Štev. 51 TRST, nedelja 20. februvarja I9IO. Tečaj XXXV. IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranjn, Št. Petru, Postojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za o^ia-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K "J. Mali oglasi po 4- stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti"-Plačljivo in utož!j:vo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč J zz. celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■aroonlna na nedeljsko lzdanj« „EDINOSTI" stane: »■ oelo lato Kron 5 20, za pol le'.* Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinosti - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - Giorgio Galatti štev. 18. ===== Poštno-hranllnKni račun Jt. 841 652. TELEFON it 11-57. Politično društvo „EDIMOST" sklicuje za BA3SES, dne 20. febr. 1910 dva javna shoda in sicer ob pol 11. uri predp v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu in ob 4. uri popoludne v dvorani Gtosp^darsk. društva v Skednju. Dnevni red : Poročilo državnega poslanca d.ra Otokarja Rybara o delovanju državnega zbora. ODBOR politič. društv. „Edinost". Slovenski delavci iz mesta in okoiice! Podraženje stanarine pritiska vedno hujše na vse sloje tržaškega prebivalstva. To velja v po-, »eboi meri za Vas, delavce ! Izročeni ste na inilo-t in nemilost monopolu hišnih gospodarjev, ki liki pijavke izsesavajo iz Vas zadnji novčić krvavo zaslužene plače. V zadnjih dneh so hišni kapitalisti priredili nov naskok na Vaše življenske interese. Protestirajmo odločno proti temu in oabijmo z združenimi močmi ta atentat. Podoisana „Nar. del. organiz." priredi v ta »amen DANES, dne 20. februvarja 1910 točno ob 10. uri dopoludne VELIKI protestni shod v gledališki dvorani „Narodnega doma" V Trstu s sledečim dnevnim redom : „Dajte nam cenlh siansvanj SLOVENSKI DELAVCI iz mesta in okolice! Do vas je, da izpregovorite odločno, jasno in glasno ! TKST, dne 17. februvarja 1910. ODBOR „Narodne delavske organizacije". Pismo iz Koroške XV. Omenili smo precejšno število organizacij, ki delujejo na to, da bi razširjale pro-sveto med narodom ; ta pregled je seveda bolj površen, toda nekako sliko si le lahko predočimo o naporih in trudu rodoljubov slovenskih in o vspehih in nevspehih, ki so jih dosegli do sedaj. Vspehi so bolj neznatni. In zakaj ? Ker je to društveno delovanje omejeno le na malo število ljudij — večinoma na mladino. Velika masa pa stoji zunaj teh organizacij, noče in ne mara biti deležna tega novega gibanja, ki ga nikakor ne umeva. To lahko uvidimo. Po večini obstoji naš narod iz kmetov. Za kmeta pa so časi vedno slabši. Gospodarstvo gre navzdoli radi naraščanja raznih bremen in vedno večjega pomanjkanja delavskih močij; skrbi za kmeta so dan na dan večje. Te skrbi mu ne da-jajo časa, da bi mislil na druge stvari, te PODLISTEK. Največe razočaranje. Povest. (Italijanski spisal Gavino Boy, poslovenil Rip.) Ni misel, da bi mogla z vso ono obil-nostjo dragocenosti na sebi postati morda celo smešna v njegovih očeh, niti ta misel ni kalila njenega skoro otroškega veselja. Ta povratek je bil zanjo pravi praznik, eden najlepših dnevov njenega življenja. V onem hipu, ko je videvala pred seboj svojo bodočnost v neki tajni, čarobni luči, je celo pozabljala na vse ovire, ki so se temne in grozeče dvigale med njo in ono čarobajno bodočnostjo, ovire, ki so bile neprekorač-Ijive in nepremostljive. Pozabljala je, da se bo njeni volji protivila očetova volja, in poleg očetove volje tudi ljudsko mnenje, ki skrbi obračajo vso pozornost kmetovo na premišljevanje, kako bi si izboljšal svoje gospodarstvo, da bi lažje izhajal. Gospodarske potrebe, gospodarsko vprašanje je torej tista rana, glavni izvor vseh bolečin, j ki tarejo ljudstvo; vse druge prikazni so le; posledica temu. ' Ko so I. 1848 osvobodili kmeta od grajščinskega jarma in ga postavili na lastne noge, se je začelo zanj vse drugo življenje. Postal je neodvisen in je smel početi s svojim zemljiščem, kar se mu je zljubilo. V mnogih ozirih je postala ta nova svoboda koristna; spone, ki so prej vezale kmeta, so odpadle in on se je pričel svobodno gibati in razvijati svoje zmožnosti v gospodarstvu. Marsikateri si je s pomočjo svobode opomogel in si vtrdil svoje stališče. Drugim pa je bila zopet svoboda le v kvar. Ne da bi jo umeli in vpoštevali njen pomen, so začeli nekateri svoja zemljišča raz-kosavati in slabiti svojo moč; drugi so v denarnih zadregah obremenili svoja posestva z dolgovi, katerih se pri vednem slabšanju razmer niso mogli iznebiti. Prišle so še druge okolnosti. Velikanski razvoj prometa je povzročil, da so razni poljedelski pridelki in živina v ceni padli; tuje dežele so začele uvažati svoje pridelke, ki so jih lahko z raznimi poljedelskimi stroji ceno producirale, in naš mali posestnik ni mogel konkurirati. Davki so naraščali od dne do dne; različne potrebščine, ki jih kmet potrebuje, pa so postajale dražje. Slovenski kmet, povsod konservativen, je ostal tudi na obdelovanju polja pri šegi svojih očetov. Po starem načinu je obdeloval in še obdeluje vedno bolj izsesano zemljo, ki je tekom let postala tako neplodovita, da mu marsikje niti za domače potrebščine ne rodi več živil. In razmere so se medtem tako temeljito izpremenile. V prejšnjih časih ni bilo treba velikih izdatkov; različno orodje si je_ izdelal ali sam ali pa ga je dobil v zameno' za lastne pridelke; posli so bili bolj številni in zadovoljni z malo plačo. Dandanes pa že splošno primanjkujejo, ali pa jih mora kmet, če jih še dobi, drago plačati. Vse se je torej spremenilo: delavske moči in orodje je dražje, bremena so vedno večja; samo način obdelovanja zemlje je ostal stari. Boječe gleda kmet v negotovo bodočnost, tarejo ga dolgovi na vseh koncih in krajih. V tem slabem stanju sploh ne ve, ves zbegan, kako naj bi si pomagal ?! Nezaupen je proti vsem novim sredstvom in načinom, ki se mu v novem času priporočajo, da bi si izboljšal svoje gospodarstvo. Ta nezaup-nost izvira deloma iz tega, ker se mnogo poizkusov, da bi se pomoglo k zboljšanju, izjalovlja in deloma iz tega, ker se marsikaj dela tjavendan. Manjka temeljite izobrazbe in sicer strokovne izobrazbe, ki bi bila primerna modernemu času. Manjka kmetijskih šol, kmetijskih tečajev, zmožnih in zvednih kmetijskih