Iihaja v L)nbl]ani vsako sredo in soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10*40 K, za pol leta 5*20 K, za četrt leta 2*60 K, me-tečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta S K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
PetautZRi številka 18 v.
Reklamacije to pottnlae preit«. Nefranklrasa plima i« m ipre-|ewaj«. Rokoptfi te a« mwj«, IsHtaM. Saaitspaa petil-mtia (Urina 88 mm) za takrat 80 rta* vtekral p« difavera.
V
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
18. štev.	V	Ljubljani,	v	sredo,	dne	3.	marca	1909.
•
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo (Bdečega Prapora., Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo (Bdečega Prapora«, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
»Rdeči Prapor"
izhaja redno vsako sredo in SObotO in velja za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K 10 vin., za četrt leta 1 K 60 vin., mesečno 90 vin.
Za NOBiiJO za celo leto 11 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K.
Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Klerikalizem In socialna demokracija.
Slovenski klerikalci so na Kranjskem doživeli •velik moment*. Dobili so deželno gospodarstvo v svoje roke, pa radi verjamemo, da je to zanje velikega pomena. Saj so že v prvem trenotku pokazali, da znajo ceniti in — izrabljati svoj vspeh. Zdaj lahko vstvarjajo sineknre, lahko nameščajo klerikalne pristaše in kar morejo, tudi izvršujejo. Za njihovo žlahto se pričenja ugoden čas. Zanjo je bil velik tisti moment, ko je dobila klerikalna stranka večino v deželnem zboru in odboru.
V brošuri, Id so jo izdali ob tem povodu, pravijo, da so	skromni. Zato	namreč,	ker ne zažigajo kresov,	ker	ne streljajo	s kanoni	in ker baje
ne prirejajo bakljad in pojedin in popivanja. V tem naglašanju skromnosti je seveda nekoliko neresnice, zakaj če bi se sestali vsi tisti litri, ki so se izpili v Ljubljani in po deželi v proslavo klerikalnih zmag, bi se pokazalo, da bi bila vsaka klet premajhna za impozantno kvantiteto. Ampak V tem, da se ne zvoni in ne poka, sploh ne tiči skromnost in če klerikalci res mislijo, da so skromni, tedaj sploh ne vedo, kaj je napuh. Bilo je le treba pogledati, kako ošabno, naravnost izzivalno ošabno so se vedli v deželnem zboru, pa se takoj razume, kakšne cene je ta	skromnost, ki že kar	ne ve, kcg
bi počela, da	bi	se ji nos še	nekoliko	povzdignil.
Toda v politiki se ne vprašuje toliko, kaj je skromno, kaj pa neskromno. Vedeti je treba, kaj se dela in kaj se namerava. Omenjena brošura o velikem momentu je v tem oziru še precej jasna. Ohraniti si hočejo moč. Dr. Triller je v deželnem zboru citiral besede: »Stalno je na svetu le izpre-minjanje*; in na to odgovarja klerikalec: «To prerokovanje se ne sme izpolnitiI Drži, kar imaš!*
To bi bili seveda vedeli, tudi če ne bi bili klerikalci izdali svoje brošure. Boj za obstanek vodijo vsi organizmi, tudi stranke. In čeprav pobijajo klerikalci Daminov nauk z vso silo, vendar vedo, da ima v tem boju najugodnejši položaj tisti, ki ima največjo moč. Komande torej gotovo ne bodo dali iz rok, dokler se jim ne vzame. Motijo se pa, če mislijo, da se to ne zgodi do sedmega dne. Delajo se pa res, kakor da bi mislili kaj takega. S tega stališča sodijo o svojih nasprotnikih in pravijo:
•Liberalci, kolikor jih ne bo odletelo (namreč v klerikalno stranko!) in socialisti se bodo vedno bolj skupaj zbižali, dokler se popolnoma ne zli-jejo v eno protikričansko stranko . . . Zakaj glavna gibalna moč obema je: nasprotovanje cerkvi.*
Jezuit, ki je to pisal, se je razodel že v teh besedah. Ena, dve, tri, hitrost ni čarobija, in tako stoji v drugem stavku že «cerkev», kjer je v prvem atalo ‘Krščanstvo*. Staro klerikalno sleparstvo, ki
vedno taji dejstvo, da je krščanstvo ena reč, cerkev pa druga.
Kaj mislijo liberalci o tej politični filozofiji, nas nič ne briga; sami se pa prav nič ne plašimo, če izrekajo modrijani «božjega kraljevstva* o socialni demokraciji in o socializmu take bebaste sodbe, da bi bilo vsakega gimnazialca zanje sram. Izrekati jih morajo, ker je njih obstanek v politiki odvisen od tega, da ljudstvo ne spozna resnice. Sugerirati morajo svojim pristašem, da so oni »krščanska* stranka, vse druge pa «protikrščanske» j vsiljevati jim morajo mnenje, da se vodijo politični boji za vero in proti veri.
V svoji brošuri hvali pisec drjn Kreka, čigar zasluga da je, da se pri nas socialna demokracija •ni mogla razviti*; on je »socialni tok srečno izpeljal na drugi plati* Mimogrede bodi omenjeno, da je »Slovenec* hvalil kakor božj,e razodetje brošuro, ki obsega take v nebo vpijoče idiotizme. Toda ker se je spominjal Kreka, bi ga bil vendar lahko vprašal, kaj je pravzaprav socializem in ta bi mu bil gotovo vsaj na tihem povedal, da nima pravice pisati o socializmu in socialni demokraciji, kdor je tak ignorant, da išče rejene temelje v verskih ali protiverskih ideologijah. Krek namreč ve, da ima socializem gospodarske pogoje, čeprav se v politiki ne ravna vedno po tem spoznanju.
Ampak čudovito lepo je, kako postavlja «učeni» pisec samega sebe na laž. Komaj je zaključil svoje modrovanjo o krščanstvu in protikrščanstvu in o hudiču, ki je prišel, ko so ljudje spah', pa že ugiba takole:
•Pred očmi pa moramo imeti, da se bo naša dežela vedno bolj industrializirala; industrija bo izpodrivala kmetijstvo. Zato bodo vedno bolj ugodna tla za socialno demokracijo.*
Kaj pa ima industrija in industrializirale opraviti s krščanstvom? Ce bi bila socialna demokracija »protikrščanska* stranka, tedaj bi morala biti tla zanjo enako ugodna ali neugodna, naj je dežela agrarna ali pa industrialna. Ce pa klerikalni učenjak sluti, da bodo tla tem bolj ugodna, čim bolj se bo širila industrija, tedaj bi moral tudi slutiti, da porajajo socialno demokracijo tiste razmere, ki jih vstvarja industrija, torej gospodarske razmere, v katerih živi delavsko ljudstvo. Tedaj bi bil zaslutil resnico, da prihaja cerkev za socialao demokracijo le toliko v poštev, kolikor zavzema stališče napram gospodarskim razmeram. Nepovršen človek bi se moral tedaj precej globoko zamisliti. S frazo, da morajo klerikalci «iti s časom naprej in zadoščati njegovim zahtevam*, se ne opravi nič. Zakaj vprašanje, na katero bodo morali odgovarjati, se ne bo zadovoljilo s «časom», temveč se bo glasilo čisto precizno: Ali hočete zadoščati potrebam izkoriščevalcev, ali potrebam i delavcev ?
Nam je odgovor že znan, ker ga je dala izkušnja. Dvema gospodarjema se ne more služiti. Klerikalci pa bodo slej ko prej služili kapitalizmu, ker roka roko umiva. S tem je pa tudi že povedano, da bo klerikalne slave in njihovih •velikih momentov* konec, čim bo množica delavskega ljudstva bolje spoznalo gospodarski položaj, nego ga spoznava klerikalni učenjak.
Vojn« ali air?
Upi se dvigajo in padajo in zopet dvigajo, Miru se tako godi kakor vremenu v aprilu. V so* boto je bilo že vse tako, kakor da je mir popolnoma zagotovljen. Nevarnost, ki se je bila poostrila pretečeni teden, je prihajala iz Rusije, Id se je začela sumljivo vesti. V Srbiji so res pričakovali, da
Leto XII.
bo Rusija izpremenila dosedanjo taktikn in posredovala z oboroženo močjo. Če so imeli v Peterburgu take namene, jih je najbrže iztreznilo fran-cozkO" časopisje, ki je kategorično povedalo, da Francija ne mara vojne zaradi Srbije. Francozi imajo na Ruskem preveč denarja, da bi želeli pustolovščine, ki bi spravile v nevarnost qjihov kapital. Rusija je končno res dala izjavo, Iti bi morala Srbijo spametovati. Iz nje bi morali spoznati, da nimajo pričakovati nobene pomoči, če bi začeli vojno. Toliko pameti pa morajo imeti sami, da brez ruske pomoči ne morejo zmagati. Uradne izjave srbske vlade res zatrjujejo, da hoče Srbija ohraniti mir, ampak križ je, ker se ne more vedeti, koliko so srbske uradne izjave še vredne. Hujskanja je bilo v deželi toliko, da bi končno vendar tudi proti volji vlade lahko počila puška. Časopisje hujska sploh še dalje. Nekaj tolažbe je seveda v tem, da so bile vesti o bojaželjnosti prebivalstva večinoma zlagane. Zdaj se poroča, da je med ljudstvom velika nezadovoljnost zaradi pristranskega ravnanja pri naborih; siromašnejše ljudi vtikajo med vojake, bogatejši se pa lahko izmuznejo.
Vojne priprave. Iti se na Srbskem še vedno vrše, poročila o mobilizaciji, o utrdbah, o nameravani obrambi Belegagradu i. L d. imajo pa menda le namen, pritisniti na velevlasti in na Avstro-Ogrsko, da bi iztlačili čim več koristi za Srbijo. Na gospodarskem polju bi res Avstrija lahko napravila Srbiji razne koncesije, ki bi bile deloma tudi v interesu našega prebivalstva. Seveda bodo kričali agrarci, če se to zgodi.
