovalne oz. izobraževalne institucije 10
Za sofinanciranje ukrepov pod točko c, d in e, bo prejete vloge ocenila strokovna komisija na podlagi predstavitve prijavljenega projekta.
4.	VIŠINA SREDSTEV za dodelitev subvencij za projekte inovacij v letu 2006 je 2.000.000 SIT.
Višina subvencije za prijavljene projekte ne sme presegati 50% vrednosti upravičenih stroškov projekta.
Upravičeni stroški za sofinanciranje ukrepov pod točko a in b so:
-	stroški za pridobitev patenta,
-	stroški za zaščito izuma,
-	stroški dela, ki nastajajo neposredno kot posledica raziskave in razvoja projekta,
-	materialni stroški za izdelavo začetnega prototipa,
-	stroški raziskovalnih in svetovalnih storitev,
-	stroški instrumentov in druge opreme, ki se izključno uporabljajo za izvedbo projekta.
Zgornja višina pomoči ne sme biti presežena, ne glede na to, iz katerih javnih virov je pomoč dodeljena.
5.	ROK do katerega morajo biti porabljena dodeljena sredstva: dodeljena sredstva morajo biti porabljena do
20.12.2006.
6.	Razpisna dokumentacija se lahko dvigne v času trajanja razpisa vsak dan od 8.00 do 12.00 v tajništvu Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, Ajdovščina ter na Območni obrtni zbornici, Ajdovščina, Vipavska cesta 4/b, Ajdovščina. Dodatne informacije so vam na voljo po telefonu na številki: 05 365 91 26 (g. Janez Furlan) in 05 365 91 16 (ga. Saša Stopar).
7.	Pisne vloge z oznako: »NE ODPIRAJ PRIJAVA NA RAZPIS - INOVACIJE 2006« in z naslovom pošiljatelja, na hrbtni strani, v zgornjem delu ovojnice, morajo predlagatelji oddati v zaprti ovojnici. Vloge morajo biti predložene na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, Ajdovščina osebno ali s priporočeno poštno pošiljko, pri čemer se za rok oddaje šteje čas odtisa poštnega žiga, do najkasneje: za odpiranje 05.05.2006 do 04.05.2006, in za odpiranje 04.10.2006 do najkasneje
03.10.2006.	Vloge, ki bodo oddane na drugi rok odpiranja bodo obravnavane le v primeru, ostanka nerazdeljenih sredstev v okviru vlog prispelih na prvi rok odpiranja.
8.	Predlagatelji vlog bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v roku 30 -ih dni od dneva oddaje popolne vloge.
ŽUPAN Marjan POLJŠAK
JAVNO POVABILO ZA IZBIRO NAJBOLJŠE PROJEKTNE NALOGE ZA REVITALIZACIJO OSREDNJEGA AJDOVSKEHA PLAČA
Občina Ajdovščina (v nadaljevanju občina) razpisuje javni natečaj za izbiro najboljše projektne naloge za revitalizacijo osrednjega ajdovskega plača (Lavričevega trga)
Cilj javnega povabila je izdelava projektne naloge, ki bo zajemala celotno rešitev revitalizacije ozirom oživitve osrednjega ajdovskega plača z vpadnimi ulicami (Lavričev trg ter Prešernova ulica in Gregorčičeva ulica v obsegu nekdanjega rimskega obzidja).
Pri pripravi projektne naloge je potrebno preučiti in obdelati vsebinski, socialno-družbeni, prostorski, zgodovinski, turistični in ekonomski vidik obravnavanega območja.
Avtorji morajo pri pripravi projektne naloge upoštevati naslednje smernice:
Lavričev trg je osrednji ajdovski trg in ga je kot takega potrebno ohraniti (programsko in prostorsko), trgu je potrebno dodati vsebino, ki bo mestno jedro vsebinsko in prostorsko oživilo,
osrednji trg je potrebno navezati na vsebino dvorane prve slovenske vlade, rimsko obzidje, Pilonovo galerijo, obhodno pot okrog Castre ter na ostale turistične, zgodovinske, arhitekturne in druge točke obravnavanega območja,
proučiti in smiselno urediti je potrebno celotni prometni režim; pri slednjem je potrebno preučiti pozitivne in morebitne negativne posledice potencialnih ukrepov, predvideti je potrebno konkretne vsebinske rešitve za revitalizacijo poslovnih prostorov na celotnem obravnavanem območju predvideti je potrebno minimalne ter optimalne posege na območju, potrebne za dosego cilja izdelave projektne naloge,
pri oblikovanju projektnih rešitev je potrebno upoštevati smernice oziroma priporočila Zavoda za varstvo kulturne dediščine, izdelati je potrebno shematsko štu-
dijo fasad (neprimerni arhitekturni elementi,...) in poslovnih lokalov (nadstreški, cvetlična korita,..), predvidene ukrepe je potrebno finančno ovrednotiti.
Prispele projektne naloge bo ocenila pet članska strokovna komisija, ki jo bo imenoval župan. Strokovna komisija bo pri svojem delovanju odločala samostojno. Pri odločanju in izbiri najboljše projektne naloge bo komisija upoštevala:
-	celostnost pristopa k reševanju revitalizacije trga,
-	ustreznost predvidenih arhitekturnih rešitev,
-	izvedljivost in ustreznost vsebinskega koncepta revitalizacije trga,
-	sprejemljivost predvidenih rešitev za lokalno prebivalstvo,
-	finančna vrednost predvidenih ukrepov.
Avtorjem najboljših projektnih nalog bo strokovna komisija podelila naslednje denarne nagrade:
-	za prvo nagrado se izplača denarna nagrada v višini 250.000 SIT,
-	za drugo nagrado se izplača denarna nagrada v višini 150.000 SIT,
-	za tretjo nagrado se izplača denarna nagrada v višini 100.000 SIT.
Strokovna komisija se lahko odloči, da ne bo podelila prve, druge ali tretje nagrade, ali pa, da bo v okviru višine nagradnega denarnega fonda podelila več prvih, drugih ali tretjih nagrad. Višino denarnih nagrad, določeno z razpisom, strokovna komisija lahko spremeni le izjemoma, zaradi utemeljenega razloga. Strokovna komisija se lahko odloči, da razglasi tudi četrto, peto in šesto uvrščeno projektno nalogo ter avtorju podeli samo priznanje.
Na odločitve komisije niso možni ugovori.
Z izplačilom denarnih nagrad Občina od avtorjev odkupi materialne in avtorske pravice. Medsebojna razmerja se uredijo s pogodbo. Občina lahko pri nadaljnjem urejanju ajdovskega trga uporabi ideje in rešitve iz več na-
grajenih projektnih nalog.
Projektne naloge morajo biti posredovana na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina do najkasneje 15.06.2006 do 10.00 ure, v zaprti kuverti, na katerem mora biti navedeno: »NE ODPIRAJ - POVABILO ZAIZB1RO NAJBOLJŠE PROJEKTNE NALOGE ZA REVITALIZACIJO AJDOVSKEGA PLAČA«.
Kontaktna oseba v zvezi z natečajem je g. Janez Furlan, tel. 365 91 26 ali e-pošta janez.furlan@ajdovscina.si.
OBČINA AJDOVŠČINA Župan Marjan POLJŠAK
JAVNO POVABILO ZA IZBOR NAJBOUŠIH POSLOVNIH NAČRTOV
Občina Ajdovščina in Razvojna agencija ROD organizirata natečaj za izbor najboljšega poslovnega načrta. Prijavitelji so lahko mladi, odrasle osebe ali skupine oseb, ki idejo razvijajo v okviru svojega prostega časa, poklica ali šolanja, ter vsi ostali, ki bi radi uresničili svojo poslovno idejo. Od prijaviteljev pričakujemo, da bo ideja uresničljiva na območju Občine Ajdovščina.
Avtorji najboljših poslovnih načrtov bodo prejeli denarno nagrado v višini 250.000,00 SIT in pomoč pri realizaciji poslovne ideje.
Obrazci za prijavo in vse dodatne informacije v zvezi s prijavo bodo objavljene od 5. aprila 2006 na spletni strani Občine Ajdovščina in Razvojne agencije ROD.
OBČINA AJDOVŠČINA in RAZVOJNA AGENCIJA ROD

6
ivana, iz naših sredin
Občni zbor DU Vipava
Upokojenci praznovali
Zastavili delo
Da je bila ustanovitev DU Vipava upravičena in da so se pričakovanja upokojencev vipavske občine, ki zajema enajst krajevnih skupnosti, izpolnila, je bilo jasno in dokazano že po prvem letu delovanja. Društvo šteje okrog 600 članov. 17. februarja, nekaj dni pred tretjo obletnico ustanovitve društva, je bil redni občni zbor. Prisotne je pozdravil predsednik PZDU za severno Primorsko Aldo Ternovec, ki je obenem predstavil projekt »Socialna in zdravstvena oskrba starejših na severnem Primorskem«. Pohvalil je vsestransko delovanje društva.
bor se je nadaljeval po pred-M-jvidenem dnevnem redu: finančno poročilo, poročilo o delu za preteklo leto, program dela za leto 2006...
V	letu 2005 nam je bila zaupana organizacija srečanja upokojencev severne in južne Primorske, katerega so se udeležili tudi upokojenci iz tržaške in goriške pokrajine. Veseli smo bili, ker nam je kot mlademu društvu brez izkušenj uspelo izpeljati tako zahtevno in pomembno srečanje.
V	društvu bomo nadaljevali z zastavljenim programom. Še naprej bo na prvem mestu skrb za starejše: obiski v Domu starejših občanov, »nepokretne« člane obiskujemo doma, enkrat letno srečanje v društvenih prostorih s starejšimi kot 90 let, ob koncu
leta pripravimo srečanje vseh upokojencev z zlatoporočenci.
Aktivnosti na športnem področju bomo seveda nadaljevali kot tudi tri do štiri predavanja na leto. Enkrat mesečno bomo še naprej plavali v Hotelu Delfin v Izoli, tri do štirikrat po sedem dni letovali in hodili na zelo prijetne enodnevne izlete.
Na sedežu Društva vsak dan potekajo različne dejavnosti. V društvu imamo nekaj članov, ki so izredno prizadevni že več let. Tem smo se ob tej priliki zahvalili in jim podelili priznanja za njihovo nesebično delo: Silvi Vehovar, Sonji Marc in Franki Pisarevič. Zbor smo zaokrožili s kulturnim in zabavnim programom.
Vida Bajec
Veseli 8. marec
Gneča v cvetličarnah za osmi marec je dokaz, da Dan žena ni pozabljen, čeprav se je pred njim raZ' bohotilo Valentinovo, za njim pa preži materinski dan. Pozornost do žensk pa naj ne bo osredoto' čena le na en dan v letu. Želimo si predvsem tako družbo, v kateri ne bo več potrebno s praznikom spominjati in opominjati na položaj žensk.
T TDU Vipava vsako leto ob Dnevu V žena priredimo srečanje s kulturnim in zabavnim programom. Kljub slabemu vremenu je bila tudi letos dvorana Gasilskega doma polna, vi radi prisluhnemo lepi besedi, pesmi in se zavrtimo ob taktih dobre glasbe. Nasmejali
smo se ob skeču, ki sta ga pripravili Marija Štekar in Suzana Rondič, pod mentorstvom Silve Vehovar. Otroški zborček, ki ga vodi Janja Ferjančič, je sproščeno zapel nekaj pesmic o iskreni ljubezni do mamic. Prijetno nas je presenetila upokojenka Majda Črnigoj z lastno
pesmijo, posvečeno svoji mami.
Večji del večera je bil namenjen plesu. Odmore smo popestrili z zabavnimi igrami.
Na zaletku marca redno organiziramo »8.marčni« turnir v pikadu. Letos je sodelovalo več ekip iz Primorske pa tudi od drugod Drugo leto zapored so pokal osvojile upokojenke iz Izole, drugo mesto je pripadlo Ajdovkam, tretje pa smo bile Vipavke. Najboljša med posameznicami je bila najstarejša udeleženka tekmovanja, osemin-sedemdeset letna Solkanka. Pred razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad smo videli še šaljiv prizor, ko se po dolgih letih srečata sošolca iž mladosti in ob fotografijah obujata spomine in do kosti obereta vsakega sošolca posebej' Prizor sta prepričljivo izvedla naša igralca Vida in Viko. Požela sta gromek aplavz.
Ko smo odhajali je bilo slišati: Nasvidenje prihodnje leto - 8. marca.	Ana Velagič
V
S
k
sl
d
ti
i<
c
c
t
c
(
1
1
Festival prostovoljstva 2006
22. aprila 2006, v soboto bo v Mercator Centru v Ajdovščini predstavitev	programa
»POPOLDAN NA CESTI«. Na stojnici bodo prostovoljci predstavili preventivni program, ki že peto leto združuje osnovnošolske otroke, ki imajo težave pri učenju in dijake srednjih šol kot prostovoljce.
Program je ustanovila Škofijska karitas Koper, odvija pa se v Domu Karitas na Cesti pri Ajdovščini, vsak četrtek od 15.00
do 17.00 ure.
Program »Popoldan na Cesti« je razdeljen na dva dela. V prvem delu poteka učna pomoč, ko prostovoljec nudi otroku učno pomoč pri določenem šolskem predmetu, pišeta domačo nalogo, utrjujeta snov. V drugem delu pa potekajo prostočasne dejavnosti, družabne igre, športne igre, pogovorne delavnice in ustvarjalne delavnice.
Promocija programa poteka v sklopu tedna Festivala
Prostovoljstva, od 18.04. do 22.04.2006, ki ga organizira Slovenska Filantropija iz Ljubljane.
Predstavitev je namenjena predvsem vsem bodočim prostovoljcem, ki bi se želeli pridružiti našemu programu, prav tako pa tudi promociji vsakega prostovoljnega dela in njegovega vrednotenja.
Klementina Bajec Vodja programa gsm: 041/ 762 029
Naslovnik neznan
Dober dan, gospod.
Dober dan, gospa.
Kako ste kaj?
O, hvala, dobro!
In spet sta šla vsak svojo pot. (Doma ji bom napisal pismo... Doma mu bom napisala pismo...)
Pospravljanje včasih naplavi pozabljene stvari. Tudi zato je neizmerno koristno. Avtorica tega zapisa je na papirčku našla svoj pradavni ajdovski umotvor. Komu je bil namenjen? Prav gotovo komu, s katerim se je »zelo sproščeno in odkrito pogovarjala«. Ker se je norčevala tudi iz sebe, je cinizem blagi, saj ni, da bi človek tudi sebe postavljal na sramotilni steber. Če prav pomislim pa je
sporočilo živo tudi danes, ne vzdrži sicer stroge literarne kritike in bi ga uvrstila med priložnostne pesmice.
Pisma. Vedno so bila namenjena ljudem, ki so bili daleč in do njih nismo mogli s korakom čez cesto. Kdo ve, koliko pisem, ki so jih pisali izseljenci, vojaki, študentje, služkinje, hčere in sinovi je še ohranjenih po podstrehah, v starih škatlah ali v družinskih arhivih. Zadnjič sem našla eno: pisala ga je moja pokojna teta svojemu bratu, mojemu očetu. Napisano je v jeziku, ki ga je odnesla s seboj v Egipt, stara osemnajst let. Je to bilo leta 1921? Govor njene vasi, pomešan z novimi besedami novega okolja, opisi vsakdanjega življenja, vdanost v božjo voljo, sprejemanje vsega, kar življenje prinaša in vendar muka bivanja v za-morski deželi. Ali črna šala, ki kroži in je iz pisma neznane pošiljateljice sestri v Ameriko: » Reza ima tri otroke, ma zagvišno samo dva...« Tretji je imel hudo drisko, kdo ve, če je bil še živ, ko je pismo prišlo v daljno deželo. Ali obljuba očeta hčeri na razglednici iz Argentine 1931: »Ti bom kupu mašino za šivat, če boš pridna.« In ker te mašine v hiši ni bilo, smo se otroci upirali mami, da tudi ona ni bila pridna, saj nima mašine za šivat. Ali mnoga druga, tudi zadnja pisma na smrt obsojenih med drugo vojno. Bolečino
vzbujajoča ljubezen do življenja.
Pisma so vedno sporočala piš-čevo osebno mnenje, njegove poglede in so, predvsem če so jih pisali literati, omogočala bralcu kukanje v najbolj intimni svet pisca. Koliko literarnih del je napisanih v obliki pisem! Najbolj jih je gojil sentimentalizem 18. stoletja. Kdor se šola, mora poznati vsaj Goethejevega Wertherja. In še vedno nastajajo. Pisala sta si jih Peter Kolšek in Brina Svit, knjigo pisem sta izdala Dušan Jovanovič in Manca Košir. Vznemirljivo je branje pisem umetnikov sodobnikom - Cankarja, Gruma, Kosovela, Pilona in Lokarja - če napišem samo nekaj tistih, ki jih sama najraje berem. Kako pomembno je pismo Franceta Prešerna Stanku Vrazu, pa vemo vsi. So tudi pisma, ki s pismi nimajo nobene zveze. Kafkovo Pismo očetu. Skoraj šolski primer nemožnosti komunikacije med piscem in naslovnikom. Terapevtska izpoved pisatelja. Vzorec (ne)pogovarjanja med očetom in sinom, razlaga travm, bolečin, groze bivanja. Vzorec, ki bi lahko dobil tudi drugo obliko: Pismo očeta sinu, Pismo matere hčeri ali sinu, Pismo brata bratu. Ta rugljevski način pisanja bi v nas odstranil meje in pregraje, dračje na poti k drugemu in k sebi: da bi bili sposobni pogledati drugemu v oči in povedati, kaj hočemo in
kaj mislimo.
Koliko pisem še danes pišemo? Vse uredimo po telefonu. Ker še nimamo video aparatov, se lahko mrščimo, sogovorniku kažemo jezik, lahko telefoniramo iz najbolj nemogočih prostorov, ohamo in ahamo, ko ga ne poslušamo, prekinemo povezavo, ko se naveličamo, in kasneje rečemo, da je bila zveza slaba, ne odgovarjamo na neodgovorjene klice, smo nedosegljivi, ko nočemo komunicirati ali pa se pogovarjamo, pogovarjamo sredi tržnega vrveža, ne da bi se zmenili za množico, sredi katere smo. Lahko uporabimo »emajlirano pošto«, ki jo s klikom z miško v trenutku zbrišemo. Tistega »vzel bom pero v svojo desno roko in ti pisal pismo čez hribe in doline« ni več. Tudi peres skoraj ni več. Pisem, tistih, ki bi jih zanamci brali z veseljem in užitkom, tako kot počnemo mi, ko najdemo stare liste, tudi ni več. Kdaj smo nazadnje napisali ljubezensko pismo? Nekemu mladeniču, ki kraca do neberljivosti, sem rekla: »Le kako boš napisal, da jo imaš rad?« Bom že, ne skrbte, je odgovoril. Ji bom pa mesič poslal. Kje je zbranost, ki jo zahteva nalivno pero. Po izumu brisalcev črnila je popravljanje zelo enostavno.
In vendar je pisem vse več: Pišejo jih bralci v časopise, o pametnih in nespametnih stvareh. Protestirajo,
če jim pisma en časopis ne objavi pošljejo ga v drugega s pripisoiit kako nedemokratičen in neuravnotežen je tisti medij, ki njihovega prispevka k demokratizaciji družbe ni hotel objaviti. Mi beremo, če hočemo, če nočemo se jezimo, ker pisma jemljejo prostor drugim rečem. So tudi druga: Drag* Tone, dragi Borut, dragi Janez iO še enkrat dragi drugi Janez. Iz pisarne v pisarno, prek časopisi*-Ko pa bi samo vrata odprli in povedali, kar si morajo povedati. Ko pa bi lahko samo okno odprli in s£ poklicali. Ko pa bi lahko samo sedli za mizo in se pogovorili kot se možem spodobi (in ženskam, če je v politiki kakšna dovolj visoko) Tako pa nam sporočajo, da se ne znajo pogovarjati, da ne vedo, ka hočejo in nas želijo prepričati, da je taka oblika komuniciranja edina primerna. Da je tak način reševanja težav in problemov edin* pravi. Saj če se slučajno pismo izgubi, problema sploh ni in je sve* naenkrat ves rožnat in lep, uravnovešen in uravnotežen kot grehi na tehtnicah bogov v egipčanskih grobnicah ali na tehtnici nadangela Mihaela.
Nekaj podobno pesmici na začetku je najbrž nastalo kot plod opazovanja takih zelo odkritih h* v dobro naroda delujočih sogovornikov.
Ivana Slamic

