Poštnina plačana v rjotovlnti
Štev. 9.
V Ljubljani, dne 23. februarja 1935.
Posamezna Stev. Din 1*« Leto XVIII.
Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
NaroCnina za tuzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Dlo, celoletno 18 Din; za iai>« zenslvo razen Amerike: četrtletno 12 Ulit, notletno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno I dolar. —Račun poitne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711.
Narodno in državno edinstvo nedotakljivi svetinji — Na dirali le odločni nasprotniki separatističnih in
V torek zvečer je bil preko vseh treh naših radijskih postaj (Beograd, Zagreb in Ljubljana) objavljen v o 1 i 111 i razglas, vlade, ki so ga vsi politiki pričakovali z največjo napetostjo. Iz I obširnega proglasa povzemamo glavne misli:
Jugoslovenski narod jc pozvan, da 5. maja od-[ ločno izreče svojo besedo, ki se tiče bodočnosti i. Jugoslavije in napredka vsega naroda. Naš zedi-[ njeni narod na vseh straneh naše domovine si mora I biti svest svoje odgovornosti.
Narodno edinstvo in državna celina, zavarovani s sedanjim ustavnim redom, sta nedotakljivo načelo notranje državne ureditve.
To edinstvo in državna celina stojita iznad vsakega posameznika, iznad vsake politične stranke kot [ splošno narodno dobro, kot velika narodna pridobitev.
Velika in nevarna je zabloda onih, ki mislijo, da se naše državno življenje lahko vrne na začetno črto našega narodnega in državnega uedinjenja.
Ali jc mogoče brez nevarnosti za naš narod organi-! zirati naše javno življenje po načelih iz preteklih fc stoletij, na plemenski, pokrajinski in verski raz-• delitvi? Ne! Iskreno priznanje izrekamo bivšim političnim strankam za njihove korišTne napore, toda sodobno narodno življenje in bodočnost naroda . zahtevata od nas širših gibanj in večjega poleta.
.
Nosilec državne kandidatne liste g. Bogoljub Jevtlč in vsi kandidati na njegovi listi so odločni nasprotniki vseh separatističnih, federalističnih in prevratnih teženj.
|. Xa tem bodo vztrajali do kraja, odločno in ne-I- odstopno.
Vlada, ki ji načeluje nosilec naše državne liste I g. Jevtič. je sestavila svoj delovni program in od-I ločno pristopa k njegovi izvedbi. Ta program ob-I sega vprašanja, od katerih sta odvisna obstoj in k bodočnost kmeta in obrtnika, industrijca in trgovca, delavca in uradnika. Prvi ukrepi v tem pogledu ji- so že izdani. Oni obsegajo;
znižanje zemljarine za 20 odstotkov, znižanje davkov, taks, železniških tarif;
osredotočenje državnih in poldržavnih velikih denarnih ustanov v svrho bolje razdelitve kreditov in pospešenja obtoka kapitala;
znižanje obrestne mere pri državnih in zasebnih ! denarnih zavodih;
odgoditev plačil in znižanje obrestne mere za kmečke dolgove;
eno milijardo dinarjev zagotovljenih kreditov za velika javna dela, gradbe cest in železnic. Poleg teh ukrepov bo vlada začela v celoti iz-' rajati ves svoj gospodarski program. Glavni smoter tega programa je oživljenje gospodarstva in ' celotne delovnosti našega naroda. Naš sedanji gospodarski način se mora bolje, razumneje, napred-neje in pravičneje urediti.

Kmetijstvo je osnova našega narodnega bogastva. Od njega je odvisno življenje največjega dela našega prebivalstva in ono bo zaradi tega prva in glavna skrb naših naporov.
Stiska kmetijstva je vzrok splošne gospodarske stiske pri nas. Odvisnost in medsebojna povezanost kmetijstva, industrije, trgovine in obrti ustvarjajo neogibnost, da se čimprej dosežeta ravnotežje v cenah in živahnejša prodaja izdelkov vseh teh panog narodne delovnosti. Kmetu, delavcu iu obrtniku se morata zagotoviti obstoj in napredek. Na njihovo povzdigo je vezan tudi napredek vseh ostalih gospodarskih panog, za katerih razvoj moramo prav tako skrbeti.
Zadružništvo je najboljša oblika kmečkega urejenega gospodarstva in življenja. Zagotoviti hočemo popoln razvoj kmečkega zadružništva, ki mora ostati politično, versko in plemensko brez vpliva.
Proglas pravi dalje med drugim, da osnove dobre uprave zahtevajo vzoren red v državni in samoupravni upravi in strokovno usposobljenost. Pravni red in zakonitost morata biti v popolnosti zagotovljena.
Sedem let bo še poteklo, da bo naš ljubljeni mladi kralj dosegel kraljevsko polnoletnost in prevzel kraljevsko oblast v svoje roke.
Ves ta čas morajo bolj kakor kdajkoli vsa prizadevanja in sile vsega naroda stremiti k enemu in edinemu smotru, k popolni notranji narodni in politični utrditvi naše države, k splošnemu blagostanju in napredku
listi g. Jevtiča bodo kandi-prevratnih teženj
vsega naroda in k izvršitvi velikih državnih in mednarodnih nalog kraljevine Jugoslavije.
Zaobljubo, ki jo dolgujemo velikemu kralju mu-j ceniku, da bomo čuvali in očuvali Jugoslavijo, bomo mogli izvršiti samo, če bo ves jugoslovenski narod v svoji najgloblji zavesti prepričan, da je vsakdo kot posameznik in kot celota dolžan sebi in svojemu življenju in svoji svobodi varovati veliko delo, začeto od Nemanjičev iu Tomislava iu dovršeno po stoletnih žrtvah iu borbah od največjega Karadjordjeviča.
Potrebno je, da prekalimo srca vseh sinov te države v železno voijo in jekleno odločnost, v polnem prepričanju, da se Jugoslavija mora ohraniti v blagor, ntir in svobodo našega naroda, pa tudi za splošni blagor in splošni mir.
Ne kloniti, ne odnehati in ne ustavljati se, to1 je danes najvišji zakon našega narodnega obstoja, j naše svobode, državne neodvisnosti in našega ediri-! stva. Tu mora vsa Jugoslavija z očmi, oprtimi v J vrhove Oplenca. stati kakor en sam mož. Samo tako bomo mogli v neomajni sbgi in z velikim narodnim poletom ohraniti to dragoceno pridobitev naroda in njegovega velikega vpditelja kralja. Samo tako sc nam bo posrečilo napraviti Jttgosla* vijo znotraj zdravo, urejeno iu močno, zunaj pa spoštovano, tako da si jo bodo vsi želeli za pri-j jatelja.
Vabimo vas, da 5. maja vsi oložno in odločno odidete na volišče in oddaste svoje glasove za državno listo z nosilcem g. Bogoljubom Jevtičem, predsednikom kraljevske vlade.
Predvolilno gibanje
Še zmerom je negotovo, ali bo poleg liste predsednika vlade Jevtiča in liste Hodžerove narodne stranke postavljena še katera druga. Napoved bojevniške Ljotičeve liste ni preveč resna. Prav tako se dvomi, ali imajo socialisti somišljenike v tolikih srezih in banovinah, da bi mogli postaviti lastno državno listo. Bivši poslanec g. Vesenjak javlja svojim prijateljem, da bo kandidiral na vladni listi in sklicuje tudi že sestanke po ptujskem srezu.
Organizacije JNS so povsod pridno na delu. Minister g. dr. Marušič je šel v nedeljo v Maribor, kjer se je vršil volilni sestanek v njegovi navzočnosti. V nedeljo so bila volilna posvetovanja sreskih organizacij JNS za ptujski srez v Ptuju, za logaški srez na Rakeku in za novomeški srez v Novem mestu. Sestanek JNS za kranjski srez je bil v ponedeljek v Kranju. Izredne skupščine pa sklicujejo sreske organizacije za kočevski srez (10. marca ob pol 11. v restavraciji Unionu v Kočevju), za lendavski srez (l. marca v Črensovcih) in za dravograjski srez
(3. marca v Dravogradu). Računati je treba, da bodo v dveh ali treh tednih postavljene kandidature v vseh srezih dravske banovine.
MINISTER MARUŠIČ NA SESTANKU . V MARIBORU.
V nedeljo dopoldne je bila v Mariboru volilna konferenca, katere sta se udeležila tudi minister g. dr. Marušič in minister na razpoloženju, sena-' tor g. Ivan Pueelj. Konferenco je vodil podpredsednik senata g. dr. Miroslav Ploj. Minister gospod dr. Marušič je v svojem govoru med drugim ugotovil, da so danes odprta vrata na politično pozornico vsem. ki žele resno sodelovati pri delu za narod iu državo. Nikakor pa ni mogoče sprejeti k sodelovanju pri državnih poslih ljudi, ki ne morejo ali ne marajo pozabiti starih časov, ko so bile koristi strank nad koristmi države. V JNS je bilo 90 odstotkov poštenih in dobrih ljudi, medtem ko se z ostalimi 10 odstotki ni moglo računati. Klerikalci še vedno tavajo okoli ter se ne morejo znajti *v današnjem političnem položaju.

f Za g. dr. Marušičem je govoril senator g. Pti-cclj, ki je ostro obsojal postopanje nekaterih članov vodstva JNS, ker se. niso znali vživeti v nove prilike. Ti ljudje so bili odstranjeni od državne uprave, ker so zavirali nacionalni napredek.
Nato je govorilo še nekaj govornikov in je bilo naposled sklenjeno, da bodo za vse sreze mariborskega okrožja sestavljeni volilni odbori, ki bodo opravili vse potrebne priprave in postavili tudi kandidate za svoje sreze.
SESTANEK JNS ZA LAŠKI SREZ.
Pretekli teden so se sestali na Zidanem mostu predstavniki krajevnih organizacij JNS iz laškega sreza in predstavniki še nekaterih drugih nacionalnih organizacij iz sreza. Prisoten je bil tudi predsednik Narodne strokovne zveze g. Juvan iz Ljubljane. Sestanku je predsedoval podpredsednik sreske organizacije JNS g. Rudolf Pleskovič. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da se osnuje za laški srez volilni odbor za kandidatno listo ministrskega predsednika ijevtiča. Navzočni odposlanci so sestavil listo članov širšega sreskega odbora, v katerem so zastopane vse občine v srezu. Širši volilni odbor se bo sestal v teku prihodnjega tedna, da izvoli izvrševalni odbor in da bo sklepal o kandidaturi in o ostalih pripravah za volitve.
POSVETOVANJA SOMIŠLJENIKOV JNS V LITIJSKEM SREZU.
Posvetovanje JNS za litijski srez je bilo te dni. Vodil ga je predsednik sreske organizacije litijski župan g. Fran Lajovic. Navzočni so bili odposlanci vseh občinskih organizacij JNS iz sreza in vsi župani, izvoljeni na nacionalnih listah. Sestanek je soglasno pozdravil državno kandidatno listo g. Jevtiča in izjavil, da jo bodo vsi člani stranke v srezu podpirali. O tem je bil brzojavno obveščen nosilec liste ministrski predsednik g. Jevtič. Nato je bil izvoljen začasni srečki volilni odbor, ki ga sestavljajo: predsednik Gvidon Birolla, podpredsednik župan Fran Lajovic, tajnik Franc Turk in blagajnik Slavo Kušar; odborniki pa so: Prosenc, Čertanc, Strman, Fin-cinger in Kunstler. Za sodni okraj Višnjo goro je bil izvoljen še poseben pododbor, ki ga sestavljajo predsednik dr. Pehani in Turk, Jeraj, Kovačič, Potokar in Krašovec.
Poleg teh ožjih odborov so bili izvoljeni še zastopniki občin v širši odbor, ki bo štel nazadnje kakih 80 do 100 članov in ki se bo sestal v
teku prihodnjega tedna, da bo sklepal o kandidaturi za litijski srez. Kot kandidati se imenujejo zlasti g. Gvidon Birolla iz Zagorja, župan gosp. Lajovic in župan g. Strman poleg dosedanjega poslanca g. Mravljeta.
KANDIDATI ZA LOGAŠKI SREZ.
Sreska organizacija JNS za logaški srez je imela v nedeljo na Rakeku izredno skupščino, ki je bila skoro polnoštevilno obiskana. Prisotnih je bilo tudi osem na nacionalnih listah izvoljenih županov.
Predsednik sreske organizacije g. dr. Puše-njak je orisal politični položaj in razloge, ki govore za to, da se vse organizacije JNS izrečejo za podpiranje kandidatne liste ministrskega predsednika gosp. Jevtiča. Na njegov predlog je bila odposlana pozdravna brzojavka g. Jevtiču s sporočilom, da hočejo nacionalni ljudje v logaškem srezu z vsemi silami podpirati njegovo listo. Soglasno so bile sprejete tudi še pozdravne brzojavke ministru dr. Kramerju, banu dr. Pucu in ministru dr. Marušiču.
Skupščina je nato začela razpravo o kandidaturah za logaški srez. V uvodu je g. predsednik prečital pismo bivšega narodnega poslanca gospoda dr. Rapeta, ki je sporočil, da se ne poteguje več za mandat v logaškem srezu: Pri tej priliki se je g. predsednik v toplih besedah spominjal zaslug, ki si jih je pridobil za srez g. dr. Rape. Na predlog župana g. Pupisa iz Gorenjega Logatca je bil soglasno sprejet sklep, da se g. doktorju Rapetu izreče topla zahvala za vse njegovo delo, ki ga je kot poslanec opravil za logaški srez.
Kar se kandidatur samih tiče, je bilo najprej soglasno postavljeno načelo, da morejo z ozirom na posebne prilike obmejnega logaškega sreza kandidirati le domačini, ki stalno bivajo v srezu. Postavljene so bile nato naslednje tri kandidature: Fran jo Tavčar, župan na Rakeku, z namestnikom Jožkom Rudolfom, županom na Blokah; MiroslavPupis, župan v Gorenjem Logatcu, z namestnikom Antonom Medenom, županom v Begunjah; StankoLenarčič, trgo- i turah sklepalo najbrž na širšem sestanku JNS. vec v Novi vasi, z namestnikom Gregorjem Pred zaključkom sestanka je bil izvoljen sre-Tršarjem, županom v Dolenjem Logatcu.	ski volilni odbor, ki ga sestavljajo: dr. Režek kot
Končno je bilo sklenjeno, da se sreski odbor predsednik, kot člani pa dr. Trošt, inž. Brovet, JNS razširi še na druge vplivne osebe iz sreza in šolski upravitelj Prusnik, sreski tajnik JNS Straj-začasno pretvori v sreski volilni odbor za kan- i nar, nadzornik v p. Matko, župan Matko, posest-didatno listo gosp. Jevtiča. Odbor se je sestavil', nik Ladislav Kline in trgovec Andolšek. Naposled tako-le: predsednik dr. Stanko Pušenjak, pod-: je bilo sklenjeno, da se na vsak način tudi odbori predsednika Franjo Tavčar in Stanko Lenarčič,' občinskih organ:zacij JNS v srezu začasno pre-tajnik Slavko Šušteršič, blagajnik Jakob Mlakar, I tvorijo v občinske volilne odbore.
odborniki Miroslav Pupis, dr. Ciril Krašovec in Ivan Remžgar; odbor se bo še razširil. Na enak način se bodo v volilne odbore za listo g. Jevtiča pretvorili tudi odbori občinskih organizacij JNS.
KANDIDATA ZA METLIŠKI SREZ.
Dosedanji narodni poslanec g. Dako Makar je priglasil sreski organizaciji JNS v Metliki svojo ponovno kandidaturo, ki jo bo vezal na listo g. Jevtiča. Sreski odbor JNS je soglasno in z zadoščenjem sprejel na znanje prijavo gosp. Makarja.
Kakor poročajo iz Metlike, bo poleg g. Ma-, karja kandidiral v metliškem srezu tudi metliški župan g. Ivo Malešič, ki je s svojim namestnikom županom g. Petrom Pezdircem iz Gradaca nabral že več sto podpisov za listo g. Jevtiča. V zvezi s tem tudi poročajo, da je doslej o vprašanju] kandidatov razpravljal izvršni odbor sreskega odbora JNS, medtem ko se bo prihodnje dni sestala sreska skupščina, ki bo dokončno sklepala o tem, kdo naj se g. Jevtiču predlaga kot kandidat za metliški srez.
TRIJE KANDIDATI ZA NOVOMEŠKI SREZ.
Za nedeljo dopoldne je novomeški župan gospod dr. Režek kot predsednik sreske organizacije JNS sklical odborovo sejo, na katero je bilo povabljenih tudi več občinskih organizacij JNS-in nacionalnih županov. Po otvoritvenem poročilu predsednika je bila na predlog župana gospoda Bulca iz Mirne odposlana ministrskemu predsedniku g. Jevtiču pozdravna brzojavka kot nosilcu državne nacionalne liste.
Pri razgovoru o kandidaturah za novomeški srez sta župana g. Krevs iz Brusnic in g. Povše iz Mirne peči zagovarjala zahtevo, da morajo biti kandidati domačini in gospodarji. Dokončnega sklepa o kandidaturah ni bilo, nač pa so bili kot kandidati postavljeni v ospredje dosedanji poslanec novomeškega sreza g. A n t o n K1 i n c, mirn-ski župan g. FranjoBulcin novomeški župan g. dr. J o s i p R e ž e k. Končno se bo o kandida-
23
m FARAONOV DEDIČ
Beseda mu je zastala. Pa se je le ojunačil in dejal:
^ «Neli, tako rad te imam.* Prižel jo je k sebi.
