. vok	8000t' Bc4,1J
in praisiko*.
. Ha,lr eicept Saturda/t, .od Holidajs.
PROSVETA
• GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Ur«Umiki in apravnitki proatorlt »067 S. Lawndal« Ava.
Offica of Publication: »6ft7 South Lawndal« Av«. T«l»phon«, Rockw«U 4V04
.........................rn hhmijjjJ
-YEAR XXVIII.
Cena Ust* j« |6.00
iLi^.'^uLSTurn. CHICAGO, ILL., PONDKIJEK, 18. MARCA (MAKI H 18), 1935. Subacription *6.00 Yaarly.
$TE V.—M MHKK 54
Accaptanc« for »ailing at tpecial rat« of poatag« pmvidad for ln a«tion 1103, Act of Oct. 3, 1017, authoriied on Jun« 14, !•!•.
ienat odklonil McCarranov I mezdni amendment
Lj ponovnem glasovanju je dobil samo 38 gla-| sov, ker je Wagner, La Follette in nekaj dru-j gih senatorjev preskočilo v Rooseveltov tabor. Senatorja Long in McCarran sta okrtačila uskoke. Obeta se še dolga debata o drugih amendmentih, ki določajo zvišanje apropria-izvajanje relifnega programa
cij za
..»shington, D. C., 16. marca.
Senat je včeraj s 50 proti 38 ,vi porazil McCarranov a-
..dment o "običajnih meji". Za poraz so odgovorni
v tisti senatorji, ki so pri ijšnjem glasovanju o tem a-ndmentu najbolj kričali, da prijatelji delavstva. Ti so tu-včeraj imeli polno izgovorov, aterih so pojasnjevali, zakaj spremenili svoje stališče, oraz McCarranovega amend-ta. ki bi bil jiovečal stroške vezi ;i uposlitvijo 3,500,000 zposelnih pri relifnih delih dve milijardi dolarjev, pome-da bo Rooseveltov relifni ram sprejet v obliki, ki bo jemljiva za administracijo, ifbata o relifnem načrtu se vlekla Se precej dni, predno poslan v nižjo kongresno rnico, Na dnevnem redu je reč več amendmentov, ki dvidujejo povečanje apropri-i na deset milijard dolarjev; te \'sote bosta dve milijardi »rjev porabljeni za izplačitev usa bivžim vojakom, 'akoj [)o porazu McCarrano-a amendmenta je senat spre-h 8.'{ proti dvema glasovoma omestni predlog, ki ga je ilu/il senator R. H. Russell dolina "običajne mezde" za ivce, ki grade poštna poslop-sodišča in druge federalne k'be permanentnega značaja, bo senat odklonil McCarra-amendment pri ponovnem wvanju, je bilo znano že jšnji dan, ko je senator Rus-izjavil, <la bo za njegov fcf glasoval senator Wag-^ I® PH prejšnjem glaso-JM najbolj vneto zagovarjal Vranov amendment. 1'affner, La Follette, Maho-•f "*tigan in dva republikan-*natprja, Gibson in Aus-»<> bili tarča ostrih kritik s ni republikanskih insurgen-in tistih demokratov, ki so zadnjega podpirali McCarra-0 »kupino. Atmosfera je bila i} "apeta, da jo je Wagner popihal iz zbornice, ko je al *voj govor, v katerem JMnanil, da bo glasoval proti ' »uranovemu amendmentu; 11 je Šele, ko je bilo treba
o amendmentu. k''v' Long in McCarran "'lovito kritizirala dezerter-Ail n«' živimo v demokracija sarkastično - vpraševal »rran. Ali nismo odgovor-ju«Ktvu. ki nas je sem po-' A!> boste Šli »laj pred m in m^^^h
FRANCOSKA ZBORNICA ZA
OBOROŽEN J E
Pariz, 16. marca. — Francoska zbornica je sinoči dala vladi oblast, da lahko podaljša termin obvezne vojaške službe. Predlog, da se vojaška služba takoj podaljša na dve leti, je propadel. Socialisti so na vsej črti glasovali proti poVfečanju francoskega militarizma. Med debato, ki je trajala 10 ur, je bilo slišati izjave, da je hitlerjevska Nemčija uničila versajsko pogodbo in Evropa se ponovno nahaja na isti stopnji, na kateri je bila leta 1913 pred izbruhom svetovne vojne.
mu opravičevali,
/ morrt. glasovati njemu v 'r " bojite predsedni-
hi-r
' insistiral, da se ni H t «:lu "običajnih 1 Pristal je na Rus-romi*. ker vkli v riMtev Rooaevelto-ga j-rr*»grama.
aretiranih v federalnem navalu
led »Talna polici-' 1 ' t. m. izvršila " i »i navalov v zad-"tirala KKK) o-»■"•Hajale alkoholne **■««. kuhal* žga-„ J,,riJa. tržile z nar-II	l"'narejale
l vj	1 i* bilo pri je-
• j«. objel vno dolarjev vred-in 'i|iri me
C a p o n e p o -
s l a n v temnico
San Francisco, Cal., 16. marca. — Avtoritete na jetniškem otoku Alcatraz so naznanile, da je bil Al Capone, čikaški gangež in butlegar, poslan v temnico za štiri dni, ker je s pestmi napadel nekega jetnika, ta pa m.u je vrnil udarec. Jetniške oblasti so potem oba poslale v temnico. V tej otočki jetnišnici se nahaja o-krog dvesto najzakrknejših kaznjencev, ki so podvrženi strogi disciplini. Capone je bil obsojen na enajst let zapora na obtožbo, da je osleparil vlado pri dohodninskem davku.
F v • . • v
asisticna nevarnost v ustroju NRA
To je priznal načelnik odbora NRA pri za-
1 * v •
shsanju
VVashington, D. C., 16. marca. — Da nudi ustroj NRA ugodno polje za razvoj fašizma v Ameriki, je bilo odkrito včeraj na za-slišavanju pred senatnim finančnim odsekom. Clay Williams, načelnik odbora NRA, je priznal, da nadaljnji obstoj NRA lahko uniči deset odstotkov a-meriškega biznisa. Potem, ko je Williams priznal fašistične možnosti |H»d zakonom obnove, je dejal članom odseka, "da edino, kar more kongres storiti za biz-nis, je vzpostavitev zaupanja. To izjavo je načelnik odbora NRA |>odal kot odgovor na vprašanje senatorja Gore j a, Ki je hotel izvedeti,"ali sedanja negotovost ni paralizirala aktivnosti težkih industrij.
VVilliams je trdil, da industrijski pravilniki lahko zaduše nekatera podjetja in trgovine, ki nimajo sposobnega vodstva, raztegni tev oblasti NRA nad biz-nisom pa lahko prinese fašizem Ameriki.
Istočasno je nastopil pred senatnim odsekom za delo I.k>yd K. Garrison, dekan pravne fakultete na wiaconsinski univerzi in bivii načelnik federalnega delavskega odbora. On je argumentiral v prilog Wagnerjeve-mu zakonskemu načrtu, ki naj bi nadomestil točko 7 A zako-obnove, Dejal je, da bi se kongres, če sprejme ta načrt, zavaroval proti komunizmu in drugim radikalnim gibanjem.
Domače vesti
Nov grob na vzhodu
Kitzmiller, Md. — Težkim poškodbam v avtni nesreči je podlegel John Vodopivec, star ko maj 21 let, torej v najlepši mla-denteki lobi. Rojen je bil v A-meriki.
Žalostna veat iz starega kraja
Cliff Mine, Pa. — Jennie Ko-šenina je prejela žalostno vest, da je v Rakovniku pri Medvodah umrla njena mati Marija Cešnovar v starosti 78 let. V A-meriki zapušča eno hčer.
Nesreča v tovarni
iMihvaukee. — John Ivančič si je zlomil levo nogo pri delu v tovarni. Nahaja se v domači zdravniški oskrbi.
Operacije
Milvvaukee. — Frank Slatin-šek se je moral podvreči operaciji na kili. Leži že tri tedne v bolnišnici. — Za isto potežkočo je bil operiran tudi Joe Bambič.
Nov grob v Clevelandu
Cleveland. — Zadnje dni je umrl Math Štrumbelj, star 47 let iin doma iz Žužemberka na Dolenjskem. V Ameriki je bil 30 let in tu zapušča ženo, štiri otroke in brata. '
Nov grob na Primorskem
Cleveland. — Jos, KJavšer je prejel žalostno vest, da je v Ko-zaršču pri Tolminu na Primorskem umrla njegova mati Marija Klavšer v starosti 75 let.
Nov grob v St. l/ouinu
St. Louis, Mo. — Tu je umrl John Lesar, star 63 let in doma iz Jurjevice pri Ribnici. Tu zapušča ženo, sina in osem hčera. Bil je član JSKJ.
Korupcija z re-lifom v Ohiu
Federalna vlada prevzala ohi> akl reHf
Wa»hington. D. C.. 17. marca. — Federalni rellfot adanlniatrm-tor HopkkiM j« včeraj obveatil governerja Martin« L. Dnveyjn v Ohiu, da njegovm varava prevzame relifno sMlio »v državi Ohio 1z razloga, kar je federalna relifna uprava dobila dokaze, da ae vrši korupcija v zvezi z reli-fom v Ohiu. Hopklm je hcvrAil ta korak na odredbo predsednika RoooevelU.
Pobijajo poročilo imi-gracijskega komisarja
San Francisco, Cal. — Poročilo, ki ga je nedavno objavil Daniel W. McCormack, načelnik imigracijskega biroja, v katerem je dejal, da je bilo v navalih na stavkujoče poljedelske delavce v dolini Imperial aretiranih 400 oseb, med temi 118 ne-državljanov in samo eden agitator, ki je podvržen dejiortaciji, je izzvalo jezo Zveze industrij-cev. Ta organizacija trdi, da je bilo v navalih aretiranih 912 o-seb, med temi 262 nedržavlja-nov in 33 članov radikalnih organizacij. Zveza industrijcev pravi, "da mora kongres dobiti pravo sliko o prevratnih aktivnostih tujezemskih radikalcev v tej deželi, ki ogražajo ameriška načela in institucije."
Relifni delavci morajo prispevati v Long o v sklad
New Orleans, La. —- Relifni delavci, ki so uposlenl v državni bolnišnici in drugih institucijah, morajo prispevati |»et odstotkov svoje plače v sklad Ijon-gove politične organizacije. Iz tega sklada se b<ido črpala sredstva za financiranje volilne kampanje v prihodnjem letu. Ixin-gova politična mašina se je dobro pripravila za prihodnje volitve, ko bo tr<4m izvoliti guvernerja in druge državne uradnike. Relifni delavci morajo prispevati nad tisoč dolarjev mesečno v "Klngfifhev" sklad.
KUBA ODREDILA OBRAVNAVO PROTI REBELEM
Havana, Kuba, 16. marca. — Obravnave proti civilistom, ki so obtoženi revolucionarnih aktivnosti, so v teku v raznih kur banskih provincah. Manuel Por-to Pena, vodja komunistov, je bil postavljen pred vojno sodišče v petem havanskem distrik-tu.
Pena je obtožen sabotaže, e katero je oviral funkcioniranje Mendietovega režima. Na podlagi izjemnih odredb, katere je vlada uveljavila, bo Pena najbrž obsojen v smrt.
Istočasno so se otvorile obravnave pred vojnimi sodiAči v o-stalih kubanskih provincah. Vladne avtoritete so v zadnjih dneh aretirale veliko število delavskih voditeljev in uradnikov opozicionalnega tiska. Med slednjimi so Miguel Quevedeo, Ju-lio Gonzales, E1 Grlsol in Fer-nando Morrel.
Bombe še vedno pokajo v Ha vatli. Tri so eksplodirale v bli žini nekega šolekega poslopja in neka ženska je bila ranjena Eksplozija je delno poškodovala tudi poslopje, ki ga je potem zasedlo vladno vojaštvo, kjer je našlo nadaljnjih šeat bomb in velike količine drugega eksplozivnega materiala.
nesoglasje med člani grškega kabineta
C i e r v a izumil
novo letalo
tandon« 16. marca. —- Juan de in Ciefva je- včeraj na seji Hrituke aeronavtične zveze poročal. da je iznašel novo letalo, ki m lahko dvigne z meata navpično v zrak. Pričakuje se, da bo novo letalo, ki je u*(M'šno prešteta več preizkušenj v zadnjih meaerih. zrevolucioniralo letni-ako industrijo.
Atene, Grčija, 16, marca. — Vlada premierja Tsaldarisa se
ne more zediniti o vprašanju, kako m' naj kaznuje poražene rebcle. Člani kabineta so se razdelili v dva tabora. Eden, v katerem ima glavno besedo začasni vojni minister Metaxas, zahteva drastične kazni za ujete rebele, drugi, v katerem sta premier Tsaldaris in general KonilyliH, pa je za milostno postopanje napram pristašem bivšega premierja in voditelja vsUtšev Venizelosa.
Na zadnji seji kabineta je Metaxas zahteval amendiranje grške ustave, da bo vlada lahko odpustila vse državne uslužbence, ki mi osumljeni, da nimpati-zirajo z venizelisti. Tsaldaris je zahteval, naj si« mu da več ča sa /m razmišljanje o tej zadevi.