Francozi v Ajdovščini
šolskem letu je Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina vključena v mednarodni jezikovni projekt COMENIUS z naslovom VODA, VIR ŽIVLJENJA.
^odelujemo s srednjo šolo - Licee de Kerneuzec iz kraja Ouimperle v Bretaniji-Francija. Sestavni del tega sodelovanja je tudi izmenjava dijakov. Francoski dijaki so obiskali Slovenijo v času od 1.3. do 15.3. 2006, naši dijaki pa bodo v Franciji od 8.4. do 22.4.2006. Cilj projekta je motivirati mlade za učenje tujih jezikov in izboljšati njihovo ^Posebnost sporazumevanja. Posebni poudarek je na promociji jezikov in kultur manjših narodov. Tako bodo naši dijaki utrjevali znanje francoščine, ki so jo izbrali za c'r>jgi tuji jezik v gimnaziji, francoski dijaki pa so spoznavali osnove slovenščine, v posebnih urah, ki smo jih zanje pripravili na šoli. Delo na projektu dijakom omogoča 1‘azumeti pomen vode za življenje, še posebej v regijah obeh sodelujočih šol. Spoznavajo njeno vlogo v zgodovinskem in geografskem razvoju človeka ter njen odraz v laikih obeh dežel. S pomočjo tega projekta želimo dijake tudi ekološko osvestiti, da bodo začeli ravnati z okoljem, kot odgovorni državljani, ga znali ustrezno varovati in °hranjati. V času obiska francoskih dijakov, smo organizirali številne ekskurzije in oglede, ki so tematsko vezani na projekt in služijo spoznavanju našega neposrednega °kolja. Cilji so obsežni in uresničljivi s finančno pomočjo Evropske skupnosti, šole in staršev, pa tudi s pomočjo lokalne in širše skupnosti. Naše sodelovanje je bila tudi enkratna priložnost za promocijo mesta in občine Ajdovščina ter njenega kulturnega in gospodarskega življenja, saj so francoski dijaki in njihovi spremljevalci v našem °ko|ju preživeli štirinajst dni, prav tako pa bodo naši dijaki v Franciji predstavljali svoj domači kraj na posebnih predstavitvah po srednjih in osnovnih šolah.
IjRihod
v Končno so Francozi tukaj! Čakali smo jih vse popoldne, a je etalo zamujalo zaradi snežnih raz-IIler v Parizu.
Napočil je težko pričakovani tre-JHitek. Prvič smo se srečali na parkirišču pred šolo. Kako izgleda moj Par? Imeli smo nekaj fotografij, a v hvo je vse drugače. Predstavili smo Se Zelo na hitro in občutki so bili Zelo mešani: pričakovanje, simpati-|a> skrb, veselje, žalost....Bili so, utrudi, saj so potovali 12 ur, zato smo PP takoj pospremili domov. SREČANJE S ŠOLO IN Z AJDOVŠČINO
Na šoli smo opravili uvodne pred-stavitve, nato pa je francoske go-ste sprejel ajdovski župan Marjan Poljšak. Navdušeni so bili nad nje-8°vo francoščino.
Vetrovno vreme je tega dne pred-stavilo Ajdovščino v njeni najbolj Značilni podobi. Obiskali smo Pilonovo galerijo, ki nas na nek način tudi povezuje s Francijo, saj Je bila ta druga domovina slikarja Pilona in Lapidarij, dijaki pa smo v naslednjih dneh, smo z našimi vrstniki »pohajali« Po
Ajdovščini, obiskali tudi druge, ^nj kulturne znamenitosti doma-nnga mesta.
SPOZNAVNI VEČER Ta večer je bil nepozaben, prebili s®o led, se zbližali med seboj in naslednji dnevi so potekali v pri-Ktnem vzdušju. Posebno so se iz-
kazali naši starši z najrazličnejšimi kulinaričnimi prispevki. Veliko nas je bilo, prisotne so bile celotne družine in zabavali smo se. Predstavili smo vsak svoj par v angleščini in kar malo treme smo imeli pred nastopi. Ob živi narodnozabavni glasbi so plesali tudi Francozi.
SKRIVNOSTNI KRAŠKI SVET PODZEMNE VODE
Voda, tema našega projekta nas je spremljala vsak dan, bodisi kot načrtovan ogled, ali pa kot trenutno vreme. Voda v zraku, voda na zemlji in voda pod zemljo, vsepovsod sama voda v vseh agregatnih stanjih. Kras in kraški pojavi, ki jih predstavlja Postojnska jama, so bili popolnoma novo spoznanje za naše prijatelje.
Tudi»jezero, ki izginja« kot so poimenovali Cerkniško presihajoče jezero, jih je zanimalo. Doma imajo sicer veliko rek in jezer, a nič takega, kot so videli tega dne.
ZIMSKI DAN NA ŠOLI-PREDSTAVITEV BRETANIJE
Skupine dijakov so po naših razredih predstavile svoj kraj, deželo , glasbo, značilnosti- še najmanj smo tega dne izvedeli o njihovi šoli- kasneje smo to popravili. Med našimi sošolci so bile te predstavitve in obiski zelo priljubljeni, tudi zato, ker je odpadel del ure.
Vsak dan so se francoski dijaki udeleževali našega pouka in s tem v zvezi opravljali določene naloge. V prvih dneh smo upoštevali njihove želje in tako so vsi izbirali francoščino in športno vzgojo. V nogome-
tu smo jih seveda premagali, a čaka nas povratna tekma v Franciji. To nas malo skrbi.
Lepo je hoditi v šolo, če te ne sprašujejo in ocenjujejo! A Francozi so na slabšem kot smo mi: nas ocenjujejo s petimi, njih pa z dvajsetimi ocenami.
SLOVENŠČINA ZA FRANCOZE
Kaj neki počnejo profesorji Magda, Mateja in Matjaž s Francozi pri pouku slovenščine? Radovedni smo, a nas ne pustijo zraven, verjetno bi se jim malce posmehovali. Te ure so namenjene izključno francoskim dijakom. Vsak dan potem z nami utrjujejo naučeno. Tečaj so zaključili s pravo »slovensko potico«.
OGLED PRESTOLNICE
Tega dne se nam je Ljubljana zdela kot mini Pariz. Primerjave so se ponujale na vsakem koraku. Prava Francija v malem je Francoski institut, ki smo ga najprej obiskali: francoski jezik, francoski časopisi, revije, knjige, kultura in zaposleni. To je bilo presenečenje tudi za slovenske dijake. Zahvala direktorja instituta
Dominiqua Geslina nam je zelo godila.
Plečnik nas je spremljal na sprehodu po starem mestu ob reki Ljubljanici. Največji “ kulturni užitek “ je predstavljalo nakupovalno središče.
ALPSKE REKE IN SOŠKA POSTRV
Ta ekskurzija bi bila najbolj slikovita in najlepša, če je ne bi spremljala dež, mraz in sneg, tako da nis-
mo več vedeli v katerem letnem času smo. Vršiču in Bledu smo se morali odpovedati, kepanju pa ne. Te »batailles de neige« so bile sicer od učiteljev prepovedane, a tu se nismo dali. Bretonci še nikoli niso videli toliko snega na kupu, a smo imeli precej dela, da smo uveljavili prednost domačega terena.
Kaj vse danes že počnejo strokovnjaki, ribiči in naravovarstveniki, da bi ohranili genetsko neonesnaženo soško postrv! Predstavitev njihovega uspešnega dela, kjer se povezujejo tudi s francoskimi kolegi, nas je pritegnila.
Pomanjkanje ogledov v naravi, so nadomestile multimedijske predstavitve v Trentarskem in Kobariškem muzeju.
POLITEHNIKA V NOVI GORICI IN KOSTANJEVICA
Politehniko smo izbrali kot primer samostojnega visokošolskega zavoda, ki je odprt v Evropo in sodeluje s številnimi univerzami zunaj naših meja, pa tudi kot moderno izobraževalno institucijo, kjer imata okolje in ekologija pomembno mesto. Kaj vse smo videli in izvedeli! Imeli smo popolnoma drugačno predstavo o tem naravoslovnem študiju ter o možnostih, ki jih nudi.
Druga postaja tega dne je bil ogled samostana in kripte na Kostanjevici. Tu so Francozi pustili tudi svojega zadnjega kralja, Charlesa X.,kar je bilo za mnoge obiskovalce popolno presenečenje.
SLOVENSKO MORJE IN PRIDELAVA SOLI
V Sloveniji imamo vse, kar imajo veliki, le da je vse manjše. Tako v eni uri prideš v visokogorje, v eni uri si tudi na morju. To so naši prijatelji spoznali na sobotni ekskurziji, kjer so spoznavali naše morje in predvsem solinarstvo, ki ga v njihovi regiji ne poznajo, čeprav so z morjem obkroženi.
NARAVNA NESREČA- SLANO
BLATO
Ekološke katastrofe so del vsakdanjega življenja v današnjem svetu, tudi Francija in Slovenija nista izjema. Vsak dan o njih poročajo mediji.
Narava in človek pač ne delujeta vedno skladno in posledice nespoštovanja narave srečamo na vsakem koraku. Ogledali smo si spremembe, ki jih je za okolje in prebivalce povzročil olaz Slano blato nad Lokavcem.
SOLZE SLOVESA
Nikoli si nismo predstavljali, da bo slovo tako težko. Ali je mogoče, da se v dveh tednih navežeš na popolnega tujca? To zgodnje, mrzlo, vetrovno jutro je minilo v znamenju objemov, poljubov, stiskov rok in mnogih solz. Ubogi zaljubljenci! Tem je bilo najteže. Še zadnji poskus, da bi avtobusu preprečili odhod: sklenjene roke čez cesto se na koncu dvignejo v pozdrav.
Čez tri tedne se ponovno srečamo. V Franciji! Projektna skupina Comenius,
Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina
živahno dogajanje na Srednji šoli Veno Pilon
V
Šport, tekmovanja/ umetnost
Srednja šola Veno Pilon - raj za male sive celice, je nekoč zapisal neznan dijak. Sodeč po dogajanju v niesecu marcu, to drži.
t)o napornem drugem ocenjeval-nem obdobju smo tako dijaki k°t profesorji potrebovali oddih. Privoščili smo si ga 15. marca na športnem dnevu na snegu. Po na-čelu demokracije smo izbirali med drsanjem na Bledu, snežnim raftin-gotn v Bohinju, smučanjem ali dejanjem na snegu na Črnem vrhu nad Cerknim in pohodom po oko-dci Ajdovščine. Karkoli si izbral, grešiti nisi mogel. Povsod je bilo Pestro. Največ zanimanja pa so dijaki pokazali za snežni rafting, ki )e novost v ponudbi športnih dni. Gre za skupinsko zabavo, saj se do šest kričečih ljudi v raftu spusti po Snežnih strminah.
Po športnem dnevu smo se pol-ni elana posvetili tekmovanjem,
ki jih je v marcu in aprila največ. Na državno tekmovanje iz znanja slovenščine se je uvrstilo deset dijakinj naše šole. Na rezultate še čakamo. Regijsko tekmovanje iz znanja angleščine se je z manjšimi zapleti srečno končalo. Rezultati pa še niso znani. V aprilu nas čakajo še tekmovanja v znanju biologije in vseh tujih jezikov.
Kdor je še pri močeh in mu ostaja čas, se lahko udejstvuje v športnih tekmovanjih in literarnih natečajih, o katerih nas redno obveščajo profesorji. Tako se odbojkarska in namiznoteniška ekipa vzgojiteljic potegujeta za nastop na Domiadi. Po zmagi na prvem predtekmovanju ju čaka še regijske tekma. Držimo pesti.
Tjaša Črnigoj pa je zmagala na dvojezičnem literarnem natečaju Glas ženske in osvojila denarno nagrado v vrednosti petsto evrov. V eseju Persefona je predstavila svoj pogled na različne obraze materinstva ter z izvirnostjo očarala žirijo.
Kaj se zgodi, ko se ŠRC Police spremeni v gala dvorano? Pripravlja se maturantski ples, seveda. 25. marca so ga odplesali gimnazijci, teden prej pa vzgojiteljice. Vsak razred je pripravil svojo točko, v kateri so se nekateri ozirali na skupna štiri leta, nekateri pa v svetlo bodočnost, ki je pred vrati.
Srednja šola Veno Pilon je šola z mnogimi obrazi in enim ciljem -pripravo na uspešno življenje.
AKM
Prijetno, zabavno...
V želji, da bi omogočili čimveč otrokom in mladim in Ajdovščine in Vipave aktivno preživljanje prostega časa, smo se na Zvezi prijateljev mladine Ajdovščina, kljub organizacijskim težavam, odločili pri-
praviti pester počitniški program.
^^imske počitnice smo začeli s ^jsmučarskim tečajem, ki ga izvajamo že tradicionalno. Petindvajset otrok se je pod vodstvom vaditeljev smučanja na Črnem Vrhu nad Cerknim učilo smučarskih tehnik vse do zaključka počitnic, ko smo jih nagradili s priznanji za udeležbo. Letos je program smučarskega tečaja sofinancirala Zveza za šport otrok in mladine Slovenije v okviru projekta »Hura, prosti čas«.
V dopoldanskem času smo se že pustno navdahnjeni zbrali na ustvarjalnih delavnicah na osnovni šoli Ajdovščina. Izdelali smo maske, v katerih smo prišli naslednji dan našemljeni in se odpravili na pustni sprevod po mestu. Vmes smo si privoščili krofe in s plesom
klicali pomlad. Ustvarjali smo tudi v Vipavi, kjer smo vabili pomlad s cvetličnimi ikebanami. Naredili smo tudi bralna kazala, s katerimi bomo imeli knjige še rajši; in namizne lučke, s katerimi si bomo osvetlili pisalne mize v zimskih večerih. Vodstvu obeh šol se iskreno zahvaljujemo za možnost uporabe prostorov.
Ker je kopanje pozimi v poseben užitek, smo se odpravili v Ljubljano, v svet doživetij v Atlantisu. Šli smo kar dvakrat, glede na zanimanje pa bi lahko šli tudi trikrat. Popoldne smo si privoščili še ogled filma v Koloseju. Vrnili smo se zvečer, polni lepih vtisov in novih doživetij.
Barbara Tomšič