♦
Sama nista vedela, koliko poti sta že prejezdila na hitrih velblodih. Sodnik je v svoji sreči kar pozabil rane na ramenih. Drugje k sreči ni bil ranjen, Neli pa je pozabila ves strah, ki jo je prej dušil.
** Z zmagoslavnim veseljem ga je-pogledovala in se mu smehljala.
!' «Moj je... samo moj... nihče mi ga ne .vzame...»
: Srečna sta bila, čeprav sta jezdila sredi puščav® in nista vedela, kam ju vede pot.
Solnce jo že pripekalo, saj je bilo skoraj poldne. Hitela sta proti jugozapadu, tja, kjer je izračunal Sodnik, da se morajo nahajati prijatelji. Kam ju bo privedla pot? Na to nista uiti-mislila. s Samo usodi sta se zaupala. Doslej ju je tepla in ju poganjala iz nevarnosti v nevarnost. Naposled, naposled «e jima bo morala le nn«moIiniti sreča.	-
Vedela sta, da mora biti v tej smeri nekaj oaz. O eni izmed njih je tudi pripovedoval mimogrede egiptski trgovec, ki jima je prodal velbloda.
Precej južno leži. Morda bo vodila mimo isj. pot tudi Sodnikove prijatelje. Morda se bod« tam dobili.
Kaj pa, če so šli vendar nekoliko 1 iitre;e. kaivor je računal Sodnik. Če so morda že zapustili to "a/o in se odpravili dalje, v neznano puščavo'?
Sodnika je zaskrbelo.
Tudi v tem primeru ne bo tako hudo. Za njihovimi sledovi pojde. Več kakor dva dneva potovanja ne morejo biti pred njim. To se pravi največ šestnajst ur ježe. Velbloda sta še spočita. Če je oaza še daleč, bo moral pač tam počakati nekaj ur, da se živali oddahneta. Potem pa jo bo z Neli hitro ubral za njimi.
Proti večeru sta prišla do nekoliko višjih gričev. Sodnik je skočil na tla in kmalu prišel na vrh najvišjega.
Daleč se je videlo. Kakor negibno, mrtvo morje je ležala pred njim daljna puščava. Nizki grebeni J so bili kakor valovi, ki so sredi zaleta oi»t li in okameneli.
Tam v daljavi, za šest, sedem ur ježe, je zapazil ob robu obzorja, ki so ga že zajemale rahle meglice, nekaj temneča.	,
Požvižgal je svoji Neli in ji pomignil, naj pride k njemu.
Kmalu je stala zraven njega in ga ljubeče zrla.
Položil ji je roko okoli pasu:
»Vidiš, Egipčan me nI nalagal... Tamle!...» |1
«Ali je to najina oaza?»
Veselo je prikimal.
»Veš, kaj?» je nato dejal. »Zdaj bo kmalu
noč ...»
Nekaj je pomislil, potem pa se je še enkrat ozrl proti oazi, ki je že izginjala v mraku.
Radosten vzklik se mu je utrgal z ustnic.
« Mi vidiš?* je vprašal Neli.
Mlada Američanka je zaman strmela v daljavo.
»Ogenj! Ali ga ne vidiš?*
Sodnik je namreč opazi! rahel svit taboriščnih ognjev.
»Torej so tam ..
»Da, naši prijatelji!*
»Če se ne motiš. Kaj, če niso kakšni strelci? ...»
Tedaj se je tudi njegovega sn-n tv 'n-tila tesnoba.
Morda ima Neli prav.
»Ne verjamem*, je dejal, da bi potolažil njo in sebe. »Kljub temu p.t je dobro, da vBe premisliva,
PfTTOVAR SPET KANDIDAT V PTUJSKEM SREZU.
V nedeljo dopoldne je imela izredno skupščino sreska organizacija JNS za ptujski srez.
polnoštevilni udeležbi odposlancev občinskih [organizacij JNS in nacionalnih županov je skupščino otvoril predsednik sreske organizacije gospod dr. Matej Senčar. medtem ko je dosedanji narodni poslanec gosp. Lovro Pctovar poročal o političnem položaju in o svojem delu v narodni skupščini. Zborovalci so poročilo vzeli z odobravanjem na znanje ter g. Petovarju izrekli zahvalo in zaupnico.
Zbor se je soglasno izrekel za državno kandidatno listo g. Jevtiča in na predlog g. dr. Fermev-ca poslal g. Jevtiču pozdravno brzojavko. Na predlog g. dr. Pečeta, zdravnika s Ptujske gore,
je skupščina soglasno sklenila predlagati nosilcu državne liste, da postavi za kandidata v ptujskem srezu spet dosedanjega poslanca g. Lovra Peto-
varja.
Tudi reklama ima svoje meje
Že večkrat smo morali čuti po strokovnih listih nejevoljno pritožbo, češ, kaj se meša »Domovina« v kmetijska strokovna vprašanja. Vsa taksna razmišljanja izzvene v samozavestno prepričanje: za to smo vendar mi tukaj. Dolžnost strokovnega lista je vsekakor, da pazno zasleduje pisanje nestrokovnih listov o kmetijskih zadevah. Te dolžnosti pa vsi strokovni listi žal zmerom ne vrše, zato bodo že oprostili, če primemo zdaj tega, zdaj onega krivega preroka za ušesa.
Že dobrega četrt leta ie minilo, odkar smo čitali v «Domoljubovi» prilogi «Gospodarju in gospodinji« (št. 45. iz leta 1934.), ki bi naj bila svetovalka našemu kmetu pri njegovem delu, članek pod naslovom «Nekatere oljne tropine in njih krinua vrednost*. Zaman mho čakali, da bi
se kdo poklicanih oglasil, zato hočemo mi na-mestu njih povedati, kje so meje resničnega pouka in kje se začne reklama.
V omenjenem članku našteva člankar vrline nekaterih oljnih tropin, na koncu pa postavi nauk:
»Koliko oljnih tropin naj krmimo mlečni živini na dan, je odvisno od količine mleka in od kakovosti in množine pokladanega sena in drugih krmil. Za tvorbo enega litra mleka je treba, da dobi mlečna žival 5 dkg prebavljive beljakovine in 25 dkg skrobne vrednosti. So krave, ki jim zadostujejo za liter mleka samo 4, drugim spet je treba 6 dkg prebavljive beljakovine.
5 dkg prebavljive beljakovine za proizvajanje enega litra mleka je v 20 dkg lanenih tropin, v 31 dkg kokosovih tropin, v 17 dkg solnčničnih tropin, v 17 dkg bučničnih tropin ali v 20 dkg repičnih tropin. Prej navedene oljne tropine oddaja Gospodarska zveza v Ljubljani v vrečah po 50kg po tehle cenah za kilogram: lanene tropine 1.70 Din, kokosove 1.55 Din, bučnične 1.45 Din, repične 1.05 Din in solnčnične 0.85 Din.»
«Domoljub» navaja na koncu, da je to odgovor na neko vprašanje. Pri vsaki novosti moramo najprej pogledati, kakšen dobiček nam obeta. Če vzamemo povprečno ceno navedenih krmil z 1.36 Din za kilogram in povprečno količino tropin, potrebnih za proizvajanje enega litra mleka z 21 dkg, pridemo do krasnega zaključka, da stane kmeta tisto mleko, ki ga krava pribere po krmljenju z oljnimi tropinami, le 27 par. Krmiti smemo do 2 kg tropin na dan in glavo, kar bi pomnožilo ndeko za -deset litrov. To mleko bi stalo le 2.70 Din. stržilo pa bi se zanje v najslabšem primeru 10 Din. kar vrže nad 7 Din čistega pri vsakem repu. Tako si bo izračunal naš živinorejec, naročil še isti dan to čudežno krmilo in se še posebej zahvalil »Domoljubu* za dragoceni naslov dobaviteljice čudežnih oljnih tropin.
Tako bi delal naš živinorejec, č<> bi slepo sledil lepim naukom po listih. Številni poizkusi pa so pokazali, da se živo življenje vrti drugače, kakor kažejo suhe številke po starih knjigah.
Mimo drugih je napravil naš učeni rojak vse-učiliški profesor dr. Albert Ogrizek na vzornem posestvu Maksimiru poizkuse o krmilni vrednosti raznih oljnih tropin, kjer je jasno dokazal, da je nauk o tako visoki vrednosti oljnih tropin za mlečnost kriv.
Kot dognanje poizkusov moramo ugotoviti, piše dobesedno dr. Ogrizek v izvestju zagrebške univerze za 1929. do 1933., da ni dala hranitev z oljnimi tropinami v primeru z drugimi krmili nobenih posebnih prednosti ne v pogledu množine in tudi ne kakovosti mleka. V odstotku masti v mleku ni bilo bistvenih razlik. Kar pa se tiče donosnosti, so poizkusi dokazali, da so proizvodni stroški za en liter mleka večji pri krmljenju z oljnimi tropinami kakor z žitom (odnosno senom). Iz teh podatkov zaključuje profesor Ogrizek, da tako dolgo, dokler se ne izboljša razmerje med tržnimi cenami žita, mlinskih proizvodov in odpadkov in oljnih tropin na drugi strani in se ne popravijo cene mleka, ne pojde praktičnemu gospodarju v račun, da bi hranil svoje krave z oljnimi tropinami.
Mi nimamo k tem besedam pristaviti ničesar razen opomina, naj bo kmetijski pouk stvaren in resen. J. K.
preden se odpraviva dalje: V kakšno past bi utegnila pasti.*
Neli ni nič odvrnila.
Tudi Sodnik je dolgo molčal. Potem pa je iz-neuada dejal:
»Dobre štiri uro ježe odtod sem videl še en grič. Odjezdiva tja in pod njim bova počivala. Ko se zdani, počakava, da se dvigne karavana, ki ta-^bori v oazi. Potem bova že nekako odkrila, ali so tam naši prijatelji ali sovražniki.* ..' Ta nasvet je bil res najpametnejši. Brez odlašanja sta spet sedla na velbloda in odjezdila.
Prijeten hlad je zavladal nad pokrajino. Jezdila '"sta hitro, ker sla hotela priti čimprej do svojega počivališča. Sodnik je začel spet čutiti bolečine, • toda premagoval se je, kolikor je mogel. Kadar je vcllilod v pesku nerodno stopil, da se je sedlo zamajalo, je Sodnika zabolelo, kakor bi ga bil nekdo z nečem suuil.
Tedaj se je Neli spomnila denarja, ki sta ga nosila s seboj.
Kaj bo pa z najinim milijonom?* je iznenada vprašala.
: Ali te zelo skrbi njegova usoda?* se je Sodnik nasmehnil. »Vidiš, jaz si zaradi njega ne belim davo. čeprav je nevarno nositi take zaklade s seboj. Premišljal sem pa že, kaj bi z njim storila. Mislim, da bo najbolje, če ga v oazi skrivaj zakop-ljeva. S seboj vsega denarja ne sineva imeti. Najina pot ho morda še dolga in na takšni poti je po-
gosto več vreden meh vode kakor vreča zlata ... Sicer bova pa še videla, koga bova dobila v oazi.*
»Če so tvoji prijatelji.. .»
»Če so res prijatelji, kar upam, bomo potem nadaljevali potovanje v osrčje puščave. Ker nas bo tudi pri vrnitvi vedla pot mimo te oaze, bova denar pustila tam. O tem se bom še prej pomenil s svojim tovarišem doktorjem Hudali.som, če ti je prav, seveda ...»
»Ali mn sineš zaupati?* je Neli skrltf-če vprašala.
Sodnik se je nasmehnil.
»Prav toliko kakor samemu sebi ali tebi. Vsi ljudje niso Brissaki. In njemu je za denar prav tako malo kakor meni. Njegovo vrednost ceni samo toliko, kolikor mu koristi pri znanstvenem delu. Sicer pa», je dodal nato, »bova o tem še lahko premišljala, ko bo prišel pravi čas.*
»Prav imaš». je Neli odvrnila ia ga prijela za roko. »Kaj misliš,» ga je potem vprašala, «ali bova kmalu tam, kamor sva namenjena?*
«Sodim, da prav kmalu*, je dejal. »Najpozneje čez pol ure morava priti do griča, če me niso oči varale.*
Res, kmalu nato sta zagledala v medli svetlobi zvezd črne obrise gričev, ki jih je Sodnik zvečer opazil. Ni poteklo pol ure, ko sta skočila z vel-blodov.
Dve, tri ure od njih so bili v puščavi neznani ljudje. Ali bodo prijatelji ali sovražniki?
Kdo ve?
Šestnajsto poglavje.
Pod griči sta našla Sodnik in Neli več, kakor sta pričakovala. Na južni strani, kamor so se največkrat zaganjali vetrovi, so se videle skale in sredi med njimi je Sodnik odkril pravo jamo, ki je segala precej daleč v živ kamen.
Oprezno jo je preiskal. Sumil je, da mora biti brlog kakšne zveri in zato je imel neprestano pri-pravijeuo nabito puško. Res je odkril v kotu kup oglodanih kosti, toda zveri ni videl nikjer. Najbrž so se potikale v okolici in iskale plena. Morda so celo zaslutile ljudi v oazi in so odpravile tja v upanju, da bodo imele dober lov.
Ko je videl, da je zavetje zapuščeno, je poklical Neli v votlino. Nedaleč od vhoda sta našla primeren kotiček za ležišče, velbloda pa sta odvedla prav na konec jame, čeprav je bil tam slab zrak.
Pred votlino je opazil Sodnik kup skal, ki so se zvalile z vrha griča, ko jih je zob časa iztrgal iz strme pečine. Čeprav so ga vsi udje boleli, je vendar z Nebno pomočjo zadelal vhod, da ju nobena zver ne bi mogla presenetiti.
Tako bosta torej lahko oba počivala, ne da bi bilo treba stražiti ali pa se bati nenadnega napada.
Suha trava je pokrivala tla pri vhodu. Kdo ve. odkod je prinesel veter semenje, kdo ve, kako je mogla rasti v teh peščinah? Sodniku in Neli pa je prav dobro služila. Natrgala sta si je toliko, da sta si napravila mehko hžišče, ki sta ga pokrila z belimi burnusi.
! GOSPODARSTVO
KAKO SE SADI SADNO DREVJE.
Jablane in hruške, sploh sadje, ki ima peške, sadimo jeseni, a če ie zemlja It ka in ilovnata, sadimo to drevje z boljšim uspehom pomladi, ko sadimo vse koščičasto sadje, :orej češnje in višnje. češplje in slive, marelice in breskve.
Zc jeseni nioramo skopati po 50 do 60 cm globoke in najmanj'1'50 m široke jame, tako da vrhnjo, rodovitno zemljo zmečemo na en kup, spodnjo, nerodovit"f> -Hilovko) pa na drugi kup. Ko ie zemlja pozimi nji mrazu dobro sprhnila, postala rahla in vsrkala dosti zraka, pomladi spet z dobro zemlio, ki je bila prej zgoraj. zasujemo jamo, na njo pa šele nasiljema slabe1 zemlje iz dna jame tako visoko, da je jama zasuta do vrha. Ko se čez kakih 14 dni zeml.ia sesede, začnemo saditi drevesca tako, da izkopljemo plitko jamo v rahlo prst ter vanjo postavimo korenine, ki jih skrbno zadelamo in zatlačimo s kompostom ali najrodovitnejšo zemlio, okrog dobro pognojimo, nato na vse skupaj pokrijemo s slabo zemljo, potlačimo in napravimo kolobar. Še pred saditvijo v dno jame za bijemo- vsaj 8 do 12 cm močan kol, a glavno pri saditvi je to, da je koreninski vrat vedno 10 do 12 cm nad zemljo, ker se bo zemlja še sesedla. Vrat mora ostati nad zemljo na zraku, ker je pod njim staničevje ustvarjeno za življenje pod zemljo, nad njim pa za nad zemlio. Če ne pazimo na to, mora drevo hirati, ne rodi in pogine.
■ Gnoia ne devajmo nikdar na dno jame, temveč vedno le na vrli, tako da ie pokrit z zemljo.
Za pritlično drevje mora biti zemlja 50 do 60 cm globoko zrigolana, sicer pa izkopljemo 80 cm globoke in 2 m široke jame ter iz njih poberemo ves pesek in gramoz, nato pa napolnimo z rodovitno zemljo.
Obrezovanje pa je najhujše delo. Zanj je treba imeti razumevnost, zlasti pa veselje in ljubezen, da spoznamo, kako drevo rase. Pri drevescih, ki jih sadimo, odrežemo z ostrim nožem vse odlom-Ijene iu ranjene korenine do zdrave rezi, druge pa skrajšamo, da so dolge le po 30 cm. Drobne koreninice, če so zdrave, pustimo pri miru.
Tedenski tržni pregled
GO.VED. Na ptujskem sejmu so se trgovali za kilogram žive teže: voli po 2.40 do 3 50, krave po 1.25 do 3, biki po 2.25 do 3.25, junci po 2 do 3, telice pa po 2.50 do 3.50 Din. Konje so prodajali po 550 do 3000 Din.
