Naš čas, 30. 5. 2013, barve: 
CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
9 , IUJJU
za konec tedna
V petek (11/26 °C), soboto (14/27 °C), in nedeljo (14/28 °C) bo sončno z občasno oblačnostjo.
60 let
številka 23
četrtek, 13. junija 2013
1,80 EVR
IIAIMO
VELENJE
Takole so nazdravili najodgovornejši pri ko-hezijskem projektu celovite vodooskrbe in kanalizacije Šaleške doline vrednemu 42 milijonov evrov, potem, ko sta župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič (v imenu vseh treh občin in Komunalnega podjetja) in minister Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan v torek popoldne podpisala še pogodbo o sofinanciranju gradnje čistilnih naprav za pitno vodo, ki je del prej omenjenega celovitega projekta, ki je zdaj že v celoti stekel.
Čistilne naprave so vredne dobrih 15 milijonov evrov. Kohezijski sklad Evropske unije bo prispeval dobrih 10,5 milijona evrov, država nekaj več kot 1,8 milijona evrov. Ostala sredstva, vključno z DDV-jem, ki znaša dobre tri milijone evrov, bodo zagotovile občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Minister Židan je ob tem poudaril, da občine Šaleške doline svojo nalogo dobro opravljajo, saj zagotavljajo občanom nujne dobrine, kar voda je, ob tem pa je spodbudno, da so si uspe-
le za to zagotoviti znatna evropska in državna sredstva. Podpisa sta bila vesela šoštanjski in velenjski župan Darko Menih in Bojan Kontič, saj sta bila pred dnevi zaradi zapletov pri razpisu oddaje cevovodov zelo zaskrbljena, razplet pa je bil ugoden in dela so zdaj že stekla. Menih je ob tem poudaril, da je za občino Šoštanj, ki je z dobro pitno vodo pokrita le 80 odstotno, tako zastavljen skupni projekt, pretežno financiran z evropskimi in državnimi sredstvi, edina rešitev.
■ mz
V Šoštanj prispel Alstomov stator generatorja
Sodobna oprema bo omogočala boljši izkoristek premoga - Stator generatorja tehta kar 370 ton
Šoštanj, 8. junija - Po železniških tirih je Alstom v Šoštanj pripeljal enega večjih delov opreme za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Stator generatorja, ki tehta 370 ton, je bil izdelan v Alstomovi tovarni v poljskem Vroclavu. Nekajmesečno pot je začel po tirih, nadaljeval po morju do Nizozemske in končal s posebno vlakovno konstrukcijo do gradbišča Termoelektrarne Šoštanj.
Generator s statičnim vzbujanjem bo deloval z močjo preko 700 MVA in s tri tisoč vrtljaji na minuto. Jedro statoija in navitje rotorja bosta hla-
»Kdo« je Alstom?
Alstom je v sistemih za proizvodnjo in prenos električne energije ter železniškega prometa vodilno podjetje v svetu. Skupina zaposluje 92.000 ljudi v približno 100 državah. V lanskem letu so prihodki od prodaje dosegli 20 milijard evrov, podjetje pa je sklenilo za skoraj 24 milijard evrov novih naročil.
jena z vodikom, navitje statorja pa ima vodno hlajenje. Rotor generatorja bo mehansko energijo turbine pretvarjal v električno energijo za slovensko električno omrežje.
Stator generatorja je del opreme po pogodbi, ki jo je Alstom leta 2008 podpisal s TEŠ in po kateri bo dobavil celotno opremo za šesti blok - generator s parno turbino s
Tovor je v Šoštanj potoval več mesecev.
celotnim ciklom vodne pare, kotel in nadzorni sistem ALSPA. Novi blok bo povečal izkoristek premoga s 30 na 43 odstotkov in znatno zmanjšal emisije. Šesti blok bo proizvedel približno eno tretjino električne energije v Sloveniji.
Za proizvodnjo električne energije in daljinskega ogrevanja sta v Sloveniji že dve Alstomovi plinski turbini z močjo 114 MW (skupaj 228 MW) in več parnih turbin, za katere Alstom izvaja tudi servisne storitve. Alstom je za TEŠ že posodobil kotel petega bloka, s čimer so se zmanjšale emisije in dosegli okoljski standardi.
■
Ko udari strela
Bojana Špegel
Danes je že 13. dan, odkar smo stopili v meteorološko poletje. A o poletju še ni bilo ne duha ne sluha. Do včeraj, ko naj bi nas zajel prvi vročinski val. Prej pa je skoraj vsak dan lilo in grmelo, kot da smo v aprilu. In tudi strele so sekale, da. Močne, zoprne, oglušujoče. Zadele so kar nekaj električnih drogov, dreves, žal tudi 3
ljud le 1
Pa čeprav je možnost, da človeka udari strela, majhna, 700.000.
Ob tem se od nedelje dalje sprašujem, koliko možnosti imamo, da nas sredi belega dne v naselju »udari« še huje kot strela. Ker smo priča poskusu uboja z nožem. To seje zgodilo v sončnem nedeljskem popoldnevu na dvorišču blokov nekdanjega Vegradovega samskega doma. Pretep, ki gaje izzvala narobe razumljena kletvica, ki sploh ni bila namenjena krutemu storilcu, je prerasel v obračun s palico in nožem.
Dogajalo se je hitro, vse pa so opazovali otroci, ki so želeli končno lepo, sončno popoldne preživeti na zraku. Slike okrvavljenih očeta in sina iz romske družine, kijih imajo v tem naselju radi, saj so zelo pridni in urejeni, bo otroke, ki so to doživeli, zagotovo spremljala še dolgo. Tudi odrasle, po mojem. Ker jih je bilo strah in ker jih je sedaj še bolj. Človek se vpraša, kaj se dogaja z ljudmi. Kako na vse nas vpliva negotova prihodnost, za mnoge že žalostna sedanjost, ki jemlje energijo in moč. Vse večje živčnih, nestrpnih, tako ali drugače prizadetih, tudi zadetih. Kdo bi jim zameril? A kdo se bo ob tem še počutil varno? Si upal zvečer na sprehod skozi mesto, park?Pretiravam?Morda, a se o tem sprašujem, kot mnogi ob meni, če smo v mestu še toliko varni, kolikor se varne počutimo. Občutek ni več dober.
Sprašujem se tudi, kaj se zadnje čase dogaja v Velenju. Ni jih malo, ki so mi v zadnjih dneh potožili, kako vidno propada mesto. V centru sploh. Lokali se zapirajo, novih ni. Tudi če se organizatorji trudijo s prireditvami na prostem, te niso vedno dobro obiskane. Izjeme so sobotni dopoldnevi, ko se mi zdi, da je Velenje podobno mestu. Zvečer pa, tudi ob vikendih, mesto čisto prekmalu zaspi. Postane spalno naselje. Redki so lokalih, v katerih so zadovoljni z obiskom. Kupna moč pada, ker mesto nima več veliko dobro plačanih služb. Za mlade jih sploh nima. Upajmo, da bo, ko res pride poletje, bolje. V mestu bo tudi letos polno kulturnih dogodkov na prostem, več kot 50 jih bo. Želim si, da bi bili ne le dobro obiskani, ampak tudi sproščujoči. Ker je trenutkov in dni, ko med nas dobesedno sekajo strele, čisto preveč.
Dan odprtih vrat čebelarjev
Šaleška dolina - Čebelarska zveza Slovenije bo letos tretjič pripravila dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev. V akcijo se bodo vključili tudi člani čebelarskih društev iz Šaleške doline.
Dan odprtih vrat bodo pripravili v petek, 14. junija, in sicer čebelarji iz mestne občine Velenje: Franc Klavzner v čebelnjaku na Turnu, Martin Meško na Lopatniku, Martin Pustatičnik na Plešivcu ter čebelnjak na Grilovi domačiji v Vinski Gori. Čebelnjaki bodo za širšo javnost odprti od 10. do 15. ure. Člani čebelarskega društva Šmartno ob Paki pa bodo jutri (v petek) dopoldne gostili otroke vrtca ter učence prvega in drugega razreda tamkajšnje osnovne šole pri Starem gradu, kjer imajo društvene prostore, popoldne omenjenega dne bodo postavili stojnico pri Mercatorjevem centru v središču Šmartnega ob Paki in na njej predstavili medene pridelke in izdelke iz medu. V soboto od 11. do 13. ure pa bodo v društvenih prostorih predstavili pridelovanja medu.
■ tp
»Migaj z mano Velenje«
Velenje, 8. junija - V Velenju so migali - tekli na 2, 4 in 8 km, rekreativno in tekmovalno v sklopu Štajersko-Koroškega pokala in za obolele z rakom. Kljub deževnim dnem se jim je v soboto zjutraj nasmejalo sonce in tako se je pri Letnem kinu v Velenju ob Škalskem jezeru zbralo več kot 200 tekačev vseh starosti ter nekaj gledalcev in spremljevalcev. S prijavni-nami na tek so skupaj zbrali 1.429 evrov, ki so jih namenili v štipendijski sklad za celoletno štipendiranje mladostnikov, obolelih za rakom, v novem študijskem letu.


9770350556014
Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

13. junija 2013
lokalne novice
m
V Velenje gredo Velenjčani
Žalec, 8. junija - 19. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa v Žalcu so pripravili celjska izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Občina Žalec in tamkajšnje območno združenje RK.
Tema letošnjega je bilo preverjanje delovanja in usposobljenost ekip v nudenju prve pomoči v nesrečah pri razlitju nevarne snovi, poškodbah otrok na pikniku in pri spopadu dveh skupin. Na preverjanju je sodelovalo 15 ekip. Med njimi tudi ekipa Gorenja, d. d., iz Velenja, ki je osvojila prvo mesto, tretja pa je bila ekipa Območnega združenja RK Velenje. Zmagovalci bodo sedaj nastopili še na državnem preverjanju, ki bo 5. oktobra v Velenju.
■ tp
Dijaški podjetniški maraton
Velenje - Na Šolskem centru v Velenju bodo od jutri (petka) do ponedeljka, 16. junija, pripravili dijaški podjetniški maraton Velenje Startup.
Gre za tridnevni dogodek, na katerega bodo dijaki »pripeljali« svoje poslovne zamisli od prve ideje do končnega cilja. Na prireditvi bo sodelovalo deset mladih podjetniških ekip, ki bodo v 54 urah poskušale razviti čim boljši nov produkt. V nedeljo popoldan bodo na javni prireditvi svoja nova podjetja predstavili komisiji investitorjev, ki bo izbrala zmagovalca in mu podelila lepo nagrado.
■ tp
EnRe v Velenju
Velenje - Velenje bo 20. in 21. junija gostilo mednarodno konferenco EnRe. Ugledni domači in tuji strokovnjaki bodo v okviru vodilne teme z naslovom Slovenska energetika v luči smernic EU razjasnili marsikatero dilemo, odprli nova vprašanja, izmenjali izkušnje. V okviru konference bo potekala okrogla miza »Razvoj evropskih energetskih trgov; podoba po letu 2014.«
■	mkp
Zbirajo predloge za priznanja
Šoštanj - 30. september je praznik Občine Šoštanj. Vsako leto ob tej priložnosti zaslužnim podelijo priznanja. Predlagajo jih lahko občani, zavodi, organizacije ... Predloge (podelijo največ eno priznanje častni občan, tri priznanja občine in tri Plakete) bodo zbirali do 21. avgusta.
■	mkp
Rušijo staro hišo
Velenje, 13. junija - Zaradi odstranitve objekta, ki se nahaja na Ljubljanski cesti 2, tik ob stari pekarni, bo od danes do vključno nedelje popolnoma zaprta Ljubljanska cesta v Starem Velenju (od križišča pod cerkvijo do povezave za Stari trg). Obvoz bo urejen po obstoječi enosmerni cesti mimo župnišča in hotela Razgoršek.
SAX korak bližje kupcem
Butik SAX, trgovina s tekstilom in modnimi dodatki, je v Velenju v petek odprl vrata nove prodajalne v pritličju Nakupovalnega centra. S to naložbo so se želeli bolj približati svojim kupcem, pravi lastnica Iris Goršek, saj bo nov večji prostor zanje in za zaposlene še prijetnejši. Kljub novi prodajalni v pritličju bo Sax v kletni etaži odprt še mesec dni.
Popolna pisarna za mala podjetja
Ljubljana, Velenje - Si.mobil je objavil natečaj, v katerem se lahko podjetja z do deset zaposlenimi potegujejo za Si.mobilovo subvencijo. Tri podjetja, ki bodo v roku (do 28. junija na www.simobil.si/sub-vencija) oddala prijavo in se najuspešneje predstavila, bodo prejela subvencijo v obliki paketov storitev Popolne pisarne. Vrednosti subvencij znašajo 10.000 evrov, 5.000 evrov in 3.000 evrov, podjetja pa bodo lahko paket brezplačno uporabljala 24 mesecev.
■ mkp
15 ključev do družinske sreče
Velenjski župan predal ključe petnajstim najemnikom občinskih stanovanj
-	Čez mesec dni spet
-	Na Gorici kupili 65 stanovanj
Velenje, 5. junija- Prejšnjo sredo popoldne je velenjski župan Bojan Kontič v vili Bianci podelil ključe petnajstim občankam in občanom, ki so s podpisom najemnih pogodb postali najemniki občinskih stanovanj. Ob tem jim je zaželel veliko sreče in zadovoljstva v novih stanovanjih. Povedal je, da je v teh težkih časih dobiti stanovanje toliko večji dogodek in razlog za veselje, in jim zaželel, da bi se v novih stanovanjih dobro počutili. Hkrati pa jih je pozval, da s stanovanji ravnajo kot dobri gospodarji.
Novim najemnikom so stanovanja razdelili na osnovi javnega razpisa za dodelitev in zamenjavo nepro-fitnih stanovanj v najem; ta je bil objavljen maja 2012. Na razpis je prispelo 372 vlog, od katerih jih je bilo 45 v postopku zavrnjenih. Na prednostno listo A se je uvrstilo 268 prosilcev, na prednostno listo B se je uvrstilo 28 prosilcev. Na seznam za zamenjavo liste A se je uvrstilo 26 prosilcev, na seznam za zamenjavo liste B pa se je uvrstilo 5 prosilcev. Tokrat so ključe stanovanj dodelili občanom s prednostne liste A, ki zaradi socialnih razmer niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe. Na občini
Poslovno-stanovanjski kompleks na Gorici hitro dobiva končno podobo. Občinska stanovanja
v njem naj bi razdelili v začetku leta 2014.
računajo, da bodo lahko čez dober mesec s ključi občinskih stanovanj razveselili novo skupino občanov, ki so se uvrstili na prednostno listo B in so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo. Z njo za določeno obdobje vnaprej plačajo najemnino za neprofitno stanovanje.
Na Gorici 65 stanovanj
Mestna občina Velenje je že doslej uspešno reševala stanovanjska vprašanja z vlaganjem v nakup novih stanovanj. Tako pa bo, pravijo, tudi v prihodnje. Tudi zato so se odločili za soinvestiranje gradnje poslovno stanovanjskega objekta na Gorici. S prijavo na javni razpis Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je MO Velenje pridobila soinvestitorska sredstva za 65 stanovanj in 98 pokritih parkirnih
mest v okvirni vrednosti 5,5 milijona evrov ter posojilo v višini 2,3 milijona evrov. Dela na Gorici naj bi bila končana še letos, stanovanja
pa bodo upravičencem z veljavnih prednostnih list predvidoma lahko dodelili v začetku leta 2014.
■ bš
•W J V	t V #11 VI
Več cenejših luči
Ljubno - Med 11 občinami koroške in savinjske regije zaključujejo projekt prenove javne razsvetljave, vreden dobrih 818 tisoč evrov, tudi v občini Ljubno, edini iz regije Saša.
V lokalni skupnosti so se prenove javne razsvetljave lotili že pred časom z lastnim denarjem. Tako imajo že sedaj 50 svetilk, ki ustrezajo zahtevam uredbe o prekomernem svetlobnem onesnaževanju neba. V okviru omenjenega skupnega projekta bodo zamenjali še 123 svetilk, postavili pa bodo tudi nekaj novih drogov. Vrednost prenove javne razsvetljave so v lokalni skupnosti ocenili na 47 tisoč evrov.
Sicer pa naj bi v vseh 11 občinah zamenjali in namestili 2.840 varčnih ter okoljsko sprejemljivejših svetilk in svetil. S tem naj bi na leto prihranili blizu 157 tisoč evrov.
■ tp
Nekateri nas oštevajo, mi se spet preštevamo
V imenu ljudstva - Društvo prijateljstva ter vojaški atašeji -Laško, sotočje dobrega
Na eni strani odobravanje, na drugi zgražanje! Tak »deja vu« smo zadnje dni doživeli ob izreku sodbe v zadevi Patria; v sodni dvorani, pred njo in drugod po državi. Ta prvostopenjska sodba je namreč udarila visoko, v sam vrh največje opozicijske stranke. In ker ima ta že tako in tako precej najbolj zagretih privržencev, ki vodji zaradi očitka protikorupcijske komisije niso »dovolili« odstopiti, jim zdaj nikakor ne gre v glavo, da bi lahko njihovega predsednika obsodili. Hude besede so letele na tožilstvo in sodišče, sam obtoženi je v obrambo, saj se bo pritožil, napovedal vsa pravna sredstva. A ne le to, mnoge je zmotilo, da je napovedal tudi vsa politična sredstva. To pa je dodatno razvnelo duhove. Včasih, ko bi nam bila potrebna večja enotnost, je prišlo do novih razdvajanj, nekateri bi rekli kar, da je med Slovenci prišlo do novega preštevanja.
Ta sodba je prišla le nekaj dni po znameniti »Roški« obletnici. Tedanji dogodek je v podporo »slovenske četverice« na ceste pognal veliko Slovencev in strnil naše vrste. Tudi zdaj je bilo
pred sodiščem precej ljudi, vendar - za razliko od »Roške« - so bili zdaj razdeljeni. Stvari so se pač močno spremenile. Tedaj ni šlo le za Janšo, za četverico - šlo je za Slovenijo, za spremembe. Slovenska sodba na najvišji ravni seje vsaj malo »dotaknila« tudi četrtkovega slavja 20-letnice Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva (DSHP), kije bilo v Celju. Ne zato, ker so predvsem na drugi strani našega Janšo primerjali s svojim Sanaderjem. »Dotaknilo« se ga je zaradi gosta, nekdanjega hrvaškega predsednika Stipeta Mesica, saj je novinarje zanimalo, kaj meni o nekaterih obtožbah na njegov račun, da je tudi povezan s poslom Patrie, a na Hrvaškem. Mesic je to zanikal. V ospredju »prijateljske« slovesnosti je bila seveda pomembna vloga tega društva pri povezovanju obeh držav. Tudi kot amortizer v časih ali primerih, ko je v sodelovanju kaj zaškripalo. Pa tudi na začetku, ko je šlo za priznanje obeh na novoustanovljenih držav. Pristno vez med ljudmi na obeh straneh meje pa še kako čutil vzhodni del naše širše regije. Tu kakšno posebno društvo niti ni
potrebno, saj veljajo dobri sosedski odnosi, ki so pogosto prepredeni s sorodstvenimi vezmi. Teh tudi nova državna meja ni mogla presekati. Mnoge občine na hrvaški strani so že sodelovale z našimi tudi pri raznih evropskih projektih in se tako navajale na čas, ko bo tudi ta naša soseda članica Evropske unije. In to je tik pred vrati.
Celje pa v zadnjih dneh ni gostilo le DSHP, gostilo je tudi vojaške atašeje, akreditirane v Sloveniji. Ne le iz Evrope, celo iz ZDA, Rusije in Kitajske. Prav tako so se v Celju mudili mladi iz petih evropskih držav, ki sodelujejo v projektu Comenius (akcijski program EU). Bili so gostje ene od celjskih osnovnih šol. Prejšnji teden so se veselili v Laškem. Po Solčavskem je to drugo območje v naši regiji, ki se lahko ponaša z nazivom Evropska destinacija odličnosti. In peta v Sloveniji. »Laško - sotočje dobrega!« Čeprav je središče turističnega dogajanja zdravilišče s 160-letno tradicijo, 60 let razvijajo tudi rehabilitacijsko dejavnost, je turistično naravnava vsa občina. Letos sta se za tako priznanje v Sloveniji potegovala še Radob-ca in Zeleni kras, »odličje« pa so doslej razen Solčavskega in zdaj Laškega prejeli že dolina Soče, reka Kolpa in Idrija. Tako je na našem nebu zasijalo še eno turistično sonce; pravega sonca pa še vedno ni. A smo vseeno lahko veseli, da nismo deležni tolikšnih padavin kot v nekaterih evropskih državah. Čeprav tudi vseh naših krajev neurja ne obidejo. Konec tedna je bilo na našem območju najhuje na vitanjskem in vojniškem koncu.
■ k
n
n
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 13
13. junija 2013
""^ÉAS
AKTUALNO
3
Populizem brez učinka?
Župani pobudo ministra Gregorja Viranta po zmanjšanju števila občin že do naslednjih lokalnih volitev ocenjujejo različno
Slovenske občine so večinoma majhne;
12 odstotkov vseh (26) jih ima manj kot 2.000 prebivalcev
Milena Krstič - Planine
Vse več jih je, ki so prepričani, da je za majhno Slovenijo 212 občin preveč! Ne med župani, zlasti pa ne med župani majhnih občin. Pobudo ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta za zmanjšanje števila občin, in sicer kar za polovico že pred lokalnimi volitvami naslednje leto, ocenjujejo različno. Imajo pa za pomisleke tudi argumente.
Kako o tem sodijo župani vseh treh šaleških in treh od sedmih zgornjesavinjskih občin pa je zanimalo tudi nas?
Bojan Kontič, Mestna občina Velenje: »Združevanje s spodbujanjem občin k temu«
Podpira jo. Prepričan pa je, da jo je treba speljati tako, da se manjše občine k temu spodbuja. Mogoče na osnovi zakona o financiranju, torej z denarjem. Na silo, je prepričan, pa ne bo šlo.
»Nimamo pokrajin, nimamo regij, imamo zgolj občine in državo. Večkrat na nasprotni strani kot v sobi-vanju oziroma sodelovanju.« Dvomi, da bomo v kriznih časih lahko ohranili na nek način razkošno organiziranost Slovenije. »Kriza je pravšnji trenutek, da se resno pogovorimo o tem. Priznati je treba, da
lo manj je bilo narejenega pri vsebinah. Ponekod pa so z izgradnjo objektov tudi pretiravali in imajo danes težave z vzdrževanjem.«
Dodaja, da bi, če bi na občine gledali zgolj kot na možnost participacije ljudi pri odločanju, rekel, da jih je dobro imeti čim več. Vendar je dejstvo, da bolj kot je država razdrobljena, več kot je občin, bolj je centralizirana, čeprav se ne sliši logično. »Manj je stika in manjše so možnosti za prenos določenih nalog oziroma pooblastil na lokalne skupnosti. Nemogoče je na vse prenesti enake naloge, ne da bi pri tem manjše občine postavili v položaj, da jih ne bodo sposobne opraviti.« Pomemben pa se mu pri morebitnem združevanju zdi sistemski pristop, predvsem pa, kot je ponovil še enkrat, finančne spodbude pri povezovanju občin v večje teritorialne enote, s čimer bi jim bil omogočen tudi ustrezen razvojni potencial znotraj lokalnih skupnosti.«
Darko Menih, Šoštanj: »Kdo bo plačal?«
Tudi župan Šoštanja pobudo ministra Viranta podpira, a ima tudi pomisleke. »Majhne občine se bo-
V času Avstro-Ogrske monarhije je bilo samo v ljubljanskem okrožju 288 občin
bo nedorečen, bo vodil v kaos in nezadovoljstvo. Napraviti je treba natančno analizo, kaj bi Slovenija s tem pridobila in kaj izgubila, dobro pretehtati in se potem odločiti.«
Zanima ga še vrsta vprašanj. Recimo, kako bo s svetniki v občinskih svetih v velikih občinah. »Bo vanje sploh lahko izvoljen kdo s podeželja?« se sprašuje. »Kaj se bo zgodilo s projekti, ki jih občine že izvajajo, pa v enem letu še ne bodo končani?« Zanima ga financiranje. »Država zdaj občinam samo nalaga, financira pa ne tako. Ravnokar smo dobili podatke o plazovih za leto 2010. Ni denarja, da jih odpravimo. Kaj bo s čistilnimi napravami na podeželju?« Prepričan pa je tudi, da je treba naprej vedeti, s kakšni stroški bi združevanje izpeljali, predvsem pa, kdo jih bo plačal.
Janko Kupušar, Šmartno ob Paki: »Tako hitro ni realno«
Pobudo ministra ocenjuje predvsem kot njegovo dobro pogajalsko izhodišče. »Ukrepi, ki jih je vlada sprejela, se bodo prenašali na občine s pritiski preko finančnih sred-
že počno. Ob tem je spomnil, ljudje ob ustanavljanju samostojne občine Šmartno ob Paki niso bili za to, pa so jo kljub temu dobili. Izpolnjujejo vse pogoje, razen števila prebivalcev. »Zdaj ko jo imamo, pa se bomo zanjo zavzemali, dokler bo mogoče.«
Ivan Suhoveršnik, Mozirje: »Spremlja me slab občutek«
Slab občutek ima. Nekaj stvari pa ga čudi. »Namesto da bi se država in vodilni zahvalili manjšim občinam in županom v njih, da peljejo razvoj Slovenije naprej, bi jih ukinili? Čudi me, da bi minister Virant, ki je nekako ves čas sodeloval pri ustanavljanju občin, tudi majhnih,
Evropske občine imajo v povprečju 4.141 prebivalcev;
povprečje za Slovenijo je 9.757 prebivalcev
strošek. Kar poglejte, kako so se večji, veliki sistemi, kjer je v ozadju interes kapitala, ki se uresničuje s pomočjo politike, že izkazali za neučinkovite. Prepričan je, da ra-
Ciril Rosc, Luče: »Populističen ukrep na škodo majhnih«
Meni, da gre za populističen ukrep, ki bi bil takim občinam, kot so Luče, v škodo: so ena redkih slovenskih občin, ki ni zadolžena. »Finančni učinek bo zanemarljiv, podobno, kot je bil pri zmanjševanju ministrstev.« Omenil je referen-
zvojnih posebnosti okolja, ki je v Sloveniji izjemno pestro, centri ne poznajo in da trajnostni razvoj lahko razumejo, uspešno vodijo in izvajajo
Manjše občine zahtevajo večje stroške občinske uprave na prebivalca; najbolj občutno ti stroški porastejo v mikro občinah
dum, ki bi bil potreben, vendar je prepričan, da ta v Lučah ne bi šel skozi. »Ljudje smo se v dvajsetih letih navadili lokalne samouprave. Leta 1994, ko smo do-
so manjše občine opravile veliko tistega, kar so občanke in občani od njih pričakovali. Postorile so tisto, kar prej krajevne skupnosti ali več krajevnih skupnosti znotraj ene teritorialne enote niso uspele. Poskrbele so za kakovostnejše bivanje, dvig standarda - predvsem infrastrukture, komunalne in prometne. Ma-
do v velikih izgubile. Bojim se, da bo podeželje zaostalo v razvoju, saj se zanj ne bo nihče brigal.« Dodaja, da je treba projekt združevanja, če bo ta sprejet, voditi natančno. »Če
Leta 1994 je bilo v Sloveniji le 58 občin, danes jih je 212
stev in pri tem bo lahko popuščal. Tako na hitro, kot to predlaga, pa je tudi nerealno,« pravi. »Zavedati se moramo, da država dvajset let ustanavlja nove občine, ena je celo še v procesu ustanavljanja. Obraten proces, ki je po moji oceni še težji, bo trajal naslednjih dvajset let.«
Osebno do združevanja ni opredeljen, pravi pa, da je določene funkcije možno združiti, povezati občine med seboj, kar v Šaleški dolini
ki kriterijem niso zadostile, zdaj manjše občine ukinil. Sam vidim razvoj Slovenije tudi v razvoju občin, ne pa v njihovem ukinjanju.«
Alojz Lipnik, Solčava: »Trajnostni razvoj lahko izvajajo le ljudje, ki okolje poznajo«
Župan ene najmanjših slovenskih občin je odločeno proti. »Majhne občine so eden glavnih spodbujevalcev razvoja podeželja. Nanje ne smemo gledati kot na nepotreben
le ljudje, ki iz tega okolja izhajajo. Daje pa tudi primerjavo: »Če se zgledujemo po državah, ki so uspešnejše od nas: Avstrija ima 2.354 občin. Najmanjša šteje le 54 prebivalcev. Pa sistem dobro deluje. Konec koncev pa sem proti ukinjanju tudi zaradi tega, ker bo tako mali človek, pod narekovajem seveda, vedno preglasovan.«
bili svojo samostojno občino, nismo imeli, razen v središču kraja, asfaltirane nobene ceste, pa imamo največ kilometrov občinskih cest na prebivalca v Sloveniji. Infrastrukturo smo zelo spodobno uredili in to ljudje vidijo. Ne razumem pa tudi, zakaj bi občine, ki niso zadolžene, nagradili s tem, da bi jih združevali s tistimi, ki so.«
■
Zakon o lokalni samoupravi postavlja spodnjo mejo pri 5.000 prebivalcih. Ob tem zakon dopušča možnost, da je občina lahko manjša, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Novela zakona iz leta 2005 pri tem postavlja mejo, ki naj ne bi bila presežena niti v izjemnih primerih. Ta meja je 2.000 prebivalcev. Kljub temu ima manj kot 2.000 prebivalcev 26 občin ali 12 odstotkov vseh občin v Sloveniji. Manj kot 5000 prebivalcev ima 110 občin ali 52,4 odstotka. Ankaran in Mirna še nista všteta.
MALA ANKETA
Občani o občinah
Zanimalo nas je, kaj si o tem, ali je v Sloveniji preveč občin ali ne, mislijo naključno izbrani občani. Vprašali smo jih nekaj.
Tomaž Soklič iz Pe-trovč: »Občin je preveč, preveč je tudi zaposlenih v občinskih
upravah. Taka razdrobljenost je draga. Prav je, da se o tem razmišlja. Ne samo razmišlja, tudi kaj stori.«
Ana Predovnik iz Velenja: »Mislim, da ima Slovenija preveč občin. Ko so se ustanavljale, je vsak gledal samo nase, pa bi bilo že takrat treba videti kaj več. Vsaka ima župana, tajnico, strokovne delavce ... Učinkoviti pa dvomim, da so tako, kot so bili takrat, ko so delali na »svinčnik«. Če bi bilo v državi toliko občin, kot jih je bilo pred dvajsetimi leti, bi bilo kar dovolj. Imeti pa bi morali okraje, da ljudem uredijo kakšno reč, da ne bi bilo treba hoditi predaleč.«
Martin Korenak iz
Velenja: »Občin v Sloveniji ni preveč. Nanje gledam na svoj način - več jih je, bliže so ljudem. Mislim, da bi morala država »špa-rati« pri čem drugem. Ima še rezerve, in to velike.«
Peter Krajnc, Šmartno ob Paki: »Zaradi stroškov delovanja, povečanja administracije sem za združevanje občin. Torej sem za to, da bi bilo v Šaleški dolini tako, kot je bilo pred delitvijo iz ene na tri lokalne sku-
pnosti. Vse drugo pa govori v korist sedanji organiziranosti lokalne samouprave v dolini. Treba je priznati, da so se tudi takšne občine, kot je Šmartno ob Paki, v času samostojnosti razvile, izboljšale infrastrukturo in da občani lažje sodelujemo pri odločitvah. Napredek je viden. Bilo bi lepo in prav, če bi država v večji meri poskrbela za manjše občine, saj imajo večje več možnosti za razvoj, ker imajo večja podjetja, več drugih priložnosti.«
Ivan Kramer, Rečica ob Savinji: »Razprava o združevanju občin je znova ena od »kosti«, ki jih nekdo vrže zato, da lahko preusmeri pozornost od osrednjih
težav države in družbe. Drugače težko razumem vnovično polemiko o tem, za katero menim, da je nesmiselna. Pred časom smo lahko slišali izjave o argumentiranem izjemnem pomenu lokalne samouprave za razvoj družbe. Po preteku nekaj let pa ugotavljajo in zagovarjajo ravno nasprotno. Nesporno je, da je večje število občin prineslo večje upravljanje, odločanje in denarja na lokacije, ki so bile nekdaj zapostavljene. Verjetno je zaradi tega tudi kakšen strošek več, ki pa gotovo odtehta blaginjo tega, kar je pridobila ali ima lokalna skupnost ter posredno vsak posameznik v njej.«
■ mkp, tp
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
4
GOSPODARSTVO

13. junija 2013
Bloka
3 in 4 že v
v«
omrežju
Obsežna dela opravili v rekordnem času in s kar milijon evrov nižjimi stroški, kot je bilo predvideno
Mira Zakošek
Revizija obtočnih črpalk čistilne naprave
Okoli 500 delavcev je vse od aprila pa do konca maja opravljalo obsežna vzdrževalna in obnovitvena dela na blokih 3 in 4 šoštanjske termoelektrarne, ki bosta potem, ko bo začel obratovati blok 6, prenehala obratovati. Opravili so tudi potrebna vzdrževalna dela na čistilni napravi, zaustavitev blokov pa izko-
ristili še za rekonstrukcijo sistema transporta premoga in transporta produktov šestega bloka.
Blok 3 je doslej obratoval kar 350 tisoč obratovalnih ur, blok 4 pa 280 tisoč obratovalnih ur, kar pomeni, da sta oba že krepko presegla normalno življenjsko dobo, ki je sicer 200 tisoč obratovalnih ur.
Glede na to, da bodo bloka čez
dobri dve leti trajno ustavili, so tokratni remont omejili na najnujnejša dela. Najzahtevnejša in najobsežnejša je bila obnova kotlovskih naprav. Na turbinskem delu so temeljito pregledali vse turbinske regulir-ne in hitre zaporne ventile in opravili kontrolo lopatic nizkega tlaka.
Logistično najzahtevnejša dela so bila opravljena v rekonstrukciji sis-
tema transporta premoga in transporta produktov, ki so ju prenovili tudi za namene prihodnjega obratovanja bloka 6. Remont so končali teden dni prej in z več kot milijon evrov nižjimi stroški, kot je bilo načrtovano.
■
Začetek gradnje do konca leta?
Skupina Era Velenje skupaj s tujim investitorjem načrtuje izgradnjo mednarodnega logističnega centra - Ključni štirje sektorji - Denar za osnovne dejavnosti
Tatjana Podgoršek
Skupina Era Velenje je po nekaterih informacijah v Arnavskem gozdu pri Žalcu začela aktivnosti za izgradnjo mednarodnega poslovno-logističnega centra. Odgovor smo poiskali kar pri predsedniku uprave Skupine Gvidu Omladiču, ki je našemu vprašanju pritrdil:
»Res je.« Povedal je, da skupaj z enim največjih investitorjev in hkrati razvojnikov v logistična središča na svetu načrtujejo izgradnjo približno 50 tisoč kvadratnih metrov logističnih površin. Gradili bodo po fazah, glede na podpisane pogodbe in potrebe interesentov. Celoten projekt bo izvedla Erina projektna družba Poslovnologistično središče, ki je lastnica zemljišča, vanjo pa bo tuji strateški investitor vstopil z odkupom lastniškega deleža. Pričakujejo, da bodo do konca leta podpisali vsaj eno 10- do 15-letno pogodbo z najemnikom in se takrat takoj lotili tudi gradnje.
Avtomobilska in farmacevtska industrija, bela tehnika ...
Na osnovi analiz, tržnih potreb in strateških odločitev družb so opredelili štiri ključne sektorje, primerne za »vsebino« mednarodnega logističnega centra oziroma za internacionalizacijo, in sicer za avtomobilsko in farmacevtsko industrijo, blago široke potrošnje ter belo tehniko. »Za te branže obstaja veliko povpraševanje v Sloveniji in tudi zunaj njenih meja, poslovnologi-stično središče Arnavski gozd pa leži na odlični lokaciji, neposredno ob avtocesti petega panevropskega koridorja, v bližini Celja in Velenja. Lokacija je idealna za distribucijo blaga po celi Sloveniji in tudi širše.
Gvido Omladič:»Ocenjujemo, da se bo vedno več družb odločalo za zunanje izvajanje logistike, saj imajo prav v tem slovenska podjetja še veliko rezerv.«
Gvido Omladič: »Denar za izvedbo mednarodnega logističnega centra zagotavlja tuji strateški investitor. Vključenost tujih partnerjev je zelo pomembna, saj zagotavlja stabilnost, ki je za uresničitev večje naložbe zelo pomembna. Pridobitev bo obstoječim podjetjem pomagala premostiti marsikatero logistično oviro, v regijo pa bo pripeljala tudi nova podjetja, blagovne tokove, znanja in izkušnje, nova delovna mesta ter druge pozitivne učinke, od katerih si veliko obetajo lokalna skupnost ter regija Saša in celjska regija, ki projekt tudi podpirata.«
li in prodali, a je malo tako celovitih lokacij, ki lahko prinesejo dodano vrednost. V zadnjem času je postalo to zanimivo zaradi lokacije, logističnih potreb, znanja, naprednih procesov, predvsem pa tudi zaradi načrtovanja optimizacije poslovnih procesov ter racionalizacije poslovanja družb. »Del skladiščnopro-dajnih zmogljivosti bomo zaradi povečanih potreb v osnovni dejavnosti uporabili zase, skupaj s poslovnim partnerjem in svetovalcem pri projektu - podjetjem Publikum Korpfin, pa smo v fazi pogovorov s številnimi drugimi potencialnimi najemniki.«
Ob načrtovanju projekta, zagotavlja Gvido Omladič, so se veliko naučili. Predvsem pa so prepričani, da bo imel za Skupino Era veliko pozitivnih učinkov. Med drugim bodo s prenosom lastnih logističnih aktivnosti prihranili stroške poslovanja, bolje bodo lahko organizirali logistične aktivnosti. Odkup lastniškega deleža pa bo Skupini Era omogočil dezinvestiranje ter vlaganja v razvoj osnovne dejavnosti, kar je v teh kriznih časih še kako potrebno.
Velikost zemljišča in razporeditev infrastrukture omogoča gradnjo po-slovnologističnega središča po vseh pravilih in zakonitostih stroke.« Kot je še dejal Omladič, bo neposredno ob lokaciji potekalo tudi sečišče s tretjo razvojno osjo, ki bo pomenila naložbeni zagon in tesnejše povezovanje regij na prostoru med avstrijsko in hrvaško mejo; te so bile do sedaj med sabo slabo povezane.
Prvotno zemljišče za svoje potrebe
Era je še kot eden največjih maloprodajnih trgovcev v JV Evropi že pred leti kupila približno 10 hektarjev veliko zemljišče v poslovni coni Arnavski gozd pri Žalcu za svoje logistične potrebe, ki so se z odprodajo maloprodajne mreže leta 2005 precej spremenile. Zemljišče bi lahko, meni Omladič, razdeli-
Spodbujali bodo podjetništvo
Velenjski svetniki bodo na torkovi seji obravnavali odlok, s katerim bodo zagotovili tudi finančna sredstva za ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest
Mira Zakošek
Število uspešnih podjetij tako v Sloveniji pa tudi v našem okolju strmo pada, predvsem pa pada število delovnih mest. V zadnjem desetletju smo jih izgubili kar pet tisoč, največ seveda v obeh največjih sistemih Gorenju in Premogovniku, ki sta vsa leta (pa še vedno) naša največja zaposloval-ca. Ob tem želenega razvoja malega podjetništva v novih programih vsaj v želenem obsegu ni bilo. Znašli smo se v položaju, ko je število brezposelnih med največjimi v Sloveniji, presega 16 odstotkov, da o mladih, ki jih je skoraj četrtina brez dela, sploh
Letos vsaj 100 tisoč
S sredstvi, ki jih bo zagotovila občina v proračunu - letos naj bi jih bilo vsaj 100 tisoč evrov, seveda pa jih bodo skušali še oplemeniti, bodo neposredno pomagali podjetnikom pri zagonu dejavnosti. Pogoje in kriterije bodo opredelili v odloku.
ne govorimo.
»V Mestni občini Velenje že nekaj časa razmišljamo, kako bi pospešili gospodarsko dejavnost. Investitorjem, ki bodo pripravljeni vlagati v tem okolju, bomo ponudili zemljišča pod konkurenčnimi pogoji, težko bomo sicer konkurirali sosednjim državam (za to konkurenco mora poskrbeti država), lahko pa konkuriramo znotraj države. Za zdaj smo znižali komunalni prispevek, določili pa bomo tudi prostor, kjer se bodo dejavnosti lahko razvijale,« pravi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki s ponosom dodaja, da je pripravljen tudi predlog odloka o spodbujanju podjetništva (svetniki ga bodo obravnavali na torkovem zasedanju). To je korak naprej, saj bo Mestna občina Velenje na ta način tudi konkretno z denarnimi prispevki pomagala podjetnikom, seveda pa jim bo zagotavljala tudi druge pogoje za razvoj dejavnosti. Nove poslovne priložnosti bodo seveda iskali v sodelovanju s tukajšnjim gospodarstvom.
Seveda pa se zavedajo, to poudarja tudi Kontič, da brez boljše cestne povezave ne bo šlo. Prav zato jo bodo še bolj odločno zahtevali.
■
Počitniško delo drugače
Tako v Velenju kot Šoštanju bodo tudi letos mladim omogočili, da nekaj zaslužijo s počitniškim delom
Milena Krstič - Planine
Velenje, Šoštanj - Mestna občina Velenje že nekaj let mladim, dijakom in študentom, preko poletja omogoča opravljanje počitniškega dela, s katerim si zaslužijo za kak priboljšek, in tako pomembno stopa v tisti del, s katerega se podjetja umikajo. Tudi letos bodo imeli priložnost, le da bodo tokrat počitniško delo organizirali drugače in za manj časa. Predvsem pa bo, kot poudarja župan Bojan Kontič, bolj vsebinsko.
Čisto moje Velenje je bil skupni naslov delovnih počitniških dejavnosti mladih. Tisti, ki so se poleti sprehodili po mestu, so jih imeli priložnost opazovati, kako se trudijo za njegov lep videz. »Čeprav so bili odzivi večine ljudi pozitivni, pa smo imeli sami nekaj pomislekov. Recimo, ali mladi ne počno tistega, kar bi moral koncesionar?« pravi župan. Nekateri dela tudi niso vzeli resno, nekateri so se zanj odločili, da so ugodili staršem ... Zato bodo letos delovnopočitniške aktivnosti izvajali drugače. Za to bodo namenili 50.000 evrov, kolikor so jih tudi lani. Mladi bodo imeli priložnost delati en teden za 3 evre na uro. Ne bodo pa toliko čistili mesta, ampak bodo delali v organizacijah, zavodih, društvih (pomoč na centralnem otroškem igrišču, v TIC-u, Domu za varstvo odraslih, pri gasilcih, Zvezi prijateljev mladine, Festivalu, Mladinskem hotelu, priložnost bodo dobili podpreti izdelane projekte krajevnih skupnosti Paka, Šentilj ...), ki so kot ovrednotene dejavnosti tudi sicer podprte s sredstvi občinskega proračuna.
Tisti, ki so končali srednješolsko izobraževanje, in študentje bodo dobili priložnost septembra, medtem ko se bodo učenci in dijaki razporedili v počitniškem juliju in avgustu. »Zanje smo septembra predvideli aktivno sodelovanje pri Pikinem festivalu, kamor smo jih tudi napotili. Tako bomo omogočili ohranitev Pikinega festivala v takem obsegu, kot je bil doslej,« pravi Kontič.
V Velenju torej počitniško delo mladih DA, ampak v bolj aktivno vsebinskih zadevah. Kaj pa v Šoštanju? Tam se o vsem še niso dogovorili. »Počitniško delo vsekakor bo, kako ga bomo organizirali, pa bo znano v naslednjih dneh. Med drugim bodo imeli mladi priložnost pomagati pri praznjenju nekdanje šole Bibe Roecka,« je povedal župan Darko Menih. Vloge za počitniško delo bodo sprejemali do 21. junija, obrazec pa je objavljen na spletni strani Občine Šoštanj.
■

Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 13
13. junija 2013
""^ÉAS
GOSPODARSTVO
5
Gozdovi za vse
Gozdarji so razglasili najboljše gospodarje gozdov
Ljubno ob Savinji - Ob dnevu gozdov pod letošnjim motom Gozdovi so za vse so zaposleni na Območni enoti zavoda za gozdove Slovenije izvedli več aktivnosti, med njimi tudi strokovna predavanja in 28. maja izbor najboljših gospodarjev v svojih gozdovih na njihovi enoti. Med gozdarji pa so imenovali najpriza-devnejšega gozdarja leta. Najboljši gozdar za leto 2013 je postal gozdarski inženir Rudi Mutec iz Mozirja, ki opravlja delo revirnega gozdarja za področje Rečice ob Savinji in okolice. Marjan Denša in Anton Breznik sta spregovorila o pomenu praznika gozdarjev in vseh, ki se zavedajo, kakšno bogastvo so naši in gozdovi na svetu. Župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik je predstavil prizadevanja za ohranjanje lesarske tradicije ter etnografsko izročilo (flosarija, ljubenske potice, olcarji) ter za razvoj lesne dejavnosti v teh težkih ča-
Naj gozdar Rudi Mutec (Foto: Jože Miklavc)
sih, Elizabeta Jakop je spregovorila o pomenu vzgoje otrok za življenje z gozdom, lastnik gozda Darko Kum-prej z Ljubnega ter gozdarski inženir Zdenko Purnat iz Gornjega Grada
Najboljši skrbniki gozdov leta 2013 (z leve) Franc Sovič, Ivan Rakun, Vlado Tratnik, Božo
Kumprej in Matej Vršnik (Foto: Jože Miklavc)
pa o gozdu kot dejavniku preživetja in blaginje. S svojimi izkušnjami je to potrdil tudi ugleden podjetnik Alojz Selišnik iz Radmirja z lesarsko dejavnostjo v Strugah; ta si »na vse kriplje« prizadeva, da bi gozdarstvu in lesarski dejavnosti vrnili možnost oživitve in ponovnega razcveta. Kot je dejal, zdaj večino najboljšega lesa za nizke odkupne cene pokupijo sosedje Avstrijci in Italijani, slovenski lesarji pa se le težko oskrbujejo s kakovostno lesno surovino. Po strokovnih razpravah so imenovali najboljše skrbnike svojih gozdov. To so postali Matej Vršnik »Govc« iz Solčave, Božidar Kumprej »Darinko« z Ljubnega, Vladimir Tratnik »Bevčnik« iz Gornjega Grada, Ivan Rakun »Čremešnik« iz Poljan (Nazarje) ter Franc Sovič »Krištan« iz Raven v občini Šoštanj.
■ Jože Miklavc
Božidar Kumprej je lastnik kmetije Darinko v zaselku Planina na nadmorski višini 750 m. Na kmetiji živi šestčlanska družina - gospodar z ženo in dvema otrokoma ter gospodarjevi starši. Velikost kmetije je 45 ha, od tega je 44 ha gozda. Lastnik redno izvaja vsa predpisana gojitvena dela, prav tako redno sodeluje pri izbiri drevja za posek. Izbrano drevje gospodar sam poseka in spravi do doma. Doma ga delno na lastni žagi razžaga, kar mu omogoči bolj-
ši izkupiček od lesa. Prav tako se redno udeležuje vseh izobraževalnih dejavnosti, ki jih organizira ZGS idr. Ob podelitvi priznanja za skrbnega gospodarja je nagovoril prisotne in ob tem povedal, kako globoko in skrbno doživlja gozd in s kakšno odgovornostjo posega k negi ter izkoriščanju gozdnih sortimentov. Zelo glasno pa je kritiziral nekontrolirano, samovšečno in uničevalno poseganje v gozdove ob nabiranju gob, gozdnih sadežev, nedovoljene vožnje z motornimi vozili po neutrjenih in zasebnih gozdnih površinah.
Franc Sovič je lastnik kmetije Krištan, skupaj z ženo Marjano poseduje 50 ha veliko domačijo v Ravnah v občini Šoštanj. Domačijo je prevzel po očetu Francu Soviču in gotovo je zanimivo - že tradicija, da je že pet generacij zapored dedič Franc Sovič.
S še štirimi in obema staršema, ki sta še precej pri močeh in pomagata pri delu, so zgledna kmečka družina s 40 ha gozda. Večina gozdnih površin je na pobočjih strmega Velunjskega grabna, kjer so odlična rastišča, in okoli Krištanove planine na nadmorski višini med 500 in 680 metri nadmorske vi-
šine. Na domačiji ima manjšo žago, v kateri razžaga predvsem kvalitetno bukovino. To prodaja mizarskim delavnicam. Kar nekaj je odkupi brat Martin, ki ima na domačiji tudi svojo mizarsko obrt. Za delo v gozdu je Franc moderno opremljen in usposobljen, zaveda se pomena varnosti in se pri delu v gozdu tako tudi vede. Kljub smotrnemu izkoriščanju gozdov je glavni dohodek preživetja za družino denar od mleka od 50 glav govedi. Kot so povedali ob podelitvi priznanja, je Krištan izjemen kmetovalec in odličen skrbnik gozda.
Poplave niso okužile zemlje
Pridelovanje vrtnin v poplavah najbolj prizadetih delov Šoštanja je varno - V zemlji naplavine niso pustile škodljivih snovi
Bojana Špegel
Šoštanj, 11. junija - Po tem, ko so hude vode, ki so 5. novembra lani močno prizadele občino Šoštanj, odtekle, so se bo besedah župana Darka Meniha v občini lotili sanacije »z vseh strani«. Tudi zato, ker so številni občani klicali na občino, ker jih je skrbelo, kaj je voda prinesla na njihovo zemljo, so se skupaj z inštitutom ERICo odločili, da opravijo raziskavo tal. Inštitut med prebivalci doline uživa ugled, zato bodo Šoštanjačani zagotovo veseli njihovih ugotovitev - zemlja okoli njihovih domov, tudi na vrtovih in njivah, je primerna za obdelovanje.
Varno za živali in ljudi
Kot je v torek dopoldne na tiskovni konferenci povedal direktor ERICa mag. Marko Mavec, so klice prestrašenih Šoštanjčanov prejemali tudi na inštitutu. Zato so skupaj z občino sklenili, da maja letos opravijo vzorčenje tal. Izbrali so štiri lokacije; prva lokacija je bila med Pako in čistilno napravo, kjer je poplavljala reka Paka, druga pod Vilo Široko na kmetijskem zemljišču, ki ga je poplavila Pečovnica, tretja in četrta pa v naselju Florjan - Pohra-stnik, ki je bilo v poplavah najbolj prizadeto, saj so tam poplavljale Toplica, Floijanščica in Paka. »Ljudi je skrbelo, kaj so na zemlji pustile naplavine iz kemične čistilnice in avtomehanične delavnice, pa tudi,
Raziskovalci ERICa so za vzorčenje tal izbrali štiri mesta, ki so bila v poplavah najbolj prizadeta. Vzorce so jemali do 20
centimetrov globoko.
kaj vse so s seboj prinesle vode. Zato smo parametre prilagodili temu; tla smo preiskovali do globine 20 centimetrov.« Po opravljenih analizah so izdelali oceno stanja tal glede na vsebnost težkih kovin (arzen, kadmij, kobalt, svinec, krom, nikelj,
baker ...) in mineralnih olj, ki bi jih lahko naplavilo iz delavnice. Pregledali so tudi, če je prišlo do onesnaženja s salmonelo zaradi onesnaženja s fekalnimi vodami. »Ugotovili smo, da so po uredbi o obremenjevanju tal ta neoporečna za živali
Rezultate analize tal je predstavil direktor ERICa Marko Mavec, razloge, da so analizo naročili, pa župan Darko Menih.
in rastline. To ni ravno običajno po takih poplavah, sploh na industrijskih območjih, kot je Šaleška dolina. Vendar ravno zaradi tega, ker smo v preteklosti v dolini veliko pozornosti posvečali sanaciji ne samo reke Pake in njenega porečja, ampak tudi ureditvi industrijskih odpadnih voda in odpadnih vod za prebivalce, ni prišlo do večjega onesnaženja. Poplava ni odplaknila starih bremen iz preteklosti,« je dodal mag. Marko Mavec.
Vrtičkarji se torej v Šoštanju nimajo kaj bati; njihovi pridelki rastejo na zdravi zemlji. Če je tako na območju, ki ga je pred dobrega pol leta prizadela poplava, je zagotovo v Šaleški dolini za vrtnarjenje primerna tudi drugje, nam je še potrdil mag. Mavec.
Vsak mesec nove rešitve
Podjetje Termo Shop na področju toplotnih črpalk med vodilnimi v državi - Lanski izvoz dosegel več kot 20 odstotkov - Precej novosti na testiranju
Tatjana Podgoršek
Podjetje Termo Shop iz Šempetra v Savinjski dolini je specializirano proizvodno-storitveno podjetje vdejavnosti klimatizacije, hlajenja, ogrevanja in prezračevanja, posebno pozornost pa namenjajo varčni rabi energije ter sistemom za varčevanje z energijo. Pred nedavnim je pripravilo dan odprtih vrat in tako želelo predstaviti širši javnosti proizvodnjo, predvsem pa izdelke, s katerimi se vključuje v prizadevanja za učinkovito rabo obnovljivih virov energije.
Jure Šacer, direktor podjetja, je povedal, da je bil obisk na dnevu odprtih vratih nad pričakovanji, kar dokazuje, da je njihova strategija prava. Najbolj ponosni so na izdelke iz glavnega programa podjetja - toplotne črpalke, s katerimi se ukvarjajo že 21 let. »Na tem področju se v zadnjem obdobju dogaja precej spre-
Jure Šacer: »Najbolj ponosni smo na razvoj toplotnih črpalk, s katerimi se ukvarjamo že več kot 20 let.«
memb. Naprave postajajo bolj učinkovite, tudi bolj dostopne. Za nas pa so to obveznosti in izzivi hkrati, ki jim poskušamo slediti po najboljših močeh.« Drugi prav tako zanimiv program podjetja so prezračevalne naprave z vračanjem energije, ki so glede na današnje dobro izolirane novogradnje marsikje potrebne za udobno življenje. Podjetje Termo Shop je partner gospodinjstvom in industriji. Po zagotovilih sogovornika so gospodinjstva v tem trenutku bolj ozaveščena in iščejo ugodnejše možnosti ogrevanja. V industriji pa je proces na tem področju nekoliko počasnejši, a so njene zahteve večje, zato je včasih tudi katera neizvedljiva. Svoje priložnosti iščejo v zadnjem obdobju tudi na tujih trgih. Izvoz je lani že dosegel več kot 20 odstotkov. Usmerjajo se predvsem na trg zahodne Evrope, ki je finančno stabilnejši, veliko pa si obetajo tudi od vstopa Hrvaške v EU.
Zaposleni strokovnjaki v razvojnem oddelku podjetja praktično vsak mesec iščejo nove rešitve za izdelavo čim učinkovitejših naprav in za zmanjšanje stroškov. »Zastavili smo si precej izzivov. V našem centru za testiranje toplotnih črpalk, na katerega smo prav tako ponosni, pa trenutno preverjamo kar nekaj novih izdelkov,« je še dejal Jure Šacer.


Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
6
DOMA IN NA TUJEM

13. junija 2013
S
Od srede do torka - svet in domovina
a

Sreda, 5. junija
Novica dneva je bila razsodba, da so Janez Janša, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič krivi v zadevi Patria. Sodnica je vsem dosodila denarno kazen, ob tem pa Črnkovi-ču in Krkoviču po eno leto in 10 mesecev zapora, Janši pa dve leti zaporne kazni.
Turški premier Erdogan je sporočil, da se bodo načrti za preureditev carigrajskega parka Gezi nadaljevali kljub množičnim protestom, ki so pretresli vso državo.
ZDA je pretreslo spoznanje, da je ameriška varnostna agencija (NSA) telefonskemu operaterju Verizon na skrivaj ukazala, da ji mora preda-
Niso le stoletne. Takšnih poplav v znani zgodovini še ni bilo.
Odzivi na sodbo so bili zelo različni.
Vse to so v okolici sodišča spremljali podporniki in nasprotniki nekdanjega premierja. Nekateri so ob izreku sodbe izražali razočaranje in jezo, drugi zadovoljstvo. Podobno deljena so bila tudi ostala mnenja - nekateri so opozarjali, da gre za obsodbo brez dokazov, drugi so se veselili, da je izrečeno dokaz, da pravo v državi še deluje. Odzval se je tudi Janša sam. »Sodba je bila napisana, preden se je obravnava sploh začela, neznanega dne, toda na znanem kraju - v političnih Mur-glah,« je dejal.
Prvi tožilec se je medtem ukvarjal s primerom Hilde Tovšak. Javnosti je sporočil, da bo zahteval oceno tožilske službe.
Obsodba v primeru Patria je odmevala tudi v tujini.
Kitajska se je le dan po tem, ko je Evropska komisija uvedla carino na kitajske proizvajalce sončnih celic, odločila za uvedbo protidampin-ških in protisubvencijskih dajatev na uvoz vina iz EU.
Četrtek, 6. junija
Notranji minister Gregor Virant je na zasedanju Odbora ministrov Sveta Evrope predstavil stanje v zvezi z izbrisanimi ter pojasnil, da bo poseben zakon glede odškodnin sprejet do konca letošnjega leta.
Medtem ko je še vedno odmevala sodba prejšnjega dne, je Janez Janša prejel še eno slabo novico. Stranka SDS je namreč ostala praznih rok v tožbi proti Delu, s katero so zahtevali 300 tisoč evrov odškodnine in javno opravičilo.
Vlada je obravnavala in potrdila zavezo za izboljšanje stanja v sodstvu. Pri tem je premierka obljubila, da bo zaradi ukrepov vlade povprečen čas reševanja zadev v prihodnjem letu padel na eno leto.
Evropska komisija je odločno zavrnila kritike IMF, da so bile pri reševanju Grčije narejene napake, ki so še poslabšale položaj obubožane države.
ti podatke o telefonskih pogovorih več deset milijonov Američanov.
Petek, 7. junija
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je napovedala, da z namenom zajezitve sive ekonomije razmišlja o ustanovitvi krovne institucije, ki bo povezala vse inšpekcijske službe.
Ekonomsko-socialni svet je obravnaval napovedano prodajo nekaterih državnih podjetij.
Državni zbor je skoraj soglasno sprejel priporočila in ugotovitve, da bo za izboljšanje stanja v pravosodju potrebno sodelovanje treh vej oblasti v smeri učinkovitosti, odprtosti in preglednosti.
budo za razlago pooblastil v DZ-ju.
Zaradi približevanja vodnega vala so na Madžarskem začeli evakuacijo vasi in utrjevanje nasipov ob Donavi, ki je na določenih delih dosegla zgodovinske višine vode iz leta 2006.
Srečala sta se ameriški predsednik Barack Obama in kitajski kolega Ši Džinping. Na neformalnen vrhu v Kaliforniji sta se zavzela za postavitev novega modela odnosov med velesilami in pritegnila veliko pozornosti.
V ZDA se je v Santa Monici zgodil nov strelski pohod. Neki moški je streljal na več lokacijah, pri čemer je umrlo najmanj pet ljudi, najmanj toliko pa je bilo ranjenih.
Nedelja, 9. junija
Dan se je začel slabo. V bližini Kočevja je osnovno šolo v Stari Cerkvi zajel požar, ki je v celoti
neobvezni izbirni predmet.
V naselju Ratež v novomeški občini je ob pol enih strela udarila v skupino ljudi in tri pri tem poškodovala.
Združene države Amerike so razmišljale. Kot so sporočili, se bodo
Strela je poškodovala tri ljudi.
najverjetneje že do konca tega tedna odločile, ali bodo oborožile sirske upornike proti režimu Bašarja Al Asada.
V nemškem mestu Magdeburg je popustil jez na reki Labi, zato je moralo 23 tisoč ljudi zapustiti svoje domove.
Požar je uničil 11 učilnic in streho.
Evropska komisija se ne strinja z IMF in zatrjuje, da pri reševanju Grčije ni prišlo do resnih napak.
Večina v DZ se strinja, da je treba stanje v pravosodju izboljšati.
Ameriški predsednik Barack Oba-ma se je odzval na dan prej razkrita dejstva o predajanju podatkov o telefonskih pogovorih. Dejal je, da sporni programi pomagajo preprečevati teroristične napade.
Srednja Evropa se je še naprej borila s poplavami. Madžarski premier Orban je rojake opozoril, da se je treba pripraviti na najhujše, saj k njim prihajajo najhujše poplave v zgodovini.
Severna Koreja je sporočila, da je spet vzpostavila vojaško telefonsko zvezo z Južno Korejo.
Združeni narodi so zaprosili za do zdaj najobsežnejšo humanitarno pomoč v zgodovini. Kot so pojasnili, bo do konca leta humanitarno pomoč potrebovalo več kot deset milijonov Sircev, za kar potrebujejo pet milijard dolarjev.
Sobota, 8. junija
Na mariborskem Trgu svobode je potekal shod v podporo odpuščenim delavcem MLM. Ker je država podjetju odobrila poroštva, je bil shod zgolj humanitarne narave - delili so pomoč v hrani.
Pričela se je prireditev »Ljubljana pride 2013«, ki jo je z govorom odprla ministrica Anja Kopač Mrak.
Vodja poslancev SLS je vložil po-
uničil enajst učilnic in streho.
V Kočevskem rogu je potekala tudi spominska slovesnost s 24. oble-tno mašo za žrtve revolucionarnega nasilja. Udeležil se jo je tudi predsednik Borut Pahor.
Kolesarski rekreativci so kolesarili na 156 kilometrov dolgem maratonu Franja.
Švicarji so na referendumu podprli vladni predlog o zaostritvi azilne zakonodaje.
Zgodili so se prvi uradni pogovori med predstavniki Južne in Severne Koreje po več kot dveh letih. Potekali so »v mirnem ozračju«, napovedali pa so, da jim bo sledilo srečanje na ministrski ravni.
Na ulicah Carigrada in Ankare so se znova zbrali protestniki, ki so se spopadli s policisti.
Kot niso ponehali protesti v Turčiji, tudi ni bilo videti konca poplavam na vzhodu Nemčije in na Madžarskem.
Ponedeljek, 10. junija
Predsednik uprave NKBM Aleš Hauc je napovedal, da bo druga največja slovenska banka vložila za 66,5 milijona evrov odškodninskih tožb.
Po odločitvi, da v osnovnih šolah ostane le en obvezen tuj jezik, so iz Ministrstva za šolstvo odgovorili na polemike in pojasnili, da za drugačne zaključke trenutno nimamo dovolj kadrov, da pa drugi tuji jezik osnovnošolcem ostaja na voljo kot
Torek, 11. junija
Vodje poslanskih skupin in predsedniki koalicijskih strank so se se-šli na koalicijskem vrhu. Razpravljali so o prodaji državnih podjetij, pri čemer je DL klasifikacijo naložb, kot jo je pripravila Janševa vlada.
Delničarji NLB so potrdili predlog Soda o dokapitalizaciji banke za največ 500 milijonov evrov in izglasovali nov nadzorni svet.
Vodstvo Mestne občine Maribor je proti nekdanjemu županu Francu Kanglerju in odvetniku Roku Ger-loviču vložilo ovadbo zaradi suma, da sta občino oškodovala za 215 tisoč evrov.
90 policistov in kriminalistov je zaradi sumov prostitucije in pranja denarja opravilo 17 hišnih preiskav na območju Nove Gorice in Maribora, pri čemer so pridržali več oseb.
So se pa policisti lotili tudi primera iz ljubljanske Ekonomske fakultete, kjer so med opravljanjem izpita študentki zalotili pri zamenjavi identitete.
Slovenski predsednik Borut Pahor se je mudil v Strasbourgu. Tam je nagovoril evropske poslance in poudaril pomen sprejetja nove evropske ustave.
Turški premier Erdogan pa je imel zadosti. Potem ko je policija protestnike nasilno pregnala s cari-grajskega trga Taksim, je Erdogan tudi javno napovedal ničelno toleranco do protivladnih protestnikov.
žabjor
perspektiva
Angelina efekt
Špela Kožar
Takšen naslov za naslovnico je izbrala ameriška revija Time. Kaj pa vi pravite? Ali ni zanimivo, da bi se gotovo našel redkodko, ki na to vprašanje ne bi imel odgovora oziroma ga ne bi vsaj razumel?
Da, ameriška igralka Angelina Jolie sije dala preventivno odstraniti dojki, da bi tako zmanjšala tveganje, da bi zbolela za rakom. Da bi, da bi... precej drastična poteza, saj tveganje še vedno obstaja, hkrati pa ena najbolj intimnih izkušenj za žensko, ki z javnim hollywoodskim mesijanstvom nima ničesar skupnega. Vsaj ne bi smela imeti, kajne? Okej, nemogoče je razumeti, kakšno mora biti življenje, ko tipaparaci nenehno sledijo, vendar pa je dejstvo, da nekateri zvezdniki veliko bolje »skrbijo« za lastno podobo. Zanje lahko ta postane celo vloga življenja!
Kako naj si razlagam njeno potezo? Obstaja možnost rednih zdravstvenih pregledov, kar ženske vemo, a kljub temu lahko v Angeli-ninem pismu (v katerem je dejanje podrobneje razložila) beremo: »Želim spodbuditi vsako žensko. Svoje zgodbe nisem želela obdržati zase, ker obstaja toliko ljudi, ki ne vedo, da nad njimi visi tveganje, da zbolijo za rakom. Upam, da se bodo odločile za testiranje in se zavedale, da imajo več možnosti.« Verjetno vas je zdravnik že kdaj vprašal, ali imate to zahrbtno bolezen v družini? In verjetno ste/bi se v tem primeru testirale?
Kot se na eni strani pojavljajo pokloni igralkinemu pogumu (ki ji ga, mimogrede, ne gre očitati), se na drugi strani že pojavljajo teorije zarote; da promovira krvne teste nekega podjetja. In potem slediš še vsem medijskim objavam, od zdravstvenih razlag Angelininega početja do njenega vpliva na nežnejši spol. Kaj pa o tem, zakaj temu dejanju pripisujemo tako velik pomen?
Iz hollywoodskih logov se pogosto sliši: Zvezdniki lahko pomagamo drugim, imamo ta privilegij. In natanko to drži. Postali so novodobna božanstva! Beremo tabloide, sledimo jim na tviterju, če jih slučajno kje vidimo, se sami prelevimo v paparaca, skratka, obnašamo se, kot da brez njih ne gre. Vsak dan! Zakaj se torej tudi oni ne bi obnašali, kot da brez njih resnično ne gre? Sploh, ker imajo »za seboj« celotno medijsko podporo, kijih k temu le še spodbuja. Hollywood seje iz klasicistično dandyjevske meke spremenil v nadrealistično psihotski lepotni salon, kjer ti je, če si »prava« zvezda, omogočeno neštetopiar minut. Četudi nimaš kaj povedati, imaš poslušalce na drugi strani, saj si zvezda. Zakaj jih poslušamo?Kaj imamo od tega?Ne le od Angelininih besed, tudi od vseh ostalih, ki nam dnevno servirajo, kaj naj jemo, kako naj se oblačimo, kako naj hujšamo itn. Je močnejša naša domišljija po nedosegljivem, ki postane za hip dosegljivo, ali naša potreba, da smo včasih to, kar nismo? Drugače si poveličevanja nekaterih igralcev ali režiserjev ali pa čisto navadnih tv-starlet sploh ne znam razlagati. V družbi, kije globalna in ki stremi k povezovanju prek socialnih omrežij, se udejanja nek nov kulturni pojav, ki ga imenujem globalni popkorn; ko s Tokijcem, Egipčanom ali Brazilcem bereš isto tabloidno novico in nato o njej podajaš še mnenja, se nanjo odzivaš. In tako ta novica postane novica dneva, nato še tedna in ob letnem pregledu ostane uvrščena med novice, ki so zaznamovale preteklo leto. Zakaj nismo že v zlatih časih Hollywooda poslušali novic o plastičnih operacijah igralk? Angelina efekt še pred nekaj desetletji ne bi imel takega efekta. Tudi zato, ker bralcev pač ne bi zanimalo.
Podprli bodo 47 kulturnih programov in projektov
Velenje, 11. junija -V začetku letošnjega leta je potekal razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo v letu 2013 sofinancirala Mestna občina Velenje. Prispelo je 72 prijav, od tega 68 popolnih. V sofinanciranje se jih je uvrstilo 47. Občina bo letos sofinancirala 23 programov kulturnih društev, 21 kulturnih projektov in 3 projekti s področja založništva. V sofinanciranje se ni uvrstilo 17 kulturnih projektov in 4 projekti s področja založništva, ki niso prejeli zadostnega števila točk.
■
Zemljišče za varovana stanovanja
Mestna občina Velenje skupaj z Nepremičninskim skladom Republike Slovenije načrtuje izgradnjo varovanih stanovanj, in sicer na zemljišču blizu Doma za varstvo odraslih Velenje, ki je v prostorskih aktih tudi opredeljeno za tovrstno gradnjo. Zaradi solastništva z dediči denacionalizacij-ske upravičenke pa je otežena predvidena gradnja varovanih stanovanj.
Mestna občina Velenje se kot solastnica zemljišča z dediči denaciona-lizacijske upravičenke ni uspela dogovoriti o razdelitvi solastnine na tem zemljišču, zato je bil že pred dvema letoma na pristojnemu sodišču vložen predlog za sodno razdružitev. V tej nepravdni zadevi sta bili opravljeni dve obravnavi, ki pa žal nista bistveno prispevali k temu, da bi se lahko postopek zaključil.
Mestna občina Velenje je pristojnemu sodišču predlagala čimprejšnje nadaljevanje postopka na podlagi dopolnjenega izvedeniškega mnenja in ponovno prosila za prednostno obravnavo v tem nepravdnem postopku, saj je zaradi dolgotrajnosti postopkov občini oteženo razpolaganje s predmetnimi nepremičninami.	■
■
Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 7
13. junija 2013
""^tAS
Kar nekaj odprtih projektov
Vinko Jeraj: »Kakorkoli in kamorkoli se obrnemo, povsod naletimo na isto ugotovitev: časi niso naklonjeni naložbam.«
Ob prazniku najmlajše občine v Zgornji Savinji dolini, Rečice ob Savinji, vrsta prireditev -Priprava razvojnega programa skupaj z občani
Tatjana Podgoršek
V ponedeljek, 17. junija, bo ob 19. uri v avli osnovne šole na Rečici ob Savinji slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta. Na osrednji prireditvi v počastitev praznika najmlajše lokalne skupnosti v Zgornji Savinjski dolini bodo nekaterim najzaslužnejšim občanom podelili občinska priznanja in nagrade. Sicer
pa so za praznik pripravili pester in raznolik program, v katerem ne manjka kulturnih, zabavnih in špor-
tnih prireditev. Zadnja bo na sporedu 7. julija. Rečiški župan Vinko Jeraj je potr-
dil, da so za praznik načrtovali otvoritveno slovesnost ob zaključku del pri izgradnji Trnavčkega mostu in povezovalne ceste na desni strani reke Savinje, a se to ne bo zgodilo. Zadeva se je zavlekla zaradi znanih zapletov. »Je pa spodbudno to, da smo z lastnikom spornega zemljišča našli skupen jezik. Za zdaj kaže, da bomo otvoritveni trak lahko prerezali konec avgusta ali na začetku septembra.«
Prav omenjeni naložbi so v času od lanskega do letošnjega praznika namenili veliko pozornosti. Razumljivo, saj gre za največjo občinsko naložbo doslej. Vredna je 1,3 milijona evrov, zanjo pa je država primaknila dobrih 220 tisoč evrov, vse ostalo mora zagotoviti lokalna skupnost sama. »Tudi ostalih projektov, ki jih snujemo, kljub temu nismo potisnili na stran.«
V razvojni program tudi predloge občanov
Po besedah Vinka Jeraja so bolj kot v preteklost zazrti v prihodnost. So namreč sredi priprav razvojnega
MED VAMI
programa za obdobje do leta 2020. Poleg občinske uprave in tamkajšnjih svetnikov so k aktivnostim v obliki delavnic povabili tudi občane. »Vanj želimo vključiti tudi njihove potrebe in tako s skupnimi močmi zagotoviti lokalni skupnosti nadaljnji razvoj, njenim prebivalcem pa lepše življenje.« Po izteku roka za dajanje pripomb in predlogov (ta se je iztekel včeraj), pravi Jeraj, čaka občinsko upravo obilo dela, saj bo treba potrebe in želje uskladiti s finančnimi in še kakšnimi možnostim.
V ospredju nadaljnjih aktivnosti bo dokončanje omenjenega mostu in povezovalne ceste, temu naj bi sledil začetek izgradnje krožišča, za katerega bo denar zagotovila država. Za zdaj sta »odprta« dva projekta, in sicer so ureditev medgene-racijskega centra (tega bodo uredili v objektu, ki ga je občina odkupila
- 7
od ZKZ Mozirje) lani prijavili na javni razpis Ipsa. Letos pa so prijavili na javni razpis projekt ureditve trškega jedra. Upajo, da bodo uspešno kandidirali za pridobitev nepovratnih sredstev. Na ureditev čaka še Tavčarjev dvor ter projekt, ki ga snujejo skupaj z Zavodom za ohranjanje narave, predvideva pa ureditev sprehajalnih poti in stolpa za opazovaje ptic ter ostalega ži-vlja na območje Spodnje Rečice ter Grušovelj. »... da bomo od Nature 2000 vendarle kaj imeli. Ti projekti so prednostni. Ne smemo pa pozabiti še na projekte, kot je obnova in razširitev čistilne naprave v Lokah, kar načrtujemo skupaj z občinama Mozirje in Nazarje, zajeten je spisek cest, ki bi jih morali posodobiti, in še kaj,« je sklenil pogovor ob občinskem prazniku Vinko Jeraj.
■
Letošnji dobitniki občinskih priznanj in nagrad: bronasti grb bosta prejela Miran Račnik in Stanislav Tiršek, srebrnega Jožefa Jeraj in Janez Potočnik, zlati grb pa Valentin Novak.
Prispevek gospodinjstev 1300 evrov
Svetniki Občine Šmartno ob Paki pred poletnimi počitnicami o poslovanju tamkajšnjih javnih zavodov - Sprejeli osnutek noveliranega lokalnega operativnega programa kanalizacijskega omrežja
S seje sveta, ki je trajala kar pozno v noč.
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 10. junija - Svetniki Občine Šmartno ob Paki so se v začetku tedna sešli na zadnji seji pred poletnimi počitnicami. Zaznamoval jo je obsežen dnevni red, razprava o predvidenih točkah pa se je zavlekla kar pozno v noč.
Javna kanalizacija -a ne povsod
Februarja 2007 je svet Občine sprejel lokalni operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje občine. Po sprejetju omenjenega programa je prišlo do nekaterih sprememb pri izdelavi projektne dokumentacije ter pri določitvi območij, ki lahko kandidirajo za pridobitev nepovratnih sredstev za vlaganja v izgradnjo kanalizacijskih omrežij. Zaradi tega ter obstoječih gospodarskih razmer je postal ta program neizvedljiv, nespremenjene pa so ostale zahteve ministrstva za okolje in prostor glede obveznega opremljanja območij v lokalni skupnosti z javno kanalizacijo do 31. decembra 2015. Zato
so na Komunalnem podjetju Velenje izdelali nov osnutek, na ponedeljkovi seji sveta pa ga je obrazložil vodja poslovne enote Vodovod - kanalizacija velenjske komunale Primož Rošer.
Med drugim je povedal, da so no-velacijo programa pripravili skupaj z občinsko upravo na osnovi teh-
nično-ekonomske presoje in ocene razpoložljivih finančnih virov lokalne skupnosti za obdobje naslednjih 7 let. V programu so območja, ki jih je potrebno obvezno opremiti z javno kanalizacijo glede na zahteve nacionalnega programa ter manjša območja v bližini teh naselij, kjer je izgradnja kanaliza-
cije še tehnično-ekonomsko upravičena. Prav tako so znana območja, kjer javna kanalizacija ne bo nikoli zgrajena in bodo za čiščenje komunalnih odpadnih voda morali poskrbeti občani sami. Po besedah župana Janka Kopušarja lahko lokalna skupnost zgradi kanalizacijsko omrežje v ustreznem času le
na območjih, ki jih morajo obvezno opremiti s kanalizacijo, za vsa ostala v tem trenutku možnosti ni. »Želimo si, da bi bilo območij, ki bi se lahko priključila na čistilno napravo, čim več in za to bomo naredili, kar se bo narediti dalo.« Razprava je tudi pokazala, da svetniki niso enotni, kje je izgradnja kanalizacije še ekonomsko in tehnično smiselna in kje ne. Gre predvsem za del Malega Vrha, Gavc in Podgore. O tem se bodo pri obravnavi predloga še kresala mnenja. Ne bodo se pa več kresala glede prispevka za priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijsko omrežje. Skupna odločitev je, da bo ta znašal 1300 evrov.
Za 20 do 30 odstotkov višji prispevek za novogradnje
V nadaljevanju seje so svetniki namenili pozornost osnutkoma Odlokov o komunalnemu prispevku. Omenjeni prispevek bo v primerjavi s trenutno veljavnim višji od 20 do 30 odstotkov, pač odvisno, na katerem območju bo investitor
gradil, od velikosti parcele in objekta samega. Plačati pa ga bo moral pred izdajo gradbenega dovoljenja. Komunalni prispevek bo za toliko višji - po obrazložitvi župana Ko-pušarja zato, ker namerava občina v naslednjih letih vložiti veliko denarja v izgradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja in te naložbe so pri izračunu višine novega komunalnega prispevka tudi upoštevali.
Niso sprejeli poročila javnega zavoda Mladinski center
Po zagotovilih župana Kopušarja se je prvič zgodilo, da so na dnevni red seje občinskega sveta uvrstili tudi poročila o poslovanju javnih zavodov, ki imajo sedež v občini ali lokalni skupnosti svoje enote oziroma poslovalnice. Hkrati s tem pa so povabili njihove vodje, da predstavijo tudi težave, s katerimi se srečujejo. Tokrat so na seji obravnavali poročila o poslovanju v letu 2012 Lekarne Velenje, šmarške osnovne šole ter javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki. Poročila prvih dveh omenjenih so sprejeli, pri glasovanju o sprejemu poročila javnega zavoda pa jih je 7 glasovalo za, prav toliko pa proti. Kljub obrazložitvi so se v razpravi o poslovanju najbolj »obregnili« v izkazano izgubo zavoda in nujno obnovo Mlinarjeve zidanice, ki je v programih opredeljena kot kulturni spomenik.
■
Gorica praznuje
Do nedelje še nekaj glavnih dogodkov, ponovno tudi pohod po mejah KS
Velenje, 11. junija - V torek so v največji krajevni skupnosti v MO Velenje, v KS Gorica, začeli letošnje krajevno praznovanje. Predsednik sveta KS Jože Kandolf nam je v uvodu povedal: »Praznovanje vedno pripravimo med 11. in 16. junijem. Datum se ujema z dnevi, ko smo postali samostojna krajevna skupnost, saj smo bili prej skupaj s krajani Šaleka.« Ob tem doda, da so na Gorici veseli, ker se življenje v naselju umirja, saj veliko gradbišče ob šoli hitro dobiva končno podo-
bo. »Ni več toliko prahu in ne hrupa, še vedno pa manjka parkirišč, a tudi to bo urejeno, ko bo poslovno--stanovanjski kompleks končan,« je dodal naš sogovornik, preden smo se posvetili dogodkom ob prazniku.
Tudi letos so prazniku v pozdrav pripravili veliko različnih dogodkov; v torek turnir v šahu, včeraj popoldne pa čajanko pri zeliščnem vrtu, ki so ga lani uredili na otroškem igrišču za tamkajšnjo osnovno šolo. Danes ob 18. uri bodo izvedli turnir v kegljanju s kroglo na vrvici; na njem
se bodo pomerili z ekipami iz sosednjih krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Glavna slovesnost bo
jutri ob 18. uri, ko bodo v avli OŠ Gorica pripravili proslavo. Goriška dekleta jo bodo popestrila z razsta-
vo ročnih del, učenci šole in malčki iz vrtca pa bodo pripravili program. Ob tej priložnosti bodo podelili tu-
di priznanja za lepo urejeno okolje, podelili pa jih bodo tudi udarnikom, ki so lani pomagali obnoviti igrišče med bloki. V soboto vabijo krajane na druženje ob glasbi. Od 17. ure dalje bo potekalo na vrtu Okrepčevalnice Gorica. V nedeljo ob 8. uri bodo izvedli še turnir v balinanju na krajevnem balinišču, po dveh letih pa spet vabijo na pohod po mejah krajevne skupnosti. Začel se bo ob 9. uri, zbirno mesto pa je pred OŠ Gorica. »Pot ni težka, zato je primerna za družine. Na koncu se bomo zbrali na šolskem igrišču, kjer se bomo še poveselili. Če bo dež, pa pohoda žal ne bo,« smo še izvedeli. Kot tudi, da bodo v nedeljo popoldne krajanke Gorice sodelovale na razstavi starih slovenskih jedi na Grilovi domačiji.
■ bš
MLADI
Novi prostori, novi programi
Dan odprtih vrat enote Varstveno-delovnega centra Vrba Nazarje -V jeseni začetek dogovora o celodnevnem varstvu oseb s posebnimi potrebami v regiji Saša?
Naš čas, 30. 5. 2013, barve: CM K, stran 8
13. junija 2013
Tatjana Podgoršek
Poročali smo že, da so se varovanci Regijskega Varstveno delovnega centra (VDC) Saša, enota Mozirje po letu dni gostovanja pod skupno streho z varovanci VDC Ježek v Velenju, v začetku tega leta preselili v nove prostore. Našli so jih na lokaciji bivšega Elkroja v Nazarjah. Pred tednom dni so prvič na široko odprli vrata za širšo javnost.
V tem trenutku 14 uporabnikov
Po besedah direktorice Regijskega VDC Saša Darje Lesnjak gre za 15-letni najem prostorov, zanje pa so se odločili na osnovi javnega razpisa. Najemno pogodbo je podpisalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve s podjetjem Pfeifer Nazarje, ki ima v lasti celotno območje bivšega Elkroja. Najemodajalec je prostore primerno preuredil. V uporabi imajo 240 kvadratnih metrov notranjih površin, 300 kvadratnih metrov urejenih zunanjih dostopnih poti, v brezplačno uporabo pa so dobili še 700 kvadratnih metrov zelenih površin, ki jih preurejajo v cvetoče zelenice in večnamensko športno površino za uporabnike. Denar za nakup opreme notranjih prostorov je zagotovil regijski center Saša, donacijo v višini 5.000 evrov pa je prispevalo
društvo Sožitje Zgornje Savinjske doline.
V enoti Vrba, kot se imenuje po novem, je v tem trenutku 14 uporabnikov dnevne storitve VDC-ja, prostorske zmogljivosti omogočajo sprejem za 20 uporabnikov, kar naj bi zadoščalo za potrebe po dnevnem varstvu odraslih oseb s posebnimi potrebami v občinah Zgornje Savinjske doline do leta 2020. V enoti so redno zaposleni trije strokovni delavci, v veliko pomoč so jim še javni delavci, ki jih za leto 2013 zagotavljata Občini Mozirje in Rečica ob Savinji. Novi prostori omogočajo izvajanje novih progra-
mov, kot sta programa gline in sveč ter lesne kooperacije.
V enoto prinaša novo kakovost dela, nove izdelke in večje možnosti za njihovo prodajo
V jeseni o celodnevnem varstvu?
»V bližini enote Vrba so tudi poslovne površine, ki omogočajo širitev naše dejavnosti na celodnevno institucionalno varstvo za potrebe v regiji Saša, o čemer se že več let pogovarjamo in dogovarjamo. Zanje je pristojno ministrstvo tudi že izdalo soglasje. V jeseni letos bodo
stekli konkretni dogovori z investitorjem - podjetjem Pfeifer - o preureditvi njihovih poslovnih prostorov. Po oceni potrebujejo zanjo 6 do 8 mesecev. Če bo kandidatov za selitev v danem trenutku dovolj, lahko projekt uresničimo v letu dni.«
Lesnjakova je še povedala, da Re-
gijski center Saša, ki ima sedež v Velenju, letos praznuje 10-letnico obstoja. Zgornjesavinjska enota se jim je pridružila ob začetku, prej pa je približno toliko let delovala pod okriljem Centra za socialno delo Mozirje. Regijski center Saša se namerava v obdobju 2013-2020
razvojno širiti in v svojo dejavnost vključevati dodatne socialnovar-stvene programe. »V enoti Vrba in na območju Zgornje Savinjske doline vidimo prednostne možnosti za načrtovan razvoj,« nam je še dejala Darja Lesnjak.
■
Ekipa Velenja zmagala na Slovenskih igrah šolarjev
V četrtek 6. junija so v Kopru potekale 13. Slovenske igre šolarjev. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa mestne občine Velenje, ki je prvič v trinajstih letih, odkar potekajo te igre postala skupna zmagovalka Slovenskih iger šolarjev. Tekmovanje je potekalo v različnih disciplinah in sicer: atletiki, nogometu, odbojki in tenisu.
■
i le Velenje
Živite s srcem.
Investitor in prodajalec:
03 428 25 50
V sodelovanju z: W wri
Zoran Gregom 041 249 222 www.re-max.si
Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 9
ZANIMIVO
- 9
13. junija 2013	""^tAS
Novi načrti za razvoj območja ob jezerih
Velenjsko jezero bo že v letošnji kopalni sezoni imelo na plaži tuše, v čolnarni pa nove sanitarije - Več lastnikov zemljišč, vsi si želijo razvoj - Bo jezero prihodnje leto kopališče tudi uradno?
Načrti za obnovo čolnarne ob Velenjskem jezeru so že izdelani.
SEVffiNA FASADA - MAU TRIBUNA
Bojana Špegel
Velenje, 10. junija - Območje okoli Velenjskega jezera je eno od najbolj priljubljenih in najlepših v mestu. Lahko pa bi bilo še bolj atraktivno. V preteklih letih smo videli že kar nekaj ambicioznih načrtov, ki so v prostor nad čolnarno umeščali vodno mesto, ki je padlo v vodo, pa Pikino deželo, ki bi živela več kot le teden dni v letu. Načrti so se tudi zaradi gospodarske krize, zagotovo pa ne le zaradi nje, spet spremenili. Po tem, ko je lani MO Velenje odkupila zemljišče za čolnarno, ki ga je pred leti Premogovnik Velenje prodal BTC-ju, ta pa zasebnikom, so pogoji za nova vlaganja in posodobitve ob Velenjskem jezeru boljši. Več o načrtih posodobitev v TRC Jezero nam je povedala Alenka Rednjak, vodja urada za razvoj in investicije na MO Velenje.
»To je za našo občino zelo pomembno območje, ki ga občani in obiskovalci zelo radi obiščejo. Zanimivo jim je tako rekreacijsko kot za prostočasne dejavnosti. Letos smo že uredili del plaže pod čolnarno, kjer smo podaljšali brežine. V čolnarni smo uredili nove sanitarije, tudi za invalide. Do objekta smo zgradili vodovodno in kanalizacijsko omrežje, saj ga čolnarna doslej ni imela. Ob kopališču, kjer je kopanje še vedno na lastno odgovornost, smo postavili dva manjša tuša s pitniki vode.« Že lani jeseni so posadili tudi nekaj dreves ob plaži, ta naj bi z leti nudila kopalcem več sence.
Prenova čolnarne v treh fazah
MO Velenje ima v načrtu popolno prenovo čolnarne. »Projekti so pripravljeni, kmalu bomo vložili dokumente za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tudi zato, da bo obnova mogoča, spreminjamo prostorske načrte za to območje, saj je v zadnjih še vedno predvidena gradnja vodnega mesta. V načrtu imamo tudi novi prostorski red za to
območje, ki pa še nastaja. V TRC Jezero bi radi primerno uredili gostinsko dejavnost; v projektu prenove je predvideno, da bo nov lokal v zgornjem nadstropju čolnarne, pred čolnarno pa naj bi uredili montažne terase, kjer bo možno poležavati ali uživati v gostinski ponudbi.« Sicer pa bodo v spodnjih prostorih še vedno imela prostor društva, ki se ukvarjajo z vodnimi športi.
Čolnarno naj bi obnavljali v treh fazah; v
letošnjem letu so uredili vodovod in kanalizacijo, v letu 2014 naj bi prenovili streho in zamenjali stavbno pohištvo, v letu 2015 pa naj bi obnovo končali in nadgradili z novimi vsebinami.
Velenjsko jezero tudi uradno kopališče?
Velenjska občina je lani začela izvajati nadzor kakovosti vode v Velenjskem jeze-
ru, saj v poletnih dneh išče v njem osvežitev vse več kopalcev. Razvojne možnosti pa bodo še večje, če jezero dobi status uradnega kopališča. »Radi bi se vključili v slovenski sistem kopalnih voda. Agencija za okolje (ARSO) našo prošnjo že obravnava, vendar bomo morali še celo letošnje leto sami izvajati meritve kakovosti vode. Če bodo rezultati ugodni, bi lahko že v letu 2014 pridobili status uradnega kopališča, potem pa bo nadzor nad kakovostjo vode izvajal ARSO,« izvemo. In še, da kaže dobro, saj analize kažejo, da je jezero čisto in kopanju primerno.
Na tem območju morajo upoštevati še dejavnosti Premogovnika Velenje - zaradi pridobivanja premoga je v zahodnem delu še nekaj pogrezanja zemlje. Zato tam še nekaj let ne bo možno nič graditi. »Pod av-tokampom želimo urediti območje za vodne športe, pod današnjo čolnarno še bolj atraktivno plažo. Vzhodno od čolnarne bomo skušali urediti prostor za adrenalinske športe ob vodi in na vodi. V zahodnem delu, kjer je del gozdička, bi lahko uredili alternativno plažo. Na severnem delu jezera, proti Škalam, pa bi lahko del obale namenili pustolovskim aktivnostim in taborom v naravi. Če nam to uspe, bo jezero še bolj turistično privlačno.«
Na občini pravijo, da bodo vlagali tudi v ureditev območja, kjer poteka Pikin festival. Da bi postavili stalno Pikino deželo, pa trenutno ne razmišljajo. Posodobitve naj bi bil deležen tudi avtokamp, ki je dobil novega najemnika, ta naj bi nekaj novosti že uvedel. Lastnik je sicer Premogovnik Velenje, ki ima v lasti še dobršen del tega območja. Načrte razvoja pa naj bi pripravljali usklajeno z MO Velenje.
■
Veliko obiskovalcev, razgibano popoldne ...
Turistično društvo Topolšica - podeželje pripravilo 3. metuljev dan - Družinska prireditev privabila številne izvajalce in tudi obiskovalce
Tatjana Podgoršek
Topolšica, 9. junija - Člani Turističnega društva Topolšica - podeželje so minulo nedeljo pripravili 3. Metuljev dan. Napovedovali so razgibano nedeljsko družinsko popoldne in veliko obiskovalcev. Niso se ušteli. Slednjih so našteli blizu 1500.
V zdraviliškem parku ob hotelu Vesna v Topolšici so postavili velik šotor z odrom, na katerem so se zvrstili nastopi čarodeja Francija Grila, orkestra Roberta Goličnika, mažo-retne skupine, zumba show z Migaj
Mojco Štancar, folklorne skupine Oglarji iz Šoštanja, Kulturnega društva Medžimurje, plesne skupine Zvezdni asi. Ob šotoru so na stojnicah obiskovalci lahko videli izdelke domače in umetne obrti, predstavila so se številna društva - domača in tudi iz širše okolice: topolški jamarji, taborniki, lovci, balinarji, člani Moto kluba Angeli ceste Velenje, Društva šaleških likovnikov Vele-
nje, Šaleškega aerokluba, policisti, reševalci, člani velenjskih kinološkega in konjeniškega društva, društva ljubiteljev malih živali ... Vzgojiteljice Enote Urška iz Topolšice so pripravile za otroke ustvarjalne delavnice, manjkali nista frizerska delavnica in delavnica tatooja, člani Društva diabetikov Velenje so pri svoji stojnici merili sladkor v krvi ... »Trudili smo se in ne zaman. Super
je,« je bila navdušena predsednica društva Petra Lipičnik.
Zakaj Metuljev dan?
Tistim, ki so se - tako kot mi -spraševali, zakaj Metuljev dan, če na prireditvi ni bilo nič v zvezi z metulji, pa tole pojasnilo Petre Li-
pičnik: »Tukaj je Lom in tu je velenjski inštitut ERICo uredil Metuljevo pot, postavil informacijske table v zvezi z njimi. Prav tako je odkril, da na tem območju živi največ metuljev v Sloveniji, celo nekaj vrst predalpskih metuljev so našli tukaj. Metulji so znak, da je okolje čisto, narava lepa in neokrnjena. Skrb za to pa je ena od prednostnih dejavnosti društva. Skratka - Lom in metulji se prepletajo in zato te-
mu primerno poimenujemo tudi naše dogodke.«
Lipičnikova je še povedala, da družinska prireditev Metuljev dan prihodnje leto zagotovo bo, celo več. Dogajanje bodo v sodelovanju z Društvom diabetikov Velenje razširili na dva dni. Marsikaj zanimivega pa se bo za odrasle in male obiskovalce dogajalo konec maja.
Jadralno letalo, reševalno vozilo ... so pritegnili pozornost
najmlajših obiskovalcev.
JAZ LAHKO
LAHKO OBNOVIŠ.
LAHKO SI IZPOLNIŠ ZEUO.
LAHKO O D POTUJ ES.
POTROŠNIŠKI KREDIT PBS
JE UGODNA, VARNA IN HITRA POT DO GOTOVINE. IZKORISTIJO NA KATERIKOLI POŠTI!
Do 30. junija 2013 posebne ugodnosti:
•	kartica z odloženim plačilom brez članarine za prvo leto,
•	elektronsko bančništvo brez pristopnine.
PBS
POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d.
Bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d. d.
Informacije na 080 80 58 | WWW.pbs.si
■
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
13. junija 2013
10
MED MLADIMI
Tudi ptice jih bodo vesele
V letošnjem ekološkem projektu za šesto- in sedmošolce so izdelali 49 inovativnih, lepih in uporabnih ptičjih hišic - Udeleženci navdušeni nad projektom, ki jim je približal recikliranje in ponovno uporabo odpadkov
Razkrijmo še avtorje najlepših ptičjih hišic. Iz OŠ Karla Destovni-ka Kajuha so to: Miha Rotovnik, Ajda Lebar, Neja Dobelšek, Hana Marija Žibert, Teja Ružič, Eva Ledinek, Maruša Zajc, Ana Marija Mežnar, Nina Pačnik, Miha Medved in Aleksandar Radulovic. Na nagradnem izletu se jim bodo pridružili Vita Kopušar, Vita Doler, Žiga Hriberšek in Benjamin Brišnik iz OŠ Bratov Letonja ter Tjaša Podrižnik iz OŠ Šalek.
Domen Oblak
Tinca Kovač je ob zaključku projekta pohvalila vse avtorje ptičjih hišic. Najlepše in najizvirnejše so postavili na ogled.
Bojana Špegel
Velenje, 5. junija - Na svetovni dan okolja so v mansardi vile Mojca pripravili zaključek letošnjega ekološkega projekta za šesto- in sed-mošolce »Odpadek naj ne bo samo odpadek«. V njem je letos sodelovalo vseh 9 osnovnih šol iz Šaleške doline, zaključka pa so se udeležili predvsem avtorji res izvirnih ptičjih hišic, ki so jih v okviru projekta izdelovali iz odpadnih materialov. Pogled na razstavo najbolj izvirnih od 49 hišic je bil barvito razigran, otroška ustvarjalnost je namreč ob zanimivi nalogi očitno dobila krila. Če so prejšnja leta izbrali tri najlepše izdelke, so jih letos kar 10. Pa še ta odločitev ni bila lahka. Avtorji in njihovi mentorji bodo za nagrado šli na izlet v neznano.
Zgodovina ekološkega projekta, ki ga vsa leta pripravlja Medobčin-
Klemen Kotnik
ska zveza prijateljev mladine Velenje, izvajajo pa raziskovalci inštituta ERICo, je dolga. »Projekt teče že od leta 1996. Vsako leto osnovnošolci obravnavajo drugo temo, projekt pa vedno teče v dveh delih.
Marca imajo predavanje in po njem terenski ogled, nato dobijo nalogo. Letos je bila to izdelava ptičjih hišic. Res so inovativne, lepe in 'za povrh' še uporabne,« nam je zaupala sekretarka MZPM Tinca Kovač.
Rdeča nit - ravnanje z odpadki
Že nekaj let je vodja projekta Klemen Kotnik, ki je k temu dodal, da je vesel, ker je število izdelkov, ki
jih udeleženci naredijo v okviru projekta, vsako leto večje. Povedal je še: »Rdeča nit projekta je vsa leta gospodarjenje z odpadki na območju Šaleške doline. Tematike se ves
čas spreminjajo; če je bil včasih zelo velik poudarek na ločenem zbiranju odpadkov, zadnja leta več govorimo o drugih temah. Projekt smo tudi vsebinsko povsem prenovili. V teoretičnem delu učenci izvedo več o zgodovini ravnanja z odpadki in kje smo v primerjavi s Slovenijo in EU. Letos smo si ogledali ekološki otok, spoznali smo Center za ponovno uporabo in nekdanje odlagališče komunalnih odpadkov, kjer danes deluje center za ločeno zbiranje odpadkov in priprava za odvoz v Celje.« Projekt je del neformalnega izobraževanja, ki ga otroci odlično sprejemajo. Spoznajo marsikaj novega, staro znanje pa osvežijo, saj so sedanje generacije osnovnošolcev ekološko že dobro ozaveščene.
Udeleženec v projektu Domen Oblak nam je to potrdil z besedami: »Fajn je blo«. Dodal pa je še: »Zanimiv mi je bil ogled centra za ponovno uporabo, pa tudi nekdanjega odlagališča. Pri nas doma imamo že dolgo tri posode, če ne vem, kam moram kaj odložiti, mi to pove babica. Tudi sam sem izdelal ptičjo hišico. Izdelal sem jo iz odpadnega lesa, pomagal mi je tudi ati. Na koncu sem jo še pobarval. Meni je všeč, upam, da bo tudi drugim.«
■
Domoljubni vzgoji več pozornosti
Na Osnovni šoli Šalek Velenje literati tudi na temo Moja rodna domovina - Prav je, da se učimo zgodovine zato, da ne ponavljamo napak
Tatjana Podgoršek
Velenje, 6. junija - Osnovna šola Šalek Velenje se ponaša z nazivom kulturna šola že nekaj časa. V ta mozaik snovanj so učenci v tem šolskem letu dodali še literarni natečaj Moja rodna domovina. Šola se je namreč prijavila na 4. natečaj Osnovne šole Vič Ljubljana in Koordinacije domoljubnih in vete-
Literarni natečaj Moja rodna domovina je namenjen učencem od 6. do 9. razreda osnovne šole. Letos je nanj prispelo 152 literarnih prispevkov iz 105 osnovnih šol 53 slovenskih občin. Komisija je nagradila 52 avtorjev literarnih prispevkov. Med nagrajenci je bil tudi Jurij Vodušek, učenec 9. razreda Osnovne šole Šalek Velenje.
ranskih organizacij Slovenije. Pred tednom dni so hkrati na omenjeni velenjski šoli ter na osnovni šoli v Kočevju in Ljubljani pripravili za-
ključno prireditev in na njej podelili priznanja najboljšim literarnim ustvarjalcem natečaja. Ravnateljica šole v Šaleku Irena
Na prireditvi so svoje prispevke prebirali tudi nagrajeni avtorji.
Avla šole je bila polna.
Poljanšek Sivka je povedala, da so se za sodelovanje na natečaju odločili zato, » ker je potrebno dati takim dogodkom težo in domovini, domoljubni vzgoji v osnovnih šolah nameniti več pozornosti.« Sogovornica je še dodala, da bodo na literarnem natečaju sodelovali tudi v prihodnje.
Zdenko Hriberšek, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje, je menil, da zgodovina ni le šolski predmet. Prav je, da se je učimo zato, da ne ponavljamo napak. »S spoznavanjem zgodovine človeštva, predvsem pa lastnega naroda, spoznavamo in bolje razumemo tudi sebe in druge ljudi, predstavnike drugih na-
rodov, kultur,« je menil Hriberšek. Po njegovih besedah več ko vemo o naši preteklosti, bolj se zavedamo, da domovina ni nekaj samoumevnega. Zato je treba to, da jo imamo ter da v njej živimo svobodni in v miru, ceniti in spoštovati. Slovenija
Upor ravnateljice
Šolsko ministrstvo je v zadnjih dneh prejšnje vlade Osnovno šolo Vič obvestilo, naj ravnateljica Ana Vehar iz vseslovenskega medšolskega natečaja Moja rodna domovina, ki naj bi pri osnovnošolcih spodbujal domovinsko zvest, izloči vladi neljube
je mala država, toda njen narod je srčen in v marsičem velik.
Poleg šolskega zbora, nagrajenih literatov so domoljubni dogodek popestrili še člani Šaleškega folklornega društva Koleda Velenje.
■
veteranske organizacije.
Ravnateljica se je temu uprla. Dejala je, da domovinska zavest šepa in da bi za to morali narediti več brez vmešavanja kakršne koli politike. Prav zato poteka natečaj tudi na začetku junija, ob obletnici rojstva Primoža Trubarja.
Zarja navdušila na
T V • •
Lošinju
Več kot 70 priznanih glasbenikov Pihalnega orkestra Zarje Šoštanj se je udeležilo tradicionalnega že sedmega mednarodnega festivala pihalnih orkestrov, ki je bilo zadnjo soboto na Malem Lošinju. Nastopili so pod vodstvom dirigenta Mirana Šumečnika. Že v napovedi je bilo poudarjeno, da gre za najboljši pihalni orkester, ki nastopa na festivalu, in res so bili odlični. Navdušili in »prevzeli« so številne obiskovalce.
■ mz
Med nastopom na Malem Lošinju
Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 13
13. junija 2013
""^ÉAS
KULTURA
11
20 let se nas dotikajo s plesom
Plesni studio N praznuje letos dve desetletji delovanja - Temu je posvečena zaključna produkcija, glavni dogodki še sledijo - Jeseni fotografska razstava in plesna predstava z nekdanjimi plesalci
Velenje, 4. julija - Prejšnji torek se je vseh 120 letošnjih plesalcev v plesnem Studiu N na zaključni produkciji zagotovo s plesom dotaknilo vseh v dvorani velenjskega kulturnega doma. Letošnja zaključna produkcija se je namreč imenovala Dotakni se s plesom. Naslov je sam po sebi dovolj zgovoren. »Že 20 let se s plesom dotikamo ljudi tako ali drugače. Trudimo se, da se s plesom dotikamo številnih generacij, ali tako, da se s plesom ukvarjajo aktivno, ali pa tako, da so spremljevalci plesnih dogodkov. Enako pomembno je, da vzgajamo gledalce, saj je sodobni ples malo specifičen. Upam, da smo se tudi z zadnjo produkcijo dotaknili tako plesalcev kot gledalcev,« nam je povedala plesalka in koreografinja Nina Mavec Krenker, ko smo želeli izvedeti več o zgodovini studia in dogodkih, ki bodo azznamovali jubilej.
Ko se vrneva k začetku, spomni, da se je po študiju sodobnega plesa v tujini še 2 leti kot plesalka preizkušala na plesnih odrih, predvsem v Španiji. »Ko je dozorela odločitev, da je potepanja po svetu dovolj, sem se vrnila. Velenje mi je bil izziv, pa ne samo izziv, zdelo se mi je, da sem to dolžna storiti. V Plesnem studiu N vsa leta učimo sintezo vseh plesnih zvrsti. Učenci čez leta dobijo trdno osnovo klasičnega baleta, ki je kot nekakšna plesna abeceda. Primarna dejavnost pa je sodobni ples. Ker pa so otroci željni tudi drugač-
nih znanj, učimo tudi osnove džez baleta, uvajamo hip-hop, za odrasle pa razne plesne rekreacije.«
Letošnje šolsko leto je bilo prav posebno zato, ker je bila ustanoviteljica zaradi poškodbe pol leta od-
Vse se prepleta
Prvo leto je imela Nina 40 učencev, potem pa vsako leto vsaj 100. Čeprav še niso potegnili natančne črte pod dve desetletji dolgo zgodovino Plesnega Studia N, so številke
razstav, proslavah in drugih dogodkih v mestu. Težko je ločiti Plesni studio N od ostalih dejavnosti, saj so tako naše plesalke kot jaz aktivne tudi v Plesnem teatru, ki deluje v okviru Festivala Velenje. Vse se prepleta, zato je težko potegniti ločnico.
»Naslednji dogodek, posvečen obletnici, bo plesni seminar s ko-reografom Fredom Lasserjem, ki prihaja v Slovenijo prav zaradi nas. Od 8. do 12. julija bo potekal plesni seminar, nanj vabimo plesalce iz vse Slovenije. Za jesen načrtujemo fotografsko razstavo, retrospektivo
Utrinek z jubilejne plesne produkcije Plesnega studia N.
sotna. A se je vseeno vse dobro izteklo. Mlade plesalce je vodilo pet mentoric, šolsko leto so končali s štirimi. »Med letom je namreč mentorica Mateja Rožič dobila hčerko, zato bo sedaj nekaj časa odsotna. Sicer pa smo stalna ekipa, ki jo poleg mene sestavljajo še Dragica Mavec ter Polona in Lucija Boruta,« doda naša sogovornica.
zgovorne. »Čaka nas še nekaj dogodkov, s katerimi bomo zaznamovali 20-letnico. Na koncu bomo verjetno strnili tudi številke, ki so res zanimive. V 20 letih je nastalo več velikih plesnih projektov. Naredili smo dve plesni pravljici; Slončkov rojstni dan in Lovec Jago. S svojo produkcijo smo vsa leta sodelovali na številnih otvoritvah likovnih
našega delovanja skozi videnja različnih fotografov. Zaključili bomo v oktobru s plesnim projektom, v katerem bodo sodelovali plesalci, ki so nekoč plesali v plesnem studiu, pa niso več aktivni plesalci. Tokrat se odzivajo v zelo velikem številu.«
■ bš
»Pojte še naprej«
Jubilejni koncert članic in članov Lovskega pevskega zbora Lovske družine Škale
S. Vovk_
Škale, 7. junija - Nadvse zanimiv, tako rekoč nepozaben večer so prejšnji petek pripravili pod umetniškim vodstvom Metke Smirnov člani Lovskega pevskega zbora Lovske družine Škale vsem tistim, ki so napolnili malo dvorano tamkajšnjega gasilskega doma, da bi skupaj praznovali 25-letnico njihovega delovanja. Kot gostje slavljencev so nastopili tudi Moški lovski oktet Smrekovec ter Savinjski in Štajerski rogisti. Nadvse veseli so bili tudi obiska članov Zbora lovskih ro-gistov Kraljevac na Sutli, s katerimi prijateljujejo že nekaj časa.
Letos sicer miniva 28 let, ko so se - kot je povedal predsednik zbora Milan Tepej - na zadnjem decembrskem lovu v letu 1985 dogovorili, da bi pri družini ustanovili pevski zbor. Nagovorili so znanega velenjskega pevovodjo Zmaga Frankovi-ča, ki je bil tokrat tudi med gosti večera, »... da nas nauči nekaj lovskih pesmi in kašno žalostinko.« Ker pa so na prvem preizkusu januarja naslednje leto ugotovili, da med lovci, ki so pripravljeni peti, nimajo prvih
tenoristov, so na vaje povabili nekaj žen lovcev in zbor je bil zapolnjen v vseh glasovih.
Srebrnemu jubileju so koncert namenili šele letos, ker so se v letu, ko so dopolnili 25 let, prijavili za organizacijo 39. srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije. Izvedbi takšnega srečanja, na katerem je zapelo več kot 300 lovcev in zaigralo več kot 200 rogistov, so seveda morali nameniti ves prosti čas. Danes v njihovem (mešanem) zboru prepeva sedem lovcev, dve njihovi ženi in pet nelovcev. Med njimi je pet takšnih (Ivan Miklavži-na, Stanislava Miklavžina, Veko-slav Slavko Pocajt, Jože Repnik in Milan Tepej), ki vztrajajo vse od ustanovitve. Zbor je bil dolga leta edini lovski pevski zbor v Savinj-sko-Kozjanski zvezi lovskih društev Celje, ki jo sestavlja 45 lovskih dru-
žin. Danes pa v Sloveniji deluje 17 lovskih pevskih zborov in 26 skupin lovskih rogistov.
Kot je že v navadi ob takšnih jubilejih, so tudi na tem podelili za večletno udejstvovanje v ljubiteljski glasbeni dejavnosti Gallusove značke Javnega sklada RS za kulturno dejavnost. Bronasto sta prejela Uroš Stropnik in Niko Sotlar, srebrno Branko Špital, zlato pa Rajko Berlak, Franc Šilc, Mira in Milan Tepej. Predstavniki domačih društev, organizacij in krajevne skupnosti so se zboru za dolgoletno petje in s tem prepoznavnost družine in krajevne skupnosti zahvalili s priložnostnimi darili in čestitkami. Spoštovanje do njihovega truda za predstavljanje lovske in lepe slovenske pesmi so jim izrekli tudi mnogi gostje, med njimi predsednika slovenske lovske zveze mag. Srečko
Veselje do petja in druženja
Feliks Krope in SK ZLD Celje Avgust Reberšak.
Skratka, skorajda tri desetletja pojejo. To jim je po besedah Milana Tepeja uspelo zahvaljujoč njihovi predanosti petju, zaradi krajanov, ki jih radi poslušajo, kar so pokazali tudi s petkovim številnim obiskom, in zaradi tako moralne kot materialne podpore članov LD Škale ter tudi drugih. S svojim petjem gotovo bogatijo delo domače družine in prispevajo pomemben delež tako njeni prepoznavnosti kot tudi kraja. Torej redni dejavnosti družine dodajajo še kulturni pridih. Ob tem verjamemo, da se bodo uresničile besede podžupana velenjske Mestne občine dr. Franca Žerdina, ki jim je ob čestitki in kratkem nagovoru med drugim preprosto dejal: »Pojte še naprej!«
Uspeh za uspehom
Velenje - Obetavna mlada pianistka velenjske glasbene šole Lara Oprešnik, sicer dijakinja 1. letnika umetniške gimnazije Velenje, ža-nje na tekmovanjih uspeh za uspehom. Na nedavnem mednarodnem glasbenem tekmovanju Tomaža Holmarja v Naboijetu v Italiji je za nastop prejela 98 točk in osvojila 1. nagrado in zlato plaketo. Na Koroškem klavirskem tekmovanju v Radljah ob Dravi (nekaj dni pred nastopom v Italiji) pa je osvojila zlato plaketo, absolutno prvo mesto ter nagrado za najbolj obetavno mlado glasbenico v kategoriji.
Slovenska glasba
Društvo Consortium musicae Velanensis je v ponedeljek, 3. junija, v modri dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje organiziralo zanimiv humanistični večer. Njegova osrednja tema je bila slovenska glasba. V goste so povabili dr. Darjo Koter, ki je konec lanskega leta pri Študentski založbi izdala dve novi knjigi o zgodovini slovenske glasbe (Slovenska glasba: 1848-1919; 1919-1991). Darja Koter je svoje raziskovalno delo začela kot kustodinja zbirke glasbil v Pokrajinskem muzeju na Ptuju, trenutno pa deluje kot izredna profesorica za zgodovino glasbe dela na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je obenem predstojnica Katedre za zgodovino glasbe. V prijetnem pogovoru se je izkazala kot zelo zanimiva sogovornica in
Darja Koter v pogovoru z Urško Šramel Vučina
poznavalka glasbene zgodovine. Knjigi, ki ju je predstavila, sta nov strnjen prikaz slovenske glasbene zgodovine, saj je podobno obsežno delo nazadnje izšlo pred več kot petdesetimi leti (gre za Cvetkovo trilogijo Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, ki je izšla v letih1958-1960). Namenjena je tako glasbenikom kot laikom, ki jih zanima kulturna zgodovina, saj ni zasnovana enciklopedično, temveč želi podajati pestro glasbeno zgodovino preko zgodb. Avtorica se je osredotočila na čas med letoma 1848 in 1991. Obsežna tematika je narekovala razdelitev gradiva na dve knjigi. Prva govori o obdobju od pomladi narodov leta 1848 do konca prve svetovne vojne in obravnava čas, ko je imela glasba na eni strani buditeljsko in nacionalno poudarjeno vlogo, po drugi pa so bili v tem času postavljeni temelji profesionalnih ansamblov, ustanov, glasbenega šolstva. Druga knjiga pa se začenja s časom po prvi svetovni vojni in sledi slovenskemu glasbenemu življenju do osamosvojitve leta 1991. Pogovor z avtorico je odprl vprašanje o odnosu do slovenske klasične glasbe v glasbeni javnosti. Je ta omejena samo na nujno, predpisano, je obrobna ali drži, da je ne cenimo, ker je ne poznamo? V potrditev, da živi in da je vredna izvajanja in poslušanja, je bil krasen koncert slovenske glasbe, ki je bil zamišljen kot uvod v pogovor. Na njem so se s samimi slovenskimi skladbami predstavile dijakinje umetniške gimnazije Velenje: violinistki Tjaša Gorjanc in Špela Oder, pianistka Barbara Verhovnik, sopranistka Larisa Gregorc ter flavtistki Maja Repolusk in Laura Felicijan. V predverju modre dvorane je bila ob tem dogodku postavljena priložnostna razstava o monografijah o zgodovini slovenske glasbe; ta bo na ogled do konca poletja.
Društvo Consortium musicae Velanensis je domače glasbeno društvo, katerega glavni namen je razvijanje glasbene kulture v domačem okolju, organiziranje glasbenih prireditev, spodbujanje strokovnega izobraževanja in povezovanja z drugimi glasbenimi in humanističnimi inštitucijami. Društvo je bilo to sezono precej aktivno, pri čemer je bil gotovo največji zalogaj organizacija 1. mednarodnega klavirskega tekmovanja Acija Ber-tonclja, ki so ga uspešno izvedli konec lanskega oktobra. Zanimiva predstavitev strokovne monografije je bila hkrati priložnost, da se sicer pestro in mnogostransko dogajanje na velenjski glasbeni šoli še razširi. Počasi se zaključuje šolsko leto, ki je bilo v mnogočem zelo bogato (sledili so si nastopi, koncerti, gostovanja, tekmovanja, mojstrski tečaji, seminarji, razstave). Ta humanistični večer pa nas je dodatno obogatil in zdi se, da kar kliče po ponovitvah.
Poletna muzejska noč
V okviru projekta Poletna muzejska noč bodo na Velenjskem gradu to soboto, 15. junija, brezplačno na ogled muzejske in galerijske zbirke. Ta dan bo Muzej Velenje izjemoma odprt od 10. do 24. ure. Večer bodo popestrili s filmskimi projekcijami in glasbenimi nastopi:
- ob 19. uri Tanja Lončar - citre (polfinalistka oddaje Slovenija ima talent); 20.00 Žar stoletij - Kavčnikova domačija - film; ob 21.00 moški pevski zbor kulturnega društva Mozirje - Večer na vasi; ob 22.00 Žar stoletij - Grilova domačija - film; ob 22.45 Tanja Lončar - citre (polfinalistka oddaje Slovenija ima talent); ob 23.00 Stkana zgodba lanenega prtiča - film.
nikoli samiJ^Q^
■
■


Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
12
KULTURA

13. junija 2013
Agledaš -a vidiš?
Iz življenja žuželk -popremierni zapis
Ko med predstavo ne zazehaš, ko skrivaj ne pogledaš na uro, pomeni, da si v predstavo padel. In to se je podpisanemu zgodilo na premierni uprizoritvi gledališke igre Iz življenja žuželk gledališke skupine AGLEDAŠ v Šoštanju. V nasprotju z večino ljubiteljskih skupin se je Agledaš tokrat lotila zahtevnejšega 'komada', katerega namen je, da se gledalec, četudi v smehu, zamisli. Namreč kje, v kakšnem svetu živimo, kaj nas na tej preljubi Žemljici še čaka. Zgodba govori o potepuhu, ki zgrožen opazuje človeka med lovom na lepega, svobodnega metulja, da bi ga dodal svoji zbirki. Ta potepuh potem v sanjah obišče svet žuželk, kjer lepota in nedolžnost naenkrat izpuhtita v borbi za obstanek. Borba je kruta, življenja padajo kot za stavo. Tudi ko ne gre samo za golo preživetje, ampak tako, kot pravi James Jones v Tanki rdeči črti: »Vse samo zaradi lastnine
% m
m
... Zaradi imetja tega ali onega človeka. Tega ali onega naroda. Vse se godi in se je zgodilo zaradi lastnine. Katera od držav si želi več lastnine, čuti, da jo potrebuje in jo mogoče res potrebuje; in edina možnost, da jo dobi, je v tem, da jo vzame drugim državam, ki so že položile roko nanjo. Na tem planetu namreč že ni nikjer več nobene nezasedene lastnine, to je vsa nesreča. In v tem je tudi vsa krivda za vse ...« Smo v živalskem ali človeškem svetu?
Izvrsten tekst čeških bratov Karla in Josefa Čapka bi lahko ostal le medla sled na odrskih deskah, če
se ga ne bi lotili pravi ljudje na pravi način. Drama je v izvirniku vsaj enkrat daljša od šoštanjske izvedbe in vse priznanje Alice Čop, ki jo je prevedla in priredila tako, da gledalec pravzaprav ne ve, da »nekaj manjka«. Že odločitev za Čapkov tekst je bila pogumna, še skorajda bolj pogumna pa odločitev režiserja (ki je, mimogrede, prispeval tudi likovno opremo predstave) Kajetana Čopa, da vseh izvirnih osemindvajset vlog zaupa desetim igralcem - razen izvrstnega Potepuha (igra ga Nina Bizjak) imajo ostali po tri vloge. Igralci so se levili tako spretno, da se
je moral gledalec krepko potruditi, da je to sploh opazil. In v tem si še posebno pohvalo zaslužita kostu-mografinja Jana Bahor in maskerka Nika Oremuž. Pa seveda igralci -trikrat v eni uri zamenjati pričesko, obraz in oblačilo še pravzaprav gre, prava mala mojstrovina pa je trikrat zamenjati naravo. In to je igralcem, pardon, igralkam in igralcem v celoti uspelo. Svoje je seveda dodala enostavna, a zelo dodelana scena; v času, ko skoraj na nobenem dogodku danes ne manjka video predstavitev, le-ta na šoštanjskem odru ni bila sama sebi namen - predstavi je dala novo razsežnost in nekako razmejila resnični in fantazijski svet.
Igra je bila dinamična, ni utrujala, gledalci smo se tudi nasmejali ob na mestihh zabavnejšem tekstu in na trenutke s situacijsko komiko obogateni interpretaciji, toda verjetno ga ni bilo v dvorani, ki se ne bi vsaj za trenutek vprašal: kaj hudiča nas pa dela tako drugačne od živali .?
Šaleška gledališka vlečna konja Gledališče Velenje in Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Pa-ki se lahko pošteno zamislita - izpod šoštanjskih elektrarniških dimnikov je krepko zavel svež gledališki veter.
■ v.
P.S.: Bomo predstavo videli tudi na velenjskem odru?
Majhni kraji - veliko zanimivosti
Promocijski film zasnovan in izdelan v več različicah in za več različnih namenov
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 5. junija - Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki in tamkajšnja lokalna skupnost sta združila moči pri pripravi in izdelavi promocijskega filma z
naslovom Občina Šmartno ob Pa-ki - majhni kraji velikih zanimivosti. Gre za projekt, ki je nastajal od letošnje pomladi, finančno pa ga je podprl Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Podrobneje so promocijski film predstavili na novinarski konferenci v 200 let starem Vrbanovem »kevdru« v Podgori.
V petih jezikih
»Film je zasnovan in izdelan v več različicah za več različnih namenov. V vsakem primeru pa je njegov temeljni cilj promovirati tiste zanimivosti in prepoznavnosti lokalne
skupnosti, ki jih je vredno uveljaviti in ovrednotiti kot zanimiv turistični produkt ter povabilo za obisk teh krajev,« je med drugim povedal Jože Krajnc, scenarist, avtor besedila in skupaj s snemalcem ter monta-žerjem Tomom Čonkašem tudi režiser filma. Kot je še dejal, obstaja nekaj obetavnih možnosti in prav je, da jih ponudijo čim širšemu krogu potencialnih gostov.
Film ima več različic - glede na dolžino in na vsebinske dodatke. Osnovna različica je namenjena celoviti predstavitvi zanimivosti občine, v dodatku zgodbe pa so predstavlje-
Na novinarski konferenci so ustvarjalci poudarili, da je osnovni namen filma promovirati zanimivosti in prepoznavnosti lokalne skupnosti ter vabilo na obisk.
ne zanimivosti v neposredni bližini Šmartnega ob Paki: iz Šaleške doline Velenje, Šoštanj, Topolšica, iz Zgornje Savinjske doline Mozirje, Golte, Logarska dolina ... iz občin Spodnje Savinjske doline pa Žalec in Šempeter. »Dobro izhodišče za te cilje je prav občina Šmartno ob Paki ter tukajšnji mladinski center s svojo opremljenostjo ter dejavnostjo.« Film je opremljen z besedilom v petih jezikih (slovenski, angleški, nemški, francoski in španski), pri snemanju pa so sodelovali člani šmarškega gledališča Pod kozolcem, motoristi, vinogradniki, mnogi domačini, družine in posamezniki. Nosilec projekta je Mladinski center, ki tudi sicer vodi in usklajuje projekte iz programa razvoja ter vrednotenja turističnih možnosti na območju lokalne skupnosti.
Na turistični zemljevid
Šmarški župan Janko Kopušar je dejal, da si v občini že nekaj časa prizadevajo umestiti lokalno skupnost na turistični zemljevid. Promocijski film je korak v to smer. Pričakujejo, da se bodo aktivnosti v turizmu nadaljevale tudi v prihodnje, saj je to ena od pomembnih dejavnosti v regiji Saša. Zavedajo se prednosti, ki jih imajo nekatera okolja v regiji na tem področju, vendar je prepričan, da lahko z ustreznim sodelovanjem ter povezovanjem tudi občina Šmartno ob Paki prispeva svoj delež k turistični ponudbi.
Pregledna razstava del Cirila Cesarja
Velenje, 15. junija - To soboto ob 19. uri bodo v Galeriji Velenje zaznamovali devetdesetletnico kiparja in oblikovalca Cirila Cesarja z odprtjem pregledne razstave. Njegova zadnja samostojna razstava je bila v isti galeriji odprta pred 23 leti, a tokrat bodo na njej poskusili odgrniti še druge strani Cesarjeve kreativnosti. Pregledna razstava bo odprta do 14. septembra.
»Ustvarjalni opus kiparja in oblikovalca Cirila Cesarja doslej temeljito in sistematično umetnostnozgodovinska stroka še ni obravnavala. Visoki življenjski jubilej je zato spodbudil zaposlene v Galeriji Velenje, da ga poskušajo približati javnosti v njegovih temeljnih umetniških izražanjih: v kiparstvu in industrijskem oblikovanju,« pravi avtorica razstave mag. Milena Koren Božiček. Na zadnji samostojni razstavi se je v Velenju predstavil s ste-
klenimi skulpturami, ki so le ena od njegovih stilnih in kronoloških faz. »Pravega stilno-kronološkega pregleda sicer ne moremo postaviti, ker je motivno prepletal svoje podobarske osnove s figuraliko, malim portretnim kiparstvom, ekspresivno figuraliko, javnim kiparstvom, steklenimi skulpturami in industrijskim oblikovanjem,« še dodaja avtorica razstave. Kipar in oblikovalec, ki živi in ustvarja v Velenju, je z zgodnjimi kiparskimi deli razburkal povojno slovensko umetnost s protivojno angažiranostjo. V industrijskem oblikovanju pa je naredil velik raziskovalni korak s številni patenti in realiziranimi izdelki ter sistemskim vzorcem ma-de-co (marketing--dizajn-konstrukcije). Njegovo delo je zaznamovalo širši prostor v industrijskem oblikovanju in kiparstvu.
■ Bš
ALTIERHATOR
Ciril Cesar, Kričeča priča, 1950, metalizirana žgana glina
Zelena mavrica
Bojan Pavšek
Že kot otrok sem se spraševal (in preverjeno ne edini), kakšen svet obstaja tam, kjer vznikne mavrica. Na srečo so mi bile logične razlage vremenskih pojavov takrat še deveta vas, zato sem verjel, da mora biti za pisanim barvnim polkrogom resnično nekaj nenavadnega. Nekaj, kar se začinjeno z mistiko prepušča domišljijskim scenarijem slehernega posameznika. Sicer je Judy Garland v čarovniku iz Oza že slikovito orisala in skozi brezčasen hit nedolžno zapela, kaj neki bi po njenem (beri: po režiserjevem) tam lahko bilo. Ampak ker domišljija ne pozna meja, se tudi moja ni ustavila le pri jati letečih opic in strupeno rdečih čeveljcih. In sem pač tuhtal dalje. Toda potem se je v času guljenja osnovnošolskih klopi na spored obveznih predmetov prikradla fizika. Veda, ki je skoraj vse naravne fenomene predstavila z drugega, mnogo bolj pragmatičnega, a pogosto nič kaj pravljičnega vidika. Med obravnavanimi temami se je na žalost znašla tudi mavrica. Vendar se upanje, da v naravi ni vse tako teoretično zabetonirano, lahko okrepi tudi ob najbolj nenavadnih oz. nepričakovanih situacijah. V mislih imam impulze, ki namerno ali nenamerno povzročijo, da naša čutila zaznajo skrite, nenavadne, pogosto tudi eksotične implementacije v prostoru.
Že lanski projekt Park Art je pošteno (beri: pozitivno) preobrazil gimnazijskih park. Pri skoku v prejšnje poletje je zasijal v popolnoma drugačni podobi. S pomočjo angažirano talentiranih umetnikov je namreč z inovativneimi umetniškimi intervencijami dodobra pretresel miselnost uporabnikov parka in mimoidočih. Na primer klopi so postale Klopi. Ja, takšne z imenom. S karakterjem. Z identiteto. Z urbano lokalno samozavestjo. S tem so rekreirani kosi urbane opreme in ostale umetniške inštalacije spontano postavile kreativno prostorsko platformo, ki željno čaka na nadgradnjo. V tem primeru gre še za en užitni mestni namaz, na katerega smo upravičeno lahko ponosni, saj je bilo vanj, za doseganje splošnega dobrega, vložene mnogo ustvarjalne vneme in prostega časa. In glej ga zlomka! Tudi to pomlad se popotovanje po mavrični krivulji nadaljuje. Sicer v drugačni zasedbi, na drugi lokaciji, z drugačnimi materiali, z drugačnim konceptom, a z enakim sporočilom. Vsi za naravo, narava za vse, tudi za tiste, ki je prej niso opazili! Tokrat se je barvna paleta mavrice implementirala še bolj zeleno. Obdala je namreč določena drevesa v različnih parkih. Med njimi bodo nekatera vsaj za nekaj časa izničila termoelektrarniško sivino šoštanjskega utripa.
Gre za eksperiment »Iz preteklosti v prihodnost z Modnimi velikani«, ki prinaša v tujini že popularno oblačenje dreves v domače revirje. V dotičnem primeru se pod idejo interaktivnega umetnika Mihe Cojh-tra in s koordinacijsko pomočjo Delavske univerze skriva predvsem obilica prostovoljnega dela različnih društev, institucij, šolskih ustanov in posameznikov, ki so po svojih najboljših močeh in na različne načine angažirano pletli, kvačkali, šivali ali kako drugače ustvarjali oblačila za izbrana drevesa. Vse, kar »greje« drevesa, je rezultat njihovega dela, sposobnosti in znanja. Da se je projekt pošteno usidral med zainteresirane, nakazuje tudi dejstvo o številki vključenih akterjev, ki je iz sicer ambiciozno zastavljene stotice narasla kar na tristo. Ampak to še ni vse. Načrt je predvideval, da se bo s puloverčki oki-tilo le šest dreves. Končno število zelenih manekenov pa je doseglo trikratno vrednost. In da se na vrh drevesne torte postavi še jagoda, je romantičnemu odmevu projekta prisluhnilo kar šestnajst partnerjev. Mnogo več od predvidenih sedem, kaj?! Tako kot je lani gimnazijski park dobil parkovne intervencije z identiteto, so bila letos izbrana drevesa (meni nikoli zapomnljivih, a kljub temu fino zvenečih latinskih imen, recimo Platanus hispanica) krščena v bolj priljudna imena s kratkim in jedrnatim sporočilom, ki je predstavljalo likovno zgodbo posamezne drevesne kreacije (npr.: gospod in gospa Platana). Volna, glina, niti, vrvice, igle, kvačke, minute, ure, dnevi, tedni ter ogromno parov pridnih rok, od katerih so mnoge življenjsko zaznamovane s šibkimi motoričnimi sposobnostmi, so dokaz, da lahko dobro seme vzklije tudi v težkih pogojih. Le tako se namreč sorta iz generacije v generacijo vse bolj utrjuje in kljubuje nepredvidljivim časom. Tako, kot to že tisočletja počno drevesa.

Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 13
13. junija 2013
""^ÉAS
107,8 MHz
13
^DDJQKD IDO C£\S©RÜSDOl M©Z/Ä\lBZ
Poletje v Šaleški dolini
Koledarsko je poletje vse bliže in bliže, večina med nami pa ugotavlja, da pravega občutka za letni čas, ki se ga veselimo zaradi takšnih in drugačnih razlogov, ni. Vreme je bilo doslej bolj aprilsko, razvajanje pod krošnjami dreves kje ob morju ali v zdraviliščih pa zaradi vse plitkejših denarnic za mnoge vse bolj oddaljen želen cilj.
Ampak poletje bo. Tudi za tiste prebivalce občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki bodo ostali doma in si nabirali novih moči za nove izzive po svojih možnostih, zna biti kar pestro. Predvsem po zaslugi društev, klubov, nekaterih ustanov, ki bodo popestrila čas počitnic s prireditvami, dogodki.
V uredništvu naše časopisne in radijske hiše poskušamo zato zbrati čim več koristnih informacij o dogajanju v poletni dneh v Šaleški dolini. Objavili jih bomo namreč v prilogi Poletje v Šaleški dolini, s katero bomo obogatili vsebino prihodnje številke Našega časa. Tako kot vselej doslej smo se za podporo pri izdaji priloge obrnili na vse, za katere menimo, da nam lahko pri tem pomagajo. Nekateri so se že odzvali, drugi upamo, se še bodo, kajti zalogaj je prevelik, da bi ga zmogli sami. Za njihovo razumevanje in sodelovanje se seveda vsem zahvaljujemo. Priloga bo zagotovo v pomoč marsikomu, ki bo iskal informacijo, kako in kje preživeti kakšen dan dopusta, kam povabiti prijatelje, znance. Izšla bo kot priloga Našemu času. Delili jo bomo tudi na večjih prireditvah.
Lepo poletje želimo!	■ tp
Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
Sting po desetih letih z novim albumom
Sting bo septembra izdal svoj prvi album z novimi skladbami po letu 2003. Na albumu z naslovom The Last Ship bo zvezdnik zbral pesmi, ki jih je napisal za muzikal o ladjedelništvu v severni Angliji. Muzikal naj bi doživel premiero prihodnje leto na Broadwayu, postavljen pa je v obdobje 80. let minulega stoletja, ko je v severni Angliji ladjedelništvo doživljalo zaton. Sting pri projektu, ki nastaja tri leta, sodeluje tudi z ustvarjalci, kakršen je John Logan, pisec scenarija za zadnji film o Jamesu Bondu Skyfall. Muzikal naj bi režiral Joe Mantello.
Praznik metalcev
Ljubitelji metala bodo tudi letos prišli na svoj račun na tradicionalnem festivalu MetalDays, ki bo letos potekal že deseto leto. Ob jubileju organizatorji obljubljajo še posebej bogat izbor skupin, ki bodo od 21. do 27. julija nastopile na Sotočju v Tolminu. Med njimi velja omeniti King Diamonda, poleg njega pa še skupine In Flames, Hypocrisy, Iced Earth, Wintersun, Sonata Arctica, Mayhem, Annihila-tor, Powerwolf, Samael ..., če naštejemo le nekatere od kar 109 skupin, ki bodo letos nastopile na tem vrhunskem metal festivalu. Festival je brez dvoma postal unikatni evropski festival z neverjetno lepo lokacijo in eden prvih, ki ponujajo glasbeni program in zabavo ves teden.
Anika za najmlajše
Primorska pevka Anika Horvat je nedavno predstavila svoj prvi album, ki ga v celoti posveča najmlajšim. Anika pravi, da je v duši še otrok, zato je novim pesmim z lahkoto dodala prepričljivost in iskrivost. Na plošči z naslovom Od
Pesmi so tematske in vsaka od njih ima svoje poučno sporočilo. Gre za nekaj svežega v glasbenem svetu za najmlajše.
Vrača se gospod Mambo No. 5
Lou Bega, glasbenik, ki je v 90. ustvaril nadvse zabavno uspešnico Mambo No. 5, je po daljšem glasbenem premoru spet na sceni. Predstavlja novi singel z naslovom Give It
Pike do Acota najdemo 13 novih pesmic (Zima, Rada bi bila Pika Nogavička, Dobri mož, Aco iz 3. a, Šolski zvonec, Da bo okolje izgledalo bolje, Ne zdi se mi prav, Kdo je faca?, Kokice in kokakola, Moja mami je poredna, Lena, Neumnosti, Nina nana) in bonus pesmico Naši JPJC X£ES mali sonč- * i ki, ki je že dobro
Up, s katerim napoveduje prihajajoči novi album A Little Bit Of 80's, ki naj bi izšel že 1. julija. Naslov albuma seveda izhaja iz predelanega in vsem znanega refrena prej omenjene uspešnice Mambo No. 5, izvajalec pa verjetno upa, da mu bo uspelo
ponoviti njen uspeh. Lou Bega, po mami Italijan, po očetu pa Afričan, je do danes prodal več kot 6 milijonov singlov, 7 milijonov albumov, 40 milijonov kompilacij ..., mnoge TV oddaje, filmi, nanizanke in oglasi pa so uporabili njegove pesmi.
Ansambla Joc bend in Vikend zmagovalca 13. Večera slovenskih viž v narečju
Minuli petek je v Školji Loki potekal že trinajsti Večer slovenskih viž v narečju. Prireditev, ki bi morala biti na škofjeloškem Mestnem trgu, so organizatorji zaradi slabega vremena morali prestaviti v dvorano Trata. Občinstvo je najbolj navdušil Joc bend iz Poljanske doline, ki je za skladbo Raubar njenga srca v poljanskem narečju poleg nagrade občinstva prejel še nagrado in plaketo Škofje Loke za najboljši nastop v celoti. Nagrado za najboljšo melodijo je strokovna komisija podelila Mihi Vovku in ansamblu Vikend iz Velenja, ki so v štajerskem narečju zapel skladbo z naslovom Pa ka pa puol. Nagrado za najboljše novo narečno besedilo je prejel Vili Bertok za pesem Marijo Češil, ki jo je zapel in zaigral koprski ansambel Ne me jugat. Viliju Bertoku je Društvo pesnikov slovenske glasbe podelilo tudi Vodovnikovo nagrado.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	SEVERINA - Tara-pana
2.	D'KWASCHEN RETA-SHY - Kresna noč
3.	GUSTTAVO UMA -Gatinha assanhada
Severina je s svojim nastopom na spektaklu v Stožicah obnorela tudi Slovenijo. Izjemen scenski nastop, ki je navdušil množice v večjih mestih nekdanje skupne države,
tudi obiskovalcev ljubljanskega koncerta ni pustil hladnih. Nasprotno, polna dvorana je uživala v veličastnem nastopu, za katerega imajo zasluge tudi priznani slovenski režiser Tomaž Pandur in člani plesne skupine Maestro. Med skladbami, ki jih je Severina odpela ta večer, pa je bila tudi njena zadnja uspešnica Tarapana, ki ste jo tokrat izbrali za pesem tedna.
LESTVICA
DO
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Euro kvintet - Dotik,objem,poljub
2.	Veseli svatje - Ne dam srca
3.	Akordi - Ne priznam
4.	Vihar - Poročni dan
5.	Unikat - Srce ne razume
6.	Jurčki - Zlato pero
7.	Vitezi polk in valčkov - Zapoj mi Škrjanček
8.	Rubin & Marjan Novina - Povej mi
9.	Javor - Cvet pomladi
10.	Trubadurji - Mi miru ne da
... več na www.radiovelenje.com
ALENKA GODEC
Alenka Godec v letošnjem juniju praznuje 25 let glasbenega udejstvo-vanja. V vseh teh letih je prepevala jazz in pop skladbe, evergreene in popevke. V bogati karieri je izdala osem solo albumov, sodelovala z mnogimi priznanimi glasbeniki iz domovine in tujine, zmagovala na glasbenih festivalih in osvojila številne glasbene nagrade.
KATARINA MALA
Simpatična, predrzna in iskrena Katarina Mala nas na pragu poletja navdušuje z novim singlom
Znucana, ki	je spet
nekaj posebnega. Pesem spodbuja močnejši spol k domačim opravilom, saj kljub izjemam v družbi še vedno velja prepričanje, da ženske skrbijo za dom in otroke, moški pa hodijo na lov.
t«»
DAŠA
Nadarjeno glasbenico Dašo ste lahko spoznali že v skladbi V prelepi Ljubljani. Tokrat mlada glasbenica predstavlja novo skladbo Od ljubezni
zadet. Pesem, ki se odlikuje s spevnim poletnim refrenom, je napisala sama (besedilo in glasbo), nastala pa je v sodelovanju s producentom Dejanom Radičevičem.
CITYBAND 2013
Skupini Dream On in Napellus sta zmagovalki letošnjega glasbenega natečaja Cityband, ki ga že tretje leto pripravlja celjski Citycenter. Prva skupina je prepričala strokovno komisijo, druga pa občinstvo, ki je glasovalo preko facebooka. Obe skupini se bosta I v petek, 21. k junija, ob 21. uri predstavili na Citycentrovem odru na velikem koncertu ob zaključku šolskega leta.
VURBERK 2013
V soboto, 15. junija, bo na grajskem dvorišču na Vurberku potekal že 22. festival narodnozabavne glasbe. Letos se je nanj prijavilo 27 ansamblov, komisija pa je po prejetih prijavah in predizboru v Podnanosu izbrala 14 ansamblov, ki bodo na festivalu sodelovali s po dvema novima skladbama.

Pravi naslov za uspešno reklamo!
Naš čas, 30. 5. 2013, barve: CM K, stran 14
14

13. junija 2013
^ Stane Vodovnik, Franc Malus, Zdravko Ramšak in Franc Podgoršek (z leve proti desni) so se izognili posledicam nove pokojninske reforme. Niso se pa izognili izračunu katastrskega dohodka po novem, ki se je najbolj dotaknil vinogradnikov. Njihovi mrki obrazi ne razkrivajo, ali razmišljajo o opustitvi ljubiteljskega vinogradništva ali jih v tem trenutku bolj skrbijo ocene vzorcev vin lanskega letnika. Eno je pa zagotovo: izlet vinogradnikov je vedno »zakon«. Tokrat jim še pokali ne privabljajo nasmeh.
^ Zlata in Roza malce »intimno, intimisimo« ... Na nedavnem 13. festivalu slovenskih viž v narečju v Škofji Loki je poleg »Vikendašev« iz Vinske Gore, ki so mimogrede zmagali z najboljšo melodijo svoje skladbe, kot pevka »Korošica« iz Topolšice blestela tudi Zlata Martinc. Na odru je s »Sredenški« odpela na Peco h kralju Matjažu, z igralcem in satirikom Andrejem Rozmanom Rozo v zakulisju pa ... menda vadila koroški dialekt, ki bi ga vsestranski Roza rad osvojil ... ali pa je želel osvojiti kaj drugega?
^ Dobro, da ne vozijo tako hitro, kot sprejemajo odločitve, si je na zadnji seji sveta Občine Šoštanj najbrž mislil strokovni sodelavec v občinski upravi Andrej Volk. Svetu je poročal o tem, kaj so zaznale meritve hitrosti z obvestilno radarsko tablo na dveh mestih. Na obeh se je število vozil na dan povečalo. To naj bi pomenilo, bodisi da je na območju Šoštanja vedno več vozil, bodisi da se občani več vozijo. A je oboje čudno, glede na krizo in cene oktanov. Le kje je 'keč'?
Strojevodje v krilih
Čeprav temperature nad 30 stopinj Celzija k nam šele prihajajo, gotovo vsi pomnite, kako prijetno je v poletnem vremenu odvreči čim več oblačil. Nekaj takšnega so želeli tudi
či ženska oblačila, kot je na primer krilo, to za nas ne predstavlja težave. V nasprotnem primeru bi šlo za diskriminacijo,« je še dodal.
Prvenstvo v polaganju nog
Ne, ne gre za tipkarsko napako! V Angliji je prav zares potekalo svetovno prvenstvo v polaganju nog. Kot že ime pove, je šport precej podoben polaganju rok, le da v tem
katerem prevladujejo Britanci. Med ženskimi tekmovalkami je lanskoletni naslov ubranila Becca Beech.
Vse več obolelih za rakom
Britanski strokovnjaki so opravili raziskavo, s pomočjo katere so ugotovili, da se bo število obolelih za rakom po letu 2020 še povišalo. Trenutno je v Britaniji 44 odstotkov celotne populacije v življenju
uslužbenci na vlakih v Stockholmu in okolici, ki so se minuli teden spopadali z izjemno visokimi temperaturami. A prevozno podjetje Arriva jim je kaj takšnega prepovedalo - že januarja so namreč zapisali, da je nošnja kratkih hlač prepovedana. Ko se je živo srebro povzpelo tudi do 35 st. Celzija, pa je bilo za zaposlene to vendarle preveč. In tako je približno 15 strojevodij in drugih uslužbencev železnic obleklo krila.
»Pravila pravijo, da moraš biti primerno in dostojno oblečen, ko predstavljaš Arrivo. To pomeni nošnjo hlač za moške in kril za ženske, ni pa dovoljeno nositi kratkih hlač,« je povedal predstavnik Arrive Tomas Hedenius. »A če si želi moški oble-
primeru tekmovalci moč merijo z nožnimi prsti. Pa pravzaprav ne gre za novost, saj si je šport že leta 1976 izmislil George Burgess, ki je želel, da bi Angleži vsaj v enem športu dominirali v svetovnem merilu. Tekmovanja vsako leto potekajo od sredine 90. let dalje, vselej pa morajo tekmovalci najprej opraviti higienski test, zatem pa se dvoboji začnejo. Tekmovalca sedita na zadnji plati, se dotikata s podplatoma, z nožnim palcem pa poskušata drug drugega prisiliti, da se dotakne ene od tabel, ki je na vsaki strani. Vsak dvoboj je sestavljen iz treh serij: tekmovalca se dvakrat pomerita z desno nogo, enkrat pa z levo. Desetkratni zmagovalec Alan Nash, ki je slavil tudi letos, je povedal, da je polaganje nog prav zares šport, v
zbolelo za rakom, čez 7 let pa naj bi se ta številka dvignila še za tri odstotke. Kot so pojasnili, je takšno stanje moč pričakovati predvsem zaradi daljšanja življenjske dobe. Strokovnjaki so raziskavo opravljali tako, da so uporabili podatke o
številu vseh na novo odkritih bolnikov z rakom v določeni populaciji v enem letu, podatke o umrljivosti zaradi raka in podatke o umrljivosti zaradi vseh razlogov v celotni Veliki Britaniji. Seveda so uporabili tudi podatke o tem, koliko ljudi bolezen preboli, in ob predstavitvi rezultatov poudarili, da tudi danes vedno več ljudi raka uspešno preboli.
Odraščala v divjini
Tippi Benjamine Okanti Degre je danes študentka filma, a pozornost medijev je pritegnila zaradi svojega odraščanja. Od rojstva do svojega desetega rojstnega dne je namreč živela v afriški divjini in je večino časa prebila med divjimi živalmi. S staršema, francoskima fotografoma Sylvie Robert in Alainom Degrejem, je zdaj objavila fotografsko knjigo »Tippi, My Book of Africa«, v kateri je mogoče videti prisrčne fotografije, ki dokazujejo, kako so deklico pravzaprav vzgajale tudi divje živali in tamkajšnji domorodci. Videti je, da je bila Tippi že od rojstva izjemno
povezana z naravo, da so z družino živeli v šotorih, v nevarni divjini ter da je bila zelo srečen otrok. Na fotografijah se opazi tudi, kako zelo Tippi uživa med živalmi. »Z njimi je govorila skozi oči in srce,« je dejala mama Sylvie in dodala, da se je deklica sicer dobro razumela tudi s tamkajšnjimi otroki. »Z njimi se je igrala, dokler niso včasih skupaj zaspali. Tako pristnih odnosov v Parizu ni nikoli več doživela,« je še dejala Sylvie.
Kazen za klofute
Dobro je znano, da je življenje v Savski Arabiji precej drugačno od našega. V tej konservativni državi velja, da so ženske v mnogih stvareh odvisne od svojih moških varuhov, ki jih morajo spremljati, če želijo na primer vstopiti v javne zgradbe in sodišča. Savdskim ženskam je prav tako prepovedano voziti avtomobil, v javnosti pa morajo biti vedno popolnoma zakrite. A čeprav velja, da načeloma vselej obvelja beseda moškega, je tamkajšnje sodišče tokrat sklenilo, da bo moškemu, ki je oklofutal svojo ženo, prisodilo kazen. Savdijec, ki je priznal, da je udaril ženo, in v zagovoru pojasnil, da je bila »nevljudna do mojih staršev«, si je prislužil deset dni zapora in 30 udarcev s šibo.
Preimenovanje
Slovenski jezikoslovci menda razmišljajo o nekaterih črkovnih popravkih slovenskih besed. Tako naj bi besedo težava preimenovali v tešava.
Teorija in praksa
Naša sodišča niso pravična, tam ničesar pravega ne dosežeš, vse je podkupljeno, sodniki so slabi, ni več resnice - je ben-til in šel na sodišče tožit soseda.
V	središču
Velenje se je - nič krivo nič dolžno - znašlo v središču slovenske pozornosti. Za Velenjčanko imajo zaradi Vegrada mnogi Hildo Tovšak, mladi Velenjčan je seveda tudi Janez Janša, dva, zadnji čas najbolj znana Slovenca.
Delitev
Slovenci se vse bolj delimo. A je to slab način razmnoževanja.
Korak naprej
V	Šoštanju so napovedovali novo knjižnico nad tržnico, dobili jo bodo kar v trgovskem centru.
V	njem bodo tako poleg telesne dobili tudi duhovno hrano.
Drobnogled
Naš Kemijski inštitut je dobil vrhunski mikroskop. Morda ga bodo lahko posodili tudi statističnemu uradu, da bo lahko spremljal vse nižje plače, penzije in tudi družbeni proizvod.
Presenečenje
Od jutri dalje lahko lastnike na jeklenih konjičkih čaka kakšno presenečenje. Kakšno pisemce. Ne ljubezensko - takšno s položnico za plačilo globe, če bodo naredili prekršek.
Na kolo
Po zaslugi občine so se tudi velenjski policisti povzpeli na kolo. Upajmo, da bo s tem tudi varnost v Velenju bolj na konju.
Udarna!
Mnogim se zdi čudno, kako da se država ne loti obnove Kidričeve ulice. Ta je povsem luknjasta in vozniki čutijo udarce zaradi jam. Odgovor je povsem enostaven. Nekateri pač želijo, da ostane Kidričeva udarna.
Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 15
13. junija 2013
""^tAS
MED VAMI
15
zaLeščanski portreti2
45
Neva Trampuš
Rodila se je Ivanki Merlak v nonini gostilni v Merčah pri Sežani. Bil je peti maj leta 1942 in oče jo je prvič videl, ko je že shodila - avtomehanika Jožeta Macarola iz Sežane so namreč že pred vojno vpoklicali v italijansko vojsko, kjer je kot voznik služil vse do konca vojne. Leta 1947 je Neva Macarol dobila še bratca Iva. Takrat so se že bili preselili na očetov dom v Sežano, kjer razen gredice ali dveh ob hiši ni bilo nič, edina kokoš je bila privezana ob ograji, pri sosedu pa so redili prašička. Oče je najprej vozil avto, nekaj časa delal v Trstu in potem do pokoja kot avtomehanik v Sežani. Mama ni bila v službi in živeli so skromno. S prisrčnim »plis čoklejd« si je drobno dekletce prislužilo košček čokolade od zavezniških vojakov, ki so bili v času tržaške krize nameščeni v današnji sežanski bolnišnici. Po Nevini birmi leta 1951 se je deset ljudi pri Macarolih pogostilo s polovico pečene kokoši ter krompirjem in takrat je smrkljica prvič videla pomarančo.
Mimo Macarolove hiše v delu Sežane po imenu Gradišče, na klanci, makadamski cesti niz-dol hiše, so se otroci ob redkih sneženjih sankali, kradli zemljo, risali ... Igrač ni bilo, imela pa je kolo s polno gumo. Deklice so se večkrat odpravile na bližnji hrib Tabor, kjer so klepetale, iskale izgubljene zaklade in se seveda napravljale v princeske, kraljične in spletične. Mama je bila izredna šivilja, vsej družini je iz vseh sort dosegljivega blaga sešila prav vse. Nevi tudi prvo šolsko torbico, ko je vstopila v sežansko osnovno šolo. V šoli so še pisali na tablice, lepopisje ji je šlo od rok, risala pa ni rada. Skoraj obsedena je bila z vezenjem, ki se ga je naučila še pred vstopom v šolo. Bila je natančna, kmalu je vezla gobeline, kvačkala, krpala nogavice in si že v osnovni šoli pripravljala balo.
Pri sinjorini Lazzarini se je začela učiti klavirja in po ustanovitvi glasbene šole v Sežani tudi zaključila nižjo stopnjo. V šoli je seveda pridno prepevala v zboru, recitirala, igrala v lutkovnem krožku, na kolodvoru pa ponosno pozdravljala prve ameriške izseljence, ki so prihajali na obisk v domovino.
V Sežani je zaključila tudi nižjo gimnazijo; ker šole za vezenje ni bilo, starši pa so bili proti njeni želji, da nadaljuje na kemijski šoli, se je vpisala v Sežani na višjo gimnazijo, ki pa so jo po končanem prvem letniku ukinili. Tako je šla v drugi letnik glasbene gimnazije v Ljubljano in hkrati v prvi letnik srednje glasbene šole, da bi postala učiteljica glasbe. Težko se je odtrgala od doma, mama, ki jo je prvi dan pospremila v Ljubljano, je njen kovček od železniške postaje do internata nesla na glavi. Bila je daleč od doma, njeni obiski doma le ob večjih praznikih in tako se je suhcena deklica Ljubljane navadila, pridobila celo precej teže, ki je sicer do poroke izpuhtela, in brez težav izdelovala šolo. V internatu Zavoda za glasbeno vzgojo je bilo kar strogo, a so bile vsaj ogrevane sobe, sicer pa je imela obveznosti čez ves dan, dopoldne teorijo, popoldne instrumente. Pa ji to še ni bilo dovolj. Pol leta je poskusila z baletom, po posredo-
vanju kasneje znanega glasbenika Borisa Kovačiča pa je leta 1958 kot prva srednješolka pristala pri sloviti folklorni skupini Franceta Marolta. Srednješolke so seveda z veseljem hodile na plese v tehnično šolo ali v Festivalno dvorano. Neva se je rada uredila, bila je na tekočem s tržaško modo, mama ji je marsikaj sešila, od špičakov je dobila kurja očesa, kar pa ni motilo fantov, ki so jo obletavali - a dlje od poljuba ni prišel nihče. Kakšni dve leti je Neva občasno, ko je bila doma, v bližnji Trst tako kot mnogi tihotapila teletino in jo prodajala od vrat to vrat - bilo je mučno, ampak denarja se je nekaj le nabralo.
Če bi leta 1961 že obstajal študij muzikologije, bi se odločila zanj,
tako pa se je vpisala na francoščino in italijanščino in se preselila v študentsko naselje. Prvo stopnjo je končala brez težav, tudi italijanščino na drugi stopnji, tik pred diplomo iz francoščine pa se je zaradi preštevilnih drugih obveznosti ustavilo.
Folklora jo je vsrkala vase. Po enem letu je sicer imela krizo, za nekaj mesecev s plesom prekinila, a se k Maroltu vrnila. Potem je šlo še samo navzgor. Leta 1960 je šla na prvo od številnih turnej, hodila je na tečaje, prebila se je v sam vrh plesalk in pevk pri skupini ter začela tudi poučevati. Vsa poletja so bila zasedena s turnejami po Evropi in svetu. Dostikrat so maroltovci med počitnicami snemali kot statisti, kakšen dinar je padel tudi s prevajanjem.
Velenjčan, študent strojništva Mile Trampuš, je prišel k Maroltu kakšno leto za Nevo. Bila mu je všeč in takoj se je lotil posla, a je trajalo kar kakšno leto, da jo je prepričal - toda vse do odločitve za skupno usodo sta stanovala narazen, vsak v svojem bloku v študentskem naselju. Vmes je Neva šla za dva semestra študirat v francoski Nancy in tam zavrnila poročno ponudbo črnca iz Konga, spretno se je ubranila tudi simpatičnega Srba Dušana. Ko ji je država prenehala pošiljati štipendijo, se je kot tajnica leta 1967 zaposlila na Fakulteti za arhitekturo in se preselila v garsonjero. Medtem je moral Mile še odslužiti domovini, v Metalki pa se je leta 1967 tudi zaposlil.
Napovedano dete ju je postavilo pred dejstvo, začela sta razmišljati bolj dolgoročno in se 30. avgusta leta 1968 tudi poročila. Najboljše pogoje je mladoporočencema ponujalo Gorenje: Miletu službo tehnologa, Nevi prevajalsko službo, pa še trisobno stanovanje v bloku Efe sta dobila. V Velenje sta se tako preselila konec leta 1968; Alenka se je rodila 7. februarja 1969, Tina pa 27. februarja 1972.
Mladi par je nekaj časa celo razmišljal, da bi se preselil k Mileto-vi mami, babici Marti, v idilično naselje ob danes Škalskem jezeru, a Neva se ni mogla navaditi na misel, da bi si s taščo delila kuhinjo. Tudi po babičini smrti, ko se je Mile počasi tja kar preselil, mesta ni hotela več zapustiti, čeprav je na vrtu pri hiši preživela ves prosti čas.
Kot prevajalka je nekaj let delala v Gorenju, potem je postala orga-nizatorica kulture. Leta 1984 se je zaposlila kot tajnica na velenjski Zvezi kulturnih organizacij, ki se je ob osamosvojitvi preoblikovala v Javni sklad za kulturne dejavnosti, ter najprej kot tajnica in od leta 1998 kot vodja tam ostala do upokojitve leta 2002. Delo v kulturi je bilo pestro in v njem je uživala.
Z Miletom sta na pobudo maroltovca Janeza Krašovca leta 1971 v Velenju ustanovila folklorno skupino Koleda, ki se je sprva precej zgledovala po Maroltu, kasneje pa stopila na svojo pot in bila v sedemdesetih letih ena najboljših skupin v Sloveniji. Neva je ves čas njen strokovni oziroma umetniški vodja, avtorica številnih postavitev plesov, nekaj let je bila tudi predsednica društva; Mile je skrbel za glasbeni del. Kot ustvarjalni par sta z Mile-tom dobila Napotnikovo značko in priznanje, Maroltovo značko in plaketo, Kajuhovo nagrado in plaketo Mestne občine Velenje.
Življenje v družini je bilo podrejeno vajam, nastopom in številnim turnejam Kolede. Čez teden so jedli pri babici, na morje je cela družina šest let zapored šla na otok Badija, kjer so bila zvezna izobraževanja folklornikov in je Neva tudi poučevala. Mile se je navdušil za jadranje in tako so strastno, tudi z lastnim katama-ranom, jadrali - a le do razpada Jugoslavije.
Že pred odhodom v pokoj je Neva nekaj let učila italijanščino na Ljudski univerzi, potem je krožek italijanščine prevzela na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, pred sedmimi leti je prevzela mesto umetniškega vodje pri folklorni skupini Medjimur-skega društva v Velenju, kjer je Mile že nekaj časa vodil tambura-še. Je tudi strokovna ocenjevalka na različnih folklornih srečanjih, tako da zadnja leta potuje po celi Sloveniji. Ob umetniškem vodenju v Koledi tako še za vrtnarjenje ni vedno dovolj časa. Vezi s folkloristi iz Marolta so še vedno čvrste, praktično vsa novoletna praznovanja od leta 1972 sta Trampuša preživljala z njimi, Neva pa že devet let z Maroltov-ci nekaj dni dopustuje na barki.
Čeprav je Mile lansko zimo umrl, gre Neva, če se le da, vsak dan, tako kot že vseh petinštirideset let, do Trampuševe hiše in dela - ter se vsak dan tudi vrne v blok. Med vsemi svojimi obveznostmi in opravki pa še vedno najde čas, da skoči do Alenke, ki je biologinja v ljubljanski pediatrični kliniki, malo poklepeta z njo in možem, pocrklja že velike Tadeja, Jana in Aljo, jim tudi kaj malega skuha ter oddrvi na obisk h krajinski arhitekti Tini, ki je zaposlena na Zavodu za varstvo narave v Izoli. Sicer pa se v Trampuševi hiši in ob njej zadnje časa dogaja neko novo življenje - morda pa Nevo le zamika, da se odpove udobju življenja v stanovanjskem bloku ...	■ Vlado Vrbič
Modeli čolnov kot kresničke na vodi
Ob koncu tedna je velenjsko društvo modelarjev Modelar uspešno izvedlo mednarodno tekmovanje z modeli čolnov na daljinsko vodenje - 72 udeležencev iz 13 držav navdušenih tudi nad prvo nočno tekmo na svetu
Velenje, 9. junija - V
nedeljo se je v lepem sončnem vremenu končalo uspešno tridnevno mednarodno tekmovanje z modeli čolnov na daljinsko vodenje v kategorijah FSR za pokal Mestne občine Velenje. Potekalo je pod čolnarno ob Velenjskem jezeru, organizator, velenjsko društvo modelarjev »Modelar«, pa je po zagotovilih sodelujočih pripravilo tekmovanje, ki ga bodo še dolgo pomnili. Pa ne le zaradi prve nočne tekme na svetu, ki je v soboto zvečer na obalo jezera pritegnila številne domačine. Tudi zaradi optimalnih pogojev za tekmovanje in dogodkih, ki so jih pripravili v družabnem delu tekmovanja.
Dva
svojevrstna rekorda
Kot nam je povedal predstavnik organizatorjev Janez Melanšek, v Velenje žal ni uspelo priti vsem prijavljenim tekmovalcem. Manjkali so iz tistih držav, kjer so imeli zadnje dni težave s poplavami. Vseeno je v Velenje prišlo 72 tekmovalcev iz 13 evropskih držav. »Organizatorji smo zadovoljni, saj nam je ob 50-letnici našega društva uspelo pritegniti tudi gledalce, predvsem pa smo zadovoljni nad uspešno nočno tekmo. Jezero smo osvetlili, pa tudi vse čolne. Na začetku je bilo nekaj težav, da so se tekmovalci navadili na temo in našli orientacijo. K sreči ni bilo nobene nesreče, le en čoln nam je odneslo na drugo stran jezera. Smo ga pa takoj zjutraj uspeli najti nepoškodovanega,« izvemo na začetku. V društvu Modelar so bili zadovoljni tudi zato, ker je bil prvič v kategoriji čolnov do 35 centimetrov dosežen rezultat 100 prevoženih krogov. Torej so zabeležili še en rekord.
Tekmovanje za pokal Mestne
občine Velenje šteje tudi za cen-tralnoevropski pokal, zato ne čudi, da je bilo med tekmovalci kar 5 aktualnih svetovnih prvakov. Tekma v Velenju je bila druga po vrsti. Tekmovalce do konca avgusta čaka še nekaj tekem, seštevek na koncu pa da prvake v celinskem pokalu.
Tudi 'Modelarji' so se izkazali
Tekmovanje šteje tudi za državno prvenstvo, v društvu Modelar pa so bili zadovoljni z rezultati svojih članov. »Imeli smo 8 tekmovalcev
na njem ni vedno prednost, saj je obremenitev večja. Tekmovanje doma ima tako prednosti kot slabosti, moram pa reči, da je letošnje tekmovanje dobro tudi zame, čeprav sem si želel osvojiti več kot eno bronasto medaljo. Vesel sem, da je tudi sestra Neli uspešno odpeljala tekmo.
Tekmovanje je vodil Nizozemec Peter Schaft, ki je bil tudi glavni sodnik. Je tudi podpredsednik Navige in vodja sekcije FSR pri Navigi. Povedal nam je: »V Velenju sem že petič zapored in tudi tokrat lahko rečem, da so organizatorji poskrbeli, da tekme tečejo dobro, le nekaj manjših težav smo imeli zaradi vetra. A smo poskrbeli, da so imeli tekmovalci čim bolj izenačene pogoje. Konkurenca je bila zelo močna, kar da tekmam še večji
Julijan Golavšek
in lahko se pohvalimo, da smo osvojili dve tretji mesti. Ta uspeh sta dosegla brat in sestra Julijan in Neli Golavšek, prvi v kategoriji do 27 centimetrov, Neli pa v najmanjši kategoriji V-3,5.« Uspeha so bili toliko bolj veseli, ker imajo v društvu v zadnjem času težave s podmladkom. Gre namreč za precej drag hobi, a upajo, da bodo v naslednjem letu uspeli dobiti tudi nove člane. Mi pa smo po eni od finalnih tekem ustavili Julijana Golavška, ki nam je povedal: »Čeprav naše jezero dobro poznam, tekmovati
Peter Schaft
čar. Moram reči, da se še dobro spomnim prvih tekem v Velenju, tudi svetovnih prvenstev, ki smo jih izvajali na majhnem turističnem jezeru, ki ste ga potem zasuli. Tam so bili pogoji še boljši, saj je bilo manj vetra. Zame je tu, ob Velenjskem jezeru, eno najlepših prizorišč za tekme, moram pa reči, da v Slovenijo ne hodim le zaradi tekem, ampak tudi na dopust. Nad Slovenijo sem preprosto očaran.«
■ Bojana Špegel
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
16
RAČUNOVODSTVO