Tsaldaris in general Kondylis se oči vidno bojita novega |>oli-ličnega konflikta, ki je neizogiben, če bo vlada naložila drastične kazni pristalem bivšega premierja Venlzel<*a, ki imajo se vedno veliko zaslombo v nekaterih krajih Grčije.
Sodijo, da je okrog dvesto vodilnih relielev pobegnilo V tu-jezemstvo, ko ae je revolta izjalovila General l>emetrij Ka mano*, vodja rebelev v Mace doniji, je pobegnil v llolgarljo zaeno z dvajsetimi drugimi vata
It
Veni zelo« ae nahaja na itali-jan*kem otoku Khodea in }e pod strogo kontrolo oblasti. Tu bo najbrž tako dolgo, da ae razburkana politična aituacija v Grči-j( fiomiri. Vlada je «*dvzela Ve-mzeloMU grško državljanstvo in kretski vojaiki *goverrwr je it in, zanj Ziij*»rno j»o\e|je.
MOŽNOST STAV KE V PREMOGOVNI INDUSTRIJI
Rudarji, člani UMWA, zahtevajo skrajšanje delovnika in zvišanje mezde
POGAJANJA V ZASTOJU
Chkago, III., 16. marca. — Tukajšnji trgovci s premogom vidijo možnost splošne stavka v industriji mehkega premoga, ko poteče obstoječa pogodba 1, a-prila. Pogajanja med operatorji in predstavniki unije UMWA, ki so pričela pred nekaj dnevi v Washingtonu, D. C., so v zastoju in vse kaže, da nova pogodila ne bo sklenjena pred prvim aprilom.
Unijski uradniki sicer še niso zapretili s stavko, vendar je znano, da je bilo v prejšnjih letih delo v premogovnikih avtomatično ustavljeno, ako ni bila sklenjena nova pogodba pred 1. aprilom.
Sedanja pogodba določa $6 dnevne mezde za delavce, ki so uposleni v rovih in $4 za tiste, ki delajo na površju, sedem ur dda na dan in pet dni v tednu. Ta pogodba velja za vse rudarje, ki so uposlenl v industriji mehkega premoga. Pogodba, ki je bila sklenjena med operatorji ln rudarji na polju antracita, ki uključuje severnovzhodnl del Pennaylvanije, poteče Aele 81. marca 1936.
Unija United Mine VVorkers of America zahteva u veljavi je-nje trideseturnega delovnega tedna in zvišanje mesde na $6 na dan, za dvajset odstotkov, kar pa operatorji odločno odklanjajo.
Pogajanja glede sklenitve nove pogodbe so se letos zavlekla zaradi zasliAavanja o Guffy-Snyderjevem zakonskem načrtu, ki določa vladno reguliranje premogovne industrije. Druga jeta so pričela v sredi Januarja in so vzela najmanj 60 dni, kar pomeni, da nova pogodba, tudi če bi šlo vse gladko, ne bo sklenjena prod mesecem majem. Na podlagi prejšnjih izkušenj bo delo v premogovnikih ustavljeno 1. aprila, ko poteče obstoječa pogodba.
AMERIKA SE NE BO MEŠALA V HO-MATIJE NA KUBI
Hitler raztrgal versajski pakt
Odredil koniakripeljtf armade pol milijona mož
Kerlin, 17, marca.—Hitlerjev režim je včeraj naznanil, da Nemčija uvede obvezno vojaAko aluibo in rekrutira armado 350,-000 do pol milijona mol
I<ondon. 17. marca__BivAi zavezniki v svetovni vojni mt da-ne« silno razburjeni valed ukrepa Nemčije, ki je rastrgala ver-»ajsko mirovno pogodbo. Med Anglijo, Francijo In Italijo ho v teku razgovori aa Nkupno akcijo proti Nemčiji. Vaa Evrope je razburjena.
RADIKALCI NAPA. DENI V NIŽJI ZBOR. NIČI KONGRESA
VVashingfon, I). C'., 16. marca — Rummer VVelles, pomožni državni tajnik, je naznanil, da a-meriška vlada ne bo intervenira la direktno ali Indlrektno v »vazi t notranjim konfliktom ni« Kubi, ki ograža režim predsi-d-iiika Mendiete, VVelles, bivši a meriški poslanik na Kubi, Je s svojo izjavo ubil govorice, da bo Amerika sodelovala z drugimi državami v iioskusu, da se vz|H>-atavi mir na otoku.
"Kubansko ljudstvo mora sa mo rcAiti svoje potežkočo," je rekel VVelles. "Sedanji politični nefsikoj na Kubi je poeledical resne ekonomske situacije. Ta1 situacija Je prinesla Kubi dlk-j taturo in krvave konflikte, ki i ko nekaj neizogibnega v vsaki deželi, ki mora iti skozi sikne preizkušnje."
Mehiški klerikalci
l i n i a I i učitelja
Mežico rity, 16. marca. — \/ Jojutle v državi Moreloa poro i čajo. da ao katoliki tamkaj lin-j < ali učitelja Silvestra Gof^aale »a. Obesili ao ga na drevo in bingljajoče truplo so pripeli li> »tek t napisom: "H*M-iali*HčMi učitelj."
VVaahington, I). C\, 16. marca. — Regularni "nevvdealerji" so s<» sedaj spravili nad demokrate v nižji kongresni zbornici, ki so se pridružili radikalnemu bloku, katerega je nedavno organiziral kongresnik Paul K vale, farmer-laborit iz Minnesote, Claude A. Fuller je prečital imena 35 kongresnikov, ki so člani radi kal nega bloka. Nazval jih je "lažnjive bogovo". Harold Knutson, republikanec iz Minnesote, je protestiral, ko je bilo prečitano njegovo Ime. Dejal je, da se je udeležil sestanka, na katerem se je blok organiziral, ker je bil povabljen, toda oatal je tam le nekaj minut, ko je izvedel, za kaj gre.
Kongresnik Michael L. Igoe iz IUinoisa ja smešil Knutsona, ker se je pridružil bloku, ko je znano, da je on vodja kampanje v prid Hamiltonu Fishu, ki ima skomine po predsedniški kandl daturi na republikanski listi I 1936.
Fuller Je poveličeval regular ne demokrate, s tem pa je izcval jezo kongresnika RucklcrJa, ki je dejal, da je bil tudi on demokrat, potem, ko se Je prepričal, da so v zvezi z walistreetakimi bankirji in raketirJI, Jih je ss-pustil in se pridružil farmer-la-boritom.	„
Fuller je olrdolžil člane radi kalnega bloka, da hočejo orga nizirati tretjo stranko in na ta način dobiti nekaj ugleda v jav nosti. "To se vam ne Imi jsmre-čllo," J« rekel Fuller, "kajti nihče ne more pričakovati; da Ik> neznatna manjšina zavladala nad večino In to velja tudi za kongres,"
Green zagrozil s tremi stavkami
Predsednik ADF zahteva sprejetje Wagner-jevega načrta
VVaefctflgto*, II. ('., 16. mar-,H — VVilliam Green, predsednik Ameriške delavske ft«dera-cije, Je /.a preti I s atavko v treh velikih ameriških industrijah v premogovni, avtni in tek*-lilnl — če kongres ne sprejme VVagrierjevegTi zakonskega na črta
"Mi smo ae že naveličali čakanja in ne bomo več a|*'lirali na delavstvo, naj l»o potrpežljivo." je dejal Green. "thi kon-gre*a A*h te varno takojšnje sprejetje VVagnerJevega osnutka."
VVagnerJev načrt doUiča <si-pravo kompanijskih unij; usta-novKev (»ermanentnega, neodvisnega delavakega odbora, ka teri mora inM'ti oblast, da Imi lahko izvajal ts>čko 7 A /akona go»»|ei*lar*ke obnove in k r Sike kaznoval, in da mora Imeti večina dejaveev v vsakem (HNljetJu pravico izbrali svojo organizacijo, da jih reprezentira pri kolektivnih poganjih t debslajalci Green ni omenil delavskega
MUSSOLINI PONUJA SPORAZUM JUGOSLAVIJI
Rad bi sklenil političen in ekonomski pakt
NOV POSLANIK V BELGRADU
Rim. 16. marca. — Uradno poročilo se glasi, da so se včeraj začela v Belgradu pogajanja, iz katerih se morda iscimi trajna politična in ekonomska ententa mod Italijo in Jugoslavijo.
Novi italijanski poslanik v Jugoslaviji, grof Viola di Campal-to, je včeraj, ko je predložil po-verllne listine knezu Pavlu, načelniku regentstva v Belgradu, informiral jugoslovansko vlado, da ima nalogo ml svoj« vlade, da, >«<* pogaja za dosego trajnega sporaauma mod Italijo in Jugoslavijo. Dalje je lajavil, da italijanska vlada zagotavlja Jugoslaviji pozitivno prijateljstvo in nima nobenega namena, da bi motila njen razvoj In njeno teritorialno integriteto.
Ta Izjava italijanskega poslanika v Belgradu se smatra v diplomatskih krogih v Rimu za zelo značilno. Ali pomeni, da je Mussolini spremenil taktiko (n opustil propagando za Dalmacijo In vsako vmešavanje v notranjo situacijo v Jugoslaviji, kot na primer na Hrvaškem?
(Ali je morda to Mussolinije-va |H>teza, da dobi Italija varno zaledje med vojno v AbesiniJiT)
RINTELENOBSO-JEN V DOSMRTNO J ECO V AVSTRIJI
Dunaj. — Anton Rintelen, ki je nekdaj igral važno vlogo v avstrijskem političnem življenju, je bil 14. t. m. na obravnavi prod vojnim sodUčem apoznan za krivega velelalajstva in obsojen v dosmrtno ječo. Obtožen je bil sodelovanja v nacljakem puču v juliju preteklega leta, v katerem je bil umorjen kancelar Dollfuss.
Kakor hitro je bila razglašena obsodba, so se pričela širiti poročila, da Je vlada poslala več oddelkov vojaštva na štajersko, da zatro morebitno nacljsko re-volto. Uradni krirgi so ta poročila takoj demervtirali In izjavili, da so brez vsake podlage.
Proaekutor Je na obravnavi priznal, da nima dokumentne e-v klance, da je Rintelen sodeloval v proti vladni revolti, ima pa dokaze, da je imel ozkn stike z zarotniki.
Mnogi nacljl so prepričani, da se Jim je Rintelen izneveril v odločilnem momentu. On ae nI pokazal v kaneelarjevem uradu takrat, ko so naeiji razglasili po vladni radiopostajl, katero so za-segli, da Je on naskdU Dollfus-sa kot kancelar. Neki promi-merilni hltlerjevec Je izjavil, da Je Kirrteleri igral dvojno vlogo in zato mora nositi tudi posledice.
Napad na arabske-ga kralja v M e k i
Meka, Arabija, 16 marca Trije moSki, ki mo se včeraj vti-hotapili v najslavnejšo tukajšnjo morejo, so bili na meatu U-streljeni, ko so skušali umoriti arabskega kralja Ibna Sauda in njegovega sina, prestolonaskd. riika K mira Sauda. Zarotniki ao ju napadli x noži, Ušla oborožena kraljeva straža Je takoj pri-ela streljati in krogle ao ubile napadHlre IJvivlena je bila preiskava ds se ugotovi, če ao i* meli napadaki tudi druge zaveznike Vzrok napada na kraljevo življenje ni gnan.
nepokoja v teh treh industrijah« iz katerega »e lahko iaclmi stav. ka, t'ida njegova grožnja je vae-eno vrn«mirila Rooaeveltovo administracijo.
PROSVET A
PROSVETA
Tli K KNMCIITKNMENT
CLASilO IN LASTNINA SLOVKNSU NAAOUNE JEDNOTI
Orfu af uU	fcr »W»«»a *a»*a«al BaWM Saciatr
Nanrfaim: m	drU»» Hw« Ckiaa#a) la Saaa4a
H M M M*. MM U|*IIM. II M m MS lata; u CMm»o la Cl®wu »7 A« t« »U M*. MTS m M teta; ia iMMSro
SatMcrlpUva ralatl f»» It« l/alta* Stalm <**r«-|/t Chkam t •»4 Caaada K M v t »—# CMcNP »»4 Ctaaro $7 .M ih« »«r. rur<«a MMIim HSH
Oaa -i«'-—- po	4uplaa* la acaaraiaaib
<lai>ba« a« a« vra4ax> lto*«t>Ui liuraraa vaaAma lirtiaa, p«*-p***) n4 j •* »r«.»M» p«Ail|ai»IJa la v aluteja, Aa
ja prituAil paAialM*.
A4«trU»im rM« u« hihimiI - MimmcSH« al •»••"»I' >«tio«ui Skd ua^ulo-iuJ fcrticU. »lil not ka raturnarf 0tW m*t.utripu »i*«l> m »U<"M. |>la*». puMaa. »U.. »lil U r«turi.»4 i z »a*-, aaly • »••«• aa«.ai#aaiail t* »ail-a44/a**l a »4 atampa*
Ka*u» ia »••. kar imu »tik •
IMtOSVKTA
UiMl Sa. La»a4alf A t«.. CMra«a. Illin*ia.