• * *
Ko je nastopila nova vlada, je razglasila uradno izjavo, ki pravi:
Srbija se v vsakem ozira vede korektno nasproti Avstro-Ogrski, ker na noben način ne krši dolžnosti, katere jej nalaga mednarodno pravo in mednarodni običaj. Svoje pravice in svoje najvažnejše interese brani na diplomatičnem polju s tem, da apelira na merodajno sodbo signaturnih vlasti berolinske pogodbe in s tem, da se ravna po nasvetih velevlasti. Na vojaškem polju se Srbija pripravlja za vse slučaje, ter se trudi, da zamujeno popravi in da se s svojim vojaškim oboroževanjem dvigne na isto višino, na kateri se nahajajo sosedne države. Doslej niso vojaške priprave Srbije na noben način prekoračile meje, v kateri se giblje v popolnoma mirnih časih vsaka, v vojnem oziru pripravljena država. Tudi ni Srbija storila nikakih korakov, ki bi bili naperjeni izključno proti Avstro-ogrski. Srbska armada nikakor ni koncentrirana proti Avstro-Ogrski, niti ni kak del vojake mobiliziran. Srbske meje proti Avsto-Ogrski so v popolnoma normalnem stanju, pač pa so avstrijske meje proti Srbiji — in sicer toliko ob Drini, kakor tudi ob Savi in Donavi gosto zasedene od vojakov. V srbskih vojašnicah se nahaja sedaj komaj 10000 vojakov več nego v navadnem zimskem času, ko so posadke zelo zmanjšane, Avstro-Ogrska pa je pomnožila svoje čete, ki naj bi šle v vojno proti Srbiji, za več nego 40.000 rezervistov ter jih koncentrirala ob srbskih mejah. Pooblaščeni smo nadalje do izjave, da je merodajnim srbskim krogom po avtentičnih uradnih obvestilih znano, da je velesilam stvarni položaj, ki sino ga o avstro- ogrskih-srbskih odnošajih gori pojasnili, natančno znan in da se raditega naravno priznava pravilno postopanje Srbije. Ce ni torej neprestano žuganje in žaljenje avstro-egrskega časopisja eno brezvestnih, sicer pa ne nenavadnih manevrov, s katerimi se hoče evropsko javno mnenje zavajati, ampak so ti napadi le nekak predhodnik kakega diplomatič-nega koraka s strani Avstro-Ogrske, potem bomo popolnoma jasno izjavili, da smatramo tak korak kakor surov in neutemeljen napad na Srbijo, ki naj služi v cinično pretvezo za uresničenje drugega dela osvojevalnega balkanskega programa Avstro-Ogrske, po katerem naj Srbija takoj po Bosni In Hercegovini sledi kakor roparski plen. Srbija se bo vsakemu takemu poskusu s vsemi silami protivila. Če bo pa tudi v slučaju takega flagrantnega napada na državo, katero so mednarodna pogodbe priznale in katere mednarodno korektnost ne more nikdo grajati, Srbija ostala osamljena in zapuščena,
se Sele pokaže! O tem dvomimo in sicer ne samo zato, ker sploh ne moremo verjeti, da bi se sedaj začetkom 20. stoletja v evropskem mednarodnem položaju zopet uveljavila pravica močnejšega, ampak tudi, ker imamo zato nekoliko pozitivnih vzrokov.
•
Rusija je podala važno izjavo, ki bi se morala smatrati za resen korak v korist miru, če se ne bi politika Izvoljskega obračala kakor vetar-njača danes sem, jutri tja. Izjava, katero razširja ruski korespondenčni urad, se glasi:
Odgovarjajoč na spomenico srbske vlade, ki zagotavlja svojo odkritosrčno miroljubnost in zatrjuje, da nima nobenih agresivnih namenov ter da je čvrsto odločena, varovati se vsakega pro-vokatoričnega dejanja in prepustiti velesilam posvetovanje o srbskih potrebah in interesih, je dala ruska vlada po svojem poslaniku v Belem-gradu z ozirom na namen, izrečen od srbske vlade, da hoče upoštevati želje velesil, svetovati srbski vladi, naj kategorično izjavi, da ne vztraja na teritorijalnih zahtevah in da se zanaša glede na vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu, na sklepe velesil.
Srbski poslanik v Carigradu, Gavrilovič, je izročil turškemu ministru za zunanje zadeve brzojavno sporočilo srbske vlade, ki pravi, da bo novi kabinet zasledoval politiko prejšnje vlade, namreč da varuje Življenske interese dežele. Počakal bo na sklepe velesil, dotlej pa varoval interese diplomatlčnim potom. Poveljništva ob meji so dobila nalog, za vsako ceno se varovati vsega, kar ki sosedna monarhija (Avstro-Ogrska) mogla smatrati za provokacijo.
#
Druge vesti, ki prihajajo iz Srbije, niso tako absolutno pomirjevalne, temveč se vidi, da nekateri hujskači še ne mirujejo. Poroča se med drugim o mobilizaciji dveh divizij, namreč donavske in drinske, torej onih dveh, ki bi prvi prišli v poštev v slučaju vojne z Avstro-Ogrsko. Mnogo se govori tudi o drugih vojnih pripravah, ki se izvršujejo z mrzlično naglostjo. Vojni minister Živkovi«; je izdal obmejnim četam naloge, da se meja čim strožje zastražL
Pisava časopisov je še vedno razburljiva. Večina listov trdi, da je nasvet, naj bi se Srbija odrekla zahtevi teritorijalne kompenzacije, nesprejemljiva. »Politika* silno napada Rusijo in pravi, da Srbija nikdar ne pozabi, kako jo zapustita v najkritičnejšem času. Razni član pravijo, da je zdaj šele vojna neizogibna, ker bila Srbija obsojena na smrt, če ne bi dobila toliko zemlje, da bi bila združena s Črno goro.
Rusija je v načelu sklenila, udeležiti se posredovanja združenih velevlasti v Belemgradu, katero najbolj pospešuje Francija. Za podlago takemu posredovanju predlaga Francija sledeče: 1. Velevlasti pozivajo. Srbijo, naj se odreče teri-torijalnim kompenzacijam. 2. Velevlasti bodo podpirale Srbijo, da doseže gospodarske kompenzacije od Avstro-Ogrske. 3. Srbija se poziva, naj odneha od nadaljnega oboroževanja. 4. Velevlasti obljubijo zato Srbiji, da jo bodo podpirale pri nadalnjih pogajanjih. ^
Finančni odsek srbske skupštine je, kakor poroča »Politika*, sprejel vse vojne kredite, ki jih je zahteval vojni minister Živkovič. Krediti znašajo 33 in pol milionov dinarjev.
*
Pariški .Tempo” pravi, da se bo formula za skupni korak petih velesil v Belemgradu izdelala v Berolinu in naznanila francoski vladi, ki jo predloži potem Rusiji.
Nti zbor.	Dalje.
Aneksija Bosne in Hercegovine je vznemirila Turfiijo, Srbijo in Črno goro. Od tistega dneva, ko je Aehrenthal razglasi habsburško suvereniteto nad Bosno in Hercegovino, je skoraj ves Balkan v ognju in eeprav ni dvoma, da je veliko vojnega bobnjanja le teatralnega značaja, se vendar ne da vtajiti, da je mir v nevarnosti. Aneksija je sedaj gotovo dejstvo, pa ne zaleže mnogo, preiskovati opravičenost tega koraka po naCelih mednarodnega prava. Mora se pa povedati, da je brez ozira aa pravno vprašanje avstrijska diplomacija napravila velikanske napake, ki ao bile povsem nepotrebne. Da se je proklamirala aneksija prav v trenotku, ko je zmagala mladoturSka revolucija, kaže malo smisla za razvoj na Turškem, ki tudi ostalim evropskim narodom na more biti Hekuba. Zato pa je bila naSa diplomacija »velikodušna* tam, kjer je bila njena velikodušnost najbolj abotna; iz rok je dala novo* pasarski sandžak, Cel, da bodo Turki smatrali to za kavalirstvo, pa se je tako iznebila cene, ki bi bila največ vredna v konfliktu, s katerim se je moralo računati na vsak način. S Turčijo se Avstrija pogaja, toda bolj kakor osmanska država se čuti s aneksijo prizadeta Srbija, ki nima zdaj nobenega
upanja, da bi prišla po svoji zemlji do morja. Kajpa da ni pristen ves bojni krik, ki se zdaj razlega po Srbiji in njene pravice do Bosne in Hercegovine so zelo dvomljive. Tista »historična* prava, ki igrajo pri meščanskih državnikih velikansko vlogo, ker dajejo šovinističnim deklamacijam lep relief, so vtJdno problematična, ker ne more nibče po,edati, zakaj bi bilo več vredno, sklicevati se na državna prava 14., kakor na ona 17. ali pa 12. stoletja. Po narodnem načelu pa nima združitev bosenskih Jugoslovanov z avstro-ogrskimi vsaj nič manj zmisla kakor bi ga imela s srbskimi. Toda vse teorije prihajajo v drugi vrsti. Dejstvo je, da je zdaj v Srbiji razvnet vojni fanatizem in da je tudi tam edina socialna demokracija pokazala treznost; v skupštini je bil socialni demokrat Kazlerovi6 edioi odločni zagovornik miru in je bil zato seveda razglašen za izdajalca. A tudi jugoslovanski proletarijat v Avstriji ne more s prekrižanimi rokami poslu« Sati bojnih hujskarij. Delavstvo ima po aneksiji itak že veliko škodo vsled bojkota na Turškem, ki je provzročil v Avstriji prav občutno krizo, občutno tudi za slovenske in hrvatske delavce v mnogih strokah. Proti vsaki vojni nakani moramo torej protestirati z vso odločnostjo. Ne more nam pa tudi bili vseeno, kaj se zgodi z Bosno. Avstrija je spoznala, da ne more anektiranih dežel zapostaviti Turčiji, ki je vpeljala ustavo, pa obljubuje Bosni konstitucijo, toda tako, ki je prava karikatura. S svojimi kurijami, neštevilni viriiisti in z razdelitvijo volilcev po verah je ta ustava neverjetna pokveka v dobi, ko imata Avstrija in Turčija splošno volilno pravico. Ge je Bosna zrela, da jo monarhija anektira, mora biti tudi zrela, da odločuje njen narod sam o svoji nsodi. Protestiramo torej proti ustavi, ki bi bila zgolj plašč za absolutizem in za brutaliziranje in izkoriščanje delavnega ljudstva.
