GLAS LETO XXII. ŠT. 8 (1022) / TRST, GORICA ČETRTEK, 2. MARCA 2017 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Posvet s senatorjem Besostrijem Kako izvoliti Slovenca v parlament? TRST prašanje slovenskega za- stopstva v rimskem par- lamentu je bilo za našo narodno skupnost vselej aktual- no, morda pa je v zdajšnjem času še toliko bolj zaradi zelo negotovih razmer, v katerih pla- va italijanska politika. Vprašan- je slovenske prisotnosti v Rimu je v tem trenutku vezano na dve spremenljivki. Prva je volilni za- kon, druga pa kriza znotraj De- mokratske stranke. Razvoj obeh postavk bo posredno povezan tudi s prihodnostjo vprašanja o slovenskem poslancu oziroma senatorju. O tem je pred dvema tednoma tekla beseda na večeru, ki sta ga organizirala združenje Darko Bratina in SKGZ v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Osrednji gost je bil Carlo Felice Besostri, večinski po- ročevalec v senatu za zakon 482/99 in za zaščitni zakon 38/01. Besostri vodi tudi odvet- niško skupino, ki je na ustavno sodišče vložila priziv proti volil- nemu zakonu Italicum in ga osnovala na 14 točkah. / str. 16 kil V www.noviglas.eu Mladi manjšinci, evropska prihodnost! Trst / Seminar YEN z naslovom Training architects – Trenirajmo arhitekte Neža Kravos o Mosp-u in YEN-u Narodnost kot spodbuda za izobraževanje ed zamejskimi mla- dinskimi organiza- cijami so Mladi v odkrivanju skupnih poti med najbolj dejavnimi. K pogovoru smo povabili predsednico Mosp-a Nežo Kravos, da bi nam orisala osrednje koordinate v pestri dejavnosti Mosp-a. Začenši z geslom organizacije. Zelo na kratko bi delovanje društva opisala kot: vzgajan- je k slovenski narodnosti in izobraževanje v duhu krea- tivnosti. Poglejmo v preteklost. Kdaj je Mosp nastal in ka- teri so bili vzgibi za njego- vo ustanovitev? Po pripovedi bivših članov je Mosp nastajal več let. Raz- vil se je iz Slovenskega kul- turnega kluba, organizacije, ki jo je za mlade ustanovil Jože Peterlin leta 1956. Med leti 1988 in 1991 se je skupi- na mladih, ki so pred tem zahajali v klub, začela raz- mišljati o društvu, ki bi bilo namenjeno univerzitetni mladini in ne več le višješol- ski. / str. 11 IG M Patrick Quaggiato Z glasbo želim pričarati poslušalcu trenutek lepote POGOVOR a Goriškem smo ponosni, da imamo v naši sredi komaj 34- letnega vsestranskega glasbenika, dirigenta in skladatelja, ki se lahko ponaša z 20 leti skladanja. “Glasba je nekaj, kar moraš čutiti v notranjosti”, nam je povedal, ko nas je pred kratkim obiskal v uredništvu. V pogovoru smo med drugim izvedeli, da je doslej napisal nad 500 skladb, da ima letno nad 100 koncertov itd. / str. 3 N foto dpd Svet okrog nas2. marca 20172 Povejmo na glas Nevarno zmanjšana kupna moč Spominska maša in akademija na Kostanjevici Šopek rdečih nageljnov na grob mučencev nedeljo, 19. februarja, je bila na Kostanjevici v Novi Gorici, ob 80-letni- ci smrti narodnega mučenca Lojzeta Bratuža in ob obletnici rojstva Ljubke Šorli, darovana sveta maša v njun spomin in zahvalo. Nadaljevala se je s skromnim poklonom človeko- ma, ki sta s svojo pokončno držo zaznamovala vso primor- sko stvarnost od morja do al- pskega sveta. Materina govori- ca in slovenska narodna zavest sta jima bili samoumevni, kot dihanje, a bili sta prepovedani. Lojze Bratuž je bil stalno nad- zorovan, večkrat zaprt in pre- tepen. Tudi mlada družina je bila izpostavljena prefinjene- mu nadlegovanju, ki se je stop- njevalo do krutega mučenja. Ni bilo dovolj: zloba fašistov je zahtevala celo življenje mlade- ga očeta. Lojze Bratuž – vedno dobrovoljno pripravljen za de- lo ter Ljubka Šorli – mila in tiha poetična duša, nista pričakova- la, da bosta za svojo ljubezen do slovenskega jezika in svoje narodne dediščine morala plačati tako visoko ceno. 27. decembra 1936 so fašisti Lojzeta in še 6 pevcev prijeli na kotu v Podgori in jih vlekli na V postajo fašija. Lojzeta so prisi-lili, da je popil strupenomešanico ricinusovega in stroj- nega olja. Zdravljenje ni poma- galo, po hudem trpljenju, je v bolečinah umrl 16. februarja 1937 v goriški bolnišnici, star še ne 35 let. Ljudje so v grozi obstali, potem pa so se zgrinjali na goriško pokopališče. Fašisti so ponoreli. Napovedani po- greb je bil odpovedan in pre- stavljen na nedoločen dan. Bratuž je bil pokopan na skrito, 19. februarja pred 80. leti ob 6. uri zjutraj. Grob je bil močno zastražen. Umor nedolžnega človeka, katerega greh je bil, da je živel in deloval kot Slovenec, jim ni bil v ponos in so na vsak način želeli preprečiti, da bi se ljudje od njega poslovili in ga počastili. To jim ni uspelo, saj je bil grob naslednji dan prekrit s cvetjem - za ljudi je bil že ta- krat narodni mučenec. Na tisti, žalostni dan pogreba, je njego- va mlada žena dopolnila 27 let. Kakšna bolečina je smrt ljublje- nega bila za njo, mlado mami- co! Hčerka Lojzka je dopolnila dve leti in pol, sinek Andrej pa niti 3 mesece. Trpljenje mlade žene in matere se je takrat šele začelo. Fašisti ji niso priza- našali, prestala je zapor in hu- do mučenje, njeno telo so mučili do neprepoznavnosti. A njuno življenje je imelo smi- sel, njuna žrtev nam daje zgled predanih ljudi, ki se ne umak- nejo, ko pridejo preizkušnje. Zavezuje nas, da z vso moralno odgovornostjo delujemo za ohranitev naše slovenske pre- poznavnosti, da jo v resnici živimo, da ničesar ne opusti- mo, kar bi morali storiti, in da nismo mlačni, pač pa ukrepa- mo s pokončno hrbtenico, po- nosni, dostojanstveni in vztraj- ni. Ne dovolimo si, da izgubi- mo spomin na prizadevanja naših prednikov za ohranitev naroda, na narodne mučence. Skrbimo za materin jezik in ga ne pačimo po nemarnem ali tajimo na račun drugih, glo- balnih. Saj je bilo že večkrat povedano: ko ga ne bo več, tu- di nas, Slovencev, ne bo več. Pri maši, ki jo je vodil p. Jernej Kurinčič, OFM, ob somaševan- ju g. Gleščiča in g. Dominika Brusa, je pel Mešani pevski zbor Mirko Špacapan iz Podgo- re pod vodstvom Petra Piriha. Po maši pa je bila kratka aka- demija v počastitev spomina na pokojna. Jurij Klanjšček je bčutek, da nas sedanji čas potiska v globlje stiske vseh vrst, nikakor ni brez osnove. Navedeni občutek gotovo ni prijeten in so razlogi zanj prekriti z uradnim optimizmom. Toda pametno naravnana razi- skava predpostavlja, da razlogi za določena počutja zagotovo obstajajo. V tem primeru se je novejša analiza lotila proučevanja stanja, v katerem se danes nahaja t. i. srednji razred. Srednji razred, kot je znano, zajema veliko večino prebivalstva in je kot tak odločilen za uspešnost ali neuspešnost gospodarstva, poleg tega pa s svojim mnenjem bistveno pogojuje izid volitev, torej politično podobo svoje družbe. In naša raziskava je vzela v pretres ta razred v Italiji kakor tudi po njenih posamez- nih deželah. Razdelila ga je v tri velike skupine: v nizek, v srednji in višji del. V zadnjih petih letih se je število pripadnikov nizkega dela po- večalo za 5%, pri čemer imamo opraviti s pre- bivalstvom na pragu ali celo pod pragom revščine. Še bolj pomenljivi pa so podatki za srednji in višji del srednjega razreda. Pokaže se namreč, da se je srednji del v zadnjih petih le- tih povečal kar za 20%, in sicer na 64%, višji del pa se je od 50% zmanjšal na 26%. Z drugi- mi besedami, razmeroma dobro stoječi višji del srednjega razreda se je skrčil za polovico, ozi- roma potonil v območje neprimerno manjše ekonomske moči in tu ni več govora o dobro stoječih družinah in posameznikih. In to obu- božanje je temeljni razlog vse manjše kupne moči, kar je mogoče videti v vse bolj praznih trgovinah na drobno in celo v njihovem zapi- ranju. Oboje deluje zelo mučno, saj nas neneh- no opozarja na krizo, ki je še vedno v teku in se ne ve, kje se bo končala in kdaj naj bi se se- danji tok zaobrnil. In ta neusmiljeni tok je na delu povsod in ni njegov primer le vsak dan bolj osiromašeni goriški Raštel, podobno je tu- di v starem delu Rima in še kje drugje, kjer vztraja klasična trgovina. Pri tem je zanimivo, da se bogati sloj v bistvu ne povečuje in da se socialne razlike nevarno poglabljajo na račun vse revnejšega srednjega razreda, torej velike večine prebivalstva - zato se seveda manjša kupna moč celotne družbe. Ob tem ni težko ugotoviti, da je vse manjša kupna moč večine prebivalstva usodna in v največji meri odločujoča za sedanjost in tudi prihodnost našega razvitega sveta. Slednji je ves zasnovan na kapitalu in njegovi miselnosti, kjer je osred- nji dejavnik ekonomski dobiček. In kadar tega ni, ker ljudje vse manj kupujejo, se zapirajo trgovine in tvrdke. Uspevajo le multinacional- ne družbe, ki lahko zaradi velikanskih količin izdelkov in nižjih stroškov proizvodnje ponu- jajo cenejše izdelke, kar je enkratno povečalo vlogo in prodor trgovskih središč. A to ne za- dostuje: zaradi vse manjše kupne moči prebi- valstva je kapital prisiljen v osvajanje novih tržišč, kar pa očitno ni mogoče brez vojaške prisotnosti v vse večjem delu sveta. Je mogoče ta tok preusmeriti? Ali pa ga lahko nemočno opazujemo in le upamo v srečen preobrat? Janez Povše O Ko držite pričujočo številko Novega glasa v rokah, smo že v času posta, ki se bo končal z največjim krščanskim praznikom, Veliko nočjo. Najstarejše plesno izročilo se je na Slovenskem ohranilo v povezavi s pustnimi maskami in šegami, trdijo strokovnjaki. Pustni čas je premakljiv in je odvisen od Velike noči (pustna nedelja je 7 tednov pred Veliko nočjo). Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja (v liturgiji quinquagesima) in pustni torek. Ime tega časa se smiselno veže na latinsko besedno zvezo domenica ante carnes tollendas ali levendas (nedelja, preden se umakne, pusti meso, predpostna nedelja). Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v prepomladnem času ustvarili več praznikov, ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje se je klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom. Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz “mesopust”, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu “opusti meso”. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu “praznovanje pusta” ali “pustovanje, pust”. FOTOGRAFIJA TEDNA Slovenske ustanove v Kanalski dolini Financiranje poučevanja slovenščine lovenske ustanove v Kanal- ski dolini in krovni orga- nizaciji slovenske narodne skupnosti v Furlaniji-Julijski kra- jini, SKGZ in SSO, si bodo v medsebojnem sodelovanju pri- zadevale, da bi poiskale rešitev glede vprašanja financiranja zdajšnjega poučevanja slo- venščine. Sicer so posebej pou- darili potrebo, da pride do si- stemske rešitve šolskega poučevanja v Kanalski dolini. Na srečanju so si bili edini, da je stvarnost teh krajev takšna, da je treba težiti k trojezičnemu šol- skemu poučevanju, kot se že do- gaja v nekaterih krajih Triden- tinske. To je glavni izsledek srečanja, ki ga je v ponedeljek, 13. februarja, sklicala predsed- nica Združenja Don Mario Cer- net Anna Wedam v društvenih prostorih v Ovčji vasi, da bi našli ustrezno rešitev na pereče vprašanje poučevanja slo- venščine v Kanalski dolini. O vprašanju je predsednica pisno obvestila pristojne deželne obla- sti in nekatere slovenske ustano- S ve že prejšnji mesec.Srečanja so se udeležili podpred-sednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth, predsednik Združenja Don Eu- genio Blanchini Giorgio Ban- chig, predsednik Sveta sloven- skih organizacij Walter Bandelj, predsednica Slovenske kultur- no-gospodarske zveze za videm- sko pokrajino Luigia Negro, predsednik Slovenske kulturno- gospodarske zveze Rudi Pavšič in tajnik Združenja Cernet Lu- ciano Lister. Anna Wedam, ki je obenem tu- di pokrajinska predsednica SSO- ja, je uvodno spomnila prisotne, da je že septembra lani združen- je finančno priskočilo na po- moč Večstopenjskemu šolske- mu zavodu Trbiž, da bi nadalje- vali poučevanje slovenščine tam, kjer je potekalo v prejšnjih letih. To je v otroških vrtcih v Ukvah, v Žabnicah, na Trbižu in na Centralnem Trbižu ter v osnovnih šolah v Ukvah, na Trbižu in na Centralnem Trbižu. V omenjenih šolah učiteljica Al- ma Hlede uči slovenščino skup- no 23 ur tedensko. Združenje Cernet si je prevzelo to finančno breme, da bi ohranilo neprekin- jeno prisotnost slovenščine v šolah v Kanalski dolini, vendar je bilo od samega začetka jasno, da je tovrstna rešitev začasna, ker sredstev za celoletno poučevanje slovenščine združenje nima. Prekinitev že skromne prisotnosti slovenščine v šolah Kanalske doline bi bila hud udarec za krajevno skup- nost bodisi z didak- tičnega bodisi z narod- nostnega vidika. Bartaloth je opozoril, da Planika že dvajset let ponuja brezplačni izbir- ni pouk slovenščine, ki poteka za otroke in naj- stnike enkrat tedensko v društvenih prostorih v Ukvah. Planikinih tečajev se udeležujejo bodisi začetniki bodisi tisti, ki že obvladajo slo- venščino in prihajajo iz Ukev, Ovčje vasi, Žabnic in s Trbiža. Otroci, ki obiskujejo te tečaje, običajno igrajo vodilno vlogo med pou- kom slovenščine v domačih šolah. Vendar trenutne fi- nančne razmere središču Plani- ka ne dovoljujejo, da bi si naprej naložilo finančno breme, ki je povezano s tečaji. Rudi Pavšič in Walter Bandelj sta se strinjala glede pomembnosti dialoga pri iskanju skupnih rešitev in sta napovedala, da se bosta pozanimala o iskanju po- trebne finančne podpore pri pri- stojnih deželnih ustanovah. / str. 12 predstavil razmere v obdobju fašizma, v katerem je živel in deloval ter moral umreti Lojze Bratuž; trpljenju, preganjanju in mučenju ni ušla niti Ljubka Šorli, posledice pa je čutila cela družina. Postne pesmi po no- tah Lojzeta Bratuža, na besedi- lo Ljubke Šorli in Filipa Terčel- ja, v izvedbi župnijskega MePZ Kapela pod vodstvom Hermine Ličen, so se prepletale s poezijo Ljubke Šorli, ki jo je občuteno brala Ksaverija Plesničar. Kot balzam na otožne pesmi je bila velikonočna V pomladni dan Ljubke Šorli. Zbor iz Podgore, ki je dve njegovi skladbi zapel že med mašo, je program za- ključil s priljubljeno priredbo ruske narodne Kraguljčki. Mira Bastjančič Aktualno 2. marca 2017 3 Patrick Quaggiato Z glasbo želim pričarati poslušalcu trenutek lepote POGOVOR a Goriškem skoraj ni koncerta ali druge prire- ditve, kjer ne bi bil tako ali drugače prisoten tudi Patrick Quaggiato. Štiriintridesetletni vsestranski glasbenik je namreč izjemno dejaven kot dirigent in skladatelj; v torek, 7. marca, bodo v Gorici predstavili še eno zbirko njegovih skladb. Mnogi ga poz- najo po imenu, o njem pa se ma- lo ve. Zato smo ga povabili v uredništvo: razkril se nam je kot izjemno prijeten sogovornik, ki ima za sabo ogromno najra- zličnejših glasbenih izkušenj, v sebi pa nosi res bogate darove. Si vsestranski glasbenik. Kako se najraje “opredeljuješ”: skla- datelj, dirigent, glasbeni peda- gog ali kako drugače? Rad imam eno nogo na enem po- dročju, drugo na drugem. Imam vsaj pet ali šest nog … (se zasme- je; op. ur.). Kako si se srečal z glasbo? V drugem razredu osnovne šole sem želel igrati bobne, a na Go- riškem ni bilo nikogar, ki bi jih poučeval. Zato so mi predlagali, naj začnem s klavirjem. Dve leti sem študiral klavir na goriški šoli Istituto di musica della Fondazio- ne musicale Citta' di Gorizia. Kmalu sem prišel v stik z nekom, ki je ravno končeval študij tolkal na konservatoriju in je nato prišel poučevat na omenjeno šolo. To je Giorgio Fritsch, ki zdaj poučuje v srednjih šolah in igra v nekaterih orkestrih. Z njim sem leta 1993 začel igrati bobne. Ker sem hotel imeti ob koncu študija tudi papir v roki - z bobni ga ni- maš! -, mi je predlagal, da bi se vpisal v tečaj tolkal. Ob koncu 90. let prejšnjega stoletja sem začel študirati vsa tolkala, kar jih je pre- mogla šola. Po maturitetnem iz- pitu leta 2002 na šoli Vega sem moral odločiti, kako naprej. Čeprav sem prej študiral infor- matiko, sem želel študirati gla- sbo. Vpisal sem se na tržaški kon- servatorij Tartini, kjer sem naj- prej študiral vokalno-zborovsko kompozicijo in zborovodstvo. Hkrati sem obiskoval še lekcije tolkal v Gorici. Ko sem leta 2008 končal kompozicijo, sem se na konservatoriju vpisal še na tolka- la; ta študij sem sklenil leta 2013. V Trstu sem imel možnost vaditi na veliko več instrumentov, dosti smo tudi igrali v skupinah. Katere instrumente obvladaš in kateri je tvoj najljubši? S klavirjem sem prišel do izpita nižje stopnje, nekdanjega petega letnika, saj sem se hotel posvetiti v prvi vrsti kompoziciji in tolka- lom. V redu je, da imam kar do- bre osnove klavirja; “koncertni pianist” pa nisem hotel postati, saj jih je že dovolj. Pet let sem si- cer igral klavir z jazz orkestrom Shipyard v Tržiču; ker sva bila tam dva pianista, sva izmenično igrala klavir in tolkala. Moji instrumenti so bobni in tol- kala! Od kod tvoja ljubezen za te in- strumente? Prav gotovo je “kriv” moj oče. Še vedno je član ansambla Oasi, ki igra po vsej deželi; vsako leto na- stopa na tradicionalnih goriških šagrah pri Sv. Ani in Podturnu. Kot bobnar me je navdušil. Ti tudi orglaš. V svet orgel me je pred leti uvedel Silvan Zavadlav, da bi mu v Štan- drežu občasno prišel na pomoč. Eno poletje sva se srečevala pri orglah, veliko mi je svetoval. Ta- krat sem pel v cerkvenem in mešanem pevskem zboru. V prvem obdobju sem tudi igral, npr. pri šmarnicah, pa tudi ob ne- deljah in praznikih, da sem malo razbremenil Silvana. Življenje pa N me je peljalo drugam, v Štandrež prihajam redkokdaj. Včasih me kličejo na kakšno poroko, za take priložnosti imam pri strani svoj repertoar. Orgle pa so le instru- ment, ki ga je pomembno redno igrati. Kaj pa godala, pihala in trobi- la? Kar se tiče godal, vedno bolj spoz- navam njihovo tehniko, saj mo- ram, če hočem pisati tudi skladbe zanja. Kar se pa tiče trobil, jih ne igram, dobro pa vem, kako delu- jejo, saj je pri tem veliko fizike in logike. Poučuješ? Da, že 14 let. Septembra po ma- turi sem začel poučevati glasbe- no teorijo. Kako to? Do tega je prišlo, ker sem že leta 1998 začel igrati kot tolkalec v godbi v Tržiču. … Komaj 15-leten? Ja, a bil sem že “star”, saj tja pri- hajajo že 12-13-letni mladi. Ker so v godbeniški glasbeni šoli vi- deli, da mi glasba gre od rok, so mi takoj ob koncu študija ponu- dili to “službico”, nekaj ur teden- sko. V katerih godbah si bil oz. si zraven? Sprva sem bil pomožni dirigent v Tržiču, nato pa me je starejši godbenik spodbudil, da bi študi- ral dirigiranje. Tako sem se leta 2002 vpisal na triletni tečaj vo- denja godb, ki ga je v naši deželi organiziral ANBIMA (Associazio- ne Nazionale Bande Italiane Mu- sicali Autonome). Tako sem spoz- nal predsednika združenja za vi- demsko pokrajino; igral je v god- bi v kraju Carlino, kamor me je tudi povabil. Z njimi sem precej nastopal, med drugim precej po Italiji in celo v Nemčiji. Medtem so v Krminu iskali novega diri- genta za godbo in za nasvet so vprašali prav dirigenta iz Carlina. On je svetoval mene. Tam sem začel voditi godbo leta 2004. Srednja starost je bila takrat pre- cej visoka, a s pomočjo godbe- niške šole se je zelo znižala. Zdaj so v njej pretežno mladi, skupno je okrog 35 članov. Igranje in občasno vodenje tržiške godbe sem moral opustiti, ker sem leta 2005 sprejel vodstvo doberdob- ske. Pomembnejše mi je bilo di- rigirati godbo kot pa samo igrati. Poleti 2013 sem vodil tudi skupi- no Civica Orchestra di Fiati Citta’ di Trieste Giuseppe Verdi. Kako je voditi godbo? Jaz vodim vaške godbe, ki niso profesionalne. Vzdušje pri vajah je sproščeno in družinsko; ko de- lamo, pa delamo dobro. Po vajah se radi sprostimo, to je lepo pri godbi. Prepričan sem o tem: če v skupini želiš igrati lepo, se moraš - še pred igranjem - dobro počuti- ti z drugimi. Če je vzdušje prijet- no, bolje igraš in se bolje izkažeš. Zato skušamo sproti reševati mo- rebitne spore, potem pa - glasba! Si kdaj vodil kakšen orkester? Da, projektno, npr. orkester ArsA- telier ali orkester Glasbene mati- ce. Kje še poučuješ? Kmalu potem, ko sem začel poučevati teorijo v Tržiču, sem se znašel še v drugih petih šolah: v Turjaku, Ronkah, Krminu, Čer- vinjanu in Carlinu. Ni bilo lahko, saj sem obenem študiral na kon- servatoriju v Trstu. A takrat mi je bilo lepo, ker so me ljudje klicali. Najprej mi je uspelo uskladiti vse urnike; ko pa sem prišel v višje razrede na konservatoriju, sem moral opustiti nekaj šol. Trenut- no poučujem samo še na šoli Ko- mel in na Glasbeni matici v Go- rici ter v Carlinu. V mestecu v južni Furlaniji sem že od leta 2004, imamo se lepo, za- to mi ni težko narediti tudi kak kilometer več. Zdaj poučujem izključno tol- kala. Zdi se, da sem na Go- riškem trenutno edini, ki lahko poučuje tolkala v slo- venskem in italijanskem je- ziku. Ostali so pretežno Tržačani ali Slovenci iz Po- stojne, Divače itd. Na vrsti je morda najbolj banalno vprašanje, ki pa morda ni tako banalno: kakšno glasbo poslušaš? Poslušam vse glasbene zvrsti, ne grem pa v ekstre- me, kot sta npr. metal ali punk. Glasba, v kateri ne najdem neke estetike oz. lo- gike, me ne privlačuje. Pop, rock in tudi hard rock po- slušam tudi zato, ker to mo- ram poznati zaradi poučevanja. Ko imaš otroka pred sabo, moraš razumeti, kaj mu je všeč. Seveda sledim programu, občasno pa mu mo- ram dati tudi “sladkorček”, dru- gače me po enem letu odslovi in gre! Zato moram imeti širšo kul- turo tudi novejših tokov, kajti mladi poslušajo predvsem so- dobno glasbo. Katere klasike najraje po- slušaš? Grem po obdobjih. Je bil čas, ko sem odkril in rad poslušal Men- delssohna, Brahmsa, Rheinber- gerja in podobne. Ko sem se jih malce naveličal, sem se zagledal v renesančno glasbo. Ko se je tudi ta malo izpela, sem šel na barok. Vidim, da je sodobna glasba naj- bolj raznolika, najde se vse, težko se dologočasiš. Danes skladatelji pišejo na najrazličnejše načine, ni več kot v preteklosti, ko so npr. vsi klasicisti v bistvu pisali v ka- lupih. Če takrat nisi pisal na točno določen način, te niso niti upoštevali. Tu pa tam si je kdo drznil pisati malo drugače; tak je bil npr. Monteverdi, ki se ni držal shem. Zato je tudi postal po- memben in ga vsi proučujemo … Prav sprememba stila “dela skla- datelja” in omogoča napredek glasbe. Ko bi vsi pisali vedno ena- ko, bi se nič ne spremenilo, bili bi vedno tam … Monteverdi je re- nesančno glasbo nekako malce “pahnil” v barok; Beethoven, ki spada v klasično obdobje, pa je že silil proti romantiki, bil je zad- nji klasik in hkrati prvi roman- tik. Preidimo k zborovodstvu. Ka- tere zbore trenutno vodiš? Ko sem bil star 17 let, so mi zau- pali cerkveni zbor v Štandrežu, nekaj mesecev sem vodil tudi društveni zbor. Ker se je bližala matura in sem že bil preobre- menjen, mi je župnik Karel sve- toval, naj vodenje opustim. Ostal sem le član zbora. Potem so me Alessandra Schettino, Jan Leopoli in drugi povabili v goriški mešani pevski zbor Lojze Bratuž, ki ga je tedaj vodil Stojan Kuret. Ko zbor vodi dober dirigent, lah- ko marsikaj odneseš. Ker me je zborovodstvo zanimalo, sem se rad pridružil. Prek Kureta sem spoznal Ambroža Čopija; ta me je povabil, da bi šel pet v Komorni zbor Nova Gorica. Zaradi drugih obveznosti sem v nekaj letih v bi- stvu zapustil vse zbore. Ko sem leta 2008 končeval študij dirigi- ranja, mi je pevec novogoriškega zbora predlagal, da bi dirigiral mešani pevski zbor Rado Simo- niti na Dobrovem. Sprejel sem. Z njimi sem ostal do leta 2014: prišli smo do točke, preko katere zbor ni mogel več rasti. Jaz pa sem si želel nekaj drugega. Mesec dni kasneje so me klicali iz Aj- dovščine, da bi prevzel ženski zbor Plejade. Rad sem sprejel, ker sem dekleta že poznal. Nekaj let prej so namreč sodelovala pri projektu, za katerega sem napisal skladbo Missa nova laudate pueri Dominum in ga tudi sam vodil; s tremi zbori in godbo iz Domžal smo jo ob 20-letnici osamosvo- jitve Slovenije izvajali v Tolminu, Logu pri Vipavi in v Štandrežu, naslednje leto na Sveti Gori in v Domžalah, še leto kasneje pa v uršulinski cerkvi v Ljubljani. Leta 2013 sem sprejel vodstvo vokalne skupine Sraka iz Štandreža, sep- tembra lani pa še mešanega pev- skega zbora F. B. Sedej iz Štever- jana. Zdaj torej imam tri zbore: ženskega, moškega in mešanega. Bi ti manjkal še otroški … Zvečer raje delam z odraslimi. Poučevati otroke ni lahko, popol- dnevi v glasbenih šolah me kar izčrpavajo. Je pa vedno lepa in dobra izkušnja. Kako je voditi tri tako različne sestave? Začnimo s Srako: oni potrebujejo nekega “kapetana”. Če vse pri- pravim in odločim, bo vse teklo. Če pustim, da naredijo oni, se stvari malce ustavijo. Plejade se znajo bolje organizirati: zgodilo se je, da sem zbolel in nisem mo- gel priti k vaji. Korepetitorka je prevzela krmilo in vadila z zbo- rom. Zbor Sedej sem rad sprejel, ker vidim, da so člani števerjan- skega društva zelo dejavni. Dve leti sem bil član komisije štever- janskega festivala, tako sem jih lahko bolje spoznal. Veliko dela- jo, mladi so zagnani, na festivalu sodelujejo celo otroci. V tako stvarnost sem rad vstopil. Po ne- kaj mesecih ugotavljam, da so potrebovali nekaj časa, da so se mi privadili, da “avtomatizirajo” to, kar jaz želim; pa tudi jaz po- trebujem neko obdobje, da jih spoznam, da razumem, koliko zmorejo, da naredim neko “dia- gnozo” in razumem, kako na- prej. Do zdaj je vse teklo v redu, saj so zelo organizirani in, ko je potrebno, se pač pogovorimo. Si kar pogosto na odrih, kajne? Če seštejem zbore, godbe in dru- ge