MfcMMKB ur TUK rfcliKHAtKD PSKbS
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke
Problemi priseljenca
Zanimive vesli iz llrldgeporta
llridgeport, O. — Kampanja
tukajšnje podružnice zadružne prodajalne je povoj j np izpadla. Pristopilo je 12 naših rojakov, ki so rikoro vsi člani društva it.
18 SNPJ. Prej pa je bilo že
ti noben organiziran pošten de Ko P^J«™* dobiti sem že-
lavec zaupanja v lig«. Mi niamr __ no ln otroke
slepi, da ne bi videli, kako se je' V PraAanJ«: Ali more priselje-
delalo pri zadnjih- volitvah v nec' kl ni *e ameriAki državljan,
prid demokratov od strani ne- ?0Vestl *en? in otroke? Jaz strankarske lige	.tmittn stalno delo. Denar, ki ga
: Delavci in člani SNPJ, deluj-' P®41«""	bi
atoval za njihovo vzdrževanje
mmmammv-	• a->V 1	«»13S		»
Da*««	« <A.«vaiu. aa prla.rr		U.	l»ai(. IMfUm vaU«a
lanu ai	nasioku pMnaai. da »aia	ia •	Um	datumom pvUlila na-
rUtiii*. aa;^.. -	l'ua.<vita S w■»'»'»«''<•■	da M		llat na uatavl.
šest naših rojakov pri zadcugi. te, da se liga preustroji v pravo J .j Torej skupaj sedaj 18.	delavsko organizacijo, ki bo za- *J' .
Glavni urad te zadruee ki	interese treznomisleče- <WfO*or: Zona in neporočeni
ima svo sedež v Dillonvafu,' 0 ,|wa ^vstvi, v smislu načel, ki fi^ČZ^I^Z^
ie tla! tudi za celo stran ou\hh v zastopa soc. stranka. Kajti ^fuien'h DrŽavah, užlvaJf Pra" jc < a. ii oi za celo stran oglas v,	debatirati s so v,co na dru*0 Prednostno kvoto.
Majsxi (»las. Vsi dani z*drugp	aenatirati s so- . doh:io , Iir44|infm| m„rHt*. vi
in simrmtičarii ureslcrbite -i !ci*llstKnega stalila, da kaj bo ^ a^Uo^ ^nost, morate yl /n sim^aiuarji, prcsicr« te s ... . . ..'7 mizeriie na^PreJ dob,tI dokazilo, da ste Majski Glas gotovo; zadružni re<no	.MOHnje mizerijt. . ... _	^
Drobiž
Dvanajst dni so pokale puške, grmeli topovi in tekla kri na Grškem. Polovica grške bojne mornarice se je uprla in zasegla otoke, v stari Macedoniji so pa divjale bitke kakor v svetovni vojni. Ameriški tisk je poročal o tej revolti z debelimi naslovi na prvih straneh. Zdaj poroča o naglih sodbah In eksekucijah.
Napenjali smo oči nad'dnevnimi vestmi, da izvemo — zakaj prav za prav gre na Grškem. Izvedeli smo malo. kitali smo, du je stari grški demokrat Venlzelos, ki je spremenil grftko monarhijo v republiko, začel civilno vojno, da obvaruje demokratično republiko. Potem smo čitall, da Venl/elosu pomaga Mussolini — ln res seV stari Venlzelos po polomu revolucije zatekel v Italijo.
Monarhija, demokratična republika, Venlzelos, Mussolini! , , . Nekdo nekje stoji na glavi in gleda na Kitajsko . . . Kje je tista bolnišnica?
*.' * *
Ameriška civilna vojna še ni krvava. Bojišča so pa le polna dima, ki se ne vali iz topov in pušk, temveč iz -r- ust generalov.
General Johnson — general -brez armade, odkar ga je Koosevelt Izstrelil iz uradov NRA zadnjo jesen-— Je zadnje dni napovedal strahovito vojno dvema največjima sovražnikoma senatorju Kingfishu in "fathru" Coughlinu. Ta vojna bo trajala do Johnsonove smrti. To bo še vetra in dima! . General Kingfish in general Coughlin seveda ne mirujeta in iz Royal Oaka pri Detroitu in z južnih teritorijev se bo kadilo kakor iz Vezuva med erupcijo. So pa še drugi generali, kl mobilizirajo dim in veter.
Ce bi se ameriški delavci, ki ploskajo temu ali onemu generalu, le spomnili, da se ves ta humbug piše na njihovo-kožo! "Mhow" je morda zabaven, s je drag . . .
a a a
Vedno več dela\ .■ev na rejifu!
Vsako večje mesto prijavlja vedno več re-lifnih "klientov". To pomeni, da armada brezposelnih delavcev raste« namesto da bi padala — kakor je bilo napovedano iz najvttjeg« urada republike pred malo manj ko dvema letoma. Takrat je bilo napovedano s preroAko gesto; pet milijonov mož se vrne na delo v treh musecih, drugih pet milijonov v nadaljnjih treh mesecih, ostalih pet milijonov prihodnje leto . . .
Pretekli sta dve leti, kriza gre v šesto leto in dvajset milijonov delavcev je še vedno na relifu. Vse ka*e. da je slavni relif postal trai-na. normalna ameriška institucija. In Rog blagoslovi, liog očuvaj ameriške institucije!
Prihodnje leto so pa s|»et predsedniške volitve
Ali »ki mazaškl "nevv deal" Ae dobil pooblastilo, da nadaljuje z rellfom in mazanjem počenega Stare(ru loma — kapitalizma?
• a •
Idiotske kampanje proti "rdeči nevarnosti" v Združenih državah presedajo celo konservativni mu čikaškemu časopisu "I>aily News'\ Ta list piše. da te kampanje ne tmdo dosegle drugega kirkor naredile ImkIo i/. |»eščice komunistov mitertte "mučenike".
Ako mislijo skrajno slepi in skrajno zabiti amtriški burlHinci, da ImmIo obvarovali svoj dokraja skrahirani m razpadajoči ekonomski red s temi otročjimi kampanjami, se grdo mo-tljo. >
a a a
Mesrstova čunja, katero urejujejo mentalni dojenčki, *« l»ih»», d* ameriški. kn;dt^llz"n' o "č\r«to-»tnji ns n< gah". l>.» doka e kat* -sto stoji, poudarja t dehtllm	v p *
najstih smrriških me«tih 47*. (»reblval p\ p »-seloje hiše. lir. podeduje avte, 51' ima le. lefon v stanovati j ih, 15'. ima električne r.-frl-cvratorje in (1 prrMval^ev ima hranilne
Majski Glas got</vo; zadružni oglas v njem je delavski oilas in zadruga posluje na delavskih principih.
V dneh 6. in 7. aprila ae bo vršila konvencija soc. stranke m državo Ohio v Massilionu, O. Vršila se bo tam zato, ker je to nekako v sredini med Glevelan-dom, Akronom, Rarbertonom in Girardom. Pridite v velikem številu. Pošljite svoje delegate in zastopnike na .to važno
To Jim mi lahko dokatemo. oni l'".1 i!ako"i1to ^.fffV t ____T __ _______i , , zelo za stalno bivanje. To storite
nam pa ne morejo dati odgo- H t da i	tigkovjno
vora. To sem že sam skušal pri Form m kJ ^^rete dobiti od več osebah k. se nekaj štejejo. najbIf|jeg' prijjentškega ura-Mesto da b. šli ven iz m.zerije, da Izp(ilnjenH0 tjH(ovlno ;oHjete pa grerno še v večjo z vsakim na naglov priseijeniftke postaj€f dnem. New deal je dober le za 8koz| katero gte biH pripuAčeni kapitaliste, za delavce pa mize- v to zem]jo (na ])r m Coinmia-rlja in pomanjkanje.	Hion6P of lmmf^ration, Ellis I
Joseph Snoy, 13. | Hland, New York City). Priloži-
- ,	, te tudi neprilepljeno znamko za
Dopis z za pada	5 centov. Ko oblast najde, da
Rnumclaw, VVash.—V tej na- ste bili zakonito pripuftčeni, ob
konvencijo, ki se bo vršila v o- —.....-.....—.....-„ — ---------------- r -r--------
menjenem mestu v dvorani U- 'nelbirii in okolici ni mnogo Slo- vesti dotičnega ameriškega kon-
nion AAIST. Na programu bodo dobri govorniki. Dobro znani organizator krojaške unije A. C. W. I*o Krzycki in sploini strankin organizator Roy Burt. Na večer pred konvencijo se bo vršil velik shod, na kateretn bosta nastopila omenjena govornika. To bo v petek večer dne 5. aprila. Shod se vrši v označeni dvorani.
Delavske razmere po tukaj-
vencev, vendar pa nas je dovolj, zula v inozemstvu in konzul poda imamo štiri podporna društva stavi vašo ženo in otroke na Atirih podpornih organizacij, prednostno listo. Torej i>mo na društvenem polju 1 Svoji družini pošljite tudi za-
dobro preskrbljeni.
Nuša naselbina Rnumclavv je malo središče Slovencev, ki živijo v tej okolici. Kakor že rečeno, imamo štiri podporna društva. Društvo SNPJ, društvo SSPZ, društvo JSKJ in društvo KSKJ. Vsa ta štiri društva so
prfseženo izjavo (affidavit), v katerem navedite, da ste zmožni in voljni vdrževati jih po njihovem prihodu. To izjavo je treba podpreti z dokazili o svojem financijalnem stanju. V to svrho pošljite overovljeno izjavo svoje banke o vlogi v dotič-
»vrmvnm- 1 HiiiiLTC JJO IURHJ- !\oi\ii. v w m nun munivu nu	----------- ~	*
šnjih rovih so še vedno mid nič- ae dogovorila, da si postavijo;"'	Ako imate nepremič
.1 , v. .	II I	X ■ I « 1_____ 1........ 1; ________i - niriP ftAk	I I l/l i in Ir <il i Ir j
6lO
leto
lin rov in som? veanu jmmi nic- ne ooKovoriia, «n mi jjonmvijoi - —............
, Dne 1, aprila bo poteklo že	skupno dvorano ali Slovenski n,ne- dokažite tudi to in koliko
o dni, odkar so ustavili obrat	dom, ki naj jim služi kot zbira , Jf vrednosti v njih. Treba je po-
,./iuih	ii.aio i/> lii ,w.	H4/.,. «i> h m At vuiiu suii/. in i;««^. tudi overovljeno -iizjavo de-
ljeno izj
lodajalca, kjer naj bo navedeno, koliko časa ste zaposleni in koliko zaslužite. Ako je gospodar voljan, naj navede, da bržkone ostanete še nadalje v njegovi službi.
Repatriacija inozemcev
Vprašanje: Ali je res, da a-
v rovih te doline; delajo le po lišče za društvene seje in vese-en dan v tednu, malokdaj po lice ter razne druge prireditve, dva dni. Potem pa lahko vidite, i Pred nekako tremi meseci kako morejo tukaj ljudje ži- sem čital v nekem dopisu, da ne-veti.	I kateri nasprotujejo stvari, du se
Kot tajniku konference so mi bi zgradila skupna dvorana. V sporočili, da so pridobili za pri-; resnici smo bili nekateri proti te-stop v Prosvetno matico druAtvo mu, pa ne radi drugega, ampak
SNPJ v Salemu in Kast Pales-;iadi tega, ker ni bilo denarja., ,------------ „„ „-
tini. To je pač dobro znamenje. Ce kdo radi tega nasprotuje, se! meriška vlada plačuje šifkarto Matt Tušek in Chas. Bogataj iz ne more reči, da to dela zato,1 nezaposlenih inozemcem, ki se I Povver Pointa izvršujeta svojo ker nima smisla za skupnost ali j hočejo povrniti domov? Jaz sem i nalogo, ki sta jo prevzela na da ne vidi koristi, ki bi jo imela! PriAt?I v D- leta 19»13 in druži-prošli konferenci.	(skupna društva otl take dvora- na ml. J4- v »tarem kraju. Tekom
Tukajšnji soc. klub št 11 se Vsako stvar je treba gle- ^adnjib dveh let sem na relie pridno pripravlja za igro in <iat« * obeh »trani.	1 Pa w iej "aZHJ k 8V°ict'
prireditev za 11. maja. Uprl-' Glede dela pa je pri nas tako, vef kot 60 «tar. zorjona bo slovenska igra "Lu- kakoi kapitalisti in njihove kom-: Odgovor: Povratek na rfičun ka ln Jaka" in angleška "Hans panije hočejo. — Prosveti želim ameriške vlade je mogoč le te-von Smash." Kot ae sliši, IkkIo novlh naročnikov! J.R. daj, ako se - inozemec nahaja šli to igro uprizorit tudi v dru-
—Tadaratad ficlur«.
Stavkar piketirt lekarno New Yorku, ki je odklonila pri znanje unije.
ge naselbine.