Rešiti se bo moralo tudi državnopravno vprašanje Bosne in 'Hercegovine, ki je zdaj absurdno. Kaj namerava Avstrija, kaj skupna vlada, je še sveta tajnost, najbrže tudi za tiste faktorje, ki bi morali vsaj sami vedeti, kaj hočejo. Vsled aneksije je Bosna postala del Avstro-Ogrske, a nihče ne more povedati, kakšen je njen prostor v novi domovini, pa tudi nihče ne more zdaj pojasniti razmerja celotne monarhije. Avstro-Ogrska je po na-godbi dualistična, toda v njej imamo zdaj faktičen trializem; Bosna-Hercegovina je del dualistične celote, pa stoji izven obeh delov dualizma. Ona ima zdaj z Avstrijo in Ogrsko skupne zadeve, a nihče ne ve, kako jih ima reševati. Dejansko imata o njeni usodi odločevati oba dela izven nje, a vsak zase in teoretično je prav lahko mogoče, da odloči vsak drugače. Tamošnje delegacije rešujejo zadeve cele monarhije, torej tudi Bosne in Hercegovine, ki pa sama ni zastopana v delegacijah. Povsod torej sama nasprotja. Za rešitev iz tega tragikomičnega vrtinca je pa vse polno načrtov; vsak si napravi svojega, seveda sebi v prid. Prvi so prišli Madžari, ki, slicujoči se na davno pozabljeno vlado nad skoraj mitološkim kraljestvom, Ramo zahtevajo zase. Pa tudi Avstrija bi jo rada dobila. Tretja ideja je pa trializem, ustanovitev jugoslovanske države kot tretjega faktorja v monarhiji. Tudi zanjo pa so različni recepti. Frankov n. pr. je ves drugačen kakor Krekov in Stadlerjev drugačen kakor Lorkovičev. Večinoma pozabljajo vsi, da se države ne vstvarjajo z resolucijami in tudi kranjski deželni zbor, kjer smo slišali prav zanimive reminiscence o Uskokih in o Belih Kranjcih, je plezal s svojo trialistično debato po prav visokih zvonikih. Gotovo ja pač, da posega aneksija narodno prav globoko v interese Jugoslovanov in prav mi ae moremo ignorirati vprašanja. Nočemo se varati, Temo, da bo končna rešitev rezultat dela različnih in nasprotnih moči; vemo, da bodočnosti ni v sedanjosti Moramo si pa biti na jasnem, kaj hočemo in naj posegamo v razvoj. Vidi se pa, da so tudi tukaj, težave. Za nas je merodajno narodno načelo, ki je izraženo tudi v brnski resoluciji, do-čim vidimo, da je bosenska socialna demokracija, ki ae je pravkar ustanovila, sklenila resolucijo, zahtevajočo «avtonomijo Bosne v zvezi avstroogrskih avtonomnih dežel*. Lahko je razumeti, če se zahteva taka avtonomija za prvi čas, da dobi narod v Bosni sam priliko, odločiti svojo usodo. Toda nemogoče je, da bi trajno ona socialno-demokra-tična stranka zagovarjala deželno avtonomijo, do-Cim zahtevajo druge narodno« Treba je torej, da se sporazumemo glede na to. Na takem sporazumu so interesirani tudi sodrugi na Hrvatskem, pa se nora na vsak način poiskati pot, ki vodi do njega.
Če priznavamo narodno načelo, pa ne mislimo samo na današnji dan, spoznamo lahko, kakšno važoost ima aneksija za vse Jugoslovane, pa tudi za Slovence. Noben organizem, pa tudi noben narod nima večnega življenja; če pa izgine, se vendar njegov narod ne izgubi s sveta. Narod take kulture kakor starogrški, take moči kakor rimski, je izginil ; niso pa izginuli potomci starih Grkov in starih Rimljanov. Največja naivnost ne more misliti, da je edino slovenskemu narodu določena izjema. Tudi on je podvržen neizpremenljivim zagonom prirode. Ni pa potrebno, da bi zanesel potomce naroda slopi slučaj bogve kam, temveč takozvani usodi se lahko začrta pot, če se hoče in če se poznajo zakoni. Pameten človek gotovo ne misli na to, da bi se eBega jutra zbudili vsi Slovenci kot Hrvatje ali pa nasprotno; lahko se pa pripravljajo tla bodoči celoti, ki postane ob zavednem delu lahko taka, kakršno hočejo dotične narodne skupine. Tudi jezik se razvije; saj vemo, da Slovenci danes ne govore tako kakor so govorili v osmem stoletju.
V čem naj bi bila nesreča, če bi se razvoj po možnosti reguliral v smereh, ki drže k enemu cilju?
V dobi, ko nam vsa dejstva pričajo razvoj v velike skupine se ne da ta tendenca vtajiti v življenju narodov. In sorodnost jugoslovanskih jezikov je preveč očividna in predobro dokazana, da ne bi spoznali, koliko večja je korist, če zraste iz posameznih delov velika skupila, kakor pa če se vsak del prejalidej izgubi v tujih. Smejemo se (planinskemu hrvatstvu*, «ilirstvu» i. t. d., tudi se ne moremo ogrevati za veliko Hrvatstvo ali velikosrbsko hegemonijo, ampak kulturna skupnost vseh jugoslovanskih plemen, v kateri bi bila Slovencem odkazana prav važna vloga, ima prirodne temelje in življensko moč ter je vredna našega dela.
Med raznimi dnevnimi vprašanji je zdaj na živahni razpravi tudi slovemko vseučilišče, ki ga meščanske stranke prav pridno izrabljajo v agitaciji, o kateri se pa ne ve, koliko je v njej resnosti in prepričanja. Izrekla s« je želja z neke strani, da bi zavzel današnji zbor precizno stališče glede na to vprašanje, kar se mi pa zdi nepotrebno, ker je naše stališče o stvari sami itak jasno in znano. Ce se misli, da je treba tudi o posameznostih danes izreči avtoritativno besedo, pa menim, da je to nemogoče. Socialno-demokratična stranka je najod-kritosrčnejša prijateljica resnične izobrazbe To vedo prav dobro tudi tisti, ki se včasi iz agitatoričnih namenov delajr, kakor da ne verjamejo. Sociaino-demokratična stranka torej tudi ne more nasprotovati vseučilišču. Naravno je pa, da so nam ljudske šole bolj važne kakor vseučiliške fakultete in da mislimo po ljudskih šolah na tista učilišča, ki so namenjena še širokim slojem ljudstva. Vseučilišče je v prvi vrsti buržoazno vprašanje; ne samo buržoazno, ampak pretežno. Potem pa je seveda tudi splošno narodno vprašanje in zanima tudi nas. Povdarjati pa moramo, da naše simpatije niso posvečene fabrikam uradnikov, temveč vseučilišču, ki bi širilo najviijo izobrazbo med ljudstvom sploh. Da narodnjaški agitatorji ne mislijo na to, je gotovo. Za nje prihaja vseučilišče kot politieum v poštev. Saj smo prijadrali v Avstriji tako daleč, da je že skoraj vsaka enorazrednica politično vpra* Sanje. To vedoči, vendar ne pozabimo na namen vseučilišča in smo zanj. Nikakor pa ne moremo priznati, da ima kdorkoli pravico, izdajati v tem vprašanju in celo o vseh podrobnostih avtoritativne dekrete. Človek je n. pr. tudi brez greha lahko nasprotnik vseučilišča, lahko smatra tehniko za važnejšo, lahko verjame, da bi bilo bolj oportuno, pospeševati razvoj zagrebškega vseučilišča. Edino vprašanje je za vsak slučaj, s kakšnimi argumenti podpira svoj nazor. Da se ogrevajo klerikalci za vseučilišče v Ljubljani, je umevno. Oni mislijo na svoje semenišče, ki naj bi postalo teološka fakulteta, dasi je vseučilišče znanstven zavod, teologija pa ne znanost. Toda teologija, pa par klerikalcev na ju-ridični fakulteti bi dalo vsemu vseučilišču klerikalen značaj in njihova stranka bi pridobila v Ljubljani mogočno postojanko. Nikjer pa ni zapisano, da mora vsak Slovenec misliti s klerikalno glavo. Vsak dan vidimo, da si nazori o mestu, kjer naj bi bilo vseučilišče, nasprotujejo. Ta je za Ljubljano, oni za Trst. Slovenski narod pa Se nikoli ni na tak način izrazil svojega mnenja, da bi se lahko smatralo yprašanje za rešeno. Dokler se to ne zgodi, nas n« more nihče siliti, da l?i slepo prisegali na razširjen lemenat v Ljubljani. Pri nas je pač taka navada, da vrže kdo agitatorično besedo med narod, ki mora tisti hip veljati za dogmo in kdor ne veruje,
priloga »Rdečemu praporju" z dne 3. marca 1909-
je LiViiauioUtii, EfUU, hereslrat, herel.fr, amen! To, kar imamo roči, je v n«ši resolucij: povedano.
V akuten stadij jc stopilo tudi sa delavstvo tako važno starostno ■/ a var oranje, ki se je v ir\vnoiii toliko pretresalo, da »o vsi delegat jo o njem radostno poučen'. Ker je mn j Sas že davno poteke!, mi menda ni treba o tej s l ari detajlirano poročati. Resolucija, ki je predlož na, je jasna, če se pa v debati izrazijo želje, odgovorim pozneje na vsa vprašanja.
Tudi resolucije o HrvaUki mi ni treba posebej utemeljevati, kor govori sama zase. Le resolucija je, ampak v teiki dobi, ki jo imajo zdsj na Hr-vatskem, ima tudi naša bratska beseda kot izraz naša sclidarnosli svoj p <men. Hrvatski sodrugi nas bodo razumeli, njibovi sovražuiki p« tudi.
S tsm priporočam rcsolucije, ki so Vam predložene in prosim, da vzamete poročilo na znanje. (Viharno odobravanje.)
Predsednik ČobaV. Otvarjam razpravo o poročilu in c re-.;oluc!jal!.