SVINJE. Na ptujskem svinjskem sejmu so prodajali prasce po 70 do 120 Din za rilec, pršutarje po 4 do 5, debele svinje po 5 do 6 Din za kilogram žive teže in plemenske svinje po 200 do 500 Din za rilec.
VINO. Vinske trgovce je februar glede kupčije precej razočaral; nakupi so bili namreč prav majhni in redki. Splošna raba je šibka. Bolje je pri vinogradnikih; pri teh pa je kupčija nekoliko oživela zaradi tega, ker so popuščali v cenah, da se svojega pridelka čimprej znebijo, ker potrebujejo denar. Tako se zaloge pri malih vinogradnikih vidno krčijo in se utegnejo do pomladi do malega izprazniti. Nato pridejo večji pridelovalci v po-štev, ki pa tudi ne razpolagajo s prav obilnimi zalogami. Cene običajnim namiznim vinom se gibljejo med 4 in 5 Din, malenkostne množine so tu pa tam tudi izpod 4 Din, boljšim in sortiranim po kakovosti med 5-50 in 7, pa tudi do 8 Din. Povsod se močno uveljavljajo cenena južna vina, posebno dalmn*;: ' r.
Sejmi
3.	maica: Gornji Tuhinj, Koprivnica (šmarski srez);
4.	marca: Oplotnica, Petrovče, Vransko, Murska Sobota, Radohova vas, Sv. Lenart pri Turjaku;
6.	marca: Mengeš, Sv. Peter pod Svetimi gorami;
7.	marca: Sodražica, Velenje;
8.	marca: Pilštanj, Velika Loka, Veliki Cimik;
5). marca; Kotoriba, Vuzenica.	t.
♦
Vrednost denarja
Na borzah smo dobili v devizah (z všteto premijo 28.50 %): 1 holandski goldinar za 29.66 do 29.80 Din; 1 nemško marko za 17.56 do 17.70 Din; 1 funt šterling za 212.07 do 214.13 Din; 1 ameriški dolar za 43.34 do 43.70 Din; 100 francoskih frankov za 289.52 do 200.96 Din; 100 češkoslovaških kron za 183.13 do 184.24 Din; 100 italijanskih lir za 37082 do 373.90 Din.
Avstrijski šiling v zasebnem kliringu je stal 8.20 do 8 30 Din. Vojna škoda se je trgO\a!a po 382 do 384 Din, investicijsko posojilo pa po 75 Din.
Kratke vesti
= ^..c^anje obveznic vojne škode. Na podlag zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o iz^ plačilu Vojne škode se bo v oddelku državnih dolgov in državnega kredita vršilo 1. marca žrebanje dobitkov Vojne škode.
= Italija uvaja uvozna dovoljenja. Kakor poročajo iz Rima, je italijanska vlada s takojšnjo veljavnostjo uvedla v zaščito svoje valute uvozna dovoljenja, in sicer za blago, katerega uvoz ni ne-utrpno potreben ali se da omejiti. Ta ukrep italijanske vlade je posledica neugodnega razvoja zunanje trgovine in plačilne bilance v zadnjih letih. Italijanska vlada hoče imeti nadzorstvo nad v«em uvozom, tako da bo lahko urejevala uvoz blag Na drugi strani pa naj uvedba uvoznih dovoljenj omogoči italijanski vladi, da pri svojem uvozu daje prednost onim deželam, ki v večji meri kupujejo italijansko blago.
= Posebna knjiga o kmetijskih napakah. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino že več let opaža, da se pojavljata pri učitelj* stvu narodnih šol želja in potreba po priročni knjigi, ki bi obravnavala kmetijstvo v obliki, ki bi bila prikladna za osnovni pouk v višjih razredih narodnih šol, v kmetijskih nadaljevalnih šolah in drugod. Odločilni činitelji in vsi zanimanci spoznavajo veliko potrebo take knjige. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino preučuj3 to zadevo in bo izdalo najbrže v teku tega leta v lastni založbi tal-.o knjigo, ki bo obravnavala v kratki jedrnati obliki najhujše napake pri kmetijstvu, kijih je treba nujno odpraviti. Potrebe kmetijstva in praksa velevajo izdajo take knjige, ki bi omogočila učiteljstvu obravnavati najvažnejše osnove vseh panog kmetijstva. Imenovano društvo js prepričano, da je pot klican zlasti učitelj narodne šole, da deluje v tem pravcu. Odprto pa je vprašanje gmotne strani izdaje take knjige, ko ni upati, da bodo šli odločilni činitelji zadostno na roko. Vendar bo društvo izdalo knjigo čimprej. Društvo vabi vsa sreska učiteljska društva in sploh učiteljstvo, da čimprej odgovore na tozadevno okrožnico glede obvezne naročit ve na knjigo, in sicer na naslov: Tajništvo DKS, Martelanc Karel, Kranj. Razpored za knjigo je tale: I. Predgovor. II. Metodika osnovnega kmetijskega pouka v narodni šoli. III. Živinoreja: 1.) hlevi, svinjaki, gnojišča; 2.) govedoreja: 3.) reja svinj; 4.) mala živinoreja: perutninarstvo, reja kuncev, reja ovc in čebelarstvo. IV. Mlekarstvo:
«Kakor poročna postelja*, se je otožno nasmehnil Sodnik.
»Žalostna postelja*, je odvrnila Neli. f Skozi ozko Špranjo pod vrhom vhoda je sililo nekoliko mlečno svetlega nočnega sija v jamo. Drugače je bilo vse temno kakor v rogu.
Sodnik se je udobno zleknil na ležišče, Neli pa je sedla zraven njega.
»Bog ve, kje je zdaj moj oče?» je ž.flostno šep-,nila. »Morda ine objokuje, ker misli, da sem mrtva...»
»Potolaži se, Neli». je tiho odvrnil Sodnik. »Saj ve, da si odločna in pogumna. Nedvomno je poizvedoval po tebi. Zvedeti je moral zn dogodke v oazi, kjer je padel Brissak. Ve tudi, da te jaz sprem-,ljam..»
»če pa tega :e ne ve ...»
»Neli... ali nimaš mene? ...»
Njegove drhteče ustnice so se približale njenim in se prižele k njemu.
»Neli, kajne, da mi zaupa?? ...»
»Veš, da ti...»
»Neli, usoda naju j? združila in naju pognala v Id puščavo. Zanesi se name. Vse bom storil, da te vrnem očetu. Upam, da to ne bo dolgo trajalo. Prej pa, če nama bo sreča mila, boš videla še ču deže, kakršnih še ni videlo človeško oko. Daleč v dno puščave sem namenjen s tovariši. Ali me boš fepremljala?...»
»Veš. da te bom, Mirko...» j
«11 vala ti...»	K
Kako pošastno tiho je bilo vse. Samo velbloda sta stopicala v kotu votline ...
In šele v tej tišini sta se dodobra zavedela, kako sta drug na drugega navezana. Bila sta odrezana od sveta. Bog ve, kakšna moč je zagospo-darila nad njima, da sta pozabila vse težave, ki so ju še čakale. Kakor meglice v vetru so se raz-podile vse take misli. Samo utripanje svojih src sta čula.
Ljubita se — samo ta zavest ju je prešinjala.
Sveta tišina...
Neli se stiska k Sodnikovim prsim in vsa drhti.
»Mirko ... Mirko ...»
»Neli... Moja Neli...»
Čuti njene mehke, opojno dehteče lase na svojih licih. Čuti toploto njenih lic.
Tedaj ga zagrabi vihar.
»Neli!»
Otožen, sanjav pogled dobi v odgovor.
Nekaj neznanega, skrivnostnega, a vendar tako lepega ga prevzame.
Obsuje jo s poljubi. Poljublja ji ustnice, roke, lase...
Dolgo se Neli podzavestno brani in upira. Toda naposled prevzame tudi njo neznana moč.
Omahne mu v naročje.
In zgodilo se je.	-
Priroda je terjala svoj«,. -
N:<»a s? ii mogla upreti...
Ko je prvi svit novega jutra pogledal skozi razpoke med kamenitim zidom, sta ležala Sodnik in Neli objeta na travnatem ležišču.
Neli je sladko spala. Srečen nasmešek ji je drhtel na ustnicah.
Sodnik pa je še bedel.
Ves prevzet od sreče se je sklanjal nad njo.
Zdaj je vedel, da ga ona res ljubi, da je res samo njegova.
Vse drugo je pozabil.
Pozabil je svoj dom, pozabil je tovariše, ki so najbrž prepričani, da je mrtev, da ga že davno po« kriva mrtvi pesek.
Potem ss je iznenad ; iztrezuil.
Jutro je. Vstati bo treba in se odpraviti dalje. Pot je še dolga.
Kar hudo mu je bilo, ko je moral zbuditi Neli.
Rahlo jo je pobožal po čelu.
Predramila se je.
Izprva je začudeno pogledala okoli sebe in ust« niče so ji vzdrhtele.
Toda hitro se je spomnila, kje se nahaja.
Nežno se mu je nasmehnila iu mu nastavila ustnice v poljub.
Dvignil jo je s tal in jo privil k sebi.
Potem sta šla v konec podzemeljske jame, kjer sta počivala velbloda.
Sodnik ju je odvezal.
»Zdaj bova morala le š? podreti skale, ki sva jih naložila*, je dejal Neli. »Potim odjezdiva dalje.«
LESCE. Na prošnjo izjavljamo, da Jože Kol-[ man, stanujoč pri g. Ivanu Pernušu, čevljarskem mojstru na Zgoši pri Lescah, ni istoveten z obsojenim Jožetom Kolmanom, o katerem je »Domovina* pisala v št. 8. na strani D. poj naslovom »Dve leti za dva vloma*. Kljub temu, da je gori omenjeni Jože Kolman neoporečne preteklosti, priden in pošten fant, se širijo v tukajšnji okolici govorice, da |je on obsojen.	g
MOZIRJE. Gornjegrajski kmetijski sreski odbor je priredil nedavno v Sokolskem domu gospodarska zborovanje. V uvodu se je banovinski svetnik, predsednik odbora g. Goričar spomnil kralja Uedi-nitelja in nazdravil mlademu kralju. Po prečkanju pozdravnih brzojavk ministru za kmetijstvo doktorju Jankoviču in banu dr. Pucu je predsednik (•risal delovanje sreskega kmetijskega odbora ter prešel na potrebe kmetijstva, na ceste, regulacijo hudournikov in drugo. Sledilo je poročilo o elektrifikaciji Gornje Savinjske doline, ki ga je podal višji svetnik g. inž. Rueh Po razpravi o tem vprašanju so prišli zanimanci do zaključka, da bi bila zaenkrat možna izpeljava daljnovoda velenjske elektrarne s Polzele do Mozirja. S tem bi bila podana potrebna pobuda za nadaljnjo elektrifikacijo sreza. Stroške za izpeljavo bi nosila banovina in prizadeti kraji, odnosno odjemalci električne sile.
MALA NEDELJA. V jeseni leta i928. se je ustanovila pri nas gasilska četa, v katere upravi so bili marljivi delavci, kajti prihodnje leto si je četa
peiiGd in gospodinja je iepo, belo perilo, ki ga da 13
ftivieia- ie%pentinom miCo
^iiSKeviipe povsod!
že nabavila .gasilno orodje. Gasilci so doslej nastopili za reševanje premoženja že pri sedemdesetih požarih ter tako rešili ogromno narodnega premoženja. Ker niso dobili nikjer primerne streli > za orodje, so bili prisiljeni misliti na lasten dom. Vsi
smo mislili, da v tej denarni stiski tega ne bodo mogli doseči. Vsa čast pa požrivova ni iu vztrajni upravi > e.e in ostalim občanom, da je dom zgrajen, sicer majhen, a prav lep. Po poročilih olčucga zbora z dne -27. januarja ima zdaj ga-ilska čela,
1.) mleko; 2.) maslarstvo; 3.) sirarstvo. V. Poljedelstvo; 1.) žitarice; 2.) okopavine; 3.) pridelovanje njivskih krmil; 4.) poljski škodljivci in bolezni, m. Travništvo. VII. Pašništvo. VIII. Planšarstvo. [IX. Sadjarstvo: 1.) osnove sadjarstva; 2.) up6raba i; 3.) zatiranje bolezni in škodljivcev. X. Vino-Igradništvo. XI. Kletarstvo. XII. Hmeljarstvo.
XIII. Naravna umetna gnojila. XIV. Kmetijske I organizacije: 1.) kmetijsko zadružništvo; 2.) ostale kmetijske organizacije. XV. Kmetijsko računstvo. XVI. Kmetijsko spisje. XVII. Kmetijsko knjigovodstvo. Društvo opozarja učiteljstvo, kmetovalce in ostale zanimance tudi na knjigo »Kmetijsko berilo«, I. del, ki jo je izdalo lani jeseni in jo ima tajništvo še nekaj v zalogi. Cena knjigi js 10 Din. Knjigo priporočamo, saj jo je uredil naš znani I strokovnjak g. Josip Štrekelj.
Sven Elvestad:
Kriminalni roman.
(Iz norveščine prevedel J. M.)
...Kakor je bil eden izmed stražnikov obveščen, se je zadrževal v kleti neke hiše v Ulici Christiana Kroghsa možak, ki je bil soudeležen pri zadnjih roparskih napadih. Stražnik je poklical na pomoč še dva tovariša in vsi trije so preiskali omenjeno hišo. Posrečilo se jiin je, najti klet, v kateri se je skrival potepin. Ko so vdrli vanjo, je skočil potepin s krikom pokoncu in v luči žepne svetilke so videli, da je potegnil iz žepa nož. Stražniki so mu nož iztrgali iz roke in začela se je huda borba, ki se je končala s tem, da so možaka zvezali... Do sem je stražnik napisal svoje poročilo. Krag ga je vprašal, ali pozna osebo, ki je potepina izdala.
«Ne.» je odgovoril stražnik, «ne poznam ga. Bil je majhen moški srednje starosti.« «Ali je bil lepo oblečen?« »Ne, njegova obleka je bila že precej potrošena.«
Krag je stopil k aretirancu in mu dejal: »Ubožec. Torej so te izdali.« Aretiranec je začudeno pogledal in zamrmral.
«Da, izdali so me. Toda maščeval se bom «
«Prav imaš«, je nadaljeval Krag. «Tudi med ljudmi tvojega kova mora tovarištvo nekaj veljati.«
Aretiranec se je nasmehnil.
«Ti si čuden človek«, je rekel. «Že mnogo sem slišal o tebi.«
Krag se mu je prilizoval dalje:
«Všeč si mi in zato ti bom povedal, kako se boš najlaže maščeval.«
«To že sam vem. Ti bi rad vedel za njegovo ime, kajne?«
«Ne gre za to. Če mi poveš, kje je zdaj veliki tuji mož s palico iz slonove kosti, pa boš maščevan.«
«Ha ha ha!« se je smejal aretiranec. «Ti si torej že na pravi sledi. Ne rečejo zaman, da si vražji človek.«
«Razvežite ga!« je odredil detektiv.
Stražniki so pristopili in oprostili zvezanca vezi.
Možak je skočil s klopi.
Povedli so ga v zasliševalno sobo.
«Kako se piše tvoj tovariš, ki te je izdal?« ga je vprašal Krag.
«Dobro ga poznaš«, je odgovoril potepin in se zvito zasmejal. «Vsaj on te pozna.«
«Torej ne maraš povedati njegovega itnena.«
«Prodal bi rad to skrivnost.«
«A kaj zahtevaš?«
«Svobodo.»
«To je odvisno od tega, ali si bil aH nisi bil udeležen pri roparskih napadih v Ulici Christiana Kroghsa.«
«Da, bil sem.»
«Ali si ti udarjal s krepelom?*
»Ne, to je opravljal moj tovar š. Jul i..a s^iiio stražil, da nas ni nihče presenetil.«
»Obljubljam ti jhilejšo kazen, če mi poveš njegovo ime.»
«Kako naj vem, če bo držal besedo?«
«I)etektiv ga je ostro p gledal.
«Ali me poznaš?* je vprašal.
«Da. Kdo iztned nas te ne pozna!«
' -'otem tudi veš, da pri meni velja, ker obljubim.«
Potepuh se je smejal.
«Čuden človek si ti«, je rekel. «lJovedal ti bom ime. Bil je ,Puščica'.«
Puščica, tako imenovan med nepridipravi, je bil eden izmed najnevarnejših zločincev v Cliri-stianiji. Policija ga je že dolgo iskala.
Krag je pozvonil in zaprosil, naj pošljejo stražnika, ki mu je aretiranec izdan.
Ko je stražnik prišel, je moral Kragu zelo natančno opisati onega neznanca. Zdaj je Krag zanesljivo vedel, da gre za zloglasnega Puščico.
Stražnik je šel in Krag je bil spet sam z are-tirancem.	h
«Dobro», je rekel. «Verjamem ti. Zakaj so te izdali?«
«Znebiti sta se me hotela *
«Torej sta dva?»