potovalnih učiteljev, manjka na kratko in malo : pomoči od dežele ali države. Toda temu bo marsikdo prigovarjal. Saj imamo kmetijsko šolo, saj imamo c. kr. kmetijsko družbo v deželi, imamo konečno tudi kmetijske tečaje in potovalne učitelje. Da, res imamo mnogokaj, ali kaj nam to pomaga? Vse te institucije so nemške in slovenski kmetski fant ne umeje toliko nemščine, da bi se temeljito izobrazil v svojih potrebnih stro :ah. Vse te institucije so le za to tukaj, da propagirajo nemški nacijo-nalni živelj po deželi, kmetijska šola je popolnoma nemška, kmetijski tečaji so nem- jej bosta skupaj oporekala in zanikala pravico svobodno ljubiti in biti last ljubljenega moža — pravico do sreče. On je imel priti, imela ga je zopet videti, imela je zopet govoriti ž njim, kakor nekdaj, kakor pred desetimi leti v sladki intimnosti njunih ljubavnih sestankov. A potem je imela postati njegova, vsa njegova, njegova za vedno. Še en dan. O mraku naslednjega dne je imel priti. Onkraj vrtnih vratic — si je mislila Bianca — zažvižga, kakor nekdaj, z onim tankim, lahkim žvižgom, ki ga je ona vedno čula tudi mej tulenjem najhujšega viharja, z onim dragim, ljubkim žvižgom, ki jej je še sedaj, po desetih letih, čisto, jasno in razločno zvenel v ušesih. In ravno v onem hipu, ko je mislila na to, se jej je zdelo — bodi da je bila iluzija, bodi istina — da se je v padojoči nočni tmini razlegel oni tanki, lahni in poznani žvižeg. Srce jej je vstrepetalo, zdrznila se je na vsem životu. Spustila je mehanično prstan, ki si ga je oni hip natikala ški, potovalni učitelji so nemško-nacijonalci in posegajo povsod vmes v delovanju za nemško-nacijonalno stranko (Schumi). Podružnice c. kr. kmetijske družbe so ognjišča za nemški živelj; .samo podružnici za St. Danijel-Strojno in Škocijan sta v slovenskih rokah. Ravno tako tudi podružnica koroškega osrednjega čebelarskega društva v Žvabeku. Slovenska je tudi podružnica ljubljanskega čebelarskega društva v Rožeku. Vidimo, da so institucije, ki jih imamo v deželi ustanovljene pravzaprav v ta namen, da bi pripomogle kmetu do gospodarskega izboljšanja, v resnici le za to tukaj, da krepijo in širijo ponemčevanje, kakor sploh vse, kar ustvarja koroška deželna vlada. Pripomnimo tudi lahko, da se koroški deželni zbor in vlada sploh malo brigata za socijalno zakonodajo in za zboljšanje razmer kmetijskega prebivalstva, posebno slovenskega. Razun regulacij hudournikov v zgornjih koroških deželah, ki igrajo še nekako vlogo v delovanju deželnega zbora, le malo kaj čitamo o gospodarskem razpravljanju v deželnem zboru. Ustanovi se sicer takozvani „Landeskulturrat", kakor smo v novejšem času slišali, toda videli smo, da je bilo glavno vprašanje jezikovno ! Nemški jezik mora biti občevalni jezik! to je bila glavna stvar, za katero so se v prvi vrsti potegovali nemški prenapeti poslanci in žal, da menda tudi eden izmed edinih dveh slovenskih. Vidimo, da je kmet zapuščen od vseh stranij; revščina vlada pod njegovimi lesenimi in slamo kritimi strehami; izpostavljen je prirodnim nezgodam ; suša ali neurje uničuje njegov trud ; kratko in malo: kmet stoji na robu propada. Omenili smo, da je to slabo stanje kmetskega ljudstva, h kateremu spada pretežna večina slovenskega naroda na Koroškem, glavni vzrok slabih razmer posebno v narodnem oziru. Bogati in dobro situirani kmetje po deželi so v velikem delu nemškutarji; trgovci, gostilničarji itd. ki živijo bolj udobno in lepo življenjo, so tudi nemškutarji. In kmet vidi to, vidi, da je, vse kar je nemško, ugledno, v dobrem gmotnem položaju, in radi tega se ni čuditi, da je tako nagnjen k nemščini in ima tako spoštovanje do Nemcev. Bogatstvo Nemcev, njih kapital, dobre gospodarske razmere, imajo velikanski vpliv na ubogega slovenskega kočarja. Pomoči pač ni nobene druge, nego da se od strani slovenskih rodoljubov z vsemi močmi dela na to, da se slovenski kmet na Koroškem gospodarsko dvigne, da se osamosvoji, da se mu da trdna podlaga. Le na ta način zadobi samozavest in ponosa ; le tedaj, če ne bo od nikogar odvisen, ko bo trdno stal na lastnih nogah, odpade tudi upliv; ne bo iskal več pri tujcih vzorov za svoje življenje, odpade tudi nepotrebna zahteva po nemškem pouku v ljudskih šolah. Ce bi to dosegli, bi bili rešeni. Za to pa je treba še velikanskega dela. Potrebujemo gospodarske obrambene organizacije, potrebujemo strokovnjakov, strokovnih šol za gospodarske panoge ; kajti vsega tega nam še manjka. Ne manjka nam sicer popolnoma; kajti v tem oziru se trudijo posamičniki, ali to so le posamičniki, ki ne morejo dosti storiti. A tukaj je izvršiti glavno delo, da se ohrani slovensko ljudstvo na Koroškem. Da se je za gospodarsko samoosvojitev na slov. Koroškem že precej storilo od strani rodoljubov posebno duhovnikov, nam , kažejo številne posojilnice in hranilnice. Tujski promet z gospodarskega in gospodarsko-politič-nega stališča. Podrobno obdelovanje te važna in življenske koristi naši skupnosti globoko segajoče naloge bi bila na več smeri stvar statista, ki bi utegnil dokazati na podlagi impozantnih številk, koliko milijonov kron dohodka je prišlo v razne dežele potom tujskega prometa v enem letu več nego v poprejšnjem, da bi dokazal, za koliko po-stotkov je narasel ?dohod tujcev, in koliko denarja je prišlo poprečno na vsakega posamičnega domačina, oziroma, kake svote so prešle potom hotelskih podjetij v roke domačih obrtnikov in po le-teh v industrijo. Taki statistični kaj težko dobljivi podatki imajo pa na sebi tri poglavitne pogreške, ki navadno vplivajo na obdelavo take naloge. Prvič niso taki podatki pripravni za splošnost, to je, so za širše kroge malo umljivi in zanimajo le interesente, ki jim je status quo dodobra znan, in ki so torej v stanu iz danih številk posneti vsakokratno stanje; drugič niso popolnoma zanesljivi, in to zategadelj ne, ker popolnih ni nikdar možno nabrati, in tretjič nudijo v najboljšem slučaju sliko obstoječega, ne omogočajo pa jasnega vpogleda v ono, kar ima priti. Naša naloga pa je, da osvetlimo važnejše momente, ki bi z intenzivnejšim dohodom tujcev morali vplivati na naše narodno gospodarstvo. Zato bomo govorili, namesto s primerjajočimi števili, raje z besedami, ki jim bo namen prepričati najširše, a tudi najmerodajnejše kroge o izredni gospodarski