skupine, ponavadi nekaj nad 100-krat letno. Največ je bilo okrog 130, a bi raje manj. Tretji sklop: skladateljevanje. Čeprav si še mlad, imaš za sa- bo kar nekaj let komponiranja. Kako sam gledaš na svoje prve stvaritve in na prehojeno pot? Spomnim se, da sem sedel za klavirjem, nekaj zaigral in mi je bilo lepo. To sem si hotel zabeležiti. Začel sem pisati note, a nisem imel dovolj znanja, da bi napisal to, kar sem zaigral. Star sem bil okoli de- vet let. Tako sem začel, seveda pa ne morem reči, da je to bilo skladanje! Ved- no več sem si zapiso- val note. Bolj “red- no” sem začel pisati leta 1997, torej pred 20 leti: takrat sem na- pisal prav neko sklad- bo! Že leta 1996 sem začel pisati nekaj za orkester, pa nisem imel dovolj znanja. Za orkester pri 13 le- tih?! Leta 1995 sem pel v zboru Piccoli cantori isontini, ki je kot “coro dei mo- nelli” sodeloval pri Bizetovi operi Carmen v areni v Veroni. V juliju, avgustu in septembru smo imeli okrog 15 ponovitev. Dirigent je bil Daniel Oren, režiser Franco Zeffirelli. Izkušnja me je izredno navdušila! Ko smo bili na odru, smo pod sabo gledali orkester. Ti- sto me je zelo približalo orke- strski glasbi. Prej sem igral malo klavirja in bobne, drugega znanja nisem imel. Leto kasneje smo z istim zborom sodelovali pri po- stavitvi sakralne drame, Ode a Bertrando furlanskega skladatelja Marca Marie Tosolinija. To je bil velik projekt: zajemal je orkester, moški zbor, šest mešanih zborov, en otroški zbor, dekliški “coro tragico” in ansambel stare glasbe. Zraven so bili še igralci in poseb- na igra luči. To dramo smo pono- vili tudi pri sv. Ignaciju v Gorici. Tudi ta izkušnja me je zelo nav- dušila za zborovsko in, še bolj, or- kestrsko glasbo. In tako sem začel pisati. S časom se učiš, listaš knji- ge in druge partiture. Tako sem že marsikaj znal, preden sem začel študij kompozicije na kon- servatoriju. Te je ta študij močno zazna- moval? Niti ne. Mogoče me je profesor namenoma malce “zaprl”. Pisal sem namreč težke stvari; poslušal sem slovenske in druge kakovo- stne zbore, zato sem pisal zahtev- ne skladbe. Ko je on to razumel, me je prisilil, da sem pisal prepro- steje, da bi razumel tehniko oz. osnove, ki jih morda nisem imel. Po študiju si se vrnil na svoje? Seveda! Dokler sem bil na kon- servatoriju, sem pisal, kakor je želel on. Potem pa: ajde! Študij kompozicije v Trstu mi je dal teh- niko, stila ne. Ideje, ki sem jih imel prej, so mi ostale. Naučil pa sem se analizirati glasbo drugih skladateljev, kontrapunkt, har- monijo itd. Kdo so bili oz. kdo so tvoji vzorniki? Kar se tiče zborovske glasbe, mi je zelo všeč Lojze Lebič. Ne mo- rem pa reči, da pišem kot on. Tu pa tam kakšen prehod morda zveni kot pri njem. Ko sem obi- skoval srednjo šolo Trinko, sem pel v šolskem zboru, ki ga je vodil Stanko Jericijo. Njegove skladbe so mi bile všeč, ker so bile inova- tivne, česa takega prej nisem slišal. To me je zelo pritegnilo. Je- ricijo, skupno s Štefanom Mauri- jem, je bil zame neka “izjema” v tem prostoru. Večina drugih pri- morskih skladateljev piše bolj blagozvočno, melodično glasbo; Jericijo in Mauri sta bila v tem smislu proti toku. Izvirala sta iz glasbe 60. in 70. let prejšnjega stoletja, ko se je glasba “razbila”, tudi pisava ni bila več standar- dna. Pred približno 15 leti mi je bil ne- kaj časa mentor Ambrož Čopi. Nosil sem mu svoje skladbe, veli- ko sva razpravljala in veliko mi je pomagal. V tistem obdobju sem rad poslušal njegove stvaritve, in vendar ne morem reči, da mi je bil vzornik. Kvečjemu mi je v zgled po svojem načinu raz- mišljanja, ne pa zaradi načina pi- sanja. V glavnem moram reči, da ne razmišljam o tem, da bi pisal kot kdo drug. Imam svoj stil, več kot toliko niti ne razmišljam, pišem in konec. Osebno sem spoznal tudi Pavleta Merkuja, nekajkrat sem bil pri njem doma. S Komornim zbo- rom smo snemali zgoščenko nje- govih del. Z njegovo glasbo sem bil v stiku, spoznal sem jo, razu- mel njeno logiko, poznal sem osebo. Moj slog ni podoben nje- govemu, všeč pa mi je, kako je Merku' razmišljal, kako je pisal. Podoben slog mojemu ima Rok Golob, ki je študiral v ZDA. Nje- gova glasba mi je všeč, je sveža in ni banalna, pa čeprav piše tudi popevke. Tudi moja glasba je ne- kako zahodno usmerjena. Morda tudi zato, ker sem se - z bobni - veliko ukvarjal s pop glasbo. Ko govoriš o slovenskih skla- dateljih in ameriškem slogu, mi prihaja v misli Marjan Mo- zetich. Si ga spoznal? Spoznal sem ga, ko je leta 2003 prišel v Gorico na povabilo prof. Kerševana. Imel sem možnost pol ure govoriti z njim, pokazal sem mu nekaj svojih skladb. Za- nimiva osebnost! Po stilu se mu pozna, da živi na drugi strani oceana. V njegovi glasbi ne naj- dem nič slovenskega; gotovo za- to, ker je šel v Kanado še kot otrok, pa čeprav se je rodil v Go- rici. Kateri skladatelji so zate še za- nimivi? Odličen je Andrew Lloyd Web- ber, avtor številnih znanih mju- ziklov. Kaj pa skandinavski skladatel- ji? Teh je veliko in so zelo dobri zla- sti za zborovsko glasbo. Na tek- movanju Seghizzi vsakokrat od- krijem kakšno novo ime. Moj stil je malo zahodnjaški, eno nogo pa imam tudi v glasbi, ki je ti- pična za severnoevropske glasbe- nike. Poslušal sem veliko njiho- vih zgoščenk. Tudi jaz rad upora- bljam disonance, ki ne pomenijo trenja, temveč barvo. Pred leti je Čopi na goriški predstavitvi tvoje zbirke dejal, da je presenetljivo, kako razvi- jaš oz. pleteš več melodičnih linij. Tudi to je tvoja poseb- nost. Drugi skladatelji imajo pred sabo hamornijo. Jaz pa, ko pišem, ne razmišljam zgolj na harmonijo, temveč gledam na skladbo bolj kontrapunktično, vodoravno. Gledam, kaj se dogaja z glasovi. Na neki način se vračam v čas po- lifonije, v 15., 16., 17. stoletje, ko sta bili močni beneška in flamska šola. Glasbo razvijam ne po akor- dih, ampak po linijah. Menda sem eden od redkih skladateljev, ki razmišljajo tako. / str. 16 Danijel Devetak Kristjani in družba2. marca 20174 Koprski škof praznuje 70 let Žoga za škofa oprskega ordinarija vsi, ki ga poznajo, občuduje- jo zaradi vedrine. To je pokazal tudi med mašo v čast svojega rojstnega dneva. Nogo- metne žoge s podpisi, ki so mu jo podarili koprski stolni mini- stranti, se je vidno razveselil. Da bi jo vsi v stolnici videli, jo je vrgel visoko v zrak, ob veli- kem navdušenju fantičev v be- lem. Čestitali so mu tudi verniki ko- prske stolne župnije in njene hčere, nove župnije sv. Marka na Markovcu. V dar je prejel platno istrskega slikarja Vojka Gašperuta s podobo katedrale in trga za njo, polnega pisane- ga cvetja. Gašperut slika z usti. Škof se je zahvalil za sliko, a po- tem stopil od oltarja in se na- potil s prezbiterija med verni- ke: poiskal je slikarja na vo- zičku in se mu osebno zahvalil. Kot velikokrat je tudi tokrat pri- digo začinil s humorjem. Ob svoji obletnici je citiral Sveto pismo, ki pravi, da Bog grešne- ga človeka ohranja dolgo pri življenju, saj se tako lahko spreobrne. Na škofiji Koper so škofu, ki je zadnjih pet let prvi pastir pri- morske Cerkve, zapisali: “Bolj kot vse službe in naslovi zazna- muje škofa Jurija ljubezen do Svetega pisma. Študiral ga je v Rimu in Jeruzalemu. Svetopi- K semske vede jepredaval v Lju-bljani na Teo- loški fakulteti. Iz zaklada Sve- tega pisma je štirinajst let kot duhovni voditelj drobil misli semeniščnikom v Vipavi in na- to še tri leta bogoslovcem v Lju- bljani. Deset let je sodeloval v skupini prevajalcev standar- dnega prevoda. Nekatere knji- ge Stare zaveze je prevedel sa- mostojno. Mnogim romarjem je bil navdušujoč vodnik na po- tovanjih po Sveti deželi. Vsak svoj nagovor, pismo in celo uradni dopis rad opremi s kakšnim navedkom Svetega pi- sma. Dobesedno potopljen je v zaklad Božje besede. Nekdo ga je označil, da je “biblični fun- damentalist”. Morda ima ta oz- naka v sebi nekaj resnice. Za škofa Jurija je Sveto pismo zares temelj njegovega življenja in delovanja ter vir navdiha za ra- zumevanje in razlaganje so- dobnega sveta. Ko z logiko Sve- tega pisma razlaga življenje in rešuje proble- me, pogosto preseneti z mnenjem in reagiranjem, saj poseže po zelo drugačnih, globljih vidi- kih. Včasih se zdi, da še njego- va telesna drža, glas in način govora prevze- majo lastnosti kakšnega staro- zaveznega preroka”. V petih letih od umestive se je škof precej ukvarjal z material- nimi stvarmi, kar ni bilo tako preprosto. Koprska škofija namreč nima gozdov. Razen smrek, ki so jih neznani van- dali pred leti porisali na ro- mansko fasado stolnice. Tako se vsaj šalijo Koprčani, ki veli- kokrat zjutraj uzrejo na stolnici sveže žaljive grafite. Z material- nim zadevami je povezana tudi gradnja novega arhiva tik ško- fijske palače, ki je odprl svoja vrata predlani. Pri koncu je tu- di gradnja doma za ostarele du- hovnike, Petrov dom v Šempe- tru. Začeli pa so tudi zanimiv projekt, o katerim se je med slovenskimi duhovniki že dol- go govorilo. Ustanovili so soli- darnostni sklad, v katerega ško- fijski duhovniki dajejo deseti- no svojih prihodkov. Tako, da sedaj lahko tudi duhovniki iz revnejših župnij dobijo, kot rečemo v slengu, “minimalca”. Škof Jurij Bizjak je največji slo- venski škof v zgodovini. Meri namreč dva metra. A vseeno ga mediji redko opazijo. Njegova umestitev je bila gotovo pri- morski dogodek desetletja. Pa slovesnosti vseeno niso nepo- sredno prenašali ne Radio Ko- per ne Radio Capodistria in ne Televizija Koper. Je že tako, da nekateri Primorci za velike do- godke raje razglašajo požige va- si ali celo ekološke katastrofe (eksplozija benzina v Postoj- nski jami). Tino Mamić Središče Rotunda v Kopru Pogovor o izgorelosti z g. Rafkom Klemenčičem ot lep prispevek k razbijanju tabujev lahko razumemo pogovor z duhovnikom Rafkom Klemenčičem, ki so ga priredili v Rotundi bl. Elija v Kopru. Zlata Kraševec se je z gostom pogovarjala o izgorelosti. Klemenčič se je s tem moral soočiti pred leti, ko se je po daljšem naporu zaradi zaključevanja dela ob selitvi in zamenjavi fare znašel v neizmerni utrujenosti. Telo se z običajnim počitkom ni moglo več regenerirati. Več tednov ponoči ni mogel zaspati, njegovo telo je izgorelo, kot se strokovno označuje tako stanje. Molitve ni opustil. Rešilo pa ga je, da je zmogel poiskati zunanjo strokovno pomoč psihoterapevta, s čimer se je pričel dolgotrajen proces okrevanja. Terapija je vključevala tudi pogovore, v katerih je izluščil razloge, ki so ga v to pahnili. Med razlogi, ki običajno vodijo v izgorelost, je K izpostavil teženje k popolnosti,ustrežljivost, brezmejnialtruizem, strah pred zavrnitvijo, ustvarjanje lepe zunanje podobe. V ozadju vsega tega pa je, da gre za “neodrešen jaz”, ki je ključni razlog izgorelosti. Pogovor s Klemenčičem je bil dragocen tudi zaradi pričevanja, v katerem je pojasnil, kaj je lahko krščanski odgovor na izgorelost. Opozoril je na določene točke evangelija, ki bi zaslužile večji poudarek, da bi verniki razumeli, kako jim Bog lahko pomaga in jih odrešuje. Eden od teh je sinovstvo. Od Jezusa, Božjega Sina, bi se morali učiti biti sinovi nebeškega Očeta, ki ima Sina brezpogojno rad. V sinovstvu je krščanski odgovor, kako odrešiti tega ne-umirjenega in neljubljenega “jaza”. To je še najbolj razumljivo v znani priliki o izgubljenem sinu. Mlajši sin je izkusil Očetovo brezpogojno ljubezen, ko se je v cerkveni očetje. Po nauku je telo tempelj Svetega Duha, v nebesa bomo šli s telesi in Vstali Kristus ima na svojem vstalem telesu še vedno rane. Tako velja prisluhniti spodbudi Klemenčiča, da se lahko vernik uči sinovstva tako, da prav tja, v svoje rane povabi Jezusa. Po odzivih iz občinstva sodeč je šlo za aktualno vsebino, saj so se z zgodbami oglasili tudi nekateri poslušalci. Morda je na mestu opozorilo, kot je izpostavila obiskovalka, da za kristjane velja enako pravilo kot za vsakega človeka: Ne gre čezmerno pretiravati v altruizmu in ljubezni do bližnjega in pri vsem tem zanemariti skrb zase. Jba Z marcem spet postni govori po Radiu Trst A V postnem času Radio Trst A vsako leto oddaja niz trinajstih postnih govorov, ki jim lahko prisluhnemo vsak petek in torek do velikega petka, ko bo na sporedu zadnja oddaja. Nagovori bodo uglašeni na socialni nauk Cerkve ob dejstvu, da na Slovenskem v letošnjem letu obeležujemo Krekovo leto. Spominjamo se namreč 100-letnice smrti izrednega duhovnika, kulturnika in socialnega delavca, ki je na slovenska tla uspešno zasadil krščansko socialno gibanje, ki je globoko preoblikovalo slovensko družbo. K sodelovanju so povabili več duhovnikov iz Kopra in okolice, ki poznajo in tudi razumejo razmere poslušalcev našega radia na obeh straneh meje. Sam niz koordinira dr. Primož Krečič, sicer koprski stolni župnik, ki je pripravil prva tri predavanja. Po uvodni misli z naslovom Za več življenja, na temo socialnega nauka, bomo prisluhnili še predavanjem, ki govorijo o pravični porazdelitvi dobrin in o tretji poti na področju ekonomije, ki je uglašena na večjo solidarnost. Oče Bojan Marija Ravbar bo predaval o skupnem dobrem in bo pojasnil pojem občestvenega gospodarstva. Nekatera predavanja bodo osvetljevala Krekovo delo za rešitev slovenskega kmeta, socialno misel papeža Frančiška. Nadalje bodo predavatelji osvetlili pojem, kaj je 'občestvena ekonomija', ob poglobitvi vprašanja, ali je res 'človek socialno bitje'. Zamislili se bomo lahko ob pojmu 'solidarnost' in ob vse bolj zaskrbljujočem 'porastu individualizma'. Podrobneje nam bodo predstavili 'socialni nauk Cerkve'. Posebno poglavje bodo namenili poglobitvi teme 'prednostna izbira za reveže', 'vzgoji za sodelovanje' in 'pomenu odpuščanja v skupnosti'. Napoveduje se torej vrsta zanimivih predavanj, ki bodo lahko dvakrat tedensko obogatila večere radijskih poslušalcev. Prvi nagovor bo na sporedu že v petek, 3. marca 2017, ob 18.45. Revija Cerkev danes praznuje 50 let izhajanja Revija Cerkev danes praznuje 50 let izhajanja. Osrednji dogodek bo praznovanje jubileja 18. maja 2017, ko bo na povabilo uredništva Ljubljano obiskal dr. Paul Zulehner, avstrijski teolog. Uredniški odbor revije Cerkev danes na čelu z urednikom p. Brankom Cestnikom je obeležil začetek praznovanja jubilejnega leta – 50 let izhajanja pastoralne revije Cerkev v sedanjem svetu – Cerkev danes. Uvod v jubilejno leto je izid “abrahamske številke”, ki je zajela enajst prispevkov – jagodni izbor dolgoletnega urednika dr. Petra Kvaternika. P. Branko Cestnik, ki revijo ureja zadnja tri leta, v uvodniku ugotavlja, da je večina tem le pogojno zgodovinskih, saj je aktualnost tematik znova vredna premisleka, zato se jubilejna številka bere z neverjetno svežino: “Ali se leta 2017 ne ukvarjamo z vedno isto nevralgično točko – zrelostjo mladih za prejem zakramenta svete birme? Ali se v hitro spreminjajoči družbi ne odločamo vedno znova o pastoralnih prioritetah? Ali se ob pomanjkanju duhovnikov ne soočamo kar naprej z globokimi vprašanji o naravi naših občestev? Da, 2. vatikanski koncil se še uresničuje. Naši reviji se obeta delovna prihodnost”. Jubilejna številka prinaša prispevke Janeza Pogačnika, Valterja Dermote, Antona Strleta, Jožefa Pogačnika, Draga Klemenčiča, Alojzija Šuštarja, Justina Stanovnika, Bogdana Dolenca, Ivana Štuheca in Petra Kvaternika. Uredništvo se je razveselilo novice, da se ja vabilu na praznovanje in simpozij, ki bo 18. maja na Teološki fakulteti v Ljubljani, odzval ugledni avstrijski teolog dr. Paul Zulehner. Višarski dnevi mladih od 17. do 19. marca Mladi iz domovine, zamejstva in po svetu – vsi, ki štejete med 18 in 35 let lepo vabljeni na Višarske dneve mladih od 17. do 19. marca. Dneve bomo izkoristili za pohode v okolico ali smučanje, skupno pripravo obrokov, pogovore in druženje. Oba večera bomo nato preživeli na toplem v Ehrlichovem domu, kjer bomo prisluhnili dvema gostjama. Z nami bosta: * mlada intelektualka iz Argentine Mariana Rožanec, ki bo predstavila izkušnjo svoje nedavne preselitve v Slovenijo. Z vidika identitete in narodne zavesti bo spregovorila o sorodnostih in razlikah obeh (slovenskih) kulturnih sredin. * ljudska pevka, članica različnih etnosestavov in profesorica klavirja Nina Volk, ki bo spregovorila o slovenski glasbi, nas bo naučila kakšno ljudsko pesem, obenem pa nam bo predstavila tudi starodavno glasbilo oprekelj. Proti Višarjam se bomo z avtomobili odpeljali v petek zjutraj, program pa se bo zaključil v nedeljo po kosilu. Predviden prispevek za nastanitev, hrano in večerni program z gosti je 40 evrov. Dodatne informacije in prijave na tel.: +386 (0)1 438 30 50 ali po e- pošti: rafaelova. druzba@siol. net. Dobrodošli! Kratke Škof Jurij Bizjak izhaja iz župnije Col nad Ajdovščino, ki je dala veliko duhovnih poklicev. Po šolanju v domačem kraju in v Ajdovščini je po končani gimnaziji v Malem semenišču v Vipavi študiral na teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1971 po sve - čen v duhovnika. Študij je nadaljeval na papeškem bibli - čnem inštitutu (1976-1983), potem ko je v različnih žup - nijah pastoralno de - loval. Po vrnitvi iz Ri - ma je bil duhovni vo - ditelj v malem seme - nišču v Vipavi, od leta 1997–2000 pa spiritual v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani. Stalno je bil dejaven na področju proučevanja in predstavljanja Svetega pisma. Med leti 1983–2000 je bil predavatelj svetopisemskih ved na Teološki fakulteti v Ljubljani. Deset let je bil član skupine stro - kovnjakov, ki so prevedli in pripravili Slovenski standardni prevod Svetega pisma (1996). Prevedel je knjigo preroka Izaija, dvanajst malih prerokov, Joba, Pregovore in Pridigarja. Pri Ognji - šču je leta 1989 izšel njegov prevod Jobove knjige s krat - kimi uvodi in opom - bami. Papež Janez Pavel II. ga je 13. ma - ja 2000 imenoval za koprskega pomož - nega škofa. V škofa je bil 5. julija 2000 po svečen v koprski stolnici. Za škofov - sko geslo si je izbral besede iz svetopisemske knjige preroka Ageja: “Pogum, vse ljudstvo v deželi” (Ag 2,4). 26. maja 2012 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za koprskega škofa in tako je nasledil dosedanjega škofa Metoda Piriha. Škofijo je prevzel med slovesno mašo v koprski stolnici 23. junija 2012. Kdo je Jurij Bizjak? svojem največjem neuspehu upal vrniti k Njemu domov. Klemenčič je tudi ocenil, da se v Cerkvi premalo govori o pomenu telesa v krščanskem življenju. Ne zavedamo se zakladov, ki so jih dali že Foto JMP Gorica / P. Marko Ivan Rupnik gost ob prazniku mestnih zavetnikov Ob prazniku goriških zavetnikov sv. Hilarija in Tacijana bo letos posebni gost jezuit, teolog in umetnik p. Marko Ivan Rupnik. V ponedeljek, 13. marca, je na programu srečanje z javnimi upravitelji na temo “In če bi politiki prisluhnili umetnosti”? Istega dne bo imel p. Rupnik ob 20.30 v Gledališču Verdi v Gorici t. i. lectio magistralis na temo “Occidente ad una svolta: il Cristianesimo e' una speranza”? (Zahod na razpotju: krščanstvo je upanje?). V torek, 14. septembra, je predvideno srečanje z duhovniki in diakoni o razlikovanju in pastoralnem delu. Ob prazniku sv. Hilarija in Tacijana G. Rafko Klemenčič Kristjani in družba 2. marca 2017 5 Dragi bratje in sestre. V postnem času se škofje preko duhovnikov obračamo na vas z vabilom, da utrdimo in prenovimo svojo ve- ro ter poglobimo povezanost vernikov in škofov. Že v prvih stoletjih Cerkve je bila navada, da so se verniki v času pred Veli- ko nočjo zbirali, zadoščevali za svoje grehe in poživljali svojo ve- ro. Prav tako so katehumeni, to so odrasli pripravniki na obhajanje svetega krsta, v tem svetem času poglo- bljeno nadaljevali svojo pripravo na sprejem v Cerkev, ki se je zgodil pri velikonočni vigiliji z obhajanjem treh zakra- mentov uvajanja v krščanstvo: krstom, bir- mo in evharistijo. V tem duhu vas vabimo, da po- globimo zavedanje po- mena zakramenta svete- ga krsta. V vseh kulturah in ver- stvih poznajo določeno uvajanje v posamezne dobe življenja oz. usta- nove. V katoliški Cerkvi imajo to nalogo trije zakramen- ti uvajanja v krščanstvo: krst, bir- ma in evharistija (KKC 1212). Za nas je zakrament krsta velik dar nebeškega Očeta. S krstom smo postali Božji otroci in člani nje- gove svete Cerkve. Jezus je učil, da je krst potreben za odrešenje: “če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo” (Jn 3,5). Zato Cerkev že od samih začetkov ne krščuje samo odraslih, temveč tudi otroke. Nebeški Oče ljubi in spremlja človeka od spočetja na- prej in ga vabi k sodelovanju. Od krsta naprej pa nas vabi, da iz- kušamo njegovo ljubezen, ki se kaže v usmiljenju in rodi sadove v sočutju do vseh. Zato je krst skupaj z birmo in evharistijo te- melj krščanskega življenja. V katoliški Cerkvi so lahko krščeni otroci in nekrščene odra- sle osebe. Zakrament krsta red- no podeljujejo škofje, duhovniki in diakoni. V skrajnih pri- merih pa ga lahko podeli vsak človek, ki ima pravi namen, oblije krščenca z vodo in pri tem reče: “Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha” (KKC 1256). Med Božje otroke so sprejeti tudi tisti, ki so bili krščeni s t. i. krstom krvi, to je z mučeniško smrtjo pred pre- jemom krsta, ter mrtvorojeni otroci, za katere so starši oz. dru- gi izrekli krst želja. Glede otrok umrlih brez krsta. Cerkev zaupa Božjemu usmiljenju, da tudi zanje obstaja pot zveličanja (KKC 1261). Med sadovi krsta je Božje otroštvo; tudi odpuščanje vseh grehov, izvirnega greha in oseb- nih grehov, kakor tudi nekaterih kazni za grehe (KKC 1263). Med nami in Bogom je bil vzpo- stavljen odnos prijateljstva in ni- smo več sužnji greha, in čeprav krst ne izbriše vseh negativnih posledic izvirnega greha in dru- gih grehov, se v moči milosti lahko borimo proti posledicam zla v sebi in okolici. S krstom smo bili sprejeti tudi v Cerkev in poklicani k svetosti in misijon- skemu ter apostolskemu delu Cerkve (KKC 1270). Vse to po- meni, da smo s Kristusom umrli grehu in z njim vstali ter lahko svobodno zaživimo novo življenje, ki nam je bilo podarje- no. V katoliški Cerkvi krščujemo odrasle in otroke. Z rojstvom so nam podeljenio državljanstvo, narodnost in zlasti materni jezik ter sorodstvene vezi, kar v ničemer ne omejuje otrokovih osnovnih pravic. Na- sprotno, to so dragoceni darovi, ki so nam po- loženi v zi- belko. Tako tudi sveti krst ne odpravlja človekove pravice in svobode za osebni spre- jem vere ob polnoletno- sti. Vsak člo- vek je pokli- can, da se odloča za Bo- ga, se oklepa Kristusa in hodi za njim, da bi imel življenje v polnosti (Jn 10,10). Toda če otrok sploh ne pozna Jezusa, po- tem ga tudi sprejeti oz. zavrniti ne more. Krst otrok je zato stalna praksa Cerkve od najzgodnejših časov naprej. V Apostolskih de- ragi bratje in sestre! Postni čas je nov začetek, pot, ki vodi k veliko- nočni Kristusovi zmagi nad smrtjo. Ta čas nas odločno pozi- va k spreobrnjenju. Kristjane va- bi, naj se vrnejo k Bogu “z vsem svojim srcem” (Jl 2,12), naj za- vračajo vsakršno povprečnost in rastejo v prijateljstvu z Gospo- dom. Jezus je zvesti prijatelj, ki nas nikoli ne zapusti. Tudi ko grešimo, nas potrpežljivo čaka, da se vrnemo k njemu; s po- trpežljivim pričakovanjem nam kaže, da nam je pripravljen od- puščati (prim. Homilija, 8. ja- nuar 2016). Postni čas je primeren za pogla- bljanje duhovnega življenja po sredstvih posvečevanja, ki nam jih ponuja Cerkev: post, molitev in miloščina. Temelj vsega je Božja beseda; povabljeni smo, da jo v tem času poslušamo in glo- boko premišljujemo. Zdaj bi rad razmišljal o priliki o bogatašu in ubogem Lazarju (prim. Lk 16,19– 31). Poiščimo navdih v tej po- menljivi zgodbi, saj je bistvenega pomena za razumevanje, kaj mo- ramo storiti, da bi dosegli re- snično srečo in večno življenje. Spodbuja nas k iskrenemu spreo- brnjenju. 1. Bližnji je dar Na začetku prilike spoznamo oba lika. Revež je opisan podrobneje: nesrečen je in prešibek, da bi še lahko stal na nogah. Leži pri vra- tih bogataša in se hrani z drobti- nicami, ki padajo z njegove mize. Po telesu ima polno ran in celo psi prihajajo k njemu in mu ližejo rane (prim. v. 20–21). Pri- lika opisuje veliko bedo pomilo- vanja vrednega človeka, ki je v nemilosti. D Prizor je še bolj dramatičen, čeupoštevamo dejstvo, da je možuime Lazar: njegovo ime veliko obljublja, ker v dobesednem pre- vodu pomeni Bog pomaga. Lik reveža ni brezimen. Njegove po- teze so jasno orisane in prikazan je kot posameznik z lastno zgod- bo. Čeprav ga bogataš dobesed- no ne vidi, ga mi vidimo in spoz- namo kot znanca. Vidimo nje- gov obraz in kot tak je dar, ne- precenljiv zaklad, človeško bitje, ki ga Bog ljubi in skrbi zanj, čeprav v družbi velja za izobčen- ca (prim. Homilija, 8. januar 2016). Lazar nas uči, da so bližnji dar. Pravi odnos do ljudi je v hva- ležnem prepoznavanju njihove vrednosti. Niti revež pri vratih bogataša ni nadloga, ampak kliče k spreobrnjenju in spreminjanju. Prilika nas najprej vabi, da odpre- mo vrata srca bližnjim, kajti vsakdo je dar, naj bo to bližnji ali brezimni siromak. Postni čas je primeren za odpiranje vrat vsem tistim, ki so v stiski, in prepozna- vanju Kristusovega obraza v njih. Takšne ljudi srečujemo vsak dan. Vsako življenje, ki ga srečamo, je dar in si zasluži biti sprejeto, spoštovano in ljubljeno. Božja beseda nam pomaga odpirati oči, da sprejemamo in ljubimo življenje, še zlasti ko je to šibko in ranljivo. To bomo lahko storili le, če bomo resno jemali evan- geljske besede o bogatašu. 