13. junija 2013
Priloga Našega časa:
Brez dobrega »računovodje« ni dobrega podjetnika
Dober računovodski servis je »desna roka« uspešnega podjetnika. Ne le da vodi računovodske podatke, jih obdeluje in posreduje v skladu z zakonom, podjetniku tudi svetuje, kako ravnati, da bo izpolnil davčne
zahteve, da pa ne bo po nepotrebnem plačeval preveč. Dobri servisi sproti spremljajo zakonodajo, spremembe predpisov in jih tudi sproti uvajajo v delo. S tem se podjetnik izogne tudi morebitnim kaznim, ki so lahko
zelo visoke, tudi do 50 tisoč evrov, da ne govorimo o vseh drugih težavah, ki si jih lahko podjetnik nakoplje, če pride v nasprotje z zakonom. Računovodski servisi se v Sloveniji povezujejo v
zbornico računovodskih servisov, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice, organizirani pa so tudi regionalno. Tako združeni nastopajo skupaj, pripravljajo izobraževanja, se pa tudi posvetujejo, kadar naletijo na težave.
V našem okolju jih deluje veliko. V tokratni prilogi predstavljamo njihovo dejavnost, nekateri pa se predstavljajo tudi sami.
Zbornica računovodskih servisov fcavesamo javnost
Delujejo pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, združujejo pa 620 računovodskih servisov - Zastopajo interese članov, jih promovirajo, skrbijo za razvoj in prepoznavnost
Zbornica računovodskih servisov (v nadaljevanju ZRS) deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. V tem trenutku združujemo nekaj manj kot 620 računovodskih servisov. Podatki o naših članih so dostopni vsem na naši spletni strani v Registru članov ZRS pod www. gzs.si/zrs. Smo pridruženi člani EFAA, Evropske zveze računovodij in revizorjev za mala in srednje velika podjetja s sedežem v Bruslju.
ZRS zastopa interese članov, jih promovira ter skrbi za razvoj in prepoznavnost dejavnosti računovodskih servisov. Prizadevamo si doseči zakonsko ureditev računovodske dejavnosti, ker ugotavljamo, da je področje računovodskih storitev izredno neurejeno, saj za opravljanje dejavnosti niso predpisani nobeni pogoji. Ker pogojev ni,
lahko računovodski servis ustanovi kdorkoli, brez ustrezne izobrazbe, brez tekočega strokovnega izobraževanja in brez ustreznega zavarovanja za poklicno odgovornost. Najpomembnejši razlog za zakonsko ureditev dejavnosti je predvsem v tem, da lahko premalo usposo-
in drugih podatkov, prav tako pa lahko zaradi neustreznega vodenja knjig uporabniki plačujejo previsoke ali prenizke dajatve.
Vsem podjetnikom svetujemo, da pri svojem računovodskem servisu preverijo, če je servis kakovosten, in naj pri izbiri ne bo glavno vodi-
Podjetniki preverite, kakšen je servis
bljen računovodski servis z nepravilnim in neustreznim vodenjem poslovnih knjig svojim strankam povzroči veliko škodo. Naročnik ne more vedeti, ali se njegove knjige vodijo pravilno ali ne. Po drugi strani tudi država v primeru neu streznega vodenja knjig ne dobi ustreznih statističnih
eu- ^^^^^^ poi
50.000
evto»

Podjetja si pri izbiri kakovostnega računovodskega servisa lahko dodatno pomagajo s Katalogom računovodskih servisov, ki je objavljen na spletni strani Zbornice računovodskih servisov www.gzs.si/zrs. Katalog vsebuje seznam računovodskih servisov, ki so opravili ustrezno usposabljanje pri Zbornici računovodskih servisov ali Slovenskem inštitutu za revizijo, se letno izobražujejo in imajo sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti.
lo cena. Eno od možnih vprašanj podjetnika za računovodski servis je, kako je računovodski servis na tekočem z novostmi v zakonodaji. Novosti vplivajo na osnovna knjiženja in na vsa zakonsko določena poročila, ki jih pripravlja računovodski servis za podjetje. Če zakonsko določena poročila niso narejena in oddana, lahko podjetje dobi kazen od 50 do 50.000 EUR. Dobro je tudi vedeti, koliko računovodski servis vlaga v strokovna izobraževanja in kakšne računovodske programe uporablja. Še več vprašanj z razlagami lahko najdete v brošuri »Kako izbrati kakovostni računovodski servis«. Brošura se nahaja na vstopni strani spletne strani ZRS.
V kriznih razmerah lahko računovodski servis pomaga svojim strankam na različnih področjih. Kakovosten računovodski servis ima urejen dostop do on-line bonitetnih podatkov slovenskih in tujih pravnih subjektov. Pri zagotavljanju plačilne nediscipline s preverjanjem bonitete potencialnih strank podjetnika opozori, če ima njegova stranka finančne težave. Pomaga lahko tudi pri izterjavah v Sloveniji z vloži- j tvijo e-izvršb. Če postopek nima pravnih zapletov, ga do plačila terjatve
SV
S pomočjo izbora Naj računovodski servis, ki bo letos izveden že šesto leto zapored. Zmagovalce izbere neodvisna strokovna komisija.
S pomočjo brošure »Kako izbrati kakovosten računovodski servis«. V brošuri so zbrana ključna vprašanja, ki so v pomoč podjetnikom pri izbiri računovodskega servisa. Brošura v elektronski obliki se nahaja na spletni strani www.gzs.si/zrs, portalu e-vem in AJPES ter v fizični obliki na Zavodu za zaposlovanje. Z navajanjem dobrih praks, kako s pomočjo konkretnih primerov računovodski servis pomaga podjetju in kaj lahko pričakuje podjetnik od računovodskega servisa. Eden od teh primerov je, kako lahko kakovostni računovodski servis pomaga v kriznih razmerah.
Z navajanjem slabih praks objavljamo primere, v katerih je zaradi slabega računovodenja prišlo do oškodovanja strank.

pravi vso potrebno dokumentacijo za banko in spremlja
Ne spreglejte!
1. julija se bo DDV zvišal z 20 na 22 odstotkov oziroma z 8,5 na 9,5 odstotka
lahko izpelje računovodski servis. Dela tudi izteijatve v EU s pomočjo evropskega plačilnega naloga (EPN). Podjetniku tudi svetuje, kako zavarovati plačila.
Ob likvidnostnih težavah računovodski servis pomaga svoji stranki reprogramirati obstoječi kredit ali pridobiti nov kredit. Za stranko pri-
stranko na banko, kjer bolj suvereno odgovarja na vprašanja, ki so povezana z razkritji v predloženih poročilih. Kakovostni računovodski servis pripravi za podjetje tudi dokumentacijo za subvencioniranje obrestne mere. Lahko pomaga pri pridobivanju sredstev na osnovi razpisov, tako slovenskih kot EU.
Celo leto pa izvaja tudi davčno in stroškovno optimizacijo.
Kakšen je dober računovodja?
•	sprotno in natančno obdeluje podatke;
•	skrbi za redno plačevanje vseh obveznosti (na rok!);
•	redno oddaja vse obrazce na DURS, AJPES;
•	sproti spremlja davčno zakonodajo.
Računovodski servis NATJA d.o.o.,
zanesljiv ter izkušen partner za vaše
uspešno ter varno poslovanje, z vami
že 20 let. Specializirani smo za:
•	Celovite računovodske storitve (od A do Ž)
•	Celovite knjigovodske storitve
•	Davčno svetovanje za obstoječe stranke
•	Kadrovsko svetovanje (prijave, odjave, pogodbe, delovna dovoljenja)
•	Individualno svetovanje za vse stranke
•	Ostale visoko kvalitetne storitve s področja računovodstva, knjigovodstva ter davčnega svetovanja
•	Možnost prevzema dokumentacije na sedežu podjetja stranke
Računovodski servis NATJA d.o.o.
Uriskova ulica 16, 3320 Velenje
T: 03/891 90 86 M: 041-372-908 F: 08/205 17 98 E: natja.javornik@siol.net
• Možnost dogovora izvajanja računovodstva na sedežu podjetja stranke
Pri tem smo na trgu znani kot izkušen partner, ki išče najboljše zakonite rešitve za naše stranke!
Zakaj izbrati Računovodski servis NATJA?
Zanesljivost, izkušnje, visoka kvaliteta storitev, natančnost, ažurnost, vedno na voljo strankam, prilagodljivost individualnim potrebam stranke, maksimalno zadovoljstvo in udobje strank, 100% individualna obravnava, celovita rešitev na enem mestu. Pokličite ali nam pišite! Z veseljem vam bomo pomagali!
Kondor
Računovodske storitve d.o.o.
Trg svobode 12, 3325 Šoštanj
Tel.: (03) 897 44 19, Fax: (03) 897 44 20 E-mail: kondor1@telemach.net
Kondor - kvaliteta, ažurnost, natančnost in dostopne cene
Računovodske storitve opravljamo že od leta 1991 in sicer za d.o.o., s.p. in društva. Nudimo celovite računovodske storitve, davčno svetovanje, knjigovodstvo, kadrovsko svetovanje in plačilni promet.
Delo opravljamo na sedežu našega podjetja, lahko pa tudi na sedežu podjetja stranke. Nudimo tudi možnost prevzema dokumentacije pri stranki in izvajanje delnega računovodstva (pregled dokumentacije in izdelava zaključnih računov). Dolgoletne izkušnje in zadovoljstvo naših sedanjih strank so zagotovilo, da bodo tudi nove stranke servisirane tako kot je potrebno. Vsaka stranka je individualno obravnavana in sproti obveščena o svojem poslovanju. Zagotavljamo popolno varnost in tajnost podatkov.
Direktorica: Andreja Osterc (gsm 040 220 323) Računovodja: Darko Osterc (gsm 040 220 855)
fistora
d.o.o.
Efenkova 6i, 3320 Velenje Telefon: 03! jjj 1020, jjj 1022, 8971160 Telefax: 03/8971161
Računovodski servis z več kot 20 letno tradicijo vam nudi celovito, kakovostno in ažurno vodenje poslovnih knjig, izdelavo zaključnih računov ter ostalih poročil, tudi na sedežu vašega podjetja.
e-naslov: jelka@fistora.si; romana@fistora.si; jozica@fistora.si


Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 17
13. junija 2013
""^tAS
RAČUNOVODSTVO
17
Osveščanje podjetnikov o pomembnosti dobrega računovodje
V sekciji računovodskih servisov pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici ugotavljajo, da je kriza na poseben način posegla v njihove vrste
Tatjana Podgoršek
Pod okriljem Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice deluje sekcija računovodskih servisov, ki jo vodi Petra Pleterski. Članice sekcije se srečujejo na delovnih srečanjih enkrat na mesec in na njih obravnavajo aktualne teme, povezane z zakonodajnimi vprašanji, vodenjem računovodskih servisov in sodelo-

vodskih servisov. Rešujejo tudi zapletene primere posameznega računovodskega servisa in družno iščejo najboljše rešitve. V zadnjem času namenjajo pozornost predvsem dvema aktualnima temama: možni selitvi velenjskega davčnega urada v Dravograd ter nelojalni konkurenci dela na črno, ki je v njihovih krogih močno prisotna.
Petra Pleterskl
vanjem z državnimi ustanovami. Med stalne naloge sodi tudi izobraževanje članov.
Po besedah Petre Pleterski in pod-presednice sekcije Milene Golob na sestankih razpravljajo o zakonskih dilemah po sprejetju novih zakonov, oblikujejo stališča in pobude ter jih naslovijo na Zvezo računo-
Milena Golob
Morebitna selitev urada nesprejemljiva
Morebitna selitev omenjenega urada, s katerim sekcija zelo dobro sodeluje, je - pravi Petra Pleterski - nesprejemljiva. Organizacija dela na uradu je dobro zastavljena,
zaposleni se odzivajo na zahteve in potrebe, kar po izkušnjah računovodij drugod po Sloveniji ni ravno praksa. Z direktorjem urada imajo redna srečanja, na katerih ta prisluhne njihovim težavam in pobudam. Sogovornici sta prepričani, da mnenje o nesprejemljivi selitvi urada na obrobje regije deli s celotnim gospodarstvom regije Saša.
Samo preverjanje cene storitve ni dovolj
»Članice sekcije ugotavljamo, da je gospodarska kriza na poseben način posegla v naše vrste. Ker imajo podjetniki pri pridobivanju prihodkov vse nižje marže, poskušajo svoje poslovanje uravnavati z znižanjem stroškov. Zato vse pogosteje preverjajo, koliko plačujejo drugi za svoje knjigovodske storitve, kajti malo je takih, ki to počnejo zaradi tega, ker niso zadovoljni z računovodskimi storitvami. Pri tovrstnem preverjanju pa pogosto pozabijo vprašati, kaj bodo za ponujeno dobili, kakšno je znanje knjigovodij, kakšna odgovornost. To pa so ugodne razmere za šušmarje, ki so običajno brez znanja in zahtevane kakovosti.« Kot še pojasnjuje Petra Pleterski, poslovne banke na svojih spletnih straneh objavljajo tekste o pomembno sti dobrega računovodje. Tudi same si želijo, da imajo njihovi
komitenti usposobljene, strokovne računovodje, pri katerih dobijo vse podatke, potrebne za njihovo delo. Tako imajo sogovornika, ki razume, kaj potrebujejo, in jim tudi
ugodi. S tem je podjetniku prihranjenega mnogo časa, skrbi in poti. »Šele takrat, ko ima nekdo velike težave in dela pri svojem reševanju, se zaveda ter je hvaležen tistemu, ki
V veljavi novi zakoni
12. aprila je začel veljati nov Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A).
1. januarja je začel veljati nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ).
mu jih odpravi. Pri dobro opravljenem delu do takih težav običajno ne pride, zato niti ne vedo, kaj vse jim je izvajalec storitve prihranil. Zaradi zapisanega smo se članice sekcije odločile za akcijo osvešča-nja podjetnikov o pomembnosti dobrega računovodje.«
Petra Pleterski in Milena Golob sta še dodali, da vabijo v sekcijo vse, ki se srečujejo s podobnimi težavami, kajti več glav več ve.
S seje upravnega odpora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice
IZKORISTITE PREDNOSTI MALEGA RAČUNOVODSKEGA SERVISA, KJER DAJEMO POUDAREK OSEBNEMU STIKU IN VAŠIM POSEBNOSTIM.
Zagotavljamo vam strokovnost in dosegljivost ob vsakem času.
-	Vodimo poslovne knjige za samostojne podjetnike, družbe, zasebne zavode, društva in slovenske poslovne enote tujih družb.
-	Opravljamo plačilni promet.
-	Nudimo vam davčno svetovanje.
-	Na vašo željo vložimo elektronske izvržbe za vaše neplačnike.
-	Za vas naredimo vsa statistična poročanja.
-	Pomagamo vam pri ustanovitvi in zapiranju pravnega subjekta.
-	Za začetnike in nove stranke vodimo poslovne knjige prve mesece brezplačno.
Prihranite čas in skrbi, ter izberite naš računovodski servis, saj bomo za vas opravili vse stike z DURS, AJPES, ZZZS, UE, ZPIZ in poslovno banko.
Z vami že 13 let!

Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
18
RAČUNOVODSTVO

13. junija 2013
Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice menijo, da je obstoj davčnega urada v Velenju pomemben predvsem zaradi njegove svetovalne funkcije
Tatjana Podgoršek
Velenje, 10. junija - Predstavitev sekcije računovodskih servisov pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici ter težave, s katerimi se ti srečujejo, je bila ena od tem seje upravnega odbora zbornice v začetku tedna.
Ob tej priložnosti so predstavnice sekcije povedale, da se redno sestajajo vsako prvo sredo v mesecu v prostorih zbornice, kjer imajo svoje prostore. Na srečanjih obravnavajo aktualne teme in družno rešujejo morebitne težave kakšnega servisa. Poleg izobraževanja, usposabljanja
ter povezovanja z ustanovami, kot so davčni urad, zavod za zaposlovanje, center za socialno delo, namenjajo pozornost tudi težavam. V tem trenutku so pereče tri, in sicer hitro spreminjanje zakonodaje, vse večja nelojalna konkurenca ter napovedana selitev davčnega urada iz Velenja v Dravograd.
Zakonodaja se nenehno spreminja
Hitro spreminjanje zakonodaje terja - po besedah predstavnic sekcije - usposobljenega, predvsem pa
strokovno podkovanega računovod-jo, ki je kos številnim izzivom. S tem lahko prihrani svoji stranki kar nekaj težav ter denarja. Za to so potrebna precejšnja vlaganja, česar pa obrtniki, podjetniki pri primerjanju cen za storitev velikokrat ne upoštevajo. Ker so prihodki vse nižji, stranke iščejo računovodske servise, ki bi jim opravili storitev za nižjo ceno. Pri tem pa velikokrat pozabijo povprašati, kaj zanjo tudi dobijo. »Takšne razmere so kot nalašč za nelojalno konkurenco, ki je je v naših vrstah vse več,« so povedale in dodale, da so se prav zaradi tega odločile za promocijsko akci-
Novela zakona o insolventnosti
Maja je bila sprejeta novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E), ki je bistveno povečala pristojnosti upnikom in upniškim odborom.
Novela daje možnost hitrejšega, cenejšega in učinkovitejšega vodenja postopkov zaradi insolventnosti, saj uvaja poenostavljeno prisilno poravnavo, možnost oprostitve plačila predujma za začetek insolvenč-nega postopka, novo obliko javne dražbe premoženja, konverzijo terjatev s stvarnimi deleži, možnost razrešitve stečajnih upraviteljev ter možnost zamenjave poslovodstva družbe. Vse to z namenom, da se zagotovi boljše poplačilo upnikom ali možnost nadaljevanja poslovanja insolventnega dolžnika.
jo, s katero želijo poudariti pomen dobrega računovodskega servisa za stranko, za banko in še za koga.
Župan že pisal odprto pismo
Zelo pa jih skrbi tudi napovedana centralizacija oziroma selitev davčnega urada iz Velenja v Dravograd. To sicer, smo slišali, ni toliko njihova težava kot težava predvsem malih obrtnikov in srednjih podjetnikov ter kmetov, za katere opravljajo računovodske storitev. »Ti bi se morali voziti ob
morebitnih težavah v Dravograd. Je vožnja - na primer - kmeta iz Solčave v kraj ob meji z Avstrijo racionalna? Prepričane smo, da bi se reševanje morebitnih težav zavleklo, ker ni pravih stikov s tistimi, ki ti lahko pri tem pomagajo, svetujejo. Z velenjskim davčnim uradom zgledno sodelujemo, zato je delo veliko bolj učinkovito in enostavnejše. Edini argument za omenjen racionalizacijski ukrep, ki smo ga slišale, je, da velenjski urad deluje v najetih prostorih, prostori carinarnice v Dravogradu pa so prazni.«
Mnenju predstavnic sekcije računovodskih servisov, da obrazložitev ni resen argument, so se pridružili tudi člani upravnega odbora zbor-
nice. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je v zvezi s tem že pisal odprto pismo pristojnemu ministru. Kot so še poudarili v razpravi, ni pomembno toliko opravljanje nadzora kot svetovalna funkcija davčnega urada. Sklenili so, da bodo pristojnemu ministrstvu poslali pobudo in vanjo zapisali, da ne nasprotujejo reorganizaciji, vendar pa menijo, da si obrtniki, podjetniki, kmetje v subregiji Saša zaslužijo, da ostane javni davčni servis v Velenju.
■
Odzivajo se na potrebe članov
V Društvu računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline namenjajo največ pozornosti izobraževanju
Tatjana Podgoršek
Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline deluje dobrih 50 let in je vključeno v zvezo tovrstnih društev Slovenije. Šteje 230 članov, samo letos so povečali število slednjih za 17.
Predsednica društva Darja Dobo-vičnik je povedala, da je med njihovimi člani največ računovodskih delavcev, ki se ukvarjajo s pripravo bilanc, knjiženjem podatkov, evidentiranjem poslovnih dogodkov, sestavljanjem poročil za potrebe AJPES-a in davčne uprave. Njihova posebnost so interna srečanja, na katerih jim ena od članic, ki je davčna svetovalka, pripravi predavanja na aktualne teme. V nadaljevanju seznanjanja z novostmi gostijo strokovne delavce Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije in Društva davčnih svetovalcev. »V naši branži je stroka na prvem mestu, zato v društvu namenjamo temu področju veliko pozornosti. Pravzaprav se odzivamo na potrebe članov. Zanimanje za pridobivanje potrebnih znanj, za seznanjanje z novostmi je med člani precejšnje, ampak bi bilo lahko še večje.« Kot
je pojasnila Dobovičnikova, so seminarji, posveti dragi, večje število udeležencev pa pomeni manjše stroške zanje.
Po zagotovilih Darje Dobovičnik je njihovo društvo prvo v Sloveniji, ki je dan računovodskih delavcev 21. april zaznamovalo s svojo priložnostno prireditvijo. Sicer pa so se pred leti pobratili s 6 tovrstnimi društvi: velenjskim, slovenjgraškim, celjskim, mariborskim ter z dru-
štvom Ptuj-Ormož. Na teh srečanjih združujejo strokovna izobraževanja z družabnostjo. Slednjega ne manjka tudi na izletih, ekskurzijah.
Poleg strokovnosti so med prednostnimi nalogami tudi aktivnosti, s katerimi bodo poskušali člane spodbuditi za še večjo udeležbo na seminarjih, posvetih.
obraiuneoWeodro£ia
KNJIGOVODSKI SERVIS
P0WI
I
Povh Dragica s.p., Florjan 219,3325 Šoštanj GSM: 041 748 466, telefon: 03 891 11 96 E-mail: dragica.povh@siol.net
Nudimo celovite knjigovodske storitve za družbe, samostojne podjetnike in društva.
Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 19
13. junija 2013
""^tAS
VI PIŠETE
19
Cesta združuje krajane in občini
V • •
V vaški skupnosti Skorno dočakali posodobitev dela svoje »magistrale« -Preostali del na prednostni listi, a ni denarja
Tatjana Podgoršek
Skorno, 8. junija - Blizu 300 krajanov vaške skupnosti (VS) Skorno v občini Šmartno ob Paki je težko čakalo, a naposled tudi dočakalo posodobitev dobrih 530 metrov dolge osrednje ceste skozi kraj. Naložba je veljala več kot 110 tisoč evrov, od tega je dobrih 50 tisoč evrov primaknilo ministrstvo za gospodarstvo.
»Po prejšnji cesti se ni dalo več voziti. Luknja pri luknji, temu primerne so bile okvare avtomobilov, da o njeni varnosti ne izgubljam besed. To je za krajane, VS in obči-
no res velika pridobitev,« je povedal krajan Martin Ramšak in dodal, da so si prizadevali zanjo že nekaj časa. Ni bilo denarja. Sedaj se je našel in želi si, da bi se kmalu našel še za preostali del ceste.
Predsednik VS Žiga Gorjup je med drugim dejal, da so posodobljen del ceste, ki so jo zaradi pomembnosti poimenovali kar »skornska magistrala«, težko pričakovali. Sodobnejša cestna infrastruktura je pomembna za razvoj vsakega okolja. Sploh to velja prav za osrednjo cesto v VS, ki združuje krajane in hkrati povezuje občini Šmartno ob Paki ter Šoštanj. Izrazil
Otvoritveni trak sta prerezala Žiga Gorjup in Janko Kopušar
Martin Ramšak: »Posodobljen del »skornske magistrale« je za krajane in okolje velika pridobitev.«
je prepričanje, da bodo odgovorni v lokalni skupnosti prisluhnili potrebi po nadaljnji posodobitvi ceste.
»Že konec lanskega oktobra smo nameravali posodobljen del ceste predati svojemu namenu, a nam je to preprečilo vreme. Še dobro, da
je nismo, kajti ob obilnejših poplavah na začetku lanskega novembra, smo morali opraviti na cesti še dodatna dela,« je povedal šmarški župan Janko Kopušar. Po njegovih besedah je posodobitev ostalega dela ceste na prednostni listi, a žal,
v tem trenutku denarja za to ni.
Cesto je blagoslovil šmarški župnik in dekan Ivan Napret, pomembnemu dogodku za krajane in uporabnike ceste pa je kulturno
noto dodal pevski sestav Vajnštajn.
■
Srečanje ob 55- in 70-letnici
V ribiški koči pri Škalskem jezeru smo se ob 55-letnici dobili osnovnošolci dveh takratnih razredov. Zbralo se nas je kar 37. Nekaterih zaradi različnih razlogov ni bilo zraven. Tistih 17, ki so v tem času »odšli«, pa smo se spomnili z enominutnim molkom. Po okusnem
kosilu in torti ob dodatnem praznovanju naše 70-letnice rojstva, nas je s harmoniko zabaval Jože Šalej, tako da je čas druženja kar prehitro minil.
■ Jože Silovšek
Dijaki pripravili angleški in francoski večer
Velenje, 5. julija - Že nekaj let Knjižnica Velenje in Gimnazija Velenje uspešno sodelujeta pri projektu Branje je žur, reading is cool, ki se je začel kot projekt British Councila za spodbujanje branja med mladimi. Namen projekta je predstaviti branje leposlovja kot prijetno dejavnost v neformalnem okolju, ki ne spominja na šolo, temveč se osredotoča na bralca ter na teme in značilnosti, ki zanimajo srednje-
šolce. Da je branje med mladimi še vedno aktualno, pričajo mesečna srečanja v knjižnici, kjer se dijaki, profesorica Darja Joger Avberšek in bibliotekarka srečujejo. Letošnja bralna srečanja je popestril skupinski ogled filma Pijevo življenje v velenjskem kinu.
Uspešno bralno sezono pa dijaki že nekaj let nadgradijo z zaključnim večerom za starše, profesorje in ostale obiskovalce knjižnice. Tako
je knjižnica na začetku maja gostila Angleški večer, konec meseca pa Francoski večer oziroma Francija ima talent 2013. Dijaki so dokazali, da imajo veliko talentov (jezikovnih, pevskih, igralskih ...), so ustvarjalni in pripravljeni na sodelovanje. Dijaki velenjske gimnazije so s profesorji tujih jezikov ponovno dokazali, da so mojstri jezika in zabave.
■ Brina Zabukovnik Jerič, Foto: Hans Avberšek
Uspešno bralno sezono so dijaki velenjske gimnazije nadgradili z zaključnim večerom.
Maturantje nekdanje nižje gimnazije v Šoštanju se že dvajset let redno srečujemo. Posebej slovesno smo pred dnevi zaznamovali 60-letnico mature. Zbrali smo se v vili Široko v Šoštanju.
Srečanje je bilo kot vedno prisrčno. Obujali smo spomine na našo lepo mladost.
■ sm, foto M.Tekauc
Vaja Premik 2013
Častniki OZSČ Velenje na vaji na Počku Potrdili dobro usposobljenost
Častniki OZSČ Velenje so se v okviru usposabljanj in sodelovanja s SV udeležili osrednje vojaške vaje Slovenske vojske Premik 2013, katere del je bila mednarodna vojaška vaja Adriatic Strike, ki je potekala na OSVAD Postojna. Vajo je vodil poveljnik 1. brigade Slovenske vojske, brigadir Miha Škrbinc.
Po predstavitvi vaje in ogledu poveljniškega mesta je sledil prikaz združenega bojevanja rodov z neposredno podporo letalskega ognja. V prikazano bojno delovanje na vaji so bila vključena letala PC/, letala AMX, SAAB JAS39 Grippen in Pilatus PC-9M ter helikopterji AS AL 532 Cougar, Bell 206 in Kio-
wa. Svoje delovanje so pokazali tudi tanki M-84, srednja kolesna oklepna vozila 8 x 8 Svarun, izvidniška vozila Kobra, protioklepni raketni sistemi Spike, manevri pehotnih enot, helikopterski desant, delovanje enot za jedrsko, kemično in biološko obrambo ter zračni medicinski transport.
S prikazanim delovanjem na vaji, usposobljenostjo in logističnim pokrivanjem v širšem prostoru je 1. brigada Slovenske vojske pokazala, da je sposobna delovati v mirovnih misijah pri kriznem odzivanju in pri obrambi domovine.
■ F. Kačičnik, foto: J. Horvat
■'V'".- v
„Veterani na skupni vaj
nikoli sam
'107, S.
M
MODROBELA KRONIKA
nožem nad očeta in sina
20 Z
Romska oče in sin, ki ju je z nožem hudo poškodoval državljan Bosne in Hercegovine, sta med sosedi priljubljena - Prepir in krvav obračun opazovali tudi otroci
Velenje, 9. junija - V nedeljo popoldne so tudi otroci, ki so se igrali na dvorišču stanovanjskih blokov na ulici Simona Blatnika, osuplo in nemočno opazovali najprej prepir, potem pa krvav obračun z noži. Dogajalo se je tako rekoč pred njihovimi očmi. Policijsko poročilo pravi, da je nekaj pred 16. uro 36-letni državljan Bosne in Hercegovine, ki je živel v samskem domu tik ob blokih, na dovozni poti do stanovanjskega bloka zabodel dve osebi in obe hudo poškodoval. Mlajšega, 21-letnega Emrana, tako hudo, da so mu zaradi ran v predelu trebuha v celjski bolnišnici z operacijo komaj rešili življenje. Starejšega, 38-letnega Renata, očeta hudo poškodovanega fanta, je med pretepom prav tako hudo poškodoval. Renato se je branil z železno palico, ki jo je uspel med napadom vzeti iz avta. Napadalec mu jo je zbil iz roke, z njo naj bi ga udarjal tudi po glavi, ko ga je z udarcem spravil na tla.
Policisti preprečili veliko tatvino
Velenje, 4. junija - Prejšnji torek dopoldan so policisti s pomočjo obvestila občana na ograjenem delovišču pri Cesti Simona Blatnika 1 zalotili tri mlajše moške, ki so kradli kovinske cevi. Mladeniči, stari 17, 20 in 29 let, so vsi stari znanci policije, tokrat pa so si hoteli naložiti precej težko breme, saj so hoteli »pospraviti« kar 200 kilogramov plena. Policisti so jim to preprečili, za kar so jim v podjetju, ki je cevi po odobritvi državnega tožilca dobilo nazaj, zagotovo hvaležni. Osumljenci se bodo pred sodniki zagovarjali za kaznivo dejanje velika tatvina.
Klanec je bil »prestrm«
Topolšica, 5. junija - Prejšnjo sredo popoldan so policisti obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami na lokalni cesti v Topolšici, relacija zasebno gosti-šče-bivši gasilski dom. Ugotovili so, da je kolesar v klancu navzdol zaradi neprilagojene hitrosti, v levem ovinku padel in obležal. Pri padcu je utrpel telesne poškodbe, zato so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da so poškodbe lahke. Preizkus z indikatorjem alkohola je za kolesarja pokazal več kot 0,52 mg alkohola v izdihanem zraku. Prav tako so ugotovili, da kolesar ni uporabljal kolesarske čelade.
Trčil in pobegnil
Šoštanj, 6. junija - V četrtek popoldne so policisti obravnavali prometno nesrečo s pobegom na lokalni cesti v Florjanu blizu bistroja. Neznani voznik osebnega avtomobila (policiji so znane registrske številke) je zaradi vožnje po levi trčil v nasproti vozečo voznico avtomobila. Po trčenju je s kraja
Starejše priče dogodka so povedale, da je poskusa dvojnega uboja osumljeni 36-letnik pobesnel, ko je slišal kletvico, ki jo je oče Renato namenil mlajšemu sinu. Osumljenec pa je bil očitno prepričan, da je bila namenjena njemu. Začelo se je s prepirom, potem pa je osumljenec potegnil nož. Starejši sin Emran je med pretepom, ko je napadalec očeta že zbil na tla, pritekel na pomoč očetu, napadalec pa ga je trikrat z nožem zabodel v predel trebuha. Pri tem naj bi tretjič močno potegnil proti prsnemu košu, rezilo pa naj bi le za las zgrešilo Emranovo srce. Potem naj bi napadalec odšel nazaj v samski dom. Sosedi so poklicali pomoč, delo policistov in reševalcev pa naj bi v množici opazoval tudi storilec, ki se je med tem preoblekel. Ko ga je nekdo od sosedov prepoznal, se aretaciji ni upiral. Policija ga je pridržala, zaradi kaznivega dejanja poskus dvojnega uboja ga bodo privedli na zaslišanje k pre-
nesreče odpeljal. Povzročitelju bodo izdali plačilni nalog za dva prekrška.
Zaradi hitrosti s ceste v potok
Velenje, 7. junija - Na glavni cesti G1-4 v Črnovi, v bližini odcepa za partizanske grobove, je voznica osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti v ovinku zapeljala na levo stran vozišča, nato pa na travnik, kjer je vozilo obstalo v potoku Pirešica. Pri trčenju se je voznica lažje poškodovala.
Otrok s
štirikolesnikom v potok
Plešivec, 9. junija - V nedeljo opoldne so policiste poklicali v dežurno ambulanto, kjer so oskrbeli poškodovanega 13-letnega otroka, ki so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico v Slovenj Gradec. Policisti so ugotovili, da je otrok doma v Plešivcu vzel kontaktni ključ in se odpeljal z motornim kolesom - šti-rikolesnikom po lokalni cesti proti Gaberkam. Med vožnjo po klancu navzdol je v ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal v jarek in obstal v potoku. Pri padcu se je otrok na srečo lažje poškodoval.
Opravili hišno preiskavo
Velenje, 5. junija - V sredo dopoldan so velenjski policisti po odredbi Okrožnega sodišča opravili hišno preiskavo pri stanovalcu bloka na Prešernovi cesti. Zasegli so mu teleskopsko palico in naboje.
Padel, ker je bil prehiter in omamljen
Velenje, 5. junija - V sredo zvečer so policiste poklicali na kraj prometne nesreče na lokalni cesti v Škalah, v bližini vulkanizerstva. Tam je voznik motor-
iskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča.
»Še bolj nas bo strah«
Stanovalci blokov, ki jih je velenjska občina uredila v nekdanjih Vegradovih samskih domovih, so pretreseni in prestrašeni. Sploh tisti, ki imajo otroke. Ena od mamic deklice, ki je opazovala krvav obračun sredi sončnega nedeljskega popoldneva, nam je povedala: »Že doslej nas je skrbelo, ko smo otroke puščali med bloke, kjer nimajo pravih pogojev za igro. Kaj bi bilo, če bi moški, ki je napadel naše sosede, imel pištolo? Ni prijetno živeti v tem okolju, kjer je na eni strani še vedno samski dom, tu imamo tudi hišo brezdomcev, sedaj bo še slabše. Ni redko, da se na tem območju zbirajo narkomani. Če imaš odraščajoče otroke, te je preprosto strah, kaj jih čaka, ko gredo iz stanovanja.« Povedala nam je, da njena deklica po dogodku ni mogla spati, celo noč so imeli prižgano luč v sobi. In da o napadenih, očetu in sinu, lahko pove le, da sta bila dobra soseda. Sploh fant je bil zelo prijazen, lepo vzgojen. Tudi s stanovalci hiše brezdomcev doslej niso imeli težav, še izvemo. In tudi, da bi mnogi z veseljem zamenjali stanovanje na ulici Simona Blatnika za otrokom prijaznejše okolje za odraščanje.
■ bš
nega kolesa padel zaradi neprilagojene hitrosti. Pri padcu motorist ni utrpel vidnih poškodb, zdravniško pomoč je odklonil. Preizkus z indikatorjem alkohola je za voznika pokazal prisotnost alkohola nad dovoljeno mejo.
Hitrost spodnesla ravnotežje
Šoštanj, 6. junija - V četrtek zvečer je voznik kolesa z motorjem zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na levo stran vozišča, izgubil oblast nad vozilom in
padel. Voznik je pri padcu utrpel telesne poškodbe. Na zdravljenje so ga odpeljali v bolnišnico v Celje, kjer so ugotovili, da so njegove poškodbe lahke.
Trčil in odpeljal v noč
Velenje, 8. junija - V soboto ponoči so policisti obravnavali prometno nesrečo s pobegom na Prešernovi cesti, pri parkirnem prostoru okrepčevalnice Mladost. Za zdaj še neznani voznik avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v parkiran avto, po trčenju pa je odpeljal v noč. Povzročitelju bodo izdali plačilni nalog za tri prekrške, našli pa ga bodo s pomočjo registrskih tablic, ki jim niso več neznane.
Ustrelil mačko
Velenje, 8. junija - V soboto dopoldan je občanka Pesja obvestila policiste, da je v četrtek dopoldne v Pesju, v okolici Špeglove ulice, nekdo z zračno puško ustrelil njeno mačko, ki je utrpela zlom zadnje leve stegnenice. Zato jo je morala odpeljati k veterinarju na operacijo. Za storilcem kaznivega dejanja mučenje živali policisti še poizvedujemo.
Čez balkon do nekdanje žene
Velenje, 10. junija - V ponedeljek popoldan so policisti posredovali v stanovanj-
skem bloku na Kidričevi cesti, kjer je kršitelj prišel na balkon stanovanja bivše žene: to še ne bi bilo zelo hudo, če se ne bi do nje vedel žaljivo in nesramno. Zato so mu policisti napisali globo.
Denarnice ni več
Velenje, 10. junija - V ponedeljek je na policijsko postajo prišla mlajša oškodo-vanka, ki je policistom povedala, da je v petek ponoči ostala brez črne denarnice. Na terasi lokala eMCe plac v Rdeči dvorani je ta izginila iz odložene torbice.
Kronika
Naš čas, 30. 5. 2013, barve: CM K, stran 20