važnosti povzdige tujskega prometa. Pustimo ob strani že zdavno obrabljena, izvečine samobsebi umevna načela na pogo-stoma izrečene fraze; poglobimo se raje v bitstvo zahtev in potreb potujočega tujca, v njegov način življenja in njegove cilje. Najprej moramo naglasiti, da tujci, ki prihajajo v naše dežele, ne prihajajo vsi za zabavo. Nasprotno je res, da več nego 50 postotkov tujcev prihaja v naše dežele deloma po opravkih, deloma iz zdrav,ozirov, ko-nečnoradi nabiranja znanja v tem ali onem pogledu. Vse te vrste tujcev je treba z gospodar-sko-političnega stališča, strogo ločevati in mi moramo, ako hočemo potom te razprave priti do umljivih rezultatov, izvajati svoje argumente iz teh različnih namenov potovanja. Potnik za zabavo, naj si ta tudi spada v najodličnejše družabne sloje, je, kakor znano, najlažje zadovoljiv. Pač išče udobnosti, a ne oklepa se na luksus, ki ga je bil morda vajen v domovini; svobodneji je v svojih nazorih, ima odprto roko, plačuje z lahkoto, brez strogosti, ne zahteva žrtev od gostitelja ; ne trmoglavi se na gotove novodobne naprave, ki jih je morda drugod imel na razpolago, kajti izvečine živi izven hiše ; nakupuje in izbira iz predloženih stvari, kar mu slučajno ugaja brez razmišljevanja, da bi take stvari utegnil dobiti drugje bolj po ceni, J'oljše, ukusnejše in modernejše. Potnik za zabavo se zmerom prilagodja danim ra< neram, ki jih smatra za v kraju običajne ; ceio išče predmetov tuje dežele v originalu, ni pijonir tuje kulture, nima nikoli namena, da bi uprizarjali konkurence; prinaša denarja v deželo, ne da bi za to zahteval drugačnih protiuslug od onih, ki jih uživajo domačini. na prst; in vsa drhteča je zdirjala k oknu fn napela ušesa. Se ni-li varala? Je-li bilo možno? Ali jej ni bil pisal, da pride še le jutri ? Ej... vendar! Sama misel na oni tako ; biižnji in ob enem tako dalnji povratek jej (je bila morala provzročiti to halucinacijo, i Hotela je že odstopiti od okna, ko se je oni žvižeg, ki je na kratko moduliral par zvokov, zopet komaj stišno razlegel v zraku. Bil je torej on? Bil je Ožbalt, ki jo je, prišedši, zval? Začela se je tresti na vsem životu, kakor za mrzlico. Ni-li sanjala? Ni-li to kruta prevara čutov ? Evo... zopet! Zopet se je mraku razlegel žvižeg, a to pot jasneje, čisteje in bolj na dolgo. Zadrhtela je še bolj. Sedaj se je čutila skoro prestrašeno vsled takega nenadnega povratka in ni se mogla odločiti, da bi šla naproti ljubljenemu, ki se je vračal, ki je, kakor pred tolikimi leti, zopet prihajal k njej. V onem trenotku jo je bilo prevzelo čudno čutstvo, da ima iti nasproti, sicer ne nepoznani, a vendar tuji osebi, in obstala je nepremično pri oknu, še vedno z napetimi ušesi, kakor bi ne mogla verjeti, da je v resnici čula ljubavni klic. In četrtič se je ponovil, a še bolj na dolgo, še bolj intenzivno, ta ljubavni klic, zveneči na njene ušesa kakor pritajen jek bolesti, prihajajoči iz velike daljave. A tedaj je Bianca, vsled hipne reakcije, odskočila od okna, hitela k neki omari in je iz nekega predala iste vzela mal ključ vrtnih vratic, pri katerih jo je on čakal. S tem ključkom v roki je na to zdirjala v vrt in naravnost zletela ljubljenemu nasproti, po-zabivša na vse in na vsakogar, slušajoča le glas svojega srca, ki je v onem hipu prepevalo himne sreče. V prvem hipu nista niti imela besedij. Njiju prve besede so bili le kratki pritajeni vskliki, objemanje, vroči, drhteči, skoro divji poljubi. — Nisi me pričakovala, ljubica? — Nocoj ? Ne... jutri. — Prišel sem dan prej. Hotel sem te iznenaditi. * — Dragi! (7-štek pride.) ifiilliaipla,, Pri tej vrsti tujcev slovi gospodarska vladarja in ostanem s sedanjo vlado tudi korist le na številnem obisku in na izdanem nadalje v službi__ denarju; da pomnože obisk svojih podjetij |,.x2Aai(Atr||Ak| dAŽalfii zbor In po takih tujcih, streme hotelirji seveda M WIŽJ©aV8trlJ«ICl MZemi ZDOr In tem, da take potnike kar le možno zadovo- j mOZIt©v UClieiJlC. Ijujejo, zato, da se drugič zopet vračajo ; j Dunajski mestni svet je bil sklenil pred hotelirji torej si pripravljajo s tem tal za kratkim enoglasno in brez debate, da se bodoče individualne koristi. (ima dovoliti učiteljicam možitev. Ta sklep Drugo, v tujskem prometu indirektno J dunajskega mestnega sveta je deželni zbor trn važneišo vrsto tvoriio D o t n i k i nižieav. v včerai. seii razveljavil. Za oredlop. mnogo važnejšo vrsto tvorijo po opravkih. Z gospodarskega stališča opazovana je ta vrsta potnikov pravi merodajni činitelj v prometnem življenju. Pri tem seveda ne veljajo kakor tip takih potnikov le * trgovski potniki", ampak v obče občinstvo, ki ima na potovanju pred očmi kak določen cilj in gotov namen. To niso potniki, ki investirajo mnogo denarja, tudi ne mnogo luksusa, pač pa, ki zahtevajo čim največ udobnosti in še v viši meri raznih modernih naprav. Ti potniki se nastanjajo praviloma v najboljših hotelih, pa zahtevajo tam najceneje prostore in pa pravico do souporabljanja vseh novodobnih naprednih udobnostij. Ti potniki so varčni, toda h krati polni zahtev. Pri morebitnih nedostatkih kažejo nežen irano na prednosti, ki jih nudijo druga stanovanja in druga mesta. Oni nagovarjajo dotične hotelirje, naj bi se preskrbeli še s tem in onim, s čemer že razpolagajo njihovi konkurenti; da celo še več: oni izjavljajo odkrito, da je njih zopetni prihod odvisen od tega, ali se med tem časom izpolnijo vse te zahteve, ali ne, in da hočejo v tem oziru opozarjati tudi svoje znance in kupčijske prijatelje na to in ono praktično novost. Potnika, ki potuje po opravkih, smemo po pravici smatrati provzročitelja napredka: kajti on teži in sili vedno k naprednim novostim, je torej kulturnosec par exellence; a ne le njegovo nastopanje na to stran, ampak tudi njegovo stremljenje po sklepanju svojih opravil v naših krajih, ga dela dragocenega v gospodarskem oziru. S stališča gospodarske politike je to naravnost idealen potnik. Ali prihaja k nam zato, da „kupuje" ali pa zato, da „prodaja". V prvem slučaju ustvarja na tem ali onem produktivnem polju našim domačim podjetjem razpečava-nje in zaslužka in prinaša naše izdelke v tujini na trge in jim pridobiva popularnosti; v drugem slučaju pa nam nudi takih predmetov, ki se pri nas lahko razpečavajo. S stem nas vspodbuja, da začenjamo