2. Greh nas zaslepljuje Prilika nato neizprosno opiše La- zarjevo nasprotje, bogataša (prim. v. 19). Za razliko od ubo- gega Lazarja ta nima imena; je le 'bogataš'. Svoje bogastvo razka- zuje z razkošnimi in dragocenimi oblačili. Škrlatna oblačila so še dražja od srebra in zlata, zato so pridržana le božanstvom (prim. Jer 10,9) in kraljem (Sod 8, 26), medtem ko je izbrana tkanina človeku nudila skorajda svetost. Bogataš se je očitno bahal s svo- jim bogastvom, ki ga je imel na- vado dan za dnem razkazovati: “dan na dan [se je] sijajno gostil” (v. 19). V njem uja- memo dramatičen pre- blisk sprevrženosti greha, ki napreduje v treh stop- njah: ljubezen do denar- ja, nečimrnost in ponos (prim. Homilija, 20. sep- tember 2013). Apostol Pavel nas uči: “Korenina vsega zla je namreč pohlep po denar- ju” (1 Tim 6,10), ki je glavni razlog za pokvarje- nost ter vir zavisti, sporov in sumničenj. Denar nam lahko celo tako zavlada, da postane tiranski malik (prim. Veselje evangelija, 55). Namesto da bi ga imeli za orodje, ki bi služilo za delanje dobrega in izkazovanje solidarnosti dru- gim, lahko nas in ves svet prikle- ne na sebično logiko, ki ne pušča prostora za ljubezen in pre- prečuje mir. Prilika nato prikaže, da je bogataš zaradi pohlepa nečimrn. Njego- va osebnost se izraža v njegovem videzu in v tem, da drugim kaže, kaj zmore. A njegov videz le za- kriva njegovo notranjo praznino. Njegovo življenje je ujeto v zapor zunanjega videza, najbolj pleh- kih in bežnih vidikov bivanja (prim. prav tam, 62). Najnižja stopnička te moralne revščine je ponos. Bogataš se oblači kot kralj in ravna kot bog ter pri tem pozablja, da je le smrtnik. Tisti, ki jih je spridila lju- bezen do bo- gastva, ne vidijo ničesar drugega kot sami sebe. Ljudi okrog sebe ne morejo videti. Posledica nave- zanosti na denar je nekakšna sle- pota. Bogataš ne vidi izstradane- ga reveža, ki v bolečinah leži pri njegovih vratih. Ob upoštevanju tega dejstva lah- ko razumemo, zakaj evangelij ta- ko odkrito obsoja ljubezen do de- narja: “Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo ene- ga sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu” (Mt 6,24). 3. Božja beseda je dar Evangeljska prilika o bogatašu in ubogem Lazarju nas pripravlja na prihod Velike noči. Obred pepel- nične srede nas vabi k izkušnji, ki je dokaj podobna bogataševi. Ko duhovnik potrese pepel na našo glavo, izgovarja besede: “Pomni, da si prah in da se v prah povrneš”. Na koncu sta oba, lih je zapisano, da je sv. Pavel krstil žensko Lidijo vključno z vso njeno družino (Apd 16,15); prav tako ječarja z vso njegovo hišo (Apd 16,33). Podobna po- ročila najdemo v vseh obdobjih zgodovine krščanstva. Krščanski starši imate sveto in neodtujljivo pravico otroke krsti- ti in jih krščansko vzgajati. Za- gotavljajo jo slovenski in med- narodni pravni predpisi. Tako je v 41. in 54. členu slovenske Usta- ve zapisano, da imate starši pra- vico zagotoviti svojim otrokom versko in moralno vzgojo; zato pa tudi pravico in dolžnost vzdrževati ustanove za izo- braževanje in vzgojo otrok v skladu z lastnim verskim pre- pričanjem. Podobno 2. člen Do- datnega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin določa, da mora država spošto- vati pravico staršev, da zagotovi- jo svojim otrokom takšno vzgojo in izobraževanje, ki sta v skladu z njihovim verskim in svetovno- nazorskim prepričanjem. Zato ti- sti, ki menijo, da starši nimate pravice krstiti svojih otrok, kršijo vaše človekove pravice in temel- jne svoboščine, ki so ustavno in mednarodnopravno zagotovlje- ne. Želijo tudi omejiti svobodo Cerkve, ki jo zagotavlja 7. člen Ustave RS, vključno s pravico sprejema v Cerkev otrok krščan- skih staršev. Poleg zemeljskega življenja, ki ga starši kot Stvarnikovi sodelavci posredujejo otrokom, je za kri- stjane Božje življenje po krstu največji in najdragocenejši dar. To dostojanstvo in čast roditeljev varuje četrta Božja zapoved, ki naroča: “Spoštuj očeta in ma- ter”. To je edina zapoved z oblju- bo blagoslova. Zato vabimo vse starše, da svojim otrokom v prvih mesecih po rojstvu omo- gočijo krst in nato krščansko življenje. Starši ob krstu v imenu svojih otrok izpovejo vero in izrečejo obljubo, da bodo svoje otroke vzgajali v veri Cerkve. To pomeni, da jih bodo izobrazili v veri, jim omogočili udeležbo pri verouku v domači župniji, obha- jali krščanske praznike, gojili družinsko molitev in ob primer- nem času poskrbeli za prejem svetega obhajila in birme. Ob pripravi na krst in ob samem obredu ste številni starši po več letih ponovno odkrili lepoto svoje vere ter sklenili, da boste svoje otroke skupaj z botri in ka- teheti vzgajali v njej. Ob tem se soočate s številnimi izzivi, saj prenos verskih vrednot na otro- ke v današnjih časih ni enostav- na naloga. Zato vas prosimo, da vztrajate in da skupaj z botri in starimi starši svojim otrokom podarite zgled medsebojne lju- bezni, molitve in odpuščanja. Vsako leto v Sloveniji prejme za- krament svetega krsta skoraj 12 tisoč otrok in odraslih. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem, ki ste dali krstiti svoje otroke in ki verske vrednote pre- našate na prihodnjo generacijo. Prav tako pa se zahvaljujemo vsem duhovnikom in drugim pastoralnim delavcem, ki požrtvovalno pripravljajo starše na obred krsta njihovih otrok. Pri verski vzgoji otrok vas sprem- lja naša molitev in naj ostane pri vas Božji blagoslov. Vaši škofje Priloga 2 k Sporočilom slovenskih škofij 2/2017 3 bogataš in ubogi Lazar, umrla in večji del prilike se nato odvija v posmrtnem življenju. Oba nena- doma spoznata, da “ničesar namreč nismo prinesli na svet, zato tudi ne moremo ničesar od- nesti” (1 Tim 6,7). Tudi mi vidimo, kaj se z njima zgodi v posmrtnem življenju. Bo- gataš od daleč nagovori Abraha- ma z nazivom 'oče' (Lk 16,24– 27) kot znamenje dejstva, da pri- pada Božjemu ljudstvu. Ob tej podrobnosti je njegovo življenje videti še toliko bolj protislovno, kajti do tega trenutka ni niti z be- sedico omenjal svojega odnosa z Bogom. Pravzaprav v njegovem življenju ni bilo mesta za Boga. Bil je sam svoj bog. Bogataš šele v mukah posmrtne- ga življenja prepozna Lazarja. Želi, da bi revež ublažil njegovo trpljenje s kapljo vode. Njegova prošnja je podobna Lazarjevi, ki bi ji bogataš nekoč lahko ugodil, pa ji ni. Abraham mu odvrne: “Otrok, spomni se, da si v življenju dobil svoje dobro, Lazar pa prav tako húdo; zdaj je on tu- kaj potolažen, ti pa trpiš” (v. 25). V posmrtnem življenju se ponov- no vzpostavi nekakšna pra- vičnost in zlo v življenju se urav- novesi z dobrim. Prilika nato ponudi sporočilo vsem kristjanom. Bogataš prosi Abrahama, naj pošlje Lazarja, da bi posvaril svoje brate, ki še živi- jo, a Abraham mu odvrne: “Ima- jo Mojzesa in preroke, te naj po- slušajo” (v. 29). Bogatašu še reče: “Če ne poslušajo Mojzesa in pre- rokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih” (v. 31). V ospredje tako pride bogataševa resnična težava. V bistvu vseh njegovih tegob je bilo dejstvo, da se ni oziral na Božjo besedo. Po- sledično je izgubil ljubezen do Boga in začel zaničevati svojega bližnjega. Božja beseda je živa in močna, s svojo močjo spreobrača srca in jih vodi nazaj k Bogu. Ko zapremo svoje srce za dar Božje besede, prej ali slej zapremo srce za dar bratov in sestra. Dragi prijatelji, postni čas je pri- meren za obnavljanje srečanja s Kristusom, življenje po njegovi besedi, v zakramentih in naših bližnjih. Gospod, ki je v puščavi štirideset dni premagoval ukane svoje narave, nam kaže pot, po kateri moramo hoditi. Naj nas Sveti Duh vodi na iskreno poto- vanje spreobrnjenja, da bomo znova odkrili dar Božje besede, bomo očiščeni greha, ki nas za- slepljuje, in služili Kristusu, ki živi v naših bratih in sestrah v sti- ski. Vse vernike pozivam, naj izrazijo svojo duhovno prenovo tudi tako, da se udeležujejo po- stnih pobud, ki jih spodbujajo mnoge cerkvene organizacije v različnih delih sveta, in s tem podprejo kulturo srečevanja v naši človeški družini. Molimo drug za drugega, da bi z ude- leževanjem pri Kristusovi zmagi lahko odprli svoja vrata slabot- nim in revnim. Tedaj bomo lah- ko izkusili veselje Velike noči in ga v polnosti delili. Poslanica svetega očeta Frančiška za postni čas 2017 Božja beseda je dar. Bližnji je dar Pastirsko pismo za postni čas 2017 (1. del) Sveti krst je velik božji dar za vsakega izmed nas Goriška2. marca 20176 Pravljična urica v Feiglovi knjižnici / Darilo za mamico Mladinska soba, v kateri so skriti zakladi pravljičnega sveta, je spet privabila v svoj čarobni objem najmlajše obiskovalce knjižnice v ponedeljek, 13. februarja 2017, ko je bila na vrsti tretja Pravljična urica drugega sklopa pravljic v letošnji sezoni. Nad petnajst zvedavih cicibanov je posedlo na blazinice in čakalo na pravljično doživetje. Tokrat ga je pričarala kar knjižni - čarka Mar - tina Humar. Tudi v nje - nih rokah so drobno za cingljali zvončki, ki so naznanili začetek pravljice. Ker se je pripovedna nit vila pod naslovom Kaj je to, je Martina preizkusila domišljijsko moč malčkov in jih povprašala, kaj lahko vsega postane knjiga: ptiček, streha nad glavo, okno v svet, kukalo... Potem pa je začela razvijati nežno zgodbo o ljubezni, ki ogreva mamimo in sinčkovo srce. Mamica je po nestrpnem čakanju vendarle dočakala, da ji je poštar prinesel paket. Odprla ga je in je bil sesalnik. Veselo je začela sesati prah po hiši. A na lepem je spet pozvonilo pri vratih. Na pragu je stal še en paket z napisom Mama. Nemalo se je začudila in ugibala, kaj bi lahko bilo v njem. Njenemu ugibanju so se seveda pridružili tudi mali poslušalci: otipavali so, kaj je v škatli: nekaj mehkega, okroglega... V škatli je bil mamin sinček! Vanjo se je skril, da bi mamici naredil presenečenje in da bi jo razveselil. Pripovedovalka Martina je otroke presenetila še s čarobno škatlo: če vanjo pošlješ poljubček, se ta v škatli spremeni v srčece. Otroci so seveda z veliko vnemo pošiljali poljubčke, pa še mamice so jim pomagale, tako da se je v škatli nabralo kar nekaj srčkov. Vsak udeleženec pravljice je prejel paketek, v katerem je bilo srčece, ki so ga otroci lahko pobarvali. Kot vselej so ob koncu odšli domov z lepimi slikanicami, ki so si jih izposodili pri knjižničarki Bredi, da bi tudi doma ob prelistavanju odjadrali na širno morje domišljije. / IK Skokičin vrtiljak: v Gorici in Romjanu V športnem centru Mirka Špacapana v Gorici je bila pred kratkim tretja etapa Skokičinega vrtiljaka, projekta, ki ga ZSŠDI ponuja vsem osnovnim šolam v Furlaniji Julijski krajini. Prireditve se je udeležilo 150 učencev osnovnih šol Otona Župančiča iz ulice Brolo, Frana Erjavca iz Štandreža, Lojzeta Abrama iz Pevme, Ludvika Zorzuta iz Bračana in Alojza Gradnika iz Števerjana. Tretješolci so se udeležili krožne vadbe na šestih postajah, kjer so se preizkusili v nogometu, košarki, odbojki, atletiki, splošni motoriki in v zabavni jezikovni igri. Četrti in peti razredi pa so med sabo tekmovali v igri med dvema ognjema, v pravem izločilnem turnirju, ki je veljal za uvrstitev v veliki deželni šolski finale in ki bo na sporedu ob koncu marca 2017. Napredovanje v deželni finale si je priigrala osnovna šola Lojzeta Abrama, ki je v finalu premagala osnovno šolo Alojza Gradnika. Ob koncu dopoldanske prireditve je približno 100 učencev, pod mentorstvom vaditeljice Damijane Češčut, zaplesalo po ritmu himne slovenskega športa v Italiji, Skupaj zmoremo. Sledilo je nagrajevanje vseh prisotnih. Tretješolci so prejeli trakec s kuverto in potrdilom o opravljenem Skokičinem vrtiljaku, ostali učenci pa knjižni zaznamek z besedilom himne Skupaj zmoremo. V ponedeljek, 20. februarja, je bil Skokičin vrtiljak v Romjanu. Šole doberdobskega ravnateljstva so se srečale v romjanski telovadnici za četrto etapo Skokičinega vrtiljaka. Približno 120 učencev osnovnih šol iz Sovodenj, Doberdoba, z Vrha in iz Romjana se je preizkusilo v krožni vadbi in v igri med dvema ognjema. Tretješolci so v prvem delu dopoldneva opravili s šestimi krožnimi postajami, na katerih so se preizkusili v nogometu, košarki, odbojki, atletiki, splošni motoriki in v jezikovni križanki. V drugem delu jutra je šest ekip tekmovalo v igri med dvema ognjema. Najspretnejši so bili učenci majhne vrhovske šole, ki so zmagali na vseh treh tekmah in se tako uvrstili v veliki deželni finale. Drugo mesto je pripadlo ekipi Romjan 3. Pod vodstvom vaditeljice Elene Vizintin so četrto in petošolci zaplesali po notah športne himne Skupaj zmoremo. Plesnemu nastopu sta sledila pozdravni nagovor ravnatelj ice Sonje Klanjšček in nagrajevanje vseh udeležencev. Tretješolci so za opravljene krožne postaje prejeli spominski trakec s kartončkom žabice Skokice, četrto in petošolci pa so odnesli domov knjižni zaznamek ZSŠDI z besedilom športne himne Skupaj zmoremo. Kratke rav zares je škoda, da se je dopoldanskega srečanja Na kavi s knjigo v četrtek, 23. februarja, udeležilo malo ljudi, saj je prof. Marija Češčut po pozdra- vu dr. Damjana Pau- lina uvedla izjemno lep kulturni dogo- dek. Predstavila je namreč sodelavke Razsikovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, ki so skupaj s starosto goriških zgodovinarjev dr. Brankom Ma- rušičem spregovorile o poročilu delovanja tega pomembnega raziskovalnega sre- dišča, ki nosi krasno ime Izvestje. Dr. Tan- ja Martelanc, dr. Pe- tra Testen, Petra Ko- lenc in dr. Danila Zuljan Kumar so predstavile Izvestje, gre že za trinajsto šte- vilko, in seveda so razložile tudi stro- kovne zapise v njem, predvsem pa je bil govor o 70-letnici ustanovit- ve, gradnje, nastanka Nove Gori- ce, sosednjega, mlajšega mesta od Gorice. Prav Novi Gorici je nam- reč posvečeno Izvestje. Pa naj ra- ziskovalke in zgodovinar ne za- merijo, če zapišem, da je bilo po predstavitvi najbolj zanimivo slišati prav stalnega spremljevalca srečanj Na kavi s knjigo, kjer kavo ponuja tržaško podjetje PrimoA- roma, prof. Alda Rupla, ki je po- vedal čudovito, vsaj za vse prisot- ne novo, doslej nepoznano zgod- bo o gradnji Kulturnega doma v Gorici in cerkve v Novi Gorici. Dejal je, da je splošno znano, ka- ko so se takrat politično dogovar- jali, pravzaprav je gradnja Kultur- nega doma v Gorici pogojevala gradnjo cerkve v Novi Gorici in P obratno. Podatek, ki samo potrju-je omembo na srečanju prisotne-ga arhivarja Jurija Rose, ko je de- jal, da v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici leži zajeten katalog dopisov o tem, kako so zgradili cerkev v Novi Gorici, vse pa je še neraziskano. Samo ta nepoznana zgodba bi že veljala, da bi se več ljudi udeležilo srečanja Na kavi s knjigo, saj je imela prav prof. Marija Češčut, ko je javno pozvala dr. Branka Ma- rušiča, naj napiše svoje spomine na gradnjo Nove Gorice, ki se je sam dobro spominja, kot se tudi spominja prvega obiska maršala Tita v Solkanu, ko se je leta 1948 srečal s predstavniki mladinskih delovnih brigad. Dr. Danila Zuljan Kumar je na začetku predstavitve Izvestij pou- darila, da je to zbornik o opravlje- nem delu v minulem letu, dejala pa je tudi, da gre za pomemben prispevek za naš prostor, saj predvsem osrednji Ljubljani po- nuja vpogled v zgodovino in se- veda življenje na Goriškem, na obeh straneh državne meje. Dr. Petra Testen je predstavila svo- jo študijo o služkinjah na Go- riškem, tistih ženah, ki so takoj po drugi svetovni vojni dnevno pre- hajale državno mejo in hodile de- lat na črno h goriškim družinam, dr. Tanja Martelanc je prispevala kratek oris svoje predstavitve no- vogoriškega župnijskega središča. Gradnjo so v takratni Jugoslaviji odobrili šele v sedemdesetih letih minulega stoletja, zasnoval jo je arhitekt France Kvaternik, ki je na Slovenskem naredil 11 modernih cerkva, zgradilo jo je nekdanje aj- dovsko gradbeno podjetje Pri- morje. Zakaj je cerkev v Novi Go- rici na robu mesta, zakaj brez kla- sičnega zvonika, zakaj deluje na nekatere odbijajoče in na druge prijazno, vse to je prišlo na dan v debati. Petra Kolenc je predstavila naslov- nico Izvestja, ki jo krasi spomenik padlemu italijanskemu vojaku; ta je stal na mestu na tamkajšnjem pokopališču, kjer je danes Eda center v Novi Gorici, kot je tudi Petra Kolenc predstavila še razpra- ve dr. Jasne Fakin Bajec o Novi Gorici, spregovorila pa je tudi o tem, kako je nastal novogoriški grb, katerega idejna očeta sta v bi- stvu dva, čeprav se je takratna ko- misija, po letu 1968, odločila za stilizirano vrtnico arhitekta Roni- ja Nemca iz Solkana, drugo vrtni- co pa je na kamnitem oboku pri- pravil oblikovalec Pavel Med- vešček. Petra Kolenc je predstavila tudi zapis dr. Špele Ledi- nek Lozej o Kurji va- si, naselju za vod- stvene kadre pri No- vi Gorici, na prosto- ru, kjer so zgradili tovarne, med njimi Meblo, in zapis dr. Neve Makuc o pro- jektu Restaura. Dr. Branko Marušič, ki je živa legenda go- riškega zgodovino- pisja, pa je v svojem posegu o nastanku Nove Gorice nasul toliko zanimivih zgodovinskih dej- stev, da bi bilo zares lepo, če bi jih zbral v posebno knjigo. Predvsem pa je ori- sal nastanek mesta na močvirnati zemlji in tudi po- vedal, kako je bilo potrebno naj- prej urediti osnovne prometne poti med na novo nastajajočim mestom in Šempetrom, ter vrsto drugih zanimivosti. Prav tako je bilo prijetno poslušati strokovno razlago dr. Danile Zuljan Kumar o novogoriškem slovenskem go- voru, regiolektu, kot se strokovno reče, ki je zmes kraškega in no- tranjskega narečja, preprosto po- vedano pa: zmes kraške, vipavske in briške govorice, oplojen pa je novogoriški pogovorni jezik seve- da tudi s furlanščino in itali- janščino. Lep jutranji kulturni dogodek je samo pokazal, kako živo je zani- manje za našo skupno goriško preteklost! Jurij Paljk In memoriam Remo Devetak 84. letu starosti je 24. fe- bruarja zvečer umrl Re- mo Devetak, dejaven družbenopolitični in prosvetni delavec v sovodenjski občini. Njegovemu spominu se klanja- mo tudi zato, ker je bil med dru- gim naš zvesti sodelavec, še prej pa je pisal za Novi list in Kato- liški glas. Znan je tudi po tem, ker je na domu v Sovodnjah hra- nil izjemen dokumentarni in fo- tografski arhiv, ki priča o boga- tem in razvejenem življenju naše krajevne skupnosti v zadnjih de- setletjih. Skupaj z dvojčkom Renatom se je rodil 6. novembra 1933 v zna- ni Čotovi družini na Vrhu Sv. Mihaela očetu Avguštinu in ma- teri Tereziji. Prve tri razrede osnovne šole z italijanskim učnim jezikom je obiskoval v domači vasi, ostala dva razreda pod zavezniško vojaško upravo. Po drugi vojni se je izučil čevljar- skega poklica, ki ga je do leta 1959 tudi samostojno opravljal. V letih 1962-92 je bil zaposlen v tekstilni tovarni Manifattura go- riziana. V letih 1965-85 je bil občinski svetnik. Leta 1979 je bil soustanovitelj in član sekcije Slo- V venske skupnosti za Sovod-nje, odtlej tudi tiskovni po-ročevalec in govornik na jav- nih shodih. Veliko je obja- vljal o dogajanjih v sovoden- jskem občinskem svetu, občasno tudi politična raz- mišljanja in manjše raziskave o domači polpretekli zgodo- vini. V okviru občinske upra- ve je bil v letih 1974-1985 iz- voljen v Kraško gorsko skup- nost, v razširjenem svetu Trgovinske zbornice je delo- val v letih 1976-1980. SSk mu je podelila odličje na dežel- nem kongresu leta 1986 in pred dvema letoma, občina Sovodnje pa leta 2009 za življenjsko delo. V marcu 1994 je prek našega ted- nika prejel časnikarsko izkazni- co. V letih 1967-79 je bil član vrhovskega društva Danica, leta 2001 pa je bil eden od ustanovi- teljev društva Vrh Sv. Mihaela. Bil je med pobudniki za zgradi- tev zvonika ob vrhovski cerkvi. V zakonu z Zmago Cotič sta se mu rodili hčerki Doriana in Ana- stazija. Več let po prerani ženini smrti se je poročil z Maro Fajt, s katero je živel v Sovodnjah. Remo Devetak je skozi vsa leta svojega delovanja skrbno in ure- jeno dokumentiral dogajanje v domači in širši stvarnosti. Samo sejam občinskega sveta je posve- til 52 map gradiva. Poleg tega njegov bogati arhiv sestavlja 1250 vsebinsko porazdeljenih knjig/map, 65 vsebinsko ra- zličnih map, posebne mape z gradivom je namenjal študij- skim dnevom Draga, zbiral je ko- ledarje in knjižne zbirke Goriške Mohorjeve družbe ter Jadranski koledar, revijo Mladika, Ognjišče, Isonzo-Soča, glasili SSk Naša pot in Skupnost, dnev- nik Slovenec, Novi list, Katoliški glas in naš Novi glas, Demokra- cijo, Dom, Novi Matajur, Tednik in Nedeljo, Družino, Pastirčka, Števerjanski vestnik itd. Iz časo- pisja je izrezoval članke. Izjemno bogat je arhiv s prispevki o delo- vanju v posameznih občinah na Goriškem in Tržaškem, pa tudi o upravnih, parlamentarnih, evropskih in drugih volitvah itd. V nekaj zabojih je še raznovrstno gradivo, pomešano s knjigami in revijami, ki čakajo, da ga kdo uredi. Izredno bogata je tudi fo- toteka (450 map!), ki ohranja spomin na dolgo vrsto priredi- tev, proslav, kulturnih nastopov, veselic, vaških praznikov in dru- gih dogodkov. Skratka gre za edinstven arhiv neprecenljivega pomena, ki ga ni uredil neki funkcionar, temveč človek, ki je kleno ljubil svoje korenine, rod- no zemljo, zgodovino, narod, slovensko besedo, vero in družino. Pogrebno slavje je bilo v sredo, 1. marca, v Sovodnjah, nato so ga pokopali na rodnem Vrhu Sv. Mihaela. Žalna seja v organiza- ciji SSk in KD Sovodnje bo v četrtek, 2. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, kjer je tudi sam neštetokrat lovil v objektiv utrinke iz življenja svojih ljudi. Naj počiva v Božjem miru! Svojcem pa naj gre iskren izraz našega sožalja. / DD V Gorici Foto JMP Na kavi s knjigo Predstavitev Izvestja o nastanku Nove Gorice KATOLIŠKA KNJIGARNA Goriška 2. marca 2017 7 Spominski glasbeni večer “Silvanu ... z ljubeznijo” Zdravo seme ne bo zamrlo SCGV KOMEL in ARSATELIER ianist Alexander Gad- jiev, eden najbolj žlaht- nih glasbenih cvetov, ki so zrasli na SCGV Emil Ko- mel, je 21. februarja kot pose- ben gost uvedel že tradicio- nalni koncertni večer v spo- min na pokojnega prof. Silva- na Kerševana. Lisztova sona- ta, ki jo je izvrstni mladi moj- ster črnobelih tipk s srcem poklonil ravnatelju-prijatelju, je izzvenela kot eden izmed vrhuncev bogatega večera, na katerem so nastopili nekateri izmed najboljših in nekdan- jih učencev šole Komel. “Čas mineva zelo hitro, na šoli so nove generacije, ki rav- natelja Silvana niso spoznale. Njegov spomin in duhovitost pa sta še vedno zelo živa med na- P mi”, je v pozdravnih mislih po- vedala ravnateljica Alessandra Schettino, ki je koncert v veliki dvorani Kulturnega centra Bratuž zasnovala skupno z Metko Sulič. Na letošnjem, petem spominskem večeru so se glasbene točke pre- pletale z odlomki iz pe- dagoških razmišljanj, ki jih je Kerševan v letih zapustil glasbeni šoli. V ustih ravnateljice, Gad- jieva in pedagogov Mir- ka Ferlana, Daniele Brussolo, Martine Gere- on, Damijane Čevdek Jug in Ingrid Mačus so zaživele njegove besede: nekatere od teh so našli v zapiskih, ki jih kot sve- tinje hranijo na tajništvu, druge so bile objavljene v intervjujih v našem tedniku. “Glasba je del človeka”, smo slišali. “Če je v te- bi, pride prej ali slej na dan. Kdor jo v sebi začuti, je prav, da jo poišče in spozna”. To je po- slanstvo šole Komel: pomagati mladim pri razvoju in rasti. Nje- na prizadevanja gredo izključno v smer vzgoje in kulturne rasti, saj “vsaka skupnost lahko preživi tudi brez glasbe in kul- ture, a gre svojo življenjsko pot kot anonimna čreda”. Prof. Kerševan je znal na poseben način povezovati ljudi, omo- gočati, da so se srečevali: jezik je pojmoval “ne le kot sredstvo sporazumevanja, temveč kot ključ za spoznavanje kulture ne- kega naroda”. Tako je gradil ro- dove “za boljše čase”, v katere je trdno verjel. Pred sabo je imel mlade, ki “so se okužili” s pozi- tivnimi energijami velikih pri- morskih glasbenikov, kot so bili Komel, Kogoj, Bratuž, Vodopi- vec, Filej, Jericijo; ob njih še na- prej rastejo “in obetajo, da tisto zdravo seme ne bo zamrlo”. Posebno slovesen je bil trenu- tek, ko je ravnateljica razglasila imeni dobitnikov štipendij iz sklada Silvan Kerševan, ki ju je izročil predsednik SCGV Komel Blaž Kerševan. Letos sta jo prejela petnajstletna pianistka iz Števerjana Miche- la Sbuelz in šestnajstletni čelist iz Doberdoba Jurij La- vrenčič. Kljub mladim leto- ma imata oba za sabo že veli- ko izkušenj na koncertnih odrih in tekmovanjih, kjer se vedno uvrščata med naj- boljše. Po podelitvi se je večer nadal- jeval z glasbo: dve pesmi je za- pel Mladinski zbor SCGV Emil Komel pod taktirko Da- mijane Čevdek Jug. Kot soli- sta sta nato blesteče nastopila nagrajenca Jurij Lavrenčič in Mi- chela Sbuelz, v duu pa lansko- letna prejemnika, harmonikarja Jure Bužinel in Manuel Perso- glia. Mladi violinist Riccardo Conte je ob klavirski spremljavi Michele De Castro zaigral Tosel- lijevo serenado, po notah katere je plesala baletka Sanja Vogrič, flavtistka Ivana Gerin pa je ob spremljavi pianistke Ingrid Mačus občuteno zaigrala Pou- lencovo sonato. Na koncu sta kot večji skupini nastopila še or- kester kitar pod vodstvom Mar- tine Gereon in šolski orkester - v njem igrajo še čisto mladi go- jenci, pa tudi člani društva Ar- sAtelier -, ki ga vodi Luigi Pisto- re. Tudi ta večer je dokazal, da je prof. Kerševan še kako živo nav- zoč med vsemi, ki so ga poznali. Njegova prekipevajoča ustvarjal- na in združevalna energija - hva- la Bogu! - še vedno oplaja našo goriško zemljo in ljudi na njej. Danijel D. Obvestila Kulturni center Lojze Bratuž v okviru Festivala Kogojevi dnevi in v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravlja za jesen 2017 spominsko razstavo o slikarju Albertu Sirku ob njegovi 130-letnici rojstva in 70-letnici smrti. Zato se obrača na zasebnike, ki imajo v lasti dela Alberta Sirka, s prošnjo, da bi jih dali na razpolago za obdobje razstave. Informacije na tel. (+39) 0481 531445, pon. - pet. od 8.30 do 12.30 ali po e-pošti info@centerbratuz. org. Pri Združenju cerkvenih pevskih zborov - Gorica pripravljamo projekt Opera omnia Mirka Fileja. Vse, ki ste ga poznali, sodelovali z njim pri katerem projektu ali zboru, naprošamo, ali bi nam posredovali fotografije ali partiture in tako pripomogli k boljši uresničitvi projekta. Za dodatne infomacije: 0481 31817, zcpz. go@gmail. com. V župnijskem domu v Štandrežu poteka delavnica “makrame”, namenjena odraslim in mladim; dve delovni srečanji sta že bili v februarju, ostali dve bosta 3. in 10. marca ob 20. uri v veroučni sobi župnijskega doma Štandrež. Tečaj vodi Fabiola Torroni. Za prijave in informacije: Nanut Joana (0481 21419). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča udeležencem celodnevnega izleta ob dnevu žena, ki bo 7. marca 2017 v kraju Pedavena (Belluno), da bo avtobus št. 1 odpeljal ob 7. uri iz Gorice s trga Medaglie d’oro-Goriščka, nato s postanki pri “vagi” blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, pred razstaviščem Expomego/Eurospar (ul. Bolivia), v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Avtobus št. 2 pa bo odpeljal ob 7. uri iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Sledi skupna vožnja ob 7.30 uri proti Pedaveni. Organizatorji priporočajo točnost. PD Rupa-Peč vabi na vsakoletni izlet v klasično Grčijo, v Meteoro, od 23. do 29. avgusta 2017. Info na tel. 0481 882285 (Ivo Kovic). Prodajam gozdna drva in oljčno olje. Tel. 0481 390238 ob uri obedov (kmetija Aleš Komjanc, Jazbine). V središču mesta dajamo v najem prenovljeno stanovanje, primerno tudi za pisarno. Info tel. 340 9248297. Prispevke za Slovenski center za gla- sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah- ko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor- macije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Male oglase bomo objavili prihodnjič. Darovi Za Novi glas: Kati Burjes (ZDA) 362,14 evrov; Maria Porovne (Kanada) 50 evrov. Sožalje Ob izgubi prijatelja Remota Devetaka izrekamo družini iskreno sožalje Prosvetno društvo Rupa- Peč. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 3. 3. 2017 do 9. 3. 2017) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 3. marca (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 5. marca, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 6. marca (v studiu Sanja Vogrič): The Beatles' beat, ritem 60. let. Torek, 7. marca (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 8. marca (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Pozabljeni kočevski Nemci 2. del - Izbor melodij. Četrtek, 9. marca (v studiu Andrej Baucon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. vabi na predstavitev pesmarice PATRICKA QUAGGIATA PESMI ZA MLADA GRLA v torek, 7. marca 2017, ob 19.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici S skladateljem se bo pogovarjala in zbirko predstavila Mateja Černic. Večer oblikujejo še OPZ VESELJAKI in MlPZ Emil Komel KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabi na kavo s knjigo DRAGO ŠTOKA KOROŠKA V MOJEM SRCU Knjigo bo predstavil in se z avtorjem pogovarjal Janez Povše v četrtek, 9. februarja 2017, ob 10. uri v prostorih knjigarne na Travniku 25 Pod pokroviteljstvom Kavo bo ponudilo podjetje PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ in KULTURNO DRUŠTVO STANKO VUK iz Mirna-Orehovelj DAN SLOVENSKE KULTURE ČISTI ŽRTVI SVETAL SPOMIN ob 80-letnici mučeniške smrti Lojzeta Bratuža solistične točke, recitacije, prizori, glasbene in zborovske pesmi slavnostni govor prof. Lučana Budal četrtek, 2. marca 2017, ob 20. uri dvorana Gnidovčevega doma na Mirenskem gradu nedelja, 5. marca 2017, ob 18. uri župnijska dvorana Anton Gregorčič - Štandrež POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V vseh naših srcih spomini bodo ostali do tedaj, ko spet se vsi ob tebi bomo zbrali. Zbogom brat in stric REMO. NATO, NERINA in UŠTILI Z DRUŽINAMI Dragi REMO, za dobroto tvojih rok, ostala je le beseda hvala, ki s spominom nate v srcih bo ostala. Iskreno sožalje svojcem. PD VRH SV. MIHAELA Zgodovinska stavba na Placuti (št. 18) je že štirinajst let prazna in zapuščena. Razpada in ustvarja samo stroške za najnujnejša dela za vzdrževanje in bremeni lastnika z raznimi davki in zavarovanjem. Ker do danes nobena slovenska organizacija ali posamezniki niso pokazali zanimanja za uporabo je odbor Katoliškega tiskovnega društva sklenil, da objavi poziv za nakup morebitnim interesentom, tako ustanovam kot posameznikom. Za pojasnila lahko kličete na tel. 0039 0481 531445 ali preko elektronske pošte na naslov societatipografica@legalmail.it Pomembno obvestilo Odšel je naš dragi Remo Devetak Hvala vsem, ki so v teh mesecih stali ob strani njemu in nam, kot tudi tistim, ki so počastili njegov spomin, in vsem, ki ga še bodo na žalni seji 2. marca v Sovodnjah; iz srca se zahvalju- jemo tudi organizatorjem te po- bude. Za vsestransko pomoč in bližino naj gre naša zahvala tu- di dr. U. Tommasiniju, vsemu osebju R. S. A. iz Gorice in g. župniku R. Podbersiču. Kdor želi, naj v njegov spomin daruje v dobrodelne namene. Remo, tata, nono, “bisanono”, kjerkoli si... hvala za vse! Imej se lepo in nadaljuj s svojim “bunkerjem”! / SVOJCI Michela Sbuelz Jurij Lavrenčič Alexander Gadjiev Kultura2. marca 20178 Začela se bo 48. Primorska poje 32 koncertov z več kot 200 zbori organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Zveze pev- skih zborov Primorske, Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveze slovenske kato- liške prosvete iz Gorice in Zve- ze cerkvenih pevskih zborov iz V Trsta se bo v petek, 3. marca,začela letošnja zborovska revi-ja Primorska poje, na kateri bo 32 koncertov v različnih krajih Primorske z več kot dvestotimi pevskimi zbori. Na prvem dnevu Primorske poje, ki bo na Dobrovem, v Po- stojni in Trstu, bodo nastopili trije goriški zbori: MePZ F. B. Sedej iz Števerjana na Dobro- vem, MePZ Rupa-Peč in MoPZ Štmaver v Kulturnem domu v Postojni. Letošnja priljubljena in najbolj množična revija je posvečena 70. obletnici priključitve dela Primorske matični domovini, 80. obletnici mučeniške smrti skladatelja in zborovodje Loj- zeta Bratuža in 130. obletnici rojstva skladatelja Zorka Pre- lovca. Na Goriškem, Tržaškem in v videmski pokrajini bo 11 kon- certov, od teh štirje bodo v cer- kvenih prostorih. Prvi koncert na Tržaškem bo v petek, 3. marca, v Marijinem domu v Trstu, sledili bodo koncerti v soboto, 4. marca, v Bazovici v cerkvi sv. Marije Magdalene, v soboto, 18. marca, v telovad- nici v Lonjerju, v nedeljo, 26. marca, v Prosvetnem domu na Opčinah, v soboto, 8. aprila, v gledališču Verdi v Miljah, v so- boto, 22. aprila, v cerkvi sv. Lo- vrenca v Škednju. Na Go- riškem bodo letos štirje kon- certi, in sicer v soboto, 18. marca, v Domu Kremenjak v Jamljah, v petek, 24. marca, v cerkvi sv. Andreja v Štandrežu, v nedeljo, 26. marca, v Kultur- nem centru Lojze Bratuž v Go- rici in v nedeljo, 2. aprila, v Domu na Bukovju v Števerja- nu. V videmski pokrajini bo Primorska zapela v nedeljo, 23. aprila, v cerkvi sv. Florjana v Zavarhu. Na Trbižu bodo v občinskem kulturnem centru v nedeljo, 19. marca, nastopili zbori iz Primorske in Koroške. eje mojega jezika so meje mojega sveta”, je zapisal filozof. Pri tem ni mislil na šte- vilčnost govorcev nekega jezika, ampak da je jezik čudežni orga- nizem – nikakor ne le slovnica in slovarji –, ki zaradi svoje speci- fične narave ni le sredstvo spora- zumevanja, še zdaleč ne! Jezik se je rodil iz človekove želje, celo nuje, da poimenuje svet, v kate- rega se je rodil. Svoje roke, ženske dojke, temne oči svojih otrok, zvezde v globini črnine nočnega neba, ki so ga toliko plašile kot vabile. Sladke sadeže na drevesu spoznanja, zaradi katerih se je dvignil, vzravnal in se ločil od svojih bratov in sester, s katerimi se je premikal skozi pragozd in se sporazumeval z znaki, zvoki, gla- M“ sovi.Dognati skrivnost jezika se ne da,kot so nekateri po- skušali, sledeč raz- voju otroškega čebljanja v govor – oblikovanju prve med vsemi beseda- mi, ki je bila, ki je in ki bo mama – in ta- ko razvijali teorijo, kako je nastal člo- veški govor, jezik, ne le eden, ampak na tisoče. Danes je na svetu več kot šest tisoč jezikov, vsak mesec umreta dva. Ker je jezik živ orga- nizem, je podrejen zakonom mi- nevanja. Saj je človekov in ne božji. Jezik združuje neko občestvo, da postane ljudstvo, narod, nacija. Je edini resnični temelj, na katerem se utemeljuje identiteta, prepoz- navanje, a hkrati tudi razločevan- je od drugih, četudi sosedov. A v jeziku je skrita tudi želja po šir- jenju, ekspanziji, prevladi. Danes vemo in slišimo, manj vidimo, da jeziki sledijo globalizaciji, razliva- jo se preko svojih meja, osvajajo tuja ozemlja, tuje narode, jih tlačijo v topilne lonce, da se tam prekuhajo in izstopijo kot govorci kitajščine, angleščine, španščine: treh jezikovnih velesil, nenehno soočenih s slovanskim sojuzom, ki pod vodstvom ruščine postavlja svoje meje. In kaj je z nami, Slovenci? Komaj dva milijona nas je, rečeno brez domišljije: za predmestje nekega svetov- nega megapolisa nas je. A le če molčimo, če molčimo, ko nas sosedje potiskajo v provinco, ko naša severna soseda meni, da je celo v deželni ustavi neprimerno uporabiti izraz slovenski, ko naši zahodni sosedje še ved- no proizvajajo prastrah pred Slovani, Slovenci, schiavi! Smo zaradi tega ogroženi? Smo zaradi tega manj vredni, so naše meje zaradi tega ogrožene, skrčene? Abonmajska sezona SSG v Gorici Ravno prav popran zabaven Trio bonmajska sezona Sloven- skega stalnega gledališča v Gorici je v ponedeljek, 6. februarja 2017, v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž ponudila pravo komedijsko po- slastico. V goste je prišlo Gleda- lišče Koper z glasbeno uspešnico Trio, prejemnico nagrade Tanta- druj za l. 2016. Predstava je krstno uprizoritev doživela no- vembra 2015 kot dramski prve- nec igralca Gašperja Tiča, ki je nase kot na avtorja besedil v ve- zani besedi že opozoril na dveh končnih prireditvah Borštniko- vega srečanja. K pisanju dramske- ga teksta ga je spodbudil režiser Jaka Ivanc, ker je Gašper Tič večkrat kaj šaljivega napisal za kolege v Mestnem gledališču lju- A bljanskem ob kakšnem prazno-vanju rojstnega dne. Tako je na-stalo duhovito, do pravšnje mere začinjeno besedilo o treh sestrah, ki imajo skupnega očeta (ena je polsestra, materi sta pa sestri), bogatega, svetovno znanega diri- genta, ki jih je že v otroštvu za- pustil – bil je nepoboljšljiv žen- skar - in po blesteči karieri umrl na Deviških otokih. Njegove hčerke se preživljajo s petjem. Prepevajo v Triu Pupe. Ravno na dan, ko pričakujejo razglasitev očetove oporoke, imajo morda zadnji skupni nastop, pri katerem so vse živčne. Ostro zbadajo dru- ga drugo na račun zunanjosti, značajev, življenjskega sloga... Vsaka upa, da ji je oče zapustil čim večji delež, da bo lahko ubra- la solistično pot. A čaka jih nel- jubo presenečenje... Tako da na- zadnje spoznajo, da je sestrska ljubezen tista trdna vez, ki jim je ne more odvzeti nihče. Zato bo- do še naprej nastopale in uživale ob dobri glasbi iz 50. let, ki jo imajo najraje. Zelo spretno in učinkovito napi- san komedijski splet v narečno obarvanih ver- zih, prepleten z glasbo – imeno- vali bi ga lahko muzikal – ne vsebuje ni- kakršnih pro- blematičnih za- pletov, je spisan tako, da polno- krvno zaživi le, če ga izvajajo mojstrski kome- dijanti, ki so hkrati dobri pevci. Pri izbiri igralskega tria Jaka Ivanc ni imel težke izbire, saj jih je Gašper Tič že ob pisanju ko- medije verjetno imel v mislih. Trio Pupe sestavljajo trije igralci (!). Izbira je načrtna tudi zaradi vsebinske poante: ker si je oče teh sester zelo želel imeti fante, je hčere vzgajal bolj po “moško”. Sicer pa transvestitska igra v gle- dališču deluje vselej komično. V like treh sester so se tako imenit- no prelevili Uroš Smolej, ki je že večkrat izkazal svojo moč in izredno prepričljivost v tovrstnih V Lokarjevi galeriji v Ajdovščini so pred kratkim odprli razstavo del, ki sta “likovni center Sinji vrh ponesli v svet lepega in dobrega”. To sta likovni koloniji Slovenija odprta za umetnosti in Umetniki za karitas. Razstava je poklon Sinjemu vrhu in Občini Ajdovščina v februarju, mesecu kulture, so v povabilu na odprtje razstave zapisali pri Karitas. Za kulturni program je poskrbel Ženski kvartet Anka, kulinarični utrip Sinjega vrha pa je pričarala dru - žina Vid mar. Na razstavi del, nastalih na ju - nijskem dru že - nju umetnikov Slovenija od pr - ta za umetnost, so se pred sta - vili Tanja Ver - lak, Maruša Šu - štar, Mira Ličen Krmpotić, Kle - men Brun, Meta Šolar, Kaja Urh, Peter Marolt, Klavdij Tutta, David Ličen, Polona Kunaver Ličen, Damjana Plešnar, Brut Carniollus, Črtomir Frelih, Sergej Kapus, Walter Köstenbauer, Toni Franović, Gala Čaki, Dragana Knežević, Noriaki Sangawa, Simao Bessa, Gianni Borta, Dania Spizzamiglio in Zdravko Milić. Na likovni koloniji Umetniki za karitas pa so avgusta lani na Sinjem vrhu ustvarjali Zdravko Dolinšek, Andrej Kosič, Jurij Kravcov, Petar Lazarevič, Miloš Marc, Jasna Merku, Alina Asberga Nabergoj, Patricija Simoni in Suzana Švent. Razstavljena so tudi dela strokovnih sodelavcev in darovalcev ob dnevu odprtih vrat. Čeprav že dobri dve desetletji umetniška dela obeh likovnih kolonij nastajajo na isti lokaciji, pa se je prvič zgodilo, da so jih predstavili skupaj. Razstava je v ajdovski Lokarjevi galeriji na ogled do 5. marca. V Ajdovščini na ogled dela s sinjevrških kolonij Nikakor! Kajti jezik je čudežen or- ganizem, ki zna poimenovati ce- lo nepoimenljivo, nepredstavlji- vo. Vsakič znova iznajde nove in nove besede, ki širijo njegove me- je, naše meje. Našli smo besedo za nekaj tako težko predstavljive- ga, kar se dogaja v CERN-u: rekli, izrekli smo novo besedo: trkal- nik. In zdaj razumemo, da se tam nekje, globoko pod zemljo nekaj trka, da bi iz tega trkanja izluščili prvo in poslednjo skrivnost ne le našega bivanja, ampak celotnega vesolja. Jezik je živ organizem. Rodi se, potuje skozi čase, se utrudi, osta- ri, ni več gibčen, ne zmore več poimenovati in s tem udomačiti reči in pojavov, ki jih prej ni bilo. Zvezdni utrinki že milijone let bežijo prek nočnega neba, a šele takrat, ko se je človek ozrl v nebo in na široko odprl oči in usta, se mu je izvila, rodila, povila bese- da: utrinek. Meje mojega sveta izginjajo, četu- di v sebi še vedno nosim jezik svojih prapradedov, saj se moj svet podira, gori, med ruševinami mrtvi otroci … Jaz pa bežim – v enem od evropskih jezikov se mi reče begunec, in samo zvezda Se- vernica mi kaže pot v Obljublje- no deželo. V sebi nosim dragoti- no, ki se ji reče jezik, jezik, v ka- terem so bile napisane ljubezen- ske pesmi, znanstvene razprave in zakoni. Sedaj so pred menoj sa- mo še meje, ki jih jezik ne more prestopiti, ker so se drugi jeziki, s pomočjo tolmačev, dogovorili, da svoje svetove ogradijo z bo- dečo, rezilno žico, ki se ji v enem od teh jezikov reče tudi tehnična ovira. In rad bi vprašal filozofa, četudi mi povedo, da je že umrl, kaj je sedaj z mojim jezikom. Kaj z me- jami, ki naj bi jih moj ljubljeni je- zik, v katerem sem šepetal zalju- bljene besede in pel uspavanke, širil preko vseh drugih mejá: na- cionalnih, rasnih, verskih? Ko ta- ko čakam nekje med eno in dru- go mejo, jaz begunec in vsi moji bratje in sestre, se sprašujem, za- kaj je moj, pa ne le moj, jezik izu- mil tudi besede, kot so vojna, trpljenje, umiranje … Bom še kdaj izrekel mir, lepota, življenje? Bom. Ivo Svetina, predsednik DSP preobrazbah, Daniel Dan Mala- lan in Rok Matek. Vsi trije igralci so odlični pevci, zato njihovo tri- glasno petje zazveni v vsej ubrani harmoničnosti. Uroš Smolej je svetlolasa Donatella “ta glavna”, očarljiva, najbolj elegantna, po- stavna in ambiciozna, a tudi naj- bolj strupena izmed sester, ki si najbolj želi otresti se ostalih dveh in zablesteti kot so- listka. Daniel Dan Malalan pooseblja okroglolično, debe- lušno in živahno črnolasko Fiorello, “ta postavno”, ki je osvojila kar nekaj moških src. Rok Ma- tek pa je krasno zle- zel pod kožo suhe “zarjovene d‘vičice”, pobožne rdečelaske Marije, ki je po sili razmer z materjo živela v za- kotni koroški vasici. Pri preobrazbi v ženske like je igralcem prišla na pomoč ma- skerka Tina Humar. Značajske in telesne poteze treh sester so ime- nitno odslikavali tudi kostumi Lea Kulaša. Primerno scensko prizorišče sta pripravila Jaka Ivanc in Voranc Kumar, ki sta si pri tem dognano zamislila karto- naste “orkestraše”. Avtor sloven- skih besedil songov je Gašper Tič, avtor glasbe in priredb pa Davor Herce. Predstava je zelo skrbno izdelana, zato skupek komičnih elemen- tov, s prebliski črnega humorja, pride imenitno do izraza. Ob njej gledalec uživa, se sprosti in zaba- va. Ob koncu pa zabeleži še spo- ročilo, da je sestrska ljubezen vendarle dovolj trdna, da lahko zmore prenesti tudi trpko ra- zočaranje. Goriški gledalci, ki jih je bilo to- krat za spoznanje več kot po na- vadi, so uživali ob iskrivo zbadlji- vi glasbeni predstavi in igralcem namenili iskreno ter dolgotrajno ploskanje, saj so bili res enkrat- ni! IK 21. februar je svetovni dan maternega jezika Poslanica ob svetovnem dnevu maternega jezika Kultura 2. marca 2017 9 ani je pri Znanstveni založbi Filo- zofske fakultete Univerze v Ljub - ljani (FF UL) izšla knjiga Nova pi- sarija: strokovno pisanje na spletu dr. Mirana Hladnika, literarnega zgodovi- narja in rednega profesorja za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko FF UL. Naslov je seveda povzet po sati- rični programski pesnitvi Franceta Prešerna Nova pisarija, v kateri učenec od izkušenega mojstra pričakuje napot- ke, kako pisati. Februarja, ko praznuje- mo po Prešernu poimenovan kulturni dan, ali pa marca, ko obeležujemo sve- tovni dan poezije, ne bo odveč, še pre- den prelistamo Hladnikovo knjigo, po- novno prebrati ta Prešernov še danes ak- tualni satirični dvogovor. Če ni pri roki katere od neštetih izdaj Prešernovih Poe- zij, si pomagajmo kar s spletnim Wiki- virom. Spletno branje bo čisto v kontekstu Hladnikove knjige, ki je pravzaprav, kot lahko preberemo na platnicah, knjižni natis spletnega učbenika (https: //sl. wi- kibooks. org/wiki/Nova_pisarija). Nova pisarija je naslednica šestih izdaj legen- darnega Hladnikovega Praktičnega spi- sovnika ali šole strokovnega ubesedo- vanja: vademekuma za študente sloven- ske književnosti, s katerim s(m)o se neštete generacije študentov slovenisti- ke (pa tudi drugih humanističnih ved) na zelo praktičen način učile pravilnega strokovnega pisanja in se seznanjale s predmetom svojega študija, vendar “se od njega razlikuje v tem, da komaj kje še pomisli na potiskani papir”. Pisarija, spisovnik, vademekum … Igranje z (neo- bičajnimi) besedami v naslovih je šlo Hladniku zmeraj dobro od rok. Samo- stalnik spisovnik je namreč v Slovarju slovenskega knjižnega jezika označen s kvalifikatorjem nekdaj, pomeni pa pri- ročnik z vzorci spisov, tj. besedil. Vade- mekum je ozko knjižna sopomenka za knjigo praktičnih pojasnil, pisarija pa je stilno zaznamovana sopomenka za pi- sanje oz. sestavljanje besedil. V igri za naslov najnovejše knjige je bila tudi be- seda pismenost, ki je še Valentinu Vod- niku pomenila slovnico, današnji širši pomen pa je poznavanje česa sploh (npr. funkcionalna ali digitalna pisme- nost). Kdor pozna profesorja Hladnika, ki ra- ziskuje kvantitativne lastnosti sloven- skih pripovednih žanrov, spletne oblike pismenosti, na internet postavlja sloven- sko leposlovje, ureja diskusijski forum Slovlit, sodeluje na Wikimedijinih sple- tiščih in je objavil knjige o povesti, slo- venski kmečki povesti, slovenskem zgo- dovinskem romanu, trivialni literaturi, turistični jezikovni priročnik ter uredil kritično izdajo Alojza Gradnika in še mnogo drugega (njegove besedila in fo- tografije pa so prosto dostopni na spletu pod licencami creative commons), te- mu je jasno, da se preprostejši naslov njegove knjige ne bi skladal z avtorjevo ustvarjalno osebnostjo. Ob tem velja še omeniti, da je bila prav njegova ideja, ko je bil predsednik Slavističnega društva Slovenije, umestiti vsakoletna strokovna slavistična srečanja pod skup- nim imenom Slovenski slavistični kon- gres za državno mejo – leta 2006 v Za- greb, naslednje leto v Trst, potem pa v Celovec in Monošter. Hladnikova Nova pisarija “/n/avaja na strokovno udeležbo na spletu (na Wiki- pediji, Wikiviru, Wikiverzi) oz. uči splet- ne pismenosti: sodelovalnega objavljan- ja, popravljanja, slikovnega oprem- ljanja in licenciranja besedil, iskanja in citiranja informacij”. Ni knjiga, kot smo jih bili vajeni oz. kakršne so izha- jale od izuma tiska, saj je wikiknjiga, to pa pomeni, da nastaja na spletu in da je interaktivna – opremljena s pove- zavami do drugih besedil. Kar pa jo dela najbolj drugačno v primerjavi s klasični- mi knjigami, je bralčeva možnost, da spremlja njeno nastajanje in da poseže vanjo; popravek oz. dopolnilo pa je v wikiknjigi objavljen neprimerno prej, kot bi bil v dopolnjenem in popravlje- nem ponatisu. “Wikiknjige niso za- ključene enote, ni mogoče govoriti o njihovem izidu kot dogodku, ampak jih je treba razumeti kot proces, kot do- besedno 'rastočo knjigo'.” Še zlasti pa je inovativno, da knjiga nima tradicio- nalnega t. i. copyrighta, pač pa med- narodno licenco creative commons, kar z drugimi besedami pomeni, da sta njena prosta uporaba in celo adapta- cija, seveda z navedbo avtorjevega imena, mogoči in zaželeni, kot Hlad- nik navaja v uvodu. Zakaj pa je knjiga zanimiva za širšo jav- nost, ne le za študente slovenistike, ki jim je v prvi vrsti namenjena? Na enem mestu namreč zgoščeno tema- tizira tista vprašanja, s katerimi se v svetu novih medijev in tehnologij vsi po malem srečujemo, a pogosto nismo prepričani, kako te reči delujejo. Hlad- nik nas skozi pisanje vodi prepričljivo in zanesljivo. Knjiga na 328 straneh je po- leg uvoda razdeljena še na šest poglavij (in seznam dodatne literature na koncu) z resnično preprostimi naslovi, ki bralca ne odvrnejo od branja: Pismenost, Kre- dibilnost, Žanri, Slog, Iskanja in Digital- na humanistika. Na začetku nas seznani s sodobnim vprašanjem avtorstva in načini (znanstvenega) objavljanja, kot je npr. prosti dostop, v drugem poglavju pa se dotakne večno aktualnih tem, ki jih poznamo že iz Praktičnega spisovni- ka, kot je pravopis v strokovnem pisanju, posebno pozornost pa nameni digitalni pismenosti in načinih navajanja. V po- glavju Žanri nas popelje skozi osnove be- sedilnih vrst, še posebej sodobnejših, kot sta strokovni blog in spletni forum, v Slogu pa v maniri dobrega starega pro- fesorja opozori na ključne napake stro- kovnega pisanja, na katere, resnici na ljubo, ne naletimo zgolj v strokovnih be- sedilih: gostobesednost, nerazumljivost, pomanjkanje konteksta, manierizem, slogovna ubornost, pristranskost, termi- nologizacija, mentalno brambovstvo in servilnost. V zadnjih dveh poglavjih se dotakne informacij, s katerimi bi morali biti opremljeni prav vsi študentje, ne glede na študijski program, to je, kaj je univerzalna decimalna klasifikacija, po kateri je urejena večina knjižničnega gradiva, kako iščemo po digitalni knjižnici dLib, ipd. Še zlasti pa bralce seznani z empiričnimi metodami digi- talne humanistike, torej načini razisko- vanja, ki so daleč od akademske za- prašenosti, stereotipa, ki je nekoč veljal za literarno vedo. Če za katero knjigo velja toplo povabilo k branju in poziv k njeni rabi, je to pričujoča wikiknjiga. Ni je namreč treba ne kupiti ne si jo izposoditi v knjižnici, samo na spletni naslov, naveden v uvo- du, kliknete in besedilo, bogatejše od ti- stega v knjižni izdaji, bo takoj pred va- mi. Vladka Tucovič L Jubilej mesta, ki je nastalo zaradi eksistenčne nuje Sedemdesetletna Nova Gorica (1) aj izvirnega je še mogoče pripovedovati o sedemde- setletnem mestu, ki mu je javnost z dnevno publicistiko vred od spočetja dalje namenjala številna napotila za življenje in ki ga je strokovno prvi obdelal zem- ljepisec dr. Igor Vrišer (1959) v dveh razpravah (1958 in 1959) kmalu potem, ko je obhajalo prvo desetletnico, ter ob petintridese- tletnici s knjigo Humanizacija mesta (1983) sociolog Zdravko Mlinar ali Katja Jerman z doktor- sko nalogo Dve Gorici – eno me- sto. Konstrukcija urbanega (2008)? Kakšna nova spoznanja lahko bistveno spremenijo danes podatke v prvih objavljenih pre- gledih zgodovine o nastajanju Nove Gorice publici- stov Cirila Zupan- ca (1967) in Cvet- ka Nanuta (1972) ali pa obravnave zgodovinark Sla- vice Plahuta (1979), Dragice Ukmar (1983), Metke Nussdor- fer (2002) in na- zadnje Patricije Bukovič iz leta 2006. Zgodovinar Jure Ramšak (2015) in antropologinja Jasna Fa- kin Bajec (2015) sta šele nedavno pojasnjevala vprašanje, ki je že de- setletja