Ant«u Kristan (Ljubljana):
V£a sedanja politika v Avstriji se lahko označuje kot mandafsk a politika. Stranke v državnem zboru se pn vsakem predmetu vprašujejo, kako bi si zavarovale svoje mandate za prihodnje volitve. Tedaj je naravno, da so realni vspehi za ljudstvo malenkostni. K:tr se ti‘če vseučillškcga vprašanja, je stvar taka: Vseučilišče je dobro, ampak ljudske Sole so boljše. Ljudska šola je absolutno potrebna. Po več ni je to edina šola za prolutariat. Kot delavska stranka' moramo najprej zahtevati šole, ki laiiko koristijo delavcu to po razne strokovne šole. Poglejmo, kako je a ljudskim šolstvom v Istri in na Koroškem 1 Sodrug Petejan nam je poročal, kakšno velikamko število analfabetov je tani. To je naša skrb. Buržoaiija smatra vseučilišču izključna za svoj zavod in tak bo tudi, če ga donimo. Na univerzno ekstenziteto vendar ni misliti pri nas. V resoluciji uaj se glavno povdarja zahteva ljudskih in strokovnih Sol.
Kocmur (Ljub’jaaa):
Splošno se strinja m z izvajanjem Antona Kristana. Ce je univerza potrebna in kje je najprimernejše mesto 2a njo, mora biti najprej skrb buržcazije. Dokler se ta med seboj prepira, se ne more od nas zahtevati, da bi opustili važnejše delavske potrebe pa šli v boj za nekaj, kar si predstavlja vsak po svoje. Vse kaj drueega ie z ljudsko šolo. Premalo imamo ljudeh šol, a kar jih imamo so večinoma take, da bi se človek zjokal. Zahtevati moramo torej ustanovitev novih in izpopolnitev obstoječih ljudskih šol, no le v Istri in v tužnem Korotanu, ampak tudi na Kranjskem, kjer je šolstvo škandal. Z vseučiliščem se misli i a Iemenat in na juridicno fakultet?. Juristov imamo pa itak že preveč, v tem ko primanjkuje medicincev. Zdravje je ljudska potreb?: ampak za to se buržoazija uer briga toliko kolikor za uradu ško konkurenco svojih sinov.
Milost (Trst);
Ker se v meščanski politiki neprenehoma vodi boj proli nam z narodnega stališča in nas napadajo če<5, italijanske socialiste naj pogledamo, kako so nacionalni, dočim smo mi protinarodni, naj povem, da je prav sodrug Pittoni mednaroden do kosti. To vemo mi	v Trstu,	ker	nam je znano, koliko
je že storil	za	Slovence,	čeprav so ga napadali
italijanski nacionalisti. Tudi v vprašanju aneksije je zavzel tako pravično stališče, da so se sedrugi v Italiji čudili in so ga celo napadali v časopisju. Saj imajo tudi nas za šoviniste, namreč italijanski nacionalisti, kakor naši nacionalisti italijanske socialiste. V	tem	so si	vse	buržoazije enake. Sovražijo nas	pa	zato,	ker	smo resnična delavska
stranka. Iti dokler nas tako sovražijo, vsaj vemo, da smo na pravi poLi.
Dr. Dermota (Gorica):
Glede na vseučilišče gre za to, ali je to taktično, ali poiit!čno vprašanje. Po mojem mnenju je taktično. Politično jo le zato, ker so ga meščanske stranke spravile na političen teržn. Nam pa ni treba, da bi šli za njimi. Ge ločimo politično lupino od jedra, tedaj imamo vseučilišča kot kulturen zavod in smo zanj. Kje naj bo ta zavod, da bo kulturen, je pa spet taktično vprašanje. Zato ni treba resolucije pri politični točki. Primerna bi bila pri taktiki. Načeloma smo gotovo za vseučilišče. Ge se zahtevala tehnika, bi bili tudi zanjo. Obsojamo dogmatično rešitev.
Anton Kristan
predlaga zaključenje govorniškega imenika. Sprejeto.
Vpisanih je še osem govornikov. Dalje prih.
O tiska poroča sodrug Anton Kristan:
Ga se ozremo danes po na^:m tisku, moramo konstat:rati velik napredek. Imamo tri politične časopise : »Rdeči Prapor* v Ljubljani, ki izhaja po dvakrat na teden, »Delavski iist»,ki izhaja po enkrat na teden v Trstu, ter »Naprej*, ki je poljudno glasilo najširših proletarskih slojev. Tudi Dalmacija ima že socialno - demokratični tednik »Glas m a 1 o g p u k a*. Pa tudi strokovne liste že imamo! »Železničar* prihaja med delavce na železnici dvakrat na mesec, »Tobačni delavec* izhaja enkrat v mesecu. »International* pa v italijanskem in slovenskem jeziku vzgaja pekovske pomočnike.’ Pred nekoliko leti si bil na naših strankinih zborih v veliki nevarnosti, če si le zinil besedico, da bo treba poleg »Rdečega Prapora* tudi kakšnega strokovne g a lista. Gorje pa tebi, če si omenil, da bi tudi kak peptičen lsst bil na mestu poleg »Rdečega Prapora*. Da, da, časi se izpreminjajo; razvoj ne pozna meja, ven hoče iz vseh umetnih okvirjev. Smejim se, ko sa spomnim, da je stranka izrekla sn?.themo nad menrj in nad idrijsko okrajno organizacijo, ko smo izdali krajevni naš list »Naprej!* In to je bilo leta 1903 — pred dobrimi petimi leti.
Napredek našega ti?ka je očiten. Daljši dokaz je v »Delavski tiskovni družbi*, ki se je razvila iz založništva časopisa »Naprej!* v zmislu sklepov strankinega zbora iz leta 1907. Danes labko rečemo, da imamo že kaj vzeti v roko. 14 lep'h brošur od »Socializma* in »Socialno demokracije* do »Nevarnega socializma* in »Strahov* — lepa vrsta jih je, ki se bo seveda še pomnožila v najkrajšem času. Tudi »Komunistični manifest* že Lhko beremo v slovenskem jeziku in večji del »Erfurtskega programa*. Da, vesel je človek, ki je videl pred leti našo mizerijo v tiskovnem' pogledu in ki vidi danes tozadevni dejanski položsj. Veadar imama še vse premalo, ker bi še vse več luhVo imeli.
Pri na3 sc namreč V3e premalo dela! Naši so-drugi sami se še vse premalo brigajo za strankin tisk, ki je vendar naš? glavno orožje. Kamor ne pride beseda agitatorjeva, tam prideš s tiskom, če ga imaš in revolucijoniraš glave. Tista stranka, ki 'ma dober tisk, ima vedno lepe uspehe. G ško3lovanska socialna demokracija n. pr. ima prav zelo zahvaliti svojemu vzornemu tisku tisto moč, ki jo danes dejansko poseduje. Pri nas pa —P
»Rdeči Prapor* je 0'ircdnje glasilo naše stranke. Financijelno ujegovo stanje danes ni baš preslabo, kajti, v koiikor se mi je povedalo, bomo letos prvič na našem strankinem zboru slišali (pri poročilu administratorja), da ima naš »Rdeči Prapor* denarvkasi. To se mora povdariti, ker kaj takega se doslej še nikoli ni slišalo. Ge pa pogledamo številke, v koliko izvodih se tiska »Rdeči Prapor*, pa ne smemo biti veseli. Prav tako ni povoda za kakšno radostno razpoloženje, če zvemo, da tvorijo pretežno večino odjemalcev sredine številke »Rdečega Prapora* strdkovue organizacije s svojo obligatno upeljavo. Mi verm namreč, da je tako stanje nezdravo, ki more bili tudi včasih pogubonosno. Z ustanovitvijo »Železničarja* je odpadlo »RJečemu Praporu* 1800 do 2000 odjemalcev. G i bi pa n. pr. rudarji danes ustanovili svoj strokovni list, potem je seve vprašanje daljnega obstoja »Rdečega Prapora* precej težavna naloga. Zategadelj je treba tu že sedaj skrbeti, da se izognemo vsem podobnim pretečim nevarnostim. Kako? Skrbeti moramo, da dobimo za »Rdeči Prapor* čim največ direktnih samostalnih naročnikov, da postane list neodvisen od eventualnih ustanoyitev strokovnih glasil, kajti te ustanovitve se bodo izvršile neglede na politične liste iz notranja potrebe organizacij. Pogled na tozadevni razvoj pri drugih narodih je pač dovolj glasen prorok.
Uprava »Rdečega Prapora* se mora postaviti na živejšo in živahnejše stališče. Zato predlagam v resoluciji, ki naj se soglasno sprejme, da naj se uprava »Rdečega Prapora* odda v oskrbo »De> lavske tiskovne družbe*, ki ima že sedaj z listom »Naprej!* izborno urejeno kolportažo. Seveda bo treba «Rdeči Prapor* tudi v redakcijskem oziru popolniti, kajti dosedanji Sef - urednik je preobložen
z redakcijskim delam in ne more lista urediti tako, kot bi bilo p j treba za naše razmsre. Obilo krivde leži ssve v dejstvu, ki je obžalovanja vredno, da se list urejuje in piše v Ljubljani, tiska v Kranju, tako da Uf£dn;k nikoli nima pri ureditvi lijta zadnje besede, ampak jo ima vedno g. tiskar, ki je včasih tudi le — tiskar. Temu bo seve odpo-moči le tedaj mogoče, ko bomo imeli lastno tiskarno v Ljubljani, kar upam, da so bo v tekočem lotu zgodilo.
Govori se tudi semtertja o dnevniku, ki naj izhaja v Ljubljani ter reprezentira stranko, bojuje boje, vzgaja socialistično publiko. Ni to neizvedljiva misel! Ob volitvah leta 1907 smo ga ineti. Seveda smo ga tiskali v Kranju, kar mu jo zelo škodovalo. Tudi ga bomo prav lahko zopet imeli. Razume se, da ja za izvršitev take reči treba denarja, denarja in denarja ter--------------navdušenja in žilave prid-
nosti. Upam, da bo prihodnji ir.- rš ?a!ni odbor razmišljal tudi o — dnevniku, seve, popreje bo moral uredili glede sedanjega za5:garirsnja »Rdečega Prapora* vse to, kar sem omenil in kar je sploh potrebno, hvrševalnemu edberu bodo morali pa stati sodrugi na strani tako z dobrimi nasveti kakor tudi z dejansko pomočjo.