misliti, kako bi take predmete tudi sami z vspe-hom izdelovali. Po opravilih potujočega tujca moramo zategadelj negovati s posebno pozornostjo, kajti on je razen vsega tega še radi mnogo-stranskih vezi tudi prav dragocena reklama našim hotelskim podjetjem. U važe vanje te vrste tujcev sloni torej nižjeav. v včeraj, seji razveljavil. Za predlog, da ostane prepoved še dalje v veljavi, je glasovalo 60 proti 38 poslancem. Proti možitvi so glasovali veleposestniki in vsi poslanci kmetskih občin, ki so pridobili na svojo stran tudi nekatere poslance dunajskega mesta. V razpravo, tekom koje so nekateri liberalni govorniki povdarjali, da bodo ravno one ženske, ki bodo dobre matere, tudi dobre učiteljice, je posegel tudi predsednik zbornice, dr. Pattay, ki je povdarjal, da so danes odprti ženskam že vsi poklici in da obiskujejo ženske celo že vseučilišče. Bolje bi bilo, da se naloži visoki davek na samstvo. Mi sodimo to zadevo ne radi kulture in humanosti, ampek tudi s stališča krščanstva, ker določa krščanstvo zakon, kot ono napravo, kjer se vrši spolno občevanje v zakonski obliki in izključuje zakon samo za one osebe, ki so zbog svojega verskega poklica napravili obljubo čistosti. (Navzoči poslanci-duhovniki so živahno ugovarjali.) Po Pattaievem govoru je prišlo do viharnih prizorov, ki so se še povečali po glasovanju. Nekateri krščansko-socijalni poslanci so kričali : To nam je nakuril Gessman, ker je dr. Lueger bolan. Dunaj si ne bo pustil komandirati od dr. Gessmanovih kmetov. Gonja p otl Čehom na Dunaju. Z Dunaja brzojavljajo dne 18. t. m. „V današnji seji okrajnega zastopstva 18. dunajskega okraja je bil stavljen predlog, naj se stori vse potrebne korake, da se prepreči zgradbo češkega „Narodnega doma", ki ga mislijo s pomočjo nekega češkega denarnega zavoda zgraditi v omenjenem okraju. Tekom debate so ojstro napadali Čehe, češ, da si hočejo ti poslednji prisvojevati nemško ozemlje. Na glasovanju ni bilo jasno, so-li vsi navzoči glasovali za predlog. Zato je bil napravljen protiposkus. Pri tem je glasoval proti le okrajni svetnik Šikola, ki je rodom Ceh. Vsled tega je prišlo do viharnih prizorov. Ostali svetovalci so mu klicali: „Mi smo nemški zastopniki! To je škandal! Odložite svoj mandat! Vi ste prisegel, da boste čuval nemški značaj mesta!" Opažalo se je tudi, da sta se dva druga svetovalca, ki sta tudi rodom Čeha, vzdržala glasovanja/ Da-li bo vsa ta gonja Nemcem, ali _________ ta gonja ___________, ___ na trdni podlagi, četudi tak potnik za jjvojo 5o,:e nemškemu značaju dunajskega mesta, osebo praviloma ne troši veliko in je gene- kaj koristila _ to pa je zelo dvomljivo. K rožen k večjemu samo v ožjem krogu svojih j večemu vzbudi tudi one zaspane Čehe, ki kupčijskih prijateljev. (Zvršetek pride.) Kriza v Avstriji. PREOBRAT MED POLJAKI ? Včerajšnje brzojavke z Dunaja nam javljajo, da se je predsednik poljskega „Kola" Glombinski odločno izjavil za pariteto v ministerstvu. Posebno zahteva poljski klub odstop ministra Scheinerja, ki je glasoval proti reformi poslovnika. Tako včerajšnja brzojavka. Stem bi se bil postavil poljski klub popolnoma na stališče „Slovanske jednote" ; vprašanje je le, bo-li vstrajal pri tem ? ! Slovani v Avstriji smo imeli dosedaj s Poljaki zelo žalostne skušnje, videli smo jih, da so vedno drli čez drn in strn za vlado in Nemci, zato smo nekoliko skeptični napram tej dunajski vesti. Na vsak način je že to simptomatično, da so Poljaki izdali izjavo, glasom katere si hočejo ohraniti svobodne roke, toliko napram vladi, kakor tudi napram strankam. Če se Poljaki res postavijo na stališče „Slovanske jednote", bi pomenilo to senzacionalen preobrat, katerega prva posledica bi bil padec Bienertha in njegove vlade. BIENERTH IMA ŠE VEDNO KORAJŽO. Praška lista „Den" in „Narodni list" prinašata poročilo z Dunaja, da so členi nemškega izvrševalnega odbora na posvetovanju, ki so je imeli z Bienerthom, tega vprašali, če je res, da je posl. Pacak določen za češkega ministra rojaka ? Bienerth je to vest potrdil. Na drugo vprašanje, kaj se zgodi, ako Pacak res odkloni, odgovoril je baron Bienerth: „Nu, potem sploh ne bo nobenega , češkega ministra. Vlada pa ostane brez Čehov na svojem mestu". Ko so vdeleženci konference izrazili dvome, da-li se ne bi položaj vlade poslabšal, ako bi Čehom pripadajoča mesta ostala nezasedena, je baron Bienerth _ odgovoril: „ Vladal bom dalje tudi brez Čehov, moje stališče je trdno, vživam popolno zaupanje V protest proti napadu UubljansH. lista „Slovenec na družno s«. Cir. In Metoda, upišite se vsi v isto ali pa darujte istei vsak po svoll moei. se dosedaj niso brigali za svojo narodnost. Vseučlliščno vprašanje v goriškem dež. zboru. Ali „takoj* ali „čimprej"?! Namreč v predlogu poslanca Berbuča v deželnem zboru goriškem glede ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani. V poročilu korespondenčnega biro-a je stalo „čimprej". Ko smo to čitali zavrela nam je kri v žilah od ogorčenja. Ne le, da ta predlog slovenskih poslancev v deželnem zboru goriškem pomenja brezobzirno križanje taktike naše državnozborske delegacije; ne le, da pomenja odrekanje vsake solidarnosti z ostalim narodom; ne le, da pomenja brezobzirnost nasproti življenjskim interesom tržaškega Slovenstva in popolno brezobzirnost do ohranitve te prevažne pozicije: marveč pomenja tudi naravnost izdajstvo v boju za vseučilišče v Ljubljani. Razpoloženje dunajskih vlad nasproti vsakemu stremljenju našega naroda — bodi na kateremkoli polju, posebno pa na kulturnem — nam je znano po neštevilnih izkušnjah. Skrajno nedobrohotno je. Avstrijske vlade nam ne privoščajo ničesar, če prav ne morajo. Slučajev je, ko so avstrijske vlade brez srama pogoltnile svojo lastno besedo, slovesno dano slovenskim poslancem. In sedaj da si je g. Berbuč domišljal, da bo njegov „čimprej" za ustanovitev, slovenskega vseučilišča v Ljubljani kakor si bodi vezal centralno vledo?! Ne, za tako najiv-nega ne smatramo tudi gospoda posl. Berbuča, marveč smatramo to Berbučevo — frazo le kakor pesek, ki naj bi slovenski javnosti zamašil oči, da ne bi videle tega izdajstva ob najvitalnejem vprašanju vse-skupnega slovenskega naroda. In gospoda v Gorici so se menda sami ustrašili, da bi slovenska javnost vendar-le utegnila v njegovem glasovanju za