tlelo: je Nova Gorica vzorčni primer ideološko opredel- jenega urbanizma ali pa odmev na eksistenčne stiske, nastale za- radi spremembe državnih meja? Naj še dodam, da so poleg zem- ljepiscev, zgodovinarjev in socio- logov, zlasti v diplomskih nalo- gah, pisali o Novi Gorici tudi ur- banisti oziroma arhitekti, med nji- mi zlasti Vinko Torkar in Tomaž Vuga pa tudi prof. Edvard Ravni- kar, avtor prvega urbanističnega načrta za Novo Gorico (1948- K 1950). O urbanizmu mesta so raz-pravljali tudi goriški Italijani. Dej-stva in problemi, povezani z na- stajanjem mesta in z njegovim razvojem, so našli prostor tudi na nekaterih muzejskih in arhivskih razstavah, v filmskih upodobit- vah, v javnih nastopih in v spo- minih snovateljev in graditeljev Nove Gorice. Veliko besed je bilo izrečenih in napisanih, le redke so se izognile ponavljajočim se ugo- tovitvam. Ta kritična opazka velja tudi za to priložnostno besedo- vanje. Zgodovina vsakega mesta je po- temtakem mnogostranska razi- skovalna in kompleksna naloga, privlačna za urbaniste, sociologe in navsezadnje tudi za zgodovi- narje. To velja tudi za Novo Gori- co, za mesto, ki ni nastalo zato, da bi razbremenjevalo urbano ek- splozijo (demografska stiska, go- spodarski razvoj) obstoječih histo- ričnih mest (na primer Beograd - Novi Beograd). Nova Gorica nima analogije z mesti, ki so nastala v Novem svetu in so s pridevnikom nov/new le simbolično nakazova- la povezavo z zgodovinskimi ko- reninami in vzorniki (Amsterdam - New Amsterdam). Predvsem kot zanimivost naj omenim vest, da je goriški liberalni list Soča sep- tembra 1903 objavil članek New Gorice in tako s prirejeno an- gleško obliko naslova zasmehoval politične razmere v Gorici. Nova Gorica je torej nastala zaradi eksistenčne nuje, ker je nova državna meja med Italijo in Jugo- slavijo (1947) odrezala zaledje od stoletnega središča. Zato je na ozemlju, ki je bilo določeno Jugo- slaviji, še preden se je nova meja vzpostavila, spontano vzniknila misel o novem mestnem središču, pravzaprav o združevanju ali te- snem približevanju tistih prede- lov Gorice, ki naj bi pripadali Italiji z bodočimi zgrajeni- mi objekti na slo- venski/jugoslovan- ski strani meje. Ta povezava se kasne- je ni uresničevala zaradi določil jugo- slovanskih oblasti, da mora mesti ločevati 500 me- trska čistina in da se prepove vsaka zidava 800 metrov od mejne črte. Za- radi tega je Nova Gorica nastala pravzaprav “na ze- leni trati”, kakor označujejo take in podobne nastanke mest zgodovi- narji. Kakor je bila odločitev o izgradnji novega mesta nedvoumna, pa je nekaj zapletov in razprav sprožila njegova lokacija. Prav na začetku razprav, konec leta 1946, so omenjali lokacije Ajševica, Rožna Dolina in Šempeter pri Gorici ter Solkansko polje. Ajševica je bila kmalu izločena, tudi Rožna Doli- na je bila neustrezna, pač pa je mesto med Šempetrom in Vrtoj- bo zelo resno načrtoval in narisal projektant arhitekt Božidar Gvar- diančič (april 1947). / dalje Branko Marušič JEZIKOVNICAVladka Tucovič Dekanja ali dekanija? Je že tako, da imamo v slovenščini več besed, ki se enako pišejo, celo izgovarjajo, pomeni- jo pa različno. Spomnimo se ponovno na be- sedo prst, ki lahko pomeni sopomenko za zemljo (npr. rodovitna prst) ali pa je del roke (ima poškodovan prst na desni roki). Podob- no je z glagolom zaslišati, ki ga lahko razu- memo, da koga zaslišujemo, mu torej posta- vljamo vprašanja in zahtevamo odgovore, lahko pa pomeni tudi, da nenadoma slišimo kaj, česar prej nismo (npr. iz daljave je za- slišala bližajoči vlak). Neustrezno pa je, ka- dar glagol zaslišati rabimo v napačnem kon- tekstu, npr.: po ogledu filma bomo zaslišali režiserja. Primernejše bi bilo, če bi glagol za- slišati zamenjali z glagolom prisluhniti, go- voriti ali pogovarjali: po ogledu filma bomo prisluhnili režiserju, bomo slišali govoriti režiserja ali se bomo z režiserjem pogovarja- li. Pred letom dni sem za spletni portal Medij- ska komuna (www.medijskakomuna.si), ki so ga ustanovili študentje Medijskih študijev na naši fakulteti, prispevala besedilo o prav takih zamenjavah besed. Tokrat dopolnjena lanska spoznanja delim z bralci Novega gla- su. Že vrabci na strehi čivkajo, da ima beseda termin dva pomena, pač glede na to, kako jo preberemo oz. na katerem zlogu jo naglasi- mo. Têrmin je strokovni izraz, termín pa do- govorjeni čas. Svetníca je ženska, ki je raz- glašena za svéto, svétnica pa je članica svéta, torej kolektivnega organa upravljanja (in ne svetà, ki je celota vsega, kar obstaja). Pri ne- katerih besedah mislimo, da bodo pravil- nejše, če jim bomo dodali kakšno črko, ven- dar se motimo, za nos nas potegne t. i. hiper- korektnost, ko poskušamo izboljšati, kar sploh ni napačno. Dekánja je predstojnica fakultete (tudi dekanka ali dekanica), deka- níja (torej dekanja z dodanim j) pa ena od cerkvenih upravnih enot; etični se nanaša na etiko, etnični pa na etnijo. No, medtem ko vse pravkar omenjene besede obstajajo, ven- dar imajo različen pomen, pa *ladija ne ob- staja, v Luko Koper pogosto zapluje zgolj lad- ja (z veliko kontejnerji, vendar brez črke j). Če je kdo odlóčen v svojih odločitvah, pome- ni, da stoji za njimi, se ne pusti zmesti. Če pa je nekaj odlóčeno, se je o tistem že sprejela odločitev. Kdor koga gostí, je gostitelj. Kdor pri kom gostuje, pa je gost. Opravičimo se, ko smo naredili napako, naše dejanje pa je upra- vičeno, če imamo zanj argumente. Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slove- nistiko Fakultete za humanistične študije Uni- verze na Primorskem (Koper) izvaja pravopi- sne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko po - šljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu. 8 Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Nova pisarija Mirana Hladnika Berlinska literarna nagrada 2017 Dobitnica je pisateljica Ilma Rakusa isateljica Ilma Rakusa je do- bitnica berlinske literarne nagrade 2017. Njeno litera- turo po presoji žirije odlikujeta iz- jemna jezikovna in formalna zavest ter muzikalnost kot tudi nadnacio- nalna razgledanost. Njena poezija pa očara z izjemnim nivojem re- fleksije. Nagrado so ji izročili pred kratkim v Berlinu. Kot piše v utemeljitvi, je Ilma Ra- kusa odločilni glas tiste večjezične srednjeevropske literature, zazna- movane z izkušnjo migracije, ki so jo nacionalsocialistični teror in ko- P munistične diktature marginalizi-rali in jo izrinili iz zavesti javnosti.Ilma Rakusa se je rodila leta 1946 v kraju Rimavska Sobota na Slo- vaškem mami Madžarki in očetu Slovencu. Otroštvo je preživela v Budimpešti, Ljubljani in Trstu, leta 1951 se je preselila v Zürich. Študij slavistike in romanistike je opravila v Zürichu, Parizu in Leningradu. Doktorirala je leta 1971 z diserta- cijo Študije o motivu osamljenosti v ruski književnosti. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priz- nanja. Leta 2005 je prejela nagrado vile- nica, ob tej priložnosti je pri Can- karjevi založbi izšel slovenski pre- vod njene zbirke pesmi Črta čez vse. V slovenskem prevodu so do- stopne še njene pripovedi Mira- mar, kratkoprozna zbirka Morje modro morje in pesniška zbirka Proti strahu. Platnica 13. številke zbornika Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, na kateri je fotografija pokopališča s spomenikom italijanskemu padlemu vojaku, kjer danes v Novi Gorici stoji center Eda Tržaška2. marca 201710 Dnevi evropske kulturne dediščine 2017 Dnevi evropske kulturne dediščine 2017 bodo letos posvečeni naravi; za letošnjo temo je izbira doletela vodo, in sicer pod geslom VODA OD MITA DO ARHITEKTURE. Po Sloveniji že potekajo področna srečanja v priredbi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije, na katerih se kujejo nove zamisli za letošnje Dneve evropske kulturne dediščine, ki bodo potekali po vsej Sloveniji od 23. do 30. septembra. Področni sestanek za naše področje pa bo v četrtek, 2. marca 2017, ob 15.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Po lepem in spodbudnem lanskem uspehu s skoraj petdesetimi prireditvami na Tržaškem in Videmskem, je upravičeno upanje, da bo tudi letošnji izziv privabil številne udeležence. Lani so bile nosilke delovanja naše šole; razveseljivo pa je dejstvo, da se krog sodelujočih širi tudi na druga področja delovanja. Na sestanku na Opčinah bo Nataša Gorenc z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije predstavila letošnjo temo. Nato se bodo udeleženci pogovorili o naših zamislih in o poteku naših prireditev. DEKD 2017 bo spet priložnost, da prikažemo našo skrb in prizadevnost za ohranjanje bogate kulturne dediščine Slovencev v Italiji. Sestanek je javnega značaja in odprtega tipa, več kot bo udeležencev, več možnosti bo za uspešno sodelovanje, več idej se bo porajalo in večje bo zadoščenje, da posvečamo naši kulturni dediščini pozornost, ki si jo zasluži, in da obenem skrbimo tudi, da to ljubezen in skrb prenašamo na mladi rod. Praznično ozračje na oddelku za mlade bralce v Narodnem domu V sredo, 22. februarja, je bil na oddelku za mlade bralce v Narodnem domu v Trstu praznik, s katerim so na poseben način obeležili njegovo triletno uspešno delovanje. V tem obdobju se je oddelek lepo razvil in pritegnil veliko mladih obiskovalcev, njihovo število se je skoraj potrojilo, prav tako se je zelo povečala izposoja. V njem se vrstijo razne prireditve, obiski razredov, delavnice in razstave. V oddelek najraje zahajajo predšolski otroci in osnovnošolci. Kot ugotavljajo vsi, ki se ukvarjajo z mladino, pa je pri najstnikih opaziti upad zanimanja za branje. Zato so se v knjižnici odločili zanje urediti posebno čitalnico za udobno branje, nemoteno pisanje nalog in izbiranje knjig med bogato založenimi policami s primerno literaturo. Sobo so predali namenu z znanim in priljubljenim slovenskim pesnikom, pisateljem, dramatikom in igralcem Andrejem Rozmanom Rozo, ki je v literarno-gledališkem nastopu predstavil svoje bolj ali manj dramatizirane pesmi iz različnih obdobij. Seveda ni manjkalo improvizacije, saj je Rozman znan tudi kot gledališki igralec, ki svoj program prilagodi okoliščinam, občinstvu in prizorišču. Njegova dva nastopa so spremljali dijaki drugih in tretjih razredov nekaterih nižjih srednjih šol, knjižničarke pa seveda vabijo predvsem mlade na obisk in ogled te nove pridobitve. Popravek V članku Zanimanje so vzbudili tudi slovenski filmi... (9.2.2107 str. 10), v spominu na nedavno preminulo Rosello Pisciotta, se je vrinila napaka pri imenu njenega moža in soustanovitelja filmskega kluba Cappella Underground: to je umetnik Cesare Piccotti in ne Picciotto. V poročilu o Koncertu harmonik GM Synthesis 4 (23.2.2017, str. 11), na koncu, kjer se govori o mlajših upih, ki so se pridružili zadnja leta, je tudi... Tia Jurinčič in ne Tio. Minister Žmavc na premieri dokumentarnega filma ob 50-letnici Kraškega pusta Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se je v sredo, 22. februarja 2017, udeležil dokumentarnega filma o Kraškem pustu ob 50-letnici te prireditve. Minister Žmavc je nagovoril navzoče ter poudaril pomen take etnološke prireditve kot tudi pomen za samo prepoznavnost Slovenije v svetu. “Kraški pust je ena od oblik čezmejnega druženja in povezovanja ljudi, predvsem mladih, ki se ob njem učijo sodelovati, skupaj delati, skupaj razvijati svojo ustvarjalnost in s timskim delom ohranjati kulturno dediščino. Mladi se pri pripravi vozov družijo in tako koristno preživljajo svoj prosti čas, poleg tega pa je izredno pomembno, da se tudi ob tej tradiciji poveže slovenska narodna manjšina v Italiji”, je ob koncu nagovora dejal minister Gorazd Žmavc. Kratke Društvo Rojanski Marijin dom / Proslava ob dnevu slovenske kulture Vezna nit prisrčnega dogodka so bile govorjena beseda, glasba in petje ruštvo Rojanski Marijin dom prireja vsako leto tradicionalno proslavo ob Dnevu slovenske kulture. Tako je bilo tudi tokratnega februarja, v nedeljo, 19. “Marsikdo je danes mnenja, da so postale Prešernove proslave rutinske in skoraj nepotrebne, a naše društvo se temu praznovanju nikakor ne more izogniti in odreči. Preveč ga čutimo kot “svojega”, kot nekaj, kar je postalo del nas”, je na odru Rojanskega Marijinega doma poudarila napovedovalka Giorgina Piščanc. “Kultura nas utemeljuje in povzdiguje kot narod, v katerega je globoko vsajena, zato je praznovanje Dneva slovenske kulture ne samo poklon velikanu slovenske poezije Francetu Prešernu, ki je s svojimi deli našo kulturo povzdignil na evropsko raven, ampak tudi počastitev in prikaz slovenskih kulturnih ustvarjalcev. Zato želimo to praznovanje ohraniti”, je dejala. Kulturni popoldan je krajevno društvo priredilo v sodelovanju z Glasbeno matico in Klubom prijateljstva. Bogat kulturni spored je uvedel nastop učencev Glasbene matice, flavtista Valentina Jogana in Jana Kalca iz razreda prof. Erike Slama. Sledila jima je harmonikarka Ivana Kresevič, iz razreda profesorja Fulvia Jurinčiča. Letos so Rojančani za priložnostno misel zaprosili gospo Martino Repinc, odgovorno urednico slovenskih sporedov na Radiu Trst A. Slavnostna govornica je za izhodišče svojega razmišljanja izbrala jezik, jezik kot temelj vsake narodnosti. »Jezik je del kulture, a na žalost zaradi prevlade velikih jezikov vse več majhnih jezikov izginja iz vsakdanjega življenja ljudi. D Zastrašujoč je podatek, da kar 96odstotkov vseh jezikov govori le4 odstotke svetovnega prebivalstva”. Čeprav Slovenija po številu prebivalcev spada med manjše države, jezik slovenščina ne sodi med najmanjše jezike sveta. Slovenščina spada med 5 odstotkov najbolj razširjenih jezikov sveta, saj ima več kot dva milijona govorcev, je dejala in citirala pisatelja Lojzeta Kovačiča, po mnenju katerega je jezik domovina, ki jo lahko vselej vzamemo s seboj. Martina Repinc je nato svoj pogled usmerila v Rojan in njegovo preteklost, ko je bila še izrazito slovenska: “Leta 2018 bi (ali bo) naša narodna skupnost v Rojanu lahko praznovala 150- letnico prve slovenske čitalnice na Tržaškem; bila je prva tovrstna slovenska ustanova v naših krajih”, je izpostavila. Navezala se je tako na sedanjost, ko so načeloma pravice posameznika kot državljana veliko bolj zaščitene kot nekoč, a “smo, na področju jezika in njegove uporabe v javnosti, skoraj gotovo nazadovali”. Zelo otežkočeno poteka komunikacija v slovenskem jeziku z javnimi upravami in v javnosti nasploh – ko ne gre le za manjšinske kroge. “Prepogosto se tudi sami – mogoče iz lenobe - odpovedujemo lastnim pravicam. Veliko italijansko govorečih someščanov se čuti prizadetih ob slovenski besedi, ki v ušesih naravnost boli in obuja spomine na še ne pozabljene povojne dogodke: slovenščina da, a samo za mejo, Slovenci da, a samo za mejo. ” Slovenska narodna skupnost mora zato predvsem danes imeti za izhodišče svoj materni jezik, saj bo katerokoli “vztrajanje” na ostalih področjih (v šolstvu, v kulturi, v športu, sociali, politiki in na prostvetnem nivoju) brezsmiselno. To zlasti v času hitrih epohalnih družbenih in tehnoloških sprememb. In ravno v tem globalnem vsakodnevju je lahko prav jezik sredstvo, ki oplemeniti naše življenje. Tudi v Trstu in Rojanu, kjer je “zgodovina tudi naša in svoj domicil ima tudi naš jezik, naša slovenščina”. In v tem našem okolju, v tem času prepolnega ekscesov in vratolomnega življenja Repinčeva spodbuja, naj reagriamo na brezoblično in lagodno pasivnost in naj zato naredimo nekaj za sebe in za svoj jezik: “Uporabljajmo ga v javnosti, dosezimo zanj zasluženo kakovost, uradnost in spoštovanje”. Glasba je bila vezna nit celotnega kulturnega dogajanja. Občinstvo je namreč lahko prisluhnilo tudi samospevom in dvospevom, ko je na oder stopila najprej pevka in urednica zlasti zborovskih programov na tržaški radijski postaji, sopranistka Tamara Stanese, kateri se je nato pridružila altistka Mara Žerjal. Pevke je na klavir spremljal Tomaž Simčič. Prireditelji so program želeli obogatiti tudi z govorjeno besedo. V sklopu domačega društva deluje gospa Bojana Don, ki je bila pred kratkim nagrajena za poezijo na natečaju revije Mladika: žirija ji je namreč podelila tretjo nagrado za ciklus pesmi “Hčerki”. Izbor njenih poezij sta občinstvu predstavila Marjan Kravos in Anka Peterlin, člana Radijskega odra, kateremu so Rojančani na Prešernovi proslavi izrekli globoko zahvalo ob priložnosti njegove 70- letnice delovanja. Sklepni del programa so prireditelji zaupali zboru Tončka Čok iz Lonjerja, ki ga vodi Manuel Purger. Prijeten kulturni spored je tudi tokrat zadel v polno, Rojančani so še enkrat z zanosom ovrednotili slovensko izročilo in prostore Marijinega doma, svojega kulturnega hrama. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji Skokičini vrtiljaki razveselili tržaško osnovnošolsko mladino kokičin vrtiljak v organiza- ciji Združenja slovenskih športnih društev v Italiji se počasi nagiba h koncu. V zadnjih tednih so bila na sporedu špor- tna soočenja, na katerih so sode- lovali osnovnošolski otroci sve- toivanskega, openskega in dolin- skega ravnateljstva. Na Stadionu prvega maja v Trstu je sodelovalo približno 110 otrok osnovnih šol Župančič od Sv. Iva- na, Milčinski s Katinare in Finžgar iz Barkovelj. Tretješolci so se, na šestih krožnih postajah, preizkusili v atletiki, nogometu, košarki, odbojki, splošni motori- ki ter jezikovnem kotičku. Po vsa- ki opravljeni postaji so otroci pre- jeli posebno nalepkico z žabico Skokico, ki so jo nalepili na Sko- kičin kartonček. V nadaljevanju so četrto in petošolci odigrali S medšolsko tekmovanje v igrimed dvema ognjema, na kate-rem je prvo mesto osvojila šola Otona Župančiča in si s tem prii- grala pravico do nastopa v veli- kem deželnem finalu, ki bo ko- nec marca. Sledila sta plesni na- stop otrok na glasbo športne himne Skupaj zmoremo ter na- grajevanje. V telovadnici Polisportive na Opčinah se je zbralo približno 150 učencev osnovnih šol Alber- ta Sirka iz Križa, Avgusta Černi- goja s Proseka, Alojza Gradnika iz Repna, Franceta Bevka z Opčin, Pinka Tomažiča iz Trebč in Kaju- ha/Trubarja iz Bazovice. Tret- ješolci so se na šestih krožnih po- stajah preizkusili v nogometu, košarki, odbojki, atletiki, splošni motoriki ter jezikovni križanki. Krožni vadbi je na dveh igriščih openske telovadnice sledil zelo napet medšolski turnir v igri med dvema ognjema. Od šestih nastopajočih šol sta se v finale za prvo mesto uvrstili šoli Ka - juh/Trubar in Tomažič. Na koncu je zmagala 12:5 šola iz Bazovice, ki si je tako priigrala pravico do nastopa v velikem deželnem fi- nalu, ki bo konec marca t. l. Učenci, ki so v januarju in fe- bruarju sledili tečajem plesa, so pod vodstvom vaditeljice Kim Furlan zaplesali po ritmu že prej omenjene športne himne Skupaj zmoremo. V dolinski telovadnici pa se je od- vijala sedma, predzadnja, etapa Skokičinega vrtiljaka. Tokrat je prišlo na svoj račun približno 130 učencev osnovnih šol dolin- skega ravnateljstva. V prvem delu dopoldneva so se, po že ustalje- nem protokolu, tretješolci preiz- kusili na šestih krožnih športnih postajah. Ob zaključku vsake po- staje so otroci prejeli nalepkico žabice Skokice, ki so jo prilepili na spominski kartonček. Sledil je turnir v igri med dvema ognjema za četrto in petošolce. V zelo ize- načenih tekmah je prevladala šola Fran Venturini iz Boršta pred osnovno šolo Prežihovega Vo- ranca iz Doline; na tretje mesto se je uvrstila osnovna šola Albina Bubniča iz Milj, na četrto pa osnovna šola Ivana Trinka Za- mejskega pri Domju. Osnovna šola Fran Venturini bo tako za- stopala dolinsko ravnateljstvo na deželnem finalu v igri med dve- ma ognjema, konec marca t. l. Športna himna je tudi ob tej pri- ložnosti sklenila lep dogodek, ko so otroci ob glasbi zaplesali pod mentorstvom vaditeljice prof. Pe- tre Križmančič. Naslednja zadnja etapa Skoki či - nega vrtiljaka bo namenjena otrokom dvojezične šole v Špetru in bo na sporedu v torek, 7. mar- ca. V Dolini Foto damj@n Tržaška 2. marca 2017 11 Obvestila V nedeljo 5. marca 2017, kot vsako prvo nedeljo v mesecu, bo v Mariji - nem domu, v ul. Risorta 3, Marijina pobožnost, na katero so vabljeni vsi Marijini častilci ob shodu članic Marijine družbe Marije Milostljive; začetek ob 16. uri v domski kapeli. Mesečna maša v slovenskem jeziku v domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v to - rek, 14. marca (kot vsak drugi torek v mesecu), ob 16.15 v cerkvi v I. nad. (z dvigalom na oddelek Margherita, nato levo); vabita Področni svet Pa - storalnega središča in Vincencijeva konferenca. Pri Združenju cerkvenih pevskih zborov – Gorica pripravljamo projekt Opera omnia Mirka Fileja. Vse, ki ste ga poznali, sodelovali z njim pri ka - terem projektu ali zboru, na pro šamo, ali bi nam lahko posredovali fotografije ali partiture in tako pripomogli k boljši uresničitvi projekta. Za dodatne infomacije: 048131817, zcpz. go@gmail. com. Darovi Za Društvo Rojanski Marijin dom daruje Anica Maver 20 evrov. S 1. strani Narodnost kot ... ajprej je šlo za izo- braževalni oziroma for- mativni tečaj s preda- vanji o temeljih filozofije, socio- logije, ekonomije... Zamislila sta si ga prof. Tomaž Simčič in prof. Emidij Susič. Mladi, ki so takrat obiskovali omenjeni tečaj, so po- stali prava skupina, želeli so si la- stnih pobud in so si nadeli začasno ime Mladinski odbor Slovenske prosvete (MOSP). Ta- krat je dozorel čas tudi za prvo iz- vedbo Drage mladih, ki je nastala ob boku tradicionalnih študij- skih dnevov Draga. Po uspešni iz- vedbi je leta 1991 skupina dobila zagona, nastalo je več pobud ozi- roma krožkov, saj je že od vsega začetka želela ponujati mladim prostor in priložnost za razvijanje lastne ustvarjalnosti v obliki dejavnosti v krožkih in delavnicah. Tako so z le- ti v okviru MOSP-a, ki si je ob svoji formalni ustano- vitvi nadel ime Mladi v odkrivanju skupnih poti, delovali gledališki, plesni, novinarski, mednarodni, likovni, debatni krožek in še marsikaj. Načela in cilji MOSP-a pa so ostali isti kot pri Slovenskem kultur- nem klubu: nuditi mla- dim možnost druženja, izobraževanja in vzgoje v duhu slovenske narodno- sti, krščanskega etosa in demokracije. Delovanje MOSP-a sega na različna kulturna področja, vsa ta pisana paleta pa je prepredena z rdečo nitko, zavezanostjo slovenski besedi in omiki. A to drži? Drži. Že od vsega začetka redno vodimo celoletni gladališki in časnikarski krožek. Pri obeh je glavni cilj učenje izražanja v slo- venskem jeziku, čeprav se istočasno udeleženci naučijo še veliko drugega: od dela ražiserja, tehnika in igralca, preizkusijo se v vlogi urednika, novinarja, va- dijo javno nastopanje in dikcijo itn. V sodelovanju s Slovenskim kulturnim klubom organiziramo vsakoletni literarni natečaj za višješolce, kjer nagrajujemo naj- boljše izdelke proze in poezije. Zelo angažirana je tudi medna- rodna delavnica, ki prireja in se udeležuje mednarodnih semi- narjev organizacije YEN, kjer za- stopa slovensko manjšino v Itali- ji. Prostor dajemo tudi bolj kreativ- nemu izražanju. Trenutno razpo- lagamo s plesnim tečajem sodob- nega plesa. Likovni krožek že ne- kaj let miruje, razmišljamo pa o njegovi ponovni aktivaciji. Poleg letnega delovanja prireja- mo tudi enkratne dogodke, kot so predavanja, ki se dotikajo etičnih vprašanj in na splošno aktualnih problematik, likovne razstave zamejskih mladih umet- nikov in predstavitve knjig. Tru- dimo se, da bi bile izobraževalne vsebine, ki jih ponujamo, čim bolj pestre. Vsekakor pa stremi- mo po inovaciji in kakovosti. Kako poteka koordinacija dela znotraj Mosp-a. Drugače rečeno, kakšna je organizacij- ska struktura Mosp-a? Mosp deluje kot običajno društvo: ima upravni odbor z vsemi vodilnimi funkcijami, pri katerih skupno odločamo o let- nem delovanju in novih pobu- dah. Nato pa vsak celoleten krožek deluje kot enota zase. Ima svojega predstavnika – voditelja, ki se z udeleženci srečuje in jih N vodi do končnega rezultata.Ob zaključku sezone imamo ponavadi predstavitev letnega delo- vanja. Same skupine pa se pred- stavljajo javnosti tudi ob drugih priložnostih. Gledališke skupine se na primer redno udeležujejo gledališkega festivala v Mavhin- jah, plesna skupina nastopa v lo- kalnih društvih, časnikarska de- lavnica izdaja mesečno revijo Rast, mednarodna pa sodeluje pri YEN-ovih seminarjih in nam o njih poroča s pomočjo medijev. Čeprav je struktura društva zelo klasična, so dinamike v njem ze- lo sodobne. Zelo težko je na pri- mer, da bi se vsi člani redno srečevali. Za večino zadev se zato menimo in organiziramo kar po e-pošti in telefonu. Proces komu- nikacije je zato veliko hitrejši, zdi se mi pa, da se zaradi preskoka fi- zičnega srečanja in druženja mar- sikatera ideja po poti izgubi. Za- radi uporabe sodobnih tehnolo- gij je prehod informacij zelo bre- zoseben in se večkrat ne počutijo vsi člani enako soudeleženi pri pobudah. Mosp deluje prvenstveno v sklopu naše slovenske narod- ne skupnosti v Italiji, je pa hkrati vpeta v širšo mednarod- no evropsko razsežnost. Kako se delovanje Mosp-a v tem vi- diku veže na dejavnosti Yen-a, Youth of European Nationali- ties? To je namreč krovna or- ganizacija mladinskih organi- zacij manjšin iz celotne Evro- pe? Mosp je včlanjen v združenje mladine evropskih narodnih skupnosti YEN že več kot dve de- setletji. YEN pa združuje 40 mla- dinskih manjšinskih organizacij iz vse Evrope in je član Evropske- ga