O »Delavskem listu» bomo slišali podrobno poročilo od so drugo v iz Trsta. V kolikor sem poučen, gre trdo, ali gre! Občudovanja in vso pohvale jo vredna požrtvovalnost primorskih, glavno seve tržaških sodrugov z ozirom n«", gmotno podpiranje »Delavskega Lista*. Ni jej najti skorp primere ! Ali — požrtvovalnost gre le do gotovih meja! Treba bo fmaneijeln s stran % stališča trgovca premotriti ter kalkulacijo postaviti na realna tla navadne trgov?k? kupčija.
Pozdravljali smo ustanovitev »Delavskega lista* kot prepotrebnega orožja naših Primorcev; tudi danes je njihov ponos naš p*nos, ali — kakor rečeno — želimo, da se »Delavskemu Listu* ustvari trdna podlaga, ki je pogoj za njegov daljši obstanek in razvoj.
Glede »Napreja!* mi ra reči veliko. V juliju 1908, ko se je preselil v Ljubljan?*, jo imel okrog 1000 naročnikov, danes jih imn nad 4000. V šestih mesecih lep napredek. Financijelno je oprt na •Delavsko tiskovno družbo*. Namenjen' je najširšim slojem, kjer izvršuje svojo misijo p-; najboljši moči. Uredništvo si je sve to, da je redakcijski del — — pomanjkljiv, kar tiči v tem, ker je urednik preobložen z drugimi deli in piše list 1<? v prostem času. Tudi tu bo treba reforme. C« sa »Napr-j* tako izpopolni kot želimo, potem bo eden najboljš'h ljudskih listov na našem jugu in dosrgel bo tudi precej nad 10.000 odjemalcev!
O strokovnih listih bi se dalo obilo govoriti, ali kaj bi pomagale vse rekriminacije. Po poti razvoja gredo! Naloga stranke in strokovnih organizacij samih pa je, da skrbe, da ne zaidejo iz to poti.
Prav vipodbudljiv pojav je. videti v tem, da se razširja v stranki krog duševnih delavcev. Naj se že sodi o nag'bih inteligence, ki prihaja v stranko, karkoli, ono bodi pribito, da dan.s v današnjem štsdiju razvoja naša stranka rabi inteligenco, ker vzgojiti si iz delavskih vrst samih potrebnih duševnih moči si /al še nismo megli. Ta prihod inteligence v stranko bo tudi koristil našemu tisku, ki pridobi prpcej novih sodelavcev v najrazličuejših strokah, kar je’zelo želeti S tem bo odpadla tista monotonost, ki sa semtertja v našem tisku bridko cbčuli. Dalje: »Naši Zapiski* zopet vstanejo v življenje — dobiček bo naš, ker naSi strankarji, naši pristali najbolj živo potrebujejo svobodno znaustene tribune, iz katere hočejo kaj dobrega, lepega in koristnega slišuti, pa tudi slišani biti. . „
»Delavska tiskovna družba* pripravlja tudi v t;skovnem oziru svoje. Damis njen g!avni cilj, dobiti tiskarno, s katero sa še-le da prava zmožnost razvijanja.našemu tisku. Zato pa bi bilo zelo priporočati, da se, kolikor le gre, vsi sodrugi oklenejo te družbe in postanejo njeni člani. »Delavska tiskovna družba* naj postano to, kar je njen glavni namen: matica socialističnega tiska na Slovenskem.
Suma sum s rum: skromno resolucijo predlagam. Sprejmite io in naročite pot ra izvrševal« nerau odboru stranke, naj jo pošteno brez vsega drugega realizira, pa bodete videli, da ste storili v provspeh stranke izborno delo, Resolucija moja ima
edini namen: postavite naš tisek na tisto stališče, ki mora odgovarjati našim intencijam. Reprezentant nagega tiska pa je vendarle osrednji organ »Rdeči Prapor*1
Kdor še hoče »Delavski žepni koledar za leto 1909“, na] se takoj oglasi. — Cena 80 vin., po pošti 10 vin. več.
Politični odsevi.
Državni zbor je zdaj uradno sklican na dan 10. marca.
»Delaven blok>, to je združitev strank, ki hočejo, da bi državni zbor delal, bi bili radi ustanovili nekateri nemški liberalci. V sredo je znani Sylvester povabil več poslancev, med njimi tudi drja. Adlerja na dogovor. Prišli so dr. Adler, (soc. dem), baron Morsey (klerikalec), Glom-b in s ki (Poljak). Gr oss (nemški liberalec) G hi a r i (nemški nacionalec), Pacher (vsenemec). Dr. Adler je takoj povedal, da je prišel na povabilo le za svojo osebo in da ne govori v imenu kluba. V debati je dr. Adler naglašal, da nobena akcija za delavnost državnega zbora ne more imeti vspeba. če ne izvira iz konference vseh strank brez ozira na politično stališče. Naj je to že seja klubskih načelnikov ali kakršnakoli konferenca, je le tedaj moeoča, kadar se skliče državni zbor. Slovanski blok ni pokazal nobenega namena, da bi delal obstrukcijo, torej tudi ni povoda, da bi se proti njerau snoval blok za delavnost. Sklenilo se je torej, da se počaka, kdaj skliče vlada parlament.	*
Baron Bienerth ima zdaj velike skrbi zaradi državnega zbora, ki jih je pa sam zakrivil. Zdaj, ko je zapeljal voz, kolikor je mogel v blato, pa išče rešitve in pomoči pri vseh straneh. Tudi pred-sedništvo socialno-demokratične zveze je v torek povabil. Prišli so v njegovo pisarno sodrugi dr. Adler, Nčmec, Pernestorfer in Seitz. Ministrski predsednik je dejal, da noče vladati brez parlamenta, ampak da ga namerava sklicati, čim bo mogoče. Socialno-demokratično stranko prosi, naj pomaga, da bo parlament zmožen za delo.
Socialno-demokratični poslanci so mu povedali, da smatra stranka zaključenje državnega zbora za težko napako, ki opravičuje največja nezaupanje napram vladi. Že zaradi tega morajo biti socialni demokratje v najostrejši opoziji proti vladi. O tem pa, da žele socialni demokratje delavnost parlamenta, je izključen vsak dvom. Socialni demokratje niso nikdar poskušali obstrukcije. Da se pa prepreči obstrukcija katere druge stranke, za to mota skrbeti vlada. Stranke ge bodo morale sporazumeti, da se povrnejo vsi načrti, ki so že bili v odsekih, zopet v enakem stadiju tja. Najboljše merilo za voljo vlade, če hoče vladati s parlamentom, bo to, kdaj da skliče državni zbor. Če se hočejo vsaj najnujnejše zadeve, zlasti podržavljenje železnic, rešiti pred Veliko nočjo, je vsak dan dragocen. Nujno je torej, da se skliče parlament čim prej je mogoče.
Ministrski predsednik je izjavil, da se v bližnjih dneh odloči, kdaj bo sklican parlament.
Socialno-demokratični poslanci so povedali še svoje mnenje, da je tudi tendenčni proces proti češkim radikalcem velika napaka.
Nemfeke itranke v državnem zbora so hoteli proti »Slovanski enoti» sestaviti nemški blok, ki bi obsegal svobodomiselne Nemce in krščanske soci-alce. Nazadnje so se liberalci ustrašili volilcev, ki niso tako zaljubljeni v krščanske socialce kakor poslanci. Ampak v narodnih vprašanjih bodo složno nastopali.
Troiki aneksije Boine in Hercegovine znašajo dozdaj po statistikah nekaterih listov že 500 milijonov kron. Od teh je bilo dozdaj že v gotovini izdanih 280 milijonov, 300 milijonov pa samo zaračunjenih, ker ni bilo več gotovine v državnih blagajnah na razpolaganje.
Madžarisacija ■ pomočjo cerkve se pridno vrši. Njitranski biskup Imbro B a u d e je poslal na syoje vernike, ki so poyečini Slovaki, pastirski list, v katerem jib opozarja, naj v zmislu naredbe naučnega ministra grofa AppoDyja posvetijo v nemadžarskih Šolah čim največjo pažnjo naučenju madžarščine.
V ogrskem državnem zbora je v sredo poslanec Mez6ffy vložil interpelacijo zaradi vojne nevarnosti. V interpelaciji se pravi:
»Ali je znano ministrskemu predsedniku, da označujejo inspirirane vesti časopisja, ki je blizu ministrstvu za zunanje zadeve le za vprašanje kratkih dni, da odpošlje vojna uprava skupno vojsko na takozvano kazensko ekspedicijo v Srbijo? Ali je znano ministrskemu predsedniku, da škodujejo vznemirjajoče vesti o vojni in vojae priprave trgovini, industriji in gospodarskemu razvoju, pa da plašijo očete Ul matere, katerih sinovi služijo v skupni vojski in ki bi morali žrtvovati kri in imetje, če res izbruhne vojna s Srbijo ? Ali je ministrski predsednik, če mu je to znano, pripravljen pomiriti javno mnenje, ki je v 'skrbeh ter zagotoviti obupanim očetom in materam, da nimajo razloga za strah, ker ogrska vlada ne misli ne na vojno, ne na takozvano kazensko ekspedicijo P Ali pa je ministrski predsednik, če mu ni mogoče, dati taka pomirjevalna nojasnila, pripravljen, opozoriti vodjo lunapje politike v imenu ogrske vlade, da ne
želi nihče na Ogrskem vojne bodisi s Srbijo ali s katerokoli državo? Alije naposled pripravljen, varovati staro in neizpreme-njeno pravo Ogrske, da ne sme nihče pričeti vojne če je ne dovolita nrej kralj, pa tudi parlament?
V pondeljek je izdala srbska vlada, še eno uradno izjavo, s katero svari, naj se ne verjame vznemirjajočim govor.cam, ki prihajajo večinoma iz kalnih virov. Vse govorice o napadih na meji, na Bslgrad i. t. d. so brezpredmetne, dokler ne izreče svoje besede Evropa, v katero Srbija popolnoma zaupa. Vlada je Evropi odgovorna za korektno vedenje ob meji in zato se pričakuje od vsakogar, da bo pospeševal srbske interese v besedah in dejanjih s popolnoma korektnim vedenjem in z zmernostjo.