italijansko vseučilišče v Trstu videli to, kar v resnici je — izdajstvo. Zato so hiteli brzoja-viti v ljubljanskega „Slovenca", da predlog poslanca Berbuča ni zahteval ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani „čimprej", ampak „takoj". To je sicer — kakor bi Nemec rekel — ghupft wie gesprungen. Druga beseda za isti pojm. K večemu le beseda, ki zveni nekoliko izraziteje, ki pa pušča vladi isto-tako svobodno roko. Tudi če gospodi v Gorici ni prav nič ležeče na tržaški poziciji; tudi če se čutijo bolj obvezane nasproti svoji zvezi z Italijani nego po sklepih naše državnozborske delegacije, vendar je bilo z ozirov na veličino tega našega vseskupnega postulata in tudi iz ozirov naše slovenske metropole najmanje kar bi bili morali zahtevati: junktim med ustanovitvijo italijanskega vseučilišča v Trstu in slovenskega vseučilišča v Ljubljani! Morali bi bili slovesno izjaviti: v ustanovitev vseučilišča v Trstu dovoljujemo, da se istočasno ustanovi vseučilišče v Ljubjani! f To bi bilo sicer še vedno izdajstvo na neizmernih interesih slovenskega naroda, spojenih s pozicijo na tržaškem ozemlju bi bilo neodpustno kršenje narodne discipline in kričeč afront proti taktiki naše delegacije na Dunaju, ali bilo bi vendar toliko, da bi se vlada ne mogla sklicevati na enoglasni sklep zastopnikov obeh narodnosti v deželnem zboru goriškem, ne da bi ob enem začela z ustanovljenjem slovenskega vseučilišča v Ljubljani!! Tako pa jej je v smislu glasovanja naših poslancev v deželnem zboru goriškem, na svobodo dano, da z mesta prične z usta-novljanjem vseučilišča v Trstu, dočim ni vezana na noben rok glede Ljubljane — naj pa je že resnična verzija o Berbučevem „čimprej", ali pa „takoj". Tu konstatujemo, da v oficijelnem poročilu v uradnem „Osservatore triestino" stoji „quanto prima", „čim prej" in ne „takoj", iz česar bi sledilo, da je bila tista ublažena verzija v telegramu „Sloven-čevem" — zlagana. Naj pa je že posl. Berbuč rabil ta aH oni izraz — na stvari ne spreminja to ničesar. Slovenska javnost pa pričakuje od slovenske delegacije na Dunaju — seveda: ne vštevši Pajerjevega kompanjona na Goriškem —, da z najodločnejšim nastopom popravi kar so ti divni zastopniki slovenskega naroda v deželnem zboru goriškem zaprečili: da zaustavi roko, ki jej je goriški deželni zbor podelil popolno svobodo za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu !! _- Iz slovanskega sveta. — Dr. Kramar o posvetovanjih v Pe-trogradu. Dr. Kramar je priobčil v „Narodnih listih" dolg članek, v katerem objavlja svoje utise, ki jih je dobil na slovanskih posvetovanjih v Petrogradu. Posl. Kramar konstatuje, da se rusko-poljski spor od praškega kongresa sem ni prav nič ublažil, da se je celo še poostril in sicer po krivdi nekaterih članov praškega kongresa, ki so ruski vladi nasvetovali razne odredbe, naperjene proti Poljakom in se tako izneverili sklepom praškega kongresa. Dr. Kramar upa, da se Poljaki vzlic temu udeleže kongresa v Sofiji. — Protislovanska politika v severovzhodni Nemčiji se nadaljuje. Kakor poročajo iz Vra-tislave, je izgnanih 150 maloruskih delavcev, kakor „nadležnih tujcev". — Vseučiliščni profesor, soci\olog in politik dr. Tomaš Masaryk praznuje letos 60-letnico svojega rojstva. Dnevne vesti. Imenovanje finančnega tajnika za Pulo. Pred par dnevi smo poročali po došli nam informaciji, da je na mesto finančnega tajnika Della Rosa, premeščenega v Gorico, imenovan v Pulo g. finančni svetnik Hilarij Vodopivec. Sedaj pa doznajemo, da ta vest ne odgovarja resnici. Rečeni g. svetnik pride na okrajno glavarstvo kakor referent za direktne davke, dočim so finančnemu tajniku Della Rosa poverjeni indirektni davki. Naš poziv na finančno ravnateljstvo, naj imenuje na to mesto človeka, ki bo vešč deželnim jezikom, ostaja torej v polni veljavi. Promocija. — G. I v a n Lah, cand. fil., znani mladi slovenski pisatelj, je bil v petek na Karlo-Ferdinandovi univerzi^ v Pragi promoviran doktorjem filozofije. — Čestitamo 1 Umrla je 17. t. m. v Sarajevu po kratki in mučni bolezni v starosti 48 let, gospa Marija B j e 1 o v u č i ć roj. Miletić, vdova pok. kapetana Iva. Smrtne ostanke pokojnice prepeljejo v Janjino v Dalmacijo. Pokojnica je mati dr. Nikole Zvonimira Bje-lovučića, ki je dobro znan v tržaških krogih. Ugledni rodbini naše sožalje! Škof dr. Nagi na Dunaju. Ko je škof dr. Nagi v četrtek prišel na Dunaj, ga je čakal na postaji nadškofijski tajnik, ki ga je spre-spremil do bližnjega — fijakerja, s katerim sta se odpeljala v nadškofijsko palačo. Simptomatično je to vsekako, da kardinal dr. Gruscha ni poslal na postajo svoje kočije in se je moral dr. Nagi peljati z navad fijakerjem. Tudi to je — poleg mnogih drugih pojavov — znakom, kako malo dobro-došel je sivemu kardinalu njegov novi koadjutor. „Neue Freie Presse" opisuje dr. Nagla tako-le : „Dr. Nagi je visoko vzrastel, ši-rokoplečat mož. Njegovi črni lasje so le semtertja pomešani s sivimi. Pod nizkim, svetlim, trdim klobukom gleda iz markant-nega obraza dvoje temnih oči." Mari pa ni bila dunajska Židinje tako poredna, da je hotela namigavati na — židovski tip!! Razmere na državnih Železnicah. Poročajo nam iz Rihemberka: Bil sem 3. t. m. v Dutovljah na Krasu, kjer se je vršil letni semenj. Tje in nazaj vozilo se je po drž. železnici mnogo ljudstva, vagoni bili so natlačeno polni potnikov, kar se o takih prilikah prav redno dogaja. Vsi protesti so brezvspešni, za take tožbe ima uprava železnice čuda gluha ušesa. Ko sem hotel v vlak št. 14, ki vozi iz Dutovelj proti Gorici ob 1*59 uri popol., videl sem, da silijo vsi potniki v en vagon in da jim kliče kondukter nemški „Ruk-warts ist Plotz!", pa nikdo se ni zmenil za te besede. „Povejte jim po slovensko" ! sem mu rekel, saj vidite, da Vas ne umejo 1" Kondukter je porentačil par pokvarjenih slovenskih besed in zamahnil z roko. Tu me je nahrulil mlad železniški uradnik nemški: „ Was haben sie da zu sprec-henf der Mann steht im Dienst, dass ist nur Nationalhetzereiu. (Kaj imate govoriti tu ! Mož je v službi. To je le nacijonalna hujskanja). „Prosim, odgovoril sem mu, rekel sem le, da ga ljudje ne umejo, naj jim pove po slovensko, ker tu smo Slovenci doma!" Še je nekaj rentačil o „slovenisclie Hetzerei", pa nisem mu dal odgovora ter vstopil mirno v