mladinskega foruma (EYF) ter Federalne unije evropskih narod- nih skupnosti (FUEN). Pri že omenjeni mednarodni de- lavnici se člani srečujejo ter načrtujejo predvsem obiske med- narodnih seminarjev. Na teh se zavzemajo za osveščanje mladih o problematiki narodnih manjšin ter za navezovanje stikov in izmenjavo izkušenj z mladimi pripadniki drugih evropskih na- rodnih manjšin. Letos smo prevzeli pomembno nalogo, da gostimo prvi YEN-ov seminar z naslovom Training ar- chitects – Trenirajmo arhitekte. To je seminar, namenjen čla- nom, ki že dlje delujejo v krajev- nih organizacijah. Na delavnicah se utrjujejo v vlogi leaderja: tako se učijo učinkovitega komunici- ranja, javnega nastopanja, vo- denja skupine, reševanja težav ipd. Delavnice vodijo štirje men- torji iz različnih držav Evrope, potekajo pa približno 7 ur dnev- no. Seminarja so se udeležili mla- di evropski ‘manjšinci’: Nemci iz Rusije, Vlahi iz Albanije in Srbije, Gradiščanski Hrvati (Avstrija), Nemci iz Slovaške, Beneški Slo- venci, Koroški Slovenci, Frizijci (Nizozemska in Nemčija), Kašubi (Poljska), Lužiški Srbi (Nemčija), Nemci iz Danske, ukrajinski Ta- tari. Na seminarju, ki je potekal v Peterlinovi dvorani na Donizet- tijevi ulici, je tako skupno sode- lovalo 34 mladih pripadnikov 12 različnih manjšin. Kakšen doprinos ima ta med- narodna naveza pri ‘krajev- nem’ delovanju Mosp-a? Tovrstne pobude so izredno dra- gocene, a imam večkrat občutek, da jim ne sledimo z dovoljšnjim zanimanjem. Člani mednarodne skupine se večkrat letno ude- ležujejo YEN-ovih seminarjev, kjer predstavljajo slovensko manjšino v Italiji. Poleg bogate osebne izkušnje, ki ti jih taka srečanja nudijo, si tam nabirajo številna neformalna znanja: o manjšinskih pravicah, večkulturnosti in večjezičnosti, organizaciji in vodenju dogod- kov itd. Vsa ta nova znanja lahko uporabijo pri nadaljnjem delo- vanju v matičnem društvu in v slovenski narodni skupnosti v Italiji nasploh. Kako na podlagi te mednarod- ne izkušnje presojate položaj naše narodne skupnosti v Ita- liji? Ker je o tej tematiki najbolje osveščena voditeljica mednarod- ne delavnice Nastja Slavec, bom citirala njen odgovor: “V primerjavi z ostalimi manjšinami imam pogosto občutek, da smo Slovenci v Italiji dobro organizirani in premore- mo relativno veliko podpore. Le malo manjšin premore na pri- mer svoj dnevnik in gledališče, nekateri tudi nimajo tako dobro urejenega šolstva v svojem jeziku (imajo le osnovne šole ali pa dvo- jezične šole, nekateri pa sploh nič). Na ravni skupnosti smo to- rej precej dejavni in uspešni, čeprav sem po drugi strani vedno presenečena nad tem, kako glede udejanjanja manjšinskih pravic zaostajamo za južnimi Tirolci, ki so vendarle tako kot mi v Italiji. Po drugi strani se mi zdi, da so v ostalih manjšinah veliko bolj na- predni in da večjo pozornost na- menjajo mladim. Podpirajo nji- hovo dejavnost, nudijo jim pro- store za različne dejavnosti in fi- nančna sredstva, obenem pa mladim puščajo prosto pot, da sami razvijajo svoje projekte in si zamišljajo prihodnost svojih or- ganizacij in manjšin. Skratka, mladi niso le “porabniki” - pevci v zborih, igralci v športnih društvih -, temveč so sami an- gažirani v prizadevanjih za manjšinske pravice, za promocijo manjšine in manjšinskega jezika, in to na nove, inovativne načine (npr. z uporabo sodobnih tehno- logij itd.). Če obnovimo: po eni strani imamo Slovenci v Italiji kot manjšina dober položaj, po drugi pa smo ujeti v stare kalupe, ki mladim dajejo zelo ma- lo prostora za razvoj in jih pravzaprav pogosto od- vračajo od delovanja za manjšino”. Kakšno vlogo pa imajo mlajše generacije pri življenju naše manjšine? Na to vprašanje je delno že odgovorila Nastja. Mislim, da so mlajše generacije ključnega pomena za raz- voj vseh skupnosti. Žal pa njihovo vlogo določajo starejše generacije, ki so večkrat nezaupljive, skep- tične in nekoliko pre- strašene nad novimi me- todami dela in življenja nasploh. A se mi vendar zdi, da so to meje, ki se jih s kančkom vztrajnosti da podreti. Sicer je na mladinskem področju zelo težko delati, saj imamo včasih občutek, da vlada neka vsestranska pasivnost in brez- brižnost istočasno pa preobre- menjenost vedno istih posamez- nikov. Za to je verjetno kriva pe- strost pobud, ki nas obdajajo, in pomanjkanje čuta pripadnosti k naši skupnosti. Svoje manjšinske dejavnosti prav gotovo ne doživljamo na isti način kot naši predniki. Kljub te- mu pa večkrat pozabljamo, da so se dinamike v naših življenjih v nekaj desetletjih popolnoma spremenile. Vsakodnevno se srečujemo z osebnimi stiskami: obremenjuje nas npr. brezposel- nost in splošna nezadoščenost. Zato je dokaj samoumevno, da so naše skrbi in misli usmerjene drugam, delovanje za skupnost pa se premakne na stranski tir. Kdaj pa si ti postala predsedni- ca Mosp-a in kako si pred tem sodelovala znotraj tega? Moje prvo soočenje z društvom se je začelo na višji srednji šoli, ko sem sodelovala pri literarnih natečajih. Nato sem skupaj z Jer- nejem Ščekom nekaj let urejala mladinsko prilogo Mladike RAST in vodila časnikarski krožek. Med študijem sem zastopala Mosp pri organizaciji in koordinaciji Dra- ge mladih. Funkcijo predsednice pa sem prevzela v letu 2014. Katerim smernicam bo Mosp sledil v prihodnje? Glavne smernice in načela bodo vsekakor ostajali isti. Rdeči niti bomo še naprej sledili, le pri načinu izvrševanja dejavnosti bo- mo poskušali biti čim bolj krea- tivni. Hiter tempo, ki nam ga narekuje sodobno življenje, terja od nas vse več truda in inovativnih idej. Zato bomo na prvem mestu skrbeli, da bo ekipa v društvu ostajala mlada, saj je to edini re- cept za ohranjanje aktivne, ak- tualne in uspešne organizacije. V bogati gledališki pahljači Rossettija Eros Pagni kot Bernhardov “Minetti” mo v višku sezone tržaškega stalnega gledališča FJK “Il Rossetti”. Po uspešni pred- stavitvi Millerjevega Trgovskega potnika z Eliom De Capitanijem v dvojni vlogi režiserja in prota- gonista v produkciji milanskega Teatro Dell'Elfo, bo sredi marca (od 15. do 19.) ponovno gostilo omenjeno milansko gledališče s klasično Brechtovo socialno ko- medijo iz leta 1940, Mr Puntila in njegov služabnik Matti, v režiji Ferdinanda Brunija in Francesca Frongie in v kateri sam Bruni igra glavno vlogo Mi- sterja Puntile, Lu- ciano Scapa pa služabnika Mattija. V komorni Bartoli- jevi dvorani so se komaj zaključile ponovitve dela Per- lasca. Il coraggio di dire no (Perlasca. Pogum reči ne) Alessandra Albertija, avtorja in igralca izvirne dokumentarne drame o italijanskem Schindlerju, to je samozvanem “španskem ve- leposlaniku”, ki je v Budimpešti leta 1944 rešil preko 5000 tisoč Ju- dov pred lagerjem. O tem “pra- vičniku” obstaja več knjig in po- sebno lepa je rekonstrukcija Enri- S ca Deaglia La banalita' del bene.Storia di Giorgio Perlasca (Banal-nost dobrote. Zgodba o Giorgiu Perlasci) založbe Feltrinelli iz 1991. V veliki dvorani Rossettija pa je te dni na sporedu, do nedelje, 5. marca, drama L'ora di ricevimen- to (Banlieu) sodobnega pisca Ste- fana Massinija v režiji Micheleja Placida, sicer bolj znanega kot fil- mskega režiserja in igralca. Placi- do je realiziral ekranizacijo prejšnje Massinijive gledališke uspešnice 7 minuti, uprizorjene tudi v Trstu, kar je nekako spro - žilo pravo umet- niško bližino in zvezo med obe- ma. V vlogi pro- tagonista, učitel- ja, ki sprejema na Govorilni uri starše svojih razžaljenih dijakov iz pariške periferije, je občutljivi Fa- brizio Bentivoglio, znan tudi po svoji interpretaciji, v Placidovem filmu Un eroe borghese, “me - ščanskega junaka”, umorjenega komisarja skrahirane Sindonove banke Giorgia Ambrosolija. / str. 15 Davorin Devetak V ponedeljek, 20.02.2017, je mirno zaspala v Gospodu IMELDA ŽERJAL DECLEVA Za njo žalujejo sestri Danila in Stana, mož Ezio, hčerka Eva, sin Andrej, vnuki, nečaki ter ostalo sorodstvo ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst vabi na koncerta v okviru zborovske revije PRIMORSKA POJE 2017 petek, 3. marca, ob 20. uri Marijin dom, ul. Risorta v Trstu ter soboto, 4. marca, ob 20. uri cerkev sv. Marije Magdalene v Bazovici Neža Kravos Igralec Minetti kot kralj Lear Današnji ”Minetti” je Eros Pagni Aktualno2. marca 201712 okratno zgodbo o priimku Batagelj bo- mo začeli z zakladom, ki je bil izkopan na najstarejši domačiji pri Stomažih, Badgjelevih (Batageljevih). Adolf Bratina, moj stari tata, je nekoč v letih po koncu druge svetovne vojne med prena- vljanjem domačije našel zakopane novce. Rim- ske zlate novce. O izjemni najdbi je obvestil oblasti, a policija mu je zlatnike zaplenila brez vsakega potrdila. Dolfe je o dogodku molčal. Nič čudnega za tiste čase – ne za molk in ne za zaplembo. Zato ar- heologi o najdbi uradno ne vedo ničesar. Zato v aj- dovskem muzeju danes ni posebne sobe, ki bi predsta- vljala te zlate spo- mine na čase, ko so v Vipavski dolini živeli Rimljani. Ne znamo si predsta- vljati, kako bi tak zaklad obogatil Aj- dovščino, ki se že ponaša z najvišjo rimsko zgradbo v Sloveniji, in koliko turistov bi to priva- bilo. Po ustnem izročilu naj bi mimo hiše tekla rimska cesta in tam naj bi stala celo rimska stavba. Prav iz te hiše izvirajo mnogi Batagelji, ki jih danes najdemo po vsej Sloveniji, tudi med zna- nimi osebnostmi. Zdaj je uradno zabeleženih ljudi, katerih predniki so Batagelji iz Stomaža, 1348. A to je le delček končne številke. Prvega Batagelja najdemo tam že okoli leta 1590, ko se je rodil Jakob Batagelj, prvi prednik vseh sto- maških Batageljev. V za- konu s Katarino sta imela najmanj štiri otroke. Nju- nim potomcem sledimo dokumentirano vse do danes, ko odrašča 14. ge- neracija njegovih potom- cev. Prvega Batagelja, ki je skoraj gotovo naš skupni daljni prednik, pa najde- mo v urbarju iz leta 1523, kot podložnika sveto- kriškega gospostva. Nje- gove davčne obveznosti so bile zvrhana kupna mera pšenice, star ovsa in tri kokoši. Ne more- mo biti prepričani, ali gre za sorodnika ali prednika našega Jakoba. Precejšnja verjetnost pa je, da gre za Jakobovega pradeda. Drugo gnezdo, ki je dalo še več Batageljev, je v Kamnjah. Za zdaj še ni ra- ziskano, kateri zaselek Badgjelevi je starejši. V prihodnjih letih bo zgo- dovina gotovo odgovorila tudi na to vprašanje. Po- sebej, ko bomo rodoslov- ne raziskave dopolnili z rezultati DNK raziskav. Kako je nastal priimek in kaj pomeni, še vedno ni jasno. Glede na rimsko pot in ustno izročilo ne- kateri strokovnjaki dom- nevajo, da gre za topo- nim, ki je starejši od priimka Batagelj. Jeziko- slovec Pavle Merku' je menil, da gre za ende- mičen vipavski priimek. Italijanski jezikoslovci pa trdijo, da gre za isti priimek, kot sta italijanska priimka Battigelli ali Mattigelli. Drugi ugledni je- zikoslovec dr. Marko Snoj pa mi je na vprašanje o priimku odgovoril, da gre nedvomno za romanski prii- mek, isti kot Battagello in Battagelli. “Priimek je k nam prišel po pisani obliki, zato se g pri nas izgovarja po naše, ne po ro- mansko kot dž. Morda, a res samo mor- da, je v prvem delu isti koren kot v gla- golu battere “tolči, tepsti, biti”. Predslo- vanskih prvin vsaj neposredno v priim- kih ni, saj so priimki nastali po letu 1090, ko jih je uzakonila Beneška repu- blika, torej davno po tem, ko so se go- vorci substratnih jezikov že asimilirali. Predslovanske prvine bi se v priimkih lahko odražale le po predslovanskih krajevnih imenih, kar pa v danem primeru ni dejstvo, saj je zaselek Batagelji nedvomno poi- menovan po prebivalcih, kar dokazuje njegova množinska oblika”. Znanih Batageljev je cela vrsta. Iz najstarejše hiše pri Stomažih je rodbina znanega politika in predsednika društva TIGR Franja Batagelja (1939-2006) iz Dobravelj in njegovih potom- cev, ki jih poznamo iz sveta športa. Priimek je po novogoriškem atletu Andreju Ba- tagelju dobila tudi njegova soproga Jolanda, ki jo sicer bolj poznamo po priimku Čeplak in bronasti medalji na olimpijskih igrah. Atleta sta se si- cer po šestih letih ločila. Poglejmo še Batagelje iz Kamenj. Naj- bolj znan Batagelj, Marjan, uspešni podjetnik in direktor Postojnske ja- me, ima prednike v Kamnjah. Iz iste- ga gnezda sta tudi znana brata Bata- gelj iz Šturij, Franc in Tone. Franc Ba- tagelj (1893-1942) je nosil vojaško suknjo Avstro-Ogrske, nato Srbije in slednjič Sovjetske zveze. Stotnik Ba- tagelj je doživel Stalinovo čistko, a preživel in nato padel v Rdeči armadi med drugo svetovno vojno. Njegov brat, pesnik Tone Batagelj (1894- 1974) je bil tudi prostovoljec na so- lunski fronti, a je po vojni šel študirat pravo. Tone ali Nino, kot so ga tudi imenovali, je bil kot tigrovec obsojen na 1. Tržaškem procesu, vendar je že pred procesom pobegnil. Po ustnem izročilu je skupaj s soza- porniki kriminalci v tržaškem zaporu izkopal rov in pobegnil. V Jugoslaviji je v Beogradu po- stal policijski inšpektor. T VIPAVSKI PRIIMKI (30) BATAGELJ Prva omemba Stomažana Jakoba Batagelja je iz leta 1631, ko je bil krstni boter. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. Tržaški državni arhiv hrani zemljevid iz 1822, ko so pri Stomažih v zaselku “Bataghel” stale tri hiše v nizu. Pesnik Tone Batagelj je bil rojen v Šturjah kot sin Franca Batagelja iz Kamenj in Stomažanke Jožefe Bratina. Fotografija je nastala med prvo vojno, ko je bil prostovoljec. Tino M a m ić Od Bovca do Trente Po kolesarskih stezah s smučmi? lovenija ima vse naravne pogoje in strokovne kadre za kakovostne naložbe v vrhunski turizem in druge go- spodarske panoge, a v Posočju še vedno niso dočakali investitor- jev, zlasti v turizem, kot bi si jih želeli. Kar predolgo je že slišati, da je vzrok v tem, ker so v “napol demokraciji”, ne kaže na sko- rajšnji razvoj ugodnega poslov- nega okolja, zato so naložbe ri- zične. Če to drži, potem je vprašanje let ali pa desetletij, kdaj se bodo volivci odločili iti po tej poti. Od tega je tudi odvisno, kdaj si lahko smučarski center Sončni Kanin nadeja tujih inve- stitorjev za vlaganje v konku- renčno zimsko ponudbo, najprej pa v nujno umet- no zasneževanje zgornje- ga dela obeh smučišč. Od kakovosti zimske po- nudbe na Kaninu je po- gojen celoletni turizem V Posočju se dobro zave- dajo, da je s ponovnim za gonom kaninske žični- ce v posoški turizem zno- va posijal šele en žarek upanja, da se bo zdajšnja poletna ponudba zgolj dopolnilnega dohodka v turizmu doline Soče, vsaj do Tolmina, razširila čez celo leto in se zato spre- menila v na stotine pra- vih delovnih mest oz. na novo zaposlenih mla dih ljudi, ki se zdaj sproti izseljujejo. Nasled- nji korak, ki mora biti storjen ta- koj, je projekt umetnega za- sneževanja za povezavo obeh smučišč čez stari “konfin” na Prevali. Res je, da je zanimanje novih in- vestitorjev v nadaljnje vlaganje odvisno od sedanje poslovne sposobnosti Sončnega Kanina in obenem vezano na njegovo do- volj privlačno vsebino ponudni- kov v dolini, toda za potencialne investitorje je odločilno poslov- no okolje v demokratični in prav- no varni državi. Kot mnogi ugo- tavljajo, ostaja to v Sloveniji še golob na strehi, zamahnejo z ro- ko in se obrnejo drugam, saj so se naveličali čakati, da se na tem koščku cvetočega vrta Evrope premakne kaj odločilno na bol- je. Le kdo še ne ve, da je zadnja leta čas smuke na Kaninu lahko dolg le tri mesece, če ostanejo smučar- ske proge odvisne zgolj od narav- nega snega, ali pa šest mesecev, če lastniku in državi uspe ponu- diti dobre poslovne pogoje za vlagatelja v umetno zasneževanje vsaj za povezave z italijanskim delom smučišča. Enako velja za smučišče V Žlebeh (Sella Nevea), kjer zgornji del prav tako nima umetnega zasneževanja smučar- skih prog. Iz javnih izjav je raz- vidno, da se oboji lastniki strin- jajo, da smučišči, nepopolno po- sodobljeni - drugo brez drugega – ne bosta zmogli iti naprej … Za- to je v dolinah na obeh straneh Kanina pozitivna pripravljenost na skupen nastop pri pridobivan- ju investicijskih sredstev za nujen nadaljnji razvoj smučišča kot ce- lote. Tega pa najbrž ne bo mo- goče uresničiti, če državi, poleg zgoraj omenjenega, v prid boljše - ga razvoja žičnic, ne bosta prila- godili zdaj neživljenjskih zakon- skih predpisov. Do tedaj pa po- meni čas neplodnega čakanja na naravni sneg, od konca oktobra do februarja, samo visoke stroške obratovanja in nepotrebno izgu- bo ter strah najboljših kadrov pred ponovno nelikvidnostjo... Optimistično pa je, da že zdaj žičnica in naravne danosti drob- ne zasebne investitorje vabijo k vlaganju v poletno ponudbo. Za- radi vse bolj toplih poletij že na- rašča zanimanje za razvoj razno- vrstne ponudbe dogajanja in tudi spanja na svežem zraku na višini nad dva tisoč metri, za kar je pro- strano okolje Kanina z Rombo- nom in bližnjim Montažem pa tudi Stola z Matajurjem ustvarje- no kot nalašč za to. Teki in pohodništvo poleti in po- zimi Čeprav je mogoče urediti nordij- ski center kar na gori, v bližini smučarskih prog alpskega smu - ča nja na Kaninu, tukajšnji turi- stični ponudniki razmišljajo, ka- ko bi naredili kolesarsko stezo v dolini Soče bolj univerzalno in bistveno daljšo. Poleg omenjene kolesarske steze, tradicionalnega poletnega maratona in pohod- ništva, ob možnosti osvežitve v reki Soči ali pritokih je tu še va- rianta za zimski čas, z (ponekod) umetnim zasneževanjem za smu čarske teke oz. maraton na tekaških ali pohodniških smu - čeh na dolžini čez 40 km od Bov- ca do Čezsoče, Trente in morebiti še naprej v Zadnjico ter nazaj v Bovec. Trasa je zelo privlačna, saj poteka delno ob Soči, čez travni- ke, po obstoječih kolovozih in gozdarski makadamski cesti za lokalni promet … Pozimi pije te- kač lepoto, tako rekoč, s svežim zrakom, ko teče čez zasnežena polja, mimo skladovnic lepo zloženih drv, hlev čkov in kape- lic, med drevjem … Vse to je obloženo z dolgimi kristali ivja, ponekod se vidi in sliši smaragd- na reka. Podarja mu navdušujoče prav ljično počutje, v katerem ki- lometri, z morebitnimi kratkimi postanki ob gostoljubnih turi- stičnih domačijah, skoraj prehi- tro minejo, ne da bi ob čutil utru- jenost. Tako po Evropi kot po Slo- veniji, kjer so ga ime- novali Pokal SLOven- SKImaraton, organizi- rajo smučarski tekači množične maratone. Zainteresirani imajo na voljo spletno stran, namenjeno Pokalu SLOvenSKI maraton na http: //www. mo- drakartica. com/slo- venskimaraton/, ki omogoča vse potreb- ne informacije. V se- zoni 2017 bo na spo- redu devet prireditev, prva je bila 4. februar- ja na Rogli. V prete- klih letih je postal, s trdim delom organi- zatorjev, uveljavljena blagovna znamka. Osankarica, Bloke, Voj- sko in Pokljuka so bili v preteklih sezonah prizorišča tega razvija- jočega se tekmovanja, obenem pa tudi odlične dopolnilne turi- stične ponudbe. Slovenske množične smučarsko tekaške pri- reditve so z njim, končno, dobile neko obliko, ki je v svetu že poz- nana (Worldloppet, Evroloppet - združenja organizatorjev naj- večjih smučarsko tekaških mara- tonov. Seveda s sponzoriranjem turizma, in ko se bo ta dovolj do- bro tega zavedal, tudi v ostalih delih Slovenije, se znajo nadgra- diti v odlično turistično ponud- bo čez hladnejši, začetni del zi- me, ko za alpsko smučanje snega marsikje zmanjkuje, že nekaj let zapovrstjo. Vemo, da je potrebna pri tekih bistveno tanjša steptana snežna odeja in so zato tovrstni stroški zanemarljivi. Miran Mihelič S Domačija Badgeljevih pri Stomažih, kjer najdemo prvega Batagelja. Danes je zaradi požara od hiše ostalo bolj malo. nadaljevanju razprave so prisotni med drugim obravnavali vprašanje postavitve večjezičnega šolskega sistema v Kanalski dolini. Predsednica Anna Wedam je predstavila skupno resolucijo, ki so jo podpisali vodstva Združenja Don Mario Cernet, Združenja Don Eugenio Blanchini, Slovenskega kulturnega sre- dišča Planika in društva nemško govorečih Ka- naltaler Kulturverein ter župana občin Trbiž, Renato Carlantoni, in Naborjet-Ovčja vas, Boris Preschern. Resolucija je nastala po posvetu o želji po dvo- in trijezičnem šolstvu v videmski pokrajini, ki sta ga združenji Cernet in Blanchi- ni organizirali v Naborjetu novembra 2016. Podpredsednik SKS Planika je opozoril tudi na zahtevo po triježičnem šolskem pouku, ki sta jo soglasno sprejela občinska sveta Trbiža in Na- borjeta že leta 2011. Izglasovana zahteva je bila poslana Paritetnemu odboru in deželi Furlani- ji-Julijski krajini in je dodatna podlaga za zah- tevek po trijezičnem pouku. Predsednika krovnih organizacij sta se načelno strinjala s predlogom o ustanovitvi trijezične šolske ponudbe v Kanalski dolini, prav tako sta pozvala k enotnemu nastopanju krajevnih manjšinskih društev in občinskih uprav glede šolskega vprašanja. Obenem sta izrazila potre- bo, da bi pri uresničevanju tega zahtevnega pro- jekta bili vključeni slovenski pristojni šolski or- gani in izvedenci na področju dvo- in večje- zičnega poučevanja. Ob ugotovitvi, da bi tej te- matiki trenutno politično ozračje lahko bilo še posebej naklonjeno, si bosta predsednika krov- nih organizacij prizadevala za potrebno poli- tično podporo. V Z 2. strani Financiranje ... Sožalje Iz Celovca je prišla vest, da je po daljši bolezni umrl znani mohorjanski delavec Karel Boehm . Ženi Rafaeli, naši dolgoletni sodelavki, in ostalim sorodnikom naj v imenu uredništva in uprave izrazimo globoko občuteno sožalje. Slovenija 2. marca 2017 13 Hčerka in sin obsojenca na Nagodetovem procesu Borisa Furlana o pogledu na očeta v knjigi Knjigi spominov, ki sta ju napisala hčerka in sin pravnika in obsojenca na Nagodetovem procesu Borisa Furlana, osvetljujeta tragedijo v družini, so na pogovoru o knjigah poudarili zgodovinarji Aleš Gabrič, Bojan Godeša in Peter Vodopivec. Polpreteklo zgodovino bomo razumeli, ko bomo nanjo pogledali z vidika posameznikov, je menil Vodopivec. “Polpreteklo zgodovino bomo lahko resnično razumeli šele takrat, ko bomo nanjo pogledali z vidika ljudi - kako so sami čutili in doživljali ta čas”, je menil Vodopivec v Ljubljani na pogovoru o prevodu knjige Stashe Furlan Seaton Vojna vse spremeni in knjige Aljoše Furlana z naslovom Domov, ki sta izšli pri založbi Modrijan. Družina Furlan je živela v Trstu, potem pa pred fašističnimi pred - vojnimi pritiski pobegnila v Jugo sla - vijo. Med drugo svetovno vojno so zbežali v Jeruzalem, od tam pa v Južnoafriško republiko, v New York in London, kjer je bil Boris Furlan kratek čas član jugoslovanske kraljeve vlade. Nato so se vrnili v Jugoslavijo, ki pa ni bila več država, kot so jo poznali prej. “V spo minih gre za usodo izjemnega sloven - skega intelektualca in nje go ve družine skozi oči njegove hčerke in mlajšega sina”, je dejal Vodo pivec. Furlan je že leta 1942 napisal delo o partizanskem boju Slovencev, je povedal zgodovinar Bojan Godeša. “Partizanski boj je opisal izrazito v pozitivni luči”, je dodal. V času, ko je bil obsojen na Nagodetovem procesu, je bil profesor in dekan pravne fakultete v Ljubljani, kjer je predaval že pred vojno. Po zgo do vi - narjevem pojasnilu so bili med ob - sojenci na Nagodetovem procesu najprej sodelavci okupa torja, zatem tisti, ki niso pristajali na povojni sistem, zadnja faza pa je zajela “neposlušneže znotraj komunistične partije”. Furlan je sodil v drugo skupino, je dejal. Spomnil je, da je bil Furlan v svojem življenju tako na smrt obsojen že drugič. Leta 1942 so ga namreč na smrt obsodile že fašistične oblasti. Boris Furlan je bil po Vodopivčevih besedah po svoji politični usmerjenosti protifašist, demokrat in liberalec. Po 2. svetovni vojni je zaradi svojih demokratičnih in svobodomiselnih nazorov prišel v nemilost, čeprav je ves vojni čas podpiral partizansko gibanje. Smrtno obsodbo so mu kasneje sicer spremenili v zaporno, vendar je bil takrat po Vodopivčevih besedah že tako bolan, da ni mogel več normalno živeti. Obe knjigi obdobju, ki ga obravnavata, dodajata “izrazito človeško dimenzijo”, je po pogovoru dodal v izjavi za STA. Zlasti spomini hčerke kažejo njeno doživljanje obravnavanega časa na odprt način, predstavljen z narativno močjo, je dodal. Zanimivi knjigi ajprej in tudi najraje začenjam ta prispevek s postnim časom, ki se je začel 1. marca. Slovenija je pretežno katoliška država, zato bi morali zlasti verni ljudje bolj upoštevati moč in pomen po- sta v svojem krščanskem življenju. O postu je tokrat naj- globje spregovoril pravoslavni duhovnik in teolog dr. Vladi- mir Vukašinović, zaradi tega, ker je izšel slovenski prevod njegove knjige z naslovom Post-pot v življenje. Ugledni av- tor zatrjuje, “da ko se oseba po- sti, to pomeni, da ne je tega, kar si v večji ali manjši meri želi njegova narava, ampak s tem, kar mu po Božji volji nudi Cerkev, ter tako zdravi in celi svojo voljo. Človek tako prav- zaprav spreminja svojo naravo in jo dviga na raven duhovne- ga življenja. Kot molitev pove- zuje človeka z Bogom, ko se človek z besedami obrača k Bo- gu in z njim vzpostavlja verbal- ni oziroma intelektualni od- nos, tako tudi post združuje Boga in človeka. Kadar človek je ali ne je zaradi Boga, se z vsem svojim bitjem združuje z njim”. Ljudje pravijo, “v hiši, v kateri se postimo, sedi za mizo sam nevidni Kristus Odrešenik in obeduje z nami. To zelo drži”. V slovenski družbi, državi in politiki, se vedno veliko doga- ja, toda provladni mediji, med njimi tudi nacionalna TV Slo- venija, bodisi zamolčijo ali po svoje priredijo tiste dogodke, ki bi bili za sedanjo