Kdo sem - za starše
Na OS Danila Lokarja Ajdovščina že vrsto let s petošolci izvajamo projekt z naslovom KDO SEM. Oblike dela in vsebine se iz leta v leto nekoliko spreminjajo, cilji pa ostajajo isti: spoznavati sebe in s tem bolje spoznavati ter razumeti drug drugega, bolje razumeti medsebojne odnose, poslušati drug drugega, učiti se sodelovati med seboj, izražati svoje misli, mnenja, stališča, jih utemeljevati, naučiti se zagovarjati svoje ideje in spoznavati pomen pozitivne ter negativne posledice slabe samopodobe.
O Juriju Paljku
S tem »O« Jurij Paljk, pesnik in pisatelj, ki je bil gost Lavričev* ^ knjižnice 21. marca, začenja katerokoli svojo gloso, objavljen0 v knjigi O kruhu in naših stvareh. Knjigo je uredila Erika Jazbdr ' Glose, zapise o aktualnih problemih, ki se pisca močno dotik01 i jo in sprožajo njegove odzive nanje, Jurij objavlja v gorišken1 i Novem glasu, kjer je bil najprej časnikar, zdaj pa se je temu del* | pridružilo tudi urednikovanje.
^ 3- februarja je bila Dvorana 1. slo-^ venske vlade skoraj premajhna za vse starše in sorodnike, ki so želeli videti svoje otroke na odru in jim prisluhniti, ko so razkrili svoja spoznanja in razmišljanja o sebi, ki so jih spoznali v tem projektu.
Otrokom, staršem in učiteljem je najprej spregovoril ravnatelj . Poudaril je pomen vrednot, ki jih kot popotnico v svet damo svojim otrokom. Srečanje je bilo prijetno, saj smo prav vsi spoznali, da naši otroci dobro vedo, katere vrednote so pomembne za njihov nadaljnji razvoj, kar kažejo tudi njihove misli.
Ana iz 5. a je razmišljala o sebi tako: »Sem učenka 5. razreda in čisto navaden človek, ki dela napake, a se tudi uči iz lastnih napak. Vedno rada povem svoje mnenje. Moje mnenje o projektu, v katerega smo bili vključeni vsi petošolci, je pozitivno, saj smo se učili in naučili marsičesa. Tako se zdaj bolje znam odločati med enim in
Srečanje s pisateljico
T iterarno srečanje smo pripravili Liv obliki roditeljskega sestanka v osmih razredih devetletke.
Povabili smo starše in učence skupaj. Pred roditeljskim sestankom so učenci brali in sošolkam ter sošolcem predstavljali knjige Marinke Fritz-Kunc. Pogovore o temah njenih knjig so zaključili s plakatom, ki je bil predstavljen na roditeljskem sestanku. To delo je potekalo pri urah državljanske vzgoje in etike, ki ima v učnem načrtu tudi teme zasvojenosti. Poleg tega so se izbrana dela tematsko pokrivala z naslovom letošnjega šolskega parlamenta-tabuji.
drugim, dobrim in slabim. Zdaj vem, kaj v resnici pomeni prijateljstvo, prisluhniti nekomu ali komu pomagati. Postala sem bolj samozavestna in samostojnejša. Na ljudi gledam s svojimi očmi, ne z očmi drugih.«
Aleksandra iz 5. a: »Najprej smo se na začetku vsake ure pozitivno usmerjali z lepimi mislimi. Ugotovili smo namreč, da so odrasli pogosto negativno usmerjeni in to se prenaša tudi na nas.«
Starši so lahko prisluhnili tudi nekaterim drugim lepim mislim, ki so jih učenci med urami projekta zapisali:
»Če si sam na poti, ti je teže, kot če si s prijatelji.«
»Vesela sem, ker imam take sošolce, ki pomagajo, kadar je treba.«
»Znanje je moč. Glej, da to moč izkoristiš za lepe stvari.«
»Bodi vedno sonček. Pomagaj drugim spet in spet, pa spremenil boš ta svet.«
Tematike knjig so: narkomanija, mladostniško prestopništvo, anoreksija, bulimija, stiske mladega človeka in njegovo iskanje iz začaranega kroga zasvojenosti. Njen literarni prvenec Janov krik je bil že večkrat ponatisnjen in preveden v tuje jezike. Nesrečna zgodba mladega fanta in njegove matere je resnična in nam kaže ogledalo današnje družbe. Vse knjige so napisane po resničnih življenjskih zgodbah, zato pisateljica zase pravi, da ni pravljičarka. Uspešno združuje literaturo s sodobno mladinsko problematiko.
Srečanje je bilo zelo dobro obiska-
»Nekaj posebnega si, kakor vsak izmed nas.«
Ko je vsak razred predstavil delček tega, kar se je pri urah projekta dogajalo, so na oder povabili nekatere starše, ki so bili pripravljeni »igrati se« šolsko uro. Učenci so jim dali nalogo, podobno tistim, ki so jih sami izvajali na srečanjih.
Najprej so starši zapisali pozitivno misel, potem so razmišljali o vrednotah in javno povedali, katere pozitivne lastnosti imajo njihovi otroci. Tudi starši so dobili domačo nalogo: pogovoriti se s svojimi otroki o lepih lastnostih svojih otrok in tudi o tistih, ki staršem niso najbolj všeč. Ob koncu so starši spregovorili o vtisih glede projekta.
Gospa Bernarda Bolko je te vtise zapisala tako: »Sama sem bila nad projektom KDO SEM navdušena in mislim, da lahko to povem v imenu vseh, oziroma vsaj večine staršev. Ob takih in podobnih projektih se mi rojevajo le dobre, pozitivne misli. Vsi, tudi država, ki hočemo dobro svojim otrokom in njihovi bodočnosti, bi jih morali podpreti. Mentorje spodbuditi, da bi jih razširili na vse stopnje otrokovega razvoja. So otroci za nas največje bogastvo? V šoli se učenci že od nekdaj (še preveč) učijo risati, pisati, računati... Veliko premalo pa dobijo odgovorov na konkretna življenjska vprašanja. Vprašanja: kdo sem, kaj so vrednote, kako jih živeti, razvijati, so poleg še nekaterih temeljna življenjska vprašanja. Prav ta so na zanimiv in njim razumljiv način odkrivali in razčlenjevali naši otroci v tem projektu. /.../Vsaka lepa, iskrena misel nastopajočih otrok, staršev in ravnatelja je obogatila nas vse, ki smo dogodku prisostvovali. /.../.
A.L.
no, Po kratki predstavitvi pisateljice in odigranem odlomku iz njenega romana Janov krik je Marinka Fritz-Kunc prevzela besedo. Predstavljala je knjige in z njimi življenje, ujetosti, nevarnosti mladih ljudi ter njihovih staršev. Veliko zgodb smo slišali in prepričana sem, da se je vsakega od prisotnih dotaknila vsaj ena od njih.
Po končanem srečanju smo se starši, učenci in učitelji zbrali ob prijetnem klepetu. Sporočilo, ki povzame besede pisateljice je, da bi vsak od nas v svojem srcu zmogel najti dom in mu ne bi bilo potrebno bežati na temne poti.
Srečanje je nastalo kot skupno delo razrednikov, učiteljice etike in knjižničarke. Vodstvo šole pa je tako obliko roditeljskega sestanka podpiralo, saj tako lahko sestanek postane srečanje.
Da smo bili z obiskom Marinke Fritz-Kunc zadovoljni, pa kaže dejstvo, da so naslednji dan učenci spraševali po njenih knjigah, ki bi jih rade prebrale tudi mame.
Irma Kreči Slejko
T Trednica jih je razporedila U v deset tematskih skupin. Avtor si je za likovno opremo izbral črnobele fotografije Vilija Cigoja, Ajdovca, rojenega v Križu, ki fotografira isti svet, kot ga pisec opisuje. V predstavitvi je sodeloval tudi etnolog in direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič, ki ugotavlja, da je Jurij imel srečo, ker se je rodil v svetu, popolnoma drugačnem od tega, v katerem živi. Hkrati živi v stičišču treh jezikovnih kultur: slovenske, italijanske in furlanske, je popotnik iz sedanjosti v preteklost, odkoder v sedanjost prinaša stvari, ki so določile njegovo življenje. Spominja nas na naše pozabljeno življenje in z oživljanjem preteklosti krepi tudi naša življenja.
Dovolila sem si samo zapis imena: Jurij. Ker je od tu, iz Velikih Žabelj in sva odšla v svet z iste majhne šole v Dobravljah. Uka žeja se začne šele po osnovni šoli, osnovna šola je samo jemanje kozarca znanja iz omare. Jurija je pot vodila v Vipavo, kjer so ga v malem semenišču učili imenitni ljudje. Najbolj se spominja Otmarja Črnilogarja. Nato pot v Trst, kjer se mu je življenje tako uredilo in napletlo (poročen s Furlanko, oče treh otrok), da je postal član slovenske skupnosti v Italiji. Živi sredi furlanskega sveta blizu Ogleja, v službo hodi vsak dan v Gorico, v Pevmo vozi vsak dan otroke v slovensko šolo, z ženo skrbita, do so njuni otroci trijezični.
Kruh je na začetku. Ker je svet, ker je zaradi njega in njegovega vonja kmečka hiša v Žabljah postala dom, ker je kruh prispodoba za življenje, delo, obstajanje in vztrajanje. S kruhom v Žabljah so povezani njegova mladost, domovina, rojstvo človeka v skupnost, vse tisto, kar ga je napravilo
človeka: dobrosrčnega, vedrega ironičnega, zabavnega, ostrega milega, ljubeznivega, takega, d0 vidi vse, kar človek danes živi' počne, doživlja, spreminja, unid uje in ustvarja. Jurij je modri i11 dobri človek, ki ga jezijo sprene vedanja ljudi, sklicevanje na strO' ko, ki je največkrat samo izgovof da ne govoriš resnice in po resni' ci. Ponorčuje se iz Sgarbija, zel° uspešnega, dobrega in znaneg* italijanskega likovnega kritika, ° ironija mu ne prepreči, da mu n° bi priznal vseh kvalitet, ki jih im^ Protestira proti napakam, ki s° pojavljajo v naših življenjih, a s° zna ponorčevali iz protestnikov in citira Ciroana, ki je študentoH1 1968 v Franciji rekel približno tako: Kar protestirajte, vsi boste postali notarji. Boli ga naša premajhna pripadnost domovini njenim simbolom, pomanjkanje osnovnih protokolarnih pravil,3 moti ga priseganje zastavi, ko je to etično sporno. In kaj je etično pravilno in pravo? Ko spoštuješ človeka, ko mu priznavaš, kar mO je treba priznati, ko veš, da so ljudje dobri in ne iščeš samo njihovih napak, ko se zavedaš, da je življenje lepo in ga hočeš z vsem, kaf delaš, tudi z ironizacijo, napraviti še lepše, predvsem pa boljše. Jurij Paljk je vzgojen po starem, pravi Andrej Malnič. Ve, da se soseda pozdravi, da se kruha ne meče stran in da je slovenščina lep jezik. Dodajam: Ve, da sta lepa jezika tudi furlanščina in italijanščina in še mnogi drugi. Oni veliki, državni, so manj lepi, ko ne dovolijo, da se slišijo vsi glasovi sveta.
O kruhu in naših stvareh je knjiga, ki jo je treba vzeti v roke in jo brati zaradi svojega lastnega spominjanja in zaradi iskanja in najdenja lastnih temeljev.
Marinko Fritz-Kunc
V torek, 21.3.2006 smo na OŠ DOBRAVLJE gostili slovensko pisateljico Marinko Fritz-Kunc. Srečanje sta nam omogočila ZPMS-Društvo Bralna značka Slovenije in Mercator. V tem šolskem letu so vsem šolam v Sloveniji podarili paket mladinskih knjig. V sklopu te akcije pa so izbrali še 40 šol, ki so jih nagradili z literarnim obiskom.
SSSir FRIZERSKI SALON
5270 Ajdovščkia	Tanja 041 251 246 Darja 031 489 015
Nudimo vam vse frizerske storitve, prameni po celi glavi na folijo bi striženje samo 10.000 sit
V mesecu aprilu 10 % popust pri podaljševanju las.
urnik:
ponedeljek 8.00 -15.00, torek 8.00 -17.00, sreda in četrtek 11.00 -19.00, petek 10.00 -19.00, sobota 8.00 -15.00
,
MoPZ Srečko Kosovel
5. abonmajski koncert
Gostovali so in gostili bodo AVE privabil ljubitelje
zborovske glasbe
V okviru nastopov v letošnji sezoni, je MoPZ Srečko Kosovel sodeloval na skupnem koncertu z foškim pevskim zborom iz Celja. Koncert v počastitev praznika dneva žena je na predvečer praz-^ka, 7. marca potekal v dvorani hotela Terme v Zrečah. Oba zbora sta se predstavila s prazniku Pdrnernim programom, domačo ljubezensko pesmijo in podoknicami.
Dolna dvorana hotela , ki so jo ■*- napolnili tako hotelski gostje k°t tudi drugi ljubitelji zborov-skega petja, je znala nagraditi Pevce, ki so pod vodstvom obeh 2t>orovodij, gospe Mihaele Pihler in Matjaža Ščeka predstavili vse tisto, kar slovenska ljubezenska Pesem, ki jo možje in fantje zapogo, lahko ponudi.
Prijazni gostitelji so v odmoru koncerta poslušalcem pripravili Pokušino zlate žlahtne kapljice,
Večer pa se je končal s prijetnim druženjem obeh zborov. Kljub P°2ni uri in dejstvu, da so pevci
drugi dan morali na delo, jim ni bilo žal časa in truda, čeprav je bilo spanja malo manj.
Že čez štiri dni, v soboto,11. marca je zbor kot gost sodeloval na slavnostnem koncertu ob 10. obletnici delovanja pihalnega orkestra iz Komna. Koncert je bil v dvorani krajevne skupnosti v Braniku. Zelo mladi glasbeniki pod vodstvom tudi mladega dirigenta so nam v uvodu predstavili Slike z razstave Modesta Musorgskega, sledil je nastop Ajdovcev, ki so se predstavili tudi s pravkar naučeno pesmijo V Kani
Galilejski in solistom Marjanom Troho, ki je tudi poslušalce najbolj navdušila. Drugi del koncerta pa je z bolj sproščenim programom zapolnil pihalni orkester iz Komna. Navdušeni poslušalci jih na koncu kar niso pustili z odra. Res buren in dolgotrajen aplavz jim je bilo pravo darilo in čestitka za obletnico. Fantje in dekleta le tako naprej, bi lahko rekli. Še veliko takih koncertov vam želimo. Zadovoljni in kulturno bogatejši poslušalci so pravo plačilo za vloženi trud.
A^bor »Imperial Male Voice ^-iChoir« že 25 let združuje tiivše študente priznane britan-ske univerze »Imperial College °f London«, po kateri je tudi tiobil ime. V zboru poje 25 članov pod vodstvom dirigentke
Deborah Miles-Johnson. Njihov program vključuje skladbe iz različnih časovnih obdobij, nekatere so stare tudi 500 let in več. Izdali so že tri zgoščenke. Veliko nastopajo, predvsem jih veseli petje v dobrodelne
Njoki summer festival
V Dvorani 1. slovenske vlade je v petek 3. marca nastopil naš vrhunski zborovski sestav, ki ga že od nastanka pred malo več kot dvema desetletjema (svojo 20-letnico v letu 2004 so obeležili s številnimi koncerti po Sloveniji in izdajo zgoščenke slovenskih velikonočnih skladb) vodi zborovodja in njegov ustanovitelj Andraž Hauptman. Zbor se uvršča med najboljše sestave v Evropi in svetu.
Moški pevski zbor »Imperial Male Voice Choir«
Moški pevski zbor Srečko Kosovel bo konec aprila gostil moški pevski zbor iz Velike Britanije, natančneje »Imperial Male Voice Choir« iz Londona. Z omenjenim zborom smo se Kosovelove! sezna-nili in jih navdušili na lanski turneji po Cornwall-u v Veliki Britaniji. Med zboroma se je vnela iskra. Angleži so se odločili, da nas obiščejo in predstavijo svoj program slovenskim poslušalcem.
namene. Na lanskem tekmovanju moških pevskih zborov v Cornwall-u so se odlično uvrstili, med manjšimi zasedbami so bili drugi najboljši zbor.
Oba moška zbora se bosta s skupnim koncertom predstavila v soboto, 29. aprila, ob 20h, v Dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini. Med njihovim tridnevnim obiskom bomo gostom iz Velike Britanije predstavili naravne in kulturne znamenitosti Slovenije. Popeljali jih bomo do morja, v Alpe, Postojnsko jamo in Ljubljano, kjer bodo tudi prenočevali. V nedeljo, 30. aprila, pa jim bomo pomagali organizirati samostojni koncert na drugem koncu Slovenije, na Štajerskem.
Zelo bomo veseli, če boste počastili naše goste in se udeležili koncerta v Ajdovščini. Lepo vabljeni!
mk
IV Ta tokratnem koncertu so se J_\ predstavili z novim programom, in sicer so v prvem delu zapeli skladbe dveh avtorjev: tri motete op. 38 Charlesa Villersa Stanforda, Justorum animae, Coelos ascendit hodiae in Beati Quorium via, ter štiri skladbe za dvozborje Roberta Schumanna, An die Sterne, Ungewisses Licht, Zuversicht in Talismane.
V drugem delu so predstavili štiri slovenske avtorje: Ubalda Vrabca v skladbi Rdeč zaton, Damijana Močnika v svojevrstni koncertni obdelavi slovenskih ljudskih pesmi z naslovom Kosmiči časa, Radovana Gobca
z Ne ouri, ne sejaj in Sama Vremšaka z dvema skladbama Marija in brodar ter Ptičja svatba. Koncert je zbor po dolgem aplavzu zaključil z dvema dodatkoma priredb slovenskih ljudskih.
Zbor je program izvrstno izpeljal, morda mu mestoma še manjka malo enotnega čutenja nekaterih delov, vendar pa se ni bati, da tega ne bi dosegel z »uležanostjo« repertoarja.
Še v razmislek: Tak vrhunski sestav si zasluži imeti koncert v izvajalcem in poslušalcem, glede na akustiko, bolj prijazni dvorani, ampak to je že druga zgodba.
mag. Lejla Irgl
NOVO NOVO NOVO
NEGOVALNI SALON JERICA, VIPAVA
»GREEN FLASH«
LASERSKO ODSTRANJEVANJE: PORAŠČENOSTI, POPOKANIH KAPILAR, PIGMENTNIH MADEŽEV, TETOVAŽ, AKEN IN INTENZIVNO POMLAJEVANJE SPA MANIKURA Z LOTOSOM IN ORHIDEJO
OILOIL NEGA TELESA ZA SPROSTITEV Z OBILICO MASAŽE Gsm : 041 788 496 VABUENI!
^etkov večer, 17. marca, so člani kulturno glasbenega društva Sax iz Ajdovščine namenili prvemu izmed dveh predizborov glasbenih skupin za nastop na velikem odru ^joki summer festivala 2006, ki bo 16. in 17. junija v ajdovskih Palah. Drugi del sledi na zadnji dan marca, ob isti uri, na istem kraju. Oba večera se predstavijo tri mlade 9lasbene skupine in občinstvo izbere zmagovalko, pravo Njokovko.
jVTa večer petega dne v tednu -L i nas je v prostore Kluba ajdovskih študentov gnala pretihem radovednost. In, navsezad-n)e je le treba priznati, želja po dobri zabavi v krogu domačih obrazov. In smo jo doživeli. 500
tolarjev pristojbine na vhodu je bilo presenečenje, ki je vključevalo pijačo dobrodošlice, ogled treh glasbenih skupin, razkrite izvajalcev Njoki himne in možnost soodločanja o zmagovalcu, izbranem udeležencu poletnega
Njoki festivala. Po vstopu se zazremo v sončna vrata z urnikom nastopajočih. Vse tri glasbene skupine bodo dobile svojih štirideset minut. Petnajst minut odmora vmes, za zamenjajo akterjev, skok na wc, potešitev suhih ust. Začnemo ob dvaindvajsetih. Še slaba ura za klepet in snemanje mask. Preblisk o mladih glasbenikih, ki se potegujejo za svoj prvi veliki nastop, za priznanje občinstva. Obetavno. Če le ne bomo naleteli na najstniško zabavo. Začetne dvome so razblinile hitro naraščajoče grudice obiskovalcev, ki so strnile polno dvorano že do uvodnih pesmi prvih nastopajočih, Kočevskih Kosmatih dlesni. Te so nam s poskočnim ska-funkom dodobra požgečkale podplate. Energični fantje so obljubljali fešto na festivalu in malo Wajdušno razglasili za široko odprto. Nasledila jih
je skupina Why Not iz Ozeljana. Manj zgovorni Vipavci, so glasno vžgali bolj psihadelične vibracije in pri navzočih lobirali s trditvijo, da pojedo največ njokov. Že dodobra razgreti poslušalci smo se prepustili navdušenju ob prihodu domače ajdovske zasedbe Low Punch. Ta je z udarnejšimi hard core ritmi dvignila navzoče in napolnila še zadnji meter dvorane pred odrom. Četrt na polnoč so obljubljeno presenetili izvajalci himne Njoki summer festivala, ajdovski študentje s pravim poletnim hitom in četica rožnatih bermud in večnih ali stark je postavila odlično piko na i. Izzvali so vzklikanje množice vse do razglasitve zmagovalcev, fantov domače skupine Low Punch, ki pa se žal niso zmogli ponovno zbrati na odru in zvestim poslušalcem podariti še kakšno izbrano. Obiskovalci smo se tako
začeli razkrajati in zapuščati prizorišče prvega izbora za veliki Njoki festival. Odšli smo tudi mi, zadovoljni, združeni s še enim dobrim žurom. Čestitke organizatorjem.
Kdo bo lokalnim dečkom iz skupine Low Punch delal družbo na poletnih »njokih« bomo izvedeli v petek, 31- marca, ko se bodo za prestižno mesto potegovali Lutis (Vipava), Sunshine Trip (Nova Gorica) in Dreams of Generation (Nova Gorica). Na snidenje.
Is
kultura
3. obletnica učnega centra v Vipavi
»Zmoremo, ker hočemo!«
/'"''enter za usposabljanje V>Slovenske vojske je z delom začel 3- marca 2003, ko se je začela usposabljati prva generacija kandidatk in kandidatov za poklicne vojakinje in vojake. Slovesnost ob tretji obletnici je bila v petek, 3-marca v Dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini.
»V Centru za usposabljanje se s ponosom lahko ozremo na prehojeno pot in z zanosom in upanjem lahko strmimo v prihodnost.
V treh letih je v naš center vstopilo 2292 kandidatov za vojake, od tega 1883 moških oziroma fantov in 409 žensk oziroma deklet. V treh letih
smo usposobili 27 generacij kandidatov po programu temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja za vojake z odsluženim vojaškim rokom...Trenutno se usposablja že 8. generacija vojakov na prostovoljnem služenju vojaškega roka, usposobili smo štiri skupine vojaških uslužbencev...«, so osnovni poudarki slavnostnega govornika, poveljnika Centa, kapitana fregate Borisa Ceršaka.
Slovesnost, na kateri so najzaslužnejšim podelili priznanja, je popestril bogat kulturni program ter prijetno druženje v avli kinodvorane.	Ivan Mermolja
Danica v Domu starejših občanov
'Tkimburaški orkester DANICA iz Dobravelj vsako pomlad obišče »pre-
J. bivalce« Doma starejših občanov v Ajdovščini. Lahko bi rekli, da so postala ta srečanja že kar tradicionalna. Obiskali so jih v petek, 10. marca.
V glasbenem programu, ki so ga pripravili za letošnji obisk, so se predstavili s sedmimi skladbami. Večer je popestril Alen Novinc, učenec 3-razreda iz Skrilj, ki je na diatonično harmoniko odigral nekaj narodno zabavnih-skladb. Ob spremljavi kitare, tamburic in harmonike smo v zaključnem delu srečanja zapeli skupaj z vsemi navzočimi na prireditvi. Tudi to srečanje je bilo, tako kot vsa prejšnja, zelo prijetno. Prebivalci doma so izredno hvaležno občinstvo. Veseli so bili našega obiska, prijaznih besed, pozdravov nekdanjih sosedov in prijateljev iz domače vasi in toplega stiska rok. Še jih bomo obiskali.	_ v.v.
Nedelja -19. marca, Dobravlje Pozdrav pomladi
rajevna skupnost in Kulturno društvo Dobravlje že več let zapored jTApripravita spomladansko kulturno prireditev v krajevni dvorani. Poleg tamburašev DANICE, ki tradicionalno nastopajo na teh prireditvah, se s svojim programom predstavijo tudi različna druga kulturna društva.
Letošnje leto so bili gostje te prireditve člani društva MOST iz Ajdovščine. Dramska skupina'ŽAR, pod vodstvom gospe Ade Bačar, se je predstavila z veseloigro Vesela Ajdovska tržnica.
Krajevna dvorano so napolnili domačini in gledalci iz širšega okoliša. Z navdušenjem so spremljali program in z bučnimi aplavzi nagradili nastopajoče. V uvodu so se raznežili ob zvokih tamburic, v nadaljevanju pa so imeli skoraj celo uro priložnosti za smeh in dobro voljo, saj so se “branjevke” na odru zares potrudile, da bi v dvorani pričarale veselo vzdušje mestne tržnice. Po kulturnem programu se je veselo druženje ob petju in plesu nadaljevalo do polnoči.
Tisti, ki so si vzeli čas in so prišli v dobravsko dvorano,’ so nedvomno preživeli lep nedeljski večer. S “polnimi akumulatorji” so se zagotovo lažje spopadli z novim delovnim tednom.
v.v.
»Primorska poje« v Vipavi
"1 Tseprimorska prireditev, ki poteka od začetka marca do konca
V aprila ob koncih tedna v raznih primorskih krajih in vaseh, se je v petek, 10. marca, odvijala v vipavskem Kulturnem domu.
Tokratna prireditev je že sedemintrideseta po vrsti. Na koncertu v Vipavi so se zvrstili žal samo štirje zbori, ker sta dva odpovedala svoj nastop. Tako so nastopili s po štirimi skladbami MePZ Skala Slovan pod vodstvom Hermana Antoniča, MPZ Kromberški Vodopivci pod vodstvom Vojka Pavlina ŽPZ Devin pod vodstvom že omenjenega Hermana Antoniča in MePZ Košana pod vodstvom Barbare Dolgan. Slednjim je pripadel še dodatek.
Pred nastopom MePZ Košana je spregovoril (pre)maloštevilnim poslušalcem (mnogi so se pritoževali nad neobveščenostjo, češ da ni bilo dovolj plakatov) predsednik Zveze pevskih zborov Primorske gospod Rudi Šimac in poudaril združevalno moč slovenske pesmi za Primorce, ko so bili ti pod fašizmom. Letošnja Primorska poje je posvečena 100-letnici smrti primorskega pesnika Simona Gregorčiča.
mag. Lejla Irgl
Irene Furlan v Lični hiši
Čudoviti svet pravljic
V Lični hiši je bila v soboto, 18. marca otvoritev prve samostojne razstave čisto posebnih, enkratni!1 ilustracij umetnice Irene Furlan. O življenju in njenem likovnem ustvarjanju je Polona Kunaver Ličen povedala naslednje:
»Irena Furlan je rojena leta 1947 na Planini pri Ajdovščini. Že od malega je bila zelo bolehen otrok in pri trinajstih letih je resno zbolela za nevrološko boleznijo, ki jo je pred šestimi leti priklenila na invalidski voziček. Irena se je ves čas pogumno spopadala s svojo boleznijo in celo končala dopisno ekonomsko večerno šolo. Odkar je na vozičku, si je Irena močno želela ustvarjati, oziroma početi nekaj koristnega za svojo dušo, da bi s tem lažje premagovala svojo bolezen. Vedno polna idej, je tako posegala po različnih umetniških materialih in si v Domu starejših občanov v Ajdovščini, kjer danes živi, ustvarila majhen atelje, kamor pravi, da se rada umakne in sproščeno ustvarja. Ker pa Ireni
ni bilo dovolj samo ustvarjanje brez teoretske podlage, nas je pred dvema letoma obiskala v Lični hiši in izrazila željo, da si želi spoznati likovne tehnike bolj podrobno, se poučiti o barvah, o kompoziciji, da bi rada vedela več. Z veseljem sva jo z Davidom sprejela in ji pomagala, saj je Irena izžarevala neverjetno veselje in željo po ustvarjanju. Ves čas se je dobro spopadala z vsemi likovnimi tehnikami, jih znala med seboj kombinirati ter brez strahu mešala barvne tone. Kmalu se je pokazalo, da je Irena posebno nadarjena za risbo. V njeni potezi je polno otroškega poigravanja z linijo, liki in barvnimi toni, ki pod Irenino roko dobijo posebno karakterno noto. Njene majave figure (zara-
di težke gibljivosti rok) deluje)0 disproporcionalne, pa vendar so simpatično otroško originalne’ Barve in stil nanašanja barv, Pr' čemer je Irena prava mojstrica, Pa v potezi in likih delujejo ekspfe' sivno in delno abstraktno. Risba sama pa je naivno ilustrativna, jo barve harmoničnckdopolnijo 1° povežejo v celoto. Lahko rečeflf da je Irena našla svoj stil, ko se je s trmo in ustvarjalno zagnanostjo spopadala z različnimi likovnim* tehnikami. V tem obdobju Irena najraje ustvarja s suhimi barvnim* svinčniki, tempero ali kolažem, k* jih zaključi v črni risbi s tušem-Irena je imela že več skupinskih razstav po Vipavski dolini, obiskala je tudi že nekaj likovnih kolonij, sicer pa je članica Kulturno umetniško izobraževalnega društva Lična hiša. V življenju je zelo p°' membno, da sledimo svojim gl°' bokim željam in talentom in jih uresničujemo s takim pogumom, kot je to uspelo Ireni Furlan«.
Otvoritve razstave se je udeležilo več Ireninih sostanovalk iz Doma starejših občanov, prijateljev in sorodnikov. Kot sama pravi prav v prijateljih, pa tudi v pravljicah, ki jih ilustrira, čuti Boga pri katerem črpa moč v svojih preizkušnjah. V vsakem, tudi v težkem trenutku posije sončni žarek, samo odpreti je potrebno okno svojega srca. In prav to okno Irena na Široko odpira vsem nam..
N.L.
Predstavitev v Lavričevi knjižnici
Ženska hiša Marije Mercina
V Lavričevi knjižnici v Ajdovščini je bila 7. marca 2006 predstavitev zbirke novel Marije Mercina, ki je bila nagrajena z literarno nagrado Prem. Naslov knjige je zgovoren: Zenska hiša. Pisateljica opisuje zgodbe matere, hčere, tete, sestre, žene, njihove medsebojne odnose in odnose z moškimi-
T7~ o izide nova knjiga, ki zrcali j\cvsakdanji korak človeka, njegovo spotikanje, iskanje, navdušenje in razočaranje, smo veseli. Še bolj smo veseli, ko je avtorica knjige domačinka, pisateljica doma z Vipavskega. V njenem delu je nekaj burje, nekaj sonca, nekaj odprtega pogleda in zelene vinske trte, nekaj zvena zvonov in veliko žlahtne besede ter mnogo poguma za odkrivanje slojevitosti odnosov. Ne zamiži niti pred nasiljem ali zlorabo deklice. Kar vse počne z melodijo mojstrskega jezika.
Predstavitev literarnih zgodb je
bila tokrat osredotočena na vprašanje, kako se lahko junaki ali junakinje dotaknejo sodobnega bralca. Kakšna je vloga knjige kot zakladnice »tehnologij« za spoznavanje samega sebe. Pogovor je stekel o ženski in njenih vlogah, o njenem čustvenem in odnosnem delu, ki ga okolje premalo pozna. V delu je zanimivo izrisan odnos med materjo in hčerjo, za katerega pisateljica pravi, da je malokrat opisan v literaturi, ker premalo žensk piše. Zato tudi premalo vemo o spreminjanju materinstva.
Zgodbe v Ženski hiši se dogajajo ob treh junakinjah: Marti, ki skrbi za druge, Mariji, ki išče v duhovnem svetu in Lili, ki je umetnica. Zdi se, da so ena oseba. Sodobna ženska s skrpano identiteto. Ženska hiša je umetniško besedilo. A hkrati je tudi analiza življenja ženske, vzbuja občutljivost za prepletene odnose in s svojo odprtostjo nehote »vzgaja« bralca. Ponuja mu možnost, da odrine zatohlo ustaljene poglede. Da se vpraša o zaupanju in tudi o tem, ali v svetu, kjer je polno zla, obstaja tudi angelsko.
Z veliko duhovno širino in hkrati z iskrivo radovednostjo je pisateljica, raziskovalka in profesorica slovenskega jezika na novogoriški gimnaziji, spregovorila o svojem ustvarjalnem procesu. »Pišem,« je rekla, »oblikujem zgodbo kot iskanje. Tedaj se združijo vse poti spoznavanja, vsi svetovi se zlijejo v celoto in šele ob koncu vidim, kaj je nastalo. Pišem, da je življenje bolj zanimivo. Odkar pišem, sem nehala kaditi,« se je nasmehnila ob fotografiji pomladnih zvončkov.
Knjigo, obogateno še z eno novelo, si lahko preberete tudi na spletu.
Nives Ličen
oglasi
11
Ni statusa? Ni panike.
Sodeluj v nagradni igri in se poteguj za lepe nagrade!
Katero zavarovanje dobiš v paketu VzajemnaM/ad/? a) Vzajemna/Vacfafandard b) VzajemnaZdrav/e c) VzajemnaTa/zna
Sodeluješ lahko:
•	pošlji sms s črko pred odgovorom v obliki VZA ČRKA na 2929 ali
•	preko www.vzajemna.si/mladi.
1V paketu VzajemnaM/ad/ dobiš
• zavarovanje Vz a j e m n aZdra v/e X-,*sodelovanje v nagradni igri z t “ darilo in ostale ugodnosti za čl
www.vzaiemna.si/mladi
(((•mm Vjmladi-)
dopolnilno zdravstven« 1----zavarovanje
VZAJEMNA
Jaz zate, ti zame.
1
8. 3 l@tčl na pol ZaStOnj! Velja za modeli.4 jazz šport.
Pol plačaš takoj, pol čez tri leta brez obresti.*
AUTOCOMMERCE AUTO d.o.o.
RC KOPER, tel.: 05/6626 305 in RC NOVA GORICA, tel.: 05/335 15 01
________*E0M je 1,02% in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli od elementov, upoštevanih pri izračunih._
HRANILNICA IN POSOJILNICA VIPAVA D.D. Poslovalnica Vipava, Glavni trg 15 Poslovalnica Ajdovščina,
Tovarniška c. 3 Telefon: 05/3664 500
PLAČILO VSEH
Smo edina slovenska hranilnica z več kot 110 letno tradicijo. Ta tradicija izkazuje vaše zaupanje in pomeni obveznost za prihodnost. Vedno smo bili, smo in bomo pripravljeni prisluhniti vašim potrebam
POLOŽNIC
PROVIZIJA SAMO
195 SIT (0,81 eur)	v
nad 2.000.000 SIT provizija 900 sit (3,76 eur)
.V
lO let

l1 n
T
jubilejni pake\ ugodnosti
Ob 10. obletnici Podružnice Nova Gorica smo pripravili jubilejni paket ugodnosti!
Oglasite se v naših poslovalnicah na Bevkovem trgu, Mercator centru Nova Gorica, v Ajdovščini, Idriji in Cerknem. Ponudba velja v mesecu aprilu.
Pričakujemo vas!
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Nova Gorica
NAJBOLJŠIH
j 03 j »rov
Karxsi*Me>l "Jr.
NLECMI RI2 v treh okusih: vanilija, čokolada in karamel Riž v 200 g lončkih je lahko zajtrk, malica, posladek po kosilu ali večerja. Priporočamo ga vsem. Če ne marate hladnega izdelka, ga lahko pogrejete v mikrovalovni pečici, potem ko odstranite aluminijski pokrovček. Od sedaj si lahko brez dolgotrajnega kuhanja in mešanja privoščite Mlečni riž za eno osebo. Priporočamo vam, da izdelek vedno hranite v hladilniku.
Mlečni riž Voviland je prvi tovrsten izdelek, proizveden v Sloveniji.
(Alth lil ilV/TCMVA □ ^iMTI	g [^CT^/TT1^	□ ITViV HT1/?^ /iVrRCTžfi3TT^\
FAMA (■■■H
od petka do ietrtka
(300 žfi)
^0<3
FRUC LEDENI C
5+1 GRATIS
PIVO UNION 0,33 L
®f (tP©
aipsko^
»teko
MLEKO ALPSK
&&U3
IDG0£fi}
<§<
KAVA CREMCA
-
palcma

