9 KM OD UUBUANSKEGA CENTRA
Brez pitne vode in zveze s svetom v 21. stoletju!?
Prav ste prebrali, spoštovani bralci, pa vendarie še kako opozarjajoče vprašanje ne pribaja iz nerazvite-ga sveta, pa tudi s kakšne druge zemeljske celine ne. Verjeli ali ne, to vprašanje si dnevno postavljajo zelo blizu vas, komaj 9 km od mestnega centra v prijet-nem in prijaznem naselju Vnanje Gorice. Pod tem naslovom so njihovi krajevni predstavniki 20. aprila sklicali tiskovno konferenco z namenom, da širšo, predvsem pa Ijubljansko javnost seznanijo s pereti-mi, življenjsko še kako pomembniini vprašanji svojc-ga bivanja pa tudi življenja.
Pred uporabo »Prekuhaj vodo«!
V zadnjem času je kar precej pisem romalo na občinske može, zvrstilo se je več razgovorov in se-stankov, a pri vsem tem ostaja dejstvo, ki opozarja. Krajani Vnanjih Goric pijejo nepitno vodo. Koliko je ta oporečna ne vedo povsem, dejstvo pa je, da jo morajo pred uporabo prekuhati. Kakšne velike teža-ve, takšen način uporabe vode povzroča osebju vrtca in šole ni potrebno posebej navajati, še tnanj pa kakšno nevarnost predstavlja nepravilna uporaba za dojenčke, ki so v varstvu v tetn vrtcu. Onesnaženost vode ni od včeraj, je pa od predvčerajšnjim, ko je vodno zajetje Strojarček od koder se napaja tukajšnji lokalni vodovod prizadela onesnaženost. Po predvi-devanjih pa ta izvira z podtalnice na Rakitni, kjer ni urejene kanalizacije. V planskih dokumentih je sicer vsebovana dokončna dolgoročna rešitev z izgradnjo povezovalnega vodovoda od Ljubljane do Preserja, kar pomeni, da bo tudi to celotno podrodje oskrbova-no z neoporečno ljubljansko vodo. A kaj, ko je investicija taka strašansko draga in bo letos vodovod-na cev iz Ljubljane dosegla Brezovico, dinamika gradnje znaša manj kot kilometer na leto.
Pristojni iščejo rešitev vzporedno. Ker so po svoje ogroženi z nepitno vodo tudi živeči od Preserja do Vnanjih Goric, intenzivno tečejo priprave na odprtje in funkcioniranje novega zajetja - vodnega vira Virje. Prve raziskave so dale dobre rezultate. Napajanje iz tega zajetja pa pomeni sodelovati materialno in fi-nančno pri investiciji. Predstavniki KS Vnanje Gori-ce se za to rešitev ne morejo zagreti, ker pravijo, da
Pločnik, kanalizacija in še kaj
Novinarji pa smo na tem razgovoru slišali tudi precej gorkih na račun še vedno neizgrajenega ploč-nika in neurejene ceste v centru Vnanjih Goric, odprtih jaškov ob želežnici, ki pedstavljajo pravo leglo onesnaževanja, do slabih in neurejenih avto-busnih zvez z Brezovico. Od vseh v tem srednjeroč-nem obdoblju začrtanih nalog, bo urejeno le primar-no kanalizacijsko omrezje in še to zato, ker že razpo-lagajo s čistilno napravo. Vse ostalo pa kot črne pike opozarjajo tudi širšo družbeno skupnost.
bi radi dobili trdno in dokončno zagotovilo, da je. oziroma da bo le-ta voda povsem neoporečna. Takš-nega zagotovila pa jim zaenkrat še ni dal nihče. Najbolj smiselno in racionalno se jim zatorej zdi rešitev čimhitrejše izgradnje vodovodne zanke iz Brezovice do Vnanjih Goric, pri čemer bi se morali bolj angažirati tudi mestni možje in žene. Vnanje Gorice danes niso več vas na obrobju temveč postaja-jo del mesta Ljubljane, ki pa mora skrbeti predvsem za zagotavljanje osnovnih pogojev bivanja svojih ob-čanov.