oblast, to je koalicijo, morda neprijetni. Zgodilo se je pred nekaj dnevi, da omenjena javna množična občila niso sporočila, “da je naš državni poglavar Borut Pa- N hor na varnostni konferenci vMünchnu podpredsednikaZDA Mika Pencea prosil, naj posreduje za to, da bi prvo srečanje med predsednikoma ZDA in Rusije, Ronaldom Trumpom in Vladimirjem Pu- tinom, bilo v Sloveniji. V odgovor je Putinov predstavnik v Moskvi hladno odgovoril, da se predsednika sploh še nista začela pogajati o morebitnem srečan- ju in torej tudi ne o državi oziroma kraju, kjer bi se srečala. Oba politična bloka v Sloveniji, tisti na obla- sti in oni v opoziciji, medtem ostajata trdno pri svojih programih, opredelitvah in usme- ritvah, tako glede raz- mer in stanja v Slove- niji, kot tudi v odnosu do mednarodne skup- nosti. Koalicija je s ka- drovskimi potezami in čistkami prevzela vse vodilne vzvode in fun- kcije v zakonodajni, sodni in izvršilni veji odločanja. Mnoga vo- dilna in odločujoča mesta so prevzeli kadri, ki so bili proti osamosvojitvi in na- stanku nove države Slovenije. Oblastnike, tudi predsednika države Boruta Pahorja in pred- sednika vlade Mira Cerarja, nič ne moti, da v EU in zvezi NATO s sumi in pridržki ocenjujejo našo politiko, in da nekateri vplivni krogi radi ponavljajo, “da je Slovenija edina preostala socialistična država v Evropi”. Kaže, da v koaliciji opuščajo iskanje t. i. “novih obrazov” v politiki, ki bi strankam priva- bljali nove volilce. Začeli so namreč vsiljevati prepričanje, da so bolj od novincev v poli- tiki vredne izkušnje starih in politično prekaljenih voditel- jev, v strankah in v vladi. Pred- sednik ZDA Roland Trump očitno ne bi smel imeti nobe- nih posnemovalcev v sloven- ski politiki. Pomenljivo je, da se je na svoje izkušnje, zaradi katerih bi si zaslužil ponovno izvolitev, prvi skliceval Karel Erjavec, sporni zunanji mini- ster in predsednik stranke DE- SUS. V tistem delu naše politike, ki spoštuje in upošteva novo državo Slovenijo, so proslavili 30-letnico izida 57. številke No- ve revije, ki je postala zgodo- vinski in moralni vir in spod- buda za ustanovitev države. Predsednik SDS Janez Janša je na proslavi ob jubileju omen- jene publikacije, v Žalcu, dejal, “da je bil v 57. številki prvič v moderni dobi objavljen nacio- nalni program Slovencev. Šlo je za samostojno Slove- nijo, za slovensko suve- renost in za slovensko ljudstvo”. Janez Janša tudi zatrjuje, “da se zgolj na prireditvah SDS omenja 57. številka Nove revije, čeprav prav vse stranke, ki za- stopajo volilce v slo- venskem parlamentu, predstavljajo sad pro- grama iz 57. številke”. Evropski poslanec Mi- lan Zver pa je o 57. šte- vilki Nove revije zapi- sal, “da je bilo sodelo- vanje v njej pogumno dejanje, in je zato po- trebno izraziti spošto- vanje Jožetu Pučniku, Ivu Urbančiču, Dimitri- ju Ruplu, Tinetu Hri- barju, Niku Grafena- uerju, Dragu Jančarju, Jožetu Snoju, in vsem drugim, ki so sodelova- li pri izjemnem projek- tu”. Obsežen intervju je v reviji De- mokracija imel dr. Dimitrij Ru- pel, politik in intelektualec z bogato življensko potjo, veli- kim znanjem in dragocenimi izkušnjami v slovenski in med- narodni politiki. Po njegovem je v 57. številki Nove revije šlo za dve veliki stvari: za demo- kracijo in za samostojno državo. “O samoodločbi so Slovenci razmišljali že kdaj prej, vendar nikoli niso prišli do konca. Večinoma so jih Šturje / Doživeta predstavitev zbirke uglasbenih Terčeljevih pesmi Zbirka svetih pesmi Vaš Terčelj es veliko ljudi se je v so- boto, 18. februarja, zbralo v Marijinem domu v Štur- jah, na večeru, med katerim so v rojstni fari predstavili zbirko Vaš Terčelj, se pravi komplet šestih zvezkov uglasbenih Terčeljevih pesmi, ki jih je ure- dila Marija Pegan in so izšli pri Goriški Mohorje- vi družbi v spo- min na 70-letnico nasilne smrti in 100-letnico mašniškega po- svečenja Filipa Terčelja. Gre za pomembno delo, ki potrjuje kako- vost Terčeljevih svetih poezij, ki so nagovorile ne le skladatelje, ki so sodelovali pri treh znanih pesmari- cah Božji spevi, Gospodov dan in Zdrava Marija, ki so jih od leta 1929 do 1933 izdali v Gorici, ampak tudi celo vrsto drugih skladateljev, ki so segali in še danes segajo po teh besedi- lih in ustvarjajo pesmi za ra- zlične zborovske sestave. Med te- mi je Peganova samostojen zve- zek namenila Bredi Šček, ki je R uglasbila več kot 30 Terčeljevihbesedil, skladbam drugih sklada-teljev pa je namenila drugi zve- zek. Večer je uvedel domači mešani cerkveni zbor pod vodstvom Ma- rinke Šuštar, ki je zapel Troštvo uglasbitev Krečičeve himne O, Filip. V imenu Terčeljevega od- bora župnije Šturje pa je nato spregovorila Nadja Ušaj Pregeljc, ki je predstavila sodelujoče in le- po povezovala večer. V imenu GMD je prisotne nagovoril Mar- ko Tavčar in se je v svojem pose- gu poklonil tudi Lojzetu Bratužu ob 80-letnici mučeniške smrti ter izrazil zahvalo vsem, ki so omogočili izid in predstavitev zbirke Vaš Terčelj, zlasti pa ured- nici Mariji Pegan, ki je izpeljala to zahtevno, tudi raziskovalno delo. Vzoren prikaz Terčeljeve navezanosti na Božjo Mater je s štirimi pesmimi iz zbirke Zdrava Marija poustvaril nato odlični šturski mešani zbor. Nagovor urednice zbirke Vaš Terčelj Marije Pegan pa je bil ve- liko več kot sama predstavitev vsebin in uredniških odločitev, bil je to strnjen prikaz Terčeljeve ustvarjalne moči in razmer, v ka- terih je deloval ter s svojimi veli- kimi literarnimi in organizacij- skimi sposobnostmi pomagal primorskemu človeku, da je lah- ko z močjo vere in narodnega ponosa premagoval težke preiz- kušnje fašizma in vojne. Bil je to obenem poklon vsem ustvarjal- cem od Vodopivca, Bratuža, Ko- mela, Laharnarja do Brede Šček in mnogih drugih, ki so v Terčel- jevih močno sporočilnih pe- smih dobili navdih za svoje gla- sbene stvaritve. K doživetemu in občutene- mu večeru je veliko prispe- val tudi lep nastop mešane- ga zbora Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana, ki ga vo- di Patrick Quaggiato; pred- stavil je izbor Terčeljevih pesmi skozi liturgično leto. Ganljivo je bilo na koncu, ko je v imenu Terčeljevih sorodnikov spregovorila go- spa Lidija Terčelj in še lepo recitirala dve Terčeljevi pe- smi, ki sta bili namenjeni semeniščnikom in sta sicer objavljeni v tokratni zbirki, nista pa uglasbeni. Kaj še danes pomeni spo- ročilnost Terčeljevega bese- dila, pa smo lahko doživeli, ko je na koncu vsa dvorana stoje s pevskima zboroma zapela mo- gočno Najvišji vsemogočni Bog, s končno prošnjo, “da bomo na- rod Jezusov” v izredni uglasbitvi duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca. ustavljale objektivne okoliščine, pogosto pa lastni pomisleki. Celo Dušan Pirjevec, ki ni bil boječ človek, je na- sprotoval nacionalni državi, ker je verjel, da bo Jugoslavija večna. Tudi demokratični Ed- vard Kocbek je naspro- toval samostojni Sloveniji. Je pa noro, da danes nagrajujejo ljudi, ki so nas trpinčili, mal- tretirali. Najbolje so bili nagra- jeni tisti, ki so nasprotovali slo- venski državi in so Sloveniji na- redili največ škode. Ko danes nekateri nepoučeni objokujejo Jugoslavijo in socializem, bi se morali zavedati, da trpijo rav- no zaradi Jugoslavije in socia- lizma, ki sta se prikradla v naše sedanje življenje”. Dr. Dimitrij Rupel pa je v po- govoru za revijo Demokracija tudi dejal, “da je opazil, da pre- mier Miro Cerar še nikoli ni re- kel, da ima rad slovensko državo, ali da je hvaležen za njeno ustanovitev”. No, kakor koli. Naslednji petek, to je 3. marca, bosta v Slovenijo prispela na krajši obisk visoka predstavnika EU, Antonio Taja- ni, novi predsednik Evropske- ga parlamenta, in Jean –Claude Juncker, predsednik Evropske komisije (vlade). Uradno zato, da bosta v Ljubljani slovesno odprla t. i. Evropsko hišo. S slo- venskim političnim vrhom pa se bosta visoka gosta pogovar- jala tudi o prihodnosti EU. Medtem se širijo in utemelju- jejo mnenja, da je tudi Slove- nija kriva za možnost, da slo- venski jezik v novi deželni ustavi avstrijske Koroške ne bi bil priznan kot uradni jezik naših tamkajšnjih rojakov. Zgodovinarka dr. Tamara Griessr-Pečar je v reviji Demo- kracija zapisala, “da se na av- strijskem Koroškem znova in brez potrebe odpirajo stare, ko- maj zaceljene rane. V Sloveniji pa se je vlada pozno oglasila. Prepozno! ” V slovenskem ka- toliškem tedniku Družina pa je komentar o omenjeni zadevi na avstrijskem Koroškem obja- vil Jože Wakounig, iz kroga Na- rodne skupnosti koroških Slo- vencev. Zapisal je, “da se je zdaj prebudila (?) tudi Ljubljana. Resno se baram, kje pa so prej živeli. Kar naenkrat se oglašajo. Hvala Bogu smo Slovenci sami tako trdni, da bomo zdržali. Kljub spletkarijam, kakršne smo doživljali, doživljamo in jih bomo še doživljali, iz Celov- ca, z Dunaja, pa iz Ljubljane. Zadnje pa je najhujše. Najbolj gnusno”. Marijan Drobež Obisk visokih predstavnikov EU v Sloveniji namenjen tudi pogovorom o prihodnosti povezave 57. številka Nove revije vir in spodbuda za ustanovitev naše nove države! Aktualno2. marca 201714 NATUROPATSKI NASVETI (144)Erika Brajnik NATUROPATIJA JE POGLED V PRIHODNOST Naturopatija je veda, ki nam pomaga, da si zago- tovimo boljšo prihodnost v vsakem pogledu. Naturopatija je veda, ki se je rodila kot potreba današnjega človeka. Združuje različne moderne tehnike, kot je na primer iridologija, in jih pove- zuje s tradicionalnimi tehnikam, na primer tra- dicionalno kitajsko medicino. Tako lahko govo- rimo o iridologiji v natu- ropatiji, tradicionalni ki- tajski medicini v naturo- patiji, refleksni masaži stopal v naturopatiji, flo- riterapiji v naturopatiji, jogi v naturopatiji, ze- liščarstvu v naturopatiji itd. V čem je razlika med na- vadno refleksno masažo stopal in masažo stopal v naturopatiji? V načinu razmišljanja. Naturopatija ima svojo zgodovino in svojo filo- zofijo, ki usmerja naturopatski način razmišljan- ja in postopanja. Glavna vodila naturopatije so vzročnost, iskanje vzrokov bolezni, celostni po- gled na posameznika in teorija tekočin, ki zaje- ma predvsem limfo in vezivno tkivo. Vedno ko pride nekdo do naturopata na pre- gled, ga ta pregleda celostno in išče prvi vzrok bolezenskega stanja. Pri tem uporablja moderne in tradicionalne tehnike. Ampak bodite pozorni: naturopat ni naravni zdravnik, ne svetuje zelišč namesto uradnega zdravila, naturopat išče vzrok bolezni! Vzrok bolezni lahko tiči v določenem nepravil- nem delovanju enega od organov, lahko je emo- cionalni, lahko socialni, vezan na družbeno okolje ali določene travme iz otroštva, lahko pa je splet vsega navedenega. Dober naturopat prepozna vse omenjene težave pri posamezniku, saj ga pregleda in obravnava celostno! Ko oseba pride na naturopatski pregled, ga naturopat pregleda v celoti, to je celotno telo in tudi psihično stanje, saj ima z iridoskopom vpogled tudi v emo- cionalni svet posa- meznika, vidne so namreč blokade od fetalnega obdobja na- prej. Na takšen način je naturopat zmožen razumeti, koga ima pred seboj. Pri videnju in razumevanju težav osebe, ki je prišla na naturopatski pregled, si naturopat po- maga tudi s tako imenovano teorijo tekočin ozi- roma opazovanjem vezivnega tkiva, ki na podla- gi opazovanja in tipanja pove, kateri toksini se iz telesa ne izločajo. Na ta način lahko naturopat razume, kateri organ deluje deficitarno. / dalje www.saeka.si Mestna knjižnica Izola / Ročne spretnosti Mariline Tenore Kvačkani izdelki kot poslovna priložnost Vitrini ustvarjalnosti v izolski mestni knjižnici so bili v februarju na ogled razni imenitni kvačkani izdelki Mariline Tenore. Ustvarjalka, ki že dve leti živi v Izoli, prihaja iz mesta Foggia v Apuliji. Slovensko obalo obožuje tudi zato, ker jo spo- minja na južno jadransko ob- morsko mestece Siponto, na katerega jo vežejo najzgod- nejši spomini, zlasti so ti spo- mini vezani na njeno drago nono, babico, ki jo je uvedla v čudoviti svet ročnih del. “Vsakokrat, ko se lotim kvačkanja, zaznavam nono ob sebi”, pravi ustvarjalka, ki ra- da ustvarja tako s tkaninami kot z različnimi vrstami preje. V Izoli se je navdušila nad tu- kajšnjo klekljarsko tradicijo, potem ko jo je povsem prev- zela tudi goriška čipka. Navdih za svoje kreacije črpa iz sveta, ki jo obkroža. Italija sama po sebi, pravi, je valilni- ca umetnosti, kamorkoli se v Italiji človek zazre, tam vidi umetnost, ali vsaj nekaj lepe- ga, kar daje navdih. Seveda, nasvete za ustvarjanje poišče tudi v knjigah in revijah in vendar je najbolj zadovoljna, ko med ustvarjanjem pusti do- mišljiji prosto pot. Kvačka vse, od prtičkov do odejic, torb, V kap … Njeni izdelki nosijopečat tradicije in sodobnosti.Pred dvema letoma je Marili- na Tenore sodelovala v inicia- tivi tržaškega združenja Pick- nitartcafé, ki je dalo pobudo, da so kvačkarice iz celotne tržaške pokrajine, iz do- mala vseh itali- janskih dežel in tudi iz tujine, od ZDA do Avstrije, Švice, Francije in tudi iz Slovenije, na Velikem trgu v Trstu izdelale največjo kvačka- no odejo na svetu in se tako vpisale v Guinnes- sovo knji- go rekor- dov. Posa- mezni de- li Velike Odeje so bili po- tem na pro- daj, prido- bljena sred- stva pa so namenili za raziskave multiple skleroze. 8. marca letos bo gospa Te- nore sodelo- vala v sorod- ni pobudi, in sicer bo v Veroni kvačkala Ju- lijino odejo, s katero bodo kvačkarice opo- zorile na nasilje nad ženska- mi. Sprva so bila ročna dela njen prostočasni konjiček, izdelke je navadno podarjala svojim bližnjim za razne priložnosti, po srednji šoli pa je ravno v tem začutila poslovno pri- ložnost. Njeni izdelki so vidni na priljubljeni facebook strani “L’angolo dell’uncinetto dal punto perfetto”. KO ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 28. februarja, ob 14. uri Dan varne rabe interneta Skupaj spremenimo internet na bolje a drugi torek v februarju se obeležuje mednarod- ni dan varne rabe inter- neta. Letos je ta potekal pod slo- ganom Skupaj spremenimo in- ternet na bolje. Kot so ob tem pristavili v slovenski točki osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe. si, lah- ko vsak sam s kulturnim in etičnim vedenjem naredi ogro- men korak k spreminjanju inter- neta na bolje. Celomesečne aktiv- nosti za promocijo varne in odgovorne rabe tehnologije v februarju kot mese- ca varne rabe inter- neta so bile po na- vedbah centra Safe. si tako namenjene predvsem promociji kulturnega vedenja v komunikacijah na spletu, spletni etiki in prijaznosti do drugih uporabnikov interneta. S tem namenom je Safe. si pozval šole po Sloveniji, da bodisi v obliki učnih ur, de- lavnic, razprav ali na kakšen drug način organizirajo lastne dogodke za obravnavo osrednje teme. Letos se je dogodkom v sklopu meseca varne rabe inter- N neta pridružilo več kot 200osnovnih in srednjih šol ter dru-gih izobraževalnih zavodov po Sloveniji. Podatki državnega statističnega urada za prvo četrtletje lani sicer za Slovenijo kažejo, da je v zad- njih 12 mesecih pred anketiran- jem devet odstotkov mladih v starosti od 16 do 24 let, kar po- meni okoli 15.920 oseb, naletelo na okužbo z računalniškim viru- som, kar je povzročilo izgubo podatkov ali časa. Približno trem odstotkov oseb, starih od 16 do 24 let, pa se je zgodilo, da so bili zlorabljeni nji- hovi osebni podatki, sporočeni prek interneta, ali njihova oseb- nost, npr. z zlorabo fotografij, vi- deoposnetkov itd. V skrbi za svojo varnost pri upo- rabi interneta je omejilo posre- dovanje osebnih podatkov v spletna družabna in profesional- na omrežja ali se je temu odpo- vedalo 31 odstotkov 16- do 24- letnikov, 21 odstotkov jih je tako ravnalo pri spletnem nakupo- vanju, 16 odstotkov pri pre- našanju programske opreme, glasbe, videodatotek, iger ali drugih podatkovnih datotek. Dan varne rabe inter- neta je osrednji dogo- dek evropske mreže centrov za varnejši in- ternet INSAFE (www. saferinternet. org), v katerem delujejo na- cionalne točke osveščanja o varnih ter učinkovitih načinih rabe interneta ter IKT- tehnologij. Od leta 2004, ko je dan varne rabe interneta potekal prvič, je znat- no prerasel evropske geografske meje, tako da ga zdaj obeležujejo že v več kot 100 državah po celem svetu. V omenjeni mreži že od leta 2005 delujeta tudi slovenski cen- ter za varnejši internet in točka osveščanja o varni rabi interneta Safe. si (www.safe.si). Po podatkih Združenih narodov Več kot polovica ljudi na svetu ne uporablja interneta koraj štiri milijarde ljudi, kar je več kot polovica sve- tovnega prebivalstva, še vedno nima dostopa do interne- ta, je v nedavnem poročilu ugo- tovila Mednarodna telekomuni- kacijska zveza (ITU) pri Združenih narodih. Delež ljudi, ki nimajo dostopa do interneta, je najvišji pri ženskah, starejših, slabše izobraženih in živečih na podeželju. Glavna težava pri zagotavljanju dostopa do interneta ostaja strošek dostopa do fiksnega širo- kopasovnega omrežja, ki kljub padcu cen v zadnjih letih ostaja predrag za večino ljudi v rev- nejših državah, v poročilu ugo- tavlja ITU. Čeprav je povprečna mesečna naročnina za širokopasovni in- S ternetni dostop na svetu padlaz 80 ameriških dolarjev v letu2008 na 25 dolarjev lani, cene za zakup enega gigabajta podat- kov na mesec v revnejših državah ostajajo na ravni več kot polovice povprečne me- sečne plače. Ena možna rešitev je tako po- večanje mobilnega dostopa, ugotavlja ITU, saj mobilna om- režja pokrivajo 84 odstotkov svetovnega prebivalstva. Pri tem pa nastaja drugi problem - strošek samih mobilnih naprav, ki so za mnoge v revnih državah še vedno nedostopne. “V letu 2016 ne govorimo več o tem, da ljudje dostopajo do sple- ta, temveč o tem, da so na sple- tu”, ugotavlja poročilo ITU. “Kljub temu pa je na svetu še ve- liko ljudi, ki sploh ne uporablja- jo interneta, in veliko uporab- nikov, ki ne morejo izkoristiti njegovega potenciala v celoti”. Za povečanje deleža svetovnega prebivalstva z dostopom do in- terneta so potrebni boljši podat- ki o tem, kdo nima dostopa in zakaj, še pravi ITU. Ta med dru- gim opozarja, da podatki o šte- vilu naročnikov na storitve mo- bilne telefonije ne zadostujejo, saj niso več pravi pokazatelj uporabe mobilnih storitev. Zadnje statistike o številu mobil- nih naročnikov namreč kažejo, da je na svetu skoraj toliko na- ročnin, kot je ljudi. Vendar pa poročilo ugotavlja, da v nekate- rih delih sveta skoraj 40 odstot- kov prebivalstva nima ali ne uporablja mobilnega telefona. Marilina Tenore Aktualno 2. marca 2017 15 o konca rednega dela ama- terskih nogometnih prvenstev manjkata še pol- na dva meseca bojev, marec in april, za nekatere pa se bo sezona podaljšala še z majskim repom. Po- glejmo, kakšno je stanje deseterice slovenskih članskih moštev pred tem spomladanskim delom dežel- nih lig. V elitni je osem krogov pred kon- cem Kras Repen po zadnjih vzpod- budnih nastopih precej na boljšem kot Vesna. Je namreč osmi z 31 točkami, z obstankom ne more več imeti težav, lahko pa bi se vmešal celo v boj za prvih štiri-pet mest. V play-off se sicer uvrsti samo dru- gouvrščena, ki pa je že nedoseglji- va. Drugače je v Križu, saj ima Ve- sna 26 točk in sploh ni še na var- nem pred nazadovanjem oziroma igranjem v neugodnem play-outu. Ekipe, ki se borijo za rešitev, zaosta- jajo le za štiri točke. Zadnje čase Ve- sni ne gre najbolje, verjamemo pa, da ima (posebej, ko bo okreval ve- teran Božičič) dovolj kvalitete, da se lahko mirno izogne play-outu ter prvenstvo konča v sredini lestvice. V promocijski ligi kroji Juventina sam vrh razpredelnice, Primorec pa dno. V Štandrežu imajo visoke ape- tite. Priložnost za napredovanje preko prvega mesta je menda edin- stvena. Po neposrednem dvoboju pri vodilnih Ronkah (1:1), ki imajo tri točke naskoka pred belo- rdečimi, se stanje na lestvici ni spre- menilo, na razpolago pa je še celih 24 točk. Trebenski nogo- metaši pa so zadnji, edini cilj do konca rednega dela je zanje uloviti play-out. Zadnje tedne zbirajo poh- vale (tudi 4:4 v derbiju pro- ti Juventini), točk pa zelo malo. Njihova namera ni nemogoča, v dodatnih tekmah za obstanek pa se itak lahko zgodi kar- koli. Prva amaterska liga zaposluje kar štiri naše enajsterice. Primorje, ki ima za sabo neposredno napredo- vanje iz druge, kuje zgodovinski dvojni preboj, zdaj je prvi s točko prednosti pred Romansom, ki je edini konkurent za direkten pre- stop. Neposredni dvoboj je pred- viden prav v poslednjem krogu, kdo ve, ali bo tedaj že vse odločeno ali bo šlo za pravi fina- le … Zarja se spogleduje s play-offom, ovira jo le nihajoč učinek. Mla- dost in Sovodnje pa delita otožno zadnje mesto. Da bi se oboji rešili, bo res težko, sicer nič ni še izgubljeno. Na dlani pa je, da je za oba soseda sezona zelo težavna. V drugi amaterski ligi je Breg po nazadovanju začel prvenstvo kot stroj, po poti pa je zabredel v hu- do krizo. Težko bo zbral dovolj moči, da mu še uspe preboj v končnico za napredovanje. Leto 2016/2017 si bodo v Dolini najbrž zapomnili kot sezono prehodnega značaja. In še tretja amaterska liga, v kateri igra na bolj rekreativni ravni Gaja, predvsem sebi v zadovoljstvo. Za Gropado in Padriče je pomembno, da je športni center živ, v njem pa imajo športni delavci letos z nastopi svojih fantov kar precej zadoščenja. Ekipa je v zlati sredini lestvice. HC D red leti, menda so od tedaj minila že štiri, sem se zaljubila v dolino Idrije, v zgornjo dolino Idrije pravzprav, tisto, ki je uklenjena med Sta- ro Goro in Korado in se prek ozke grape skrivaj priplazi do vznožja Kolovrata. Zaraščena, zelena, skrivnostna, strma in v nekaterih predelih še popolnoma div- ja. Ne vem, od kod ta ljubezen. Morda je vzrok ta, da doma v Kostanjevici ni- sem imela nobenega razgleda in so mi zidovi in stene zakrivali oblake in svet pod njimi. Morda me je očarala sova s svojim otožnim, skrivnostnim nočnim oglašanjem izza zaraščenih, nedostop- nih pobočij. Morda so bili moji zvodni- ki zvezde in nebo, čisto in jasno, da se lahko svobodno podiš po Rimski cesti in držiš mesec za roko do daljnih nedo- rečenih obzorij. No, ne vem točno, kako se je zgodilo, ne vem, kdaj se je zgodilo, niti zakaj. Včasih celo dvomim, da je bila moja odločitev pravilna. A vendar, dejstvo je, da sem se v začetku nekega poletja, te- daj, ko se je najlepši mesec v letu že na- gibal h koncu, znašla tu, na meji med Brdi in Benečijo. Zdaj, ko je mimo že nekaj let in ko se zaljubljenost počasi umirja in se zliva v otožnost, me je pri- jatelj, sodelavec in skoraj sosed Moreno vprašal, zakaj ne napišem zgodbo o sebi in tej dolini. O svojem novem življenju tu. Res ne vem, zakaj sem tako dolgo okle- vala, da bi pisala o dolini, ki mi je po- stala dom. Morda, če sem odkrita, ker se še vedno privajam na kraje in na lju- di. In sem še vedno tujec, pa čeprav vem, da obstajajo ljudje, ki so in bodo vedno in kjerkoli samo tujci. Morda ni- sem nikoli pisala o teh pobočjih, ker se tu še vedno ne počutim doma in sem večkrat žalostna, ko gledam na Korado in ne vem, kdo sem, kam grem in kam me nese srce. V iskanju neba, ljudi, do- lin in pobočij. Nemir je v meni, ki boli in sega globoko v srce, in vem, da še vedno ni konec mojih poti, mojega iskanja, mojega hrepenenja. Spomin- jam pa se, da sem bila prve mesece lju- bosumna na vse te skrite steze, stoletne kostanje in zeleno modre tolmune. Ni- sem pisala o njih, ker sem jih želela ime- ti samo zase. Ne da bi jih delila z niko- mer. Dolina Idrije je od nekdaj mejna dolina. Danes riše reka na- mišljeno mejo, ki je ni več niti slutiti niti videti. To je nekdanja meja med Slovenijo in Italijo, še prej med Jugoslavijo in Italijo. Ko se pokrajina razširi v nižino, pa postane hudourniška reka meja med go- riško in tržaško po- krajino. Nekdaj je Idrija risala mejo med Avstro-Ogrsko in Ita- lijo in naš sosed rad pripoveduje, da so krajani vedno slabo govorili o tistih, ki so živeli na drugem bregu, na drugi strani vode, kot pravijo Furlani. O tistih časih se govori, da se nikoli ni zgodilo, da bi prebivalec desnega brega Idrije prišel v gostilno čez most na levo stran ali pa nasprotno. Giovanni, prijatelj iz Podbo- nesca, ki se rad ukvarja z zgodovino teh krajev, pa mi je nekoč razlagal, da so pre- bivalci desnega brega, tistega, ki je bil nekdaj pod Avstro-Ogrsko, zviška gleda- li na tiste, ki so živeli onstran reke. Veli- ko tolovajev, prestopnikov in tistih, ki so imeli probleme s pravico in z avstro- ogrsko oblastjo, so namreč zbežali čez reko in se naselili v Italiji, po pobočjih pod Staro Goro. Baje, niso bili ravno poštenjaki. Mene je nekje med Idrijo in Korado očarala luna. Nekega poznojesenskega dne, ko se je že mračilo in sem se peš vračala k avtu, se je prikazala, ogromna, svetla, ovita v magični čar divjine, nad pobočji, poraščenimi z gozdovi in nad reko, ki je pripovedovala zgodbe o škra- tih in krivopetah. Od nekdaj ljubim po- bočja, gore, neraziskovane doline. In ni- koli mi ni bilo dano, da bi živela ob reki. In zvečer poslušala skrivnostne zgodbe voda, ko po deževju klokotajo v svoji oz- ki strugi in iščejo novih prehodov med skalami in strmino. Še nikoli v življenju mi ni nobena reka pela večerne uspa- vanke. Začaral me je svet, ki ga kot me- stni otrok nisem poznala, ampak sem ga izsanjala v knjigah in televizijskih na- daljevankah. Življenje sredi gozdov, da- leč od vsega, daleč od tistih trgovin, ki jih nisem nikoli marala, od prometnic in mračnih mestnih ulic. Zdaj