vsega premoženja nad 30.000 Din, dolguje pa Se samo okoli 4500 Din. V tem je dokaz, kaj premoreta požrtvovalnost in vztrajnost. V doglednem času bo še potrebno omisliti si za malonedeljsko občino avtomobilsko brizgalno, katere avto bi naj obenem služil kot reševalni avio. — Sokolska četa je imela nedavno redni občni zbor. Izvolila se je tale nova uprava: starosta Čeli Ivan, podstarosta Božič Vlado, načelnik Kapuu Vinko, podnačelnik Košar Tone, načelnica Majhnova Štefica, podnačelniea Lipševa Tunika, prosvetar Golob Edo, blagajnik Sivec Andrej, gospodar Bolianec Frane, tajnica Kosova Ruža. predsednik dramskega odseka Čeh Ivan, predsednik godbenega odseka Prelog Janko, ostale posle pa so prevzeli razni bratje in sestre. Uprava nam je porok, da bo društvo marljivo in složno delovalo. — Sokolska četa uprizori v nedeljo 3. marca ob pol štirih v Sokolskem domu Go-larjcvo igro «Dve nevesti®. Po predstavi bo ples gasilske čete. Igrala bo domača sokolska godba. I Kdor se želi v predpustu še pošteno nasmejati in j preživeti nekaj ur zabave, naj pride. Na svidenje!
PEŠKA DOLINA. Naša gasilska četa prav dobro napreduje. Člani pridno nabirajo prispevke za brizgalno. Upamo, da bomo imeli kljub pomanjkanju denarja kmalu prepotrel no orodje. — V četrtek 14. februarja je preminil g. Janez Vetoraz, posestnik in kamnosek. Pokojnik je bil dober gospodar, narodnjak in podpornik raznih društev. Dolga vrsta v zameni sprevodu je pričala o njegovi priljubljenosti. Pevsko društvo mu je pri odprtem grobu v slovo zapelo žalostinko. Naj počiva v miru. Preostalim naše sožalje! — Stiska nas tare, zlasti ker smo oddaljeni od vsakega bolj prometnega kraja. Edini vir dohodkov našega kmeta je bil izvoz lesa, a les ima danes sramotno nizke cene, — Pretekli mesec smo imeli občinsko sejo, na kateri je predsednik občine g. Tome predložil načrt vaškega vodnjaka sredi vasi. Higienski zavod nam je obljubil precejšnjo podporo, nekaj bo dala občina, ostalo pa bomo dodali sami vaščani. Tako upamo, da bomo prišli do dobre pitne vode, ki bo za zdravje tukajšnjih prebivalcev. — Predpust "gre, h koncu. Oklicev je bilo še nekaj, ali poroke nobene. Temu vsemu je vzrok sedanja kriza.
Brezvesten duhovnik je na-
hujskal ljudi
Pri spopadih z orožniki je bilo 12 ljudi mrtvih
Na deželi.
špelica: «No, kako je bilo poleti na deželi?* Jerica: »Bilo je zelo zabavno. Kadar je t 'ta Urša sedla na vrt, so vrabci zmerom odleteli in sedli na strašilo.»
Glede na nedavne izgrede v kmečki vasi Si-binju pri Slavonskem Brodu je notranji minister g. Velimir Popovič dal novinarjem naslednjo izjavo:
«1/. obvestila agencije A vale od 19. februarja ste se mogli prepričati, da jc tega dne pri Sibinju blizu Slavonskega Broda izvršilo gotovo število kmetov poizkus kršitve miru in varnosti. Zavedel jih je k temu kriminalni vpliv nekega duhovnika. Poizkus se je končal s tem, da je bilo sedem kmetov ubitih, več kmetov in orožnikov pa ranjenih. Zato som odredil še tistega večera, da takoj odpotujejo na kraj dogodkov pomočnik bana savske banovine, inšpektor pri notranjem ministrstvu Veljkovič in pomočnik komandanta celotnega orožništva general Tmokopovič, da z inšpektorjem, ki ga je določila banska uprava savske banovine, izvedejo preiskavo o dogodku in o vsem, kar je v zvezi z njim Prav tako je bila odposlana na kraj dogodka sodna komisija, da tudi ona doželre vzroke dogodka.
Dne 20. februarja zjutraj, še preden je komisija pričela poslovati, pa je skupina okrog 200 kmetov iz vasi Gornje Vrbe in Veprinja prišla v Slavonski Brod iii zahtevala, da njihove tovariše, ki so bili zaprti zaradi omenjenih neredov, takoj izpuste iz zaporov.
Oblastva so takoj nastopila s pozivom, naj se razidejo, ker se ljudje, ki so v zaporih in so krivi, ne morejo izpustiti brez sodne odločbe. Poleg tega jim je bilo rečeno, naj se varujejo vsakega nasilja, ker morajo varnostni organi preprečili vsak poizkus neredov. Namestil da bi se mirno razšli, pa so pričeli z revolverji streljati na organe oblaste v. Nato je orožništvo po svojih predpisih uporabilo orožje in je bilo spet pet mrtvih in trije ranjeni.
Hud dogodek, hud tako spričo zahtev izgredni-kov. ki so zajeli celo inšpektorja pri notranjem ministrstvu Veljkoviča, ki je prišel mednje, da jih pomiri, kakor tudi po številu žrtev, se mora naglo in natančno pojasniti. To zalit >vata osnovni načeli dobre uprave in pravno urejene dižave. namreč mir in varnost države in vsakega njenega državljana.
Mir in varnost v državi se v prvi vrsti našla- ] njata na zavest vseh državljanov glede njihovih državljanskih dolžnosti in za nju mora skrbeti dobra in vestna uprava z odredbami, ki so ji na raz- : polago, ter ju mora vedno in povsod zajamčiti in j očuvati.
Izvajanje telf odredb mora ustrezati obsegu in ' pomenu dejanj, ki so varnost in mir ogrozile. Na državljanih je, da v svojem lastnem interesu spo- j štujejo zakone, ki jamčijo za javno varnost in red, 1 na obiastvih pa. da skrbe za spoštovanje teh za- 1 konov, če bi jili kdaj kdorkoli kršil».
Listi poročajo, da je hujskač župnik Mihajlo ] Praskie iz Potearkavlja, ki je v glavnem zakrivil j te žalostne dogodke, zloglasen človek, katerega I nenravno življenje je v njegovem okolišu znano. 1 Itn "1 je priležnieo in z njo tri otroke. Kazen tega 1 je bil že na dve leti obsojen zatadi ponarejanja j bankovcev, in sicer je ponarejal leta 1919. avstrijske bankovce p« 1000 kron. Vse h;->govo življenje« je polno umazanosti in nevredno duhovnika.
Kmetje, ki so se dali od njega zapeljati, zdaj ] svoja nepremišljena dejanja po vrsti obžalujejo,« zlasti ko so izvedeli, kaj vse počenja ta mož. ki 1»i i moral biti za zgled svojim župijanom.
* Okrožnica ljubljanskega ško?a proti vmeša- j vanju duhovščine v volilno borbo. Beograjska »Politika* poroča iz Ljubljane: Tudi ljubljanski j škof g. dr. Rozman je proti udeležbi duhovnikovi pri bližajočih se skupščinskih volitvah. Poslal je 1 vsem duhovnikom svoje škofije okrožnico, v kateri ■ gre celo dalje kakor škof g. dr. Bauer. V svoji ■ okrožnici namreč priporoča vsem duhovnikom, naj se prav nič ne izpostavljajo v politični borbi o priliki majskih volitev. Iz tega je razvidno, da škof dr. Rožuian ne nasprotuje samo kandidiranju duhovnikov, temveč tudi vsakemu njihovemu po s .-ganju v volilno borbo.
«Da! Puščica in oni, ki si ga prej imenoval.* «Mož s palico iz slonove kosti?« «Da, lahko ga imenuješ tako. Ne vem, kako se piše.»
«Ali se je tudi udeleževal napadov?* «Ne, samo midva, Puščica in jaz. In drugi tovariši, ki so izvabljali kmete v tisto ulico.» ; »Ali si kdaj videl tistega tujega moža?»
«Da, enkrat. V majhni kavarni, kjer smo se zbirali na dogovore. Prišel sem tja nekega večera ...»
«Kdaj je to bilo?» ga je prekinil Krag. «Pred kakimi osmimi dnevi.» «Ali se zanesljivo spominjaš, da ni bilo morda pred kakima dvema tednoma?* «Ne, dober spomin iinam.» «Pripoveduj dalje. Ti si torej prišel v kavarno ...»
«Da. Puščica je sedel tam.* «Al i si vedel, da ga boš dobil tam?* «Ne, mislil sem. da se je zadrževal tistega večera v čisto drugem delu mesta. Bil je presenečen, ko me je zagledal.* «.Ie bil sani?*
«Ne, sedel je skupaj s tistim možem s palico » «Tako, tako. Si prisedel k njima?* «Ne, Puščica mi je dal znamenje, da sem se moral narediti, kakor bi ga ne poznal. Zato sem sedel k drugi mizi v bližini.* «Pa si slišal, kaj sta govorila?* »Ne, ker sta šepetala.* »Nisi razumel prav nobene besede?*
«Da, slišal sem eno besedo, ki sta jo pogosto ponovila. Nedvomno sta se razgovarjala o napadih.*
«Kakšna je bila tista beseda?* «Pest. Oba sta večkrat izgovorila besedo ,pest'.»
Kragovo zanimanje je naraščalo. Zdaj ie torej že drugič naletel na to besedo. Še je bila skrivnostna, pod mizno nogo v Brandtovi sobi v Oskarjevi ulici najdena posetnica v njegovem žepu! Kaj naj pomeni ta beseda? Gotovo ie zanjo skrivnost — skrivnost, ki bo zanesljivo držala k rešitvi uganke.
«Ali sta oba še dolgo sedela v kavarni?* je vprašal Krag. «Pol ure »
«Sta šla potem skupaj ven?» «Ne, tujec je sam zapustil kavarno.* «Si videl njegov obraz?* «Skrival ga ?e v zavihanem ovratniku suknje To se mi je zazdelo takoj sumljivo. Ni mi bilo všeč, da je Puščica pripravljal nekaj, pri čemer bi jaz.ne bil udeležen.*
«Kaj je poleni storil Puščica?* «K meni ie prišel in me ozmerjal za osla. češ da sem mu bil skoro vse pokvaril. ,Ti ne smeš poznati moža, ki ie pravkar šel ven', ie rekel. ,Ce ne pozabiš takoj, da si ga videl, boš imel neprijetnosti.' Nato sem šel. Ko sem prekorakaJ nekaj ulic, sem zdajci zagledal pred seboj moža s palico. Še zmerom je imel ovratnik na suknji zavihan.*
«Ti si mu seveda sledil?* je vprašal Asbjorn 1 Krag z zanimanjem.
«Da. Sledil sem mu po več ulicah in v neko j hišo. Toda pred vrati te hiše sem dobil udarec j čez oko, da sem padel. Ko sem sc spet ozavestil, j ni bilo moža nikjer več. Zanesljivo me je on ' udaril.*
«Potem pa ga nisi videl več?»
«Ne." Rekel pa sem Puščici večkrat, da bi rad vedel, kdo je ta možak. In vsakikrat se je Puščica silno razjezil. Nocoj me je prosil, nai ga t počakam v tisti kleti v Ulici Cbristiana Krogha. To sem storil. Toda biti bi moral previdnejši, i Puščica je šel seveda potem naravnost k straž- . niku in me izdal, lopovi*
Ko ie Krag končal zasliševanje, je dal areti-ranca odvesti.
«.T u t r i bom morda spet govoril s teboj», ie rekel. «Morda te bom potreboval. Vsekakor boni zale storil vse, kar bom mogel.*
Tako je imel Krag prvo osnovo, na kateri bo nadaljeval poizvedbe. Vendar si je moral reči, da ga ta nepričakovana sreča še ni mnogo približala rešitvi uganke. Nasprotno, skrivnostna zgodba se mu je videla še bolj zamotana in še niračnejša kakor prej. Vsekakor je nekaj že dosegel. Zdaj vsaj ve, da je v to zadevo zanesljivo vpleten Brandt, čudni mož s palico iz slonove kosti.
A kakšna je njegova vloga pri teh zločinih? Kaj namerava doseči? Kaj pomeni beseda .pest'? i ln potem tista bela palica. Očitno ima Brandt
»Znižane železniške vozne cene. Dne 1. marca stopijo v veljavo znižane tarifi za prevoz potnikov na naših državnih železnicah. S tem se ukinejo tako ivaue konkurenčne cene v nekaterih relacijah. V naslednjem navajamo za nekaj postaj nove vozne cene od Ljubljane v III. razredu, istočasno pa dosedanje cene v oklepajih, da se bo videlo tudi zui-žanje: Domžale 4.50 (5), Gorenja vas-Reteče 5.50 (lil, Grosuplje 7 (7), Jarše-Mengeš 5-50 (6), Kamnik 7.50 (8), Kranj 9 (9), Križe-Golnik 13.50 (13.50), Lavrica 3 (3). Medno 3.50 (3), Medvode 4 (4). •kofja Loka 6.50 (7), Škofljica 4 (4), Št. Vid-Viž-iiarje 2.50 (2), Tržič 14.50 (15) itd. Iz tega je razvidne, da v primeri s konkurenčnimi voznimi cenami nova tarifa ne prinaša dosti izprememb. V ■kaj relacijah je celo vozna cena povišana. Velike olajšave pa prinaša nova tarifa na daljših progah. Navajamo nekatere najvažnejše relacije (za navadne vlake) v III.razredu: Beograd 180 (236.50). Bistriea-Bohinjsko jezero 30 (42), Bled-jezero 24 (34), Brežice 33 (46.50), Celje 27 (38), Dovje-Moj-straua 22.50 (34), Dubrovnik 285 (346.50), Jesenice, 19,50 (29.50), Kočevje 24 (34), Kranjska gora 27 (38), Lesce-Bled 16.50 (25.50), Litija 10 (15). Maribor glavni kolodvor 48 (67.50), Novo mesto 24 (36). Kateče-Pianiea 28.50 (42). ltogaška Slatina 39 (55). Snšak (preko Novega-mesta) 102, Vrhnika 6 (8.50), Zagreb glavni kolodvor 45 (63). Za brze vlake (iz Ljubljane) v 111. razredu pa: Beograd 235 (286.50), Skopije 370 (454), Split 227.50 (278) preko Zagreba. s'n?ak preko Zagreba 168 (205.50), Zagreb 77.50 (98) Din. Režijske vozne cene znašajo: osnovna tarifa je do 30 km 1 Din za III. razred. 1.50 za II. in 2Din za I. razred osebnih vlakov, za brze vlake pa velja: 5.50 Din za III., 8.25 za 11. in 11 Din za
I.	razred. Mesečne karte za javne rameščence bodo stale do 10 km v osebnem vlaku 30 Din za III. razred, v brzem vlaku pa 55. do 15 km 45, odnosno 85, do 20 km 60. odnosno 110, do 25 km 75, do 30 km 1115 Din in tako naprej. Cena dijaških mesečnih vozovnic se zniža za polovico. Tedenske vozovnice za delavce pa stanejo do 10 km 7.50, do 15 km
II..')!).	do 20 km 15 Din in tako naprej.
* Sreska organizacija JNS za ljubljansko okolico sklicuje za soboto 2. marca ob 10. dopoldne v Ljubljani v restavraciji «Zvezdi» izredno sresko skupščino, na kateri se bo razpravljalo o bodočih skupščinskih volitvah. Poročala bosta minister c. dr. Marušič in bivši poslanec g. Albin Koman V smislu pravil so č'ani sreske skupščine vsi sreski odborniki, predsedniki, podpredsedniki, tajniki ii: odposlanci, izvoljeni na zadnjih občnih zborih
Zensiee S
Pranje s SAMORAD pralnim praškom Vam bo v veselje, bleščeče belo perilo Vaš ponos f
Zahtevajte odločno
Namorad
p r s« I ea i prašek
-4
občinskih in krajevnih- organizacij. Obenem pa so vabljeni tudi vsi gospodje župani, izvoljeni na listah JNS. Sresko tajništvo poziva vse edinice, da pravočasno obveste prizadete funkcionarje in poskrbe za polnoštevilno udeležbo.
Dr. med. univ. Metod Spindler
naznanja p. n. občinstvu, da bo otvoril dne 1. m a r c a 1935. v Mariboru, strosinajerjeva ulica št. 28 (banovinska hiša), 11. nadstropje, zdravniško prakso. Ordinacije ob delavnikih vs&k dan od 12. do 16. (4. ure popoldne), ob nedeljah od 10. do 12. ure.	57
* Kmetijska poučna ekskurzija na Koroško.
Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino priredi maja (med 15. in 30.) poučno kmetijsko ekskurzijo na Koroško. Udeleženci, čjani in prijatelji društva, se odpeljejo z udobnim avtobusom iz Ljubljane (dan in ura se objavita kesneje) izpred restavracije «Pri levu« (poleg velesejma). Ekskurzisti se odpeljejo z avtobusom skozi Kranj— Jesenice—Kranjsko goro—Podkoren—Zilsko dolino v Beljak. Po kosilu v Beljaku se odpeljejo na Osojsko jezero—Vrbo—Vrbsko jezero in prispejo na večer v Celovec, kjer tudi prenočijo. Drugi dan si ogledajo mesto, veliko mlekarno, obiščejo kmetijsko šolo in kmetijsko zbornico. Po kosilu se odpeljejo iz Celovca v Velikovec, kjer obiščejo kmetijsko šolo. Po obisku te šole bodo nadaljevali potovanje proti večeru skozi Železno Kaplo—Belo— Jezersko—Kranj v Ljubljano. Prevozni stroški za osebo bodo znašali okoli 180 Din, za prenočišče in
prehrano v Avstriji pa okrog 15 šilingov, ki jih je' najbolje takoj nabaviti. Za propustnice in drugo poskrbi društvo. Če se nameravate ekskurzije! udeležiti, se takoj prijavite pismeno na naslov:1 Martelanc Karel, Kranj. Rok za prijavo je samo še do 10. marca.	■	i
*	Za pust je pripravil slikani tedenski časopis «Naš vab veselo presenečenje. Viktor Pirnat je prispeval veselo zgodbo o Prismukcih, Manica Romanova pa spomine na pustne običaje. Nadaljujejo se roman «Emilijo Berenini», radijska tehnika, tečaj za nemščino, modne skice in vesti. Lepe celostranske slike krasijo ta priljubljeni časopis za radio, gledališče, šport in modo, ki izhaja vsak petek v Ljubljani in prinaša na 12 straneh pregledno urejene programe vseh važnih oddajnih postaj in izvlečke oper, operet, zvočnih iger, koncertov in športnih reportaž vsega tedna. Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko tega pestrega in cenenega slovenskega tednika. Pišite na naslov: Radijska revija «Naš vab v Ljubljani.
*	Kmetijske filmske predstave s predavanji v celjskem srezu. Pod okriljem pristojnih podružnic Kmetijske družbe bodo v celjskem srezu meseca marca kmetijske filmske predstave s predavanji po naslednjem vrstnem redu: 13. marca (sreda) na G o m i 1 s k e-m v gasilski dvorani: a) od 10. do 12. ure za kmetovalce občin Tabora, Vranskega, Sv. Pavla pri Preboldu in Polzele; b) od 15. do 17. ure za kmetovalce občine Braslovč (Go-milsko, Orla vas in Grajska vas); 14. marca (četrtek): a) v Ž a 1 c u v Roblekovi dvorani od 15. do 17. ure za kmetovalce občin Žalca, Gotovelj, Griž,
več takih palic. Desetega marca je bil izginil iz svojejra stanovanja v Oscarjevi ulici. Tedaj je tam pozabil tisto palico, ki je zdaj v rokah policije. Nekaj dni pozneje pa ga je aretirani pote-pin videl v zloglasni beznici, in tu je Spet imel tako palico v roki.
Asbjorn Krag je vzel palico in jo zelo natančno preiskaval. Ali oba križa kaj pomenita? Bila sta zanesljivo že pred davnim časom vrezana, in sicer z izredno ostrim orodjem in od iztirjene roke.
Zdajci mu je padlo nekaj na urn. Pozvonil je.
«Poskrbite.» je rekel vstopivšemu uslužbencu, «da se bo Selma Strandova vnovič zaslišala tia policiji.»
Dal mu je njen naslov in pripomnil, da morajo najti pravo.
«\'este, to je tista mlada deklica, ki se je bila takrat ponoči tako prestrašila velikega moža z belo palico.«
Uslužbenec je razumel, kajti bil je tisti, ki je Strandovo po zasliševanju zasledoval, da bi se prepričal, ali je dala pravi naslov svojega stanovanja.
Asbjorn Krag je zapustil pisarno, ko je bil še natančno opisal Puščico. Ta opis je potem takoj potoval po vseli pisarnah policije. V teku petih minut je vsak prisotni stražnik poznal zunanjost zločinca. Kmalu nato je prežalo štiri sto strežniških oči po vsem mestu na ljudi in iskalo
Bilo je okrog poldneva, ko je stopal Krag po cesti. Zadovoljen je bil in je globoko vsrkaval zrak. V brezkončni procesiji so korakali mimo njega ljudje; mnoge izmed njih je poznal. Bili so trgovci, uradniki, politiki, delavci, nekaj dam in mnogo lahkoživih damic. Naletel je tudi na obraze, zapisane na policiji, na obraz sleparja, na prežeče oči žepnega tatu.
Počasi se je približal vzhodnemu delu mesta. V Ulici Christiana Krogha je kar mrgolelo umazanih pouličnih otročajev, ki so se igrali vse križem po ulici in ga psovali, ker je bil lepo oblečen. Krag je šel mimo njih, ne da bi se brigal zanje. Našel je hišo, v kateri so aretirali potepina. Pre-iskal je najprej kletne prostore in si zapisal nekatere reči. Potem se je oglasil v vseh nadstropjih in stavil nekaj nepomembnih vprašanj. Odkril ni ničesar sumljivega. Ko pa je prispel v četrto nadstropje, je naposled našel, kar je iskal. Na nekih vratih ie bil prilepljen listek z besedilom: Opremljena soba se oddaja. Krag si je zapisal ime in zapustil hišo.
Nikjer ni tajil, da je policist. Pomislil je: Čez eno uro bo prišel siromašen delavec in vzel opremljeno sobo v najem. In sicer mora biti v takega delavca preoblečen eden najbistroum-nejših policijskih nameščencev. Tak, ki bo imel odprte oči.
Tako se je šele začelo pravo delo zasledovanja, in Krag je zanesljivo vedel, da bo rešil uganko.
Vrnil se je na policijo. Na stopnicah je sre-
čal uslužbenca. Krag je obstal, ker je opazil, da je bil uslužbenec zelo razburjen.
«Kaj je?» je vprašal Krag. «Ali se jc kaj zgodilo ?»
«Predstoinik vam bo povedal«, se je glasil odgovor. «Pravkar je vprašal za vas. Rad bi takoj govoril z vami. Dobil sem nalog, da vas
poiščem.»
V obnašanju moža je bilo nekaj, kar je Kraga vznemirjalo. Hitel je v pisarno k šefu.
Ta je stal pri oknu in gledal ven. Bil je zelo bled.
«Kaj se je zgodilo?» je vprašal Krag.
«Nekaj zelo resnega», je odgovoril šef. »Dobro, da ste tu.»
«Ali je ona deklica že tukaj?»	; >
«Vi mislite Selmo Strandovo, tvorniško delavko?«
«Da.»
«Mrtva je.»
«Mrtva?»
«Našli so jo mrtvo v njeni sobi.»
Krag je vrgel rokavice na mizo.
«Čutil sem, da se bliža grozna žaloigra», je rekel.
V.
«Umor ali samomor?« je potem vprašal detektiv.
«Še ne vem», je odvrnil predstojnik. «Name-ščenec, ki je bil pri njej, pravkar prihaja. Povprašajte ga.»
Sv. Petra, Velike Pirešiee iu delno Petrove; h) v Celju v okoliški šoli ob 10. uri za kmetovalce občin Celja okolice, Teharij in delno škofje vasi; 15. marca (petek): a) pri Sv. Juriju pri Celju v osnovni soli od 8. do 10. ure zjutraj za kmetovalce občin Sv. Jurija okolice, Dramelj in delno Teharij; b) v V o j ni k u v dvorani hrauilnica od 15. do 19. za kmetovalce občin Vojnika okolice (Nova cerkev, Šmartno, Fraukoiovo), Škofje vasi in Dobrne. Predvajal se bo nov kmetijski film. Med nredvajanjem bodo predavali kmetijski strokovnjaki (sreski kmetijski referent, zastopnik Kmetijske družbe v Ljubljani in drugi). Vstopnine ne bo. Predstav iu predavanj naj bi s- udeležili zlasti kmetovalci in odrasla mladina
Bh ši minister dr. Nikič aretiran. Z odlokom preiskovalnega sounika okrožnega sodišča v Osi-jeku. ki vodi preiskavo v tako zvani luišički zadevi, pri kateri "je bila država oškodovana za velike vstue, je bi a 18. februarja otvorjena kazenska preiskava, proti bivšemu ministru iu narodnemu po-siaiieu dr. Nikoli Nikicu. Obenem je bil zanj od-rej. u preiskovalni zapor.
*	Nesreča jngosloVenskega parnika pred Benetkami. Dne 20. lebruarja popoldne ob 14. sta na vozi.ji iz Trsta v Benetke trčila skupaj italijanski; paniik «Rodi» in parnik «Vila». iast mednarodne i družue «Oeeanie» na Sušaku. Tresk je bil tako hud, j da - je parnik *Vila» v desetih minutah potopil, i Do nesreče je prišlo zaradi goste megle. Parnik | «Kodi» je prevzel rešeno posadko «\ i ie» in odplul v Trst. Parnik «Vila» je bil največji parnik družba «Oceanie» in je imel 5500 ton. Opravljal je redni tovorni promet med našimi lukauii in Kanarskim otočjem. Na paruikn je bilo 32 mož posadki;. Po-veljjval jim je kapitan Josip Kalafatovid. Parnik je vozil 3000 ton fosfata in 300 ton žita.
*	Nezgoda parnika «Zagreba». Te dni je parnik »Za :;reb», last Ja-Iranske plovidbe,. nasedel u.t si-1 pino v biižini otoka Paga. Ladja ni močno poškodo- j vana. Na pomoč so od plule proti Pagti ladje Lika*. «Sk>l oda», »Topola- in »Jugoslavija-.
*	Skupna sn:rt dveh zaljubljencev. V ton k
je po'Žalcu in ostali Savinjski dolini bliskovito ra/.ii ia vest, da so našli pri griskem mostu ustreljena v sence 20!etnega Slavka Pikla. sina hotelirja, posestnika iu bauovinskcg-t svetnika g. Franja l ikla iz Žalca, iiK20h;tno Slavico Cepuševo i/. Laski _ a, natakarico v gostilni župana g. Lorberja v Žalcu. Oba .so našli rudarji, ki so se vračali z dela v zabitkov.-keni rudniku. Cepuševa, izredno zalo dekle, je bila že mrtva. Pikla, ki je še kazal znake življenja, so takoj prepeljali v celjsko bol-Ti nico, kjer pa je umrl Vzrok'obupnega dejanja
n srečna ljubezen. Pokojni Slavko je bil pri-j.i?.. n mlad mič in je bil določen, da bi nekoč prevzel lepo domačijo. Žalostni dogodek je izzval jne.l prebivalstvom veliko potrtost in vse soeuvstvuje s hudo prizadetimi svojci.
*	Požar pri Makolah. V četrtek zvečer je nastal; požar v M ost ceneni pri Makolah pri posestniku ! Vinku Pliberškn. Goreti je začelo najprej v drvar-j niči. Plamen je šinil dalje na pod, užgal s slamo krit hlev in stanovanjsko hišo. V trenutku je bilo vse v velikanskem plamenu in kmalu je zgorelo vse razen živine. Ogenj se je zelo hitro razširil, čeptav so sosedje, ki so opazili nesrečo, takoj prihiteli na pomoč. Vnela se je tudi sosedova drvarnica.
*	Smrt mladega fanta pod vlakom. 201etni Vi-! Ijeni i r c s t iz Kozjega, vajenec v trgovini g. En-1 gelsbergerja v Krškem, se je predzadnjo nedeljo s j kolesom napotil čez savski most v Videm iu odtod l v skladišče svojega gospodarja, ki je tik vjdemskei žejezniške postaje. Tam je postavil kolo ob zid in j se vrgel pod drveči vlak, ki je ob tem času pri vozil iz Zagreba. Kaj je nesrečnega mladeniča, ki je bil pošten fant, pognalo v smrt, ni jas io.
*	SUa'a na železniškem tiru med Zagorjem :n Savo. 2e nekajkrat se je pripetilo, da je med piosta-jama Zagorjem in Savo odtrgano skalovje poškodovalo železniški tir. Železniški čuvaji vršijo vestno svojo službo tet- odstranjujejo s tira kamenje, ki se lomi od strmega kamenitega pobočja. V eni zadnjih ftoči se je zvalila na tir tako močna skala, da je
tračnico popolnoma zvila. Vožnja po enem tiru je bila zaradi trga onemogočena Pozvani progovni mojster je odšel z delavci takoj na progo in so vlaki kmalu spet v redu vozili po obeh tirih. * Smrt pod vozom sena. V Grušovju pri Sv. Mar-
in jima povedali, da se bo kazen izvršila naslednjega dne zjutraj. Lakner je usodno obvestilo sprejel vsaj na videz mirno, medtem ko je Pančur zbegan. Pančur se je takrat proti obsodbi pritožil, medtem ko se Lakner ni. Orožniška eks-
jeti ob Pesnici se je zgodila hu.la nesreča. Pri vele- horta je po obveščenju oba odvedla v celici, kje posestniku Maksu Damišu v Grušovi je služil hla- so jima sneli okove in verige, pec Zavec, ki se je te dni napotil z vozom v! Po starem običaju sta si lahko oba zločinca senik po krmo in se pod noč s polnim vozom vračal izbrala po svoji volji jedi in pijače. Oba sta se
proti domu. Nedaleč od Daniiševe domačije pa je voz v blatu obtičal. Ko je priganjal Zavec konja, sta živali naglo potegnili in pri tem se je voz prevrnil na hlapca. Silna teža ga je usmrtila. Zdrobilo mu je lobanjo in prsni koš.
* Smrt zaradi alkohola. V Trbojah je Franc Ježe pol litra ruma zmešal s četrt litra špirita ter vse skupaj spil v dušku. Ker je bil že prej pijan,
tudi izpovedala. Lakner je vso noč prebedel ravnatelju Hohnjecu pripovedoval mnogo zaniini« vosti. Zlasti je skesano opisal umor paznika Pete-rina in priznal, da je sam zasnoval ves načrt, da je prvi udaril paznika Peterina Pančur. Lakner je bil do zadnjega precej miren, medtem ko je bil Pančur drzen in strupen.
V ponedeljek kmalu po 6. uri so se na dvo-
g. dr. Hojnik in kot zastopnik velikega s« sodnik g. Kolšek
nata
ga je ta zmes tako on.otiia, da so ga morali od- rišču- kier sta krvnik Hart in nie2°v Pomočnik peljati domov. Doma se je onezavaBtil in umrl j Postavila vislice, zbrali vsi, ki imajo v smislu *,.,,, ... .,»	. „	. zakona pravico prisotstvovati usmrtitvi, tako
Skaia je porušila h:šo. V vasi Zagradu Pn odvetniki, drugi pravniki, policijski uradniki, Rao.cah se je v četrtek »godila velika nesreča,; sodn| zdravniki in drugi. y srgdini sta bjla kot
ki je strasno zadela ubozno druziuo. Skala, k. se zastopnik državnega tožilstva državni tožitel;
j j utrgala z bližnjega hriba, je namreč porušila hišico majhnega posestnika Globmnika; obenem pa je bila pri tej nesreči hudo ranjena gospodinja., Petdesetletna Marija Globevnikova je baš takrat skuhala zajtrk, družina pa je posedla okrog mize in čakala, da se zajtrk nekoliko shladi. V tem pa je naenkrat v hribu nekaj zamolklo zabuealo in nad glavami družine se je začel podirati strop. Družina je naglo planila iz podirajoče se hiše, med begom pa je padel težek det stropa niateii na glavo in jo hudo ranil, šele na prostem se je mogla družina prepričati o vzroku tega rušenja in videti posledice: nad hišo je ležala ogromna skala, ki se je utrgala s hriba tik nad hišo. Gospodinjo so morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico.
Cenjenim naročnikom!
Današnji številki smo priložili položnice za naročnike, ki niso vsaj za prvo polovico leta še poravnali naročnine. Ker je pri vseh listih običaj, da se naročnina plačuje vnaprej, prosimo vse prizadete, naj porabijo položnice zanesl jivo do srede meseca marca za poravnavo dospele naročnine. Najbolje je, če opravi vsak naročnik svojo dolžnost čimprej, da ima potem mir pred nami in se mu ni treba bati, da hi mu uprava zaradi neplačane naročnine list sredi najlepšega štiva, ki ga z vsako številko prinaša, ustavila.
Zamudniki še iz preteklega leta so prejeli položnice že prej. Prosimo jih, da ne pozabijo nakazati na nje odpadajočih zneskov najtesneje do dne 10. marca, da si tako zagotove še nadaljnje prejemanje lista.
Naročniki, ki so poslali naročnino prav zadnje dni. a najdejo kljub temu položnico v listu, naj je ne smatrajo kot opomin, ker so se v tem primeru njihova vplačila z našimi položnicami na pošti križala.
UPRAVA «DOMOVINE;>.
Pet minut pred pol 7. je prišel krvnik Hart s
Huda kazen
sa hud zločiu
V ponedeljek sta bila obešena v Mariboru Lakner in Pančur.
Kakor smo že lani poročali, sta bila v okto-1 bru pred mariborskim sodiščem na smrt obsojena Ivan Lakner in Stanko Pančur zaradi zločina, ki sta ga izvršila v mariborski jetn šnici, kjer sta presedevala kazen, Lakner zaradi zverinskega umora mengeškega župnika Franca Kušarja, Pančur pa zaradi raznih ropov in tatvin.