m *
W^3
PAPIRNATE BRISAČE 2/1

BIBITA POMARANČA 1,5L
od petka do ietrtka
center tarna vipava
©

Gospodinjski Aparati

Rabljeni na otvoritev nove trgovine GA VIPAVA
v soboto, 1. aprila 2006, ob 10, uri v Farna centru v Vipavi
[GORENJE WA 61131 1
v...»	.t .	^
Sprednje polnjenje, Elektronsko upravljanje, Zmogljivost pranja 6kg, Ožemanje 1300vrt/min, Fuzzy iogic - prilagajanje pranja glede na vrsto in količino perila, Velika vrata, Zaznavanje pene, Program za pranje svile, Program za pranje volne, Odpiranje vrat levo, Energijski razred: A, Učinkovitost pranja: A, Učinkovitost ožemanja: B, Poraba vode 521, Poraba el. energije 1,14kWh, Glasnost pri pranju: 60dB (re 1pW),
Glasnost pri ožemanju: 77dB (re 1 pW),
V: 85cm, S: 60cm, G: 60cm,
Barva: bela
Garancija: 60 mesecev
Akcijska cena: EUR 408,91
BOSCH SGS46M02EP
■mmzaae
<	37.390
Prostostoječi, Elektronsko upravljanje, Fuzzy Iogic, Zaznavanje količine in umazanosti posode, 4 programi, 4 temperature, 12 pogrinjkov, Pretočni grelnik vode, Električna zaščita pred izlivom, Prikaz poteka, Številčni zaslon, Opozorilni signal premalo soli, Opozorilni signal premalo sredstva za izplakovanje, Za uporabo 3 fazne tablete, Nastavljiva zgornja košara, Tretja pršilna roka, Zložljivi deli košare, Zamik vklopa, Predal za pribor, Energijski razred: A, Učinkovitost pomivanja: A, Učinkovitost sušenja: A, Poraba vode 141, Poraba el. energije 1,05kWh, Kratek program 45min, Glasnost 52dB (re 1pW), V: 85cm, Š: 60cm, G: 60cm, Barva: bela Garancija: 24 mesecev
Akcijska cena: EUR 492,36
ZANUSSIZRD 18 JB
GORENJE B7460E+ECT6005C
Ob glavni cesti v trgovskem centnj FAMAj Goriška cesta 13, 5271 Vipava tel: 05/366 56 65 mob: 070/80 80 90 Odprto: od 8.h do 20.h, sobota: od 8.h do 20.h.
Prostostoječi, Zamrzovalnik zgoraj, Mehansko upravljanje, Samodejno odtal-jevanje hladilnega dela, 1 predal za zelenjavo in sadje, Mrežaste police, Levo/desno odpiranje vrat, Nastavljive nogice. Zmogljivost zamrzovanja 3kg/24h, Shranjevanje ob izpadu el energije 17h, Antibakterijska notranjost, Delovanje od +10 °C do +38°C SN-ST, Energijski razred: A, Letna poraba el. energije 263kWh, Neto prostornina hladilnika 1361, Neto prostornina zamrzovalnika 421, Glasnost 38dB (re 1pW),
V: 120cm, Š: 50cm, G: 60cm,
Barva: bela
Garancija: 24 mesecev Akcijska cena: EUR 258,30
Ventilatorsko pečenje, Priključna moč pečice 3,40kW, Elektronska ura, Hlajeno ohišje pečice, 2 stekli na vratih, Osvetlitev v pečici, Lahkočistilni emajl, 1 mrežni pekač, 1 globoki pladenj, 1 plitki pekač, Neto prostornina pečice 531, Energijski razred: A, Steklokeramična plošča, Senzorsko upravljanje plošče, 4 HIGH UGHT kuhališča, Prikaz preostale toplote, Indikacija delovanja, Varnostni izklop, Najvišja moč kuhališča: spredaj levo 2,30kW, zadaj levo 1,20kW, zadaj desno 1,80kW, spredaj desno 1,20kW, V: pečice 60cm, Š: pečice 60cm, G: pečice 57cm, Š: kuhalne plošče 60cm, G: (proti zadnji steni): 5lem, V: (zgoraj-navzdol): 6cm, Ban/a pečice: nerjaveče jeklo, Barva robu kuhalne plošče: brušen rob Garancija: 60 mesecev Akcijska cena: EUR 625,90
149m
SAMO PRI GA
ekskluzivno
EKSKLUZIVNO - GA skupaj z vodilnimi proizvajalci izbira odlične aparate in jih s posebnimi zahtevami še izboljša, s ciljem, da pri kupcu doseže brezpogojno zadovoljstvo.
,	Ekskluzivni aparati so na voljo samo pri GA.
\	PRODAJNA USPEŠNICA - GA redno spremlja prodajne podatke o gospodinjskih
1	aparatih na tržišču. Le najbolje prodajani aparati si prislužijo naslov Prodajna uspešnica.
varen nakup
VRAČILO KUPNINE
za aparate meseca in ekskluzivne modele
dostava
Po vsej Sloveniji 1.499 SIT
KAKO PLAČAM?
GOTOVINA PLAČILNE KARTICE
OBROKI do 24 mesecev
ELECTROLUX EKM 6711 X
Električna pečica, Ventilatorsko pečenje,
Gril, Elektronska ura, 2 stekli na vratih,
Osvetlitev v pečici, Lahkočistilni emajl, 1 mrežni pekač, 2 plitka pekača, 3 plinska kuhališča, 1 električno kuhališče, Indikacija delovanja, Električni vžig plamena, Termična varovala. Emajlirana rešetka. Pokrov iz stekla, Najvišja moč spredaj levo 3,20kW, zadaj levo 2kW, Najvišja moč kuhališča zadaj desno 2kW, spredaj desno 1 kW, Neto prostornina pečice 56I, Energijski razred: A,
V: 85cm, Š: 60cm, G: 60cm,
Barva: nerjaveče jeklo Garancija: 24 mesecev Akcijska cena: EUR 458,60
GORENJE TVC 28814
taa.
00
Diagonala ekrana 70 cm,
CRT zaslon, Daljinski upravljalnik, Teletekst s pomnilnikom 7 strani, Moč 'zvočnikov 20W, 2 vgrajena zvočnika, Stereo,
Starševski nadzor - zaklepanje programov,
2 SCART priključka,
Š: 77,50cm, V: 56,50cm,
G: 48,50cm,
Barva: srebrna,
Slovenski meni Garancija: 24 mesecev Akcijska cena: EUR 229,47
f%
f 1 *
54.990

Poslovalnica CENTER FAMA Goriška cesta 13, VIPAVA tel.: 05 364 40 75
:«!fc

K,
svinjski kare - prata BK svinjski kare - prata SK piščančja bedra zg. del
Mercator
agrooprema
Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868
1894
1.495.00 sit 6.24 EUR
849.00	sit 3.54 EUR
586.00	sit 2.45 EUR
HEfffflCNI
IfTegledi
VIPAVA
Semensko feforuza PiONER,KWS ’	"
:i,:i wVm3W	...
UGODNC
JV
..	• ■mm
s Kosilnice, rnu ltikult;ivator|i BCS,
Tiulčerii, vrtrife kosilnice ' vinogradniška žica CRAPAL ^rnetna gnojila NPK
POSEZONSKI POPUST!
Mesoreznice, polnilke za klobase
možnost plačila z Mercator pika kartico
TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI
v •

c fiiv vv "'I
BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO!

J
■v r* k
urnik: VSAKiDELOVNI DAN
NEPREKINJENCTOD 7.00 D0"17.00 SOBOTA 00*7.00'DO 12.00
oglasi
lesnin

lesnina NOVA GORICA
ROŽNA DOLINA: pon. - petek od 9. do 20. u' sobota 8. do M- u'e KROMBERK: pon. - petek od 9. do 20 u'e sobota od 9. do 16-ur
Kuhinja VITA
ROSA LAVRA
TPPfffl - i?.n.
Kozin* Ig	Anhovo
72 (»trska 13 OasItekalO Vojkova 1 3671420	05 6802 490 01 2800 776 08 3350 470
iz naših sredin
razpotju?
Žetoni zacingljali tudi v Ajdovščini
Rizzatova vila
v v Se stvari ne poimenujejo po prvem lastniku, ali celo investitorju, je dokaz sedanja Rizzatova vila sedU’ em Par^u‘ Zrasla je med leti 1878 - 1880, zgradil pa jo je še v časih rajnke Avstrije lastnik al Pogorelega starega mlina Vencelj Jochmann. Časi so se spreminjali, leta so, sicer počasneje, a vendarle tekla. Avstrija je šla v franže. Primorska pa pod Italijo.
jVr°vi lastnik takrat ajdov-. ’ skega prestižnega objekta ^ Postal (verjetno 1924 leta) tttonio Rizzatto, podjeten mož, 1 je v Manzanu v Italiji nasledil °varno pohištva. Surovinsko a2°. slovenski les, si je umislil
na naših tleh. Sekali so na Gori in Nanosu, sušili in žagali pa ob Lokavšku v Ajdovščini, kjer še danes stoji, sveda veliko večja in modernejša Tovarna pohištva Lipa. Menda je Rizzato „naredil dnar“ v času abesinjske vojne, saj je med prvimi začel z izdelavo montažnih hiš, ki so jih Italijani postavljali v daljni Abesiniji (Etiopiji). Izdeloval je t.i. „sendvič“ stene. Z obeh strani les, vmes pa z oblanci mešan cement.
Rizzatova vila je bila nekakšen protokolaren objekt. V njej so se dobivali takratni ajdovski poslovneži in trgovci, prirejali mondene zabave in poslovna srečanja. Gotovo se je dobro
pilo, jedlo in počelo še kaj, kar daje daljšim in krajšim nočem svoj čar in neminljivi opoj.
Časi so tekli in tečejo vse hitreje. Rizzatovo vilo je povojna oblast odkupila, v njej je našla mesto vojaška komanda, pozneje takoimenovane družbenopolitične organizacije (DPO-ji). Danes stranke in še kaj.... V vsakem primeru bi ji, kljub temu, da je bila že v osnovi zgrajena kot neka mešanica različnih stilov, morali vrniti prvotno ekstravagantnost, ponovno urediti južni (prej'pravi botanični) park in v njej zastaviti dejavnost, ki bi dišala po življenju in novem zagonu. To pa je že druga zgodba.
Ivan Mermolja
Narkomani v Rizzatovi vili ?
^ar>ašnja stavba na Goriški 17 je last Občine Ajdovščina, upravitelj stavbe je Komunalno stano-^jsko podjetje Ajdovščina. Najemniki prostorov so poleg političnih strank ( LS, Nsi, SD, SDS ) še radio Nova, Sklad za izobraževanje delavcev zaposlenih pri obrtnikih. Carinska izpostava, ZSSS, Obalni sindikat, Zveza borcev NOB ter Fotografsko društvo Ajdovščina. Pred pol leta je svoje Prostore - 10,5 kvadratnih metrov veliko pisarno, zapustilo Društvo invalidov Ajdovščina.
t^"aže, da je pobudnik, občin-■^»-ski svetnik Nove Slovenije Lojze Ferjančič iz Budanj prepri-^ župana Poljšaka ter podžupa-na Bizjaka, da bi v izpraznjeno Pisarno lahko naselili društvo "Ječanje*1. Gre za skupino za j*amopomoč odvisnikom in nji-°vim staršem, ki se srečajo in ^Popadajo z izrazito težavami, )ih prinaša odvisnost od pre-Povedanih drog, kakor tudi s tehtni, na katere naletijo odvisniki in njihove družine na poti 0 ozdravitve. „Srečanje“ deluje P°d okriljem škofijske Karitas, v°di ga Franc Prelc. Skupina, ki nai bi jo koordinirala zaposlena v Pisarni, deluje po načelu skupinske dinamike. Starši odvisni-0v. ozdravljeni odvisniki, starši Zdravljenih odvisnikov ter od-visniki sami, se enkrat tedensko aii enkrat na štirinajst dni dobi-i° na „krožku“, kjer izmenjujejo Izkušnje, si svetujejo, skratka Jer si drug drugemu pomagajo. aeunajo, da bodo v letu dni „po-sPremili“ na resnejše zdravljenje v komuno do šest odvisnikov. arn dodajam - tudi če pripravi-)° samo enega v desetih letih, je Vredno truda in sredstev.
Napletlo se je pri zagotavlja-jPn prostora za koordinatorko.
koliški stanovalci in nekateri najemniki prostorov v Rizzatovi v'b so zbrali podpise pod izjavo s katero nasprotujejo naselitvi »Srečanja“ v stavbi, češ da je v ^žini otroško igrišče ter da bo Prišlo do zbiranja narkomanov v Parku in okoli stavbe, kar prinaša slabšo kakovost življenja.
enim, da ima v tem primeru »strah prevelike oči“. Do neza-^rijenih učinkov zdravljenja narkomanov v okolju prihaja pri P'- metadonskih ambulantah, amor prihajajo odvisniki po nevni „odmerek“ metadona, le-galnega nadomestka trde droge.
odvisniški srenji ima metadon tržno ceno, kar privabi „trgovce“,
ki imajo še dodatne artikle na zalogi. Ker odvisnika priganja razbolela potreba, večkrat konzumi-rajo drogo v neposredni bližini delilnic. Za njimi ostajajo inekcij-ske igle in spremljevalna orodja, ki pomenijo morebitno ( zdravstveno ) nevarnost za kasnejše obiskovalce tako obremenjenih poti. V primeru „Srečanja“, po zagotovilih občinskih veljakov, torej ne gre za tako, metadonsko ambulanto. Nimamo razlogov, da jim ne bi verjeli. Sicer pa bomo resnico lahko uzrli že čez nekaj mesecev. Boljša in lepša bo, če na njo ne bomo gledali samo s preračunljivo pametjo, pač pa tudi z odprtim srcem.
Sicer pa nam ta zgodba ponuja dva temeljna razmisleka: prvič, sama Rizzatova vila, kot reprezentančna, protokolarna stavba, zasluži drugačne vsebine, kot jih ima sedaj. Lokalne politične stranke uporabljajo svoje prostore vsako drugo leto ob volitvah nekaj mesecev po parkrat na teden po par ur. Sicer pisarne v glavnem samevajo. Vodja ene političnih strank mi je pred časom dejal, da morajo imeti prostore, sicer bi se morali srečevati po gostilnah ali domačih hramih. Že prav. Vendar, ali je smotrno plačevati sorazmerno drago najemnino in vzdrževanje zgolj zaradi sedeža. V novem obrtnem domu stane najem sodobne sejne sobe, predavalnice 6.000 SIT na uro, pa še se da kaj dogovoriti.
Že sedaj imamo v občini kar nekaj skupin za samopomoč: Klub zdravljenih alkoholikov, Odvajam se kajenja, Zdrav način prehrane... omenjenim dejavnostim se lahko pridružijo še neuveljavljene, a žal potrebne socialno korektivne dejavnosti- varna mesta za otroke, žrtve družinskega nasilja, pretepene žene, društvo za pomoč ob izgubi najbližnjih, skupina ločenih ipd. Stavba je v parku, ob terapevtsko pomirjajoči reki.
Tako nam „Srečanje“ sugerira novo, bolj humano in primernejšo vsebino. Z novim opleskom, tepihi in kajpak lepimi slikami na stenah ter omenjenimi vsebinami, bi gotovo odpravljala vsaj del vzrokov, ki so pripeljali do potrebe po taki pomoči - zmanjševala bi stopnjo razčlovečenih odnosov. Na takih skupinah se dogaja ravno to: človeku, ki je zašel v težave, dajejo občutek, da na tem svetu ni sam, daje mu moči in samozavesti. Je enak med enakimi in skupaj je lažje poiskati zanemarjene radosti s katerimi se polnijo dnevi in živijo srečna življenja srečnih ljudi. Tako bi Rizzatova vila postala svetla hiša miru in zdravja. Ter novih, toplejših priložnosti za vsakogar, ki ga to življenje ni opremilo s super-menskimi lastnostmi. Morda.
Drugi razmislek ob tej zgodbi naj bo namenjen vsakemu izmed nas posebej. Vsak naj si poskuša odgovoriti na naslednja vprašanja: „Ali nisem lažnjivec prve vrste, ko po eni strani pravim, da je treba pomagati narkomanom, le da naj se ta pomoč odvija kjer hoče, le v moji bližini ne? Mar ni bolj poštena drža če rečem - narkomanov me je strah, jih ne maram, zaradi mene lahko pomrejo pod mostom, sami so si krivi, naj gredo od koder so prišli! Sem mar sam dovolj dober človek do svojih bližnjih, jih spremljam in čutim dovolj, da ne bodo nikdar zašli na kriva pota? Imam sploh moč vplivati na dejanja petnajstletnika in na njegovo družbo ter kako naj vplivam? Je bolje ob teh in takih težavah pomagati po svojih močeh ali je pač bolje skriti glavo v pesek in reči - mene ni !? Katera vojska je (bo) po bitkah puščala svoje ranjence ( kar v socialnem smislu odvisniki nedvomno so ) vnemar, prepuščene kruti usodi ? Katera ? Morda ajdovska ?
Mitja Tripkovič
Igralnica odprta
V soboto, 25. marca so stekle rulete in slot mašine v novoodpr-tem Hotelu Gold club casino, v bivšem Hotelu Planika.
TVT ekdaj strašljiva igralniška dejav-	Ja: denar - sveta vladar!
1 >1 nost je na otvoritvi zbrala piša- Najlepše pa je bilo videti nove obrano druščino »odpiralcev«. Nekaj je ze, predvsem lepih deklet, od bogve bilo starih hazarderskih mačkov, še kje.
več pa tistih, ki bi še pred nekaj leti Za pisca teh vrstic, pa je to bila ena prisegli, da bo cingljanje igralniških najdražjih otvoritev. Odcingljala mu žetonov usodno moralno in fizično je 6 jurčkov. Ampak, kot pravijo Srbi: spridilo našo sanjsko mirno šentflor- Nema kajanja posle j...! Nema kajanja jansko sredino.	poslej...!	imi
Trdnih hazarderjev trda usoda
TV Ta novo odprt igralni salon v -L\| Hotelu Planika v Ajdovščini nam iz “dulnga” konca prinaša igralniški veter in vse ta ponazarja: izdelan, preverjeno učinkovit turistični produkt, poživitev nočnega življenja z vsemi pritiklinami, zagotovilo po preživetju hotela, ki je zadnje desetletje bolj životaril kot ne, marsikatero socialno stisko družinskih članov hazarderjev ter težko ozdravljivo odvisnost. Ajdovščini prinaša tudi pridih razvijajoče se sredine, nova delovna mesta ter vsekakor kakega novega obiskovalca.
Ne bomo tehtali in na koncu pretehtali pozitivnih in negativnih vplivov igralništva, verjetno je stališče o tem odvisno od tega, kdo ga v osnovi zastopa, opozoril bi le na dva vidika, ki sta v takih debatah premalo zastopana.
Izgovor, da v igralnicah zapravljajo tujci, da je domače občestvo izvzeto ter da je zaradi tega igralništvo oz. hazardiranje manj moralno sporno, je privlečen za lase. Morala namreč velja med vsemi živimi ljudmi, tujci, v tem primeru Italijani, niso nič manj vredni. Družinska tragedija, ki jo je sprožil ponoreli hazarder je zapisana z enako hudimi besedami v Udinah, kot v Vipavi. Otroci jokajo enako. Moralna nespornost hazardiranja se kaže v dejstvu, da igralniška podjetja nikogar ne prisilijo k igri za denar. Le vabijo. Kdor noče igrati, pač ne igra. Kdor noče hoditi moker po dežju, si odpre dežnik.
Drugi vidik nam osvetli razloge za gneče v igralnicah. So pretežno polne. Imajo svoje kupce. Le-ti so vztrajni, neomajni in potrošniki do konca. Čemu vztrajajo, ko pa v glavnem izgubljajo? Največkrat še sami ne vedo, da so zlepljeni v komglomerat dveh bistvenih prvin življenja; igre kot take ter denarja kot eksistenčne nuje. Vsaka zase je gotovo potrebna prvina vsake družbe - igra je prva služba otrok, skozi njo si otroci razvijajo mišično maso, prevzemajo vloge, govorijo in sodelujejo. Zaradi igre same. Še možaki v zrelo zrelih letih radi “balincajo” - samo v naši občini je 17 resnih balinarskih klubov. In kaj delajo člani - igrajo se po pesku. Le da je pesek zvaljan in skrbno očiščen. Igra kot taka je torej izjemen magnet za ljudi in zato se celo življenje radi igramo. Težave nastanejo, ko se odrasli ljudje igrajo za denar. Seveda denar ni najpomembnejša stvar na svetu (šaljivci pravijo da poleg denarja velja še zlato, vrednostni papirji in nepremičnine), vendar si lahko z denarjem zagotovimo eksistenco oz. zadovoljimo štiri od petih primarnih potreb, ki so: jesti, piti, spati, stanovati. Gre za temeljne potrebe, ki jih resni ljudje ne zastavljajo na kroglico v bobnu oz. na ruleti.
In katera je peta primarna človekova potreba? Biti ljubljen. Sčasoma ostanejo trdni hazarderji tudi brez te. Nihče jih ne ljubi. Obubažanih ne marajo niti v igralnici. Trda usoda.
mtč
iz naših sredin
Turistično kulturno društvo
Dober nasvet za
Sveti Martin
dober začetek
Številni obiskovalci iz različnih predelov Slovenije so doslej obiskali Sv. Martin in druge vaške zaselke, posamezni kulturni dogodki, ki potekajo na Brjah pa postajajo že tradicionalni. Izkušnje zadnjih let so narekovale ustanovitev TURISTIČNO KULTURNEGA DRUŠTVA SVETI MARTIN.
T-'\ruštvo ima svoj sedež na X.-/Brjah in obiskovalcem nudi organiziran ogled cerkvice Sv.
Martina in drugih zanimivosti Brij, pokušino brejskih vin s poudarkom na avtohtonih vipavskih sortah, ogled vinskih hramov na brejski vinski cesti, organizirane dneve skupinskega obiranja in nakupa češenj, višenj, marelic in breskev (pri posameznem brejskem sadjarju), pokušino različnih vrst domačega kruha in drugih kulinaričnih dobrot, nakup različnih spomin-
kov, organizacijo piknikov v naravi pa tudi organizirane oglede naravnih in kulturnih znamenitosti Vipavske doline.
Turistično kulturno društvo SVETI MARTIN načrtuje tudi različne aktivnosti pri izvedbi prireditev v letu 2006, ki jih organizirajo Krajevna skupnostjo Brje, Društvo animatorjev NORMA7 in Društvo vinarjev in vinogradnikom Brje.
Vse bralce LATNIKA vabimo na ogled
RAZSTAVE KRUH JE ŽIVLJENJE
umetniških eksponatov iz nekvašenega testa v cerkvici sv. Martina v zaselku Sveti Martin na Brjah Nenada BREŠKIGA Odprtje razstave
v nedeljo, 30. aprila 2006, ob 15.00 uri, v zaselku Sveti Martin na Brjah.
V spremljajočem programu bodo člani dramske skupine Društva NORMA7 prebirali poezijo in prozo Marjetke SMREKAR; glasbo bo izvajala komorna skupina ŠKABELJ.
Odprtju razstave bo sledila predstavitev pokušine vin brejskih vinarjev - možen tudi odkup, degustacije raznovrstnih domačih kruhov, ogled skalnjaka in naravnega kotička z za Sv. Martin značilnim rastjem; možen bo tudi ogled vinske kleti bivše Vinske kraljice Martine STEGOVEC.
Razstava bo dana na ogled do nedelje, 7. maja 2006.
Vse informacije nudi Turistično kulturno društvo SVETI MARTIN
Brje 122, 5263 Dobravlje, Tel.: 05 30 57 585, e-mail: svetimartin. turizem® gmail. com
Iskalci hrane
T)red četrt stoletja smo v pri-IT tličju bloka ( takratni Dom upokojencev) , na Ulici IV. prekomorske brigade, kjer je imela prostore Krajevna skupnost Ajdovščina, vsak četrtek ob sedmih zvečer sestankovali mladinci združeni v OO ZSMS. ( Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije ). Spomnim se, da smo dobili nalo-
go poiskati “socialno šibke družine”, torej take, ki težko zagotavljajo svojim otrokom plačilo malice v šoli. Sredstva v ta namen so obstajala in glej ga zlomka - tudi ostajala. Nerazporejena, bolje rečeno nepodeljena. Mlajši mladinci naj bi najbolje poznali svoje vrstnike, tako smo morali dobiti vsaj tri naslove, imena upravičencev do te vrste socialne pomoči. Novi družbi in novim časom v poduk: pri vsem trudu in poznavanju razmer, spiska nam ni uspelo sestaviti nikoli ! Strošek šolskih malic delavski družini „z Lipe“ takrat v socializmu, tudi za tri otroke ni bil problem.
Pred petnajstimi leti sem v času študija v Ljubljani večkrat opazoval bradatega možakarja, ki je stikal po smeteh v študentskem naselju v Rožni dolini, kar pove dvoje - očitno smo študentje takrat še vedno metali hrano v smeti in očitno je bil možakar lačen. Verjetno po svoji izberi ali vsled nesrečnih naključij in bremen, ki
so mu bila položena v zibelko. Da ne rečem - zaradi pijanstva.
Pred dnevi sem ob mraku za marketom pri stari avtobusni postaji v Ajdovščini videl ženico, ki je iz kovinskega kontejnerja prebirala zavrženo zelenjavo. Dokaj hitra in spretna je bila pri tem - kar tudi pove najmanj dvoje: prvič, da je ženica dolgoletna gospodinja, poznavalka zelenjave in drugič, da je bila v strašni zagati. Bala se je, da bi jo kdo videl in priznati moram, tudi meni je bilo nerodno.
Povprečni cinik brez pameti bo ob povedanem dejal, da smo pred četrt stoletja v kleti doma upokojencev podpirali lenobo, povprečni cinik brez srca pa bo dejal, da se ob kontejnerju za Merkatorjem izvaja čisto navadna naravna selekcija, sam pa porečem naslednje: dokaj časa bo še minilo, preden bomo ljudje živeli v družbi enakih možnosti.
Mitja Tripkovič
Namiznoteniški klub Burja, organizira
3. MEMORIALNI TURNIR MILOŠA RUŠTA
oz. 6. turnir za jakostno lestvico 2005/2006 v namiznem tenisu za rekreativce in veterane.
Turnir bo v soboto, 8.4.2006 v veliki dvorani Športnega centra Police, z začetkom ob 9 uri.