0 nameravanem atentata na bolgarskega kralja Ferdinanda poroča belgrajska policija. Prijela je Bolgara Anastazovain Srba Popoviča, ki sta baje nameravala v Ruščuku pričakovati Ferdinanda, ko se vrača iz Peterburga ter ga naskočiti z bombami. Baje sta priznala, da je v Sofiji velika zarota proti življenju Ferdinanda.
Tnržki bojkot je končan, toda skladišča v turških lukah so prenapolnjena, pa bo treba še mnogo časa, preden bo mogoč reden izvoz avstrijskega blaga.
Raška vlada je sprejela turški predlog o odškodnini Bolgarske.
Rnska šplonaža pred sodiščem.
Razprava, ki je imela zaključ ti že v petek, se je morala nadaljevati še tri dni in se je končala še le v torek z znanim rezultatom.
Četrti dan.
Med drugimi pričami je bil tega dne zaslišan dr. Kapellner.
Priča pripoveduje, da se je seznanil z Bo-rowsko v krogu poljskih socialistov. Ko je slišal, česa je dolže, je dvomil. Zlasti mu ni bilo jasno, kako je Bakaj izvedel za posameznosti h njenega življenja, tako n. pr. za njeno nesrečno ljubezen do nekega profesorja. A tudi to se je pojasnilo. Pred par dnevi mu ie asistent Prziberski povedal, da mu je profesor Rosner pripovedoval, kako ga je Borovvkka obiskala, pa je dejal: Kaj hoče od mene? Napravila mi je ljubezenski prizor!» — Dalje pravi priča:
Dobil sem vtisk, daje Borovvska zelo histerična in da bi bilo bolje, Če je ne bi bili rabili za politično delo. V značaju takih histeričnih oseb je po eni strani lažnjivost, po drugi pa veselje za spletkarstvo. S histerijo se tudi pojasnjuje, da je izrekala pred mnogimi osebami težke obdolžitve proti svojemu možu, Vest, da je vohuaka, je zadela sodruge kakor strela z jasnega.
Prihodnja priča je poslanec sodrug Ignacij Daszynski.
On pripoveduje: Leta 1905 me je Borowska enkrat ustavila na glavnem trgu v Krakovu in me je prosila za kratek pogovor. Šel sem ž njo v kavarno in tam mi je dejala, dagji ve?t ne da miru, da je umorila svojega otroka in da se bo ubila. Skušal sem jo potolažiti, češ, da pač ne misli dobesedno kakor govori. Svetoval sem ji, naj si poišče dela, ali pa naj gre v Ameriko; pomagal bi ji, da bi tam dobila kot babica dober zaslužek. Pozneje sem slišal, da se pridno uči. in da dela stroge izpite, pa sem jo cenil. Seznanila sc je s Hekerjem, dr. Bobrowskim in z drugimi sodrugi. Ze na Dunaju sem slišal, česa jo dolže. Ko sem prišel v Krakov, sem napravil Hekerju v uredništvu »Naprzoda* hud prizor in sem mu očital, da se je prenaglil. Zmenili smo se, da objavi »Naprzod« posebno izjavo, če bi se bila morda Borowska zamenjala z drugo osebo. Nekoliko dni potem je prišla BoroWika k meni v stanovanje. Tedaj sera že poznal Bakajeve vesti. Njeno vedenje pri tej priliki je napravilo namfe najslabši vtisk. Dejal sem ji, da se stvar ne bo nagloma rešila, ker je trciba natančnega poizvedovanja in ker ima vsakdo dolžnost, razkrinkati špiona. Borowska pa je odgovarjala, da ne more čakati, ker je konec šolskega leta in mora delati izpite. D*jal sem ji, da je to zdaj postranska reč; glavno je, pobiti obdolžitev. Žugala je s sodnijsko tožbo, nakar sem ji odgovoril: «Nimant nič zoper to, da tožite; ampak potem nimava nič več opraviti skupaj. Če zahtevate strankino razsodišče, je dobro. Sodnije se ne bojimo; v boju smo bili že dostikrat, to ni nič novega za nas.»
Predsednik: Ali ste imeli že takrat dokaze, da je kriva?
Daszynsky: Dokazov o ožjem zmislu ne, ampak vsi sledovi so kazali, da je obdolžitev opravičena. Zlasti me je osupnilo, da je Bakaj vedel posameznosti iz Borow*kinega življenja z možem.
Dr. Lewicki: Ali ste smatrali Borowskine besede, da je usmrtila svojega otroka tako, da ga je res ubila P
Predsednik: Ne, ne ...
Daszynski: Govorila je prav tako. Verjel pa nisem, temveč sem smatral te besede za izraz njenega obupa.
Dr. Hesky: Ali ima ruska poicija v Krakovu svojo agitacijsko pisarno?
Daszynski: Pred nekaj tedni je bil gubernator Anenkov v hotelu »Central* ter se je ! zglasil za »trgovca iz Berna*, Anenkov je pispl ne- :
kemu delavcu, ki je bil prej na Ruskem, naj vstopi v »Ohrano*. Tudi v hotelu «Evropa» je bil pred kratkim uradnik »Ohrane* s svojo soprogo. Ko sem prišel z drugimi sodrugi tja, je dotični uradnik že izginil. Ruska špionaža se cUli na militaristično in politično. Na meji ima ruska vlada štiri prehode, ki služijo samo »Obrani*. S u lki e wi c z, ki je zelo previden mož, mi jo pripovedoval sledeče: Enkrat se je z Borovvsko menil o ječah, o mučenju in o podobnih rečeh na Ruskem. Naenkrat je Borovvika prebledela in je zaklicala: »Kakšna grdoba sem jaz!»
Dr. Hesky predloži pismo, ki mu gaje bil pisal gubernator Anenkov, s prošnjo za razgovor. Dr. H e s k y pravi:	'
Zii se, da je v Krakovu trg za duše. Mogoč’, da so tudi Borowsko tukaj najeli.
Priča dijak Krzyston pripoveduje, da je Bctrowiki svetoval, naj ne prihaja na vseučilišč?, dokler ne dokate, da je nedolžna. Njej je bilo več ležeče na izp.tib, kakor na dokazih, da ni vohunka. Nekoč je sedel v kavarni. Naenkrat je stopil k njemu človek, katerega ni poznal, pa ga je nenadoma udaril. Ko je pristopil poslanec Dawyns-ki, je neznanec pobegnil. Zunaj pa je stala Borowska in tedaj se je izvedelo, da je bil napadalec njen mož.
P eti dan.
Zaslišujejo se priče, ki večinoma ponavljajo že preiskane reči. Potem se čitajo spisi. Med drugimi se čita pismo nekega krojača, ki je bil v Varšavi zaradi polit čnega zločina v preiskavi. Večkrat ga je zaslišal Bakaj, ki je bil povsem nepristranski, kakršni niso bili drugi uradniki. Takrat se je čudil; danes se pa veseli, da se ni varal in da je Bakaj postal pošten sotrudnik socialistične stranke.
D r. H e s k y: Za razpravo bi bilo zelo važno, da se zasliši Peterson.
Predsednik: Obrnil sem se najprej v Varšavo, da bi tam zaslišali Petersona. Odtam so poslali prošnjo v Peterburg, odkoder je prišel odgovor. da je Peterson zdaj uradnik v Sibiriji. Druge rešitve nismo dobili.
Dr. H e s k y: Če se zdi porotnikom potrebno, naj bi se sodišče brzojavno obrnilo v Peterburg, da se zasliši Peterson.
Zaslišijo se še nekatere priče in prečitajo spisi in članki. Potem poda dr. H e s k y formalni predlog, naj se razprava odloži, pa naj se Peterson osebno povabi ter zasliši pod prisego. Zagovornik nima razloga, da bi dvomil o Bakajevih izpovedbah, ampak stvar je tako važna, da mora ponoviti svoj predlog o zaslišanju Petersona. Omeniti se mora, da Peterson ni odklonil izpovedbe, ampak da ni ruska oblast niti poizkusila, zaslišati ga. Za svojo osebo je zadovoljan, če se zasliši Peterson na zapisnik, če ne, mora pa obstati na predlogu, da se razprava preloži.
Dr. Lewicki nima nič zoper to, da se Peterson zasliši. Ampak če se to sklene, mora zahtevati, da se zasliši osebno, ne pa na zapisnik.
Šesti dan.
Razprava se nadaljuje v pondeljek. Predsednik naznani, da je sotišče odklonilo predlog o zaslišanju bivšega načelnika »Obrane* Petersona, ker so vse okolnosti, o katerih bi ime :i vprašan, po izpovedbi Bakaja dovolj pojasnjuje. Sodišče odklanja tudi predlog, da se zasliši poslanec dr. Di« a m and, ki bi imel izpovedati, če je Bakaj verodostojen.
Čita ss pismo nekega Ortvina. Borowska je bila trdila, je dr. K u 1 a k o w s k i Ort vinu pripovedoval, da jo bo na obravnavi pokopal. V pismu izjavlja Ortvin, da so to čenčarije in da Kulakowski nikoli ni dejal tega.
Čita se nadalje zapisnik o zaslišanju študentice Kazimire Klymaczewske na Dunaju. V zapisniku pravi priča, da se je seznanila z Borowsko meseca avgusta 1905 v Zakopanih na železnici. Bo-rowska je bila v Varšavi enkrat meseca avgusta 1905 in potem meseca septembra, obakrat le kratek čas, največ po 24 ur. Meseca decembra 1905 ali začetkom 1906 je bila spet v Varšavi in je prenočila pri priči. Njej ni nič znano, da bi bila Bo-rowska v Varšavi bolna ali da bi bila imela ponesrečen porod (kar je Borowska trdila). Zdi se ji nemogoče, da bi bila Borow*ka kdaj tri dni bolna v Varšavi, ker ni nikdar toliko časa ostala pri priči.