Zadnje tedne ae vršijo po radiu osebne bitke med župnikom Coughdinom in bivšim Nire II. Johnsonom. vae govori na cesti Na
LISTNICA UREDNIŠTVA
manj kot tri leta v tej deželi, je brez sredstev in izrazi žel jo po-| vrniti se domoV za vedno. Neslavno pa je bil predložen v kon-III. gresu zakonski načrt, ki. ako bo
mo-
ža Amerikanke
Vprašanje: Postala sem ame-
____________________riška državljanka leta 19«2, ali
n - - a	|	n,°j »nož je še vedno inozemec.
rreclpoml a-	Ali je res, da more moj mož po
danska vročina nekem novem zakonu dobiti dru-
Ui tikali
Vse 1 letin. ViI od<
C« v, t-
fn««ra nt po v« v »««ln v bank dl? P vrdno
IR mestih doaeali v t ne |H»v*e, kako je s i večin» — onih pr« h hiš. avtov, telefon
»to
Fr. Z. P., Nukomis,	^
boso m Hvala za poslana I Vos ve ta je ^^.iromogdčir^ak^u T In o U^m že pojasnila v mnogih Člankih/ nozemfcU povratek na državne n povsmi. kaj jo na^e mnenje o tem ma- stroftke, brez ozi-a na to, koliko vse načine znajo blufati začu in drugih podobnih maza- let se nahaja v tej zemlji. Ta ca* ljudstvo, samo da ga obdržijo čih. Kdor je pameten, ne bo pU je nemogoče prerokovati, kaj pohlevnega. Pa kako je masa nasedel, kdor pa misli in verja- bo kongres sklenil v tem pogle-zainteresirana v te osebne bit- me, da mora nasesti — zanj ni du. k«v ^e jo bi bilo tako lahko pomoči. Razširjajte Prosveto v , „ ,, . pridobiti za. resno delo, potem med našo ljudi. To je najboljše !NalurttJ»2ari * inozemskega 1 bi bilo mizerijo kaj kmalu ko- zdravilo proti, vsakemu maza-j nec. Ampak v tem je pa delo, štvu.
ki se ga ne da popisati, Ljudje	-
najdejo izgovorov na koše.
Seveda jih je že precej, ki so
.. 1 41 1 i 1	uunaKu vročina "ent-m novnu zasonu onuti dru-
se začeli zavedati, da jih je1	nun|r ».,.„.	- .
u 1» i!,ii . m I /ili	ir < 1	jgipapn brez i:otm>e za prvi po-
R«K>seveltova politika potegnila. | Chicago. — V petek. 15. mar- pjr?
ampak so pri vw»m tem neodloč- ca, se je temperatura v rhi a-l	T	111 *
ni in mlačni za nafftedno delav- gu in okolici dvignila na 72 hto-1.,..	1 w,f a,i lo k,v
sko stvar. Zato bomo morali *e,pinj, kar je rekord za vse čast, i,, ^rdneJu0«!mLu TJa^ mnogo delati in vnjlmi vred tr-! kar obstoji vremenski biro v . , il f ' # , '
«h ti.	tem mestu Toda to .............! Jj^drtavi ank' , H i
Tukaj naokrog Imajo '»rfar.l- dan.ko poletje nI trajal,, dolgo. |y takem slučaju ni treba prvega
rane kluls-, o katerih pravijo, lOnclelna pomlad pride šele ta mmirij. t-.	:...... ™
da ne zastopajo nobene ne stranke. Torej niso ne dež ne vesla. Zadnjič pa so delali . za demokratsko stranko, koristi od tega pa ima le par oseb v ! < Miki dela. Kaj pa z ostalimi' kalini? Kje je bratstvo?
Soc. Mtranka dela za dobrobit "vsi ga delavstva, ne pa za po-. it. z ne ljudi, sli ]»a /.a to, da i d« Jili sodček piva ali pe-': : na d in volitev. Ce je do-liiint liga po-tena, se mora if-J reči za |HiAteno stranko, in ta je socialistična. Kajti tudi prij ligi sit litzoturani radi Kinis«*-' veltove politike, in pravijo, ako se ljudstvo m» zbo li, da Imi priti«! fašisem nad nas v teku dveh
zirane klulie, o katerih pravijo,jOficlelna pomlad pride šele ta'papirja za moža in on more iT
poUOfi»; teden. ^	|Htn(i državljan po triletnem bi-
Mi

rut
gr *n\
let ih olul«! — V K
.il«s mak*-ga
..it
i*e. avte, Po «» gav pitabzma.
re-Niti ki
denar kriv* ki *e
'et
Kar no m K*i«Ii«ii piaali m go-vor li na f»\oJih nhiMlih, to polšja. D< tičns liga .kontrolira I tikaj toliko glasov, ds «t lahko ivvoll \eč uradnikov v okrajfte urit le. Kar je pri tem tret»«, Je •<« |4«tformM in s«« naiela. otimma to, da se |»ridružijo <ms stranki. DrugsCe ne nu»rt, itm*-
vanju. Drugače je treba prvega papirja in petletnega bivianja. 2ena ne izgublja državljanstva v sled razporoke
Vprašanje: Postala sem mnogo let nazaj ameriška državljanka vsled naturalizacije svpjega moža. Pred par leti pa sva, se razporočiia. Ali sem zato zgubila ameriško državljanstvo? A-ko nisem, kako naj dobim svoje lastno državljansko spričevalo?
Odgovor: 2ena, ki je postala ameriška državljanka vsled poroke z ameriškim državljanom — kar je bilo mogoče pred dnem 22. septembra 1922 — ne izgub Ija ameriškega državljanstva, a-ko zakonsko razmerje prestane. Ako je vaš mož postal amerišk državljan po poroki ali pre< dnem 22. septembra 1922, morete dobiti svoje lastno državljansko spričevalo, ako se obrnete na District Director of Im migration and Naturalization v svojem okraju. Za tako prošnjo služi tiskovina Form 2400, priložiti je treba dVe sliki in Mo-ney Order za $5. Ako ste se poročili z ameriškim državljanom ko je bil že državljan, ne morete dobiti posebnega spričevala, ali vseeno ste ameriška državljanka.—FLBS.
ekse-
| kutiva pred vaz nimi vprašanji
Morda pride do razkola
Buffalo, N. Y. — CFP) — f)k-sekutiva socialistične stranke bo na svoji prihodnji sejj, ki se bo vršila tukaj 22., 23. in 24. marca, imela več izredno važnih vprašanj pred seboj. Sploh je od te seje veliko odvisno, če pride v stranki do razkola ali ne.
Situacija je izredno napeta v New Yorku, kjer je hud frakcij-»ki boj med "staro gardo" in "militanti". Slednjf tvorijo močno manjšino. Nedavno so zaključili, da prično izdajati svoje glasilo ("stara garda" ima Nevv Leader), kar je frakcijske strasti še bolj vzplamtelo.
Izven Nevv Yorka in Indiane, kjer je narodna eksekutiva vzela čarter državni organizaciji radi referenduma o izstopu iz stranke, se frakcijski boj ni raz-pasel. Ce se ekael|utivi ne bo po-srečllo pomiriti razburjene duhove. je razkol v Nevv Yorku skoraj neizogiben, kar bi imelo IMisledice tudi na druge države.
Ta frakcijski boj se navidezno suče okrog malega števila levičarjev aH komiteja za revolucionarno taktiko, ki teorizira o revoluciii in delavski diktaturi. Kksekutivs je že na zadnji sejij v Bostonu sprejela resolucijo, ki j Zavrača taktiko pn pagirnnja o-brroženega upora med delavstvom. (Mriiila je tndl posebno1 preiskavo o delovanju te skupine' v stranki. "Stare gsnte", ki je zgubila kontrolo nitd stranko na' d« troitski. konvenciji, pa to ne zndovolfuie in se je teoretično
Svetlobni žarki morajo opraviti zel. tano pot, da pridejo od zunaj do skorja možganov in s tem do naše zavesti rjk ** ji iz različnih prozornih optično lomeč-ih kakor roženice, očesne tekočine krivt ^ in steklenega telesa, žarki morajo skozi ti ^ ati, da pridejo do nežne mrežnice <fJ --ske plošče" našega očesa. Tu sfcd<: to občutljive za svetlobo in barvo razdražijo in ti dražljaji se zberejo najl * očesnem živcu, na kar odpotujejo po njej* po raznih poteh do velikih možganov Cj ca z očesnim živcem ni prav za prav nič dru J ga nego za svetlobo občutljiva izboklina mod ganov, njih sprednja straža, ki gleda skozi 2 kleno okno možganov", oko z njegovimi optifo. lomečimi plastmi, v svet.
V	mrežnici je skritih polno priprav, ki imajo vsaka svojo nalogo in delujejo ali počivajo,S kor zahteva pač vnanja potreba. Pri belem di*. vu delujejo n. pr. povsem drugi deli mrežni* nego v somraku ali v temi. "Somračni ar«i-rat" mrežnice se ne vključi ali izključi bliskovt to kakor kakšna električna žarnica, temveč« polagoma prilagodeva povečanim zahtevaj Mrežnica proizvaja v mraku neke snovi, ta^ zvani "očesni škrlat", ki občutljivost oim J svetlobo silovito poveča. V pol ure se ta obU tljivost zviša na 2000kratni iznos. §eie predi* koliko meseci so odkrili nov hormon, ki mu je naloga stopnjevati občutljivost našega "noči*, ga očesa". To snov so v poskusu nakapali v oko, ki se je nato neprimerno hitreje privadil« teme in videlo v njej razločno vsakovrstne prti mete. KaKor znano, so razne bolezni, ki se oči. tujejo bodisi v motnjah dnevnega ali nočne, ga vida. Neki kočijaž je po vnetju v mtvžnid izgubil sposobnost za gledanje podnevi, ko ni mogel več uganiti napisov in hišnih števil Njegov "nočni aparat" pa je bil v redu in take je mož ponoči lahko mirno opravljal svoje delo. Nasprotno je z "nočno slepoto". Osebe 1 tem- zlom postanejo z mrakom prav tako ne-bogi j ene kakor kure, ki imajo v svojih mrežicah skoraj izključno »tanice za dnevno gM* nje. Od tod tudi ime "kurja .slepota" za n* vedeno bolezen.
Cestokrat slišimo naziranje, da bi moril povsem opustiti naočnike in podobna "mučili moderne kulture". Zagovorniki tega naziran-ja pravijo, da človeštvo v starih čaHih tudi» poznalo teh mučil, a je dobro živelo brez nji.1 Res je sicer, da uporablja človeštvo naočniM šele kakšnih 500 let, a to ne pomeni ničeiai V starem in srednjem veku bi jih ljudje pač ti. di uporabljali — če bi jih že takrat poznal kajti slabih oči tedaj nemara ni bilo nič manjj nego danes. Mnogi rimski pisci se pritožuj. čez brljavost starih oči in očitajo zdravnikom,) da ne morejo ničesar proti temu zlu. Na mw> gih starih plastikah in slikah vidimo obrazci značilnimi stisnjenimi očmi, kakršne dobe knt>| kovidni ljudje, ki ne uporabljajo naočnikov. Sloviti smaragd, ki je Neron ž njim opazoval eW kuške igre, pa ni bil neke vrste "monokel", več nekakšno zaščitno zeleno steklo, ki naj H [ oko varovalo premočne svetlobe.
V	novejšem času uporabljajo namesto naočnikov zelo pogostoma posebna stekla, ki * namestijo naravnost na očesno jabolko. M«i| tem steklom in očesom je tenka plast tekočine, j ki je prav za prav korigirajoča "leča" in m steklo samo. Ta stekla se izdelujejo individualno za vsakega pacienta. Marsikdo jih ne pf*j nese, ker mu preveč dražijo oko, mnogim pi so neobhodno potreben pripomoček, |w«eb» ljudem z nepravilno krivino roženice ali z drugimi organskimi napakami v očesu, dalje Ij»M dem, ki v svojem poklicu ne morejo nonitiBI'] očnikov, n. pr. igralcem. Pred starimi naottB imajo ta stekla še to prednost, da se ne zarosipj in da isivečujejo zorno polje.—Dr. vg
Otrok in 2ival
• Senator llurv l.oni. louMannki diktator. Mm članom drfatnt legi«lattire.
»e poK<»arj« f
pričela orientirati na skrajno
desnico.
"Drugo važno vprašanje, o ks-♦ r m bo eksekutiva razpravlja- j la, ie vpratonfe delavske stran-to je. če naj socialisti prične-»o s snvtreno kamnanjo za u-a navite* delavske stranke na fedi raci jski podlagi. O tem bo r< feriral pese'.ni odbor, kateremu načelu je Jame« D. <;rsham. nredsednik MonUnske delavske' federacije.	|
Otrok ima pred svojci vedno neko M**8, ker so njegovi vzgojitelji, torej odk»Čujofi» nitelji v njegovem življenju. Z vsem koprnenjem po enakovrednih tovariših P" druži 7. živalmi, ki gledajo na raznovrutni'm jave življenja z isto dojemljivostjo in brez predsodkov. Da živali, zlasti pJ* »n opice, privlačujejo otroci, je staro ilf)*^
Kakor vemo je ena izmed značilnih čine otrok njih.nagnjenost"k mučenju im Njih največja naklonjenost do kak-twl» * gre v spremstvu z na videz protlvnimi Pes pa prenese ta mučenja s pot n**'1,11 w in naravnost očetovskim umevantem ■ m ja. od ko I ve žival, da je otrok bitje. «' ve |>omoč{'in ki je potrebno zašfM«' nosti, do danes nismo pojasnili. 1u je nekaj ve? nego nagon, biti mora 1*** spoznanja. <1a vodi žival do takšnem nja.