OBMOČNO ZDRUŽENJE RK AJDOVŠČINA
VAS VABI NA
KRVODAJALSKO AKCIJO
KI BO V
PONEDELJEK 03.04. 2006 od 7.00 - 13.00 ure TOREK 04.04. 2006 od 7.00 - 13.00 ure V DIJAŠKEM DOMU SREDNJE ŠOLE VENO PILON V AJDOVŠČINI
KRI REŠUJE ŽIVLJENJE. ALI JE DAROVANJE KRVI RES SAMO STVAR POGUMA?
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
MOJA KRI - VARNA KRI ZAME, ZATE, ZA VSAKOGAR
Na krvodajalsko akcijo NE PRIHAJAJTE TEŠČI, jeste lahko nemastno hrano.! DODATNE INFORMACIJE O DAROVANJU KRVI LAHKO DOBITE NA TOV. RKS.S1 ali ZAVOD RS ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO WWW.ZTM.SI
I r::rrnb-
Nenehno izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih je danes pogoj, lahko delujemo tako v osebnem, poklicnem kot tudi v družbenem življ6-nju. Da lahko posameznik izrabi pravico do učenja, je pomembno, pozna različne možnosti, načine in dostopnost izobraževanja. Za pre5^ janje različnih možnosti za izobraževanje in učenje ter sprejemanje ov ločitev potrebujemo ustrezne in natančne informacije, nasvete in porno* strokovnjaka, ki nam lahko mnogokrat pomaga najti pravo pot.
IV Ta Ljudski univerzi Ajdovščina 1 i se zavedamo pomena svetovanja in informiranja v izobraževanju odraslih. Kot partner smo se vključili v Projekt Ljudske univerze Nova Gorica in bomo v okviru Centra vseživljenjskega učenja severnoprimorske regije odprli pisarno Informacijsko svetovalnega središča za izobraževanje odraslih (ISIO), ki bo začela delovati 12. aprila ob 12.00 uri v prostorih Območne obrtne zbornice Ajdovščina. ISIO in bo deloval 10 ur na teden in sicer ob ponedeljkih od 10. do 15. ure in ob sredah od 12. do 17. ure.
Posebej usposobljena svetovalka za izobraževanje odraslih bo obiskovalcem nudila brezplačno, celovito
in kakovostno pomoč pri informira nju in svetovanju v izobraževanju in učenju odraslih (pred vključitvijo' izobraževanje, med potekom in ob zaključku izobraževanja).
Temeljni cilj Informacijsko s< tovalnega središča v Ajdovščin’ je odraslim ponuditi kakovostni informacije tako v formalnem (pP dobitev izobrazbe) kot tudi v nefot' malnem izobraževanju (seminarji' tečaji, delavnice...).
Projekt finančno podpifa Ministrstvo za šolstvo in šport tef ESS (Evropski socialni sklad).
Za vse informacije smo dosegljb* na Ljudski univerzi Ajdovščina tek' fon 05/366 11 05 in 368 13 50.
Anja JAMŠEK
SMEŠKICE IZ NAŠE DOLINCE
Letošnja dolga zima je napletla tudi kakšno veselo zgodbo. In če se ta dogodi v kakšnem prijetnem lokalčku, je še toliko bolj vesela.
Bil je mrzel večer, tak, z burjo. Štirje možakarji so pleteničili p° Ajdovskem placu in so preizkušali gostinsko ponudbo. Pa se ustavijo pred majhnim lokalčkom in se prepirajo. Eden od njih meni, da tja notri ne gre, da je tam » Una Mona od kelnarja. Da je smotan, da je.-* No, pa so ga le prepričali, da je vstopil. Naročali so možato, kozarčke vina, eden pivo, protestnik pa je zahteval čaj z rumom, kajpak vre-menu primeren napitek. Nekam ga je prijelo in je pač moral iti v tisti prostor, kamor naj bi šel še cesar peš. Medtem so se prijatelji nameni' li, da ga malce 'nategnejo' Prepričevali so natakarja, naj mu da samo rum, čez pa nekaj tople vode. Natakar se je branil: »Fantje, ne ga srat Tega ne smem. Že tako, se mi zdi, da je malo pijan. Ne, fantje, tega ne smem.« Pa so ga le prepričali, da je pripravil zanimiv vroč napitek dobro mero ruma in vrele vode.
Olajšanec možato pride za točilno mizo, se nasloni, si pritegne skodelico in dolgo ovohava in modro prikimuje. Ostali se muzajo, od-srkujejo svoje pijače in napeto čakajo na presenečenje. Potem pa le dvigne skodelico, jo nasloni na ustnici in naredi pošten srk, pa še enega in še enega. Na kar položi skodelico na pult, si obriše brke iu reče: »Mona gor, mona dol, ma čaj pa zna skuhat, to pa ja.« In prostor se je napolnil s huronskim smehom. "Čaj " pa mu je najbrž res teknil-saj ga je prav na hitro posrebal in se pri tem užitkarsko pačil.
Zakaivskj
Abstinenca, abstinenca...
Bil je povsem preprost »mimikovinar«. Ki je pridno delal doma na kmetiji in svojo varnost »dodelava!« v podjetju. Kot je bila v »enoumju« navada, ali pravilo. Težko delo na kmetiji zahteva celega in močnega možaka. Kozarec za žejo, kozarec za moč, kozarec s sosedom! kozarec kar tako...Na šiht je zjutraj »za splahnit« usta prinesel flašco šnopčka, ki so jo posrkali s sodelavci. Po malici dvakrat dva...Po delu še dvakrat dva. In tako iz dneva v dan. Dokler se pravoverni sekretar podjetja ni seznanil s takrat znano akcijo Nič nas ne sme presenetiti, kjer je bila preventiva razglašena za favorita pred kurativo.
»Alkohol je na delu prepovedan!«, je bila dnevna parola za na zid-»Kogar najdemo pijanega, gre na servis. V Idrijo!«
Tako je padla kmečka bunka v kolesje rugeljanske terapije. Vse preizkuse je uspešno prežvečil, terapije prestal, maltretiranja z amorti-ziral...Žeja pa je nekje »tam notri« tiho tlela.
Po uspešnih preizkusih trdnosti značaja je postal član Kluba zdravljenih alkoholikov, kjer so se srečevali sami stari mački, med katerimi je po malem stalno žeja tlela. Pogovori, pohodi, izleti,... stalna klubska praksa. Žeja je glodala!
Odpeljali so se v Bohinj in napovedali odhod na Vogel. Žeja! Odločil se je, da ne prenese vožnje z gondolo, da se boji višine (čeprav je bil monter na strehah) in vso stvar odločno povedal vodji izleta. Žeja se je hihitala. Za »stražo« mu je lider pustil žejnega sotrpina.
»V vece moram«, je pripovedoval, »sem rekel kompanjonu. Prav, te počakam tu na mostu, pri cerkvi svetega Janeza. Skočil sem v market, kupil liter belega, ta prvega na polici. Šprint do jezera. Na eks sem ga ruknil. Ma, prav nihče me ni videl. Samo bog in ribe«, je odžejano zaključil.	iče
^ glavo v nogometno prihodnost
rezultate
I °9ometni klub Primorje iz Ajdovščine je v letu 2005 praznoval 81. obletnico obstoja. Pred šestimi 1 so začrtali smernice in začeli razvijati lastno nogometno šolo. Rezultati so že vidni, saj je da-v selekcije od U-7 do U-18 vključenih več kot 190 otrok. V sezoni 2005/2006 so se prvi ekipi . ^orja priključili štirje igralci iz lastne nogometne akademije. Pogoj za kvalitetno delo z mladimi °b ustrezni selekciji vrhunsko organizirana Nogometna akademija z dobro infrastrukturo in pro-9ramom, v katerem so določeni cilji, model strokovnega dela ter dobre povezave s klubi v regij.
U7 - Gruden Aleš, 11; U6 - U7 - Bat Harij, 13; U8 - Koren Stojan, 13; U9
-	Pintar Uroš, 17; U10 - Mamič Andi , 12; Ull - Popovič Miloš, 18; U12
-	Samec Aleš, 14; Ul4 - Kodelja Aleš , 24; Ul6 - Mamič Andi, 9; Kadeti l.SKL, MNZ Jerončič Dušan, Jogan Mitja, 33; Mladinci l.SML, EPNL -Peršič David, Nemec Damjan, 30.
Delo akademije je še vedno v začetni fazi, vendar stremimo in si želimo z dobrim delom čim večjemu številu otrok iz naše doline omogočiti uživanje v športnih aktivnostih, ki v življenje posameznika prinašajo disciplino, druženje s prijatelji in seveda borbenost ter tekmovalnost, ki so pomembne vrline v sodobnem načinu življenja. Seveda pa želijo nekaterim omogočiti tudi prve korake k uspešni karieri nogometaša.
Vabimo vse fante in nadobudna dekleta k vpisu v Nogometno akademijo NK Primorja. Za vse dodatne informacije pokličite na (05) 368 92 54 in (05) 366 10 42 ali se na klub obrnite po elektronski pošti: nkprimorje@siol.net Pokrovitelj kotička: FAMA, d.o.o. Nakupovalni center Vipava in Ajdovščina
^Go pomembna pridobitev v ^letu 2006 bo igrišče z umet-n° travo, ki ga gradijo ob podpori °hčine Ajdovščina in Nogometne 2veze Slovenije ter bo dodatno Pripomoglo k učinkovitejši, pred-Vsem pa kvalitetnejši vadbi.
Temelj dela so klubske selekcije, združujejo mlade nogometaše P° starosti (letih):
' Tf-6, U-7, kjer se otroci igrajo in
spoznavajo prve korake nogometa, trener pa ocenjuje in testira predvsem njihove motorične sposobnosti ter nadarjenost;
-	U-8, U-9, U-10, U-ll, U-12, kjer še vedno poteka predvsem vzgoja in učenje (široka osnova znanja) ter
-	U-14, U-16 in U-18, ko se pričnejo tudi elementi specializiranega treninga.
Trenerji in število igralcev: U6 -
Uspešna selekcija U8
»Rad igram nogomet«
^°gometna zveza Slovenije je tudi letos v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Media ^Portom organizirala zimsko tekmovanje z enostavnim sloganom Rad imam nogomet za selekcije u ~ 8 (fantje stari do 8let). Igrali so sistem 3 : 3 brez vratarja.
fK Primorje je za tekmova-- ^ nje prijavilo štiri ekipe. V Kobaridu in Mirnu sta bila v okvi-ru MNZ Nova Gorica najprej organizirana dva izločilna turnirja, Mer je nastopalo 17 ekip. Ajdovci s° nastopali uspešno, saj sta se na finalni turnir uvrstili ekipi Primorje 2 in Primorje 3- Tudi na finalnem turnirju sta bili uspešni in se uvrstili na zaključni turnir za rimorsko, kjer se je »spopadlo« 12 ekip.
V Mirnu je ekipa Primorje 2 po Zmagi na vrstniki iz Ilirske Bistrice nesrečno izgubila z Dekani in izpadla iz nadaljnega tekmovanja. Za »dvojko« so nastopali Maksi Žižek, zak Suljkič, Jan Bajc in Mitja Šen.
Primorje 3 je v skupini z OŠ Hrpelje, NK Izolo in NK Adrio osvojilo 1. mesto in pokal za naj-
boljšo ekipo.
Uvrstili so se na finalni turnir za zahodno Slovenijo, ki je bil v Kobaridu. Nastopale so ekipe NK Ločana iz Škofje Loke, NK Jadran iz Dekanov in OŠ Zalog. Fantje ajdovske ekipe so vsa tri srečanja tesno izgubili, ampak so bili z uvrstitvijo med osem najboljših slovenskih ekip še kako zadovoljni. Ekipo so sestavljali Luka Štor, David Gorup, Blaž Vodopivec in Matjaž Rudolf.
Na turnirjih so nastopali še Mark Birsa, Jan Nusdorfer, Žan Remškar in Tine Bajec za Primorje 1 ter Nejc Pahor, Davor Pejakič, Tine Blazinšek in Amir Čirkič za Primorje 4.
Stojan Koren