Najdražji telefonski priključek             -;
O že pravi pravcati kalvariji Vnanje goričanov, pa krajanov Notranjih Goric, Podpeči, Preserja in Brez-ovice ter Rakitne o tem, koliko so že in še bodo prispevali za povsem osnovno komunikacijsko sred-stvo telefonski priključek in kako po polžje napredu-jejo v svojih prizadevanjih, pišemo že domala v vsaki številki našega glasila. Telefonija Krimska varianta, prav tako buri duhove in vnaša nezadovoljstvo, da so o tem prav tako spregovorili na že omenjeni tiskovni konferenci. Zgodba je že kar dolga, a za objavo tokrat uporabljamo informacijo, ki jo je pripravil Gradbeni odbor za izgradnjo PTT omrežja Vnanje Gorice.
Akcija za pridobitev telefonskih priključkov na tem območju je bila že večkrat pričeta, vendar ni bila realizirana zaradi premajhnega interesa PTT, ki jo je
v letih 1984-86 pogojevala z velikimi finančnimi sred-stvi - nato pa planiranih 500 telefonskih priključkov iz telefonske centrale na Brezovici brez naše vednosti oddala v sosednjo občino Vrhnika.
5.12. 1986 smo se na sestanku s PTT dogovorili za novo akcijo, zato smo 16. 12. 1986 z dopisom PTT obvestili, da pristopamo k njihovim predlaganim reši-tvam. Povezali smo se s predstavniki občine in ostali-mi KS, dogovohli smo se za koordinacijo na občin-skem nivoju. PTT je akcijo zavlačeval, ker so jo pogojevali s predpisom SS o dodatnem zbiranju sred-stev 8 din po impulzu. Žal je ta akcija potekala kar več kot leto dni. Krajani smo pričeli zbirati sredstva v septembru 1987, marca 1988 je bil sklenjen SS 4/88 s katerim smo se dogovorili, da KS Brezovica, Vna-nje Gorice, Notranje Gorice, Preserje-Podpeč, Ra-kitna posodimo zbrana sredstva PTT za izdelavo tehnične dokumentacije. Vedeti moramo, da je PTT pogojeval našo akcijo z uvedbo najsodobnejše tehno-logije, t.j. RR sistemom in digitalnimi centralami, ki dolgoročno pokrivajo potrebe tega področja. 22. 11. 1988 je bil pri nas zbor krajanov, na katerem so predstavniki PTT razložili potek akcije, okvirna fi-nančna sredstva, itd. Dogovorili smo se, da bo PTT takoj sklenil z Iskro pogodbo o dobavi centrale SI 2000. PTT jo je sklenil šele 16. 1. 1989, vendar kot skupinsko pogodbo. Naša KS je sredstva avansa 350.000.000 dinnakazala 22.12.1988,zaradičasov-nega zamika podpisa pogodbe pa smo krajani bistve-no oškodovani. Dejstvo je, da smo krajani 100%
financerji central, ki bodo osnovno sredstvo PTT. na pogodbo z Iskro nismo imeli nikakršnega vpliva. prav tako ne na velikost centrale, kar pomeni, da zdajšnji naročniki (že obstoječi) ne združujejo sredstev za novo - kvalitetnejšo zvezo. zanje bomo plačali novi naročniki. PTT nam je le sporočal nove višje zneske, ki jih dolgujemo Iskri za centrale, saj so se le-te dražile po drsni lestvici glede na višino faktorja v in-dustriji - barvna metalurgija za doloien mesec. Tako se nam je dogajalo. da smo kljub nakazilom dolgovali vse več; razkorak je bil še večji, ker smo KS nakazo-vale nesistematično. Ugotavljamo. da naša avansira-na sredstva pri Iskri Telematiki niso revalorizirana. Pismeno smo večkrat urgirali na PTT, na IS SO Vič, OK SZDL Vič, na IS Mesta, Skupščino Mesta... kajti ocenjujemo. da tako široko zastavljen projekt ne more biti stvar samo nekaj KS, še posebno. ker iz dolgoročnega plana razvoja izhaja. da je Knm center zvez na namene SLO.
Za naši KS je na našo zahtevo izdelal projektno dokumentacijo za KKO PAP Ljubljana, vrednost projekta znaša 4.300.000.000 dinarjev. Za ostale KS izdeluje projekte PTT inženiring, vendar k niso izde-lani.
Po terminskem planu naj bi bila investicija zaklju-čena do sredine leta 1991, s čimer pa se prizadeti krajani ne strinjamo. Menimo. da je mogoie s pri-mernim pristopom akcijo speljati vsaj do konca leta 1990. Razmerje financiranja projekta naj bi bilo 59% : 41% v korist krajanov.