si tu, napiši, kako se počutiš, mi pravi Moreno in ne vem, kaj bi. Nekako težko mi je. Sanje se niso izšle. Manjka mi Trst, manjkajo prijatelji iz mladosti, ki jih nikoli ne moreš nadomestiti. Goz- dovi so mi všeč, a v vasi, kjer vso zimo ne srečaš žive duše, ker vse sosednje prazne čakajo na poletne vikendaše, mi je tesno. S peščico sosedov si včasih te- lefoniramo, drugače smo vsi največkrat zdoma. In vsi so tako daleč, da se mo- ram do njih peljati z avtom. Tišina zna biti lepa, samota je bogastvo. A ko zavija burja in je nebo sivo in peč za silo greje ledeno mrzle zidove, zna biti težka. Pre- težka. Tedaj si človek zaželi družbe, ve- selja, morda celo petja in glasbe, dobre- ga vina, prijateljev, vaškega življenja in vaške solidarnosti. A vsega tega tu ni... Občutek imam, da vladajo tu drugačne vrednote kot pri nas na Krasu. Kraševci in Tržačani smo znani veseljaki, zna- mo se zbrati in sku- paj zapeti. V družbi se znamo nasmejati do solz. Kar tako, ker je veselje pol zdravja. Smeha mi manjka, dovtipov, zabave, ki je namen sama sebi. Igre celo. Občutek imam, da so Furlani preresni. Največkrat se izgo- varjajo na delo, da so lahko skupaj. Spontano ne gre. In premalo se smejejo, skoraj nikoli. Delav- ni so sicer, a delo ni in ne more biti smi- sel življenja. Tudi denar ne, čeprav vem, da brez njega ni življenja, še manj smeha. Ko je zunaj si- vo, da temi ne vidiš konca, potrebuješ ljudi, dlani, besed, bližine. Odkri- tosrčnih besed. Občutek imam, da jih v tej prelepi, divji, samotni dolini ne znam najti. Vsekakor je dolina Idrije lepa. Predv- sem, ko se iz nižine, mimo Praprotnega (Prepotto), pripelješ v njen zgornji tok in se struga vije med strmimi skalnati- mi, zaraščenimi pobočji in zeleno mo- drimi tolmuni. In je reka prozorna in čista. Tam, kjer ni več vasi, vinogradov in polj, se ponekod pod kamni skrivajo celo rečni raki. Zgornji, divji del doline, tja do izvira pod Kolovratom, naj bi bil dolg celih 25 km. V preteklosti je bilo v teh krajih živahno zaradi številnih mli- nov, ki so obratovali na obeh bregovih Idrije. Koliko jih je bilo, točno ne vemo, zadnji, Salamantov, je obratoval do leta 1970. Vsekakor je iznajdba elektrike močno zdesetkala njihovo število, saj je Idrija dejansko hudournik, ki je v sušnih obdobjih tudi po več mesecev brez vode. Tedaj je bilo onemogočeno tudi obratovanje in mletje. Zanimivo je, da je število mlinov na Idriji močno vplivalo tudi na poljedelsko dejavnost. V teh krajih so namreč pridelovali veli- ko žitaric, koruze in ajde. Te poljščine so danes skoraj v celoti izginile. Pripo- vedujejo namreč, da so Furlani spoznali, kako je blago, skoraj mediteransko pod- nebje gričev nad Praprotnim ter veter, ki tu stalno izpodriva vlago in meglo, ugodno za pridelovanje vinske trte. De- nar, donosnost in ekonomski interesi so kot vedno izpodrinili preteklost. Bogati kmetje iz Furlanije so pokupili velike površine in zasadili vinsko trto. Vino se zdaj prodaja po visokih cenah, največ v Združene države, v Avstrijo in Nemčijo. Čisto nazadnje je sloviti italijanski vino- gradnik Sirch pokupil večino zemljišč Okoli Seuc (Cladrecis). Zdaj načrtuje in- dustrijsko proizvodnjo vin in penin, z uporabo zloglasnega herbicida glifosata in sistemskih škropiv in zasaditev sort, ki sploh niso avtohtone in jih v dolini Idrije do pred kratkim niso poznali. Da bi uresničil svoje cilje, je seveda odstra- nil stare vinograde s pokalico. Sorto, ki naj bi bila ponos teh krajev. Dolina, katere prebivalci so, zaradi pod- nebja in lege, lahko pridelovali vrtnine in poljščine za svoje domače potrebe, zdaj izvaža vina po širnem svetu. Grah, radič in vsakovrstno sadje in zelenjavo pa ljudje kupujejo v veleblagovnicah, kamor prihaja iz Kanade in Kitajske. Pra- vijo, da je tako donosno. Absurd da- našnje družbe. Denar je pač sveta vladar in verjetno še kaj več. V vsakdanjem življenju, v industriji, v kmetijstvu in tu- di tu, na meji med Brdi in Benečijo, v prelepi, usihajoči, danes že skoraj neo- bljudeni dolini reke Idrije. Suzi Pertot P Čaroben, a samoten kraj V dolini Idrije (Judrio) (1) Prizadevanje in upi naših nogometnih ekip Dva meseca pred koncem vsi še naskakujejo svoje cilje a naslednji teden, od srede, 8. marca donedelje, 12. marca, pa se obeta priložnost srečanja z enim od največjih del Thomasa Bernharda (1931-1989): Minetti. V vlogi igralca - fetiša velikega avstrijskega dramatika in pisatelja nastopa znani italijanski igralec Eros Pagni. Sicer povejmo, da poleg že preizkušene predstave stal- nega gledališča iz Genove, v režiji Marca Sciac- caluge, kroži v tem času v italijanskih gledališčih tudi uprizoritev palermskega Teatro Biondo s prav tako znanim in karizmatičnim Robertom Herlitzko in režiserjem Robertom Ando'jem. Bernhard Theodor Henry Minetti (1905-1998) je eden največjih nemških igralcev prejšnjega stoletja, po izvoru italijanske družine, ki je pred drugo svetovno vojno v glavnem nastopal v kla- sičnih delih (in tudi filmih), v povojnem obdob- ju pa tudi v sodobnih. Ob Bernhardu gre ome- niti še Minettijevo sodelovanje s Heinerjem Muellerjem in kot zanimivost z vsestranskim ustvarjalcem Petrom Handkejem pri filmski pri- redbi lastnega romana Levoročna ženska. Ber- nhard, ki je znan po svoji bogati, filozofsko in psihološko nabiti, eksistencialni prozi, je tu upo- dobil igralca, ki se ob zatonu kariere znajde na silvestrski večer v samotnem hotelu na severno- morski obali pri Ostendi sredi snežne nevihte. Po 30-letni odsotnosti iz gledaliških odrov se mu ponudi možnost nastopa v Kralju Learu in stari, resignirani igralec, zdaj v sugestivnih prebliskih značilnega avtobiografskega Bernhardovega mi- selnega monologa in premega govora, zdaj v rez- kih, duhovitih, tudi ganljivih soočanjih in be- sednih spopadih z redkimi stanovalci hotela, po- daja svojo nekonformistično človeško in umet- niško izkušnjo. Tokrat so na prizorišču samo gle- dališče, vloga igralca in njegova moč pri posre- dovanju in razkrivanju najresničnejših človeških reči. Nedvomno spada lik Minettija v sam vrh Bernhardovih nepozabnih portretov iz leposlov- nih del, od Wittgensteinovega nečaka do Poton- jenca, a saj pri tem avtorju, podobno kot pri našem Lojzetu Kovačiču, besedno ustvarjanje predstavlja en sam kontinuum umetnosti in življenja, filozofije in ozaveščanja, iskrenosti in pravljičnosti, upora proti vsaki družbeni zlaga- nosti in krivičnosti, ironije in sarkazma, tudi na račun obtožbe ljudomrzništva, velike žalosti, a tudi velike ljubezni. V ostalih vlogah nastopajo Federica Granata, Marco Avogadro, Nicolo' Giacalone idr. Za sce- nografijo in kostume je poskrbela Catherine Rankl, avtor glasbe je Andrea Nicolini, lučkar Sandro Sussi, italijansko priredbo izvirnega nemškega, mestoma zelo poetičnega besedila, je pripravil Umberto Gandini. Predstave se začnejo ob 20.30, razen nedeljske, ki je popol- danska, ob 16. uri. Na spletni strani www. ilros- setti. it se dobijo vse informacije za nakup vstop- nic in o tej ter ostalih predstavah letošnjega spo- reda. Z Z 11. strani Eros Pagni ... Skupnost družin Sončnica iz Gorice vabi na niz predavanj, ki bodo potekala v dvorani Franc Močnik ob cerkvi sv. Ivana v Gorici. Vsebine se navezujejo na aktualne tematike današnjega časa, srečanja so namenjena vsakomur, ki bi si želel poglobiti svojo osebno in duhovno rast. Prvo predavanje bo že ta četrtek, 2. marca 2017, ob 20. uri. “Mož, oče štirih otrok, dedek, podjetnik, skavt, bloger in predavatelj” ALEŠ ČERIN bo govoril o tem, ali starši v času od rojstva do odhoda v življenje pripravimo otroke na to, kar jih v življenju v resnici čaka. Naslednja predavanja: - četrtek, 9.3.2017, ob 20. uri: IZTOK OSTAN: “Kako prehiteti apetit za sebični gen”? Govoril bo o slabih prehranskih navadah, o prirojeni želji po nezdravi hrani, o tem, zakaj je nezdrava prehrana bolj vabljiva od zdrave, kako lahko dosežemo zadovoljstvo z neškodljivimi sredstvi. - sreda, 15.3.2017, ob 20. uri: ALENKA REBULA: “Ljubezen in pravičnost med odraslimi otroki in starši” - petek, 24.3.2017, ob 20. uri: intervju z gledališkim igralcem GREGORJEM ČUŠINOM Skupnost družin Sončnica / Predavanja Aktualno2. marca 201716 kozi sodne mline sta do ustav- nega sodišča prišla le dva”, je pojasnil Besostri, “med našimi pritožbami pa je bila tudi ugotovitev, da Italicum ne omogoča izvolitve slovenske- ga predstavnika”. To je bilo tudi izhodišče za uro in pol tra- jajočo okroglo mizo. V prvem delu je pravni vidik izvolitve slovenskega pred- stavnika v Rim predstavil prav Besostri, v drugem delu pa so nastopili še ostali so- govorniki. Besostri je dejal, da je sloven- ska narodna skupnost (pa tudi furlanska in nemško govoreča v FJK) na področju institucionalnega zastopstva nedvomno precej manj zaščitena od Francozov v Do- lini Aosti ali Nemcev na Južnem Tirol- skem. “Ti dve skupnosti, ki sta območno močnejši, sta si uspeli izboriti način izvo- litve, ki jima je pisan na kožo”, je dejal Besostri. Dolina Aosta in območje Južne Tirolske imata svoja okrožja kljub manjšemu številu volilcev v primerjavi z drugimi okrožji. Tam so Francozi in Nem- ci v večini. Za Slovence to seveda ne velja. Po Besostrijevem mnenju v tem trenutku tudi zajamčeno zastopstvo za Slovence ni realna rešitev. Prvič je tukaj problem uskladitve pojma “zagotovljenega parla- mentarca” z italijansko ustavo. “Drugič”, je še dejal Besostri, “za to vprašanje ni re- alne politične volje pri osrednjih italijan- skih strankah”. Kaj je torej mogoče stori- ti? “Manevrskega prostora sicer ni prav veliko”, je dejal Besostri, “a nekaj spre- memb je še mogoče izpeljati” (v pojasnilo je treba sicer povedati, da je bilo srečanje pred skupščino Demokratske stranke in Renzijevim odstopom). Nekdanji senator je orisal možnost, ki bi lahko bila ugodna za slovensko manjšino. V ospredje je po- stavil oblikovanje manjšega uninominal- nega volilnega okrožja, ki bi zajemalo tiste občine v naši deželi, v katerih je slovenska manjšina bolj izrazito prisotna, in v katerem bi sloven- ski kandidat lahko bil realno izvoljen. Ta- ka sprememba je po njegovem mnenju nujna zato, da se Slovencem zagotovijo iste pravice, kot jih uživajo številčnejše manjšine. “Ne gre za pravno vprašanje”, je še dejal Besostri, “temveč izključno za vprašanje politične volje”. V drugem delu večera, ki ga je vodil no- vinar Primorskega dnevnika Sandor Ten- ce, so spregovorili še predstavniki sloven- skega političnega življa v Italiji. Predsed- nica paritetnega odbora Ksenija Dobrila je pojasnila, da telo, ki mu predseduje, pri tem nima nobenih pooblastil. Obljubila pa je, da bodo vseeno pozorno spremljali dogajanje na tem področju. Oglasila se je tudi poslanka Tamara Blažina. Zdajšnja predstavnica slovenske narodne skupno- sti v Rimu je za izhodišče vzela ugotovi- tev, da se je manjšina vselej delila pri vprašanju izbiranja svojega zastopnika v Rimu. Medtem ko Slovenska skupnost podpira idejo zagotovljenega mesta v par- lamentu, levičarske sile zagovarjajo na- stop v sklopu vsedržavne italijanske stran- ke. Blažinova je tudi sama izrekla podpo- ro taki rešitvi. Zagotovljeno mesto v par- lamentu po njenem mnenju pomeni namreč nujnost preštevanja, kar bi bilo negativno predvsem za Slovence v vi- demski pokrajini. Ob tem je še dejala, da bi s formulo zagotovljenega mesta bil Slo- venec v parlamentu samo glasnik sloven- ske narodne skupnosti brez širše zaslom- be. Izvolitev v okviru večje stranke pa po njenem mnenju prinaša možnost večjega dialoga z ostalimi člani poslanske skupine in močnejše podpore matične stranke. Da ni političnih okoliščin za zagotovljen mandat in da so s tem v zvezi razmere v Italiji in Sloveniji različne, je povedal tudi deželni odbornik Gianni Torrenti. Dejal je, da se je slovensko zastopstvo v Rimu vselej ugodno reševalo s poli- tičnimi dogovori in da ne vidi razloga, zakaj ne bi tako bilo tudi v prihodnje. V izjavi za medije je celo dejal, da, če ne bo šlo drugače, si bo obvezo za uvrstitev Slovenca na izvoljivo mesto (mislil je seveda na listi Demokratske stranke) prevzela dežela. V nasprotju s Torrentijem in Blažinovo je Gabrovec izpostavil prav model Slo- venije kot tistega, ki bi ga mogli prev- zeti tudi pri nas. Zagotovljeno zastop- stvo za manjšinske narodne skupnosti v parlamentu je dosežek, ki ga premore Slovenija in ne Italija. Zakon Italicum pa je po njegovem mnenju prevara, ki zaradi visoke letvice za izvolitev posameznih po- slancev de facto onemogoča izvolitev Slo- vencev. Ob zagovarjanju modela zagoto- vljenega zastopstva je Gabrovec še dejal, da načeloma ne nasprotuje preštevanju. Možno rešitev vidi v formuli notranjih volitev znotraj slovenske manjšine, iz ka- terih naj bi neposredno izšel slovenski parlamentarec. V ospredju je na večeru bil še en predlog, ki so ga, čeprav v nekoliko drugačnih ra- zličicah, podprli vsi prisotni. Beseda je te- kla o uninominalnem prirejenem volil- nem okrožju, ki bi Slovencem realno pri- našalo možnosti izvolitve predstavnika. O tem je spregovoril v uvodu Besostri, predlog so nato ponovili in zagovarjali tudi prisotni (z izjemo Torrentija). Okrožje naj bi zajemalo takšno območje, ki bi realno omogočilo izvolitev sloven- skega kandidata. Lahko bi to bilo okrožje, kjer se po zaščitnem zakonu uveljavlja vidna dvojezičnost z izjemo velikih sre- dišč (Trst, Gorica in Tržič). O tem je v raz- pravi spregovoril tudi senator Stojan Spe- tič, ki je pojasnil, da je bil tak predlog osnova za 26. člen zaščitnega zakona, kot si ga je zamišljal poslanec Domenico Ma- selli. Dokončna formulacija, po kateri se omenja bolj splošno “olajšano zastop- stvo”, pa je bila posledica političnih kom- promisov in usmeritve takratnih večin- skih sil v Rimu. V razpravi se je oglasil tu- di prof. Samo Pahor. Njegov predlog je izhajal iz nekoliko drugačnih postavk: de- jal je, da bi morali za izvolitev slovenskega zastopnika “zarisati” neteritorialno okrožje, v katerem imajo volilno pravico vsi, ki se prijavijo kot pripadniki slovenske manjšine. Ob robu posveta Vprašanje zastopstva slovenske manjšine v parlamentu je malodane neskončna zgodba, ki vseskozi visi nad nami kot Da- moklejev meč, v ospredje pa stopa vsakič, ko je na vidiku sprememba volilnega za- kona. In teh okoliščin je bilo v zadnjih le- tih kar nekaj. Današnje stanje je še neko- liko bolj zapleteno. Volilni zakon Italicum, ki uvaja preferen- ce, iz objektivnih razlogov dejansko one- mogoča izvolitev slovenskega kandidata, ki nikakor ne bi zmogel zbrati zadostnega števila preferenc niti v okrožju, ki zajema vseh 32 občin, vključenih v zaščitni za- kon. V tem primeru bi bila edina možnost postaviti v to okrožje Slovenca za nosilca liste, ki ima zagotovljen sedež. Glede na to, kolikšno je “povpraševanje” po zagotovljenih mestih, pa ni težko ugo- toviti, da tudi tega ni mogoče pričakovati. Odbornik Torrenti je sicer v Trstu zago- tovil, da bomo Slovenci imeli še naprej svojega predstavnika v parlamentu in da se bo za to našla politična rešitev, kot je bilo doslej. “Možnosti za spremembo vo- lilnega zakona so po razsodbi ustavnega sodišča spet odprte”, je bilo slišati. Dej- stvo, da se Demokratska stranka deli, pa gotovo ne bo pomagalo pri zagonu insti- tucionalnega iskanja rešitev, kako poli- tično zagotoviti manjšini sedež v Rimu. Prioritete so v stranki danes najbrž dru- gačne. Pa še ena opomba na izvajanje od- bornika Torrentija, ki je dejal, da si bo v najslabšem primeru odgovornost za po- litično zastopstvo Slovencev v Rimu prev- zela dežela. Koliko in kako lahko sloven- ska narodna skupnost zaupa deželni upravi glede na pretekle izkušnje, predv- sem tiste, povezane z občutljivostjo o po- trebah manjšine pri reformi krajevnih uprav, ukinjanju občin in ustanavljanju medobčinskih zvez? Tržaški večer je v ospredje postavil tudi večno vprašanje, ki se poraja znotraj manjšine, o pravno zagotovljenem mestu oziroma o nastopanju znotraj večje vsedržavne stranke. Prednost nastopanja pod okriljem večje stranke - tako Blažino- va - je širše zaledje za podporo pri spreje- manju predlogov. Brez te podpore je Slo- venec v parlamentu, je še dejala slovenska poslanka, lahko samo glasnik manjšine in nič več. Tukaj obstaja še druga plat me- dalje, o kateri velja razmisliti: kaj pa, če se interesi slovenske narodne skupnosti ne ujemajo povsem z interesi stranke (kon- kreten primer je lahko spet deželna refor- ma krajevnih uprav)? Kako bo takrat slo- venski predstavnik zastopal morebitne interese manjšine, kljub temu da niso v sozvočju s prioritetami stranke, ki ga je uvrstila na izvoljivo mesto? “S S 1. strani Kako izvoliti ... Pogovor: Patrick Quaggiato Z glasbo želim ... S 3. STRANI To ti prihaja samo od sebe, ti je tako všeč ali se za to trudiš, ker se ti ta način zdi naj- boljši? To mi je všeč. Mogoče sem tudi sam pevec in zato razmišljam li- nijsko. In tako hkrati vodim ple- tenje dveh ali več glasov. Ti gla- sovi potem ustvarjajo akorde, akordi pa so harmonija. Vedno sem imel rad matematiko... Imata matematika in glasba veliko skupnega? Marsikaj imata skupnega, ne sme pa matematika določati glasbe. Takti imajo določeno število dob, fraza ima določeno število taktov itd. Osminke, šestnajstinke … tudi to je mate- matika. Veliko fizike je v tem, kako zvenijo akordi: oktava, kvinta itd. Po mojem pa vse to ne sme prevladati. Jaz želim “pi- lotirati” glasbo, noben vzorec ali formula mi ne sme vsiljevati neke note ali drugih elementov, kot se je dogajalo v preteklosti, ko so pisali po shemah. Obsta- jajo skladbe, napisane po Fibo- naccijevem zaporedju... Jaz pa tega nočem, rad gledam na dušo. Glasba je zame nekaj, kar moraš občutiti v notranjosti. V tem smislu ni matematika. Mo- ja želja je, da bi moja glasba po- slušalca pritegnila, ga nagovo- rila, mu pričarala trenutek lepo- te. Kako se rojevajo tvoje sklad- be? Do pred nekaj leti sem pisal po navdihu. Zadnje čase pa iz- ključno po naročilu, saj imam toliko naročil, da nimam časa pisati po lastnem navdihu. Vsak mesec pišem za revijo Pastirček, za zbore, lani poleti sem pisal aranžmaje za božične pesmi, pozimi dve orkestraciji Schu- bertovih samospevov za kon- cert v goriškem Verdiju … Ko prejmem naročilo, si vzamem vsaj mesec časa, saj mi ga zaradi poučevanja, vaj in koncertov zelo primanjkuje. Kako pišeš? Najprej potrebujem tišino. Iz praktičnih razlogov sedem za računalnik in pišem; tako pri- hranim ogromnega časa. Če ni- mam prave ideje, sedem za kla- vir in poskusim, kako kaj zveni, pa si zapišem. Če moram napi- sati kaj nujnega, imam vedno s sabo nekaj listov z notnim črtovjem, tako da izkoristim kakšno minutko tu pa tam med enim opravilom in drugim. Je zate pisanje neka notranja nuja ali niti ne? Včasih ja. V sebi nosim idejo, ki jo želim “vreči dol”. Zgodi pa se, da nimam vedno časa. Zgodi se tudi, da naročila spreminjajo načrte in moram opustiti svoje ideje. Nekateri skladatelji menda pišejo z veliko lahkoto, dru- gim je pisanje velika muka … Osebno pišem precej hitro. Kakšenkrat se pa le zgodi, da pridem do točke, ko se ustavim in ne vem, kako bi nadaljeval. Če se kaj zablokira, je najbolje, da zadevo malo pustim pri mi- ru. Zanimivo, ideje mi pogosto prihajajo, ko si umivam zobe ali zvečer, ko se mi sprosti glava. V trenutku, ko pišem, nimam pred sabo celote, temveč en sam del; ko pa se malce “oddal- jim” od partiture, vidim stvar z večjo jasnostjo in najdem pri- merne rešitve, da npr. “popra- vim”, kar se je zapletlo. Si kdaj imel kakšno obdobje “krize”? Da. Moja negativna lastnost je ta, da težko rečem komu “ne”. Ko pišem po naročilu, mi dajo tudi rok oddaje, to je nekaj groznega! Večkrat sem se re- snično mučil, da bi kaj spra- vil na papir. Saj mi tudi uspe, a večkrat se pošteno spotim. Ko pišem pod takim priti- skom, včasih porabim dva- krat več časa. S časom sem se naučil, da si kdaj pa kdaj vza- mem po 10 dni “skladatel- jskega premora” - ne pišem nič. Od časa do časa je zame pomembno, da “se rigeneri- ram”, da pridobim novo vol- jo do dela. Če delaš brez pre- kinitve in samo zato, ker mo- raš, pišeš vedno enake stvari. Pomembno je se prevetriti, najti nove ideje in navdihe, pa tudi novo voljo. Pišeš raje zborovsko ali in- strumentalno glasbo? Všeč mi je človeški glas, preple- tanje glasov, zato veliko pišem za zbore. Potrebujem pa tudi drugačno pisanje, da ne delam vedno istega. Zato pišem tudi za godbe, komorne sestave in or- kestralno glasbo. Mislim, da sem doslej kaj napisal za doma- la vse vrste sestavov, od velikih zborov do manjših skupin, ve- likih orkestrov in solističnih skladb. Tudi solistične? Pred dvema letoma sem napisal neke variacije za violino na ljudsko temo iz okolice Nove Gorice. Za to me je prosila vio- linistka Petra Kovačič iz Tolmi- na. Kaj pa samospeve? Tudi. V prvem letniku kompo- zicije sem moral pisati liederje. Ta zvrst mi je najprej bila malo tuja, saj imam raje večje preple- tanje. Potem pa sem se kar naučil. Bila je dobra izkušnja, dobra šola. Mi je tudi uspelo. Kjer je bil glas bolj “poman- jkljiv”, sem dodal malo bolj “konkretno” spremljavo, da sem ustvaril, kar sem hotel. Lani si presenetil z mašo, ki si jo napisal ob letu usmiljen- ja za res poseben sestav. To je bila Missa de misericordia Dei. Bila mi je poseben izziv, saj sem prvič pisal za tak sestav, za troglasen ženski oz. mešani zbor in tamburaški orkester. Tamburaši iz Vipave so si želeli nekaj novega, sakralnega. Juni- ja lani smo mašo prvič izvedli v vipavski cerkvi, novembra smo jo ponovili v Dravljah. Sem ve- sel, da je presegla meje Primor- ske. Koliko skladb si napisal do- slej? V poletnih dneh, ko imam več časa, si urejujem katalog po le- tih. To delam že dve poletji, pa še nisem končal. Ker sem po na- ravi natančen, bi rad vnesel čim več podatkov. Točnega števila svojih skladb ne poznam. Pred dvema letoma jih je bilo nekaj nad 400; mislim, da sem že pre- segel prag 500. Kakšne občutke imaš, ko po- slušaš krstne izvedbe svojih del? Na začetku sem bil dosti bolj napet in občutljiv. S časom sem se na to privadil in sem bolj sproščen. Zanimivo je videti, kaj je dirigent “povlekel ven” iz partiture, ali se to razlikuje od moje ideje. Tako se vprašam, ali sem jaz kaj pravilno napi- sal ali ne. Tudi to je zame šola. Dirigenti, ki poznajo moj slog, vedo, kaj pričaku- jem, kaj želim, da pride na dan. Drugi dirigenti interpre- tirajo drugače, ne nujno na- pačno, drugače pač dojema- jo. Zanimivo! Pišeš tudi veliko priredb. Ka- ko pristopaš do te zvrsti? Če gre za ljudski napev, začnem pri njem in ga skušam “obleči” v svoj stil. Če imam pred sabo pop skladbo, kot npr. božični O holy night ali Jingle bell rock, ne smem preveč spre- minjati harmonij, drugače poslušalci ne prepoznajo skladbe. Ko aranžiram, že imam neko izhodišče; ko pa pišem ne- kaj umetnega, startam z belim listom. Včasih imam idejo in gre lahko; ko pa je nimam, je težje. Si kdaj sodeloval pri kakšnem natečaju za sklada- telje? Leta 1999 sem poslal nekaj skladb na natečaj v Ljubljano, a brez uspeha. V redu, star sem bil 16 let, sem komaj začel. Leta 2001 so v Gorici razpisali na- tečaj ob 1000-letnici prve omembe Gorice in Solkana. Po- slal sem tri skladbe, vse tri so bi- le deležne objave, ena je bila na- grajena; nagrado sva si delila Stanko Jericijo in jaz. Takrat sem nekako “prodrl” v naš pro- stor. Počasi sem začel prejemati prva naročila, in sicer za zbor Bratuž in pevsko skupino Mu- sicum. Časopisi so takrat pisali o meni kot mladem skladatelju. Še vedno pišejo, da sem “mlad goriški skladatelj” (se zasmeje; op. ur.). Radoveden sem, do kdaj bodo tako pisali! Včasih prelistam kakšne razpi- se, časa za natečaje pa nimam. Raje napišem nekaj, za kar vem, da bo izvajano, kot pa kaj dru- gega, ki morda nikdar ne bo. Si kdaj pomislil, da bi pisal glasbo za filme? Da, sem pomislil, a še nisem imel priložnosti. Marsikdo trdi, da je del mojega opusa zelo bli- zu filmski glasbi. Rad bi posku- sil. Koliko tvojih notnih zbirk je že bilo objavljenih? Zveza slovenske katoliške pro- svete mi je objavila dve avtorski zbirki, prvo leta 2004, drugo 2008. Leto kasneje je izšel CD. Druge skladbe sem izdal pri za- ložbi Astrum v Tržiču na Goren- jskem; osnovne šole v Sloveniji so naročene na zbirke te za- ložbe. Moje skladbe redno ob- javlja Pastirček, nekaj se najde v reviji Naši zbori, nekaj je izšlo tudi v Celovcu, nekaj sem napi- sal za državno zborovsko zvezo Feniarco. Ob 70-letnici Pastirčka je izšla zbirka Pesmi za mlada grla, ki bo v Gorici doživela krstno predstavitev 7. marca. Zbirka obsega izbor 28 skladb za otroške in mladinske zbore, ki so bile napisane prav za Pa- stirčka. Za številne od teh sem izbral poezije Ljubke Šorli, ker so poučne in versko obarvane, primerne za otroke. Izbral sem tudi Berto Golob, ki se razlikuje od goriške pesnice, zato je dru- gačna tudi glasba. Lani sem uglasbil tri poezije Iris Risegari, vrstnice in kolegice na Glasbeni matici, ki rada piše tudi poezije. Napisala jih je prav zame. Te ni nikdar zamikal “veliki svet”? Ja, me je, sem pa bil vedno tako navezan na našo stvarnost, da bi se mi zdelo škoda zapustiti zbore, godbe, šole itd. V svet gre v prvi vrsti, kdor tu ne najde službe. Jaz sem pri 19 letih že začel poučevati … Ko gledam nazaj, mi je včasih malce žal, da nisem šel nekaj let študirat še kam. Tako je, ko si povezan s svojo zemljo! Ostajam ji zvest. Carlo Felice Besostri