1	irian	Servis In montaža
	O SERVIS	* hladilnih naprav klima naprav toplotnih črpalk
	u r 1 a n	
	18	* gosp. aparatov pralnih strojev pomivalnih strojev
	659-203	hladilnikov
Zaključni turnir pokala NZS v futsalu
Zmaga v Kobarid
Organizatorjem je uspelo! V soboto in nedeljo (4.3. in 5.3.) so navijači ekip iz Tolmina in Kobarida do zadnjega kotička napolnili dvorano SC POLICE in s huronskim navijanjem dopolnili spektakel zaključnega turnirja v malem nogometu za sezono 2005/2006.
T)rvi dan tekmovanja so se v Jl polfinalu srečali ekipi KMN PUNTAR in KMN GIP BETON iz Zagorja, kjer so fantje iz Zagorja dokazali svojo moč in suvereno prišli v nedeljski finale z gladko zmago 4:0. Tekma je bila za gledalce nezanimiva, saj so zmagovalci kontrolirali potek srečanja skozi vseh 40 minut, Tolmincem pa ni uspevalo pravzaprav ničesar. Redke priložnosti za dosego zadetka niso izkoristili, kar je bila voda na mlin nasprotnikom, ki so s pridom izkoriščali svoje in se prešerno veselili uvrstitve v finale pokala NZS.
Sledilo je drugo polfinalno srečanje med ekipo KMN OPLAST iz Kobarida in domačimi MNK KIX. Nabito polna dvorana domačih in gostujočih navijačev je priredila izjemno kuliso za pravo bitko na igrišču. Oboji so pričeli silovito ter si že v uvodnih minutah priigrali nekaj izjemnih priložnosti, vendar sta oba vratarja opravila svoje delo več kot zanesljivo. Gostje so imeli več od igre v nadaljevanju in zasluženo odšli na odmor s prednostjo dveh zadetkov. V drugem polčasu so domači poskusili s pokrivanjem po celem igrišču ter si tako priigrali nekaj zrelih priložnosti za dosego zadetka, vendar je gostujoči vratar vse poskuse ubranil ter gostom izdatno pomagal k zasluženi zmagi. Rezultat 5:1 in uvrstitvi v ne-
Tekmovanje modelarjev
deljski finale.
Nedelja je postregla s finalno tekmo ekip do 16 let, kjer je ekipa KMN ŽIVEX Loka zasluženo premagala KMN OPLAST Kobarid in zasluženo slavila naslov prvaka, saj je v finalu gladko odpravila nasprotnike iz Kobarida.
Sledil je vrhunec dvodnevnega tekmovanja, kjer sta si v finalu stali nasproti ekipi iz Zagorja in Kobarida. Izjemno navijanje navijačev iz Kobarida je poneslo igralce obeh ekip k vrhunski predstavi futsala in gledalcem ponudilo obilico užitkov ob nogometni igri. Na vratih sta blestela oba vratarja in držala tako igralce kot gledalce v napetosti do zadnjih trenutkov tekme. Neodločen rezultat po rednem delu srečanja je pripeljal do streljanja kazenskih strelov, kjer so več moči in koncentracije pokazali igralci iz Kobarida ter zasluženo slavili svoj drugi zapor redni naslov zmagovalcev pokala NZS v futsalu.
Vsa pohvala gre tudi domači ekipi KMN KIX, ki je s pomočjo ŠC Police vzorno izpeljala celotno prireditev ter vsem udeležencem omogočila izredne nogometne predstave. Pohvaliti gre tudi vse navijače, ki so kljub slabim vremenskim razmeram napolnili veliko dvorano na Policah in pokazali, da je zanimanje za futsal v Ajdovščini ogromno.
Miloš Popovič
Uspešni tudi naši
V Mursku Soboti je 11. marca potekalo tekmovanje letalskih modelarjev za slovenski pokal - Memorial Alojza Sinice.
TV /Ted 22 tekmovalci iz vse JLVAsiovenije je lep uspeh dosegel Tomaž Slokar iz Lokavca, sicer član Modelarskega društva Ventus, ki je v kategoriji F1 -H zasedel drugo mesto, brat Jure pa je bil 14.
Sicer so vidno prevladovali prav Severnoprimorci, saj je zmagal Ambrož Vrtovec iz goriškega Kluba mladih tehnikov, tretji pa je bil Jan Vouk iz Kluba mladih tehnikov Šempeter.
sb
Uspešen športnik - invalid
Slabo vreme, zato so ...
Danish Open in Dejan Fabčič Hodili le vztrajni
Dejan je doma iz Podnanosa in je član Društva invalidov Ajdovščina - Vipava. Sedaj živi v Ljubljani, kjer študira in trenira. S plavanjem se ukvarja od svojih rosnih let, dobrih pet let pa mu posveča še doti več časa in trdo trenira. Dosedanji največji uspeh je bronasta medalja na Evropskem prvenstvu
2003 v Brnu na Češkem.
/^\d 10. do 12. marca so inva-V>/lidi - plavalci tekmovali na Danish Open 2006 v mestu
Esbjerg na Danskem. Sodelovalo je preko 200 plavalcev iz 18 držav, dva dosežena svetovna rekorda pa dokazujeta, da je bila konkurenca izredno močna. Dejan Fabčič se je tekmovanja udeležil v spremstvu svojega trenerja dr. Bora Štrumblja, tudi asistenta na katedri za plavanje Fakultete za šport, s katerim sodelujeta zadnje štiri mesece. Na srečnem prizorišču je popolnoma izpolnil pričakovanja v svoji kategoriji S7 in odplaval pet osebnih rekordov in bil zlat na 50, 100 in 400m v pro-
stem slogu in bil trikrat drugi: na 50 in lOOm prsno ter lOOm hrbtno. Prav v disciplini 100 m prsno je na svetovni lestvici plavalcev napredoval na 10. mesto, kar so dobri obeti pred letošnjim svetovnim prvenstvom v Durbanu v Južnoafriški republiki.
Dejanove misli so že usmerjene na naslednje letne paraolimpij-ske igre v Pekingu 2008.
V Društvu smo ponosni na njegove rezultate in mu jih želimo še in še...
Ivan Ušaj
5. marca se je zgodil že 23. pohod po poteh Janka Premrla Vojka-Pohod je potekal v resnično ekstremnih pogojih. Slabo vreme in veliko snega, zato je bila še tembolj potrebna previdnost.
Zaradi slabega vremena, so se p0' hoda tokrat udeležili res samo tisti najbolj zvesti in izkušeni planinci in pohodniki. Približno 15 jih je bilo, ki so se podali na pot iz Podnanosa. Za to, da niso omagali na zahtevni poti-sta poskrbeli dve okrepčevalnici in sicer na domačiji Strgar in na končni točki pohoda lovski koči na Nanosu-Še kako se je prilegel vroč čaj in šilce močnega, pa tudi za pod zob se je kaj našlo. Kljub naporni poti je bila dobra volja prava sopotnica in ni ga bilo, ki ne bi na koncu rekel: «Živijo in srečno do naslednjega leta, ko se zopet vidimo na 24 pohodu po Vojkovih poteh«-
Uspešno leto alpinistov
V okviru Planinskega društva Ajdovščina že nekaj let zapovrstjo deluje Alpinistična sekcija. Četrtega marca je v izjemno gostoljubni koči na Čavnu potekal občni zbor sekcije. Sekcija združuje 30 članov (2 alpinistična inštruktorja, 2 alpinista, 16 pripravnikov in 10 tečajnikov alpinistične šole).
“T Trednem delu občnega zbora V so najprej naredili analizo leta 2005. V preteklem letu je bila sekcija s pomočjo Alpinističnega odseka iz Vipave uspešno registrirana pri Komisji za alpinizem Planinske zveze Slovenije. Opravljenih je bilo kar 284 alpinističnih vzponov v različnih gorstvih in državah (Slovenija, Hrvaška, Italija, Bolgarija, Bolivija). Po kakovosti izstopajo smeri na šest tisočake v Boliviji in smeri šeste stopnje v italijanskih Dolomitih. Sekcija je v preteklem letu skoraj podvojila število vzponov med katerimi pre-
vladujejo alpske klasike tretje in četrte stopnje v slovenskih gorah. Oživljeno je bilo tudi turno smučanje in opravljenih več zahtevnih spustov (Krn, Musala - najvišji vrh Balkana v Bolgariji..). Absolutno je največ vzponov zbral David Semič (35).
Uspešno je bila izvedena alpinistična šola, katero je uspešno opravilo šest od dvanajstih tečajnikov. Izvedenih je bilo več skupnih taborov in vzponov (Paklenica, Zapotok, Ojstrica, Skrbinška plošča, Krn...)
V okviru občnega zbora so volili novega predsednika. Soglasno so se odločili, da je stari predsednik Simon Ušaj zelo dobro delal in ga vnovič potrdili za predsednika. Nadalje so določili smernice za prihajajočo sezono. Aprila se odpravljajo v hrvaško Paklenico, planiranih je več skup-
nih tur, julija pa bo v Chamonixu v Franciji potekal alpinistični tabor Maja meseca se na izpit za alpinistu odpravljata dva člana sekcije.
Po rednem programu so sledile dobrote iz vsem dobro znane čavenske kuhinje. Podkrepljenim želodcem pu je sledil kulturni program v katerem sta nastopila slovensko - ruska mojstra alpinističnega baleta Zalaraskis in Simonov.
Zaključili so da, je za njimi eno od daleč najuspešnejših let ajdovskega alpinizma. Posebno zadovoljstvo pa ustvarja dejstvo, da sekcijo odlikuje odlično vzdušje v katerem lahko vsak najde nekaj zase. Vse, ki bi se jim radi pridružili pa obveščajo, da se v jeseni začne alpinistična šola. Že prej pa jih lahko najdete na: as.ajdovsci-na@gmail.com.	OZ
Vetrišče
Bojan
Bizjak
Zakamakij
X Tcasih, se mi zdi, bi bilo naj-
V bolje, da bi se zaprl v nek va-kum, ki ga ne doseže politizacija. Zgroženo lahko ugotavljam, da je politično kreiranje življenja že doseglo neko raven, ki ji ne bomo kos. Vse več je sprememb, ki še kako vplivajo na življenje posameznika kot tudi cele družbe.
Kreganje okrog sodniških plač je lep dokaz za nenehno prizadevanje politike, da bi dominirala na vseh področjih javne uprave. Sodstvo je vitalni del vsake države, je notranji generator neke pravičnosti, ki smo jo dogovorno sprejeli, ki je nek civilizacijski pogodbeni akt o sobivanju. In tu se pokaže individualnost vsake politike, vsake politične nomenklature, ki si želi, da bi se celotna zakonodaja prežela z določeno politično indoktrinacijo. Tako je
bilo že v povsem režimskih družbenih strukturah, kjer pa vendarle ni vladalo absolutistično brezvladje in se je spoštoval nek minimum pravne pravičnosti, v kolikor, seveda ni šlo za konkretne ideološke delikte. Elitizem politike je že prešel tisto normalno raven spoštljivosti. Poznali smo že politike, oziroma politične sisteme, ki so si svojo priljubljenost uveljavili na precej grob in nekompromisen način. In zdi se, da se sodobna politična elita v naši državi samo še reciklira, da se ni še povsem notranje transformirala, da ni prešla iz obdobja absolutne resnice v obdobje širokih razprav in pripoznavanj tudi drugačnih. Stigmatizem komunizma se je očitno tako globoko vtkal v podzavest politikov, da so pripravljeni izvajati povsem enake prijeme, le da so jih nekoliko akademizirali. Komunizem, ki se je udejanjal skozi sovjetski model, je pustil v človeštvu kar precej travmatične substance in ta služi, kako čudno, še sedaj služi kot ena od valut političnega marketinga. Naš komunizem je nedvomno tudi imel napake, a je bil povsem drugačen, vsaj v nekaterih segmentih. Čeprav je bilo ideoloških čistk kar nekaj, pa se je vendarle nekoliko omehčal in dopustil nek liberalizem, ki je skušal uveljaviti socialno pravičnost in gospodarsko stabilnost. V
tedanjih pogojih gospodarjenja so pač adaptirali svoje potenciale trenutnim tržnim zahtevam in to zelo uspešno, saj smo imeli cvetoče gospodarske gigante, ki so vendarle ponujali neko socialno varnost in Sloveniji zagotovili neko minimalno osnovo za novo državno tvorbo. Vendarle so to že minulosti: zgodovina bo pokazala vso zablodnost in vso naprednost bivših sistemov. Popolna de-montaža prejšnjega političnega aparata se še ni zgodila. Mnogi politiki so samo konvertirali in s tem hoteli udejaniti neko drugačno vizijo, ki pa ima en sam skupen imenovalec: čast in oblast! Če se izrazim po nogometno: zamenjali so klub in oblekli so drugačen dres, igrajo pa še vedno isto igro- eni so na levem krilu, eni so na desnem, nekaj jih je na sredini, nekaj jih pa oportunistično čaka v ozadju na svojo priložnost. In politični elitizem je dobil nove konture. Zdaj so že tako kričavi, da kar počez razlagajo, da so oni edini posestniki resnice. Mar to ne diši po neki novi politični nadvladi. Z neko prizanes-lijiivostjo skušajo uveljaviti celo cenzuristični sistem v javnih medijih. Tudi to smo že doživeli, vsaj tisti, ki že kar lep čas pišemo. Še v prejšnjih časih so mi kakšen spis zaplenili, kakšno pesem celo prepovedali, pa sem vedno našel pot, da so ljudje prebrali, kar sem napisal. In tako je tudi z ostalimi pisci. Zdaj bi pa rad pod pokrov »Pravice do popravka« spravili neko drugo pravico, pravico do uporabe cenzure. Meni se to zdi že nekoliko izpeto in preživeto. Sodobne generacije so bolj veš-
če v prikrivanju in posredovanju informacij: nenazadnje jih v to sili življenje samo: ukvarjanje z drogo, prepisovanje v šoli, kraje, iznajdljivosti na delovnih mestih, internet in še bi lahko našteval. Zato je močno iluzorno graditi sistem, ki bi imel ljudi pod nadzorom. Popolna politična prevlada, do take mere prevlada, da bi se šli inžinerstvo duš, je zgolj zgodovinska potlačitev nekaterih politikov, ki so občudovali tiransko moč monolitnih političnih sistemov in ki si nemara domišljajo, da je reciklaža zgodovine spet mogoča, da so enaki politični triki, prav tako dobri za sodobne generacije - pa se motijo, hudo se motijo. Monopolizacija politike se je pač zgodila, v to ne dvomim, ampak, da ponujajo takšne plehke sheme upravljanja javnega življenja, joj. Vse kaže tako, da nismo daleč od nekega novega jedra politične morale, ki ima en sam cilj: čim dlje ostati na oblasti. Dobra stran demokracije je le v tem, da so periodične volitve. V kolikor je volilno telo v dobri politični kondiciji, se lahko zgodijo spremembe, sicer pa se lahko zgodi splošna latergija in očitna narko-tizacija javne politične pobude. Tako daleč pa vendarle še nismo, saj nas je kar nekaj, ki še znamo misliti z lastno glavo in se ne prodajamo za politični drobiž. In če se povrnem na sodniške plače: to je samo politična igra, ki ima samo en cilj; dokazovati, kdo ima pravzaprav res oblast, kdo je tisti, ki si upa ukazovati in kdo je tisti, ki hoče biti vrhovni razsodnik. To je povsem logično, saj je vsaka politika že po svoji inerciji oblast
in ima mandat, da lahko producira zakone; sodstvo je samo servis za izvajanje zakonov. Res je, da se določeni zakoni dokaj enakomerno vlečejo skozi vse sisteme, a večina se spreminja glede na trenutno politično klimo. Zato lahko upravičeno govorimo o splošni civilnopravni strukturi zakonodaje in tisti drugi, ki nastane v političnih režijah. In potem sodstvo in ves pravniški aparat lahko še nekoliko adaptira zakonodajo, tako da pač stvar argumentirajo s strokovnim piljenjem zakonov, pa še interpretacija je včasih dovolj zapletena, da se kakšen zakon povsem sfiži. V sporu med politiko in sodstvom gre predvsem za ljubosumje dveh elitističnih struktur in nič drugega. Sodni zaostanki so predvsem produkt nedodelane sodne tehnologije, splošnega tožarjenja in nemalokrat tudi zaradi nerodne interpretacije procesnega prava, ki zahteva birokratizem, ki mu ni primere. Če hočejo sodniki igrati po pravilih, je nujno, da se nabirajo spisi v omarah. Tu in tam pa se prav gotovo zgodi kakšna ležernost, ni nujno, da pri sodnikih, lahko že v samem birokratskem aparatu, ki je nujen suport sodni tehnologiji. Ampak vik in krik pa je, to pa, samo da je ostalo manj opazno.
Dovolj, dovolj! Raje bom zajahal kolo in šel pogledat, če mačice že odganjajo, če že ptički letajo okrog mačic... In metulji. Pravijo, če spomladi zagledaš najprej rumenega, da ti to prinese srečo. Če ga ne boste videli, si ga pa narišite, pa bo!
Bojan Bizjak Zakawsky
Lovska družina Kozje stena
J^a občnem zboru so gorski lovci 20. februarja pregledali in oceniti rezultate preteklega leta. Nov . VsK' zakon in drugi predpisi povezani z njim so terjali usklajevanja in prilagajanja na formalnem 0r9anizacijskem področju. Obetajo se tudi določene spremembe pri organiziranosti lovcev, lov-a m lovskih družin.Vsako leto zgradijo vsaj en lovsko tehnični objekt. Letos je bila to visoka za-Prta preža na Sortežu.
T^udi v LD Kozje stena občutijo problem staranja članstva, saj 1 več interesa za vstop mladih v 0vske vrste. Rešitev vidijo v popularizaciji lovstva, nastopi na [Sličnih prireditvah, kot je bila anska Angelska nedelja in tako Večji prepoznavnosti same druži-ne 'n njenega dela.
. Sialež in stanje divjadi v lovišču Je Zadovoljivo. Plan odstrela je bil realiziran po pričakovanjih.
^ Preteklem letu pa so se v nji-
hovem lovišču pojavile izredno velike škode po divjih prašičih (revir Predmeja, v večji meri pa v revirju Otlica in to v Šibjeh in na Brdadinovcu). Sanacijo škod bodo izvedli pomladi.
Še vedno je veliko stvari, ki bi jih radi postorili pri lovskem domu. Prva in najvažnejša naloga je izgradnja dostopne poti. Več zanimanja je tudi za oddajo lovskega doma v najem. Sredstva pridobljena iz tega naslova lovci
uporabljajo za tekoče vzdrževanje in pokritje drugih stroškov.
Za vnaprej ostaja glavna skrb divjad, takoj za njo je skrb za naravno, zdravo in čisto okolje ter dobrososedsko sodelovanje s sosednjimi lovskimi družinami, krajevnima skupnostima in šolo ter drugimi organizacijami in društvi, ki delujejo na območju naše LD.
Imi (povzeto po letnem poročilu starešine Alfonza Krapeža)
V
Žična ograja usodna za jelena
Darijan Peljhan, lovec in član lovske družine Kozje Stena se je v nedeljo (11.decembra) popoldan Opravil na lov na zajca s svojima preizkušenima istrijancema. Nedaleč od doma v revirju Kovk ob Vzdožju hriba Obli Vrh sta psa pognala jelena. Vodnik je želel psa odpoklicati, a se na klic nista oddala. Že po približno 400 metrih od mesta, kjer sta jelena dvignila in pognala, se je pogon ustavil lri Psa sta lajala na mestu.
\zrarjan je pohitel za njimž ■^Azačuden zagledal na tlel ne8a jelena deseteraka. Jelei
k:i‘, i
, “zal znake življenja, na vrat llTlel rano iz katere je krvavel
Se je jelen na begu zaletel t s katero je ograjen travnik
drobnice. Jelen je ograjo verjetno spregledal in bi jo bi jo v normalnih okoliščinah lahko preskočil, saj ni višja od enega metra. Očitno je bilo za nesrečo krivo dejstvo, da jelen ograje ni opazil pravočasno to, da je bila postavljena tik ob gozdnem robu. Po vsej verjetnosti je jelena mreža odbila tako nesrečno, da si je z desnim parožkom prebil lakot-nico, poškodoval aorto-glavno krvno žilo odvodnico tako, da je že po približno 200 metrih zaradi močne krvavitve obležal. Na tem mestu je bil tudi najden.
O nezgodi, oziroma nesrečnem dogodku smo obvestili pristojnega lovskega inšpektorja in predsednika komisije za gojitev jelenjadi pri Zahodnovisokokraškem lovsko upravljalskem območju. Opravljen je bil ogled kraja dogodka kjer smo proučili vse okoliščine. Glede na dejstvo, da je bil jelen najden takoj po nesrečnem dogodku ter da ni
bilo ugotovljenih drugih poškodb, niti nismo ugotovili drugih vzrokov smrti, smo poskrbeli za ustrezen veterinarski pregledu in jelena oddali v promet.
Pri tem nesrečnem dogodku se je pokazalo, da je neustrezna postavitev mrež in drugih ograj za pašo živine lahko zelo nevarna za divjad in kot v našem primeru tudi usodna zanje. Tudi z lovske strani bi morali ukrepati in lastnike takšnih in podobnih ograj opozoriti na možnost nesreč. Lovci pa bi morali tovrstne ograje na stečinah označiti vsaj z opozorilnimi trakovi, tako, da bi divjad ograje lažje opazila.
Srečno naključje je hotelo, da je lovec postopal v skladu s pravili in lovsko etiko ter bil pozoren na oglašanje njegovih lovskih psov in našel kraj kjer je jelen obležal. Kot je bilo že povedano je prišel na kraj dogodka v času, ko je bil jelen še živ.
Gospodar LD Andrej Bizjak
Ribiška družina Ajdovščina
Občni zbor
Ribiška družina Ajdovščina je imela pred dnevi svoj redni letni ?“cni zbor Udeležila se ga je velika večina članov, kar potrjuje nf6res članstva za delovanje družine.
z vodami, ki jih družina v skladu s koncesijo upravlja. Nedvomno je razlog za izčrpno razpravo tudi v tem, da mora družina v skladu z zakonom o sladkovodnem ribištvu v prvih mesecih tega leta izdelati in pristojnim organom predložiti v potrditev pet letni ribiški gojitveni načrt.
Po besedah predsednika družine Marjana Krapeža je elaborat strokovno zahteven saj mora določiti vse elemente razvoja, ohranjanja vodnih živali in gospodarjenja z vodotokom reke Vipave in vseh njenih pritokov.
Družina je v zadnjih leti uspela dokončno urediti svoj status, saj ima uporabno dovoljenje za vse objekte ribogojnice, vodno go-JVfa občnem zboru so obravna- spodarsko soglasje Ministrstva i/ Va^ Por°čila o delu v pre- za okolje in prostor, koncesijo za eklem letu in jih po ustvarjalni gospodarjenje z vodami in pospravi soglasno sprejeli. Več po- zitivno mnenje Zavoda za ribi-Zornosti so posvetili planu dela v štvo republike Slovenije. Zavod naslednjih letih in gospodarjenju namreč z vsakoletnimi pregledi
plemenskih jat, ki družini zagotavljajo razmnoževanje genetsko čistih vrst rib, preverja kvaliteto in zdravje rib, ki jih v družini oziroma naših vodotokih ohranjamo. Zahvala za to gre predvsem našim ribogojcem med katerimi imamo tudi enega vodilnih strokovnjakov ribištva v Sloveniji biologa Petra Valiča.
Družina nima nobenih drugih prihodkov razen članarine, ki jo vsako letno plačujejo člani. Menimo, da je skrb za naše vode in življenje v njih širša skrb nas vseh, tudi države, ki pa sladkovodnemu ribištvu kljub njegovemu ekološkemu poslanstvu ne daje mesta, ki mu pripada. Poleg ekološke naloge ima namreč ribištvo tudi svoje mesto v prehrambeni verigi prebivalstva, saj so tone rib slovenskih sladkovodnih ribičev pomemben prehrambeni dejavnik v prehrambeni verigi ljudi.
Tega poslanstva, se žal prepozno zavedajo v mnogih evropskih državah v katerih poznajo mrtve reke kjer ni flore in favne, kje je zdrava riba redkost.
Prav zdaj je namreč v postopku sprememba zakona o sladkovodnem ribištvu, ki bi morala privesti do nekaterih izboljšan. Žal temu ni tako. Avtorji zakona niso dovolj prisluhnili našim po-
IN MEMORIAM
Tanuarja smo se na otliškem I pokopališču z globoko žalostjo v srcih poslednjič poslovili od našega dolgoletnega lovskega prijatelja in tovariša GABRIJELA ČIBEJ - JELKA. Luč sveta je zagledal sredi vihre druge svetovne vojne 4.4.1942 na domačiji Sedejevih na Predmeji nad Ajdovščino. Prva leta otroštva je preživel v skromnih razmerah, saj je štiriletna vojna Predmejo in druge vasi na Gori hudo prizadela.
Jelko se je že zelo zgodaj srečal z naravo in divjadjo. Življenje ob robu gozda je v njem vzbudilo zvedavost in vedoželjnost, ki jo je dodatno še vzpodbujal očetov zgled. Spoznal je naravne zakonitosti in občutek pravičnosti in varnosti, ki ga daje narava. Navezal se je na naravo in gozd. Tako sta ga pritegnila, da se je odločil, da mu bo gozd rezal tudi vsakdanji kruh.
Na domu si je ustvaril družino na katero je bil zelo navezan in jo imel neizmerno rad in z vso ljubeznijo skrbel zanjo. Skrb za družino, gozdarska služba ter gospodarjenje na domačiji so zahtevali ogromno truda in energije. Pred leti je dočakal zasluženo upokojitev, katere pa na žalost ni dolgo užival.
Med lovce je vstopil že leta 1961 in ostal zvest lovski družini celih 45 let. Rad je imel naš gozd, pašnike in senožeti. Z vsem žarom in vnemo je izpolnjeval naloge in obveznosti. Prav zaradi pristnega in poštenega odnosa do narave in divjadi ter nenazadnje tudi do lovskih tovarišev in prijateljev je bil med lovci spoštovan in cenjen. Ni se rad hvalil z lovskimi trofejami, bolj mu je bila pri srcu skrb za živali ter zdrava in čista narava.
V svoji bogati lovski karieri je vestno in natančno opravljal odgovorne funkcije v lovski družini, tako je bil predsednik nadzornega odbora lovske družine, predsednik disciplinskega razsodišča tajnik, starešina, od leta 2000 dalje pa član komisije za odlikovanja in priznanja.