Ni mogotV o|sfffktttl. da ima dik r za otroka vi liko vzfojno vrednost. H* t ljudmi se otrok s svojimi Šftri in ^ mi prijatelji navadi tega. kkr imer ; 1 vc.lko čttrenje. £iral je t»varf*k*». Vl ničesar ne jemlje, kaknr se to dogs;« Akiml tovariši, in mu ne krati p',*r'f. Ija skoraj' v«»- radosti in faWt« taW otrok sam, čeprav na avoj na^n

r»v
)<deljekj8juhca.
PROSVET A
tU)
esti s Primorskega
,wKFBNEGA SODIŠČA I se je po svojem nastopu že po-1 4----------1 novno poklonil vsem fašističnim
v r»mu
Vilko antifaaiHtov obsojenih
U febr. 1986. - Pravo zr-Jpainjega stanja iri pro-lUtičnega gibanja v Italiji dvoma posebno sodišče
T Iz njegovega delovanja „ jasno razberemo razpolo-j« italijanskega ljudstva in iegovega več ali manj pospe-dela tudi vidimo vse bol-jitrani fašističnega režima n, da bi fašizmu spodko-tla. ga sili, da na skuša zatreti vsako kat-u^ qra gibanja in obenem ljuc ostrašiti in mu pokazati svojo moč. V zadnjem času sebno sodišče zelo pospeš' roje delovanje, kar je pred znamenje, da upornost *tva z dneva v dan vedno raste. Večje in manjše sku antifašistov iz vseh pokra mest države pričajo poleg da ne gre tu za kako o-ijeno protifašistično giba ampak za več ali manj sku spontani odpor italijanske-judstva. Težko pa bi bilo in avično samo po teh neka; erih. ki jih spodaj omenja presojati pravilno položaj rugi strani pa bi bilo ne-ice slediti in beležiti vse se. ki se z dneva v dan vrše tem sodiščem. Veliko šte-in lahko rečemo skoro večje onih, ki morajo prehoditi posebnega sodišča, pa je o-ki do njega sploh ne pride-i pa še čakajo nanj. Tako sti precej naših ljudi v za-"Regina coeli", za kate-mena le deloma vemo in ki jo že dolgo na proces. Iz nih imen, ki jih objavljajo lisi, pa često ne moremo u-iti, katere narodnosti so. zadnjih dneh so zlasti zbu->zornosti tile procesi proti ašistom pred posebnim so-m. Koncem januarja je bi-Mojenih dvanajst antifaši-iz Tbskane. Najvišja kazen Ia dvanajst let, skupaj pa ubili 7G let zapora. Zaradi ?stije sta jim bili odpuščene leti, razen ehemu, ki je f drugič pred tem sodiščem, lu za njimi so bili obsojeni antifašisti iz Brescie na no 15 let. Dne 15. feb. pa inajst antifašistov iz pro-> Taranto bilo obsojenih na • T.\ let ječe.
>ralnt ravnatelj dijaškega onNikta pred sodiščem
rica. feb. 1935. — Lansko v septembrtr smo obširno ali o ukrepu oblasti, ki so prisiljene zapreti znani di-konvikt "Principe Umber-Gorici, ki je bil namenjen 1 vrsti raznarodovanju, razburjenja javnosti, ki je Jal" vedno večje. Dolgo ča-nsmreč prihajale iz zavo-krožile imj zavodu vesti, privljale vzgojitelj« v ja-luč. Ko pa je več go-obolelo, ni bilo mogoče ob stt-ani in i z-'»»'širno preiskavo, ka-rnultat je bil, da so are-ravnateljs jn prefekta, ter '•avod. Ravnatelj zavoda,
'■koi,ini.|(l- laake vojrka
k Krrani iz Milana, in I-'7<l!Ul iz A'te sta prišla
1 horaossksaatfts
?ruifl. I« Je bil obdolžen, f>omagml spraviti ■ kavo in da je kaznjivih dejanjih '•t radi krivega lr> feb. *<• jp pr|. i m tališčem pro-ki bo trajal dni in ,«• »jo vršil ry ratih.
ka/n
h
i! uničit
h tržai • •
veljakom in jim na nedvomen način tolmačil željo po čim tesnejšem sodelovanju cerkve s oolitičnimi oblastmi, tudi v izpolnjevanju posebnih obmejnih oalo? fašistične Italije smatral ia potrebno, da odpošlje še po-»ebno deputacijo k prefektu In-troni in pokrajinskemu fašistič nemu tajniku Luraschiju, da se jima še posebej pokloni v imenu italijanske katoliške akcije.
\ Kakor javlja fašistični tisk, šfe deputacija razložila obema fašističnima predstavnikoma program te akcije v tem letu in namene, ki- jih hoče doseči v najbližji bodočnosti, tako "'s posebnim ozirom na potrebe te obmejne cone, kakor tudi v splošno dobro cerkve in domovine". Deputacija je še prav posebno podčrtala voljo katoliškega kle-ra (italijanskega seveda) počim tesnejšem sodelovanju cerkvenih in političnih oblasti na vseh poljih. Kakor poročajo fašistični listi, sta prefekt in fašistični tajnik sprejela "z vidnim zadovoljstvom to spontano pokloni-tev" in "izrazila svoje veliko veselje nad izjavo zastopnikov katoliške akcije, da žele vidno in uspešno sodelovati s fašističnimi oblastmi pri obnavljanju vseh moralnih vrednot, zlasti pa pri delu za popolno civilno uje-dinjenje vseh italijanskih državljanov . . ."
Naj samo še pripomnimo, da se je deputacija, ki jo je v i-menu nadškofa Margottija vodi podpredsednik Katoliške akcije don Monti, poslovila od fašističnih veljakov, kakor se spodobi po lateranskem sporazumu: 1'ašističnim dvigom roke. Tudi ni brez pomena, da je fašistično časopisje to okolnost še posebno podčrtalo.
'rimorski Slovenci in Hrvatje morajo iti prvi v Afriko!
Trst, 20. febr.—Danes so bili pozvani po vsej Julijski Krajini vsi vojaški obvezniki letnika ] 908. s tem so bili do danes mobilizirani letniki 1908, 1909, 1910, 1911, 1912 in 1913. Zanimivo je, da so bili od teh letnikov po vsej Julijski Krajini mo-bilizirani vsi brez ozira, h kateri enoti spadajo!
" radi tihotapstva
'• ^•rja 1935, _
mi

< m so hiti o,- Franc fta-n i'o« t oj ne name kazni, leto akrivaj
Obmejna cona ob Jugoslaviji bo izpraznjena?
Metulje, 20. febr. — Tu je vse potrto zaradi mobilizacije.
j udje nič ne delajo, hodijo naokrog in šepetajo. Žandarji pazijo, da nihče ne zapusti svoje vasi. Siri se govorica, da bodo v slučaju vojne z Abesinijo pobrali vse moške iz obmejne cone in jih odvedli v notranjost talije.
Jčitelj Franc Tratnik obsojen na pet let konfinacije
Postojna, februarja 1935. — Sredi preteklega tedna je bil konfiniran za pet let France ratnik, star petduset let, po rodu iz Idrije. Imenovani je živel že nad 30 let v Črnem vrhu. Aretiran je bil že prve dni januarja in bi moral pred redno sodišče. Ker pa ni preiskava ničesar dognala in je ostala v vsem brezuspešna, so ga postavili pred konfinacijsko komisijo, ki ga je obsodila na pet let konfinacije.
France Tratnik je bil do leta 4924 nadučitelj. v zvezi z veli-<imi premestitvami v Italijo je bil tudi on premeščen v južne pokrajine, a se je raje odpove-al službi. Bil je poleg tega po-ovodja Kmetijskega društva ter tajnik Hranilnice in posojil-j niče te^a društva v Črnem vrhu. j Med ljudmi je bil zelo priljubljen, ker jim je v vseh stvareh rad pomagal in jim šel na roko, zlasti v sedanjih časih/ko se skoro nihče ne *|>ozna v raznih davčnih in drugih zadevah, ki *o' v zvezi % občevanjem z oblastmi. Bil je brez družine in stanoval je v župnišču skupno z
odprla pot fašističnemu komisarju in s tem tudi zadala tej gospodarski ustanovi smrtni u-darec.
Obsojen zaradi žal jen ja italijanske armade '
Gorica, februarja 1985. — Jo-sip Hočevar iz Velikega dola je ail obtožen pred sodiščem, ker ie žalil italijansko vojsko. Do -ega je prišlo tako-le:
Pred meseci se je vračal do-nov v družbi svojih dveh prija-djev iz gostilne razigrane vo-'je. Domov grede so veselo prepevali in se razgovarjali o vsem mogočem. Nasproti jim je prijel neki podoficir na biciklu. Ta "e baje slišal, kljub temu, da ni •azumel slovenščine, kako Hočevar obrekuje italijansko armado. Ta je Hočevarja na mestu prijel in ga odpeljal v kasarno. Pred sodiščem je bil obsojen na eno leto zapora, kar pa mu je bilo odpuščeno zaradi amnestije.
Dijak Slavko Vičič pod policijskim nadzorstvom
Reka, februarja 1935. — Pred mesecem smo poročali o nenadni aretaciji štirih dijakov v Trnovem in Ilirski Bistrici. Med štirimi aretiranci je bil tudi dijak Slavko Vičič. Vsi so bili po večdnevnem zaporu v Kopru izpuščeni na svobodo pod raznimi pretnjami in grožnjami, o čemer smo tudi že poročali. Med tem ko so bili trije dijaki zaradi mladoletnosti oproščeni vsakih posledic, je bil Slavko Vičič obsojen na policijsko nadzorstvo (ammonizione). Po tem nadzorstvu ne sme zapustiti svojega stanovanja pred sedmo uro zjutraj, ne po sedmi uri zvečer. To pa je dijaka oviralo pri študiju, ker se iz Trnovega vozi z vlakom v Reko in je zaprosil komisarja za olajšavo, kar mu je tudi dovolil. Vendar pa je poleti ostalih treh vedno skrbno zasledovan, zlasti v vlaku in v šoli.
PoHojllnica v Rihembergu dobila fašističnega komiaarja
Gorica, februarja 1935. — Izmed številnih denarnih zadrug in zavodov v Julijski Krajini, k so zlasti prva leta po vojni lepo uspevali v svojih poslih, jih je ostalo le še nekaj. Med zadnjimi je Kmečka hranilnica in posojilnica v Rihemberku. Ta hranilnica je imela tudi svoj blagovni oddelek in je do zadnjega bila v slovenskih rokah. Spada-a je med najstarejše in najtrdnejše domaČe jfospodarske ustanove na Goriškem.
Pred nekaj tedni je bil nenadoma imenovan tej hranilnici komisar. Kot pravijo, je to neki višji upokojeni oficir, ki stanuje v Gorici. Ta mož upravlja poleg rihemberške hranilnice tudi šempasko in neko v Brdih. O vodstvu, upravi in delovanju hranilnic, ki jih vodi ta mož, bi ahko marsikaj poročali. Zadru-garji nimajo nikakega vpogleda več v poslovanje svojih zadrug, ne vedo ničesar o stanju in po-ožaju. Tako v Šempaski hranilnici ni bilo razen nekaj sej v začetku, ko je nastopil ta ko-rrtisar službo, več nobenega sestanka in seje, ne vodijo ae več nikaki računi in letni obračuni. Sempaska hranilnica vsled tega sevfrda posluje zelo neredno. Neti gospodar, ki ima v njej vloženih par tisočakov, ne more ničesar dvigniti, kljub večkratni zahtevi.
Nemčija naznanila novo politiko
V«i poljedelski delavci, ki so se izselili v mesta, bodo poslani nazaj
Berlin, 16. marca. — Delavci, ki so zapustili podeželske di-strikte in dobili delo v industrijah v zadnjih treh letih, bodo najbrž poslani nazaj.. To je razvidno iz izjave VValterja dur reja, poljedelskega ministra, v kateri je tudi pozval delodajalce, naj ne najemajo delavcev, ki prihajajo s kmetov v industrijska središča.