vagon. Čul sem pa, ko je rekel kondukterju : „Nehmen sie dass als Nationalsache auf In oni drugi: „Jo, jo, ich werd mir schon merken". V vagonu je prišel k meni neki Nemec; zdelo se mi je kakor bi bil železniški uradnik v civilni obleki, ker, ko sta si s kon-dukterjem dopovedala o slučaju, prišel je k meni ter me izpraševal. - Pozvedoval sem o dotičnih dveh železniških uradnikih ter našel čisto slovenski imeni: Sluga in Birtič. Opisujem ta slučaj, ker ni osamljen in sem bil že prej parkrat priča takih netaktnih nastopov železniških uslužbencev in uradnikov c. k. državnih železnic, po vsem njih mišljenju se ve da do duše sovražnih naši narodnosti. Ali je naše državno železniško podjetje nemška domena iz Reicha ? Pa tudi če bi bilo tako, bi zahtevala vendar že kulanca nasproti potujočemu občinstvu, da bi bili taki arogantno sovražni narodni nastopi od strani uslužbencev absolutno izključeni. To sem hotel povedati kompetentni c. k. želez, oblasti na uho. Rojakom pa svetujem, naj skrbe, da bodo naši sinovi izšolani kar le možno v vseh strokah praktičnega naprednega življenja. Tako naj se poprimejo tudi železničar-stva, da se železniška uprava ne bo mogla izgovarjati, da nimamo ljudi izvežbanih za to stroko. Taki so ! Pod tem naslovom nam pišejo : Te dni sem bil v kavarni ko sem (nehote) iz nekega pogovora doznal ;sledeče: V pisarni odvetnika dra. Paulina je uslužbena že dlje časa neka slovenska gospica. Ravnatelj te pisarne je neki Colle, ki je bil leta 1900 magistratni „komisar" za lov slovanskih duš (ob času ljudskega štetja). Gospica uradnica je spregovorila z neko slovensko stranko par slovenskih besed — kar je ravnatelja Colle tako razburilo, da je zarohnel, kakor bi ga gad pičil: Jaz prepovedujem ta in tudi nemški jezik v tej pisarni ! ! Ker sem imel že posla z d.rom Paulina. ki je prisostvoval slovensko-hrvatski razpravi, ne da bi bil protestiral proti rabi teh „groznih" jezikov, se čudim, kako more miren človek, kakor je imenovani doktor, dovoliti, da se v njega pisarni šopiri zagriženec alla Colle! Tudi jaz ljubim svoj narod in svoj jezik; ali meni je ne le v uradu, ampak celo tudi v moji družini pošten Italijan dobrodošel. Pri vsi svoji narodni „zagriženosti" bi ne mogel nikomur groziti, da ga vržem po stopnicah, ako bi govoril laško v mojem stanovanju — kakor dela to „komisar' Colle! Divjaki (barbari) se torej ne nahajajo med nami, pač pa med sinovi dedne kulture ! Lepo je biti energičnim, ali surovi ne bi smeli biti, ako nočejo delati še nadalje sramote prosvitljenemu italijanskemu narodu. — Gospod Colle bi storil boljše, da se nauči slov. jezika, nego pa da meče Slovence po — stopnicah! Zaključni družabni in čajev večer prirejen od „Slovanske Čitalnice" včeraj zvečer je vspel v vsakem oziru najsijajneje in tvori gotov velik uspeh in napredek na polju družabnega življenja med tržaškimi Slovani, pri čemur gre v prvi vrsti zasluga sedanjemu g. predsedniku, in sploh odboru „Slov. Čitalnice", kateremu so se tako izborno posrečile vse letošnje prireditve. Krono vsemu pa je tvoril včerajšni zaključni čajev večer, k kateremu se še povrnemo. USTREDNI BANKA CESKYCH ODHDITrl [II PODRUŽNICA v THSTTJ orUnl I LLCI1 ; riuu del poiiesoso i t VLOGE u KNJIŽICE PREMIJO VE VLOGE 4W" VA1IJE n KAVCIJE -•• MENJALNICA •: Ljudska predavanja. — V torek 22. febr. bo v „Sokolovi" dvorani predavanje: „C a r i g r a d". Predavanje bo spremljevalo 130 krasnih skioptičnih slik. Začetek ob 8» uri zvečer. — Vstopnina 20 st. — Carigrad, glavno mesto turške države, spada radi svoje lege in krasote med najlepša mesta na svetu in nadkriljuje v tem oziru celo svetovno znani Neapolj. Udeležite se vsled tega v velikem Številu tega podučnega predavanja ! Akad. fer. društvo „Balkan" in „Učiteljsko društvo". Match na biljardu. Jutri zvečer ob 9. uri bo igral v kavarni „Balkan" profesijo-nistični igralec na biljardu, prof. Jean Bruno iz Pariza. Danes ob 3.30 pop. se prične predstava operete Mamzelle Nitouche (Sentarel-lina) v gledališki dvorani „Nar. doma". Ni treba posebne, reklame za to predstavo, ker najboljša "reklama, je splošno zahtevanje po ponovitvi Št. Jakobška Čitalnica ni šte-dila ni truda ni troškov, da poda si. občinstvu izrednega užitka. Opozarjamo posebno, da prične opereta točno ob 3.30 popoludne. Sedeži, vstopnice in še par lož je v pred-prodaji danes do poludne v veži „Nar. doma". Radi lepšega efekta bo steklena streha dvorane pokrita. Kdor se hoče še enkrat naslajati na tej opereti, naj ne zamudi te predstave. _ V odgovor „Slovencu" radi napada na našo Šolsko družbo. — Moški podružnici sv. Cir. in Met. v mestu je daroval v protest proti ljubljanski gonji g. Iv. Levičar 3 K. — Moški podružnici C. M. v Trstu sta darovala vsled sramotnega in izdajstvenega napada na družbo Justin in Jakob 2 K z željo, da dovede Bog zapeljance na pravo pot. — Isti podružnici daroval g. Drag. Starec na imen dan svoje žene 5 K, Štefan Starec je dodal 1 K, skupaj 6 K. Srčna hvala! — V protest proti „Slovenčevi" Ciril-metodariji je nabral v veseli družbi gosp. Edvard Dobrila za šentjakobsko podružnico 6 K. — Isti podružnici so z istim namenom darovali gg.: Rapotec 2 K, Dragotin Kette 2 K, Ekar 1 K, Peter Može 1 K in g.a Ivana Prunk 1 K. — Odbor stirišev za slovensko šolo v Trstu je imel dne 17. t. m. svojo sejo, v kateri so razprarljali o še vedno visečem vprašanju slov. šele. Obenem je odbor izjavil svoje obžalovanje, da bi list ki hoče biti najpopularneji med Slovenci, hotel s svojo podlo pisavo izzvati nevarnost da bi ostalo tukaj v Trstu preko 1100 otrok brez šole v materinem jeziku, ki nam jo žc 22. leto preskrbuje dična naša šolska družba. Vsprejet je bil jednoglasno predlog drž. posl. dra. Otokarja Rybara, da naj se osnujejo skupine po 10—20 oseb, ki se obvežejo, da boco po svoji moči redno, tedensko ali mesečno, prispevali za „gradbeni sklad novega šols. poslopja4'. Zaupniki bi nabrane zneske redno odra-čunavali podružničnemu blagajniku okraja, kjer se nabira. Želimo, da bi ta misel rodiia vsaj toliko sadu, kakor ga rodi pri Nemcih in pri naših sosedih Italijanih, ki dobivajo tem načinom pobiranja tisoče letnih doneskov. — Za podružnico sv. C. in M. pri sv. Jakobu v poziv vsem onim. ki se še niso odzvali na nesramni napad na našo dično šolsko družbo, je darovalo „Del. kons. društvo pri sv. Jakebu 20 K. — V Pazinu je nabrala gospa Ruža Šantlova pod vtiskom znanega članka „Ci-rilmetodarija" K 80. Darovali so: Dr. Dinko Trinajstič od v. 10 K, Ivan Kos, c. kr. šolski svet. 10 K, Dragutin Zanič 10 K, dr. Šime Kurelič odv. 5 K, N. N. 5 K, Rebek živi-nozdrav. 