Nikakor ne smemo pozabiti njegovega prispevka, ki ga je doprinesel kot starešina lovske družine, uredili smo si prvo hladilnico za divjad in od ZZB prevzeli v oskrbo brunarico- partizansko karavlo P - 5. Ne moremo tudi mimo prispevka, ki ga je Jelko vložil v gradnjo lovskega doma na Otlici. Vedno je bil vesel in ponosen ob naših skupnih uspehih.
Za več letno aktivno in nesebično delo smo mu v lovski družini podelili leta 1988 priznanje. Za prizadevnost in delo z mladimi je prejel leta 1989 znak ZLD Gorica. Leta 1996 ob 50. letnici ustanovitve lovske družine in ob otvoritvi lovskega doma pa je za dolgoletno prizadevno in aktivno delo v organih lovske družine in izven nje prejel znak Lovske zveze Slovenije.
Slovo je bilo prerano. Na zadnji poti smo ga lovci pospremili z ubrano pesmijo Lovskega pevskega zbora Zlatorog Vipava. Jelko bo za vedno ostal njegov v naših srcih. Konec zadnjega Jelkovega lova je naznanil lovski rog. Lovski prapor naše lovske družine in prapori vseh sosednji družin so se poklonili še poslednjič v njegovo slovo. Smrekove vejice so prekrile zadnje počival.	LD Kozje Stena
budam in kaj lahko se zgodi, da bo sladkovodno ribištvo zašlo v še večje težave. Ena od težav bo predvideno plačevanje koncesij. Ob dejstvu, da ribiška družina ni pridobitna in ne ustvarja dohodka, bo plačevanje koncesij težko, saj ne bo nenehno možno dvigovati članarino članstva, prodaja ribolovnih kart pa je kljub naporom skromna. Škoda bi bilo, da bi zamudili to priložnost in bi sladkovodno ribištvo pustili životariti.
Kljub težavam je družina pripravila razvojno gojitveni načrt za obdobje 2006 do 2010, ki mora zagotavljati ohranjanje genetsko čiste lepotice naših voda soško postrv, ki je prav v reki Vipavi zahvaljujoč nenehni skrbi družine genetsko najbolj čisto ohranjena.
To družini uspeva zato, ker ima ugodne naravne danosti ohranjanja čiste plemenske jate, ki vsako letno daje zarod - ikre za repopu-lacijo.
Drugi lepotec naših voda je lipan. Tudi lipan je naša avtohtona riba, ki jo družina ohranja z velikimi vlaganji, saj je bilo v zadnjih treh letih v naše vode vloženih več tisoč mladic, ki so se zahvaljujoč čistejši vodi dobro prijele. Lipan je namreč po plazu Slano blato zaradi mulja in uničenja
drstišč, na katerih se je prej razmnoževal sam, skoraj izginil.
Ribiška družina Ajdovščina je povezana z Ribiško zvezo primorske in Zvezo ribiških družin Slovenije. Tudi na tem nivoju skušamo delovati v smeri izboljšanja razmer sladkovodnega ribištva.
Občni zbor je sprejel program dela in ribolovni režim za leto 2006. Tako bo v letu 2006 po več letih ponovno odprt lov lipana, kar bo za ribiče dodatni motiv za ribolov.
Ob redni dejavnosti družine bomo organizirali čistilno akcijo ob naših vodotokih, urejanju lovnih mest in urejanju ribogojnice.
Zastavljen je smel plan dela. Članstvo se tega zaveda saj je interes za sodelovanje izražen tudi v anketi, ki so jo člani prejeli z gradivom in jo izpolnjeno vrnili na občnem zboru. Gospodar družine g. Marjan Mervič pravi, da bo v letu 2006 oblikoval skupine za odlov, ki bo štela 12 članov, ostale člane, ki se bodo odzivali na vabila na akcije, pa bo razporejal v druge aktivnosti.
Ohranjanje naših voda in njenega bogastva je naša skupna naloga, saj želimo rodovom, ki prihajajo ohraniti to bogastvo in užitke, ki jih nudi.
L. Krušeč
20
fosili, razno
URNIK PRAZNJENJA GREZNIC V OBČINI AJDOVŠČINA
V okviru programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda, se enkrat(lx) na štiri leta prazni blato iz pretočnih greznic in se obdela na čistilni napravi Ajdovščina. Ta storitev je že vključena v ceni odvajanja in čiščenja odplak. Vsebino nepretočnih greznic pa je potrebno prazniti redno po dogovoru. O praznjenju greznic se vodi evidenca. Urnik praznjenja je postavljen okvirno glede na predpostavko, da ima vsaka hišna številka eno greznico. Dejansko stanje se bo ugotavljalo sproti na terenu.
Urnik praznjenja greznic
zap. št.	Naselje	Datum praz.	št. pret. greznic	št. nep. greznic
1	Predmeja	Maj, Junij/06	122	4
2	Otlica	Julij, Avg/06	108	5
3	Kovk	Sept./06	41	
4	Križna gora	Sept. Okt/06	10	
5	Malo polje	Nov./06	21	
6	Col	Nov., Dec/06	133	1
7	Žagoiič	Dec/06	26	
8	Planina	Jan, Feb/07	153	2
9	Gaberje	Marec, April/07	102	2
10	Gozd	April/07	37	1
11	Višnje	Maj/07	42	1
12	Vodice	Maj/07	16	
13	Bela	Maj/07	8	
14	Podkraj	Junij, Julij/07	107	3
15	Šmarje	Avg/07	71	2
16	Zavino	Sept/07	35	
17	Vrtovce	Sept/07	39	2
18	Dolenje	Okt/07	82	1
19	Tevče	Okt/07	29	
20	Lokavec	Nov/07	34	4
21	Ravne	Nov/07	40	
22	Črniče	Dec/07, Jan/08	160	3
23	Stomaž	Feb/08	90	1
24	Kamnje	Marec/08	61	2
25	Vrtovin	April-Junij/08	184	4
26	Brje	Julij, Avg/08	142	1
27	Potoče	Sept/08	67	1
28	Budanje	Okt, Nov, Dec/08	226	3
29	Dolga Poljana	Jan/09	97	1
30	Kožmani	Feb/09	31	
31	Žapuže	Feb/09	83	1
32	Grivče	Marec/09	50	2
33	Ajdovščina	Marec/09	50	5
34	Cesta	April, Maj/09	138	2
35	Vipavski Križ	Junij/09	84	3
36	Plače	Julij/09	61	2
37	Male Zabije	Avg, Sept/09	90	2
zap. št.	Naselje	Datum praz.	št. pret. greznic	št. nep. greznic
38	Ustje	Nov/09	96	4
39	Skrilje	Dec/09, Jan/10	102	2
40	Dobravlje	Feb, Marec/10	144	3
41	Selo	April, Maj/10	133	2
42	Batuje	Junij, Julij/10	118	
43	Gojače	Julij/10	58	2
44	Malovše	Avg/10	47	
Pri izdelavi razporeda praznjenja greznic je prvenstveno upoštevana ekološka občutljivost območja. Skladno s to opredelitvijo je izveden celoten razpored praznjenja greznic.
Prebivalce Predmeje prosimo, da uredijo pristop do greznic tako, da bo možno dvigniti pokrov in izprazniti vsebino greznice. Prosimo vsa gospodinjstva, ki imajo nepretočno greznico, da nas o tem obvestijo na tel. Št. 053659755. ali na št. 053659720, ker bomo te greznice prednostno praznili.
Urnik praznjenja greznic je nemogoče točno določiti, ker ne poznamo njhovih velikosti. V tistih gospodinjstvih, kjer ni dopoldan nikogar doma je potrebno zagotoviti varen dostop do greznice tako, da se odstrani morebitne ovire, zapre psa in podobno.
Občanke in občane obveščamo, da je BLAGAJNA na naši upravi, zaradi organizacijskih razlogov, odprta vsak delovni dan od 8h do lih.
Občanom predlagamo, da se v izogib čakanju pred blagajno in drugih neprijetnosti odločijo za plačevanje računov preko trajnih nalogov pri svoji banki.
Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina
Zimovanje 2006
Solo teka na smučeh, šolo alpskega smučanja za predšolske otrO' ke ter šoloobvezne otroke smo skupaj poimenovali ZIMOVANJ^ 2006. Akcija pod okriljem Zavoda za šport Ajdovščina se je od' vijal od 21. januarja do 3. marca. Programov alpskega smučanj0 se je udeležilo 60 predšolskih ter 90 šoloobveznih otrok od 6. d0 11. leta starosti. Šole teka na smučeh pa 15 dijakov, študentov i0 odraslih. Za izpeljavo celotnega dogajanja je tako sodelovalo 20 učiteljev alpskega smučanja ter 2 učitelja teka na smučeh.
/^Vb tem katera gibalna znanja V^/so pomembna za otroke bi se večina strokovnjakov strinjala, da je poleg plavanja ter splošne gibalne abecede pomembno tudi alpsko smučanje.
Smučanje je otrokom, ki so se udeležili smučarskega tečaja predstavljalo nekaj drugačnega. Novo okolje, novi ljudje, predvsem pa nekaj novega na stopalih. V prvi vrsti je bilo seveda učenje smučanja, vsekakor pa smo posebno skrb namenili brezhibnosti smučarske opreme, preoblačenju, malici ter pozitivnemu vzdušju v skupinah. Poseben poudarek pa je bil tudi na varnosti in obnašanju na smučiščih.
Seveda se rahlim poškodbam na belih strminah žal nismo mogli izogniti. K sreči ni bilo nič hujšega in ob dobri malici je bilo vse skupaj pozabljeno kot, da se ni nič zgodilo.
V samem procesu vadbe ni bil poudarek samo na učenju osnovnih smučarskih elementov ampak tudi na pripovedovanju zgodb o belih medvedih, ki živijo na smučišču
Javornik in ptičih, ki kradejo izgubljeno oziroma nepravilno nameščeno smučarsko opremo.
Cilj programa šole smučanja je čiru več otrokom ponuditi oziroma približati organizirano obliko smučarskega opismenjevanja. V ta namen smo v program vključili organiziran prevoz od Črnič do Cola po predvidenem urniku.
S tovrstno organizacijo želimo izpolniti zadene naloge in cilje, kar pomeni, da bodo zimske aktivnosti postale ena izmed rednih oblik vad-be-zabave oziroma koristnega preživljanja prostega časa otrok, mladine in odraslih.
Primož Sulič
naša naravna dediščina - 41
T Tzadnji številki Latnika sem
V pisal o zanimivem primerku s Školja nad Vrtovinom, tokrat pa o presenečenju s Škola nad Ajdovščino.
Vili Cigoj iz Ajdovščine - poznamo ga kot umetniškega fotografa, mi od časa do časa prinese na vpogled zanimive primerke s fosili. 26. februarja letos mi je prinesel kamen - skrlo, veliko 9x11 cm in 2 cm debelo. Ko sem pogledal sestavo pod mikroskopom sem opazil veliko odlomkov koral, v velikosti 2-3 mm. Izgledalo je kot da je v davni geološki preteklosti nekaj razdrobi-
lo del koralnega grebena in so odlomki koral popadali v blato morskega dna. Postopoma je vse skupaj okamnelo.
Priznati moram, da sam na Školu doslej nisem našel še nič podobnega, zato Viliju najlepša zahvala za podarjeni primerek. Ker sem želel vedeti, za katere korale gre, sem koralit fotografiral in slike poslal akad. dr. Dragici Turnšek, raziskovalki - specialistki za korale. Njeno ime je bralcem gotovo že domače, saj sem ga že velikokrat zapisal. Čeprav je s fotografij težje določati kot neposredno s primerka, se je dr. Turnškova zares potrudila in določila korale, za kar ji tudi gre prav lepa zahvala.
Na tem, enem samem primerku, so naslednje korale: Calamophylliopsis moreva-na, Pseudocoenia cf. Limbata, Mesomorpha sp., Misrosolena ornata,	Pseudocoenia slo-
venica,	Goniocora pumila,
Calamophylliopsis sp.. Vse korale so iz zgornje jure. Posebej zanimiva je Pseudocoenia slovenica, saj jo je dr. Turnškova prvič na svetu odkrila v Trnovskem gozdu in jo poimenovala po Sloveniji.
Stanislav Bačar, se nadaljuje
CalamophyUiopsis moreavana
Pseudocoenia slovenica
Goniocora pumila	Pseudocoenia cf. limbata
Calamophylliopsis moreavana
Goniocora pumila
Mesomorpha sp.
Microsolena ornata
pisma, razno
Obnovljena Kavarna Ave, trgovina Na plači, nov lokal B 52.
Oživljanje ajdovskega plača
postni podobi ajdovskega osrednjega Lavričevega trga se bo mogoče vendarle sčasoma ozaljšal obraz. ° ko je, po odprtju Mercator centra, že dobil podobo prostora, kjer je eksplodirala nevtronska bomba, ki P°bije le »živo« silo (v primeru ajdovskega plača vse razen psov in mačk), se mu morebiti le pišejo boljši časi.
TJ azširjena Kavarna Ave s svojo X\.vikendaško glasbeno ponudbo, je vsekakor prva prava popestritev, ki sicer razburja nekatere »staroselce«, večini pa vendarle daje upanje, da bo ta lep prostor še dodatno zaživel.
Drugo pomladitev mu daje pred kratkim odprta priročna trgovina Na plači Farne iz Vipave, s ponudbo, ki lahko postreže vsakomur z najnujnejšim, brez da se odpravite z velikim nakupovalnim vozom v enega od prestižnih centrov. Tudi kantico belega ali črnega za črne trenutke vsakdana.
Obeta se nam nov lokal. B 52 -
internetcaffe'. Prostor, ki je velik okrog 150m2 bo sprva ponujal le pijačo in seveda »cyber« storitve, blizu mladim in najmlajšim, sčasoma pa boste lahko v njem tudi prigriznili. Lokal bo odprt enkrat sredi aprila. Upamo, da ne v novo nejevoljo, ampak v prid in prav vsem Ajdovcem in tujcem, ki naj bi enkrat vendarle preplavili naše »malo gnezdo«.
Mogoče bo Lavričev trg resnično zaživel šele takrat, ko ne bo več poln parkirajoče pločevine, pač pa posedajočih in uživajočih ter klepetavih ljudi. Enkrat bo!
Ivan Me rm olj a
Župan proti občanom
Ospod župan Marjan Poljšak, ker
> v medijih prebral vašo izjavo, da e vedno obstaja namen izgradnje 'lavnega) mednarodnega letališča v ^Idovščini, vam v tej zvezi zapisujem nekaj trditev.
Ultralahko letalstvo, ki se pri nas 'kinkovito razvija, je prava izbira za tovrsten šport. Ne povzroča hrupa, relativno poceni in se »dogaja« le Podnevi. Če Ajdovščina česa ne po-hebuje, ne potrebuje mednarodne-8a letališča.
2- Status mednarodnega letališča kljujejo tisti, ki hočejo leteti tudi Ponoči in tudi z večjimi letali. Ker Pa se gotovo vse skupaj vrti okrog ^narja, to pomeni: več letenja, več ^narja. Ponoči in podnevi! Denar in
naložbe so dandanes le še privatne. Vsak vlagatelj si seveda hoče že vnaprej zagotoviti varnost in uspešnost poslovanja. V tem primeru s statusom mednarodnega letališča. Ljudje (občani) pa naj jamrajo kolikor in kakor hočejo - podnevi, ponoči, na tekmah ali na pogrebih...
3. Mislim, da je zvijačna natega okoli načrtovanega regionalnega logističnega centra le kamuflaža in kritje hrbta (saj bo tam policija, gasilci, he-liodrom, skladišča civilne zaščite...) za načrte posameznikov v občini Ajdovščina.
V teh aktivnostih ste kot župan udeleženi tudi vi. Zato izjavljam, da dolgoročno delujete proti interesom svojih občanov. Marjan Božič
ZBIRALCI VABLJENI NA SEJEM
25. mednarodno srečanje v Srednji šoli Vena Pilona
V soboto 29. aprila 2006 s pričetkom ob 8. uri, bo v Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini v organizaciji Društva zbiralcev Ajdovščina- Nova Gorica potekalo že jubilejno 25. mednarodno srečanje zbiralcev - sejem. Gre za sejemsko obliko srečanja, na katerem boste lahko kupovali, prodajali, menjali ali zgolj občudovali zanimive poštne znamke, stara pisma, denar, značke, medalje, stare razglednice, telefonske kartice in drugo.
Spominski poštni žig ob jubileju I! Pridite - oglejte si sejem - dopolnite svojo zbirko... Popestrite si prosti čas!
Tudi za mlade! Informacije:
041/601 205, ubrece@guest.ames.si
Letalstvo v Ajdovščini
... ima zelo bogato in dolgo tradicijo. Skozi leta je doživljalo razne spremembe in reorganizacije. Zadnja leta pa je letalska dejavnost organizirana pod okriljem aerokluba Josip Križaj Ajdovščina. Na letališču pa gostuje tudi Aeroklub Edvard Rusjan iz Nove Gorice.
T) iti ptica je bila želja človeka že J3v pradavnini. Leteti visoko pod oblaki je skrita želja vsakogar, ki opazuje dogajanja na nebu, ptice, padalce, jadralce, zmajarje, letala, balone in druga zračna plovila. Kar nekaj teh želja se vam lahko uresniči v Aeroklubu Josip Križaj v Ajdovščini. V aeroklubu deluje več sekcij v katerih lahko vsak uresniči svoje želje. V Aeroklubu delujejo naslednje sekcije: jadralno letalstvo; v okviru te sekcije se udejstvujejo jadralni letalci, sekcija motornih letal, sekcija ultralahkih letal in zmajev, modelarska sekcija.
Člani aerokluba tekmujejo na različnih tekmovanjih doma in zunaj naših meja, posebno uspešni so piloti ultralahkih letal, modelarji, jadralci...
Ponudba dejavnosti je v aeroklubu torej pestra. Tudi izbira zračnih plovil je velika, tako da zadovolji še tako zahtevnega ljubitelja sinjega neba. V aeroklubu so na razpolago 4 motorna letala, 4 jadralna letala 2
ultralahki letali in 2 motorna zmaja.
Seveda pa ni treba, da postanete pilot, da bi se vozili po modrem nebu, lahko tudi preprosto pridete na letališče in se popeljete nad Ajdovščino, Vipavsko dolino, lahko pa tudi dlje.
Aeroklub je na svoji skupščini, ki je potekala pred kratkim dobil tudi novo vodstvo, vodi ga predsednik Makorič Vladimir, podpredsednik pa je postal dosedanji dolgoletni predsednik Vojko Velikonja.
V aeroklubu imate tudi možnost šolanja za pilote motornih, jadralnih, ultralahkih letal in motornih zmajev. Letalska dejavnost se pričenja zgodaj spomladi, zato je sedaj primeren čas, da se oglasite na letališču pri upravniku Stojanu Štoklju, osebno ali na telefon 031 555 315. Seveda pa lahko dobite informacije tudi po e-pošti ak-josip.krizaj@siol. net ali na spletni strani aerokluba www.aeroklub-jk-ajdovscina.si.
Stanislav MIKUŽ
Uresničljivi predlog
^upan Marjan Poljšak je priča *°vano odgovoril na moj članek "^uznanje ali morda še kaj hujšega« •tot vedno do sedaj namiguje, da da )ettio in se zavzemamo za neke neu tosničljive in utopične projekte. P; ie temu res tako? Ali pa je resnica k v tem, da predlagatelj ni pravi. Da n naš - koalicijski, ali pa še bolje, d; n' županov. Politika, volitve, oblast Pojdimo lepo po vrsti. Župan na Vaja, citiram: »Pred leti je bila glav na vizija Lemuta, da bi veliko vsote Lunarja iz občinskega proračun; llsuieril v izgradnjo novih hal in
dustrijsko-obrtne cone..... Naredi
napako, če bi se ravnal po njego Veni znanju«. Resnici na ljubo je šk 2a nekaj povsem drugega. Šlo je z; “trski model«, za irski gospodarsk dudež in za željo, da bi njihove rešit ''o preizkusili tudi pri nas. Odkupil (občina ) zaraščeno gmajno mec Črničami, Selom in Gojačami ter j( uato kot obrtno cono komunalne °premili in navezali na izhod iz av toceste v Selu. Izračuni so pokazali da bi tako opremljena zemljišča lah k° ponudili in prodali po izjemne konkurenčni, to je le cca 60 % teda Veljavne cene. Tako bi privabili ve 'ko potencialnih investitorjev i: Soriškega, tujine, pa tudi tiste, k s° kasneje odšli v sosednjo Vipave y sklopu projekta bi »pod hrib« z; investitorje umestili novo stanc Vanjsko sosesko, v bližino Sela p toanjši nakupovalni center. Nastale to najbolj vitalno področje v občin 2 navezavo vseh okoliških vasi ii
gravitacijo področja od Branika do Dornberga. Nastal bi drugi gospodarski center občine, ki bi bistveno omilil sedanjo katastrofalno situacijo glede izgube delovnih mest. Občinski proračun pa bi bil le začasen »kreditodajalec«, saj bi z prodajo komunalno opremljenih zemljišč vrnili sredstva v proračun. Dejstvo je, da sem lani s svojim predlogom »izsilil« zgodovinski, prvi in edini, sestanek župana in vodij svetniških skupin z direktorji največjih ajdovskih podjetij. Šok po sestanku je bil popoln! Dosedanja izguba več kot 2.000 delovnih mest, pa še ni končna številka. Nadaljevala se bo »mehka varianta« zmanjševanja zaposlenih in to v praktično vseh ajdovskih podjetjih. In glej ga zlomka! V proračunu občine za leto 2006 se je znašla postavka za nakup zemljišč v višini 110.350.000 sit, na 34.seji Občinskega sveta prejšnji teden pa smo že sprejeli Odlok o lokacijskem načrtu obrtne cone Gojače ( 36 industrijsko-obrtnih hal ??? ). Prepozno ali še pravočasno? Prepozno, toda bolje kot nikoli. Ni pa to,to! Še vedno manjka celotna zgodba okoli obrtne cone, manjka vsaj regijski, če ne državni marketing in seveda, zemljišča se odkupujejo po bistveno višji ceni. Znanje, vizija, pravi trenutek, uresničljivi predlogi? To je sedaj vprašanje!
Kot je veliko vprašanje tudi ajdovski avtoport. Še en projekt za katerega smo se zavzemali v Zvezi za Primorsko-ZZP. Nujno, krvavo ga
i namesto obtožb!
potrebujemo! Citiram župana: »Ni res, da smo odlašali zaradi razmišljanja komu naj bi zaupali izgradnjo: podjetniku ali velikemu gigantu, pač pa se podjetnik ni mogel odločiti, da bi pogoji občine bili zanj sprejemljivi. ... pri javnem razpisu je bil izbran tisti, ki je dal boljšo ponudbo«. Kakšno ponudbo le? Za prepotreben avtoport, ali za bencinsko črpalko? In nato seveda še potrditev moje celotne zgodbe okoli obvoznice. Sami gospod župan priznavate, da je na občino že prispela pobuda za spremembo zazidalnega načrta ob bencinski črpalki. Lepo so Vas »nategnili«, ni kaj! In midva še kako dobro veva, da prav tisti podjetnik, ki mu dolga leta ni uspelo prepričati občine, sedaj z vso muko sam odkupuje zemljišča, da bi zgradil avtoport, nekaj sto metrov pred občinsko »bencinsko črpalko«. Toliko o resnosti ponudnikov in seveda: uresničljivih predlogov!
Uresničljivi predlogi? Predlogi, predlogi! Eden takih je recimo bil, ustanovitev Tehnološkega parka in inkubatorja d.o.o.. Ustanovitev je predlagala naša svetniška skupina ZZP ob sprejemanju občinskega proračuna za davno leto 2003. Vložili smo celo amandma pri drugem branju proračuna. Zavrnjeno, zavrženo! Nič zato, slab predlog pač. Demokracija, koalicija, večina v svetu pač. No, pa smo ga le ustanovili, tehnološki park namreč! Po treh letih, ob sprejemanju proračuna za leto 2006. Seveda je bil tokrat
predlagatelj pravi in pa seveda spoznanje, da bi v teh letih s pomočjo inkubatorja lahko uspeli na kakšnem razpisu in v občino le pripeljali kakšen dodaten proračunski tolar. Žal so te ladje, ta tri leta, plule mimo nas.
Križišče na Ribniku je problem! Velik problem! Največji problem občine na področju cestne infrastrukture. Črna točka! Občane jezi, da se nič ne premakne. Jezi jih, da se jim ne pove za rešitev, pa tudi če bo ta čez leto ali dve. Ni točna trditev župana, citiram; »V Novi Gorici gre za izgradnjo novega priključka, ki ga bi financiral veletrgovec, .... Naš veletrgovec pa je zgradil nadomestno gradnjo in ni neposredno priključen na to križišče«. Naš veletrgovec »je« zgradil povsem nov, dodaten priključek na magistralno cesto proti Vipavi in je na obeh cestah praktično priključen na samo križišče. Strokovnjaki vam bodo to potrdili, saj ni križišče samo tisti neposredni del križanja dveh cest, ampak tudi del ceste pred in po samem križišču. Pa to še ni vse. Naš občinski svetnik v prejšnjem sklicu .Grozdan Šinigoj je v zadnjem Latniku osvetlil še drugo plat iste zgodbe. Podučil nas je, da je pravzaprav Dars tisti, ki je dolžan sanirati križišče na Ribniku. Kar malce pozabili smo na vroče zgodbe v občinskem svetu izpred štirih let. Njegov prispevek si velja prebrati še enkrat in ukrepati seveda. Odličen spomin, dober predlog! Kdo ga bo
- drugič.
uresničil?
V politiki brez nizkih udarcev ne gre! Cilj opravičuje sredstva! V občinskem svetu žal še vedno glasujemo z dvigom rok, v zapisniku pa je potem navedeno število svetnikov, ki so glasovali ZA in število tistih, ki so glasovali PROTI. Po določenem času, ko spomin ni več tako živ, se seveda ne ve več, kdo je bil za in kdo je bil proti. Pa pustimo to! Temeljito sem pobrskal po spominu in prišel do ugotovitve, da se je samo trikrat ( le pogojno! ) križal moj zasebni in širši družbeni interes, ki bi ga seveda moral kot občinski svetnik zastopati. Ti trije primeri so: odpoved prednostni pravici nakupa kulturnega doma v korist družbe Lidl, prodaja občinskega zemljišča družbi Ika in omejitev prodaje tekstila na ajdovski tržnici. Veliko ali malo? Trije primeri. In vedno se je moja roka dvignila ob glasovanju ZA. Čeprav osebno mislim, da so vse tri odločitve zgrešene. Pa kljub temu, ZA! Da mi le kdo ne bi očital osebnega interesa. No, prav to ste storili, gospod župan. Pa nič zato. Klasičen, nizek udarec! Gremo naprej! V Zvezi za Primorsko imamo vizijo razvoja občine, imamo ogromno simpatizerjev in članov, ki so strokovnjaki na svojih področjih. Veliko, ogromno je predlogov. Verjamemo v uspeh na lokalnih volitvah. Da ti predlogi postanejo uresničeni predlogi. V korist nas vseh.
Aleksander Lemut
koledar
KOLEDAR PRIREDITEV ZA APRIL:
RAZSTAVE
PILONOVA GALERIJA, Prešernova 3, Ajdovščina:
Do 7. aprila razstava - MARIJAN TRŠAR, slikarstvo
V	zgornjih nadstropjih je na ogled stalna zbirka Pilonovih likovnih del in fotografij.
Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, sobota in nedelja med 15.00 in 18.00 uro.
INFO: 05/368-91-77
MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI
Na ogled ponuja dvoje stalnih zbirk:
ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja v spodnjih prostorih muzejske stavbe.