Istočasno je Franz Seldte. minister dela, naznanil, da bo mezdna lestvica za delavce, ki so uposleni pri javnih delih, o-
glijo, rekel pa je. da se bo "vse-kukor moral vrniti v Ameriko, če bo hotel uživati čast svoje de-portacije" . . , .
polet v stratosferi od zapa da do vzhoda
Cleveland, O. — Wiley Post, znani ameriški letalec, ki je že dvakrat lfctel okoli sveta, je zadnji petek poskusil s poletom preko ameriškega kontinentu stratosferi, okrog 30,000 čevljev visoko in malo je manjkalo, da ni zmagal. Ob 7:16 zjutraj se je dvignil v Lo* Angelesu, ('al., in pristal je v Oevelandu ob 5:20 popoldne, ko mu je zmanj kalo umetnega kisika za dihanje. Zgodovinski polet, prvi te vrste, je torej trajal dobrih o-sem ur iz Californije do Ohia. Ce bi Post imel kisika samo še stala v veljavi, čeprav so cene|eno dobro uro« bi l)il dosegi življenskim potrebščinam silno1 SV°J namon- Letalo je bilo ves poskočile, odkar je bila uveljav-'0as P°l«ta v višini od 30,000 do ljena.	I 34,000 čevljev, kjer je okrog 70
Cilj Darrejeve odredbe je u- 8toPinJ mraza pod ničlo. Post je stavitev imigracije poljedelskih bil ZHV«rovan v jKisebnem obla-delavcev v mesta. To naselje-1 dl,u iz Klim'ja in kovine, ki ga
Ali al« Ir naročili l*ro«vela ali Mla dlnaki Hat a rof/mu prijatelju ali ao rodniku v tJomovino? To Je ediai dar trajne vrednoa;!, ki ts u mal denar lahko poiilete avojeem ▼ domovino.
vanje je zavzelo tako velik ob seg, da v nekaterih podeželskih distriktih primanjkuje -poljedelskih delavcev.
Nova odredba določa, da se morajo vsi industrijski delavci zglasiti v uradu delavskih zbornic. Poljedelski delavci, ki so se naselili v mestih v zadnjih treh letih, bodo poslani v kraje, iz katerih so prišli.
Mednarodna politična situacija in pomanjkanje zlata u-stvarjata resne ekonomske po-težkoče, zato mora Nemčija sama producirati dovolj živil za svoje prebivalstvo. Iz tega razloga, pravi Darre, mora Nemčija skrbeti, da bo zadostno število ljudi uposlenih pri obdelovanju polja.
kako Vlada
dela reklamo za radikalce!
Chlcago. — Ko so federalne oblasti zadnji teden začele na zahtevo burbonskih histerlkov postopati proti komunističnemu pisatelju in predavatelju Johnu S t rac h ey ju iz Anglije, niso nič pomislile, kako brezplačno reklamo mu bodo naredile. Strachey se nahaja v Združenih državah že kakih 10 tednov in v tem času je imel 55 predavanj in debat — med tem je tudi izšla njegova četrta knjiga v Ncw Vor-ku — toda izvzemšl njegovih ožjih krogov ni nihče vedel zanj, danes pa piše o njem vse ameriško časopisje kakor o kaki najprominentnejši osebi!
Strachey se je zadnji četrtek vrnil iz Clevelanda v Chlcago, toda njegovo zaslišanje pred t-migracijskimi uradniki jo bilo ponovno odgodeno do 21. marca. Oda vrsta liberalnih odvetnikov se mu je |>onudila, da ga zagovarja in Unija za ameriške civilne svobodščinc je sklenila, da bo Stracheyjev slučaj preizkusila kot svobodo govora do najvišjih inštanc.
Strachey je še isti večer govoril dijakom michiganske univerze v Ann Arborju, Mich., kamor je dospel z letalom. Udeležba je bila ogromna. Njegovi nadaljnji govori so aranžirani v Detroitu in drugod na vzhodu. Povsod pričakujejo veliko ude-ežbo — zaradi reklame, katero mu je nuredila vlada. Njegova govorniška turneja v Združenih državah se zaključi t* mesec in 29. marca ima odjaitovati v Ari-
je grelo z električnim tokom. i-mel je napravo za proizvajanje umetnega zraka za dihanje. Post pravi, da ne bo miroval, dokler ne preleti Amerike v stratosferi.
profiti korpo-racij se vedno naraščajo
Washington, d. c. — <fp)— Iz zad njega bu let i na Ameriške delavske federacije je razvidno, dti korporaeije še vedno grma>-dijo prof i te, nasprotno pa je padla kupna sila delavcev.
Cene življenskim potrebščinam so poskočile za 13 odstotkov v enem letu, dočim so bile mezde v istem času zvišane samo za osem odstotkov. Zivljen-ski standard umeriškegu delavstva je danes nižji nego je bil pred dvema letoma ln cene Ae vedno navijajo. Poljedelski tajnik VVallace je mnenja, da še niso dovolj visoke in napoveduje, da Imdo poskočile najmanj za 11 odstotkov v prihodnjih par mesecih.
k u letin adf navaja kot kontrast poročilo National City banke, ki kaže, da je h40 korporacij povečalo profitu za 43 odstotkov v preteklem letu v primeri z i. 1!m3.
Slika kaže ruske šolarje
Na jemniške farmarje strašijo s terorjem
Strašne razmere kansasu
Ar-
Plan-
75,000 farmarjev
prešel jenih
VVashington, i). C. — Neko uradno poročilo se glasi, da je federalna administracija za iz-ravnanje farmskih problemov (aaa) že preselila 75,000 farmarjev z njihovimi družinami vred Iz oddaljenih, slabih farmskih bivališč v predmestne kra Je, kjer je za nje več priložnosti za obstanek. Neki višji u-radnik omenjene administracije je rekel, da Je to komaj začetek preseljevanja malih farmar-skih družin. .
Pri snubitvi
"Nosil bom vašo hčer na rokah in ji bom najmanjše želje bral S '»<-i • • *
"Verjamem, verjamem! a Velike?"
e
"Pri Požgajevih Imajo pa res zgledno gos|KMlinjNtvo! semtek" je šele, pa je Požgajka že brez ficka."
"Kako pa to veste?"
"Hotela wm si davi pri njej izposoditi pet kovačev ., ."
Marked Tree. Ark. taftniki v tem kraju ao st» poslu-Žlll nove taktike proti najemninskim farmarjem, ki so organizirani v Southern Farmers uniji. Širiti ao pričeli govorice, da bo "poslan na oni svet" vsak odvetnik, ki bi se drznil zagovarjati unijo in njeno članstvo, in prav tako tudi unijski voditelji. Nadalje je govorica, da so plantažniki zbrali sklad dva tl-SOd dolarjev za importiranje po-»ojnikov.
Kaj so prav za prav sklenili gospodarji na svoji tajni seji, ni javnosti znano. Oči vidno pu je, da njih program uključuje strašen Je svojih podložnlkov s terorizmom. Snujejo menda tudi novo organizacijo "nočnih Jezdecev". Kakor znano so kla-novel pretepu ln izgnali že voč unijskih agitatorjev.
Proti slednjim je "postava" nastopila tudi z novim kazenskim prestopkom, ki se irtlenuje "barratry". Doslej se je ta prestopek tikal le odvetnikov, ki bi ščuvali dve stranki drugo proti drugi z namenom, da se osebno okoristijo s tožbo. Zdaj so po plantažniklh kontrolirane oblasti nastopile z "barratry" tudi proti unijskim voditeljem.
Plantažnikom se je pridružila tudi legislatura, ki ima v načrtu "izboljšanje" antisindlkallstlčne-ga zakona. Nadomestiti ga namerava z novim, ki bi prepove, doval vsako agitacijo proti obstoječim razmeram in sistemu kot takemu.
Razmere Je za zvezni polje-delski department preiskovala tudi Mary C, Myers, katero Je tajnik VVallucc isislal v ta kraj na apel unije. Noče pa objaviti njenega poročila, ker je 'prevroče'. Ona namreč ni šla samo do plantažnikov kakor prejšnji vladni preiskovalci, marveč Je proučila tudi imložaj najemninskih farmarjev in fcollbnikarjev, Razmere Je menda opisala takšne, kakršne so ter jih obsodila. Poljedelski tajnik pa do zdaj še nI ugodil unijski zahtevi za objavo tega poročila, češ, da (»oročl-lo ni javna zadeva. Senator Co-Ktigan je obljubil, da bo zahteval kongresno preiskavo,
Konflikt za ha* n a d » h e petorhe
- r Kiin Miril 1'iclurN.
šolski restavraciji v Moakvi.
konzu"mentT se
naj gredo solit!
WiiHhlngton. (FP) — Na i-ačun koniumentov so "nevvdea-lerji" pretočili že reke solza —-praznih besed. Pri sestavljanju "novega dcala" jim je predsednik cHo odkazal mesto pri visoki mizi. Dobili so svoj "svetovalni" odbor NRA, ki je bil pa takoj ob pričetku porinjen na stran. Bilo je dosti grmenja pa nič dežja.
Zdaj smo z "novim dealom" že toliko napredovali, da je senatni odsek za trgovino, ki je zo. pet pričel s zasHšanii o Oopolnn-dovem osnutku za regulacije živil (pure food and drug act), skoraj s silo vrgel iz dvorane Arthurja Kalleta od Consumers Research, Inc., .ki ima 50,000 članov.
Ob ie namreč prišel pred odsek in pričel razkrinkavatl zakonski osnutek in njegovega avtorja senatorja Co|adanda, ki za dober denar agltira po radiu za razne "zdravilne" in "hranilne" zmazke. Kallet je namreč človek, ki v resnici nekaj ve o raketlr-stvu v žlvežnl ln drogerljskl Industriji. S svojim enciklopedičnim znan jem, ki je razvidno najbolj v knjigi "100,000,000 (iui-nea Plgs (Sto milijonov morskih prašičev —- konzumentov)", Jo prišel pred odsek, da govori V imenu odjemalcev.
•Ni pa prišel daloč. Sredi govora je bil ustavljen iu pozvan, naj zapusti dvorano, Njegovo trganje Copelandovcga predlogu je bilo za burlnmee preveč. Kal-let namreč trdi, da onnutek ne nudi noben« nove protakcij« koiisumentom, Tovarnarji in trgovci bi slabo in ničvredno blago še vedno lahko prodajali •— navadne zmazke .in čestokrat škod I j Ive za ("najboljH" med! -kameni ali karktdi že. Potrebovali bi dobiti te Zdravniške Izjave, kar pa ni težko, ker malo Je profeslj, v katerih bi bilo rake-tirstvo toliko razvito kakor v zdravniški. Za dober denar bodo isdelovalci ničvredni ga ali fMt celo škodljivega blaga lahko dobili na koše zdravniških izjav.
Kailet je kritiziral osnutek tudi radi tega, ker bi zakon Uvajal poljedelski department, ki zastopa interese producentov in ne kontumentov. On pravi, tla je ta department pri vsaki priliki pripravljen zamižali, kjer se križajo intereai konzumentov in produeentov, in to na ljubo slednjim.
Z \II \ Al*A
.MoJim detroltskim prijateljem! V prijetno dolžnost si štejem, se tem |>otorn Javno zahvaliti številnim prijateljem, ki mo mi v /nak kult nt neira delo-
■ ji v Italijo,. atere j* ardsj'-u,,B,ln uPrilvftelJem Filipom
i aitjj velika ca-Vazni, ki ae iZ-| ptv.tr,pke, zelo
P"M-hne nalog*
" '»rju vm. _ v goriški
^MlftO. (J« jf ^
Kavčičem, ki je bil že lani kon finiran na pet let v Reggio e-milia. Tako no se oblasti odkri-žale na lep način, ker ga niso mogle spraviti pred izredno so di*('e, zo|n't enegs našega človeka. s tem pa je domača posojil-^ okra. In hranilnica ter kmetijsko društvo zgubilo Izvrstnegs,
| — -	■" irp,ui#in# nnnim ,a |	— ■» r" »— 11 —" « —1 ' r"
' arr'»tti, k| organizatorja in upravitelja ter čil %ladae regulacije lraa«p»rtarij«
Rantman fde*noi pojaanjtfje čtsnom M>nataegs
/a meddržavno trgotlno n«
(allander, Oiit. Ontarijska. vanjo in ?.n odhodnlco priredili provinčna zbornica v Torontu je'dne II. marca t, I. v Slov, delav-I ft. t, m. sprejela na red bo, na , (Hsllagi katere postanejo g laso vite D i on nove (»etorčice "varovanke kralja Juriju V." in Da (vvid A Croll, minister za blaginjo provinre Olitarlo, ima izvr ševati "v imenu kralja" varilstvo nad deklicami. Ta aklep je .jtoviročll "revolucijo" v Dlonno-vi družini. Oi'e in mati petork zahtevata^evaru-t \ o	in "al
no ! ata "navalila" na hišo, v ka teri ne nahaja (Mtefii s«'atric v onkrbi/^irav nika in jt "Htunj, tinli^ Čutim -opravila nista nič. Ontarijska j sem v t< provinčna vlada Je \it'Ia |»etor-ke |hkI nvo|4« koiilntio, da jih o-• ova , pred irkorlš« atijern |«o brezvestnih gle«laiiAkih grabi-nli v Zdio>eiiih državah, ki ko sklenili z lakomnlmi starši |n>-lork telo \rato kontraktov za vodvilske turneje v pr'ib«»lrijeiii jsiletjtl.	* '
ketn domu nadvse ljubko presenečenje, Ne l#om opisoval kako ttle je Jože Kotšič "spi ljal na led", kir to Je njigova taj* nosi	omenim pa itoglavo
množico, ki mi ie fr-kn-no čestitala. kii etri se tnalo zavetlel mi je iui a .furca iztoči! krasno to v dar, Njej je |*m oiiitfka knjigii m ato-osi, ter z imeni IH Ii I. Uatete eetn irnH V i I« t priliko režirali, izr« dtio sris nega, tis kratki dobi a svojimi skrorun mi dami in kar je glavno * sod* kivanjem dih-tantov in ola irtnl)a pri(n«mogi«| do razvoja nas« drarne v iNfrintij, v vrtim o iiv Ijetija mi lat oatal ta večff vedno. v prijetnem a|a»-mlnu,
Detroit, dne 12. marca 1311. Vsa i*tank < osen,	t Adv.j
zaja-at no sledila h| deset jo
dram «kih
teku Sest

_Kaj hočeš? — je odgovoril Andrej in zopet zmajal z rameni.