Zločin, ki sta ga morala Lakner in Partčur plačati z življenjem, se je zgodil takole:
Dne 4. junija lani je- kaznilniški desetnik Ivan Pelerin nadzoroval celice, v katerih presedevajo kazen morilci in roparji. Med temi so bili tudi Ivan Lakner, Stanko Pančur in Jože Lombar. Ničesar hudega sluteč je šel počasnih korakov po hodniku II. nadstropja. Kar so se nenadno pojavili pred njim kažnenci Ivan Lakner, Stanko pomočnikom. Hart je imel na glavi cilinder, na Pančur in Jože Lorrtbar. Ni se še prav zavedel, t sebi frak in na rokah bele rokavice. Javil se je za kaj gre, ko ie dobil s kamnom, zavitim v bri-j sodniku g. Kolšku, nato se je postavil med oba sačo. tako močan udarec po glavi, da je obležal; vešalna kola in čakal, da izvrši svojo dolžnost, v krvi. Nezavestnega Peterina so sicer takoj' Prvega so privedli Laknerja, ki »e bil ves bled m operirali, toda vsaka pomoč je bila zaman.
Bolestni krik smrtno ranjenega Peterina je slišal narednik France Butolen v pisarni. Nemud-no je pohitel na kraj zločina, kjer je bil priča nenavadnega prizora: na tleh je ležal smrtno ranjeni paznik, po hodniku pa so bežali kaznjenci. Medtem je pribite! še paznik Jurca, ki je tudi slišal ropot. Med kaznjenci in obema paznikoma se jc razvila ljuta borba na življenje in smrt. Lakner se je branil s Peterinovo sablo, Pančur in Lombar pa s svojimi telesnimi močmi. Naposled se je paznikoma posrečilo, da sta Laknerja razorožila in obvladala tudi Pančurja in Lombarja.
Dne 15. oktobra lani je pa bila sodna obravnava proti vsem trem in sta bila Lakner in Pančur obsojena na smrt na vešalih. Lombar, ki je ;:s odsedeval dosmrtno ječo, pa na trajno izgubo vseh priboljškov.
Smrtna obsodba je bila potrjena pretekli torek, a v nedeljo so oba zločinca o tem obvestili
se je tresel. Sodnik ga je vprašal, kakšna je njegova poslednja želja. S tresočim se glasom je Lakner ves skesan dejal: «Prosim odpuščanja vse, ki sem jim kdaj v življenju zlo storil. Priznavam pravičnost sodbe, ki sem jo zaslužil.« Nato je pokleknil pred kaznilniškim kuratom Zavadla-lom, poljubil križ, ki mu ga je ponudil kurat, iu nekaj glasno molil. Nato je sledila izvršitev smrtne kazni. Laknerja so postavili pred desno vešalo na lesen bel podstavek. S klecajočim korakom je stopil na podstavek. Rabelj Hart ga ie prevzel v svojo oblast. Podstavek se je odstranil. V tem zadnjem trenutku zavesti je Lakner s pretresljivim glasom zaklical: «Jezus Marija Jožef, zda; me obešajo!* V naslednjem trenutku ie bilo končano. Rabelj je vrgel preko Laknerjeve glave bel robec. Pristopil je sodni zdravnik dr. Zorjan, ki ie po sedmih minutah ugotovil, da je srce prestalo biti. Hart je stopil pred sodnika in javil: »Pravici je zadoščeno.® Dva paznika pa sta pred viseče
truplo postavila belo špansko steno, da ga ni moli videti Pančur.
[ Minuto po izvršitvi smrtne kazni nad Lakner-" so privedli na dvorišče Pančurja, ki ga je iremljal pater Kacijan. V obraz je bil Pančur smrtno bled. Ko je pristopil k njemu sodnik in ga rašal, kaj želi, ni ničesar odgovoril. Ko mu je pater Kacijan ponudil križ, da bi ga poljubil, je j zavrnil duhovnika: «Čemu mi bo to!» : Ko so podstavek odstranili in je Pančurjevo truplo obviselo, ni bilo čuti iz njegovih ust niti najmanjšega vzdiha. Pet minut zatem je Hart stopil pred sodnika, mu spet javil, da je pravici zadoščeno in po običaju vrgel beli rokavici proti vesalom, češ: «Jaz nisem kriv vajine smrti!» Rokavici je pomočnik nato pobral in spravil. ! Obe trupli sta viseli po! ure. Nekateri navzoč-ni so si porezali koščke vešalne vrvice, ker pra-'vijo, da prinaša takšen odrezek srečo. Ko je Hart to opazil, je dejal: «To je moja last!» Ob četrt na 8. so pazniki sneli obe trupli in ju položili v pripravljeni krsti, ki so ju ob mraku prepeljali na pobreško pokopališče ter ju pokopali tam na ne-blagoslovljeni pokopališki zemlji. Pravici je zadoščeno!
IZ POPOTNIKOVE TORBE
STAROKATOLIŠKA MAŠA POD K!2 OM.
Š k r i 1 j e, februarja.
i V prijazni vasici Golem pod Krimom .-e je v zadnjih tednih stari spor med župnikom in župijani razvil do taka ostrine, da so župijani zgrozili z izstopom iz rimsko-katoliške csrkve ter . p -.vili že tudi prve korake za izvršitev grožnje.
le dolgo vrsto let pase ovčice na	-tari
župnik g. Kunaver. Kakor se to godi po n ' sterih Sla blizu.
STRAŠEN ZLOČIN MALOPRIDNEGA SINA.
Sv. Jurij ob južni železnici, februarja.
V	Kalobju se .je pred dnevi izvršil strašen /.ločin. Ko se je vračal posestnik Poljšek iz Kostriv-nice domov po samotni gozdni peti, je našel v gozdu ubito 691etuo posestnico Elizabeto Repčevo. O tem je obvestil orožnike pri Sv. Juriju, ki so pou vodstvom "komandirja Jožefa Gorljaka takoj pohiteli na kraj zločina.
Orožniki so ugotovili, da je stara poseitniea živela pri svojem sinu Adamu in njegovi ženi Frančiški na posestvu, na katerem si ie izgovorih* kot TSin in snaha se s staro Repčevo nista razumela in prepiri v hiši niso bili redki. Adam se je hot.c! svoje stare matere že pred leti odkrižati. Natresel ji je med jed arzena in jo počasi zastrupljal, pa so njegovemu zločinskemu početju prišli na sled. Repčcvi so zdravniki rešili življenje, sin pa je mornl v ječo, kjer je presedel tri leta.
Ta kazen pa ga ni poboljšala. Ko se je vrnil iz zapora, se je njegovo sovraštvo do matere še .povečalo in znova sta se tožarila. Prav predzadnjo soboto sta bila spet pred sediščem v Celju, kjer je sui pravdo izgubil. Zato je zasnoval peklenski načrt, da se matere znebi.
V	zaporu se je Adam Repec seznanil z malopridnim Janezom Polenikom iz Mislinja, ki je bil zaradi uboja in tatvine že večkrat kaznovan. Ta jo živel na Adamovem posestvu in njega je Adam pridobil za umor. Da bi odvrnil vsak sum od sebe, s'e je Adam Repec predzadnjo nedeljo odpeljal v Savinjsko dolino in se vrnil šele drugega dne v ponedeljek zvečer. Njegov pajdaš je medtem izvršil zločin. V ponedeljek popoldne je nesla Repčeva žito v mlin k Zeliču pri Sv. Jakobu. Nazaj grede pa jo je Polenik zavrntno napadel in pobil na tla. Neka soseda je sicer slišala njeno vpitje, vendar ni i
NOVICE IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ROJAKOV.'
V AMERIKI.
C1 e v e 1 a n d, februarja
Znanega Ivana Poderžaja, ki ie osumlieti
umora svoje, žene, rojene Agneza- Tjitvcrsojiovej in obtožen zaradi dvoženstva, so privedli s par-! nikom v Ameriko:' Pri priiiodu v Nevv Vork je bil Poderžaj prav dobre volje. Ko so ga obstopili' številni časopisni poročevalci, jim je veselo oo-mahal s klobukom.	i
Na krov parhJka je takfij priSs! državni pri, i* nik Hastings in je dve uri. zasliševal PoderžajaJ nato so ga pa povedli na policijski urad v mesto] kjer so mu vzeli prstne odtiske. Glede Tufver^ sonove je izjavil, da je prepričan, da živi. Zo.kaJ 'sta še razstala že 17 dan po porokf/nt vedel po* vedaii. Policija bi rada dobila odgovor na nasledH n;a vprašanja: Ali je Tufversonova živa in kjaj se mudi? Zakaj je Poderžaj kupil takrat precj odhodom iz Nevv Yorka, odkoder naj bi bi! od-^ potoval s Tufversonovo, deset britvic in
uspa-
Ooljši j
župnijah pri nas, se tudi o golanski žu; reči, da bi si bili župnik in njegovi vern! sosedje. Golani očitajo svojemu dušne ; ;.stirju. daje malo preveč »gospodarski*. V o iii štirih desetletjih župnikovanja je imel go*):. tv. . k vrsto tožb s svojimi župijani in nekatere i • ; ca v J so . se vlekle leta in leta. Posledica je , mnogi Golani že več let niso hodili k cerkv . p a v ilom i domačega župnika, marveč so rajši h . sosed-ne lare.
: V zadnjem času je golanski župnik .-' . • •>•: 11 uveljavil neke svoje pravice nasproti •• ut.. Od dveh gospodarjev je iztožil bero za vr. i ua zaj, kar znese že majhuo premoženje. l'u	j • •
kotel, sklicujoč se na pravice iz starih e..... . s pomočjo sodišča prisiliti Goiane, da n:u ' v. mi: delom in vprežno živino tudi v da ■ asu ji .. .. .t delujejo polja. Ta zahteva pa je tako :.. i.lijo, da je že nekaj nedelj sem cerkev g. Kuna-:! verja ostala skoro prazna. Žup / ■ h. po j., i na škofijski ordinarijat v Ljubljani p ; . oup- >n stvo, ki je izrazilo zahtevo, da ž',; \ii, ... t asu nja zapusti župnijo, sicer bo Gou ■>. \ • izstopilo iz rimsko-katoliške cerkve.
Kakor je videti, škofijski ordinan,a • i -.tevi ni povsem zadovoljivo ustregel. V. , •: , bnrjene župnije se je nato pojavi i : ci . pro paganda za prestop iz rimsko-kato i ;»• .. ::»ro-l katoliško cerkev. Za predzadnjo n de „ i > povabili starokatoliškega župnika g. 1 »v " i Ljubljane, da jim je prišel pridigat i. " V dvorani Gasilskega doma v S".■ iTTn • vrši:o prvo cerkveno opravilo po starokati i b i ' redu pod Krimom. Dvorana je bila skoro r r m; za!
iji ne da! Orožniki so aretirali Adama Repca in njegovo
ženo Frančiško. Seveda se je Adnrrt delal noved nega. Med zasliševanjem se je pa že nekoliko om"h-' fal in je priznal, da jc še istega večera po zločinu govoril s Polenikom, ki mu je povedal, kaj je storil.! Z ženo sta nato odšla na dom in <=e nista brigala za umorjeno mater. Morilec Polenik jc po zločinu' pobegnil. Na domu pri Repčevih so ostali zdaj trijo Adamovi otroci v starosti 11, 12 in 13 let, ki zauje skrbi Adamova teta.
Gasiici mursko-soboškega sreza so zborovali 17. t. m. pri «kroni». Zbor je vodij župni načelnik g. Beuko in v uvodu počastil spomin kralja Uedi-nitelja ter pozdravil mladega kralja Petra II. Jz poroe.il povzemamo: Zupa se je razdelila na šeust gasilskih okrožij. V teku leta so so ustanovile štiri nove čete, tako da znaša skupno število čet v župi že 99. Številčno je to najmočnejša župa v banovini.
V minulem letu je bilo v srezu 85 požarov, pri katerih se je 14 gasilcev poškodovalo.
Iz Budincev* nam pišejo: Vremenska postaja št-11 na vojaškem letališču v Pieš',anyju na Češkoslovaškem je 12. februarja ob .8. zjutraj spustila v zrak več s plinom hidrogenijem napolnjenih liainnčkov, h katerim je biia privezala tudi do-pi.-ne karte, ki jih naj najditelji vrnejo na gornji naslov. Drugega dne, 13. februarja, je enega teh balončkov našel ob 13. uri pri nas neki deček. Ob kateri uri je pri nas padel, se ne ve. Ljudje naj take najdbe zmerom javijo kakšnemu izobražencu,
valni prašek? Zakaj je neprestano nadzoroval velik kovčeg v svoji kabini, ko se ie peljal vj decembru leta 1933. v Evropo? Čemu je poslal sestri Tufversonove takoj po svojem prihodu v, Evropo brzojavko s podpisom Agtteze, ko zatrjuje, da je sam potoval v Evropo?
Poderžaja je zasliševal preiskovalni sodnik Georges Donellan, kateremu je Poderžaj dejal, da se čuti krivega zaradi dvoženstva, ker se je v decembru 1. 1933, poročil z Agnezo Tufverso« novo, čeprav ie bil poročen že s Suzano t^erran* dovo. Sodnik je določil za Poderžajevega za< govornika odvetnika Clyda Darta, ki ga je p< Poderžaj odklonil, češ da ga prav nič ne potre« buje. Zaveda se. da je kriv dvoženstva in v terr primeru mu pač odvetnik ne more pomagati Povedal je tudi, da- je dobil v ječi na Dunaju štir pisrna, ki mu jih jo pisala Tufversonova bre^j podpisa. Podpisovala se ni zato. ker se je bala| da bi jo Eerrandova tožila zaradi dvoženstva!!
Po poročilih ameriških listov je sodnik Do-<
toliko ljudi; koliko se lih je	zt-ra o a -K^v^ta m	; ■	■ ■ ' - ■ .. .
, -V. J.	r	da jim pove, kaj je storiti. V tem p. imeni gre go
koliko le iz radovednosti, je seveda težavno ugo-	,	, , -	.	■ , % ■
..	°	tovo za kakšno znanstveno preizkušnjo.
loviti.
Te dni sta po naročilu ljubljanskega škofijskega ordinariata prišla na Golo šentviški dekan gospod j Zabret, v čigar dekanijo spada gola v ka župn:'a,;
^niški kaplan g. Milavee. Zašli •> i sta lavjMMk:- ln! nezadovoljne župljane, ki že od gvtviiire no> ejo hoditi v domačo cerkev. G .-idd dekan jo tu ioj »■>.
mestu ustregel nekaterim zahtevam župljanov, o • ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
drugih pa bo poročal škofijskemu crdiuariatu. i
Sklenili so tudi nekako pr mirje na ta način, d.-i	*	TT	? ■	S
je prišel v nedeljo maševat na Go! j drug duhovuik.. CUVflJIllO JUgOSiSVIJO >
Prebrisan cigan. Neki ci»an iz I^ortjcev je ukradel tri kolesa in iz njih različnih delov je sestavil novo kolo, ga prebarval, izpilil stare številke in vsekal nove. Svoj izdelek je hotel nato prodati nekemu kmečkemu fantu. Pri tem pa se je ujel. Orožniki, ki jim je svoj greh priznat, so ga are-tirali.
nellan obsodil Ivana Poderžaja na pet let ječej Policija pa hoče na vsak način še ugotoviti usoda Agneze Tufversonove. Njena sestra Oliva Tufversonova je spoznala več predmetov, ki so jiii pripeljali s Poderžajetn v Ameriko, za last svoje/ pogrešane sestre. Po njenem mnenju je izključeno, da bi si Agneza sama končala življenje, temveč je bila umorjena.
V	Chicagu so obsodili 25!etnega brivca Andreja Prezlja na šest mesecev ječe, ker je rekej stražniku na cesti, da je brez dela in da bo začel^ ropati. Po sodbi se je Prezelj soduiku priklonil,1 rekoč: «11 vala za aretacijo in obsodbo; to me ja rešilo krive poti!»
V	Clevelatidu so umrli: Jurij Knaus, star 59 let in doma iz Ravne na Blokah, odkoder je priJ šel v Ameriko pred 35 leti; Marija Mikuličeva,! rojena Košmerlova, doma iz Malega loga, občin* Loški potok, stara 40 let; Ana Ogrizkova, rojena; Godlarjeva, doma .z Globokega pri Brežicah,! stara 47 let.	ji
V	Mihvaukeeju so pokopali 591etnega Leona1 Jereba, doma iz okolice Postojne. Pokojnik je bival v Ameriki 28 let.
Po kratkem trpljenju je v West Allisu umrla Marija Sekuličeva. Pokojnica se je rodila v She-boyganit in je štela 32 let.
V	Wauwatosi so pokopali 66!etno Marijo ITar-boričevo, ki je bolehala že tri leta. Pokojnica j^i bila doma iz Škocijana na Dolenjskem. V Ame4 riki je bivala 30 let.
V	bolnišnici v Clevelandu ie umrl 68lefn| Janez Avsec, ki je bi! zelo delaven član raznih ameriških naprednih društev. Pokojnik se j9 rodil v Prelešju pri St. Rupertu na Dolenjskem] kjer je zapustil ženo, sitia in hčerko.
.V Hartfordu je zmrznil rudar Franc Meč^k. doma iz Gorenje vasi nad Škofio Loko.