ARHEOLOŠKA ZBIRKA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini pa je razstavljena v zgornjih prostorih muzejske stavbe. Avtorica zbirke je Beatriče Žbona Trkman, arheologinja Goriškega muzeja.
Ogledi: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine pa si razstavo lahko ogledajo tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36-59-140, 051-304-607.
LIČNA HIŠA Ajdovščina »
V	Lični hiši si lahko do 24. aprila ogledate razstavo ilustracij Irene Furlan z naslovom Čudoviti svet pravljic.
Obvestilo o natečaju pirhov: Pirhe bodo v Lični hiši zbirali od ponedeljka 3. aprila do petka 7. aprila med 16.00 in 17.00. Vsak lahko odda največ tri pirhe!
Razstava in podelitev nagrad bo na cvetno nedeljo 9. aprila ob 16.00 v Lični hiši.
Sobota. 1 .april, ob 20.00 - Potopisno predavanje Kuba
-	predava Dora Ambrožič
Sobota. 22. april ob 20.00 - Potopisno predavanje o Finski
-	predavata David in Polona Ličen
Lična hiša še vedno sprejema prijave za INDIVIDUALNE URE RISANJA IN SLIKANJA, namenjene odraslim in mladini od 14 let naprej, ki potekajo ob petkih. Podrobnosti in informacije v Lični hiši. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 9.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota v dopoldanskem času INFO: 05/368 19 29,040-839-729 GALERIJA DOMA KRAJANOV VIPAVSKI KRIŽ Sobota. 8. april ob 19.00 - odprtje slikarske razstave Brede Čuk iz Podkraja.
BRJE - NEKDANJA ŠOLA
Ogled razstave fotografij DOTIK SVETLOBE je podaljšan do 29. aprila. Avtor razstave HERMAN ČATER iz Celja razstavlja doma in v tujini, je dobitnik številnih nagrad in priznanj, v letu 2005 mu je umetniški svet Fotografske zveze Slovenije podelil naslov »Kandidat za mojstra fotografije«. Je član Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije. Na ogled razstave prisrčno vabi Društvo NORMA7.
Ogled možen po predhodni najavi po telefonu 05 3647 519 ali 031 468 462, go. Majda.
GALERIJA BAR VOGAL. AJDOVŠČINA
Na ogled je razstava fotografij VALTERJA KRANJCA, z
naslovom PODPIS NAŠEGA ČASA. Vabljeni!
AVLA OBČINE AJDOVŠČINA
Na ogled prodajna razstava likovnih del, nastalih na koloniji UMETNIKI ZA KARITAS.
PRIREDITVE
DVORANA PRVE SLOVENSKE VLADE AJDOVŠČINA
Sobota, 1. april ob 20.00 - Območno srečanje tamburaških skupin: Tamburaški orkester Danica iz Dobravelj, Tamburaški ansambel SKD France Prešeren, Boljunec , KD Vipavski tamburaši (starejša skupina) in Tamburaški orkester OŠ Draga Bajca iz Vipave. Vstopnina: 700 sit Info: 36 43 072 Nedelja. 2. april ob 20.00 - Satirični kabare ZAFRKON, nastop in režija: Boris Kobal in Sergej Verč Predprodaja vstopnic: TIC Ajdovščina in eno uro pred predstavo Vstopnina: 2500 sit, za dijake in študente 2000 sit Organizator: KAŠ Teater
Četrtek. 6. april ob 20.00 - GLASBENI ABONMA - Komorni ansambel Akademije za glasbo iz Ljubljane, pod umetniškim vodstvom Franca Avsenika, Vstopnice so na voljo tudi za izven Info: 05/ 36 43 072
Sobota. 8. april ob 20.00 - KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV, Koncert iz naših krajev je znana, tradicionalna prireditev, kjer se predstavijo narodnozabavni ansambli in druge pevsko instrumentalne zasedbe ter glasbeniki. Dogodki potekajo pod pokroviteljstvom RTV Slovenija.
Na koncertu v Ajdovščini se bodo predstavili:
Ansambel GORSKI CVET, Dekliški pevski zbor PLEJADE Moški oktet CASTRUM, Harmonikar BLAŽ BATAGELJ Ansambel ZUPAN, Ansambel BRANETA KLAVŽARJA Pesnica NEŽA MAURER, Povezovalec JANEZ DOLINAR. Nedelja. 9. april ob 16.00 -NAŠA POMLAD, območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Nastopajo: Otroški pevski zbor OŠ Danila Lokarja, podružnica Lokavec
Otroški pevski zbor Pika OŠ Draga Bajca, Vipava Otroški pevski zbor OŠ Dobravlje, podružnica Črniče Otroški pevski zbor Pikapolonček OŠ Col Otroški pevski zbor OŠ Danila Lokarja, Ajdovščina Otroški pevski zbor KUD Stanko Premrl, Podnanos Mladinski pevski zbor OŠ Col Mladinski pevski zbor OŠ Danila Lokarja, Ajdovščina Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Tolmin Info: 05/ 36 43 072
Sobota. 15. april ob 20.30 - GLASBENI DREVORED Torek. 18. april ob 18.00 - Prireditev ob razglasitvi natečajev za turistični spominek in protokolarno darilo Sreda. 19. april ob 20.00 - GLEDALIŠKI ABONMA -Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega, Gledališka predstava Prešernovega gledališča iz Kranja, vstopnice tudi za izven Info: ZKD Ajdovščina 05/ 36 43 072 Četrtek. 20. april ob 19.00 - nastop solistov - učencev Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine. Vstopnine ni, vabljeni!
Sobota. 22. april - Koncert mladinskih pevskih zborov iz Francije in Italije - organizira Mladinski pevski zbor OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine
Torek. 25. april ob 19.00 - Koncert orkestra Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine.
Vstopnine ni, vabljeni!
Sreda. 26. april ob 19.00 - Koncert orkestra Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine. Vstopnine ni, vabljeni! Sobota. 29. april - koncert MPZ iz Londona, Gosti jih MPZ Srečko Kosovel iz Ajdovščine
65. BOLŠJA TRŽNICA
Sobota. 15. april dopoldne - Trg 1. slovenske vlade Od 10.00 dalje - KRATKOČASNICE z Meto, tokrat bodo velikonočno obarvane... Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, brskalci, slučajno mimoidoči,... Stojnice so pripravljene, najem posamezne - 1000 tolarjev.
Info: TIC Ajdovščina 05/36-59-140, 051-304-607
PRIMORSKA POJE
Sobota, 22. april ob 20.00. Kulturni dom Selo Oktet Vrh, Branik; MePZ Pod Lipo, Špeter;
MePZ Slovenski dom, Zagreb; Vokalna skupina Drežnica, Koseč; MePZ Portoroški zbor; MPZ Podgora; MePZ Tabor Kalc 1869, Knežak info: 05/ 36 43 072 DOM STAREJŠIH OBČANOV AJDOVŠČINA Torek. 25. april ob 16.00 - POGLED V SANJE, recital poezije Gordane KITAK, članice Društva paraplegikov vzhodno štajerske regije. Poezijo bodo prebirali stanovalci doma, ki sodelujejo v skupini KULTURNICA: Izolda Čehovin, Nada Kostanjevič, Zorka Štor, Silva Žgavc in člani dramske skupine Društva NORMA7. Glasba: flavta - Nastja Bric, Brje; violina - Miha Hain, Dobravlje; pevski zbor doma starejših občanov Ajdovščina.
Člani KULTURNICE prisrčno vabijo sorodnike in prijatelje stanovalcev doma in druge ljubitelje poezije.
BRJE - zaselek Sv. MARTIN
Nedelja. 30. april ob 15.00 - KRUH JE ŽIVLJENJE; odprtje razstave umetniških eksponatov iz nekvašenega testa v cerkvici sv. Martina v zaselku Sveti Martin na Brjah. Avtor razstave: Nenad BREŠKI. V spremljajočem programu bodo člani dramske skupine Društva NORMA7 v recitalu predstavili poezijo in prozo Marjetke SMREKAR; glasbo bo izvajala komorna skupina DUO ŠKABELJ.
Odprtju razstave bo sledila predstavitev pokušine vin brejskih vinarjev - možen tudi odkup, degustacije raznovrstnih domačih kruhov, ogled skalnjaka in naravnega kotička z značilnim rastjem; možen bo tudi ogled vinske kleti bivše Vinske kraljice Martine STEGOVEC.
Razstava bo na ogled do nedelje, 7. maja 2006. Vse informacije nudi Turistično kulturno društvo SV E JI MARTIN Brje 122, 5263 Dobravlje, Tel.: 05/30 57 585, e-mail: svetimartin.turizem@gmail.com LAVRIČEVA KNJIŽNICA
Razpored obiskov potujoče knjižnice za leto 2006 dobite v knjižnici!
Ure pravljic:
Ajdovščina - vsak četrtek ob 16.45.
Vipava-ob sredah ob 17.00 uri,
Podnanos - ob sredah ob 11.00 uri,
Ponedeljek. 3. aprila, ob 18.30: Študentka etnologije, Ksenja Batič iz Ajdovščine, pripravlja javni zagovor diplomskega dela z naslovom VIRBAVIH 189 LET, zgodovina družine iz Lokavca pod Čavnom. Zagovor diplomskega dela iz Oddelka za Etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani bo pospremilo tudi odprtje razstave na isto temo. Razstava si bo mogoče ogledati v Lavričevi knjižnici vse do konca meseca aprila. Vljudno vabljeni!
Sreda. 19. april ob 18.30: Predavanje Martine Škrabec o popotovanju po Boliviji in srečanju z Indijanci Aymara. Knjižna srečanja ob kavici:
Torek. 11. april ob 9.00. Informacije gospa Zdenka Žigon (tel. 3689 250 ali 3661 328.) Vabljeni!
Študijski krožek ČITALNICA
Vas vabi na svoje srečanje v torek, 18. aprila 2006, ob 18.00 v prostorih knjižnice.
Pogovarjali se bomo o prebranih knjigah Damira Feigla. Informacije ga. Zdenka Žigon (tel. 3689 250, 3661 328.). Študijski krožek Kako izboljšati kvaliteto življenja?
Vas vabi na svoje srečanje v četrtek, 20. aprila 2006, ob
18.30 v prostorih knjižnice. Vabljenil
Vse info. dobite pri gospe Alenki Furlan na tel. 3661 328.
Ob dnevu knjige si boste lahko od 18. aprila do konca meseca v preddverju naše knjižnice izbirali brezplačne izvode našega odpisanega knjižničnega gradiva. DRUŠTVO RAZMETANO PODSTREŠJE Sobota. 1. april ob 20.00. stara šola v Vipavi: NEPAL -potopisno predavanje Štefana Reharja Vstop prost, vabljeni! NAŠA POMLAD
Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Sreda. 5. april ob 19.00. Kulturni dom Vipava Nastopajo: Otroški pevski zbor OŠ Draga Bajca, podružnica Podnanos, Otroški pevski zbor OŠ Otlica, Ajdovščina Otroški pevski zbor Prvošolčki OŠ Danila Lokarja, Ajdovščina, Otroški pevski zbor Poka OŠ Danila Lokarja, Ajdovščina Otroški pevski zbor OŠ Draga Bajca, podružnica Vrhpolje Otroški pevski zbor Cekinček OŠ COL, podružnica Podkraj Otroški pevski zbor Nižaji OŠ Danila Lokarja ,Ajdovščina Mladinski pevski zbor OŠ Draga Bajca, Vipava Mešani mladinski pevski zbor Škofijske gimnazije, Vipava
ŠPORT IN REKREACIJA
ZAVOD ZA ŠPORT AJDOVŠČINA
Športno rekreativni programi Oktober-maj 05'-06'
AEROBIKA HI-LO Pon od 20:30-21:30
Enkratni obisk 800 SIT Mesečna vstopnica 2.500,00 SIT
AEROBIKA TNZ Pet od 18:00-19:00
Enkratni obisk 800 SIT Mesečna vstopnica 2.500,00 SIT
TERAPEVTSKA VADBA (vadba na žogah)
Čet od 20:30-21:30
Enkratni obisk 800 SIT Mesečna vstopnica 2.500,00 SIT Info: 05/ 364-47-21, 05/ 364-47-22, www.zs-ajdovscina.si TEST HOJE
Sobota, 8. aprila med 9.00 in 11.00, Športni park Ribnik -Preizkus telesne zmogljivosti ali test hoje. Na testiranje lahko pridejo vsi odrasli, stari med 20 in 65 let, normalno telesno dejavni. Za akutno bolne in tiste, ki imajo kronične bolezni,
ki preprečujejo hitro hojo ali jemljejo zdravila, ki spreminjajo reakcijo srca ob naporu, testiranje ni primerno. V primeru slabega vremena testiranje odpade.
PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA
Nedelja. 9. april - Postojna, Sv. Trojica, Slovenska vas ali
Trnje, nezahtevna pot, 4-5 ur, vodi Drago Ergaver
Ponedeljek, 17. april - tradicionalni VELIKONOČNI POHOD
NA MALO GORO, nezahtevna pot, organizira Planinska
sekcija Kamnje Info: 031-818-936
TEČAJ OSNOV GIBANIA V KOPNIH RAZMERAH
Nedelja. 2. april ob 13.00. plato pod Gradiško Turo
- Izkušeni vodniki iz Planinskega društva iz Vipave vam
bodo predstavili osnove gibanja v kopnih razmerah. Tečaj je
brezplačen Info: 031-440-467 ali 031-308-636
OBVESTILA
OZ RDEČEGA KRIŽA AJDOVŠČINA
KRVODAJALSKA AKCIJA - ponedeljek. 3. in torek. 4. april med 7. in 13. v prostorih Dijaškega doma v Ajdovščini.
Vsi redni krvodajalci in tisti, ki to želite postati, vabljeni tudi na odvzem krvi na oddelku za transfuzijo Bolnice Šempeter in sicer vsak torek med 8. in 12. ter 14. in 16. uro in petek med 8. in 12. uro.
LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA
Sreda. 12. april ob 12.00. Obrtna zbornica v Ajdovščina - Odprtje Informacijsko svetovalnega središča za izobraževanje odraslih - ISIO, ki bo pričel delovati 12. aprila ob 12.00 v prostorih obrtne zbornice v Ajd.. Središče bo delovalo 10 ur na teden, ob ponedeljkih od 10.00 do 15.00 in ob sredah od 12.00 do 17.00. Info: 040-753-175 AKTIV GOSPODINJ S PLANINE PRI AJDOVŠČINI Obvešča, da v nedeljo. 2. aprila ob 17.00 uri pripravlja predstavitev knjige DA NE BI POZABILI v Kulturnem domu v Komnu. Predstavitev knjige bo pospremila gledališka igra in pokušina dobrot izpod pridnih rok gospodinj s Planine. Vstopnine ni, vabljeni!
CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI Center mladinskih dejavnosti na Centru za socialno delo je odprt od ponedeljka do petka med 12.30 in 15.00. Tu se lahko osnovnošolci udeležijo raznih družabnih dejavnosti (pikado, monopoli, umetniške delavnice, računalniki, ogled filmov...), deležni pa so tudi učne pomoči in pomoči pri pisanju domačih nalog.
S pričetkom lepega vremena smo začeli izvajati en krat tedensko športne dejavnosti na šolskem igrišču. V mesecu aprilu bomo organizirali turnir v košarki. Za točen dan turnirja sledite plakatom, ki jih objavimo tedensko na OŠ. CMD je odprt tudi na Ribniku med 12.00 do 18.00. Tudi tu potekajo prostočasne dejavnosti (pink- ponk, namizni nogomet, družabne igre, internet...) ter športne dejavnost na prostem. Delavnica afro- kubanskega bobnanja pod vodstvom Roka Škarabota, ki se je pričela v marcu bo potekala tudi v aprilu, in sicer v sredah ob 18.30.
V CMD - ju nudimo tudi »info točko«, kjer ponujamo informacije glede šolanja, izobraževanja, zaposlitve, informacije o kulturnih in drugih prireditvah. Mladim pa nudimo tudi svetovanje in podporo, zato nas lahko obiščete, če ste v kakršnikoli stiski.
27. aprila, 1. in 2. maja je CMD zaprt. 28. aprila bomo izvajali dejavnosti samo na Ribniku.! Info: 368 06 12 ali 368 93 83 e- mail: cmd.ajdovscina@yahoo.com
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE AJDOVŠČINA
Velikonočne delavnice, predvidoma v četrtek in petek, 13. in 14. aprila popoldne.
Torek, 18. april - udeležba na Festivalu prostovoljstva mladih v Ljubljani (promocija prostovoljnega dela)
Ustvarjalne delavnice med prvomajskimi počitnicami,
predvidoma 26. in 28. aprila, v dopoldanskem času
DRUŠTVO UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA
Sobota. 8. april - popoldansko kopanje v IZOLI
Sobota. 22. april - enodnevni izlet KOČEVSKA REKA in
GOTENICA
MERJENJE KRVNEGA TLAKA:
Vsak prvi petek v mesecu med 9. in 11. v DU Ajdovščina. Vsako zadnjo sredo v mesecu med 16. in 17. v KS Planina. Vsako sredo med 18.00 in 19.00 v prostorih OŠ Črniče.
Vsak prvi petek med 18.00 in 19.00 v prostorih KS Budanje. Vsak prvi petek med 18.00 in 19.00 v prostorih KS Gojače. BALINANJE - vsak torek in četrtek v dopoldanskem času v Športnem parku Pale
PIKADO - vsak ponedeljek in petek od 17. in 19. v Palah REŠEVANJE KRIŽANK - vsak četrtek med 16. in 18. v Palah REKREACIJA v ŠC Police vsak torek med 17. in 18.
Pisarna DU Ajdovščina obratuje ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9.00 in 11.00, na naslovu Cesta IX. Korpusa 1 v Ajdovščini, tel.: 05/ 36 61 383
DRUŠTVO MOST - Univerze za 3. življenjsko obdobje Ponedeljek. 10. april ob 19.00. Dom krajanov Ajdovščina -Predavanje o stoti obletnici solkanskega mostu in bohinjske proge. Predaval bo univ. dipl. inž. gradb. Gorazd Humar, konstruktor in ljubitelj mostov. Predavanje z zgodovinskimi podatki ter krajinskimi in arhitekturnimi znamenitostmi, povezanimi s solkanskim mostom in bohinjsko železniško progo, bo vsekakor zanimivo. Na predavanje vabimo tudi nečlane društva. Vstopnine ne bo.
Sobota, 22. april ob 16.00, OŠ Vrtojba - Nastop plesne skupine Ajda v organizaciji plesne šole Rebula. Vstop prost!
KARITAS
POMOČ ODVISNIKOM, NJIHOVIM STARŠEM IN SVOJCEM
Informacije Franc Prelc - 05/674-67-00.	q
Prva socialna pomoč in sprejem prispevkov in do ohranjenih in čistih oblačil, pohištva, gospodinjskih aparat0 in drugih predmetov - ponedeljek od 9. do 11. ure, tore četrtek od 17. do 18. ure.
Pomoč na domu bolnim, ostarelim in družinam informacije gsm. 041 638 208 - Katarina Deotto Pomoč otrokom: Popoldan na Cesti - učna pomoč - sreda četrtek od 15. do 17. ure	,
Svetovalnica za starše, otroke in mladostnike - drugi cen v mesecu v domu Karitas na Cesti od 17. do 18. ure alinCJ podlagi najave, informacije 05 364 79 64 - Tanja Žorž; e-pošta: pnc-svetovalnica@kp.karitas.si Pomoč materam in otrokom:	.
Materinski dom, VARNA HIŠA - 05 364 79 64 ali 05 33 OV 234; e-pošta: karitas.samarijan@rkc.si V avli Občine Ajdovščina poteka prodajna razstava likovni del, nastalih na koloniji UMETNIKI ZA KARITAS. Informacije: Karitas vipavske dekanije, Ajdovščina, Vipovs 0 cesta 11 (bivša vojašnica poleg Upravne enote) vS ponedeljek med 9. in 11. uro, vsak torek in četrtek med^ ' in 18. uro INFO: 05/36-62-372 ali 041-429-713, e-p°š,a: jozica.licen@rkc.si
KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV
POSTNI VEČERI 2006
Petek. 7. aprila 2006: IMAŠ OTROKE, VZGAJAJ JIH , dr.Jur'l Bizjak. Vabi Klub krščanskih izobražencev Ajdovščina Srečanja kluba Krščanskih izobražencev za področje celotne vipavske dekanije so vsak drugi torek v mesecu ob 20.0v v učilnici ajdovske župnijske cerkve. Vabljeni novi člani. Informacije: 031-600-770
Informacije za rubriko Koledar zbiram0 do 25. v mesecu.
INFO: 36-59-140, 051-304-607, e-mail: tic.ajdovscina@siol.net, http: www. tic-ajdovscina.si, naslov: TIC Ajdovščina. Lokarjev drevored 8, Ajdovščina.
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Vabljeni na pomladne koncerte Kulturnega doma Nova Gorica:
Petek, 7. april 2006, ob 20.15
Neisha
Koncert 'najbolj vroče glasbene novinke' Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Za izven
Četrtek, 20. april 2006, ob 20.15
SOFIA JANNOK, Švedska "Inuitska ljudska glasba'
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Ponedeljek, 24. april 2006, ob 20.15 Orkester Slovenske filharmonije
George Pehlivanian, dirigent
Tibor Kerekeš, trobenta
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Za abonma in izven
Informacije: Kulturni dom Nova Gorica,
Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica,
T 05 335 40 10, E pr@kulturnidom-ng.si,
W www.kulturnidom-ng.si
MG! mestna galerija
NOVA GORICA
Od petka, 7. 4., do srede 26. 4.
BOŽIDAR DOLENC
Fotografije iz cikla Ona in on Otvoritev razstave ob 19.00
Torek, 11.4. in sreda, 12.4., od 9.00 do 11 00 in od 12.00 do 14.00
LUTKOVNE PREDSTAVE IN LIKOVNE DELAVNICE
Lutkovna skupina UŠ: Koko leva, koko desna Mentor kreativnih delavnic: Primož Seliškar Za vrtec in prvo triado devetletke
T +386 5 33 540 15, F +386 5 33 540 20 W www.mgng.net
NOVO
* a n (v i
Mobitel
‘ 40 % NI2JC CCNC OSNOVNC NAROČNIN« * VSI MLADI OD 18 DO 28ICT - NOVA MOŽNOST STUDCNTSKC NAROČNIN«
NOVO V SALONIH NISSAN
NISSAN NOTC	I
Golf pod ceno.
Golf Trendline 1,6 TDI (75 kW/102 KM) že od
3.390.000	SIT.
Golf Trendline 1,9 TDI (66 kW/90 KM) že od
3.703.000	SIT.
Avto Batič
UnA: v»ob don od (. ur> do 17. ur«, ob »botah od S. ur« do 13. i
«oobtaičood rrgovoc vodi
& ± rooMaKort Miv«a> vod:
3	-f- ^
Slika vozila je simbolna, število vozil in modelov je omejeno. Skupna poraba: 5,0 - 7,51/100 km. Emisije 002:135-175 g/km.
TUnBOGL
Urban Uršič s.p., ŽUPANČIČEVA 8, AJDOVŠČINA
AVTOAKUSTIKA GSM TELEFONI RAČUNALNIŠTVO SERVIS
VOUADSL
paketi po vaši meri od 2.990 sit
ASKgg*
ppiObH sim kartica za 2.900 sit
izi mobil pogovori 29 sit v vsa slovenska mobilna omrežja
MOŽNOST ODPLAČEVANJA OD 3 DO 24 MESECEV VSE KAR POTREBUJETE JE OSEBNI DOKUMENT IN BANČNA KARTICA Tel.: 05 36 63 220, www.turboel.com, info@turboel.com
mm
%
' j
<SAd.d.
Gospodinjski Aparati
"Popivna elektronika
DUKA oprema
% ^
A A
♦
%
SESTAVIL
DRAGO
BRECELJ
PROSTOR NINSKA MERA, 1000 L
CHATEAU-
BRIANDOV
ROMAN
GRŠKI
OTOK
SAMO-
GLASNIK
LATNIK
Radio
nova
MESTNI
GOSTINSKI
LOKAL
MESTO NA MORAVSKEM, (ŠEŠKA)
T0ŠKA.IZ KATERE IZH.SEVANJE
GROB
OSNOVNI
element
Hoje
krilo
Rimske
legue,
k°njenice
delna-
p^vepo
^TEREMSE
(^premika
AFRIŠKA
JEZIKOVNA
SKUPINA
IRIDU
K,iME SL-R0GOMET karija
^kdanji
GREGOR
ROZMAN
HRV.PESN
UJEVIZE
^banski
POLiTiK
(Raul)
. RAPEDEV ROSlanik, OlPLOMAT
BANDA,
DRHAL
KEM.ZNAK ZA KOBALT
KANAD
alp.sm.
OPARKA
(BRlGITTE)
ZNAK ZA MNODENJE
KOBAL
DRAGEC
OKUSNA
MORSKA
BELA
RIBA
POLDRAG
KAMEN
IME
AJDOVSK.
SLIKARJA
AZADA
NEREALNA
SLIKA,
PODOBA
ŠESA
IND. IN PRISTAN. MESTO V KATALONIJI
JO0EOLAJ
PRIMORSKI
KIPAR
(OSKAR)
ARABSKI
OKRASEK
ROBERT
LAH
HERCEGOVEC PREDEL V TRNOVSK. GOZDU
IZETBE-
GOVIZE
TONE
ROP
SP. DEL TRUPA
KRASTAŠA
(POGOV.)
REKA NA HRVAŠK., LEVI PRIT. LONJE
NEMŠKI
ADMIRAL
(ERICH-
1876-1960)
DEL BAT. STROJA
MADRIDSKI ŠP. KLUB
ZVONE
ŠERUGA
MESTO V Š. GORI
BLAGAJNA,
TREZOR
(STARIN.)
NIKO COLJA NORV. SM. SKAKALEC LJOEKOLSEV
IT.REDISER
(SERGIO)
IVO
ZORMAN
GR. BOG VETROV KAZALNI ZAIMEK
IME TV VODITELJICE SUNDOV
RANO-
CELNIK,
PADAR
PLESNI KLUB Z MODERNO GLASBO
NEMŠKI
GRADITELJ
ZRAKOPL.
(HUGO)
EGIPČ-
ANSKI
BOG
SONCA
12. IN 6. ČRKA EMIL ADAMIČ
-------- I
IME
PEVKE | SRŠEN j
ELVIRA
VATOVEC
AVSTRAL.
KENGURU
ODINANA
MALAKI
TRAVA 2. KOŠNJE
BABICA, ST. MAMA PO NAŠE
FRANC, j PISATELJ I (EMILE, | 1914-80) j
UTE O NA ENOTA
□ ELEZN. PROGA
I
Ime in Priimek:	Naslov:
kešitev pošljite v kuverti do 20. 03. 2006 na naslov: Nova Nova d.o.o. Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina. Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna kri-^anka ! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili tri flaškone vina.
^AGRAJENCI KRIŽANKE LATNIK ŠT. 42 *mtja Krapež Cesta 35 c, Ajdovščina ranc Krapež Otlica 82 Ajdovščina ranc Bajc Vrhpolje 65 Vipava
Latnik
VIPAVA
ZA MORSKE VOLKOVE BESEDNJAK
BOJA je pisana plavajoča oznaka, ki nas opozarja nadoločeno nevarnost. Na morju jih razpoznavamo nekako takole: rdeče-bela krogla (opazimo jo kot medlo črno piko na obzorju), zelen stožec (opazimo ga kot medlo črno piko na obzorju), rumeno-črna palica (opazimo jo kot medlo črno piko na obzorju) ...
BONAČA - BREZVETRJE je stanje na odprtem morju, ki nastane takrat, ko na barki poide zadnje hladno pivo in po možnosti tudi pogonsko gorivo za motor.
BOOM (bum ali deblo) je prečno postavljena kovinska cev ali lesen kol, ki drži raztegnjen spodnji rob jadra in ob vsakem obratu jadrnice uspešno položi njeno posadko v vodoravni položaj.
COCKPIT (izg.: kokpit) je odprt prostor na krmi plovila, iz katerega krmarimo proti želenemu cilju.
COCKTAIL (izg.: koktejl): želeni cilj.
DAIJNOGLED je zabaven ladijski kalejdoskop, skozi katerega, če ga usmerimo proti svetlobi, ugledamo zanimive vzorce, ki so posledica kristalizirane soli, prstnih odtisov ali prask.
DEVIACIJA je nenaravna ljubezen do morja!
se nadaljuje ker je prostor
RADIO
NJVA
106,9 MHz
www. novanovasi
nter tehnike, gradnie in pohištira Ajdovščina
■-
? \

Bodite pororni na akcijsko
in eksklurivno ponudbo
99.000
Regal Stil
fiksni sestav, barva bukev-B3 korpus in ličnice, stranice debeline 33 mm in robovi obdelanimi z 1 mm ABS, dim.: 262 x 200 x 57 cm
,00 SIT
413,12 EUR

Obiščite nas v Mercator Trgovskem centru v Ajdovščini, Vipavska c. 6, tel.: 05 / 364 48 00.

Pisarniški stol XS-sinhro eco
blago rena
14.900.OO SIT
"N
Računalniška miza M
dim.: 130x75x75 cm
17.000,00 SIT
gg#!|
70,94 EUR
Predsoba Nika X
fiksni sestav, barva svetli oreh, z ivemo ploščo 18 mm, robovi ABS folija, dim.: 180 x 197 x 35 cm
60.0uuW
250,38 EUR
Pridite in se prepričajte ... saj smo za vas pripravili ponudbo raznovrstnih izdelkov iz programov:
kuhinje • jedilne garniture... • stoli, mize... • otroške sobe, pisalne mize ... • dvevne sobe, predsobe...
• sedežne garniture... • svetila ... • talne obloge... in se in se...
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja * DTP: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Tel. uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net, latnik@email.si