—	Ali bi mogel ubiti takega človeka? — je zamišljeno vprašal Pavel po dolgem molku.
Maloruit ga je pogledal, s svojimi okroglimi očmi, je narahlo oplazil mater In otožno, a trdo odgovoril: ■
—	Zaae — Me ne pritaknem nikogar! Za «o-druge, za naAo utvar — P* zmoten vaega! In tudi 4ibil bi človeka, celo svojega sina . . .
—	Oh, Andrjuša! — je tiho vzkIHcnila mati.
Nasmejal ae je in dejal:
—	Ne gre drugače! Tako je življenje! . < .
_ Da-a!... je zategnjeno potrdil Pavel. —
Tako je življenje
Zdajci je, kakor po notranjem nagonu, *ko-čil Andrej vea razburjen, zamahnil z rokami in dejal:
—	Kaj hočete? Tudi sovražiti je časih treba človeka, da preje nastopi čas, ko bomo ljubili vse ljudi od kraja. Pokončati je treba člo-vttka. kateri zavira življenje, kateri prodaja ljudi za denar, da si kupi zanj pokoj ali slavo. Ce je poštenim ljudem Judež na poti — postanem sam Judež, če ga ne pokončam! ... Pa je greh? In pravice nimam? A nafti zatiralci pa imajo pravico, da Ki drže vojake in rablje, javne hite in zapore, ječe in vse druge ostud-nosti, ki služijo njihovemu pokoju in udobnosti? . . . Časih mi pride v roke njihova palica . . . kaj hočem? Vzamem jo; ne zametu-jem je. Na desetine in stotine nas ubijajo . .. to me opravičuje, da vzdignem roko in zamahnem t njo* po enih sovražnih glav ... Na sovražnika, ki se mi je od vseh najbolj približal in ki je najnevarnejši mojemu življenskemu delu med vsemi. Taka je logika. Zoper njo ne vojskujem, zametavam jo. Vem, da iz krvi nič ne zraste, da ni rodovitna njihova kri! . . . Resnica uspeva, če naša kri v pogostem dežju škropi zemljo, a njihova gnila kri se izgublja brez sledu, to vem! Ampak nase vzamem greh in ubijam, če vidim, da je — treba. Jaz govorim le zase . ... Moj greh umre z menoj, ne oskruni bodočnosti, nikogar ne omadežuje, razen mene . . .
Po Izbi je hodil mahal p'o zraku, z roko, kakor da bi nekaj odbijal od sebe. Mati ga je gledala žalostno in nemirno; čutila je, da se je nekaj zganilo v njem. Temne, opasne misli o umoru so jo ostavile — če ga ni umoril Vje-sovščHtov, ga ni nihče od Pavlovih tovarišev, si je mislila. Pavel je s sklonjeno glavo poslušal Andreja, ki Je vztrajno, z veliko silo nadaljeval:
— Na poti naprej mora človek pogosto delati zojier sebe. Vse je treba žrtvovati, celo srce . . . Življenje žrtvovati, umreti za stvar — Je lahko! Žrtvovati je treba, kar je človeku dražje od življenja ... le tedaj uspeva, kar ti je najdražje, tvoja resnica! ...
Sredi izbe je obstal, prebledel in zatisnil oči; s povzdignjenimi rokami je nadaljeval svečano obljubo:
— Vem, da nastopi čas, ko ae bodo ljudje radovaii drug drugega, ko bo vsak svojemu bližnjemu kakor zvezda, ko bo vsak jMislušal bližnjika kakor godbo! Po zemlji bodo hodili proiitJ ljudje, vdiki po svoji avobodi. z odprtimi srci, in srce vsakega bo čisto zlobe In zavisti . . . Tedaj ne bo življenja, ampak prosta služIm, ki povzdigne človeka; svobodnim ljudem so dosegljive vae višave! Takrat bodo ži- ' veli v resnici in svobodi za lepoto, in za najeti jše bodo veljali tisti, ki bodo s svojim srcem najširše objemali ves svet, ki ga bodo naj-silnejše ljubili . . . Najboljši bodo najsvobod-nejši — v njih bo največ lepote! Življenje bo tedaj veliko in veliki bodo ljudje v tem življenju . . .
Umolknil je, zravnal se in zamajal kakor
jezik v zvonu, potem je dejal globoko iz vseh prsi:
—	Za tako življenje — storim vse . . . srce si iztrgam iz prsi, če Je treba, in ga sam pohodim z nogami. ^
Obfičje mu je zatrepetalo in bilo je vznemirjeno in razžarjeno; iz oči so mu kapale solze, velike in težke, druga za drugo . . .
Pavel je vzravnal glavo in ga gledal ves bled, s široko odprtimi očmi; mati je vstala s stola čuteč, kako *e ji približuje temen nemir.
—	Kaj je s teboj, Andrej? — ga je tiffo vprašal Pavel.
Malorus je zmajal z glavo, napel se je kakor struna in dejal gledaje na mater:
—	Videl sem . . . Vem . . .
Mati je vstala in skočila k njemu, trejietajoč po vsem telesu; pograbila ga je za roko — skušal je Izviti svojo desnico, ampak ona jo je krčevito držala in strastno zašepetala: —— Moj ljubček, bodi tiho! Moj dragi . . . Nič ni . . . nič ni, Paša!
—	Potrpite! — je zamolklo zamrmral Malorus. — Po vem vam, kako je bilo ...
—	Ni treba! — je zašepetala mati in vsa v solzah gledala nanj. — Ni treba, Andrjuša . . .
Pavel ae je počasi približal in je z vlažnimi očmf ogledoval prijatelja. Bled je bil in smehljaje je potiho in jiočasl dejal:
—	Mati »e boji, da si ti . . .
—	Ne bojim se . . . Ne verjamem! Ce bi videla — ne bi verjela!
—	Potrpite! — je dejal Malorus, ne da bi se ozrl na nju, in skttšal oprostiti roko. — Nisem jaz ... a preprečil bi bil lahko . . .
—	Pusti, Andrej! — je dejal Pavel. Malorus je sklonil svojo glavo k njemu in
tiho, pretrgano dejal:
—	Nisem hotel, ti veš, Pavel. Zgodilo se je tako: ko si ti odšel naprej, a jaz sem ostal z Dragunovi-m za oglom — je Isaj priAel izza ogla . . . stopil v stran . . . meril naju z očmi in se smejal . . . Dragunot je dejal —Vidiš? Vso noč me zasleduje . . . Potolčem ga. Pa je odšel ... mislil sem, da domov ... A Isaj je stopil k meni ... .
Malorus je vzdihnil.
—	Nihče me ni še tako podlo razžalil kot ta pes. .	.
Mati ga je molče prijela za roko in potegnila k mizi; posrečilo se ji je, da ga je posadila na stol. Sama je sedla poleg njega, ramo ob rami. Pavel je stal pred njim in mrko grabil po bradi.
—	Dejal je, da nas vse poznajo, da nas imajo orožniki vse zapisane in da nas polove še pred prvim majem. Nič mu nisem odgovoril, smejal sem se, a v srcu mi je •kipelo. Začel je, da sem pameten človek, da mi ni treba po tej . poti, da naj raje . . .
Prenehal je In si obrisal obraz z levico; njegove oči ao suho žarele. *
—	Razumem!
—	Da! Raje, je dejal, naj stopim v »lužbo zakona.
Malorus je zamahnil z roko in potresfel krčevito stisnjeno pest. -—-
—	Zakona ... Ti p rok leta duša! — je siknil skozi zobe. — Ce bi me bil udaril v lice, lažje bi mi bilo ... in tudi njemu nemara. Ko |m mi je pljunil svojo smrdljivo sNno v srce, nisem strpel.
Andrej je krčevito iztrgal svojo roko iz Pavlove in z gnjusom je dejal:
—	V lice sem ga udaril in odšel . . . Zdaj pa mu Je vzad Driftmov tiho rekel -Tali si mi prišel v roke? — Čakati je moral za oglom .. .
(Da0« prihodnjič.)
Igmuio Silone:
LISJAK
I lamele je bil pravkar V svinjak u, da bi |»omagal svinji pri |M»rodu prašičkov, ko je zaaliAal. da ga kličejo iz trideset metrov oddaljene hiAe. Prav močno *e je trudil okrog svinje In je te pnttje povedal, naj ga nikar ne motijo. Zato tudi nI na klice od-govoril. Njegova lena Fllome-na mu je že dvakrat ali trikrat zaklicala: — Danielei! Nekdo bi
Papa!
rad s tabo govoril!
Ker pa hčerke:
Nekdo je prišel, ki bi rad s tabo govorili . . .
Daniele je mirno nadaljeval z zavezovanjem po|»kov pri prašičkih. Moral je preprečiti zastrupitev. I>oma Je te povedal, naj ga nikar ne motijo, kajti pri delu mora človek misliti samo na delo. Zato tudi Luisi ni odgovoril. Daniele je spravil tivalke v velik, s slamo |»oat1ani zaboj in jih pokril z volneno (alejo, medtem ko je Ag<»ntino pospravljal po svinjaki. Tedaj pa ae Je začul s pota, ki vodi k svinjaku, glas SHvijr, Danletove starejše
Papa!
se ji nI odzval, je umolknila Daniele je pripravil vse, da bi se j M rn,| a U|M) govorili pri |M»r<Mlu vse I.-po izteklo To-1
Tu je nekdo, ki
da to so teči. pri katerih nisi nikoli |M»|iolnnmii gotov. 7.* včeraj Je določil svinji strogo dleto in Ji še iz jMNM-bne previdnosti vzbrizgal precej ricinovega olja Hal ae je, da bi iital ne zltolela na za|ieki, kar bi povzročilo za pomoč llergamaska (prebivale? istoimenega okraja v severni I-taliji i h* t Alpami) Agonliria. ki je te nekaj let tivel v Tesninu (švicarski kanton ob italijanski mejil; Oprav je hrt |*» poklicu udar. se je dal v mrtvi mvohi uporabiti za vsako delo Porod ae Je pričel sre< no.
Tedaj s« je u fis j mlajše Daiiirl
glas 1, hčerke
Silvi* je prišla v spremstvu {Caterine. stan* device iz Floren-rce, ki le Ae več let prihajala v Minusijo šivat. Preživljal« se je manj z izdelovanjem novih 6blek kakor s popravljanjem In krpanjem.
Ko je Daniele rirm, m* ni mogel , ne rekel hčerki:
— Kadi t dleguieš? , , ,
( starina ni bila namreč na po tem. dA 1« znala k kratko povedati.
('alarma bi rada « talni g o". \orila! — je <«d\rtula Silvia. ne Ha 1*1 m* zmi rtria /.a očetov <s i-•tek.
zagledal Tate-vzdrtati, da bi
m«* te vso uro na<
zna-, j na
Agostino in dekle sta odšla proti hiši, šivilja pa je ostala sama z Danielom.
—	Saj veste, da sem se zmeraj brigala samo za svoje stvari? —- je začela Caterina.
—	Tt me prav nič ne brigajo! — je odgovoril Daniele z malo vzpodbudnim glasom.
Saj veste, da se v vseh letih, odkar Živim tu v Tessinu, nisem nikoli brigala, kaj počno drugi? —
—	Me prav nič ne briga! — je Daniele še enkrat zagodrnjal in krenil proti hiši.
Ko je Caterina dognala, da je Daniele ne mara |M>alušati, je opustila uvod in prešla k stvari:
—	Neki italijanski gos|»od je prišel k meni in ml predlagal, naj |K>«tanem špljonka . » .
Daniele Je hipoma obstal. Caterina je globoko zadihala, pričela nato pripovedovati, kako jo je obiskal goa|»od. ki ga je nekoč.slučajno sreOala v neki pisarni v l.ocarnu.
—	"Toliko let ste t«* tu V Tea-sinu". mi je dejal, "»n potna*
ljudi. Iladi vašega pokli-kam odprta vsa vrata K m drutin prihajate v hi-šo. .Na stotine |H»goVf iv* slišite. Stari ste in sami; nihče me ne*hoji govoriti v vaši prfsot-nosti." *'Re* jej*' sem odvrnila.
t«
stotin
P108VTA
"vsi me cenijo, ker sem se zmeraj brigala samo za svoje stvari". Govoril je v tem smislu dalje, končno pa je dejal: "Ce ste pripravljeni zbirati uročila o delovanju nekaterih italijanskih antifaiiatov, ki žive tu v Tessi-nu med Aacnno in Bellinzono (švicarski mesti s pretežno italijanskim prebivalstvom blizu italijanske meje), boste na starost preskrbljeni." . . .
Daniele ae je opomogel od začudenja in viprašujoč pogledal Caterino, ki mu je vse to pripovedovala jokajoč in tresoč se:
—	Zakaj pa si prišla s tem k meni? . . .