Potem se zasliši še enkrat dr. Kalakowski
o Bakajevem ravnanju, ko je bil pri »Ohrani*. Dr. Kulakowski pripoveduje:
Na neki obravnavi pred vojnim sodiščem je predsednik vprašal Bakaja, kakšen vtisk je nanj napravila izpovedba obtoženca, ki je najprej priznal, potem pa preklical priznanje. Bakaj je dejal, da je obtožencc, neki Pobrowski, zmožen, piti kri svojega očeta. Zagovornik je bil ogorčen, da je predsednik vprašal Bakaja za vtisk in da je podal Bakaj tako brutalno izjavo. Izkazalo se je pa, da je bil obstoženec res izdajalec, ki je izdal celo svojega brata. Ponoviti moram, da je Bakaj vedno govoril resnico. Jaz nisem tukaj razbremenjevana priča za obtoženca, ne obremenjevalna za tožiteljico. Prišel som le, kar vem o teh grozotah in ker stojim prvič pred sodi čem, kije sestavljeno iz Poljakov.
Domače vesti.
Občinski volilni imeniki za Ljubljano za letošnje dopolnilne volitve so Od 1.1. m. štirinajst dni v mestni posvetovalnici ob navadnih uradnih urah vsakomur na vpogled. Vseh volilnih upravičencev je 5048, torej 56 manj kakor lani. V prvem razredu jih je 798 (lani 789), v drugem 1499 (lani 1554), v tretjem pa 2751 (lani 2761). Sodruge, ki imajo volilno pravico, opozarjamo, naj se pravočasno prepričajo, če šo vpisani, da se, če je treba, reklamira, dokler ni prepozno.
<Slovenski Narod* je nervozen, če se mu pove,
da v liberalni stranki ni sama bratovska ljubezen, ampak da se vsa sloga Stranke le umetno drži. V nervoznosti pa postaja konfuzen in govori o »domišljijah* »Rdeč. Propora“, o animoznosti do Tavčarja in o Robidovih informacijah. Da so koc fazni ljudje neprevidni, je stara reč in tako se razlaga, da spričuje »Slov. Nar.» povsem brez potrebe Tavčarjevo animoznost do drja. Robide. Povsem brez potrebe, zakaj če bi vzel liberalni list le svojih pet prstuv na pomoč, pa bi si na njih lahko seštel, da nam ni treba iskati informacij tam, kjer jih on sluti. Človek bi se namreč moral po sili zamašti ušesa, če bi ne hotel slišati vseh zabavljic mlado-liberalcev proti starim in vseh načrtov za revolucijo v palači, ki se delajo kar javno. Mladoliberalci precej radi renomirajo in ne bi dosegli svojih najbližjih namenov, če bi se skrivali. Sicer so pa itak že parkrat povedali, da hočejo dobiti komando nad liberalno stranko v svoje roke. Kar smo napisali, torej niso posebne tajnosti in če ne bi bil »Slovenski Narod* najslabše informiran o tem, kar se godi v liberalni stranki, bi moral sam poznati to gibanje. Cita naj n. pr., kaj piše «Omladina» na svojih platnicah o vstopu radikalnih «starejšin» v liberalno stranko, pa bo že razumel, da imamo prav. Opazuje naj nekoliko agitacijo «N. D. 0.», pa se bo lahko prepričal, da ne pomeni nič drugega, kakor snovanje armade, s katero bi se stari bogovi pometali s prestolov. Ampak če noče, nam tudi nič ni mar. Naj intrigirajo drug proti drugemu, naj zapoveduje v »Narodni Tiskarni* Tavčar ali pa Ribnikar, nam je vseeno. Zato nam je tudi vseeno, če »Narod* dementira, kar čivkajo vrabci po vseh ljubljanskih strehah.
Ricmanje. Klerikalni časopisi priobčujejo sledečo medeno vest: Po dolgih letih se je vendar enkrat poravnalo toli preporno ricmanjsko vprašanje. Po prizadevanju državnega poslanca dr. La-ginje so se pogajanja med Ricmanjci in cerkveno občino tako ugladila, da so Ricmanjci po svojem zastopniku naznanili tržaško-kopcrskemu žkofu, da so v vprašanju bogoslužnega jezika voljni sprejeti določbe »sv. Stolice* in se naj po določbah »sv. Očeta* uredi služba božja v ricmanjski cerkvi. To je bila glavna preporna točka. Za samostojno župnijo Ricmanje in Log se izdela tudi od strani države postavno ustanovno pismo. K župnikovi plači v znesku 1400 kron prispeva cerkev 315 kron, vse drugo se izplača iz verskega zaklada, ne da bi bili župljani pri tem kaj prizadeti s kakim {tre-menom. Župnika volijo vsi polnoletni moški župljani, ki stanujejo v ricmanjski župniji in imajo občinsko pravico. Cerkveni obred je latinski in veljajo, kakor se glasi pogoj, določbe »sv. Stolice*.
Volilni Imeniki v Celovca za splošno de-želnozborsko kurijo so razpoloženi do 9. marca v uradu mestnega knjigovodstva ob navadnih uradnih urah in pa vsak dan od 12. do 1. ure opoldne.
Ilirski deželni zbor se, kakor naznanja ministrstvo, ne skliče zaradi notranjega pol. položaja in ker se v kratkun skliče državni zbor.
Štajerska volilna relorma je končno sank-cionirana. Volitve v delavski kuriji bodo baje dne 7. aprila.
Naklado na pivo hočejo klerikalci povišati. Na Dunaju je bila te dni anketa deželnih odborov, na kateri je dr. Lampe zastopal kranjski deželni odbor, pa je zahteval, naj se določi naklada na pivo na 4 krone, češ, pri nas se toči pivo po pollitrih, ne pa po litrih, zato bi bila naklada 1*70 K, katero predlaga vlada, nezadostna. »Slovenec- pravi, da je bil dr. Lampetov predlog stavljen v zmislu ankete kranjskih vinorejcev, na kateri so zlasti Vipavci in Belokranjci zahtevali, da se zviša naklada na pivo v korist domači vinski produkciji. Seveda — pravi — bodo temu nasprotovali pivovarniški kapitalisti severnih dežela ... »Demokratizem* S. L. S. gre torej na vseh koncih in krajih v franže, pri čemer je vseeno, če si tudi natika protikapitalistično krinko. Vsak otrok ve, da ne bodo plačevali zvišane naklade na pivo .pivovarniški kapitalisti severnih dežela", ampak da jo bodo odvalili na konsumente, kakor vsak indirekten davek. Zvišati naklado, se pravi,
Jiodražiti konsumno reč in vsako tako podraženje e ljudstvu sovražno, protidemokratično. Izgovor z vinom nič ne zaleže, ker je naravno, da bodo vinorejci porabili vsako ugodno konjunkturo in če se podraži pivo, bodo podražili tudi vino. De Selni odbor bo seveda pripovedoval, kako slabo 'e z deželnimi financami. A ta stara melodija, ki o pozna že vse prebivalstvo, ne opravičuje proti-judske gospodarske politike. Če bi bila klerikalna stranka res demokratična, tedaj bi bil dr. Lampe na anketi povedal, da nosi že ljudstvo
toliko bremen, da so pleča prešibka za nove tovore. Če dežele nimajo dovolj dohodkov, naj si poiščejo novih virov tam, kjer se lože odpirajo. Naj obdavčijo kapitaliste in velike dohodke sploh, pa bo dobro. »Demokratiziranje* deželnih zborov menda ne pomeni, da morajo klerikalci dobiti prilike za sinekure, ampak da se izpremene zakoni v prid ljudstvu. S povišanjem indirektnih doklad se pa to ne zgodi.
Na Jok se stori človeka, kadar hoče »Slovenec* biti dovtipen. Ves humor tega lista spominja na »klasičnega* Boltatuga Pepeta in zato je umevno, da se mora dati človek krepko še-getati, če se mu hoče nasmehljati. »Dovtipen* je hotel biti spet v polemiki z našim zadnjim uvodnikom, ki mu ni všeč, ker je konstatiral dejstvo, da se klerikalci v prvi vrsti vdeležujejo vojnega ščuvanja. Če bi se »Slovenec* spomnil, da je razven njegovih navdušenih vernikov še nekoliko klerikalcev na svetu in v Avstriji, pa morda ne bi tako po nepotrebnem izzival. O zvezi ka-marile s klerikalci menda pobožni katoličan ne dvomi; nič ne de, če je ne prizna javno, da le ve zanjo. Ob niti te zveze se je na primer spod-taknil Beck. Menda vedo »Slovenčevi* uredniki tudi kaj o tisti seji, s katere je poklical ordonančni oficir nadvojvode Franca Ferdinanda tedanjega ministra Gessmanna, o seji, kateri je sledil Beckov padec. Menda vedo tudi kaj o stikih visoke cerkvene hierarhije z visoko aristokracijo in s člani visokih vojaških krogov. Menda se spominjajo, da je izšla tista vest o ultimatumu, ki je najbolj alarmirala javno mnenje v Avstriji, najprej v »Reichsposti* ? Menda vedo, da je Gessmann klerikalec, da je »Reichspost* klerikalen list. Menda vedo še več takih podrobnosti in menda se tudi spominjajo, da je njihov »Slovenec* v času, ko je bilo največ vojnega ščuvanja proti Italiji, pisal prav kakor Danzerjeva »Armee-Zeitung*. Navdušenje klerikalnih krogov za vojtio ni nič čudno. Res je že, da zdaj ne občujejo slovenski klerikalci, ker so v nemilosti zaradi septembrskih dogodkov, kar je povedal »Slovenec* sam. Toda klerikalno glasilo se lahko potolaži; klerikalni vpliv v Avstriji je kljub temu še velik in prevelik, tako velik, da se razlije solnce milosti kmalu tudi nad njihovo slovensko armado. Da pojde tedaj »slovanski blok* v franže, je seveda druga reč.
Krek in Haiaryk sedita zdaj skupaj v »Slovanski enoti*. Kdo bi si bil to mislil? Lani je »Slovenec* vsemu svetu povedal, da je Krek spričo cele zbornice vničil Masaryka. Kdo ve, če niso klerikalci napravili čudež, da je od mrtvih vstal, menda le zato, da se pokaže, kako znajo politični kristjani menjati svoje prijatelje in sovražnike, ne da bi zapravili nebesa.