13. junija 2013
Košara dvigala se je prevrnila
Velenje, 7. junija - V petek dopoldne ob 9.14	ki so poškodovanega delavca rešili iz košare. Na
se je na gradbišču dveh stanovanjskih blokov ob	zdravljenje so ga peljali v bolnišnico Celje. Dvi-
Paki, na Cesti talcev, zgodila delovna nesreča. Pri	galo se je med nesrečo delno prevrnilo v manjšo
delu na višini se je obrnila košara dvigala, v kateri	gradbeno jamo.
je bil delavec. Posredovali so gasilci PGD Velenje,	■ Foto: bš
Dvigalo za delo na višini je zdrsnilo v manjšo gradbeno luknjo, košara pa je obvisela nad reko Pako. V petek popoldne so žerjav odstranili, promet po Cesti talcev je bil močno oviran, nekaj časa je bila cesta tudi neprevozna.
Vrstijo se bolj in manj drzne tatvine
Kradejo vse, od pušk do železa, koles in orodja, računalnike ... Število vlomov in tatvin ne pojenja
Šaleška dolina, 4. do 9. junija
- Velenjski policisti so imeli tudi pretekli teden veliko dela s tatovi. V torek zvečer so obravnavali tatvino s tovornega vozila, parkiranega na parkirišču pri trgovini Lidl. Storilec je vzel udarno ploščo - vibracijski nabijač znamke Batmatic, vreden 1.000 evrov.
V sredo dopoldan so obravnavali drzno tatvino v papirnici Pentlja v Šoštanju. Dva neznana moška sta se najprej zanimala za nakup šolske torbe. Medtem ko je eden zamotil prodajalko, je drugi iz blagajne vzel nekaj čez 200 evrov. Za storilcema, ki sta temne polti, oba črnih kratkih las, policisti še iščejo sledi. Vedo pa že, da sta se po tatvini odpeljala z belim osebnim avtomobilom karavan izvedbe, registriranem na mariborskem območju. Isti dan so policisti obravnavali prijavo oškodovan-
ca, ki je povedal, da mu je storilec okoli 11.30 ure iz zabojnika tovornega vozila, ki je bil parkiran pred trgovino Jager na Cesti Simona Blatnika, vzel rdeč varilni aparat znamke Iskra, tip 190. Odnesel je tudi CO2 jeklenko.
Popoldan so obravnavali tatvino z zelenice ob toplovodu nasproti Bele dvorane na Cesti Simona Blatnika. Tam je storilec izkoristil odsotnost delavcev, ki so urejali okolico. S tovornjaka mu je odnesel dve nahrbtni kosilnici na nitko in dve bočni kosilnici na nitko, vse znamke Stihl.
Drzni tatovi so ta dan obiskali tudi trafiko na Cankarjevi cesti. Policisti so kmalu ugotovili, da je 29-letni storilec povratnik s silo iztrgal prodajalki vrečko s tobakom in zbežal. Drznež se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi velike tatvine.
V četrtek dopoldan so nepridipravi odnesli 8 metrov bakrenih žlebov s počitniške hiše v Topol-šici. Dan kasneje so vlomili v dva gradbena kontejnerja na Trgu Mladosti. Iz prvega je storilec vzel betonske vijake, iz drugega pa nič. V Lipju sta v petek dva mlajša moška z deponije gradbenega materiala v svoj avto že pospravila večje število železnih palic, dolžine 2,5 m. Zaradi prihoda oškodovanca in njegovega znanca sta pobegnila. Avtomobil so policisti našli zapuščen ob cesti v smeri proti Arji vasi. V njem sta med begom pustila ukradene cevi, ki so jih že vrnili lastniku. Ubežna tatova pa policija še išče. Kot tudi tistega, ki je mlajšemu fantu ponoči s hodnika stanovanjskega bloka na Cesti talcev v Velenju vzel odklenjeno gorsko kolo znamke Focus, črno-sivo-rdeče barve.
V	soboto popoldne je v Šoštanju brez mobitela znamke Sony Xpe-ria ostal otrok, ki ga je odložil na klop pri stanovanjskem bloku. Zvečer so policisti obravnavali še tatvino v prodajalni Deichman v centru Super Nova. Storilec, ki ga še iščejo, je v odpiralnem času vzel več parov moških čevljev znamke Converse, od velikosti 41 do 46.
Ponoči so obravnavali še vlom v stanovanjsko hišo na Kersnikovi cesti. Storilec je v času, ko nikogar ni bilo doma, prišel v hišo, pregledal prostore in vzel malokalibrsko puško znamke USS, tip TOZ 16.
V	nedeljo zjutraj so policisti obravnavali tatvino z dvorišča stanovanjske hiše v Šmartnem ob Paki. Tu je nepridiprav z motornega čolna vzel izvenkrmni motor znamke Suzuki 40KM, črne barve.
Čez vikend so neznanci iz stanovanjske hiše na Koroški cesti v Velenju odnesli prenosni računalnik znamke Lenovo in digitalni fotoaparat znamke Canon. V hišo niso prišli povabljeni, kot tudi ne v hišo na Jenkovi cesti v Velenju, kjer so isti dan po vlomu odnesli več kosov zlatega nakita.
Iz policijske
Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 21
13. junija 2013
""^tAS
MODROBELA KRONIKA
21
V krizi smo manj pozabljivi
Na javni dražbi policija proda najdene predmete, po katere lastnik ne pride v enem letu, najditelj pa ne izrazi želje po lastninski pravici
Milena Krstič - Planinc
Velenje, Celje - Dražbe najdenih stvari so posebnost v delu policijskih uprav v Sloveniji. Organizirajo jih enkrat letno, na njih pa prodajo predmete, ki so jih najditelji prinesli policistom, lastniki se zanje niso zanimali, prinašatelji pa zanje po enem letu niso terjali lastninske pravice, razlaga mag. Iztok Mori, komandir Policijske postaje Velenje.
Povod za pogovor z njim je bila zadnja dražba najdenih stvari, ki so
Na dražbi prodali vse
Na zadnji dražbi najdenih stvari Policijske uprave Celje so prodali vseh 87 stvari, ki so bile predmet javne dražbe. Celotni izkupiček dražbe, ta gre v proračun, je znašal 3.060 evrov.
Najvišjo ceno so iztržili za kolo z motorjem znamke Gilera, in sicer 335 evrov. Za motorno kolo Tomos A3 MG je občan odštel 125 evrov, mini motorno kolo znamke Honda Trendmax pa so prodali za 100 evrov.
takšno stvar prinesti na policijsko postajo. Policisti o vsaki najdbi napišejo zapisnik, najdbo pa objavijo na oglasni deski in spletni strani Policije, kjer si lahko najdene stvari vsak ogleda. Po enem letu lastninsko pravico do najdene stvari lahko,
»Seveda. Kot že rečeno, so najdbe objavljene na oglasni deski in spletni strani Policije. V določenih primerih, recimo če gre za najdbo dokumentov, pa sami pozovemo lastnika, da jih prevzame; če je bil na bankomatu pozabljen denar, se da preko banke ugotoviti, kdo je takrat denar dvigoval; če so bili najdeni mobilni telefoni, pa skušamo v stiku z mobilnimi operaterji odkriti lastnike teh telefonov.«
izkupiček pa po enem letu lahko zahteva najditelj.«
Kaj vse izgubljamo?
»Najpogosteje denarnice, mobilne telefone, ključe, kolesa. Pri kolesih ne moremo dobesedno reči, da so bila izgubljena. Velikokrat pokličejo občani, da tam in tam že nekaj dni stoji kolo, kakšnega policisti pripeljejo po kontrolah v nočnih službah ... Za policiste pa seveda ne velja, da lahko do takega predmeta po enem
jo organizirali na Policijski upravi Celje.
Tisti, ki neko stvar najde, lahko torej do nje pridobi lastninsko pravico, če se lastnik zanjo ne zmeni? »Točno tako. Od leta 2003 je to civilnopravni institut, najdba oziroma okupacija pa v domeni policije. Občani, ki najdejo kakšno stvar, lahko do nje pridobijo lastninsko pravico. Pri tem morajo izpolniti določene pogoje. V prvi vrsti morajo poskušati vrniti predmet oškodovancu, tistemu, ki je stvar izgubil, če ga poznajo. Če ga ne, pa morajo
če želi in če ponjo ni prišel lastnik, dobi tisti, ki je predmet našel in ga prinesel na policijsko postajo.« Za predmete, ki so jih izgubili, pa se morajo oškodovanci zanimati sami?
Kje hranite najdene predmete?
»Na policijskih postajah oziroma v primernih prostorih. Če gre za hitro pokvarljive reči, jih lahko takoj prodamo po dnevni ceni oziroma na dražbi. Denar shranimo,
Največ zanimanja za kolesa
Naprodaj jih je bilo 57. Najvišjo ceno je doseglo gorsko kolo znamke TREYSTAR, in to 110 evrov. Precejšnje zanimanje je vzbudil tudi GSM aparat znamke Iphone 16 GB, ki so ga prodali za 70 evrov.
Zadnje dražbe se je udeležilo več kot tristo obiskovalcev. (foto: PU Celje)
letu, v kolikor se oškodovanec ne pojavi, dobijo lastninsko pravico.« Je vsako najdbo treba prijaviti policiji?
»Za premete neznatne vrednosti ne. Lastninska pravica pa tistemu,
ki je premet našel, prav tako preide šele po enem letu.« Kaj pa, če nesemo domov, pa je stvar vrednejša?
»Potem lahko to pomeni kaznivo dejanje zatajitve, za katero je predpisana zaporna kazen do enega leta.«
Smo v časih, ko je kriza, ljudje bolj pozabljivi, kot smo bili nekdaj?
»V bistvu ne. Mislim, da smo bolj skrbni. Po podatkih, ki jih imam, smo v letu 2011 na Policijski postaji Velenje obravnavali 183 takih predmetov, lani 144, letos pa je bilo do sedaj 76, kar je približno toliko kot lani tak čas.« Kakšen posebej zanimiv primer?
»Mogoče tisti, ko je želel nekdo odpeljati zapuščeno vozilo, kar je bilo videti kot tatvina. Ko smo stopili v kontakt z oškodovancem, pa nas je prosil, naj to pustimo, da je vesel, da sploh kdo hoče to vozilo odpeljati.«	■
Več dejanj, vrednih pohvale
V torek popoldne je velenjskim policistom občanka izročila dva ključa cilindrične ključavnice z obeskom, na katerem je napis Metoda. Našla ju je v Ravnah, lastnik pa jih lahko prevzame na PP Velenje.
Po obvestilu občana so v sredo na velenjsko policijsko postajo odpeljali zapuščeno gorsko kolo črne barve, brez sedeža. Lastnika še niso našli.
Vedo pa že, kdo je v soboto izgubil vozniško dovoljenje in bančno kartico. Pošteni najditelj je osrečil lastnika iz Gotovelj.
Na lastnika pa še čaka na avtobusnem postajališču Velenje pozabljeni mobilni telefon znamke LG, črne barve. Poštena najditeljica ga je tam našla v soboto ponoči.
V ponedeljek dopoldan je policistom moški izročil moško denarnico, ki jo je našel v Hudi luknji. Policisti so ugotovili, da jo je prejšnji večer lastnik pozabil v piceriji v Paki pri Velenju, vendar jo je prvi najditelj zadržal, iz nje pobral vse, kar je bilo v njej, denarnico pa odvrgel.	■
Prijeli tri moške, osumljene več vlomov
Celje, 6. junija - Mozirski policisti so v preteklih dveh mesecih obravnavali več vlomov v gostinske lokale na območju celotne Zgornje Savinjske doline. Storilci so večinoma kradli gotovino, cigarete in različne alkoholne pijače. Na osnovi zbranih obvestil so mozirski policisti prejšnji teden prijeli 44-letnega Domžalčana, 30-letnega Ljubnenca in 25-letnika iz Šoštanja. Osumljeni so, da so v zadnjem poldrugem mesecu najmanj sedemnajstkrat vlomili v gostinske lokale v Zgornji Savinjski dolini. Vlamljali so tudi
drugje po Sloveniji. Na območju Velenja so vlomili v pet gostinskih lokalov, vlamljali so še na območju Žalca, Raven na Koroškem ter na Bledu in v Bohinju. Poleg omenjenih vlomov so osumljeni še tatvine na območju Domžal. Pri hišnih preiskavah so policisti pri dveh osumljenih našli in zasegli več pri vlomih ukradenih stvari. Vse tri osumljene bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve 28 kaznivih dejanj velike tatvine.
Zgodilo se je ...
od 14. do 20. junija
-	14. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju postavili Titov spomenik, delo hrvaškega kiparja Antu-na Augustinčica. Svečano so ga odkrili 25. junija na »osrednji slovesnosti v počastitev obletnice Zveze komunistov
in tovariša Tita«;
-	15. junija 1985 so v Šmartnem ob Paki zaključili obnovo doma kulture;
-	rokometašice Velenja so junija leta 1982 brez poraza postale prvakinje 2. jugoslovanske rokometne lige in se uvrstile v 1. B jugoslovansko ligo;
-	16. junija 1998 so
se uradno začela pripravljalna dela za izgradnjo razžvepljeval-
Ivan Napotnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
ne naprave 5. bloka šoštanjske termoelektrarne; 17. junija 1978 so v Šoštanju prvič pripravili prireditev, ki so jo poimenovali »Šoštanjska noč«; v nedeljo, 18. junija 1967, je v Bele Vode pripeljal prvi avtobus;
-	18. junija 1977 so pred zgradbo sodišča v Velenju odkrili kip »Mejaši brez meja orožij« italijanskega kiparja Valleria Mirogllia;
-	v atriju Velenjskega gradu sta 18. junija 2002
takratni slovenski minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik in veleposlanik evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere podpisala finančni memorandum ISPA za pro-
jekt, vreden 11 milijonov EUR, s katerim so v občinah Velenje in Šoštanj do konca zgradili skupno čistilno napravo in del vodovoda;
-	19. junija 1960 je v Šoštanju umrl kipar Ivan Napotnik, doma iz Zavodenj pri Šoštanju. Napo-tnik, ki še danes velja za enega najboljših slovenskih kiparjev, je oblikoval v kamnu, bronu, mavcu in predvsem lesu;
-	19. junija 1985 so v Velenju svečano odprli novo glasbeno šolo Frana Koruna - Koželjskega;
-	po okupaciji Slovenije so nacisti med drugim hoteli uničiti tudi vse slovenske knjige, čeprav pri zbiranju knjig pri prebivalstvu niso imeli veliko uspeha. Iz dokaj bogate knjižnice Katoliškega prosvetnega društva v Št. Janžu pa so 20. junija 1941 odpeljali knjige v Velenje in jih uničili;
-	20. junija 1961 je Velenje obiskal predsednik afriške države Mali Modibo Keita;
-	20. junija 2002 so v Šoštanju porušili dimnik na območju bivše Tovarne usnja Šoštanj.
■ Damijan Kljajič
Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v
Magistrski študijski program Energetika
(II. bolonjska stopnja, redni in izredni študij)
ter
Doktorski študijski program Energetika
(III. bolonjska stopnja, izredni študij)	«
Fakulteta za energetiko
Dodatne informacije: Univerza v Mariboru, Fakulteta za energetiko Krško: Hočevarjev trg 1, 8270 Krško, tel: 07-6202-216 Velenje: Koroška cesta 62a, 3320 Velenje, tel: 03-7770-400 e-mail: fe@uni-mb.si, www.fe.um.si
■
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
22
Najboljše Pomurke, rudarke' podprvakinje
Velenjsko-škalske nogometašice v zadnji tekmi nastopile zelo oslabljene
SPORT

13. junija 2013
Tekmovalno sezono 2012-2013 so sklenile tudi nogometašice v prvi ligi. Naslov najboljših v državi so si že nekaj krogov pred koncem drugič zapored zagotovile nogometašice Teleing Pomuija. Enako kot v prejšnji sezoni so si drugo mesto priigrale nogometašice Rudarja Škal iz Velenja, tretje Radomlje in četrto Maribor. Zato je bil zadnji
krog zgolj prestižnega pomena.
Velenjske nogometašice so v Beltince odpotovale zelo oslabljene, saj je predvsem zaradi poškodb manjkala skoraj polovica prve ekipe. Zato so priložnost dobile mlade igralke in tako pridobile nekaj dragocenih izkušenj. Tako oslabljene gostje seveda niso bile kos odličnim Pomurkam, ki so tudi pokalne
(prav tako drugič zapored, enako Šalečanke drugič) prvakinje Slovenije. Doživele so najhujši poraz v pravkar končanem prvenstvu. Bel-tinčanke so jih premagale kar z 11 : 0. V drugi tekmi, ki prav tako ni odločala o ničemer, pa so Mariborčanke v gosteh s 3 : 0 premagale Radomlje.
■ vos
Nastja priplavala do zmage
V nedeljo, 9. junija, se je v Radovljici končalo Letno odprto absolutno prvenstvo Slovenije. Odprtega prvenstva so se udeležili plavalci iz Belorusije, Bosne in Hercegovine, Italije, Srbije, Slovaške in Slovenije. Zaradi opravljanja mature in zaključka šolskega leta sta zadnji dan državnega prvenstva od velenjskih plavalcev nastopila le Nastja Govejšek in Kristjan Meža. Oba sta se zelo izkazala. Nastja Govejšek je zmagala na 50 m prosto in bila druga na 100 m delfin. Zaostala je le za olimpijsko podprvakinjo Aleksandro Herasimenja iz Belorusije ter premagala trenutno najboljšo slovensko plavalko Anjo Klinar. Kristjan Meža je v finalu discipline 50 m prosto osvojil sedmo mesto. Ker je bil pred njim le Anže Tavčar iz Ilirije, je v slovenskem prvenstvu osvojil srebrno medaljo. Med prvenstvom so organizatorji izvedli še državno prvenstvo za invalide. Pod vodstvom trenerke Katje Praznik so uspešno nastopili Luka Lorger, Alen Šoster in Uroš Petrovič.
Žiga bo odpotoval na Sredozemske igre
Na predlog Plavalne zveze Slovenije je Olimpijski komite Slovenije potrdil potnike za letošnje Sredozemske igre v Turčiji. Med 147 športniki, ki bodo zastopali Slovenijo, bo na igrah od 18. do 29. junija nastopil tudi najboljši velenjski plavalec Žiga Cerkovnik.
■ Marko Primožič
Kristjan in Nastja
Zmagovalci pokala Cockta
V petek, 7., in v soboto, 8. junija, so na Mostecu razglasili zmagovalce pokala A Cockta za zimsko sezono 2012/13. Člani Smučarskoskakalne-ga kluba Velenje so prepričljivo zmagali v nordijski kombinaciji. Zbrali so kar 18.100,5 točk oziroma dosegli 10.850 točk prednosti pred drugouvr-ščenim SK Triglav Kranj. V skokih so člani SSK Velenje s 36.253,1 točkami
zasedli 6. mesto.
Štajersko-koroška regija: deklice do 11 let: Pia Slamek, 2.; deklice do 13 let: Jerneja Brecl, 2.; dečki do 12 let: Jan Bombek, 1.; dečki do 13 let: Ožbej Jelen, 2., Rok Jelen, 3.; cici-banke: Kaja Toplak, 3.; cicibani: Jure Tosja Pungertik, 3.
Skupni seštevek pokala Cockta: deklice do 11 let: Pia Slamek, 1.;
deklice do 13 let: Jerneja Brecl, 2.; dečki do 12 let: Jan Bombek, 3.; dečki do 13 let: Ožbej Jelen, 2. in Rok Jelen, 3; dečki do 14 let: Aljaž Osterc, 2.; mladinci do 20 let: Jaka Kosec, 2.
Nordijska kombinacija pokala Cockta: mladinci do 18 let: Urh Krajnčan, 1; mladinci do 20 let: Urh Krajnčan, 2., mladinci do 16 let: Vid Vrhovnik, 1., Aljaž Osterc, 3.; dečki do 15 let: Aljaž Osterc, 1.; dečki do 13 let: Ožbej Jelen, 1. in Rok Jelen, 2.
■ S. S.
Tekma sezone
Nogometaši Šentjurja in Šoštanja bodo v soboto (ob 17.30) na derbiju zadnjega kroga odločili, kdo od njiju bo v naslednji sezoni igral v 3. ligi
V Štajerski nogometni ligi prvenstvo že dolgo ni bilo do konca tako napeto in negotovo kot v tej sezoni. Kdo bo napredoval v 3. ligo, bo namreč odločal šele sobotni zadnji krog. Kandidata sta le dva - Šoštanj in Šentjur, ki sta z enakim številom točk na vrhu lestvice. Tretja Pesnica in četrti Žalec sta brez teoretičnih možnosti, saj za njima zaostajata za pet točk.
Šoštanjčani so v sobotnem predzadnjem krogu na derbiju gostili prav Žalec in ga z goloma odličnega branilca Enverja Koce premagali z
Enver Koca. Bo nasmejan tudi po sobotni tekmi
2 : 0. Oba je dosegel po prekinitvah z neubranljivima udarcema z glavo. Tekma je bila zaradi pomembnosti na trenutke preveč živčna in sodnik je pokazal kar tri rdeče kartone, od
tega dva gostujočim nogometašem. Zanimivo, prvi je moral z igrišča že po dobrih desetih minutah igre v drugem polčasu domači igralec.
Šoštanjčani so v soboto gotovo upali, da bo Šentjurju spodrsnilo pri novincu Lenartu, Šentjurčani pa najbrž, da bodo Žalčani, ki so do predzadnjega kroga še imeli teoretične možnosti za osvojitev prvega mesta, odščipnili domačim vsaj točko. To se ni zgodilo, oboji so zmagali, Šentjur z 2 : 1.
Prav v Šentjurju pa bodo v zadnjem krogu gostovali Šošta-njčani. Pred trenerjem Josipom Vugrincem in njegovimi igralci bo zelo zahtevna naloga, saj morajo zmagati, če želijo v novi sezoni igrati v tretji ligi. Domačim pa bi za uspeh zadostoval že neodločen zid, ker ob enakem številu točk o razvrstitvi odloča medsebojna razlika v danih in prejetih golih. Ta je na strani Šentjurja, ki je v prvi tekmi v Šoštanju zmagal z 2 : 1.
Nogometaši Šoštanja vsekakor pričakujejo, da jih bo na tekmo sezone prišlo spodbujat veliko njihovih navijačev. Gromovito podporo s tribune bodo zelo potrebovali.
Srečanje vseh igralk in tekma s poslanci
Ob koncu pravkar končane tekmovalne sezone bo v Škalah v soboto (ob 15.00) zanimiv dogodek. Ženski nogometni klub Rudar Škale vabi ob 30-letnici obstoja kluba na nogometno tekmo med ekipama
poslancev državnega zbora in 'rudarkami'. Ob tej priložnosti bo pred tekmo srečanje vseh sedanjih in nekdanjih igralk ženskega kluba.
Tretje v državi
V	nedeljo, 2. junija, so se mini odbojkarice ŽOK Kajuh Šoštanj s starši in navijači odpravile v Koper na težko pričakovani finale DP.
V	polfinalni tekmi so se deklice pomerile z vrstnicami iz Calcita Kamnika. Ob bučni podpori s tribun za obe ekipi so po spremenljivih igrah v odločilnem tretjem setu, polnem preobratov, z nekaj manj napak in več športne sreče slavile Kamničanke.
Razočaranje je bilo veliko, vendar so dekleta dokazala, da so borke, in so nato na tekmi za tretje mesto proti ekipi Vitala 1 Ljubljana strnile vrste in odlično opravile svoje delo. Z izidom 2 : 0 v nizih so si
Čepijo (z leve): Manca Nahtigal, Lara Lah, Ana Žigon, Ela Medved, Neli Goršek. Stojijo (z leve): Teja Britovšek, Ana Medved, Pia Brusnjak, Lidija Podvratnik; trenerka Breda Goltnik (foto: Igor Medved)
zagotovile gladko zmago in končno 3. mesto v državi. Bronasta medalja ima kljub malce grenkemu priokusu
Tako so igrali
lep lesk, še posebej zato, ker je prva, in v klubu so prepričani, da tudi ni zadnja.	n
Štajerka nogometna liga, 21. (predzadnji) krog
Šoštanj - Žalec 2:0 (1:0)
Strelec: Enver Koca (23, 50) Šoštanj: Šlutej, Šmon, Koca (od 85. Bulajic), Podlesnik, Gru-šovnik, Rednak (od 82. Vasic), Cafuta, Verhovnik (od 77. Meh), Spasojevič (od 72. Šabanovič), Celcer (od 87. MahmutoviC), Barukčič. Trener: Josip Vugrinec. Rdeči kartoni: David Cafuta (57 - 2. ru. k.) - Šoštanj; Denis Nakič (68. 2. ru. k.), Lovro Vodovnik (70)- oba Žalec. Drugi izidi: Paloma - Tehnotim Pesnica 1:2 (1:1), Marles hiše -
Peca 3:1 (1:0), Lenart - Fosilium Šentjur 1:2 (0:1), Slovenj Gradec - Radlje 2:2 (2:1), Pohorje - Kovinar Tezno 7:2 (1:1). Vrstni red: 1. Šoštanj 42 (54:22), 2. Šentjur 42 (37:20), 3. T. Pesnica (-6) 38 (83:18), 4. Marles hiše 37 (38:31), 5. Žalec 37 (40:34), 6. Radlje 33 (34:31), 7. Pohorje 32 (54:43), 8. Pec a 29 (33:36), 9. Lenart 18 (29:41), 10 Slovenj Gradec 17 (27:51), 11. Paloma 15 (20:42)), 12. Kovinar Tezno 14 (24:59).
SŽNL - 20. krog
Rudar Škale -Radomlje 5:1 (2:0)
Strelke za RŠ: Malinic (6, 63, 73), Murič (28), Rojc (48 - ag.) Drugi izidi: Dornava - Velesovo Kamen Jerič 4:3 (1:2), Krka - Jev-
nica 2:4 (2:0), , Maribor - Teleing Pomurje 3:7 (0:3). Proste so bile Slovenjgradčanke.
21. (zadnji) krog TeleingPomurje -Rudar Škale 11:0 (7:0)
Rudar Škale: A. PijukoviC, Gom-boc, Nagy, Bric, Marolt (od 46. Berdnik), JevtiC, I. PijukoviC (od 37. Založnik), ŽivkoviC (od 59. Kač), Muričič, MaliniC. Trener: Dušan Uršnik.
Drugi izidi: Radomlje - Maribor 0:3 (0:1), Jevnica - Dornava 4:1 (2:1), , Velesovo Kamen Jerič - Krka 4:1 (1:1). Proste so bile Slovenjgradčanke. Vrstni red: 1. T: Pomurje 55 (164:14), 2. Rudar Škale 43 (78:30), 3. Radomlje 39 (83:48), 4. Maribor 31 (57:44), 5. Jev-
nica 31 (56:39), 6. Dornava 19 (30:76), 7. Velesovo 16 (36:93), 8. Krka 13 (29:96), 9. Slovenj Gradec 1 (3:96).
Liga deklet U-17, 17. (zadnji) krog
T. Pomurje - Rudar Škale 2:1
(0:1). Vrstni red: 1. T. Pomurje 39, 2. R. Škale 36, 3. Velesovo 30 ...
Pokal (finale) NZS, dekleta U-17
T. Pomurje - Rudar Škale 4:2 (2:0).

Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 23
13. junija 2013
""^ÉAS
SPORT, UTRIP
23
Elektra z novim vodstvom
Šoštanjski košarkarski klub ostaja trden prvoligaš in nosilec košarkarske dejavnosti v Šaleški dolini - Novi predsednik Peter Šlutej
Novi predsednik med predstavitvijo programa
Šoštanj, 11. junija - V Šoštanju organizirano igrajo košarko že 65 let. Tamkajšnji košarkarski klub (KK) Elektra je v letih delovanja
doživljal vzpone in padce, kar je za tekmovalni klub s takšno tradicijo običajno. Ne glede na težave je vzdržal vsa leta in ostaja trden
član prvoligaške druščine ter nosilec košarkarske dejavnost v Šaleški dolini. To je osnovno sporočilo z redne letne skupščine kluba, na
kateri so med drugim še povedali, da v njem redno trenira košarko več kot 200 mladih. Elektra dosega v zadnjih letih vidne rezultate tudi v mlajših kategorijah. Tako je ekipa Elektre v kategoriji U 18 v sezoni
2012-	2013 dosegla 6. mesto v prvi Slovenski košarkarski ligi, kategorija U 16 je bila še mesto višjem, U 17 pa je bila sedma.
Za dosego zavidljivih rezultatov je v veliki meri zaslužen generalni sponzor Termoelektrarna Šoštanj, ki klub podpira že 53 let. Njegov zelo pomemben sopotnik ostaja tudi v prihodnje, saj podpira razvoj košarke v Šaleški dolini ter vključevanje mladih v aktivno preživljanje prostega časa.
Na skupščini KK Elektra so izvolili tudi nov vodstvo za obdobje
2013-2017.	Novi predsednik kluba je postal Peter Šlutej, podpredsednik pa Goran Halilovic. Peter Šlutej iz Lokovice je ob izvolitvi dejal, da je skrajni čas, »da začnemo tudi v praksi graditi razvoj in obstoj kluba na kombinaciji mladostne energije, poleta mlajših ter modrosti starejših članov.«
■ T. S.
LiHJIi
Ulli
LUU
Goli vrh nad Jezerskim
Končno vremenska napoved, ki omogoča obisk malo oddaljenejšega cilja. Že večkrat smo ga imeli »na piki«, pa se nam je vedno izmuznil. Goli vrh (1787 m n. v.) nad Jezerskim namreč, do katerega vznožja je že vožnja zelo zanimiva.
Tako smo se v lepem jasnem jutru peljali ptori Logarski dolini, ki se nam je razkrila v vsej svoji lepoti, vendar smo se mi usmerili desno proti Pavličevemu sedlu in presekali zajedo sosednje države Avstrije.
Idilično Jezersko je že lepo samo po sebi in smer naše vožnje smo nemudoma usmerili levo v Ravensko Kočno, kamor nas je do izhodišča poti vodila cesta tja pod ostenja Kamniško-Savinjskih Alp. Na prostranem parkirišču sredi gozda smo izstopili in bili takoj prijetno presenečeni, saj so razna izhodišča poti odlično označena, za boljše razumevanje pa je na voljo tudi informacijska tabla.
Podali smo se na pot in kmalu prečili leseno ograjo s prikupnimi hiškami, ki so dale slutiti, da tu nastaja nekaj pomembnega. Lepo pokošena stezica nam je omogočala direkten dostop do gozda, ki
Jenkova planina v objemu Kamniško-Savinjskih Alp.
nas je za precejšen čas vzel v svoje zavetje. Toliko bolj smo bili veseli prostrane Jenkove planine, kjer se pot razcepi desno za Veliko Babo, levo pa za Goli vrh, ki je bil naš cilj. Uživali smo v prelepih razgledih in se spet podali v gozd med mogočna drevesa smrek. Po slabi uri hoje smo zavriskali od lepot na z regratovim cvetjem polepša-nim res golim vrhom s prekrasnimi razgledi vse naokrog. Tu se ti naenkrat več ne mudi nikamor!
Pa vendar so nas zgrinjajoči oblaki opozarjali, da se bo treba
vrniti, in ob slovesu se je pesem kar sama oglasila. Na Jenkovi planini smo spet postali, nato pa se podali navzdol do izhodiščne jase, kjer nas je čakalo presenečenje. Tu nastaja Gorniški center Dava Karničaija, ki smo ga uzrli v družbi dveh prijateljev, ustvarjalca filma Sfinga in oskrbnika plan. doma na Ledinah. Nemudoma smo jih obkrožili, odložili nahrbtnike in poklepetali z njimi. Seveda je na koncu sledila skupinska fotografija in slovo ob obljubi, da se še srečamo.
Domov grede smo se ustavili še ob idiličnem Planšarskem jezeru, nato pa se sprva vračali po isti cesti, zatem pa se podali na panoramsko cesto nad Logarsko dolino. Ob izteku smo prečili mogočen Macesnikov plaz, ki je vsaj zaenkrat ukročen.
Za nami je bil zelo lep izlet, kot da bi se narava želela odkupiti za dosedanjo zimsko obarvano pomlad.
■ Marija Lesjak

Podjetniki, jiokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
AVTO MURSIC d.o.o.
Zarova cesta 7 3320 Velenje
-	SERVIS IN PRODAJA
- REZERVNI DELI -AVTOKLEPARSTVO -AVTOLIČARSTVO
-	VULKANIZERSTVO -RABLJENA VOZILA
Tel. 03 898 54 80
GP PIRC
Gradbeništvo in druge storitve d.o.o
041 606 376
franc.brlec@siol.net
Pedikura z refleksno masažo
Marijana Kresnik s.p.
(v prostorih bolnišnice Slovenj Gradec)
Tel.: 02/ 88 45 239
Novo! Nameščamo sponke proti vraščenim nohtom
hU
oros kop
Oven od 21. marca do 20. aprila
Na začetku prihodnjega tedna boste preračunavali, koliko si v resnici lahko privoščite. Ne boste zadovoljni. Pa nikar zato ne bodite tako strogi do sebe in svojih bližnjih. Včasih si je namreč treba dovoliti več in tvegati, kar ni v vaši navadi. V družbi boste zaželeni, povsod se boste znašli v središču pozornosti, zato lahko tistim, ki ste v vezi, malce ponagaja partnerjevo ljubosumje. Novica, ki bo do vas prišla v začetku prihodnjega tedna, bo v sebi nosila grenak priokus, v bistvu pa bo dobra. A to boste spoznali šele čez nekaj dni. Zato se ne vznemirjajte preveč. Predvsem pa se potrudite, da se vam bo že v bližnji prihodnosti uresničila velika želja.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Precej otožni boste, za kar boste težko krivili sebe. Splet okoliščin bo res čuden In naporen. Tudi prijatelji se bodo začeli do vas vesti dokaj čudno. Zato se izogibajte ljudi, ki vam v tem trenutku res ne godijo in vas delajo še bolj živčne. Četudi se boste zdeli sami sebi precej osamljeni, v resnici ne bo tako. Veliko se vam bo dogajalo, a to ne bodo dogodki, ki bi vas osrečevali. Zapleti Iz preteklosti še vedno vplivajo na vaše življenje in veliko časa boste namenili razmišljanju o njih. Šele, ko jih boste razumeli, se vam bodo odpirale možnosti, da dokončno razčistite z njimi. Bodite potrpežljivi, vaš čas prihaja.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija_
(__
v V
Ko se bo končno otoplilo, boste uživali, kot že dolgo ne. Na vašo delovno storilnost vreme ne bo vplivalo pozitivno, pa se ne boste preveč utrujali s tem. Čeprav se vam zdi, da je obdobje, ki ga pravkar doživljate, prijetno, boste neverjetno utrujeni. Morda ravno zato, ker boste veliko bolj aktivni kot v minulih tednih. Tudi na čustvenem področju vam bo lepo, saj vas Ima partner Iskreno rad. To vam bo dokazal že v teh dneh in to z dejanjem, ki si ga boste še dolgo zapomnili. Preteklo obdobje je bilo za vas precej težavno in polno ovir, zato bo to poletje za vas čas, ko boste prihajali k sebi in se trudili biti čim boljše volje. S pomočjo prijateljev in družine vam bo to uspelo.
Ne boste najboljše volje. Utrujala vas bo monotonost, a vam bodo planeti olajšali marsikatero odločitev. Spoznali boste, da v bistvu delate prav. Jezilo pa vas bo, ker se načrt, ki ste si ga zastavili že pred časom, ne bo iztekel tako kot ste želeli. In to predvsem zaradi birokratskih zapletov, ki jih res niste pričakovali. Poskušajte rešiti, kar se bo rešiti dalo. In to prijazno. Če boste vzrojili, boste stvari le še poslabšali. V soboto boste opazili nekoga, ki ste ga že videli. Preprosto všeč vam bo. Nikar se ne umaknite, če se bo izkazalo, da gre za obojestransko naklonjenost. Letošnje poletje bo še razburljivo, pa ne le zaradi ljubezni. Kar nekaj življenjskih prelomnic je namreč pred vami.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Na poti v boljše življenje, ki si ga res Iskreno želite, vas omejuje marsikatera težava. Preveč pričakujete od ljudi, ki vas obdajajo. Odločite se že enkrat, da ste svobodni in se ne obremenjujte več z drugimi. Nujno potrebujete sprostitev, zato si vzemite vsaj kakšen dan le zase. Nepremišljena dejanja vas znajo drago stati, zato se ob koncu tega tedna ne Igrajte z ognjem. Življenje se vam bo začele umirjati tik pred Iztekom junija. A pri načrtih za dopust se tisti, ki še ne veste, kje ga boste preživeli, ne boste mogli odločiti, kako naprej. Vse, kar se vam bo ponujalo, vam bo bolj malo všeč. Morda bo dovolj že, če ostanete doma, saj konec koncev tudi tam uživate. In to zelo.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Pripravite se, kajti prihaja precej razburkano, dogodkov polno obdobje, ki ste ga pravzaprav že nekaj časa pričakovali. Zato val dogodkov ne bo pljusknil v vas. Žal pa bo istočasno na plan izbruhnila jeza, ki jo že nekaj časa kopiči vaš partner. Ne bodite presenečeni, saj ste ga s svojim obnašanjem in dejanji pripeljali do roba. Stalna slaba volja res nI najboljša, če želite ohraniti zvezo. Tudi molk ne. Tega se premalo zavedate tudi zato, ker je partner doslej vse potrpel. Sedaj ne bo več. Nekaj zdravstvenih težavic se bo pojavilo tudi zato, ker boste nezadovoljni s svojim življenjem. Ne čudite se, če boste slabo spali in če vas bo pogosto bolela glava.
Tehtnjcood^^jeptembraJoJ^^oktobr
Naveličani ste vsakodnevne rutine, zato vas bo že v nekaj dneh zamikalo potovanje, povezano s tujino. Zberite pogum in pojdite, saj vam zagotovo ne bo žal. Spoznali boste, da ste v preteklem obdobju preveč gledali na to, kaj si mislijo drugi in se premalo postavili zase. Začutili boste, da so napori preteklih tednov na vas pustili vsaj šibke sledi. NI kaj, vaše baterije so zadnje čase hitro prazne, treba jih bo napolniti. Pred vami je namreč obdobje, ko se boste morali razdajati tako pri delu v službi kot doma. Projekt, ki ste se ga lotili, je velik. In od vas bo zahteval natančnost in veliko energije. S partnerjem poskušajte v teh dneh najti isti jezik. Obema bo lažje.
V	naslednjih dneh bo od vas odvisno le malo stvari. Življenje vas bo zavrtelo v vrtinec dogodkov, ki bodo le hitri, na trenutke bodo prav sunkoviti. Vsekakor pa bo konec tedna lep, kot že dolgo ne. In to vam bo spet vrnilo energijo. Obkrožali vas bodo ljudje, ki jih imate radi. Počeli boste vse tisto, kar radi počnete. Skratka, pozabili boste na vse težave, ki vam zadnje čase niso dale spati. Spoznali boste, daje zelo pomembno sodelovati z drugimi, česar pa se šele učite. Čisto prevečkrat raje vse opravite sami. Morda se vam bo zdelo, da se stvari odvijajo prepočasi, toda prav v teh dneh boste spoznali boljše poti. Pazite nase. Kdo pa bo, če ne sami.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
V	teh dneh so vaši dnevi tako polno zasedeni, da se vam zdi, da še dihati nimate pravega časa. To je pravzaprav zelo dobro, saj boste vsak večer v posteljo zlezli resnično utrujeni. In tako pozabili na težave, ki jih žal nimate malo. Sprašujete se, koliko časa boste še zdržali. Predvsem pa se vam bo počutje precej poslabšalo. Kriva ne bo le utrujenost, ampak tudi splet dogodkov, ki ne bodo po vaši meri. Nanje ne
boste imeli vpliva, zato nove zaplete skušajte reševati čim bolj razumno. Novi izzivi vam zadnje čase godijo. Morda bo šlo vse lažje, če boste tudi težave vzeli kot izziv. Postavili ga boste tudi partnerju. Pazite, igrate se z vulkanom, ne le z ognjem.
Kozorog^dJ3jovembrajoJ2.jecembr^^^
Sproščenega poletja, tistega daleč od doma, se letos veselite kot že dolgo ne. Vsak lep dan vas napolni z energijo, zlahka boste prenašali tudi prvo letošnjo vročino. Najbolj si boste ob koncu tega tedna želeli, da se vam uresniči ena od želja, ki v vas tli že nekaj mesecev. A kot kaže, čas še ni zrel zato. Bo pa zato veliko bolje kazalo na ljubezenskem področju. Tu se boste težko pritoževali. Ljubezen je za vas res motor življenja; če ste srečni v ljubezni, vam je vse lažje. Previdni bodite le pri zapravljanju prihranjenega denarja, saj vas lahko prav partner zavede, da kupite kaj takega, da vam bo krepko žal. Prihranite raje za počitnice, prav vam bo prišlo.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Nekaj prav zabavnih dni je za vami. Rahla utrujenost bo prva posledica, ki jo boste konkretno čutili. Morda se celo prestrašite, da boste zboleli, a bo hitro minilo. Kljub temu boste srečni in izjemno zadovoljni. Privoščili si boste celo, da boste nekaj dela potisnili na stranski tir, saj dobro veste, da ni zelo nujno. Če boste upoštevali nasvet zvezd, boste do konca tedna prihodnjega tedna preživeli še nekaj zelo lepih dni. Veliko zaslug bo pri tem imel partner, tudi družina vas bo razvajala. Čeprav boste sprva precej nezaupljivi, boste presenečeni tudi nad pozornostjo znanca, ki šele postaja dober prijatelj.
Ribi od 19. februarja do 20 marca
Skrivnosti, ki so spale, lahko še pred iztekom prihodnjega tedna pridejo na dan, zato bi bilo dobro, da si pripravite zaledje in se zaščitite pred težavami. Vezani boste potrebovali več svobode in si jo tudi vzeli, ne glede na partnerja, ki mu to verjetno ne bo všeč. Pomembno je, da se z njim odkrito pogovorite, saj lahko drugače pride do resnih sporov. Saj veste, da se napetost še stopnjuje, zadovoljen pa nI nobeden od vaju. Že nekaj časa sami sebe prepričujete, da vam je v življenju zelo lepo. Pa to ne drži čisto, saj si žal nočete priznati, kaj si pravzaprav želite. Dobro veste, da si to tudi zaslužite. Najhujši strah pri vas je, da bi ostali sami. In zato še ne boste ukrepali.
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
24
TV SPORED
«"^tAS
13. junija 2013
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,		Sreda,
13. junija	1	■ jm • •• 14. junija	1	■ M • •• 15. junija	1	16. junija	1	17. junija	1	■ A * •• 18. junija	1	19. |uni|a
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.15	Zverinice iz Rezije, lutke
10.35	Moj dom je na otoku, dok. film
10.50	Male sive celice, kviz
11.35	Mozart: Potovanja, ponov.
11.45	Muzozlet: Eko Ex tempore,
ponov.
12.00	O živalih in ljudeh
12.25	Na vrtu, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Odkrito
14.20	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Medo Popi in prijatelji, ris.
15.50	Adi v vesolju, ris.
15.55	Mladi znanstvenik Janko, ris.
16.05	Anica, nan.
16.30	Taborniki in skavti, ponov.
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Kitajci prihajajo, 1/2
18.05	Strasti,9/60
18.40	Ezopovo gledališče, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pogledi Slovenije
21.30	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Panoptikum: Prikazen
neonacizma
00.30	Dnevnik, vreme, šport
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Infokanal
TV SLO T
07.00	Rjavi medvedek, ris.
07.03	Aleks v vodi, ris.
07.05	Musti, ris.
07.10	Pokukajmo na zemljo, ris.
07.15	Gregor in dinozavri, ris.
07.25	Kanopki, ris.
07.30	Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, ris.
07.35	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.40	Smrkci, ris.
08.00	Gospodič Jakob, ris.
08.05	Otroški infokanal
08.50	Zabavni infokanal
11.30	Dobro jutro
14.50	Točka, glas. odd.
15.40	Evropski magazin
15.55	Slovenski vodni krog
16.25	Muzikajeto, glas. od
16.55	Mostovi - Hidak
17.30	Skriti kotički sveta, 2/10
18.30	Kolesarstvo, dirka po Sloveniji,
prenos iz Ljubljane
20.20	Žrebanje Deteljice
20.30	Ljubica, šved. film
22.00	Starši v manjšini, 6/6
22.30	Črni metulj, 5/7
00.00	Točka, glas. odd.
00.50	Zabavni infokanal
pop
06.00	Chuck in prijatelji, ris.
06.30	Spuži kvadratnik, ris.
07.00	Biser, nad.
07.50	Biser, nad.
08.40	Pod eno streho, nan.
09.35	Tv prodaja
09.50	Larina izbira, nan.
10.40	Tv prodaja
10.55	Kot ukaže srce, nad.
11.50	Tv prodaja
12.05	Beverly Hills 90210, nan.
13.00	24ur ob enih
14.00	Pod eno streho, nan.
15.00	Chuck, nan.
15.55	Srčna strast, nad.
16.55	Kot ukaže srce, nad.
17.00	24ur,popoldne
17.10	Kot ukaže srce, nad.
18.00	Misli zdravo, nan.
18.05	Larina izbira, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	40-letni devičnik, am. film
22.15	24ur zvečer
22.45	Downton Abbey, nan.
23.45	Misli zdravo
23.50	Nadarjeni mož, nan.
00.40	Na robu znanosti, nan.
01.40	Prenova z Debbie Travis, kanad. ser.
02.40	24ur, ponovitev
03.40	Zvoki noči
©
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Oglasi
10.35 Pop corn, glasbena oddaja.
Gostja: Brigita Šuler 11.35 Aktualno: Inštitut Integra: skrb, oskrba in integraciji ranljivih skupin 12.35 Napovedujemo 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Prodajno TV okno 13.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka:
reciklirajmo 18.40 Regionalne novice 18.45 Oglasi 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Oglasi 21.25 Kmetijski razgledi Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
21.55
22.
06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila
10.15 Martina in ptičje strašilo 10.25 Bisergora, nan. 10.40 Buba Guba, lutke 11.00 Anica, nan. 11.25 Mi znamo: Siri 12.00 Panoptikum: Prikazen
neonacizma 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Kaj govoriš?-So vakeres? 16.00 Aleks v vodi, ris. 16.05 Tobarniki in skavti, nan. 16.20 Mladi Leonardo, 25/26 17.00 Poročila, vreme, šport 1 7.1 5 70 minut do cunamija, dok. odd.
18.05 Strasti, 6/60 18.35 Leonardo, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Alpski večer 2013, 2. del 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Pravo in
pravičnost, pog. odd. 00.30 Dnevnik, vreme, šport 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal
TV SLO T
07.00	Rjavi medvedek, ris.
07.03	Aleks v vodi, ris.
07.05	Musti, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Gregor in dinozavri, ris.
07.25	Kanopki, ris.
07.30	Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, ris.
07.35	Pokukajmo na zemljo, ris.
07.40	Smrkci, ris. nan.
08.00	Gospodič Jakob, ris.
08.05	Otroški infokanal
08.50	Zabavni infokanal
10.55	Dobro jutro
13.45	Točka, glas. odd.
14.35	6. srečanje kitarskih orkestrov
Slovenije, 3/4
15.15	Prisluhnimo tišini
15.45	Slovenski magazin
16.10	Žogarija
16.45	Mostovi Hidak
17.20	Mednarodna obzorja: Kitajske
sanje
18.10	Osmi dan
18.40	Knjiga mene briga: Palača sanj
19.00	Točka, glas. odd.
20.00	Človečka elektrarna, dok. odd.
21.00	Stara nergača (II.), 5/6
21.30	Restavracija Raw, 5/6
22.20	Kolesarstvo, dirka po Sloveniji,
reportaža
22.45	Poljub zlobe, 1/6
00.15	Točka, glas. odd.
01.00	Zabavni infokanal
pop
06.00 Chuck in prijatelji, ris. Spuži Kvadratnik, ris. Biser, nad. Biser, nad. Pod eno streho, nan. Tv prodaja Larina izbira, nad. Tv prodaja Kot ukaže srce, nad. Tv prodaja
Beverly Hills 90210, nan. 24ur ob enih Pod eno streho, nan. Chuck, nan. Srčna strast, nad. Kot ukaže srce, nad. 24ur popoldne Kot ukaže srce, nad. Larina izbira 24ur vreme 24ur
Indiana Jones in zadnji križarski pohod, am. film 24ur zvečer
Indiana Jones in zadnji križarski pohod., nad. filma Diana, kraljica src, ang. film Eurojackpot
Diana, kraljica src, nad. filma Mož v ognju, am. film 24ur, ponovitev Zvoki noči
07.00 07.50 08.40 09.35 09.50 10.40 10.55 11.50 12.05 13.00 14.00 15.00 15.55 16.55 17.00 17.10 18.05 18.55 19.00 20.00
22.00 22.30
22.50 23.00 23.03 00.40 02.25 03.25
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30	Oglasi
10.35	Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo
11.50	Napovedujemo
11.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.20	Videospot dneva
12.25	Prodajno TV okno
12.40	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Pozdrav pomladi 2013, 3. del
18.45	Regionalne novice 2
18.50	oglasi
18.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20	Napovedujemo
19.25	Videospot dneva
19.30	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Oglasi
21.10	Gostilna pr Francet (35), zabavno glasbena oddaja
22.10	Napovedujemo
22.15	Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
23.45	Prodajno TV okno
00.00	Videospot dneva
00.05	Videostrani, obvestila
06.10 07.00 07.10
07.20 07.45 08.05 08.30 08.32 08.35 08.40 09.00 09.25 10.10 10.25
10.45 11.15 13.00 13.25 14.20 14.50 15.15 15.55 16.20 17.00 17.15 17.40
18.40 18.55 19.00 20.05
Kultura Odmevi
Radovedni Taček, lutka Zdodbe iz školjke: Jaz sem jesenski veter Studio Kriškraš Marči Hlaček, ris. nan. Bine: Žehta, nan. Čarobne roke: Čoln Živali iz kock: Vodni drsalec Kasper, no! Nakupovalni izlet Ribič Pepe Anica, nan.
Male sive celice, tv kviz Ne pozabite me, dok. film Hiša eksperimentov: Površinska napetologija V boju s časom, 13/13 Ivanove sanje, špan. film Dnevnik, vreme, šport Tednik Prava ideja! Na lepše
Alpe, Donava, Jadran Po travnikih ..., dok. ser. O živalih in ljudeh Poročila, vreme, šport Na vrtu
Skriti kotički sveta: Indija -zavetišče za divje živali, 3/10 Ozare
Vse o Rozi, ris. Vreme
Dnevnik, vreme, šport Mesto pojemajočih luči, am.
07.00 Aleks in glasba, ris. 07.05 Karli, ris 07.10 Tinček, ris.
©
09.45 09.50
10.10
Pozdrav pomladi 2013, 3. del Napovedujemo
Ustvarjalne iskrice (63): Peneče kopalne kroglice Oglasi
07.15 07.20 07.25 07.30
07.35 07.45 08.05 08.10 08.20 08.25
Musti, ris. :li in Fani, ris.
Metka in Zverinko Zver, ris. _okomotivček Tomaž in prijatelji, ris. Ava, Riko, Teo, ris. Biba se giba, ris. nan. okukajmo na Zemljo, ris. Ja
znanstvenik Janko, ris. .... in Cezar, ris. Dinko pod krinko, ris. oo.35 Timi gre, ris. 08.45 Nodi v deželi igrač, ris. 09.00 Vse o Rozi, ris 09.10 Minuta v muzeju 09.15 :zopovo gledališče, ris. 09.20 Moj prijatelj Zajec, ris. 09.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.45 Pujsa Kepa, ris. 09.50 Marči Hlaček, ris. 0.10 V gozdu: Muhe, ris. 0.15 Dedek v mojem žepu, 35/66 0.30 Dedek v mojem žepu, 36/66 0.50 Sledi, tv Maribor 1.20 Ozare 1.25 Obzorja duha
21.35 Poročila, šport, vreme 22.10 Sinovi anarhije (III.), 11/13 23.00 Dvanajst: Boris Groys 00.00 Ozare, ponov. 00.05 Dnevnik, vreme, šport 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Infokanal
TV SLO T
08.25 Skozi čas 09.05 Pogledi Slovenije 10.55 Slovenski utrinki 11.20 Podoba podobe: Pokrajinski
muzej Maribor 11.50 Osmi dan
12.55 Rokomet - kvalif. za ep (M), Romunija : Slovenija, posn. 14.15 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji, prenos
15.55 Kajak kanu, spust, sp, C1 (Ž),
C1 (M) in K1 (M), finale, prenos 17.50 Nogomet, FIFA magazin 18.20 Nogomet, pregled sezone evrop.
lige,ponov. 19.10 Sport & špas, ponov. 19.40 Ulična košarka, reportaža iz
Ljubljane, ponov. 20.00 Mehek kot skala, dokum. o
Marjanu Fabjanu 20.50 Nogomet, pokal konfederacij,
Brazilija : Japonska, prenos 22.50 33/45, sobotna glasb ena noč 23.35 Bleščica, odd. o modi 00.05 Na lepše 00.35 Zabavni infokanal
POP
07.00	OTO čira čara
07.01	Radovedni Jaka, ris. 07.15 Mifi, ris.
07.30	Mojster Miha, ris.
07.40	Hobonavti, ris.
07.55	Žabec in prijatelji, ris.
08.05	Angelina balerina, ris.
08.20	Bratz, ris.
08.45	Perla, ris.
09.10	Doktor Glavca, ris.
09.20	Hitri prstki, ang. ser.
09.40	Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris.
10.05	Charlie Brown in Snoopy, ris.
10.10	Monsuno, ris.
10.40	Indiana Jones in zadnji križarski
pohod, am. film
13.00	Castle, nan.
13.55	Opremljevalci za milijon
dolarjev, am. ser.
14.50	Kamera teče, am. ser.
15.25	Očetje pod krinko, ang. ser.
16.35	Klic divjine, am. film
18.10	Misli zdravo
18.15	Pozor, priden pes!
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vid in Pero šov
21.30	Je ali ni?, am. film
23.10	Zlati fanjte, am. film
01.20	Mačje mesto, am. film
03.05	24ur, ponov.
04.05	Zvoki noči
Ljudje in zemlja 3.00 Dnevnik, vreme, šport 3.25 Alpski večer 2013; 2. del 5.05 Prva damska detektivska
agencija, 2/7 6.00 Komisar Rex, 1/12 7.00 Poročila, vreme, šport 7.15 Mali širni svet (Il.f 3/12 8.15 Gozdovi Slovenije: Jelšev grez, 2/5
18.40 Nodi v deželi igrač, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Umori na podeželju, 3/8 21.30 Admiral, dok. film 22.25 Poročila, vreme, šport Kifeljc: Jackpot, 1/3 Alpe, Donava, Jadran Dnevnik, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
23.00 00.25 00.55 01.45 02.10
TV SLO T
07.00 Skozi čas 07.10 Dvanajst: Boris Groys 08.10 Gobus, zunanjepol. odd. 08.40 Alpe, Donava, Jadran 09.10 Glasbena matineja 11.25 Žogarija
11.55 Kajak kanu, spust - sp, ekipna tekma, prve vožnje, prenos iz Solkana
13.25 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji,
reportaža, ponov. 13.55 Kajak kanu, spust - sp, ekipna tekma, druge vožnje, prenos iz Solkana
15.30 Nogomet - pokal konfederacij,
Brazilija : Japonska, posnet. 17.15 Športni izziv, ponov. 17.45 Rokomet, kvalif. za ep,
Slovenija - Belorusija, prenos iz Ljubljane 19.50 Žrebanje Lota
Dobri stari časi, dok. feljton Nogomet, pokal konfederacij, Mehika : Italija, prenos Nerazumljivosti, igrani film 23.00 Zakaj jih nisem vse postrelil?, grani film
Nogomet, FIFA magazin Nogomet, pokal konfederacij, Španija : Urugvaj, prenos 01.50 Zabavni infokanal
20.00 20.50
22.50
23.15 23.50
06.25	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.15	Radovedni Taček
10.40	Iz popotne torbe: Kitara
11.00	Vilinja gora, otr. ser.
11.10	Megabiti energije: Niti koščica
ne gre v nič, dok. odd.
11.20	Megabiti energije: Energija, ki
jo uporabljamo, dok. ser.
11.35	Potepanja II.: Opazovalci ptic
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Polnočni klub: Pravo za
pravičnost, pog. odd.
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Fračji dol, ris. nan.
16.05	Bine: Žehta, lutk. nan.
16.30	Taborniki in skavti, nan.
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Skrivnosti muzejskih zakladov,
dok. odd.
18.05	Strasti, 11/60
18.35	Franček, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Pisave
23.35	Knjiga mene briga
23.55	Slovenska jazz scena
00.45	Dnevnik, vreme, šport
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
TV SLO T
07.00	Rjavi medvedek, ris.
07.03	Aleks v vodi, ris.
07.05	Musti, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Gregor in dinozavri, ris.
07.25	Kanopki, ris.
07.30	Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, ris.
07.35	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.40	Smrkci, ris. nan.
08.00	Gospodič Jakob, ris.
08.05	Otroški infokanal
08.50	Zabavni infokanal
10.20	Dobro jutro
12.40	Točka, glas. odd.
13.25	Na lepše
14.15	Admiral, dok. film
15.05	Kaj govoriš?-So vakeres?
15.20	Človeška elektrarna, dok. odd.
16.20	Dober dan, Koroška
16.55	To bo moj poklic: Častnik krova,
10/30
17.25	Prava ideja!
17.55	Nogomet, pokal konfederacij,
Španija : Uragvaj, posn.
19.50	Žrebanje 3 x 3 plus 6
20.00	Dediščina Evrope:
Vzhodnoberlinska saga, 5/6
20.50	Nogomet, pokal konfederacij,
Tahiti : Nigerija, prenos
22.50	Razred zase: Angleščina, ponov.
23.15	Točka, glas. odd.
.05	Zabavni infokanal
07.00
07.01 07.15 07.30 07.40 07.55 08.05 08.20 08.25 08.50 09.15 09.30 09.40
0.00 0.15 0.20 0.55 2.40 3.35
4.30 5.25 5.55 6.30 8.15 8.55 9.00 20.00 23.20 01.15 02.15
pop pop
nTIl fir, f,r,	____■	■
OTO čira čara Radovedni Jaka, ris. Mifi, ris.
Mojster Miha, ris. Hobonavti, ris. Žabec in prijatelji, ris. Angelina balerina, ris. Lalaloopsy, ris. Skrivnostni ranč, ris. Bratz, ris.
Altair v Zvezdolandiji, ris, Doktor Glavca, ris. Hitri prstki, ang. ser. Fish in Chips, ris. Charlie Brown in Snoopy, ris. Lego Chima, ris. Je ali ni?, am. film Castle, nan.
Nova ameriška restavracija, am ser.
Čari molekularne kuhinje, am. s, Kuharska žilica, am. ser. Ljubezen skozi želodec Počitnice na soncu, am. film Zabeljeno po ameriško 24ur vreme 24ur
Slovenija ima talent Kupid in Cate, am. film 24ur, ponov. Zvoki noči
©
Chuck in prijatelji, ris.
06.30	Cesarjeva nova oblačila, ris.
07.00	Biser, nad.
07.50	Biser, nad.
08.35	Pod eno streho, nan.
09.35	Tv prodaja
09.50	Larina izbira, nad.
10.40	Tv prodaja
10.55	Kot ukaže srce, nad.
11.50	Tv prodaja
12.05	Beverly Hills 90210, nan.
13.00	24ur ob enih
14.00	Pod eno streho, nan.
15.00	Chuck, nan.
15.55	Srčna strast, nan.
16.55	Kot ukaže srce, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Kot ukaže srce, nad.
18.05	Larina izbira, nad.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Počitnice družine Johnson, am. film
21.50	24ur zvečer
22.20	Downton Abbey, nan.
23.25	Misli zdravo
23.30	Nadarjeni mož, nan.
00.25	Na robu znanosti, nan.
01.25	Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser.
02.20	24ur, ponov.
03.20	Zvoki noči
10.15	Kmetijski razgledi
10.45	Napovedujemo
10.50	Iz arhiva VTV: Ansambel Lojzeta
Slaka na Graški Gori
11.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.35	Videospot dneva
11.40	Prodajno TV okno
11.55	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Mojca in medvedek Jaka:
reciklirajmo
18.40	Oglasi
18.45	Mura Raba TV
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2123. VTV magazin, regionalni
- informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Oglasi
20.30	Koncert ansambla VIKEND z gosti
22.30	Napovedujemo
22.35	Jutranji pogovori
00.05	Prodajno TV okno
00.20	Videospot dneva
00.25	Videostrani, obvestila
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Pozdrav nomladi 2013, 3.del 09.45 2122. VTV magazin 0.05 Kultura, informativna oddaja 0.10 Napovedujemo 0.15 Športni torek, športna oddaja 0.25 2123. VTVmagazin 0.45 Kultura, informativna oddaja 0.50 Oglasi
0.55 Župan z vami: Jožef Čakš,
župan občine Šmarje pri Jelšah 1.55 Dotiki gora: Izvir Savinje in Okrešelj Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Kuhinjica, tedenski izbor Prodajno TV okno Videostrani, obvestila
Prodajno TV okno Napovedujemo Modri Jan: modri Jan skrbi za naravo vsak dan Ustvarjalne iskrice (62): podstavki za kozarce
©
12.10 12.15
3.30 4.25 4.40
7.25 8.00 8.05
18.20
18.40
19.05	Oglasi
19.10	Pop corn, glasbena oddaja
20.10	Oglasi
20.15	Jutranji pogovori
21.45	Napovedujemo
21.50	Strokovnjak svetuje
22.50	Gostilna pr Francet (35)
23.50	Napovedujemo
23.50	Prodajno TV okno
00.05	Videostrani, obvestila
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Oglasi
10.35	2123. VTV magazin
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.50	Napovedujemo
11.55	Videospot dneva
12.00	Prodajno TV okno
12.15	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Gostilna pr Francet (35), zabavno glasbena oddaja
19.00	Regionalne novice 2
19.05	Oglasi
19.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.35	Napovedujemo
19.40	Videospot dneva
19.45	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Oglasi
21.10	Župan z vami: Slavko Vetrih,
župan Občine Vitanje
22.10	Napovedujemo
22.15	Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev
23.45	Prodajno TV okno
00.00	Videospot dneva
00.05	Videostrani, obvestila
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.15	Bine: Žehta, lutk. nan.
10.35	Zgodbe iz školjke: Jaz sem
jesenski veter
10.45	Studio Kriškraš
11.10	Hiša eksperimentov: Površinska
napetologija
11.30	Napačna nota, igrani film
11.40	Pod klobukom: V starost ujeta
mladost
12.15	Pisave
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorja duha: Eden izmed nas
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Metka in Zverinko Zver, ris.
15.50	Dinko pod krinko, ris.
16.00	Eli in Fani, ris.
16.05	Ribič Pepe
16.30	Taborniki in skavti, nan.
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Z Bruceem Parryjem po Arktiki:
Aljaska
18.10	Strasti, 12/60
18.45	Mesečnik, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
21.00	Strah pred svetovno tovarno
Kitajsko, dok. odd.
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus
23.35	Admiral, dok. film
00.25	Dnevnik, vreme, šport
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Infokanal
TV SLO T
07.00	Rjavi medvedek, ris.
07.03	Aleks v vodi, ris.
07.05	Musti, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Gregor in dinozavri, ris.
07.25	Kanopki, ris.
07.30	Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, ris.
07.35	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.40	Smrkci, ris. nan.
08.00	Gospodič Jakob, ris.
08.05	Otroški infokanal
08.50	Zabavni infokanal
12.50	Dobro jutro
16.10	Točka, glas. odd.
17.25	Glasnik
18.00	Mostovi Hidak
18.25	Slovenski vodni krog: Krka
19.00	Točka, glas. odd.
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Muzikajeto: Jazz
20.35	Na utrip srca
21.10	Glasbena dok. odd.
22.00	Razumna odločitev, šved. film
23.40	Točka, glas. odd.
00.25	Zabavni infokanal
pop
06.00	Chuck in prijatelji, ris.
06.30	Mala morska deklica, ris.
07.00	Biser, nad.
07.50	Biser, nad.
08.40	Pod eno streho, nan.
09.35	Tv prodaja
09.50	Larina izbira, nad.
10.40	Tv prodaja
10.55	Kot ukaže srce, nad.
11.50	Tv prodaja
12.05	Beverly Hills 90210, nan.
13.00	24ur ob enih
14.00	Pod eno streho, nan.
15.00	Chuck, nan.
15.55	Srčna strast, nad.
16.55	Kot ukaže srce, nad.
17.00	24urpopoldne
17.10	Kot ukaže srce, nad.
18.00	Misli zdravo, nad.
18.05	Larina izbira, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Mentalist, nan.
22.00	24ur zvečer
22.30	Downton Abbey, nan.
23.35 23.40 00.35
sli zdravo
rjeni mož, nan. a robu znanosti, nan. 01.35 Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser.
02.30 24ur, ponovitev 03.30 Zvoki noči+
©
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Ribič Pepe
10.35	Zlatko Zakladko, odd. za otroke
11.00	Slovenski vodni krog: Iška
11.20	Impro tv: Boštjan Gorenc in
Boštjan Napotnik
11.55	Strah pred svetovno tovarno
Kitajsko, dok. odd.
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.20	Globus
15.00	Poročila, vreme, šport
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Pujsa Pepa, ris.
15.45	Male sive celice, kviz
16.30	Taborniki in skavti
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Pri Amiših - izgon iz raja, dok. odd.
18.10	Strasti, 13/60
18.40	Neli in Cezar: Pripravljen na
zabavo, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Fantje so nazaj, avstralski film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Glasbeni večer
00.55	Dnevnik, ponov.
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Infokanal
TV SLO T
07.00	Rjavi medvedek, ris.
07.03	Aleks v vodi, ris.
07.05	Musti, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Gregor in dinozavri, ris.
07.25	Kanopki, ris.
07.35	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.40	Smrkci, ris.
08.00	Gospodič Jakob, ris.
08.05	Otroški infokanal
08.50	Zabavni infokanal
11.45	Dobro jutro
15.05	Točka, glas. odd.
16.05	To bo moj poklic: Častnik krova,
stroja in varilec, 10/30
16.40	Glasnik
17.20	Evropski magazin
17.40	Mostovi Hidak
18.10	O živalih in ljudeh, tv Maribor
18.35	Na vrtu, tv Maribor
19.00	Točka, glas. odd.
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Športni izziv
20.50	Nogomet, pokal konfederacij,
Brazilija : Mehika, prenos
22.55	Točka, glasb. odd.
23.50	Nogomet, pokal konfederacij,
Italija : Japonska, prenos
01.50	Zabavni infokanal
pop
06.00 Chuck in prijatelji, ris. 06.30 Cesarjev slavec, ris. 07.00 Biser, ris. ser. 07.50 Biser, ris. ser. 08.40 Pod eno streho, nan. 09.35 Tv prodaja 09.50 Larina izbira, hr. nad. 10.40 Tv prodaja 10.55 Kot ukaže srce, nad. 11.50 Tv prodaja 12.05 Beverly Hills 90210, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Pod eno streho, nan. 15.00 Chuck, nan. 15.55 Srčna strast, nan. 16.55 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 18.05 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 Obseden, kanad. film 21.45 24ur zvečer 22.15 Downton Abbey, nan. 23.35 Nadarjeni mož, nan. 00.30 Na robu znanosti, nan. 01.30 Dvoboj kuharskih mojstrov, am. ser.
02.30 24ur, pon. 03.30 Zvoki noči
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Oglasi
10.35	Župan z vami: Slavko Vetrih,
župan Občine Vitanje
11.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.05	Videospot dneva
12.10	Napovedujemo
12.15	Prodajno TV okno
12.30	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Čas za nas: priprave na Ribno
2013
18.40	Oglasi
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Napovedujemo
19.15	Videospot dneva
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2124. VTV magazin
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Športni torek, športna informativna oddaja
20.35	Oglasi
20.40	Koncert ansambla VIKEND z gosti
22.40	Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev
00.10	Prodajno TV okno
00.25	Videospot dneva
00.30	Videostrani, obvestila
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Oglasi
10.35	2124. VTV magazin
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek, športna oddaja
11.10	Napovedujemo
11.15	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.40	Videospot dneva
11.45	Prodajno TV okno
12.00	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Ustvarjalne iskrice (64)
18.20	Žogarja 2013: 7. oddaja
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Oglasi
18.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.15	Napovedujemo
19.20	Videospot dneva
19.25	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Župan z vami: Franc Šilak,
župan Občine Mislinja
21.00	Regionalne novice
21.05	Oglasi
21.10	Pop corn, glasbena oddaja.
Gostja: Brigita Šuler
22.10	Napovedujemo
22.15	Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev
23.45	Prodajno TV okno
00.00	Videospot dneva
00.05	Videostrani, obvestila
Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 25
13. junija 2013
""^ÉAS
PRIREDITVE
25
Knjižne novosti
Parsons, Paul: 3 minute za Einsteina
od - Odrasli / 929 - Biografije
Albert Einstein je bil izjemen znanstveni genij, ki je doživel svetovni sloves in se družil z najpomembnejšimi ljudmi svojega časa. Njegove teorije o prostoru in času so postale temelj sodobne fizike in se tudi danes uporabljajo v vrsti sodobnih tehnologij. Vendar ni bil le sijajen fizik, temveč tudi borec za človekove pravice, politični aktivist in poosebljena podoba ekscentričnega, a odličnega profesorja. Knjiga 3 minute za Einsteina zgoščeno predstavlja velikega genija svojega in tudi današnjega časa. V kratkih poglavjih nas informira o treh vidikih Einsteinovega bivanja: Življenje, Teorije in Vpliv. Vsako poglavje je strjeno v 3-minutni sestavek, ki ge je moč prebrati brez predaha. Celotno knjigo lahko preberete tako rekoč s svetlobno hitrostjo. Torej vzemi si 3 minute za Einsteina in postanite poznavalec Einsteinove življenjske zgodbe in njegovih izjemnih znanstvenih dosežkov. (E = mc2)
Stirling, Joss: Kradljiva Phoenix
ml - Mladina / M - Mladinska književnost
Pisateljico Joss Stirling, poznamo že po neobičajno fantastično obarvanem ljubezenskem romanu Sorodni duši, v katerem je zgodbo o usodni privlačnosti predstavila na izviren način. Kradljiva Phoenix je tematsko nadaljevanje svoje predhodnice. Kakor prej Zed in Sky sta tudi nadarjeni ameriški študent Yves in tatinska Phoenix sorodni duši. Zbliževanje tudi tokrat ne bo preprosto.
Phoenix pripada Skupnosti, kriminalni organizaciji, tolpi, ki jo vodi Videc, skrivnostna pojava z nadnaravno sposobnostjo branja misli. Videc vlada s strahom: kdor se upre njegovi prevladi, je strogo kaznovan. Nekega dne ji Videc, naroči, naj okrade Yvesa Benedicta, ameriškega študenta na obisku v Londonu. Yves pa je več kot samo tarča ropa. S Phoenix sta si usojena. Ampak kako naj se Phoenix izvije iz Vidčevih krempljev? Beg pomeni smrtno nevarnost in terja več kot samo nadnaravne sposobnosti, zahteva medsebojno zaupanje. Toda kako naj Yves zaupa tatici in kako naj Phoenix, ki nikoli ni mogla zaupati nikomur, sedaj zaupa svoje življenje Yvesu? Bo Yvesu in Phoenix kljub temu uspelo?
Zemlja ima srce
od - Odrasli / 5 - Naravosl. vede
Ekološko obarvana knjiga, ki je nastala tudi kot odziv na priljubljeno ekološko slikanico Pikapolonica na prašni cesti, je izšla že v drugi, likovno prenovljeni in vsebinsko dopolnjeni izdaji. Prinaša umetniške stvaritve več kot sto otrok: slike, risbe, pesmi, pripovedi, ki so nastale na ustvarjalnem natečaju Onežimo svet. O pomembnih vprašanjih s področja ekologije spregovorijo strokovnjaki: Lučka Kajfež Bogataj, Anton Komat, Alenka Sajovic, Vlasta Krmelj, Branka Mirt, Vesna Smaka Kincl, Karmen Pahor, Marinka Vovk, Janja Klinčar, Ana Vovk Korže, Danijel Vrhovšek, Mateja Leskovar in Katja Vintar Mally. Zanimive prispevke o pomenu vode, varovanju okolja, naravno pridelani hrani in samooskrbi, poslanstvu čebel, pa tudi škodljivosti hrupa in sevanja dopolnjuje poglavje o pomenu knjige in sklene niz fotografij z mislimi in verzi o naravi. Čez vsa poglavja nas spremlja pikapolonica, ki skuša na raznolik način podučiti mlajše in starejše, kako lahko tudi
sami prispevajo k čim bolj neokrnjenemu okolju.
Cortese, Dario: Nekaj divjega v drugo
od - Odrasli / 641 - Priprava živil
Knjiga Nekaj divjega v drugo, nadaljevanje prve knjige Nekaj divjega, predstavi rastline, njihovo nabiranje in shranjevanje, učinkovanje ter podrobno predstavi pripravo užitnih divjih rastlin. Cortese nas napoti v naravo, v gozd, na travnik, kjer je obilje rastlin, ki jih lahko porabimo v svoji kuhinji. Hrana raste za vsakim vogalom ter je zdrava in poceni.
J ■	♦
¡(H
¿M.V: (CTOi