Iz Cranbrooka (Kanada) nam pišejo: Januarja smo po dolgem času brezposelnosti dobili nekateri rojaki delo v gozdovih. Delamo devet ur na dan in dobivamo plačo po en kanadski dolar. Snega smo imeli januarja čez en meter in mraz je dosezal do 35 stopinj pod ničlo. Najlepše pozdrave pošiljamo čitateljem in čitateljicam: Sku-bic, Kočevar, Pitjel, Golobic, Schauer in Nučič.
11, Rue Auber, PARIŠ (9°)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšim dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulamneje Poštni uradi v Belgiji, tianciji, ilo-landiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše 'čekovne rnčuue: Belgija: št 3004-64, Bruxelles; Francija• št. 1117-94, Pariš; H.Iandija: št. 1458-66, Ned. IJienst; Lukscinburg: št. 5067. Luxeuibourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno nuše čekovne nakaznice	56
Nekaj besed o Abesiniji
Tik nad ekvatorjem leži dežela, katere ime se zadnje mesece pogosto bere po časopisju. Zadnje dni pa vse kaže, da so bo cesarstvo Abesinija z orožjem merilo z Italijo, ki tako bolj na tihem pošilja svoje čete tjakaj. Zato ne bo odveč, če naše čitatelje seznanimo z deželo in ljudmi, ki jim grozi nesreča vojne, katero smo mi komaj preboleli.
Abesinija ali, kakor jo tudi imenujejo starejša poročila, Aitiopija leži v vzhodni Afriki nasproti južni Arabiji, iu sicer med gorenjim tokom Nila, Indijskim in Rdečim morjem, ne meji pa niti na Nil niti na morje, temveč na zapadu na Sudan, na jugu na britansko Vzhodno Afriko, na vzhodu na italijansko hi britansko Somalijo, na severu pa na italijansko Eritrejo hi francosko Somalijo. Država, ki ji nasproti italijanskim kolonijam meje še niso natančno določene, meri blizu enega milijona kv adratnih kilometrov, v njej pa živi kakih 12 milijonov prebivalcev. Je torej nekako štirikrat tako velika kakor Jugoslavija, ima pa za dva milijona duš manj. Abesinija ima za poglavarja cesarja, ki se imenuje negus negesti (kralj vseh kraljev). Država j • razdeljena politično na več pokrajin, katerih južne ležijo že na nadmorski višini preko 1000 m.
Dežela se proti notranjščini dviga z vseh strani. Glavno mesto Adis Abeba stoji že na višifli kakih 3000m. Dalje proti severu je gorovje Čoke, ki doseza višino 4150m, vendar še to ni najvišji vrh. Med mestom Aduo in jezerom Tano, ki že samo leži 1750 ni nad morjem, so najvišji vrhovi Abc-sinije: Buahit 1510 m, Aba Jared 45l>3 m in Ras Dedžan 1020 m, vsi v deželi Semienu, pokriti skoro vse leto s snegom.
Abesinija je v splošnem zelo valovita in raztrgana gorska dežela, v kateri so si reke (veletoki) izkopale globoke struge v skalovje. Zaradi planinskega značaja in ostrega toka ni nobena leka plovna. Glavni veletuk je Abal ali Modri Nil, ki izvira v jezeru Taui, teče najprej v jugovzhodni smeri in sc šele južno od gorovja Čokeja obrne proti zapadu. Druga največja reka je Atbara-Takasch (severno od jezera Tane, tudi pritok Nila). Proti severov zhodu v smeri proti francoski Somaliji teče reka Havaš, proti jugu v Rudolfovo jezero reka Omo. proti jugovzhodu pa reki Džub iu Že-beli. Vse reke imajo oster tok. V času suše je v strugah le malo vode, v deževni dobi pa reke silno narasejo in preplavijo deželo daleč naokoli.
V pogledu podnebja delimo Abesinijo na tri pase. V najnižjem, vročeni pasu, so pokrajine z nadmorsko višino 1000 do 1700 m; to so močvirnate, zelo vroče, nezdrave in manj obljudene dežele. Srednji pas (vinogradi) sega od 1700 do 2500. odnosno blizu 30(M) m, tretji, visoki pas, pa gre do vrhov gor in ima še na višini 31XM) m, do kamor sega meja za. pridelovanje žita (na primer na Pohorju je ta skrajna meja pri 1000 m), povprečno letno temperaturo -f- 7° C, vendar je tu razlika med dnevno toploto in nočnim hladom prav občutna. Podnebje je v drugem pasu (v visoki planoti) prav
prijetno, v goratem tretjem pasu pa pozimi često tudi zelo mrzlo; sneg zapade kakor pri nas. Deževna doba traja v severni visoki planoti z nekolikimi prekinitvami od aprila do oktobra, drugod pa od maja do septembra. Padavin je ponekod do 1150 mm letno.
Zaradi čistega gorskega zraka in prijetne temperature je ljudstvo v goratih krajih zelo zdravo in krepko, v vročih dolinah rek pa so kaj pogoste epidemije, zlasti griža, neka vročica in razne živčne bolezni. V pokrajini Šoi, kjer stoji tudi glavno mesto Adis Abeba, je prav pogosta tudi gobavost.
Rastlinstvo je v vsakem podnebnem pasu drugačno. V vročem pasu rasejo posebno akacije, razno trnje, tamariske, kakteične evforbiaceje (gar-javi mlečki), mrhojede rastline, drugod spet siko-more (murve), razno vrste figovih dreves, tana-rinde, divji bombaž, sezam in neka vrsta koruze. V srednjem pasu je posebno bujna rast raznih vrst lopatke (aloje, fino dišeče lesovje) in oljk, v glavnem pa tu obilo rodi vinska trta (do 2500 m). Za-padna pobočja gorovij in savane so polne sladkornega trstja in sirčine, vmes pa so velika travnata drevesa. Tu rasejo tudi vse vrste žitaric, nadalje mirte, granate, eitrone in kava. V visokem pasu uspevata do višine 3900 111 še rž in ječmen.
Živalstvo je prav tako obilno in raznovrstno: sloni, nosorogi, povodni konji, bivoli in divje svinje so glavni zastopniki srednjega pasu, v vročem pa še žirafe, antilope, levi, leopardi, hijene, podzemski volkovi, ihnevinoni, smrduni in razne vrste opic, izmed ptic roparic razni jastrebi, orii in sokoli, dalje jerebi in noji. V nekaterih rekah živi krokodil. Vroči pas je tudi poln raznih vrst kač. zlasti velikih, manj strupenih, potem kuščaric in želv. Izmed žuželk so najbolj zastopani termiti (velike mravlje), kobilice (deželna nadloga) in muhe tselse.
Rud pa Abesinija nima preveč; v manjših ležiščih je ziato, precej železa imata pokrajini Šoa in Tigre. Tudi premoga, soli in gline se prilično dosti dobh a.
Praprebivalstvo Abesinije je bilo pleme Agau. ki spada k aitiopski familiji Hamitov in sestavlja še danes jedro prebivalstva. To pleme sta do daues ohranili pristno pokrajini Agau in Agaumeder. Temu najsorodnejše je pleme Falaša, ki zavzema pokrajine Dember, Semien, Vogera in do šoe. Plemeni Agau in Falaša sta kristjanski, vendar je njuna vera nekaka čudna zmes starokrščanske, izraelit-ske in muslimanske vere. Imajo tudi redove. moške in ženske, verski poglavar pa je abuna (veliki duhovnik) in živi v Kuari. Tretje, tema sorodno pleni0, toda po veri pogansko, je pleme Kamanh, ki živi v pokrajinah Gondarju do Šoe. Čez Rdeče morje j<" prišlo semitsko pleme Geez in so pomešalo z Agaui. Poseben tip tvorijo plemena naroda, ki se imenuje Gala, po izrazu zamorskega značaja, ki so z juga liii v deželo. Iz zmesi teh petih plemen je nastalo današnje aitiopsko prebivalstvo, ki se deli na več narodov: Ainhane, Tigre, šobo, Honuan in Gala. Vsak narod govori seveda svoj jezik, ki so si pa sorodni.
Prosveta je v Abesiniji še na prav nizki stopnji. Prosvetnih ustanov je prav malo, pa še te so dostopne le plemstvu. Prav tako so tudi prometne razmere zelo ubožne. Edina železnica veže Adis Abebo s pristaniščem Džibutijem, ki je v francoski Somaliji. Nekatere ceste so sicer že urejene, tudi se namerava graditi železnica do Kartuma ob Nilu. toda kaj je to vse za tako razsežno državo. Zdi še pa, da je država vojaško prilično dobro organizirana, ker je, kakor pravijo poročila, mobilizacija bila hitro izvršena.
Obdelovjyi^e polja je, kjer se goji, in to največ v srednjem pasu, na prav nizki stopnji. Plug, srp in cepec so glavni pripomočki, iznilačeno žito pa se shranjuje v velikih zemskih jamah v košarah in glinastih loncih.
Živinoreja je glavno opravilo Abesincev. Imajo lieko posebno vrsto govedi (sanda) z velikimi rogovi, ki se pase po sočnih livadah in obronkih gor v srednjem in visokem pasu. Gojijo tudi kamele, neke posebne vrste ovc v pokrajini Bcgemederju,
male, toda zelo vztrajne in odporne konje, osle in mule pa na visokih planotah severne Abesinije. ^
Tudi trgovina in obrt sta še zelo enostavni. V glavnem uvažajo (čez Zeilo iu Džibuti) bombažne izdelke, orožje in steklene reči, izvažajo pa kavo, slonovo kost, zlato, vosek in kože.
Prebivalstvo se deli na plemstvo in preprosto ljudstvo. Med najvišje plemstvo spadajo Mekuni, iz katerih so negus negesti (cesar), cesarski namestniki, višji duhovniki in oficirji. Nižjemu plemstvu (Moseso) pripadajo drugi oficirji in uradniki, a vsi trgovci, obrtniki, kmetovalci, lovci in ribiči so preprosto ljudstvo.
V	verskem oziru je približno polovica prebivalcev kristjanov: potem je največ muslimanov in nekaj poganov. Letno štetje imajo docela svoje, in sicer ima naše leto 1035. pri njih že številko 7427.
Že pred svetovno vojno so imeli stalno vojsko, ' ki je štela 150.000 mož, razdeljenih na pehoto, konjenico, topničarstvo, tehnične čete, čete za oskrbo- ! vanje in kolone za municijo. To stanje se je po svetovni vojni še izboljšalo. Nimamo pa o tem natančnejših podatkov.
Abesinija ima v grbu leva, ki drži v desni šapi križasto žezlo.
Abesinija, katere praprebivalstvo je bilo ha-mitsko z nekoliko zamorske primesi, je dobila svojo kulturo iz Egipta. Okoli leta 840. pred Kri-stom je aiticpska vojska zavzela Tebe ob Nilu (kakih 550 km južno od Kahire), nekako 70 It t pozneje pa je aitiopski kralj Pianki prišel s svojo vojsko celo v Spodnji Egipt. Po letu 008. pa so se Nubijci (Abesinci) zaradi napadov Asircev začeli umikati čedalje proti jugu in so imeli stalno opravka z barbarskimi narodi (zamorci) na jugu iu vzhodu. V tem času so se priselila iz južne Arabije : razna plemena Arabcev in se je prvotni liani it ski rovi pomešal s semitskim.
V	četrtem stoletju po Kristu je zaradi trgovinskih stikov z Grki prišlo v Abesiuijo tudi krščanstvo in z njim grška kultura. Po letu 900. so za i sedli abesinski prestol pripadniki židovske vere, ki so se priselili iz Arabije. Ko se je krščanstvo spet obnovilo, so delovali v 10. stoletju tu portugalski misijonarji. Ker pa so izkušali rhusko-katoliški duhovniki, v začetku 17. stoletja zlasti jezuitje, dobiti v deželi nadvlado (Alfonz Mendez je bil cdo od papeža poslan v Abesinijo kot patrijarh in je sezidal več cerkva in samostanov), so domačini leta 1634. izgnaii vse riniokatolike in so koptijski duhovni uvedli spet staro krščanstvo. Še enkrat so ] poizkusili v tej deželi katoliki in luterani svojo srečo in so ustanovili razne misijonske postaje (v drugi polovici 19. stoletja); ker pa so bili preveč vsiljivi, so bili leta 1885. vsi izgnani. Pred vojno sta delovali v deželi spet švedska (luteran-ska) misija in francoska katoliška.
Leta 1885. so zasedli Italijani Masauo in od-or.dod prodirali v notranjost. Štiri leta pozneje jo bila italijanska kolonija Eritreja že priznana. Leta 1894. pa so se začeli boji Abesincev z Italijani, ki so se končali maja leta 1890. s popolno zmago domačinov. Končni mir je bil sklenjen v današnji prestolnici Adis Abebi 20. oktobra 1896. in so bile v splošnih obrisih določene tudi meje, ki še do danes ni^o natančno označen \
Za kuhinjo
Jetrni cmočki na goveji juhi. 16 dek telečjih
jeter nastrži, jih zmešaj z eno namočeno in otis-nieno zemljo ter vse skupaj pretlači skozi sito. Zdaj mešaj, da narase, sedem dek sirovega masla, nato prideni pretlačena jetra, malo maje-rona, eno jajce, soli, eno žlico drobno sesekljane in prepražene čebule, malo peteršilja in dve defy drobtin. Vse skupaj dobro zmešaj in zakuhaj v krop drobne cmočke. Dobro je, če za poskušnjo daš en cmoček kuhat, kajti če so cmočki pretrdi, dodaj se malo mleka, če so pa premehki in se ne držijo skupaj, dodaj še malo drobtin. Cmočke kuhaj 10 do 15 minut. Kuhane ocedi, stresi v
skledo, nalij nanje dobre goveje juhe in daj na
mizo.
Češki cmoki. Štiri zemlje zreži na drobne ;ocke in jih na sirovem maslu prepraži. V skledo pa stresi pol kile moke, osoli, dodaj dve jajci in prilivaj mešaje štiri decilitre mleka in testo do-jstepi. Preden daš cmoke kuhat, zamešaj v testo prepražene žemlje, dobro zmešaj in napravi bolj majhne cmoke, ki jih takoj zakuhaj v kropu. Ko vro 15 do 20 minut, so kuhani. Kuhane poberi v skledo in jih s prepraženimi drobtinami zabeli.
Dobra orehova torta. Mešaj, da narase, 21 dek sladkorja v prahu in šest rumenjakov, potem primešaj 21 dek zmletih orehov, tri deke moke, tri deke z rumom poškropljenih drobtin l nazadnje še sneg šestih beljakov. Tortni model dobro namaži in posuj z moko, stresi vanj testo, razravnaj in torto počasi peci eno uro. Drugi dan torto prerezi in jo napolni z nadevom. Nadev je tale: zmešaj v loncu tri deke moke, pet dek sladkorja in osminko litra mleka. To kremo mešaje kuhaj pet do deset minut. Ko je kuhana, i jo mešaj tako dolgo, da se popolnoma shladi. Nato v drugi posodi vmešaj deset dek sirovega masla, da narase, primešaj kuhano kremo, pest zmletih orehov in kozarček ruma. Vse skupaj dobro zmešaj, da postane penasto. S to kremo nadevaj torto, jo pomaži tudi po vrhu in jo okrasi z orehovimi jedrci.
Praktični nasveti
Proti prehlaienju. Že v prastarih časih so rabili čebulo za zdravilo. Če te v prsih tišči in težko hropeš, skuhaj na mleku narezane čebule in pij to večkrat na dan. Ali pa nareži čebulo, iztisni sok iz nje, pomešaj s sladkorjem in vzemi trikrat na dan. Dobro je tudi to-le zdravilo: Na-reži čebulo, jo posuj s sladkorjem in pusti stati pokrito čez noč. Zjutraj pa vzemi na tešče žlico soka, ki se je izcedil iz čebule. Ali pa: Nareži pol kile čebule, dodaj deset dek sladkorja in deset dek medu, daj na liter vode in kuhaj vse skupaj poldrugo uro. Nato precedi, deni v kozarce in jemlji po večkrat na dan po eno žličico.
Proti ozeblinam pomagajo obkladki z alkoholom. Namoči vato ali pa večkrat zloženo platneno krpo v čisti špirit in jo položi na srbečo in bolečo ozeblino, po vrhu pa se obveži še s kakim suhim ovojem. To napraviš najbolje zvečer, preden ležeš spat. Ponavljaj to vsakih 14 dni.
Gorčico (zenf) ohranimo več časa svežo, če ji primešamo malo mleka in soli. To prepreči, da se gorčica prehitro ne posuši v odprti posodi ali če je že načeta.
Cvetlični lončki. Nove, še nerabljene lončke je treba vedno namakati, preden posadimo vanje rastline, in sicer v mehki deževnici. Glinasti lončki namreč vlečejo nase vlago in se prst v njih preveč suši, če smo jo dali v nov, suh lonček. Stare, izpraznjene lončke pa je treba takoj očistiti z vodo in ostro krtačo, da se tako bolje ohranijo. Nesnaga tudi pomaga širiti razne glivične bolezni na rastlinah.
Srebro alpako najlaže očistimo, če ga umijemo v topli milnici, oplahnemo v čisti topli vodi in dobro zbrišemo.