Državna policija v Ljubljani. V soboto so došli v Ljubljano iz Trsta trije vladni policijski agenti v službovanje pri tukajšnji vladi.
Radi odprtega pisma na vojnega ministra Schčnaicha o ljubljanskih dogodkih je uvedlo državno pravdništvo kazensko preiskavo proti odvetniku dr. A. Kokalju in R. Pustoslemšku. Dvignila se je proti omenjenima obtožba. Oba sta proti obtožnici vložila ugovor na višje deželno sodišče v Gradcu, ki ga je odklonilo. Obravnava bo začetkom marca.
V okolici Ljubljane primanjkuje zelo vode. Preiskali so vse vodnjake po celi okolici. Na Posavju so vsi vodnjaki suhi, edino pri tovarni za lep so našli za 40 cm visoko vode.
Pod kolesa vost je prišel v Ronkih na Goriškem 6 letni Vižintin Ivan, ki so ga tako zmečkale, da je kmalu potem umrl.
Avtomobil povosil deklico. V soboto popoldne je povozil Dreherjev avtomobil, ki je dirjal z vso hitrostjo, pri Sv. Jakobu v Trstu šestletno deklico Marijo Brandoliai. Deklica je dobila nekaj precej težkih poškodb.
Tetka nezgoda. Delavec Nikolaj Kralj je v soboto prav nevarno ponesrečil. V kamenolomu v Sealjanih je podajal kamenje, pri tem mu ja padel kamen na glavo in mu je močno ranil lobanjo. Ponesrečenca so s parnikom prepeljali v Trst ter ga oddali v bolnico.
Nesreča. Na Grahovem se je ubila 13. m. m. 13 letna učenka Frančiška Hvala. V bližnji gozd je nesla kosilo starišem. Tam se je nekoliko oddaljila od ostalih; ker jo ni bilo dolgo nazaj, so jo šli iskat. Dobili so jo pod bregom že mrtvo.
Iz stranke.
Tržalka konferenca. V nedeljo, 28. m. m. dopoldne je bila v »Delavskem Domu* v Trstu ožja konferenca, ki se je bavila s položajem in s strankinimi zadevami, ter je sklenila, da se skliče liria konferenca
za nedeljo, 7. marca ob 9. dopoldne v »Delavski Dom» (dvorana v I. nadstropju) s sledečim duev-nim redom: 1. Poročilo političnega odbora. 2. Organizacija. 3 Volitev političnega odbora. 4. Raznoterosti. Pristop na konferenco imajo vsi pristali, ki plačujejo strankin davek. Z ozirom na važnost dnevnega reda se vabijo vsi sodrugi iz Trsta in okolice, naj se zanesljivo udeleže konference in naj opozore nanjo tudi one, ki bi slučajno prezrli vabilo.
Odločbe obrtnih sodišč.
Priobčuje dr. D.
XXII. Tožba natakarja proti gostilničarju za odškodnin 141nevnu odpovedi zavoljo neutemeljene odpustitve je bila odbita.
Razlogi: Na podlagi izpovedb prič je bilo dognano, da je bilo 1. junija 1907 v vrtni restavraciji toženca vefi gostov občutno odrtih od tožitelja, ker jim je natakar več zaračunil, nego bi bilo plačati po jedilnem listku, in ker je te višje zneske vrnil šele vsled protestov. Pomota tožiteljeva je popolnoma izključena z ozirom na posebne okol-nosti slučaja, kajti ni se zahtevala za dvoje malih piv cena za dvoje velikih piv, ampak nekaj manj; primerilo pa se je tudi tega večera več takih slučajev. Vsled tega obstoja to kaznjivo dejanje natakarja, ki ga je pripravilo ob zaupanje obrtovalca.
Po § 82, lit. dt obrt. r. je bil torej tožitelj opravičen, da ga odpusti iz tega razloga brez odpovedi. Tožiteljev ugovor, da je toženi za odiranje gostov izvedel šele dan po odpustitvi, ne drži, ker je bilo kazensko dejanje natakarja storjeno že pred trenotkom odpustitve, in tožitelju po pravici ne more to biti v korist, da je delodajalec šele pozneje izvedel zanje. O tem, je li bila odpustitev opravičena, se razsoja šele pozneje in se uvažuje le, če je razlog odpustitve objektivno dan, ne pa, če ga je delodajalec uveljavljal ob odpustitvi. Zato govori besedilo postave: § 82 obrt. r. »se lahko odpusti..ako ...» kakor tudi uvaževanje, da obrtovalec ni primoran, pomočniku naznaniti razlog odpustitve. Iz tega vzroka ni bilo pač treba, razmotrivati še o drugem razlogu odpustitve, ki se je tudi uveljavljal — neotesano obnašanje napram gostilničarju in gostom in tožba za odškodnino za odpovedno dobo je morala biti zavrnjena.
Listnica uredništva.
Grožnjan: Vaš dopis pride r soboto. — Češki so-drug: Tisto pesem o noči pred prvim majnikom je spisal I. S. Machar, ono o Neronu tudi. — E. E.: Kar je anonimno, gre v koš. — Zvest čitatelj: Džlnickfe Listjr, Dunaj V./l., Mugaretenplatz 7.
BLUZE
v težki svili, volni in drugim modnim blagu, v krasnih modelih, najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno opiavo, prepdasnlke, vsevrstno perilo in druga oblačila. Naj-flnejše otročje kapice, klobučke, plaščke, pariške modrce, nogavice, rokavice, Jopice in druge pletenine. — Fine zavratnlce, naramnice, ovratnike, srajce in drugo perilo za gospode priporoča na/večja narodna konfekcija
M. Krištofič-Bačar
Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28
Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Gene radi male režije brez konkurence. 52-.18
ina za obuvala
Bogata zaloga čevljev vseh velikosti in po različnih cenah. Edino nogi odgovarjajoče pravilno obuvalo znamke F. L. P.
»JA n Uliia
12—4
.5.
Prevzetje in priporočilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel 1. februarja t. 1. dobro znani
„Hotel Vega11
v Sp. Šiški Celovška cesta št. 26
z dobro urejeno
8—8 restavracijo.
Točim pristna, naravna vina in vedno sveže pivo. Tudi za dobro kuhinjo je skrbljeno. Priporočam se za obilen obisk in beleiim
z odličnim spoštovanjem
Vinko Orešnik.
ti • i i
•I I it I I
i i i i t i i i i ir
1
Prva slovenska :: :: modna trgovina
za gospode
Ljubljana
Mestni trg štev. 19
se najtopleje priporoča.
104—40
m
[i
1
I
1
i
i
m
i
I
i
Miške cene! Velika snknena zaloga 1
Priporočljiva slovenska trgovina za moško in žensko blago pri	52-16
sv. Cirilu in Metodu
Rubijam, lingarjeVe uitc« 1.
Vajenca
iiče
kavarna Prešeren
v Ljubljani.
3-2
b. ^ren)a **
bjcbljao*/ 5^'Tctra c«5t* 2£ J5^
se priporoča	12—6	V*
gt za Vsa 1 to stroKo jpadajoča dela. Ig
r>l P_ t -tu -i _. Povedane »like navadne in Jrf
PP®CI«lltCT«. y barvah po najnižjih cenah.
^ Pri legitimacijah 28 °/, popusta.
Telefon ftt. 177
S
i
i
l
62—26
L Tomaži«
zaloga piva
i Spodnji Hii pri Ljijai
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagreb&ško in :: čeiko pivo
■I
i
?
3
3V. Jax $sis
= LJUBLJANA =
Dunajska cesta št. 17
priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino ln obrt.
Pisalni stroji ,ADLER1.
Vozna kolesa. =
Ceniki zastonj ln Iranko. 24-9
Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah W%F~
Milko Krapeš
urar in trgovec z zlatnino, zapriseženi sodnijski cenUec, Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošča s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se božične in novoletne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa! Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto!	52—16
35
letni velik acs uspeh!
52-15
Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa
se doseže, ako se uporablja mno-gokrat odlikovano
želodčno tinkturo
lekarna PloooUJa
Ljubljana, Dunajska cesta.
Steklenica 20 r. Naročila po povzetja.
Stanje hran. vlog: nad 34 Bilijonov kron. Rezerv, zaklad: nad 900.000 kron
Mestna hranilnica ljubljanska
▼ lastni Mii, Prešernove ulice 3, poprej na Mestne* trgu zraven rotovia,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 •/* ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem Bvojim premoženjem in vso davčno močjo. Da je varnoBt -E vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča
denar mladoletnih otrok in varovancev.	26—7
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na semlJilSa po 4'/tV0, na menloe in na vrednostne
listine pa po A•/*, naleto.
Mfr"
-H
M-*
M-
M«
/AUntAel ■* sfoneHho
JVaUn' ttriuo Ac&rv\ fm C0tlt mnestiJiiHrpoiovuii
r$imon™Jthu?tetXm
A
H
i \
i \ ❖ 11 M
V
♦
S
L
Največja zaloga, uaro^evanje omSr
čopičev ta pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje.
Likov, pristnih angleških a vozove.
Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po»/,, ll„ ‘/i in 1 kg.	104—23
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in naj-lepše mazilo za trde in mehke pode.
Voičlla, Sledilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najconejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake.
Brunollna za barvanje naravnega lesa in pbhiitva.
Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu.
TSST Adolf Hauptmann v Ljubljani
I. kranjska tovorna oljnatih barv, firnežev, lakov ln steklarskega kleja.
a ln oajoenejia tvrdka na ‘e oalr. nakupovanje l
Maščobo za usnje
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv * tubah, g. dr. Schonfeida.
Flmeža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega.
Olpsa, alabas terskega in štukaturnega.
Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, tuhlh, kemičnih, prstenih in rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzoroev za slikarje, najnovejiih.
Ustano/IJeno 1.1882.
»»»»»»»»»»»»»>
Tolofon itev. 108.
družba združenih plvovaren Žalec ln Laški
v Cjubljani	'	Telefon	itev.	168>
priporoča avoje
Izborno pivo v sodcih In steklenloab. :=v
ZALOGA V SPODNJI ŠlSKI.
6S-8
isdajstalj in edieveni medalk fvsa BariL
Tiska Iv, Pr, Lssipftt v Kranj*