—	Kako zakaj? . . .
—	Sem Tessinec — je rekel Daniele — in vaše italijanske zgodbe me prav nič ne zanimajo. Čemu si prišla k meni? . . . Kdo te je poslal k meni?
Devičica je zmedeno zajeclja-la:
—	Kako? Ze trideset let me poznate . . . Veste, da sem zmeraj na pošten način služila kruh. Veste, da sem se zmeraj brigala za svoje stvari! . . .
Rad bi vedel — jo je Da niele s povzdignjenim glasom prekinil — ali te je poslal kdo k meni? ...
—	Nihče! — je odgovorila Caterina in ponižno pristavila — Oprostite, prosim, da sem motila; že grom ...
Stopila je na pot, ki je vodila mimo hiše na cesto proti Gordo-lu in Minusi ju. Daniele je šel za njo in čes nekaj časa zopet na čel pogovor:
e te ni nihče poalal k meni, čemu si pa potem prišla?
—	Hotela sem vas vprašati za svet — je zamrmrala Cate rina predse, ne da bi se ustavila.
—	Za kakšen nasvet? . . .
—	Ali naj gospodovo ponud bo sprejmem ali ne -— je dodala starka in obstala. — Kar nič ne vem, kaj naj storim. Sem tako zmedena, kakor še nikoli, odkar živim .. . Ce sprejmem, bom zaslužila nekaj soldov, toda tem, da bi izdajala ljudi, ki mi nikoli niso storili nič žailega Ce odklonim, bom prav gotovo veljala za antifašistinjo in po tem bodo na vae mogoče načine spletkarili proti meni . . . Tride set let me že poznate; veste, da nisem ne faAistinja ne antlfaši-stinja; veste, da sem si kruh zmeraj služila na pošten način in da sem se zmeraj brigala samo za svoje stvari . . .
Daniele se je zdel močno zamišljen.
Caterina je v joku zopet nadaljevala pot, on ji je pa rtledil. Ob koncu pota Je Čakal Agostino.
—	Cuj — je nenadoma dejal Daniele starki, — prav nič se ne boj. Povej Agostlnu, kar si meni povedala, in napravi, kakor ti bo svetoval! .
Daniele je zrl za obema, kako sta odhajala po poti proti Gor-doli, nato pa se je vrnil v svinjak, da bi oskrbel prašiče.
Neko jutro je delal s hčerko Silvijo v vinogradu v Pergoli, ko je Agostino prvič zopet prišel mimo.	-f~
Daniele je nameraval prosti predpoldan uporabiti, da bi obvaroval trte preti trtno ušjo. Da bi odkril načeta mesta in ugonobil zaraj(»če se zajedavce, je odrgnil bolne veje z malo kovi-nasto krtačo. Sllvia je stopala za njim in jih obrizgavala z vrelo vodo. Tedaj se je pripeljal mimo Agostino na tovornem avtu. nagovorjenem z opeko, in je za-klical Danielu:
i, zgodba se le|»o razvija! . . .
Kakšna zgodba? — je odgovoril Daniele, ki ni tako hitro razumel, za kuj gre.
—	Saj ve4, tista zgodba — je |»onovil Agostino in zakrilil z rokami, medtem ko se je tovorni avto te odmikal. Daniele je zmajal z glavo.
~ Tile Italijani so fejst ljudje — j«* dejal hčerki. — radodarni. impulzivni in drzni so . . . t<*la kle|M>ta|o preveč! ,
—	(Ve — je rekla nato Silvia. odločena izrsčl željo, ki jI je bila te dolgo na srcu, —- vem. da delaš mnogo za osvoboditev U talije. ne da hI kai o tem govoril. Tako rada bi ti pri tem |x»-magala . . . \
»en na zemlji leteče — ji je <»dgovoril oče — Drugega dela za-
i
se
'r
— P« akorjice in jih s enkrat nn
llči je o|i«toval. steil med trtam trti sklonila to i v*e skorjice na
»gala. ko ae
o
Daniele j je vrnila **e pri vsaJo loaila skrbno male kuf
! M

Novembra je bilo Sil vi j i dvajset let in oče jo je opazoval s ponosom in strahom kot svoj najdragocenejši in najnezane-sljivejši zaklad.
Nekaj dni kasneje, bilo je nedeljsko jutro, je prišel Agostino zopet mimo. Daniele in Filome-na sta se pravkar pogovarjala z neko žensko o kokošnjakih v Cadenazzu in Robaaaccu, ki jih je v pretekli noči obiskal lisjak.
—	Blizu petdeset kokoši so našli zadavljenih in izkrvavljenih!
—	je pripovedovala ženska.
—	Ce so bile kokoši zadavljene in njihova kri izpita, ni bil lisjak, nego dehor — je omenil DanieJe.
Mimo je prišel neki šofer iz Cadenazaa, tudi njega so povprašali za mnenje.
—	Bil je lisjak — je menil šofer — morda jih je bilo celo več ... v nekem kumiku so o-stala samo še peresa iz repa . . .
—	Na nače kokoši moramo dobro paziti — je dejala Filomena Danielu. — Prejšnje leto nam je bolezen izpraznila dvorišče; letos nam res Še manjka lisjak!
—	Lisičjo past bo treba nastaviti — je nasvetoval Daniele. Ta hip je pristopil Agostino:
—	Je že dozorelo! — je rekel Danielu in ga potegnil v stran.
—	Caterina je napravila, kar sem ji svetoval. Ovaduh je zgrabil. Sedaj pa moramo paziti!
—	Kaj pa nameravaš? — je vprašal Daniele napeto.
—	Past mu je treba nastaviti, je odvrnil Agostino. Daniele se je moral zasmejati, ko je slišal o pasti. Filomena je u jela samo to besedo in se je takoj vmešala v pogovor.
—	Ena savna past ne zadošča vselej — je opomnila, obrnjena k Agostinu. — Lisjak je zelo zvit in preišče vsa tla naokoli, preden zgrabi za vabo, tudi takoj ne vgrizne vanjo, nego jo Skuša s taco privleči k sebi . . . Past je že treba nastaviti, dobro pa je, če se razen tega okrog ko košnjaka nasujejo še zastrupljena jedila.
Agostino ni talcoj razume smisla tega primera.
—	Zastrupljena jedila je Deniele obrnil k ženi — tuc i niso vselej uspešna . . . Večkrat se pripeti, da se izstradan lis jak niti ne spomni, da bi se na žrl raztresenih jedil. In četudi požre kos zastrupljenega mesa ali nekaj zastrupljenih kostan jev, ni uspeh zmeraj gotov. Nih če ne ve, koliko strihnina je po ;rebno, da se neznan lisjak ugonobi. Ce je namreč lisjak močan, strihnina pa je premalo, te daj dobi žival samo mimogrede želodčne krče, kar je pa prav nič ne ovira, da bi ne podavila kako ši. Ce pa je preveč strihnina tedaj lisjak strup takoj izkozlja si olajša želodec in s tem večjim tekom požre potem kokoši
—	Potemtakem pa je lisjaka nemogoče ujeti! — je posege vmes Agostina, ki je končno ra zumel, o čem je bil pogovor, preden je prispel.
Nemogoče ni, a težko je!
—	je odgovoril Daniele; nato pa je pristavil: — Naj bo, ka kor hoče, nikoli se še ni ujel li sjak v past, napravljeno iz go-bezdanja ...
Potem je odšla gospa Filom« na v hišo; poklicala jo je mlaj ša hčerka. Oba mota pa sta se spravila na vrt. da bi daljevala pogovor.
—	Caterina je po dolgem o-botavljanju ponudbo sprejela — je |M»ročal Agostino. — Včeraj jo je italijanski ovaduh zopet IKiihkal in pustil pri njej neki naslov v Pallanzi. kamor naj bi pisala, če bi imela kaj poročati.
-— Ali ji ni imenoval ovaduh nekaterih ljudi, ki jih naj iz^ špijonira? — je vprašal Daniele.
—	Doslej, kakor se zdi, še ne
—	je odvrnil Agostino — toda dejal ji je. naj javi kar splošno imena vseh italijanskih sezonskih delavcev, ki dnevno prihajajo preko meje in prihajajo tu v stik s sumljivimi elementi ali |x»t»eglimi revolucionarji. Povedal ji je tudi. da si lahko zasluti precejšnjo vsoto, če bi j»oma-gala razkriti tiste osebe, ki u-vatajo revolucionarne knjige in brošure, iz Švice v Italijo . . .
—	Ali ji ovaduh ni rekH. -__
j»- Ae enkrat vprašal Daniele — ali te k<»ga sumi? . . ,
—	Kakor se zdi govoril Agostii

W0*KK$
Člani bele, rumene in rujave.............
Domestic Workers unije v Sunnvsidu, N. Y.
rase demonstrirajo za prizna
HUMOR
Kratko pa jedrnato
Angleški kirurg John Aber-nethy je slovel ne samo po svoji spretnosti, temveč še bolj po kratkosti in jedrnatosti svojih izjav. Nekega dne je pa sreča žensko, ki ga je na tem polju skoraj še prekosila.
Prišla je k njemu z oteklo roko in začel se je tale razgovor:
"Užgalo?"
"Uščenilo!"
"OBkladke!"
Drugi dan je spet prišla.
"Bolje?"
"Slabše!"
"Obkladke!"
Čez dva dni se je v tretje o-glasila.
"Zdrava!, Dolžna?"
"Nič! Vi ste najpametnejša ženska, kar sem jih kdaj srečal!" .
Hujšanje
Berač: "Lepo prosim, gospa, že tri dni nisem nič jedel . . ."
Gospa: "Res? *To me pa zelo zanima: za koliko kil ste pri tem shujšali?"
AKO ŽELITE BITI ZA
Velikonočne prazniki
v stari domovini
U4.J - pridružite ntitmu , potovanju „. kr..nlh hr.nr^ »U. kabinafcih „.,„1^
"CHAMPLAiis*
APRILA 6. OPOLDNE
HUr. udobna vainj. prrt. '
IJIJuS«. pontrriba—Klavna l' kuhinja. Vina pro.t« *
Popularni ak.pr«.„j ptrnjk
"ILE DE FRANCE"
in
"PARIŠ"
t«rfl rad no piuj.j. u N,» v«. TM«U ton, l(2tt rrvljrt dulf ^ n^naj^,, parn.k. oW,T£
-NORMANDIE"
junija 7
PreiArhite ai r«*rvarij« w
LEO ZAKRAJSEK
General Trtvel Servic«, 1* 302 E. 72nd 81., Ne* York C*
SLOVENIC PUBLISHIN6 H,
Trs vel Rureau 216 W. I8th St., VorkC*

tam^nu-
. t
ne: «— jc in pristav (Dalj* wi».<»«lnjk#.)
od-

NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
„ . P® ,kleiMI	konvencije ae lahko naroti na list IWeU hn
4teje eden, dva. tri, itiri ali pet ilanov It ene druline k eni narodi,I Proaveta atane aa vae enako, ta člane ali nečlane $6.00 za eno letne i nino. Ker pa člani že plačajo pri aaeamentn $1.20 ra tednik, ae jim u <teje k naročnini. Torej aedaj ni vzroka, reči, da Je Hat predraK u
l.' P-JJ'JJ*Pr°"VeU VlU *•"<»'"• fotovo Je v vsaki dmiiai ki bi rad čltal list vaak dan. Cena Matu Proaveta Je:
Za Zdrui. države in Kanado $6.00
1	tednik In................ 4.80
2	tednika in...............8.60
S tednike in............... 2.40
4	tednike In............... 1.20
5	tednikov In.............. nič
Za Evropo je..............$9.00
Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vaoto denarja sli Order v pismu In ai naroČite Prosveto, llat, ki Je vaia lastnina.
Pojasnilo: Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SM 1I1 če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, I inoral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena na dn Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati /šoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniltvo datum za to vsoto naročniku.
Za Cieero in rhirsgo J«...
1	tednik in.........
2	tednika in...............I
S tednike In............
4	tednike in...........
5	tednikov in..........
PROSVETA, SNPJ, 2657 80. Lawndale Ave., Chirairo, III Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosveto vaoto $...........
0 Ibi®.........................................čl. druitvs it........
Naslov .......................................................
Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih člss* 1 družine:
ž) ...........................i..............i .čl. druitvs U.......
,1> ............................................Čl. druitva it.......
............................................Čl. druitra it........
5) ............................................ČL druitva it........
Mm!o ................................Država ......................
Nov naročnik............................ ..........................
TISKARNA S.N.P.1
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča deli
Tiska vabila za veselice In «hode, visitnicf, M knjiKt', koledarje, letake itd. v slovenskem. hrv»U slovaškem, ttikem, oemikem, angleškem jeaiku tn dr
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA fl.AJtt S.N.PJ., DA TISKOVIN« NAKOfA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daje vodstvo tlakam« Cene smerne, unijsko delo prve vrt te
Pišite po tnformaeije na aaslov
S. N. P. J. PRINTER*
2657-59 SO. LAHNDAI.E A VEM* Telefon Rorkwell 4904 CHICACIO, ILL
Tub se dobe aa Ulje tudi vae «ft»eae f*)**