Madeže cd sveče, voska in loja odstraniš, ako deneš pokapano blago med dva pivnika in polikaš z vročim likalom. Pivnik pa moraš prestavljati, dokler ni upil vseh madežev. Ko si tako s pomočjo pivnika in likanja spravila maščobo iz blaga, pa moraš dotična mesta dobro zdrgniti še z bencinom ali pa s terpentinovim cvetom.
Da škarje ne zarjavijo, jih ne smemo nikoli spraviti vlažnih in tudi ne puščati na vlažnem k.aju. Ako jih malo rabimo, jih je treba od časa do časa odrgniti s kako raskavo grobo krpo, pri vijaku jih pa namazati z oljem za stroje.
Ako čistimo pozlačene predmete, jih ne smemo drgniti, ampak jih moramo nalahko umiti z gobo in vodo, ki smo ji primešali nekoliko navadnega špirita. Nato je treba položiti tak pozlačen predmet v otrobe, da se tam posuši. Zatem ga šs okrtačimo z mehko krpo.

za delo, svečanost in šport kakor tudi vse moško in žensko perilo iz platna, cefirja, oksforda, sifona, batista in svile dobavi po zelo znišanih cenah
TOVAMTA ■ PERILA ■ 111 ■ OBLEK
Celje št. 97
V e 1 i k i* i 1 u s t r i r a n i cenik zastonj.
KT^MIIiiilBMIilIJMM IIB

PROGRAM RADIA LJUBLJANE
od 3. do 10. marca.
Nedelja, 3. marca: 7.30: Kmetijska posvetovalnica (inž. Sadar Vinko); 8.00: špicpolka in druge take (kmečki trio na ploščah); 8.20: poročila; 8.30; klavir štiriročno (Jadviga Poženelova in Heri Svetel); 9.00: Higijena delavskega stanovanja (doktor Vanko Kanoni); 9.20: orgelski koncert na ploščah; 9.40: versko predavanje (ravnatelj Joža Jagodic); 10.00: prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 11.00: slovenske narodne z orkestrom (peli bodo Nera-tova, Mišičeva, Janko in Gostič); 11.40: mladinska ura (Vladimir Kapus); 12.00: čas, radijski orkester (po željah); 15.00: plošče po željah; 16.00: šlagerje bo pel Mirko Jelačin s spremljevanjem klavirja (Vondrašek), vmes šramelkvartet «Železniki»; 19.30: nacionalna ura; 20.00: čas, jedilni list, program za ponedeljek; 20.10: Vombergar: Le predi, dekle, predi (pogled v zimski večer pod vznožjem Kamniških planin; harmonika in petje, povesti, razne šale, modre in neumne, za velike in male); 22.00: čas, poročila; 22.20: radijski jazz in harmonika solo (Kokalj).
Ponedeljek, 4. marca: 12.00: plesi od davnih do današnjih dni na ploščah; 12.50: poročila; 13.00: čas, Pijmo ga pijmo (zdravice na ploščah); 18.00:' O pust, ti čas presneti (Niko Pirnat); 18.20: Bod moja, bod moja (plošče); 18.40: slovenščina (doktor Kolarič); 19.10: zdravniška ura (dr. Magajna); 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas, poročila, jedilni list, program za torek.
Torek, 5. marca: 11.00: šolska ura: Bolgarske narodne in umetne pravljice (Minka Kusova); 12.00: Smejmo se, to je najbolje (plošče); 12.50: poročila; 13.00: čas, Ti prešmentani godci (plošče); 18.00: otroški kotiček (Ivo Zor); 18.20: šlagerje s spremljevanjem kitar9 bo pel Modest; 18.40: nemščina (dr. Kolarič); 19.10: pravna ura (dr. Kiiaflič); 19.30: nacionalna ura: 20.00: čas, jedilni list, program za sredo; 20.10: En dolg mišmaš, kar hočeš imaš; poslušaj, uživaj vsak pustni pajdaš (kupleti, do-vtipi, godba za ples, igrice, pesmi in drugo), vmes čas in poročila.
Sreda, 6. marca: 12.00: Odmevi iz Balkana (plošče); 12.50: poročila; 13.00: čas, slavni dirigenti na ploščah; 18.00: plošče po željah; 18.30: pogovor s poslušalci (profesor Prezelj); 19.00: sokolsko predavanje; 19.20: čas, jedilni list, program za četrtek; 19.30: nacionalna ura; 20.00- prenos opere iz Ljubljane, v odmoru čas in poročila.
Četrtek, 7. marca: 12.00: ruska instrumentalna glasba na ploščah; 12.50: poročila; 13 00: čas, Fjodor Šaljapin poje na ploščah; 18.00: plošče; 18.20: Narodna odbrana; 18.50: srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.20: čas, jedilni list, program za petek; 19.30: nacionalna ura; 20.00: Kulturni pomen Masaryka za Jugoslavijo (dr. Veber); 20.30: koncert Bežigrajskega pevskega društva, vmes saksofon solo (Ziherl Miloš); 21.30: čas, poročila; 21.50: radijski orkester: operetni večer, vmes operetne pesmi na ploščah.
Petek, 8. marca: 11.00: šolska ura: Masarjk in šolska mladina (Viljem Kus); 12.00: slovanski komponisti na ploščah; 12.50: poročila; 13.00: čas, Po gorah je ivje, po dolinah je mraz (plošče); 18.00: Filozofski sprehodi (dr. Veber); 18.20: radijski orkester; 18.40: literarna uri: Ivan Pregelj (profesor Fran Vodnik); 19.00: radijski orkester; 19.20: čas, jedilni list, program za soboto; 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos Masarykove proslave iz Uniona (JČL); 22.00: čas, poročila; 22.15: radijski orkester.1 Sobota, 9. marca: 12.00: Mozaik brez slabih pik (revija plošč); 12.50: poročila; 13.00: čas, Mozaik brez slabih pik (revija plošč); 18.00: radijski orkester; 18.15: Aktualnosti (Ludovik Mrzel); 18.30: radijski orkester; 18.50: francoščina (profesor Prezelj); 19.20: čas, jedilni list, program za nedeljo;' 19.30: nacionalna ura; 20.00: Zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.20: Ljubljanski šramelkvintet, vmes bo pel Mirko Premelč; 21.00: prenos primorskega večera »Soče* iz Celja; 22.00: čas, poročila; 22.15: radijski orkester.
X Katastrofalen vihar v zapadni Franciji. Iz
mnogih krajev Francije so dospele v Pariz brzo-, javke o silnem neurju, ki je prizadelo zlasti Bur-gundsko, Burbonsko in kraje okoli Bordeauxa in Nantesa. Škoda je ponekod zelo velika. Vihar je ruval drevesa, razkrival strehe in podiral dimnike.' Hiše so precej poškodovane. V mnogih krajih je pretrgan brzojavni in telefonski promet. Vlaki so imeli poneko.d občutne zamude.
X Oče je obsodil hčerko na smrt. Pred poroto v Frankfurtu ob Maitiu s j na zatožni klopi sedeli zakonca Hofeldova in njuna 16!etna hčerka Mina, obtoženi, da so na 14 iu pol leta staro hčerko Hilde-gardo duševno in telesno tako vplivali, da so jo hoteli pognati v smrt. Lani 5. decembra je Hilde-garda vsa premočena in premražena potrkala na vrata nekega otroškega zavetišča in povedala upravitelju, da jo je njen oče povedel na most in ji ukazal, naj skoči v Main. Naslednjega dne so bili oče in njegova žena kakor tudi starejša hčerka aretirani. Policijska upiava je ugotovila strahotno sliko človeške podivjanosti. 5. decembra so namreč roditelji izvedeli, da je Ilildegarda dan poprej izostala iz šole in šla v kino. Ker je prišla nekoliko pozneje domov, jo je oče pretepel s pasjim bičem. Na ukaz staršev je morala nato obleči slabša oblačila in z očetom oditi k reki. Sama je morala tudi napisati poslovilno pismo. Zverinski oče je nato spremljal svojo žrtev do srede mostu, in nekaj korakov vstran gledal, kako je na njegov ukaz mlada Ilildegarda skočila v ledeno mrzlo vodo. Mirno j3 šel nato domov in dejal ženi: »kakor je bila slaba v živ ljenju, tako junaška je bila v smrti* V začetku razprave je predlagal zagovornik obtožene hčerke Mine, naj se razprava proti njej vodi ločeno in naj jo izroče mladinskemu sodišču. Najprej je bil zaslišan oče, ki sicer napravi vtisk razumu°ga človeka. Povedal je, da je bil poprej tr. leta in sedem mesecev za delo nesposoben, a leta 1930. je obolel za jetiko.
Družina jo živela v veliki bedi ITčerko je slikal kot zgodaj dozorelo dekle. V avgustu leta 1934. je prišla njena gospodinja k njemu ter se pritožila čez njo. Takrat je tudi izvedel, da -e ji1 gospodinja že ponovno pritoževala nad dekletom, vendar mu je to žena prikrivala. Ko je bila odpuščena iz službe, je našel-pri njej tri marke in zlato uro, kar ji je dal neki moški v Limburgu. Zato jo je pretepel z bičem in jo zaprl. Morala je leči v nezakurjeno sobo; dobila je samo odejo in blazino. Samo vsak tretji dan ji je dal toplo kosilo, sicer pa vedno le vodo in kruli. Sodna razprava, za katero vlada ogromno zanimanje, se nadaljuje.
X Smrtna obsodba v štirih minutah. Hitro obravnavo jiroti morilcem so i m -li te dni v Londonu, kjer so porotniki v Štiiili minutah izrekli sodbo in je bil obtoženec obsojen na smrt. Pred poroto je stal rudar Kober Vent, obtožen umora svoj«' žene, ki ji je z britvijo prer 'zal vrat. Smeje se je stopil obtoženec v porotno dvorano, se obrnil k državnemu tožilcu in izjavil: «Kriv sem in nobene želje Ujmam, ničesar ne pričakujem od vas. Edina moj;' želja j" umreti. To je vse, kar sem vam hotel povedati.® Na vsa vprašanja je morilec dosledno odgovarjal, da se čuti krivega. Ker je sodni zdravnik izjavil, da je Vent duševno popolnoma zdrav, je bila že čez štiri minute izrečena smrtna sodba. Ko so razglasili sodbo, se je Vent spet zasmejal in zaldical: «No, vidite, saj to sem tudi hotel. Zdaj je vse v redu!*
X Najdba okamenelih ostankov pritlikavcev. Iz Bombaya poročajo, da so pri izkopavanju v Vad-nagarju našli okamenele okostnjake ljudi, visokih komaj slabih 40 cm, in ostanke raznega orodja, ki bi po svoji velikosti ustrezalo tem pritlikavcem.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Žaloigra na cesti.
Temna noč. Lije kakor iz škafa. Popotnik stoji na samotni cesti. Nikjer človeka, ki bi mu pokazal pot. Naposled pride do razpotja in tam zar gleda kol z napisno tablo. S težavo je splezal po kolu, prižgal zadnjo vžigalico in čital: Na novo prepleskano!
Varčnost.
Mož: «Moja mati je bila hudo varčna. Ves svoj Jenar je vtaknila v volnene nogavice.*
Ona: «To delam tudi jaz! Samo, da so moje nogavice svilene.*
Nesrečna številka.
Sinko: «Očka, ali se spominjaš, kje si spoznal mamo?*
Oče: «Da. Bili smo pri kosilu in za mizo nas je bilo trinajst...»
Nesrečna usta.
Slikar Protazij Vseznalič je dobil nalog, da naslika damo, ki je slovela predvsem zaradi svojih majhnih ust. Vseznalič je pa usta naslikal še manjša, kakor so bila v resnici. Ko pride s sliko k soprogu in mu jo pokaže, ga vpraša: «No, kako vam je slika všeč?*
«Zelo, le usta so prevelika.*
«Saj sem jih naslikal manjša, kakor so v resnici.« odvrne slikar, «če pa želite, jih lahko sploh izpustim.*
Nič ne de.
Ravnatelj jetnišnice: «Kaj naj storimo? En teden preveč smo vas imeli zaprtega.*
Kaznjenec: «Nič ne de, boste pa drugič toliko odtrgali.*
Dober odgovor.
A: «Ali vas ne moti bradavica na nosu?*
B: «Bradavica me ne moti, pač me pa moti, da se vsak bedak obregne ob njo.»
Kdo ima prav?
«Zdravniki pravijo, tla zadostuje človeku na dan eno jajce iu kozarec vina. Jaz sem pa popil 20 kozarcev vina in pojedel 10 jajc, pa se komaj držim na nogah.*	t
ivlienia
ure življenj
in
preživi človek. k;ular čila napete rcmanc ko pošlje svoje misli v čudovit svet tazijc in se tako popolnoma odtrga od vsakdanjih skrbi; Romani iz cjutrovei knjJ niče so zato najbolj učinkovito sredstvo zi odmor duha, njegovo pomladitev ii splošno pomiritev. Vse skrbi, ki nas tarejo testo le zaradi naše črnoglednosti n; življenje, se ob iutcresantnili dogodkih, zapletljajili in razvozijo jih v teh romani razblinijo v nič. Močni in borbeni sc spoprimemo zopet z neprilikumi vsakdanje, življenja.
Privošči si j Hi vsakdo!
Tek. štev.
Naslov knjige
Broš.
Vez.
t.	Blagajna velikega vojvode
2.	Lucifcr . .......
3.	Tigrovi zob je......
4.	Pater Kajetan.....
5.	Zvestoba do groba . . . . (i.	Onkraj pragozda . . . . 7.	Misterija
N. Razpad carstva.....
l). Roman treh src.....
10. Rdeča megla......
t I. Rektorjev meč.....
12.	Papežinja Fausta . . . ,
1". Lov lin ženo......
14.	Ugrabljeni milijoni . . ,
15.	Milijonar brez denarja . .
16.	Železna cesla......
17.	Rdeča kokarda.....
18.	Zbili panter......
19.	Ser ža n t Diavolo . . . . ,
20.	Belfegor........
24.
25.
Gusar v oblakih ....
V krcmpljih inkvizicije . Do Ohrida in Bitolja • . Gostilne v stari Ljubljani
Vseh 25 knjig
8-—	Din 14-
s-—	14"
8 —	., 14-
8-—	„ 14-
8"—	„ 14"
8'—	14-
8-—	„ 14"
8-—	14-
8 —	„ 14'
8-—	„ 14-
8-—	14'
15 —	„ 20'
10-—	„ 15-
15 —	., 20-
8 —	„ 14'
15-_	„ 20'
15-—	., 20-
10-—	„ 15'
15 —	20"
15 —	„ 20"
15 —	20"
15-—	20-
25-—	„ 32-
6"—	
6-—	
Din 258-— Din 390'—
Poštnina znaša: za 1 knjigo Din 2'—. za 2 knjigi Din 3-—, za 3 knjige Din 4-—, za 4knjige Din 6'—. Od 5 knjig do 9 knjig Din S"—, za 10 knjig Din 10'—, za 25 knjig Din 20—. PRI ODJEMU VSEII KNJIG šE PO 1« % POPUSTA.
Knjige naročite pri upravnišlvu „Juira" v Ljubljani.
Kaj ie napravil.
Katehet: «Sveti Pavel je napisal več pisem do Korinčanov. Kaj je napravil potem, ko jih je dokončal? Kdo ve? No, povej ti, Francka!* Francka: «Šel je v trafiko po znamke.*
Listnica uredništva
Središče. I!es ne vemo, za kak dopis gre. Pravite, da ste poslali vest o .smrti brata, pa mi ne v«.1 m o o tem ničesar.
Vrata. Take osebnosti je nemogoče objaviti.
MALI OGLASI
Posredujem denar
na hranilne knjižite vseli denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12, telefon 3S-10.
45-16.	49
Sadna drevesca,
lepa, pravilno vzgojena, glede pristnosti vrst strogo zajamčena, nudi zelo ugodno: Drevesnica Gabrijel Koren, Št. 11 j, pošta Velenje.	27
Parr.e pekovske peči in stroje
postavlja «Tehna» v Ljubljani, Mestni trg štev. 25 Zastopnike sprejema v vseli krajih. 20
Harmonikarji!
Prospekte za najlažji samopouk na harmoniko nudi Ivan Romšak v Kranju.	59
5	Prima športne suknjiče
po 98 Din. pumparice. modne hlače itd. kupite zelo ugodno v Ljubljani pri Preskerju, Sv. Petra cesta.
Samo
Št. 5012, kovinasta Anker- remontoir, lepo ohišje, pravi švicarski stroj........Din 35.—.
št. 501", ista z radio svetlobnim kazalnikom in kazalci.............Din 45.—,
Št 5030, zelo fina, posebna tanka Anker-remon-toir, clironoineter AaO, točno idoea, elegantna, ohišje i/ krom-ntkla.......Din 135.—,
H. SUTTNER
Ljubljana 6
Lastna protokolirana tovarna nr v Švici. Cenik z a • t o n j in poštnine prosto.

Umetne oči izdelujemo točno po naravi za svoje paeijcnte.
F. Ad. MilHer Soline, V/iesbaden.
V Ljubljani: Splošna bolnišnica, očesni
oddelek, dne 8. iu 9. marca.
58
Kdor oglašuje, ta napreduje1
Izdaja za konzorcij «Domovine» Adolf R i b n i k a r.
Urejuje Filip O m 1 a d i č.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.