T
Tako imenovana divja hrana vsebuje štirikrat več rudninskih snovi kot gojena zelenjava. Treba se je vrniti k preprostosti in enostavnosti, iskanju stika z naravo, spremeniti prehranjevalne navade in opustiti potrošništvo. Cortese je dolgoletni glasnik takšnih spremenjenih oblik prehranjevanja in vabi k prepoznavanju znanih in manj znanih samoniklih rastlin ter k nabiranju in uporabi le teh v vsakdanji prehrani. Receptov za divje jedi ne bo zmanjkalo.
Patterson, Charles: Večna Treblinka
od - Odrasli / 17 - Etika
Charles Patterson, zgodovinar in publicist, v svoji knjigi Večna Treblin-ka, odstira prezrto in temačno realnost človekovega odnosa do živali. Skozi zgodovino je človeštvo ustvarilo prepad med človekom in tistimi, ki ne pripadajo človeški vrsti in jih smatramo za manjvredne. Prav ta razkol je vodil v grozljive razsežnosti zlorab in pobojev, tako živali kakor ljudi, in je v 20. stoletju postal sprevržen do te mere, da je skozi racionalistično upravičen industrijski proces, ustvaril mehanizem klavnic in koncentracijskega taborišča. Holokavst se dogaja vsakodnevno. Tako, kakor se je marsikateri Nemec nekoč obrnil stran od grozodejstev koncentracijskega taborišča, tako si danes večina ljudi zatira oči pred trpljenjem, ki ga živali doživljajo skrite za stenami klavnice.
Avtor z izredno bogato podkrepitvijo zgodovinskih dejstev, vleče vzporednice med načinom ravnanja z žrtvami v času nacizma in načinom ravnanja današnje družbe z živalmi.
■ Pripravila: MB
VELENJE
Četrtek, 13. junij
9.30 Vila Bianca
Lirikonova dopoldanska matineja in branje festivalske izdaje Rp. Lirikon 21 (Lirikonfest 2013) 10:30 Vila Bianca
1.	Lirikonfestovo književno-prevajalsko omizje (Lirikonfest 2013)
16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Lirikonov rezervat za poezijo ob Škalskem jezeru Beg pred knjigo : tek za knjigo (Lirikonfest 2013) 18.00 Glasbena šola Velenje
Klavirska glasba A la carte, koncert
18.00 Lirikonov rezervat za poezijo ob Škalskem jezeru Didgeridoo performans Borisa Oblišarja in Črta Valenčaka (Lirikonfest 2013) 18.30 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert: Janez Uršej, saksofon 20.30 Lirikonov rezervat za poezijo ob Škalskem jezeru Prisluhniti pesnikom in kantavtorski koncert Boštjana Narata (Lirikonfest 2013)
Petek, 14. junij
9.00 Grilova domačija v Vinski Gori Dan odprtih vrat na Grilovi domačiji za mlade (Turistični teden) 9:30 Vila Bianca
2.	Lirikonfestovo književno omizje in prevajalska delavnica s skupino tujih študentov slovenistike (Lirikonfest 2013)
16.00 Vila Bianca
3.	Lirikonfestovo književno-prevajalsko omizje (Lirikonfest 2013)
16.00 Gaudeamus
Startup vikend 17:30 Vila Bianca
Pogovor z Lirikonfestovima lavreatoma (Lirikonfest 2013) 19.00 Vila Bianca
Akademija Petična Slovenija, slavnostna podelitev nagrad in priznanj (Lirikonfest 2013) 20.00 Vila Bianca
S čašo vina med nagrajenci in lirični koncert Vite Mavrič in Kvarteta Akord (Lirikonfest 2013) 20.30 Atrij Velenjskega gradu Letni koncert Šaleškega študentskega okteta 21.00 eMCe plac
Družabni večer Disco Revolution
Sobota, 15. junij
Kdaj - kje - kaj
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 8.00 Velenjsko jezero
Državno prvenstvo v športnem ribolovu za gluhe in naglušne 8.30 Ploščad Centra Nova
Predstavitev Turističnih društev in Turističnih zvez iz Slovenije (Turistični teden) 10.30 Travnik pri domu kulture
Lutkovna predstava LGV: Janko in Metka 18.00 - 24.00
Velenjski grad Poletna muzejska noč 19.00 Galerija Velenje
Odprtje pregledne razstave del Cirila Cesarja ob njegovi 90-letnici 19.30 Glasbena šola Velenje
Letni koncert MePZ Gorenje Velenje
20.30 Oder pod magnolijami pred Domom kulture Velenje Mozaik jazz festival 2013 -koncert Uroš Peric in Bluenote Quartet 21.00 eMCe plac
RGB Series: Blue Vibes
Nedelja, 16. junij
15.00 Grilova domačija v Vinski Gori Razstava in degustacija starih slovenskih jedi (Turistični teden) 19.00 Krščanska adventistična cerkev (Efenkova 61)
Predavanje Čas, v katerem živimo
Ponedeljek, 17. junij
16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus 18.00 Vila Bianca
Okrogla miza Turistične zveze Velenje na temo sodelovanja z gospodarstvom (Turistični teden) 18.30 Ribiški dom ob Škalskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: ljubezenska drama Vaje v objemu
Torek, 18. junij
8.00 Sejna dvorana MO Velenje
Seja sveta Mestne občine Velenje 16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus 18.00 Velenjski grad
Odprtje razstave Bonija Čeha
Sreda, 19. junij
10.00 Mercator center Velenje
Lumparije, otroške ustvarjalne delavnice z animacijo. 16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus 18.00 Dom kulture Velenje
Slavnostna podelitev priznanj dijakom ŠCV
19.00 Restavracija Jezero
Srečanje upokojencev skupine Premogovnik Velenje 20.30 Oder pod magnolijami pred Domom kulture Velenje Mozaik jazz festival 2013 -koncert Giovanni Cigui kvintet
ŠOŠTANJ
Četrtek, 13. junij
14.00 - 16.00
Igrišče stare OŠ Bibe Rocka Lokostrelstvo
Sobota, 15. junij
10.00 Športna dvorana Šoštanj
Elektra Šoštanj - Union Olimpija A (6. krog 1.SKL, 2. del za starejše pionirje U14)
17.00 Trg Svobode v Šoštanju (pred občino)
Šoštanj rola 2013 - rolanje po ulicah Šoštanja
18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Poletna Muzejska noč
Ponedeljek, 17. junij
8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje
Sreda, 19. junij
12.00 - 17.00
Središče za samostojno učenje Šoštanj
Računalniška delavnica; Osnove Word-a
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 13. junij
18.30 Kulturni dom
Valeta devetošolcev OŠ bratov Letonja
Petek, 14. junij
15.00 Stojnica ob Mercatorju Odprta vrata slovenskih čebelarjev
21.00 Dvorana Marof
Plesni večer ob živi glasbi
Sobota, 15. junij
8.00 do 12.00
Prireditveni prostor ob Hiši mladih Kmečka tržnica
10.00 do 12.00
Čebelarski dom pri Starem gradu Skrivnostni svet čebel - Odprta vrata slovenskih čebelarjev
15.00 Martinova vas
Slovesno odvitje prapora Društva konjerejcev
19.30 Župnijska cerkev sv. Martina Orgelski koncert
Torek, 18. junij
18.00 Dvorana Marof Joga
KINO VELENJE • SPORED
KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:
ARBITRAŽA
(Arbitrage) Triler, drama, 100 minut. Režija: Nicholas Jarecki Igrajo:Tim Roth, Richard Gere, Susan Sarandon, Brit Marling, William Fried-kin, Monica Raymund,Nate Parker,idr.
•	Petek, 14. 6., ob 18.00
•	Sobota, 15. 6., ob 21.00 - mala dvorana
•	Nedelja, 16. 6., ob 20.15
Robert Miller je uspešni finančni poslovnež z ljubeznivo ženo in pametno hčero, ki naj bi nadaljevala družinski posel. Življenje, tako poslovno kot privatno, se mu postavi na glavo, ko povzroči prometno nesrečo, v kateri umre njegova ljubica. Zdi se, da bo izgubil vse, kar je dosegel, ko se poleg osebnih skrivnosti razkrijeju tudi njegovi nelegalnimi posli s financami.
G. I. JOE : MAŠČEVANJE
(G.I. Joe: Retaliation) Akcijska ZF pustolovščina, 110 minut. Režija: Jon M. Chu. Igrajo: Bruce Willis, Channing Tatum, Dwayne Johnson, Adrianne Palicki, Ray Stevenson, Ray Park, idr.
•	Petek, 14. 6., ob 20.15
•	Sobota, 15. 6., ob 20.00
•	Nedelja, 16. 6., ob 18.00
Elitna vojaška enota, sestavljena iz posebnih operativcev, je znana pod imenom G.I. Joe. Tokrat se morajo boriti proti Zartanu,
njegovimi pomočniki in svetovnimi voditelji, ki so pod njegovim vplivom.
LJUBEZEN
(Amour) Drama, 127 minut. Režija: Michael Haneke. Igrajo: Jean-Louis Trintignant, Emmanuelle Riva, Isabelle Huppert, Alexandre Tharaud, idr.
•	Petek, 14. 6., ob 20.30 - mala dvorana
•	Sobota, 15. 6., ob 18.30 - mala dvorana
Georges in Anne sta upokojena učitelja glasbe, ki živita zadovoljno in umirjeno življenje v svojem pariškem stanovanju, predana drug drugemu in svoji strasti do glasbe. Njuna hči, prav tako glasbenica, prebiva s svojo družino v tujini. Nekega dne Anne zadane kap. Čeprav si opomore, se njeno stanje hitro slabša. Brezpogojna ljubezen starega para se znajde še pred zadnjo preizkušnjo. Evropksi film leta, Cannes 2012-Zlata palma, 5 nominacij za oskarje 2013 ( film, scenarij, režija, glavna ženska vloga, tuji film). Oskar 2013 za tuji film, Zlati globus 2013 za tuji film, evropski film leta, Cannes 2012 - Zlata palma. S podporo Ministrstva za kulturo!
NE
(No!) Politična drama, 118 minut. Režija: Pablo Larraín. Igrajo: Gael García Bernal, Alfredo Castro, Antonia Zegers, Luis Gnecco, Marcial Tagle, Néstor Cantillana, Jaime Vadell, Pascal Montero, idr.
•	Petek, 14. 6., ob 18.30 - mala dvorana
•	Nedelja, 16. 6., ob 19. uri -mala dvorana
Mladi oglaševalec in publist René Saa-vedra se iz prostovoljnega izgnanstva v Mehiki, kamor je zbežal pred Pino-chetovo diktaturo, vrne v domovino, da bi sodeloval v kampanji opozicije pred referendumom, na katerem naj bi padla odločitev o prihodnosti njegove domovine. Voditelji čilske opozicije mu kmalu ponudijo celo vodenje kampanje, kar Saavedra sprejme. Seveda se že vnaprej jasno zaveda, da ne bo lahko, zato se kljub kroničnemu pomanjkanju denarja in stalnemu vpletanju oblasti odloči za nadvse ambiciozen pristop. Prepričan je namreč, da svojo državo lahko reši tirana, ki jo ustrahuje dolgo obdobje, in jo popelje na pot k svobodi.
ALI - ALI
(Patatje Oorlog) - podnapisi. Igrani mladinski film, 86 minut. Režija: Nicole van Kilsdonk. Igrajo: Lucas Adriaanse, Pippa Allen, Kes Blans, Leny Breederveld, Johnny de Mol, Angelique Dorrestijn, idr..
•	Sobota, 15. 6., ob 18.00
•	Nedelja, 16. 6., ob 16.00 - otroška matineja
Kiek se boji, da bi se očetu zgodilo kaj hudega, saj kot zdravnik brez meja dela na zelo nevarnih območjih. Ko se v šoli učijo o matematični verjetnosti, začne delovati njena domišljija. Je mogoče zmanjšati verjetnost nekega dogodka? Kiek pozna otroke, ki so našli mrtvo miš, ve za prija-
Koledar imen
Junij/rožnik
13.
14.
15.
16.
17.
18. 19.
Četrtek -Anton
Petek -Vasilij
Sobota -Vid
Nedelja -Beno
Ponedeljek -Dolfe
Torek -Marko
Sreda -Julijana
Lunine mene
CITY CENTER Celje
•	četrtek, 13. 6., od 14.0019.00, Biotržnica
•	nedelja, 16. 6., 11.00 Pravljične urice v Džungli, Vse si delimo
•	petek, 21. 6. 21.00 Cityband 2013 in koncert Nine Pušlar in Rebeke Dremelj
•	vsak dan od 10.00-19.00 Karting na strehi. Preizkusite se v spretnostni vožnji.
telje, ki jim je umrl domači ljubljenček, in ima sošolca, ki je izgubil očeta. Ne pozna pa nikogar, ki bi se mu zgodilo vse troje hkrati.
VAJE V OBJEMU
Ljubezenska drama, 98 minut . Režija: Metod Pevec. Igrajo: Uroš Fürst, Jana Zupančič, Pia Žemljic, Primož Pirnat, Janja Frank, Uroš Andič, Lidija Sušnik, idr.
• Ponedeljek, 17. 6., ob 20.00 -filmsko gledališče
Tjaša in Lena svoja partnerja zvabita na plesni tečaj. Moška, tipična in prava (Leon in Uroš) se sprva spodobno upirata, potem godrnjaje pristaneta - zgolj z razlogom, da bo v hiši mir. Vendar je v nadaljevanju prav tega vse manj. Oba para sta na začetku zgodbe videti zelo stabilna, kažeta znamenja mirne večletne rutine. Zdi se, da so pravi ljudje v pravih parih. Tango pa stvari nekoliko zaplete. FSF 2013 - 3 Vesne: za režijo, gl. moško vlogo, gl. žensko vlogo.
Naslednji vikend, od 21. 6. do 24. 6. napovedujemo:
ZF akcijo POZABA, komedijo LJUBIMCI NAD OBLAKI, animirano pustolovščino KRUDOVI, ljubezensko dramo VAJE V OBJEMU ter v filmskem gledališču dramo, triler LORE.
Naš čas, 16. 5. 2013, barve: CM K, stran 12
26
OBVESCEVALEC

13. junija 2013
Nagradna križanka Vzajemna
m Vzajemna
Jaz zate, ti zame.
Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 03 898 76 20, 898 76 22 www.vzajemna .si
VAŠE ZDRAVJE NAM JE POMEMBNO
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Zdravje lahko na hiter in enostaven način sklenete pri Vzajemni vsi, ki zavarovanja še nimate urejenega, pa tudi tisti, ki ga že imate. Poleg najnižje premije vam nudimo številne ugodnosti in aktivnosti, s katerimi lahko izboljšate vaše zdravje in počutje.
Center za vaše zdravje 80 27 60
Vzajemna pomoč pomoč.vzajemna.si
Ob vstopu v zavarovanje lahko uveljavljate pravico do brezplačne asistenčne storitve Vzajemna Pomoč, lahko se nam pridružite pri organiziranih brezplačnih skupinskih športnih aktivnostih v okviru Vzajemna Klub. A to še ni vse - ob sklenitvi vas čaka lepo darilo.
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do 24. junija. Izžrebali bomo tri nagrade Vzajemne: pohodne palice Vzajemna, majico Vzajemne -Respect in steklenico za vodo Vzajemna.
habit
nepremičnine
Hablr, d.0.0., Kbroika 48, Vstefije
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
2-sobno stanovanje, Velenje Prešernova , s čudovitim razgledom, 56 m2, 5/8 nad, zgrajeno 1960. Obnovljena okna in kopalnica. Cena 60.000 evr.
1,5 sobno stanovanje v Šaleku v Velenju,41 m 2, leto izgradnje 1986, 8. nadstropje. Cena 55.000,00 EUR
voč na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
Nagrajenci nagradne križanke »Kmetija Potočnik«, objavljene v tedniku Naš čas, 30. maja 2013, so:
•	Štefka Veler, Studence 13, 3310 Žalec
•	Milica Gajšek, Šalek 93, 3320 Velenje
•	Martina Pokleka, Lokovica 28 E, 3325 Šoštanj
Nagrajenci bodo obvestilo za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: Naravni izdelki Nagrada: 3x vrednostni ključek z dobroimetjem 10 evr.
KONCERT NINE PUŠLAR IN REBEKE DREMELJ
21.6. OB 21. URI
Poslušajte
www.nascas.com
osvojite vstopnice za koncert!
www.city<enter.si LS
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 13. junija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 14. junija
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 15. junija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde;^ 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 17. junija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 19. junija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 3. junija do 9. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA (obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana)
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 3. junija 2013 do 9. junija 2013 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
	
	t*"- --1 T— i—i
□ Oljiim DtM.jun ■DS.juit GK.jun lOT.jun pOS.jun p OS.jun
Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 27
13. junija 2013
""^ÉAS
OBVESCEVALEC
27
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
NEPREMIČNINE
nudim1|H
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Goli-jan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
BIVALNI vikend, 80 m2 z vrtom in sadovnjakom, na Trebeliškem prodamo za 38.000,00 evrov. Gsm: 070 709 262 ZAZIDLJIVO parcelo na odlični lokaciji (Gorica-Bevče), z vsemi priključki do parcele, 850 m2, prodam za 68.500,00 evrov. Gsm: 041 714 488
vo otroških ter vrtnih hišk prodamo. Gsm: 040 202 181
PRIMORSKA VINA iz kleti Čehovin -Štanjel, prodam. Gsm 031 749 671 JABOLČNIK, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371
fSvAU
rSTIKI-PC iSTVA^
>ZNÄN-
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 SIMPATIČNA 53-letna ženska iz Velenja si želi spoznati moškega do 66 let. Lahko je tudi močnejše postave. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 PODJETNICA, 57-letna, simpatična, urejena, si želi spoznati poštenega moškega starega od 56 do 66 let. Ag. Alan, gsm: 041 248 647
rainoihi
PRODAMO še zapakirano 12 delno posodo znamke Solingen, sedemplastno dno in termostati. Gsm: 041 686 143 OMETALNIK za čebele prodam. Tel.: 03 5893 280, zvečer ZA SIMBOLIČNO ceno prodam televizor Philips z originalnim kovinskim podstavkom, 100 Hz, ravni ekran z diagonalo 80 cm. Gsm: 031 391 309
PRIDELKI
PRODAJA nesnic, ki že nesejo in petelinov (oboji cepljeni), v nedeljo, 16. 6. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 BIKCA, čb, starega 14 dni prodam. Gsm: 064 110 515 TELICO, sivko, brejo osem mesecev in pol, a kategorija, prodam. Tel.: 03 5892 411, kličite po 20. uri KOZE za zakol ali nadaljno rejo, več vrst in velikosti, prodam. Hranjene z bio hrano. Tel.: 03 5865 848
UGODNO prodam 1 ha prve košnje.
Gsm: 041 784 566
BUKOVA drva prodam.
Tel.: 03 5886 267, gsm: 041 577 305
OPAŽ, ladijski pod, bruno in les za izdela-
KUPIM
SMREKOVO hlodovino kupim. Plačilo takoj. Gsm: 041 893 997
Narcise bele, v travi razmetane, narcise moje, zvezde belih sanj, odtrgane, vse tihe in vdane, vi ste kot topla tiha misel nanj.
(Vida Taufer)
ZAHVALA
5. junija smo se na pokopališču Podkraj za vedno poslovili od našega dragega
ANTONA SKORNŠKA
Levstikova 18, Šoštanj 30. 11. 1935 - 31. 5. 2013
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje ter da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Pogrebni službi Usar, govorniku g. Vrabiču in kaplanu Kozincu za opravljen obred.
Vsi njegovi
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je zapustil
FRANC ŠMIGOC
Ravne 176 d, Šoštanj 18. 10. 1938 - 4. 6. 2013
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Prav posebna zahvala patronažnima sestrama Barbari in Slavici ZD Velenje, gospe Lini iz Hospica
Velenje ter bratu Slavku. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku g. Kolarju za poslovilne besede, izvajalcu »Tišine« in Pogrebni službi Usar. Hvala vsem sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje in darovane sveče.
Njegovi najdražji
Toliko stvari smo imeli načrtovanih, pa si prezgodaj odšla, naša draga oma. Pogrešali te bomo. Ostala boš v naših srcih in vemo, da se bomo nekoč spet srečali.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, sestre in tete
PEPCE OŠTIR
7. 4. 1936 - 31. 5. 2013
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v teh žalostnih dneh stali ob strani. Zahvaljujemo se kolektivu
Vrtca Velenje, kolektivu OŠ Antona Aškerca Velenje in kolektivu Antlej. Zahvaljujemo se tudi ge. Markoševi, dr. med., in g. Justineku, dr. med., ter osebju Bolnišnice Topolšica za zdravljenje in nego. Hvala duhovniku g. Janku Rezarju, cerkvenemu zboru župnije sv. Martina, Pogrebni službi Usar, govorniku g. Brunšku in vsem, ki ste kakor koli pomagali ob slovesu od naše mame.
Za njo žalujejo: sin Tone z Ivanko, hčerka Stanka z Zvonetom, vnuki Katja z Željkom, Anja z Adom, Teja, Tadej in pravnukinji Lana in Neli
DEŽURSTVA
^DAVELENJEI
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LjKARjAVELjNji
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
gOBOZDRAVNjKi
16. in 17. 6. - Mojca Pusovnik, dr. dent. med. (z dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12.
u
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERGETIKA PE VODOVOD IN KANALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
POROKE'
Darijan Božič, Šoštanj, Topolšica 85 c in Ana Hozjan, Šoštanj, Topolšica 1; Matjaž Podjaveršek, Velenje, Šercerjeva cesta 7, in Jerica Režek, Velenje, Župančičeva ulica 6.
gMRTIIIIIIIB
Anton Skornšek, roj. 1935, Šoštanj, Levstikova cesta 18; Pepca Oštir, roj. 1936, Velenje, Selo 4; Marija Stankovic, roj. 1949, Gornji Grad, Novo naselje 28; Ivan Rožic, roj. 1939, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 49; Ivana Šemenc, roj. 1935, Nazarje, Priho-va 58; Angela Bravič, roj. 1921, Ljubljana, Andriceva ulica 16; Srečko Bolha, roj. 1957, Šoštanj, Koroška cesta 1b; Olga Meh, roj. 1932, Šoštanj, Ravne 42 b; Franc Šmigoc, roj. 1938, Šoštanj, Ravne 176 d; Tomasz Arkadiusz Bialas, roj. 1969, Poljska, Szkolna 29; Šimon Gizela, roj.1931, Ljubljana, Moškričeva ulica 36.
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA


RADIO VGLCNJG
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI VAM V CELOTI UREDIMO:
PREVOZ POKOJNIKA
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
(postavitev mrliškega odra, izkop, pripravo in dekoracijo
groba, pogrebno svečanost)
ŽALNO CVETJE Z DOSTAVO
IZBIRO POGREBNE OPREME
UREDITEV DOKUMENTACIJE in ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS PLAČILO NA OBROKE
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041 - dosegljivi smo 24 ur na dan.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
SREČKA BOLHA
3. 5. 1957 - 4. 6. 2013
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. Lazarju, dr. med., Bolnišnici Topolšica, TEŠ Šoštanj, godbi na pihala, pevcem, duhovniku, Pogrebni službi Usar, g. Andreju Vovku, sosedom Koroške 1 b in 1 a v
Šoštanju ter vsem ostalim.
Žalujoči: žena Zlata, hči Saška in sin Marko
Stopil v cerkev sem domačo, tja kjer večna luč gori. In Gospodje spet potrdil, v večnosti se veseli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka
JOŽEFA MEKLAVA
27. 1. 1933 - 6. 6. 2013
se zahvaljujemo patronažni sestri Dragici Lesnjak, gospodu župniku Ivanu Napretu za lepo opravljen obred, govorcu Jožetu Aristovniku, pevskemu zboru za odpete žalostinke, praporščaku in vsem ostalim, ki so pomagali pri pripravi pogreba, vsem sosedom, prijateljem in znancem za tople stiske rok in tolažbo, Pogrebni službi Morana ter sorodnikom.
Žalujoči: žena Justina, hčerke Marica, Jožica in Hilda z družinami
Naš čas, 13. 6. 2013, barve: CM K, stran 28
Umetnost na ulici
Na prvem letošnjem BazArtu zadovoljni tako obiskovalci kot razstavljalci - Mesto ob več dogajanja v središču postane živahno
Velenje, 8. junija - Sobotno dopoldne v mestu je bilo tudi tokrat prešerno. Ne le da je že jutro obsijalo sonce, na Cankarjevi v središču mesta je ta dan potekal prvi letošnji BazArt, ki se je nadaljeval v Bolšji sejem, v atriju centra Nova pa je bila kmečka tržnica. A same stojnice ne bi bile dovolj, da bi bilo dogajanje pestro, k temu je veliko prispeval tudi spremljevalni program.
Tokrat so se umetnikom, ki so predstavljali slike, fotografije, unikatno keramiko, oblačila, igrače in nakit, pridružile cele družine, ki so pod krošnjami dreves skupaj ustvarjale v ustvarjalnici. Glasbeno pa sta dogajanje popestrila mladeniča, ki sta se poimenovala Son&Son.
Ana Godec iz Festivala Velenje, ki je pripravil tudi tokratno umetniško tržnico, nam je povedala: »Tudi danes smo zelo zadovoljni z obiskom, saj mesto res živi. Živahno je tudi na travniku, kjer izdelujemo japonke, dopoldne pa popestrimo
Ana Godec
z glasbenim nastopom. Zadovoljni so tudi sodelujoči na umetniški tržnici. Vztrajno vabimo in podpiramo domače ustvarjalce. Zdi se nam pomembno, da se umetnost predstavi tudi na ulici, da tudi tisti,
Na tokratni umetniški tržnici so eni občudovali, drugi kupovali, tretji ustvarjali in uživali v
glasbenem nastopu.
Taja Kveder
ki ne obiskujejo razstavišč in galerij, spoznajo mlade ustvarjalce. Z vsako art (umetniško) tržnico se nabor tistih, ki prihajajo v Velenje, poveča, saj umetniki prihajajo iz vseh koncev Slovenije. To so pred-
vsem umetniki, ki se preživljajo s tem, da svoje izdelke prodajajo na umetniških tržnicah. To je trend, ki se je zelo dobro prijel v več slovenskih mestih.«
Umetnica Taja Kveder (Taja dizajn) že nekaj let prihaja v Velenje. »Prvič sem prišla pred tremi leti. Takoj sem začutila, da so ljudje tukaj odprti tudi za unikatne
izdelke. Začela sem s potepinkami, torbicami, ki pa so se kasneje malo razpasle. Zato sedaj nadgrajujem svojo kolekcijo z oblekicami in krili za male in velike dame. Rada razvijam unikatno. In sem prihajam z veseljem, zato redko manjkam. Sedaj sem že povezana z Velenjča-ni; dušo mi boža, ko pride katera od tistih, ki je pri meni pred dvema
letoma kupila torbico, po novo. Sicer se udeležujem tudi celjske art tržnice, največ pa se predstavljam v domačem Vojniku. Tako povem, da smo tudi v manjših krajih rade lepe.«
■ bš
En nepridiprav in veliko dobrih ljudi
Milkine rože popacal goljuf
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 1. junija - 83-letna Milka iz Laz pri Šentilju vsake toliko časa pride v Šoštanj. V času, ko se rožice sadijo, pogosteje. Z veseljem jo je pogledati, ko pri Mercatoijevi trgovini potrpežljivo čaka tistega, ki jo bo za njen trud in vnemo nagradil z nakupom kake sadike ali pri njej doma vzgojene rože. Vsak cent, vsak evro šteje. Pomembno pokrije njeno v skromnost odeto življenje.
Zadnjič pa se je našel falot. Ogoljufati je šel prav njo! Fej in fuj! S podtaknjenim - kopiranim bankovcem za 50 evrov - si je nabral za 10 evrov sadik. Ponje, da bo prišel kasneje, je rekel, plačal bi jih pa takoj. Nič hudega sluteč, vesela, da se je sklenila posel, mu je vrnila
rože že plačal, ni ponje, da ne ve, kaj naj naredi? Če ga bo še čakala, bo ob obljubljen prevoz,« je pripovedoval Boris Goličnik. Kavčniku pa je bilo v hipu jasno, koga čaka. Goljufa!
Zgodbo je Kavčnik objavil na facebooku. »Ko sem jo prebral, bi
Dobri so stopili skupaj in akcija je stekla. (foto: M. Lampret)
se najraje zjokal ...«, je bil odkrit kleni šoštanjski gasilec Goličnik. Namesto tega sta se odločila za akcijo. »Kavčnik je gospo Milko poiskal in ponudil pomoč. Potem smo preko socialnega omrežja in gsm sporočil povabili ljudi, da pridejo v soboto v Šoštanj in pri tej skromni ženički kupijo rožico ter tako popravijo veliko krivico, ki se ji je zgodila.«
Gasilci so šli po Milko in njene rože v Laze, fantje ansambla Smeh, ki so se takoj javili, da bodo zraven, so že igrali, ko so prišli. Ljudi pa se je nabralo toliko, da so Milkine rože v hipu pošle. Da ne bi bila prodaja končana, preden se je dobro začela, ji je rože darovalo še Vrtnarstvo Potočnik. Marsikdo je kupil, ne da bi vzel ... S pravim, čisto pravim denarjem.
Milka je bila srečna, kot že dolgo ne. Srčni so bili ljudje, ki so pomagali. Presrečni organizatorji, ki so posrečeno popravili ugled poštenim ljudem.
■
40 evrov. Njega pa po rože ni in ni bilo. »Mimo je prišel Sandi Kavč-nik. Pred časom jo je fotografiral.
Njena pojava mu je bila všeč. Pa sta poklepetala. Potožila je, da se ji mudi domov, da pa tistega, ki ji je
Milka je bila srečna, kot že dolgo ne. (foto: Aleksander Kavčnik)
ITI	• M • V	1	V£	V 1M	V	11	•
Turistična društva želijo vec sodelovanja
Začenja se bogat Turistični teden 2013 - Od jutri do ponedeljka, 24. junija, pestro tako v mestu kot na podeželju
Velenje, 14. junija - Turistična zveza Velenje je v sodelovanju z vsemi društvi, ki se združujejo vanj, pa tudi lokalnimi gostinci in muzeji pripravila 6. Turistični teden Velenje 2013. Ker so se priprav lotili še bolj aktivno kot prejšnja leta, bo program tekel še dlje, saj želijo večje dogodke izvesti ob vikendih, ko je praviloma tudi obisk boljši. Predsednik TZ Velenje Franc Špegel ob tem dodaja, da so zgled tudi v slovenskem prostoru. »Kamorkoli pridem, me sprašujejo, kako nam uspeva, da tako dobro sodelujemo. Pravega ključa ne poznam, je pa dejstvo, da naša društva zelo marljivo pomagajo v vseh akcijah, ki jih pripravljamo. Dobro pa sodelujemo tudi s TlC-em in
MO Velenje. Veseli smo, ker se nam je letos pridružilo še zelo aktivno društvo Revivas iz Škal, na vabilo k sodelovanju pa se je odzvalo tudi kar nekaj turističnih ponudnikov,« je dodal. In dodal, da se prireditve na določen način ponavljajo, dodajajo pa jim tudi
Grilova domačija, predstavitev sredi mesta ...
Letošnje dogajanje se bo začelo jutri dopoldne, ko bodo za šolsko mladino pripravili dan odprtih vrat na Grilovi domačiji. Ne le da si jo bodo lahko brezplačno ogledali in spoznali društva, ki
Tudi letos bodo pripravili razstavo in pokušino starih
slovenskih jedi.
delujejo v tem muzeju na prostem v Lipju, pripravili jim bodo tudi ustvarjalne delavnice. V soboto bodo na Cankarjevi ulici na kar 35 stojnicah pripravili predstavitev turističnih društev in zvez iz vse Slovenije. Dogajanje bodo z nastopi popestrili ljudski pevci in godci ter folklorna skupina iz Zgornjega Posočja. V nedeljo popoldne spet vabijo na Grilovo domačijo, kjer bodo pripravili razstavo in degustacijo starih slovenskih jedi. »To se je zelo prijelo, vsako leto so naša društva in tudi gostinci bolj izvirni. Pripravijo številne že skoraj pozabljene jedi, letos jih bo vsaj 40.« Spoznali in okusili jih boste lahko od 15. ure dalje, ko se bo začel tudi zabavni program, ki ga bodo pripravili ljudski godec
Stanko Cvikl in Skupina Reber. Eko muzej bo tudi ta dan na ogled brezplačno.
V ponedeljek bodo v vili Bianca pripravili okroglo mizo. Tema bo tokrat sodelovanje Turistične zveze in društev s turističnim gospodarstvom. »Ob 18. uri bomo prikazali film o dejavnosti na Gri-lovi domačiji, sledil bo pogovor o možnostih še boljšega sodelovanja s turističnim gospodarstvom, saj bomo skupaj še boljši,« dodaja Špegel.
Dogajanje se bo nadaljevalo v sredo, ko bo Muzej Premogovništva Slovenije pripravil brezplačen ogled zunanjega dela muzeja. V četrtek pripravljajo dan pivniških dobrot v Pivnici Zoro, v petek dan kolodvorskih enolončnic. V soboto pa se bo začel dvodnevni vikend na turistični kmetiji Tuše-vo. Več o njem in dogodkih, ki bodo še sledili, pa prihodnjič.
■ bš