5 K, Ivan Bergič c. kr. prof. 3 K, Niko Žic c. kr. prof. 3 K, dr. Anton Maj-žer c. kr. prof. 3 K, dr. Baltič okr. komisar 2 K, dr. Baničevič odv. kand. 2 K, dr. Be-go , odv. kand. 2 K, Srkinić lekarnar 2 K, A. Milačič prof. 2 K, S. Šantel prof. 2 K, Belulovič prof. 1 K, Cotić I. 1 K, dr. Kević prof. 1 K, Matanić nadučitelj 1 K, N. N. 1 K, N. N. 1 K, N. N. 1 K, Neimenovani 1 K, Neimenovani 1 K, A. Novak knjigotržec 1 K, Opašič učitelj 1 K, Marko Zovič trgovec 1 K, Ivan Vanik 50 st., Ante Ujčič 40 st., Vajderhes (?) 40 stot., Iv. Glavina šolski sluga 20 stot. — Hvala Vam, ki čutite z marljivo delujočo, pa tako kruto preganjano našo družbo! — Kakor odgovor janičarjem pri „Slovencu" poslal je g. Ferd. Roš iz Hrastnika naši družbi K 10, g. dr. Jos. Vošnjak je nakazal družbi dar K 10 z dostavkom: Kakor smo pred 25 leti začeli z najblažjim namenom z ustanovitvijo učnih družbenih zavodov in tako rešili na tisoče otrok po-tujčevanja, naj raste z istim blagim, namenom, ker sila je velika, to najhuje čutimo na Štajerskem". Hvala iskrena! Tržaška mala kronika. Ulomilci v pasti. — Predsinočnjem ob 12.30 je redar zapazil, da je bilo omrežje na oknu stranišča gostilne Frančiške Veric v ul. Tesa št. 719 premaknjeno in da je notri v gostilni gorela luč. Redar je takoj uvide!, . Dalje na 10. strani. CVENKEL Glej stran X. Priporočamo našim gospodinjam KOLINSKO CIKORIJO. Vsi oni bolniki ki nimajo slasti d° jedi, oni, ki trjjć na slabi prebavi, zapiranju, žgaravlol, nabiranja prekmernlb hl-slln v Želodca, glavobola In kron, ozdravijo, ako pijejo izvrstne želodčne kapljice lekarr.e sv. Cirila in Meto dija v Pazinu ter postanejo zopet Inki Sfifti ln syežl. m Cena 6 ateklenic K 2.60 „12 „ „ 4.80 VSEM ONIM kl trE® na kaiJJ«' plttone- ¥D*,JU ma kataru, tsžkemu dlba- nju, slabosti in bledfol, priporoča se izlasti Olje od polenovke pripravljeno z železom. Isto Je tako dobro sestavljeno da ga zamore piti tudi najiz-birčljivi bolnik. — Cena steklenici Kron 2-— Posebno priporočljivo za male otroke, blede, slabokrvne. — Vaa navedena zdravila dobijo se samo t lekarni sv r lin In Metoda u Pazinu (ISTHA ter se pošljej po postnem povzetja ali pa proti rMplaenu. — Siavodilo za uporabo fff ) j priloženo sskl steklenloi lata lekarna \ ripor<»ea svoje Ieke kakor: Švedske kapljice po K I in 2, mazilo proti kostobolju K 1. Železnato Klaa-Vino K i 60 itd. KrižmančiC & Breščak nI. TSuova st. 37 (Prej : LUKI HAZZE) obveščata slavno občinstvo, da sta prevzela rečeno trgovino z manufakt. blagom na drobno in na debelo. Naša zaloga je že sedaj bogato opremljena z vsakovrstnim blagom, a pozneje bodeva poskrbela za še bogatejšo izbero. Priporočava se, kot Slovenca, slav. občinstvu za najobilnejši obisk« Križmančič && Breščak bivša pomočnika trgovine M. Aite. & m © & (& & © © & & & % C. kr. priv. Rmnione Adriatica di Sicurta Glhvnica in rezervni zakladi druStva glasom bllancs ascccc^ssccccccc 31 decembra 1908. Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000)....... tezervni zakladi dobičkov .... „ zaklad proti vpadaDjo v.-ednoBtij javnih efektov . . - Kezervni zaklad premij zs zava^® vanja ............ Liavarovnja na življenje v veljavi 31. decembri 1909 ...... I*pLa£ane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1908] *.C0rV0(V 9,800.000 1,493.547 114,265.49 410,343.550 Majnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence!p pPathefon^ edini perfektni govoreči aparat brez igle Garant rani aparat za 5 let od K 45*— napre. Dvojna plošče (25 centimetrov) „ 2 50 „ C/sno plošče (28 cantlmatrov) „ 4 50 . Velik izbor slovenskih, hrvatskih itd. plošč. — Katalogi gratis in franko „PATHEFOH", Trat, Corso št. 26 ______________________610.371.65C DrnStvo sprejema po jako ugodnih pogoji* za arovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstreli aicmn kakor tndi prevozov po suhem in morju »k>epa pogodbe za zavarovanje življenja po rszcc vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive ti IKijenja ali po smrii zavarovanca, duto otrokco 1581 Popolne napeljave vode, plina in , :: acetilena = : ^ hi i-u i U {J ZALOGA vseh v to stroko spadajočih : predmetov. SPECIJALITETA: svet lke za ribarenje potrjene od c. kr. :: namestništva. ::: I lg====l Ciuseppe Jesch Trst, ulica Mass. o D' Azegiio 3 telefon 15—96 Podružnica v Izoli (Plazza al Porto). Pozor! M. LEVI Pozor ! ^abllo^^poiflštvoJnJšeno^blo<©"n j TVPdka & TOSORATTI PiaatS rlnniammi Pri.l« nu ,lnin I r■/JHH'-f 1« ™ W 9 i J % H II Trst Kupuje rabljeno Šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom. j . TRST, ulica Malcanton štev. 6 Id podružnica Plazza Gianbattista Vico visoke cene se večkrat pla Čajo Strašno za moška in damska sukna. To lahko preprečite, ako direktno naroČite iz to varne sukna. Zahtevajte zato. da se Vam br®x-pl&čno dopoi'Je moja pomladna ln poletna zbirka nzoroev. Imam izdelke samo I. vrste in apartue novosti sezone. Razpošiljavna tvrdka sukna Franz Schmidt Jagerndorf]03 - Avstrijska Šlezlja.-- po jako zmernih cenah zefir angleških in na -3nih tovarn. Vsakovrsten perkal, zgotovljeno perilo in tKa-nine. Zavese, preproge, trii ž, voiua in žima za pernice, kakor tudi drobne predm3t8. Nova prolajalnica ava ALEKS. FRANC MAYER - TRST žgalmca kawe TELEFON 1743. HaJbo^U vir xa dobivanje p *6ene kave 3E U Odhajanje In prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej. ,6asi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednjeevropejskem času). C. k. železnica. Ces. in kr. priv _ t.... i ... . . ALEKSANDER 2GUR jivsinjski Kreoum zavoo j«^ m koioni^n«,* o^, za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica in reeerve 185,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazta Nuova št. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje s^- jeklene varnostne celice is® Izdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolinu zajamčene proti požara ln vlomu, pobrano in cpravljanje vrednot, kakor tudi sa?io pobrano zaprtlb zavojev, ter da v dotičnih jeklenih celicsh v najem ?: varnostne sh?ambice (safes) :: različnih velikosti, v katerih se lahko ehr:-.nijo vrod- nostnl papirji, llaUne, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nibie drugi cdpreti kakor airanke vzajemno z banko. Podružnica Kreditnoga zavoda sprejema hranilne vloge na knjižic^ in jih obrestuje do na^aljneg* obvestila ===== po 3 V/. ---------- Rtntr.i davek pifcča d'rektno zsvod. Bavi ae tudi z vaeail bankovnlml rsosli, ter zavarovanjem proti z gubam na i ebanju. Trst, nI. S. Lassaro št, 14 s filijalko, na novo opremljeno _ v ulici Acquedotto št. 66 kuhinjskih potrebščin košev, stolić, steklar lesenih predmetov, svetiik, žlic, vilic, kozarcev in buteljk z. krčmarje. !tls Adamich.Trst ulica fiiulia vegal ulice Kandler št 10. Bogfcta izbera jestvin, kave, ča;a, napoljske k: kor tudi specijaliteta kranjskih kioba«. r* Naravno sveže vipavsko masla. Po«lja.tve po dei>*ii i posenim; zaboji. posestniki pisalnih strojev. Kdor se h« če izogniti nadležnim in dragim popravam ter želi ohraniti pihalni str j v popolnem re lu ia brezhibnem stanu' naj ne zamudi naročiti se za mesečno čiščenja In vzdrževanje ptaalnth atrojev, s čimer se zajamči stroj ra neomejen č«s in trujno delovanje. CEN * K I-— O s mesea za stro.v Alfred .-S ubi ček. Trst Corso štev. 23, prvo nadstropje. (Popravljalnimi pihalnih strojev s zalogo pečatov barv, trakov itd. itd. m' • g oo s E JS .2. o o CO CENE ZMEBNE CENE ZMERNE. 1STa obroke ^S Uelika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Kostorls, ul S. Gioml iS, 1. n. zra en ,.BUF ET AUTOMATICO". POZ R ! SicUdišće ni v pri »j-čju, ampak v prvem nadstropju. POZ 1R! Sk«afliš5-» ni v pritii-cju, ampak v prvem nad^tropjJ. < CD 53 CD 3 5r CD ca »J M er cr ro —I ti cn 'tT O Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.50 0 do Gorice (in Ajdovščine). 6.10 0 do Poreča in medpostaje. 7.34 0 Divača—Dunaj. 7.48 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga—Draždane — Be-rolin. 8.48 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec - Dunaj. 8 52 0 Herpelje—Pula. 9.20 M Le do Buj (in medpostaje). 1.00 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec. 3.10 M do Poreča (in medpostaje). 3.37 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4.20 0 Herpelje (Divača—Dnnaj) (Rovinj)'Pula. 5.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.10 0 Le do Buj (in medpostaje). 7M 0 do Gorice (Ajdovščina) 8 10 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. 845 B Gorica-Jesenice—Beljak—Celovec —Linec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost—Mo-nakovo. Ob nedeljah la prazniki: 2.15 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2.35 0 Gorica (in medpostaje). Prihod v Trst. 5.45 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mena— kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.15 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.30 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.10 0 Iz Buj (in medpostaj). 8 44 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorsce (in Ajdovščine). 9.42 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10 10 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.07 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostaj. 12.40 0 Iz Poreča in medpostaj. TiT) 0 Iz Celovca. Trbiža, Ljubljane, Gorice: - (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage^ Dunaja. 3.33 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 5.H' 0 Iz Buj in medpostaj. 0 I i Dunaja, Celovca, Gorice. 7.(Xi 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. TH« B Iz Berolina, Draidan, Prage, Linca, D»-naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Ja-e-nic. Gorice (Ajdovščine). 9.45 0 Iz Poreča in medpostaj. 102« 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo). il.iO 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Ob nedeljah in praznikih. 9.16 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.27 0 Iz Divače in medpostaj. OPAZlvE : Podčrtane številke značijo po^oluJne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak). m m m LASTU A HIsA Telefon št. 262 . - ■j'J'-r.'jK--' : * L*STMA HIJA ::: ' Telefcn st 262 Nživečje narodno spedicijsko podjetje ———— na Kranjske.ti ———?? JOSIP SKERLJ Ljubljana, Dunajska cesta 29 (ex Bavar. dvor) £ ne priporoča za vca v sped-c >»tro!c ■ spadajoča - - naročila, aatsra izvišl toouo tn solidno po najnižjiii cenah. P V dobroznani trgovini posameznih partij Via Muova št. 36 ^ Sigmniid iaiiiios, Trst Ugodna prilika! Velika partžja čevljev iiogovi«% p^rihi, Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.48 B p e^o Červinjana y Benetke, Rim, llilaa, Videm, Pontebo, Če lad in B do KoruiiuH (Cormons) preko Nabrežine. b.2® O do Gorice preko Nabrežine. 7.5» B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagr;b, Budiai-pešto. B preko Nabrežme v Kormin, Videm, Alilau M 8.23 9.00 Kim. O preko Ugodna prilika! ^ -V čipk, vezanja, spodnjih sukenj, kor, predpasnikov, oblek, modrcev« i ln-_____ffoiia, platna po ueverjeuto nizkih eeiiiih. Rabile za streho vaših hiš s EN OBISK ZADO- g STUJE, DA SE PREPRIČATE 0 TEJ ! UGODNI PRILIKI! X * . ^ x> * i.* s* » — I j'.-- b&ikr. , ETERMIT-TOVARMA LJUDEVITA HATSCHEK L1MZ JVOCKLABRUCK. DUHA J BUDIMPEŠTA NYERGES-UJFALU Glavno zastopstvo in saloga V. JANAH in drag, Xrst, Via Saaitš. 25 Kormina rv Videm in dalje in O preko Tržiča v Červinjan. ».55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 12.10 O preko Červinjan* v, Benetke—Milan i-e zvezo na Vidfm in Čedad). I.34 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.#7 O v hormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm, M lan itd. <£.H0 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Loud na. 7.42 O iz liormina in Červinjana preko Bivia 8.45 B iz Italije preko Koruoiaa iu Nabrežii.e. 9.25 B z Dunsja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in Keke. 10.25 O z Dunajn, Ljubijan3 in Beke. 10.40 B iz Kormma preko Bivša ia B iz Iiulije preko Červinjana. II.20 O iz Italije preko Korminn in Nabrežiue. S.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Ka'c \ S.SO O iz Italije preko Červinjana in Bivia iS« o iz Vidma, preko Kormina in Bivia. SSS O z Dunaja, Budimpešte, Keke, Zagreba. 7 07 O iz Itali^ pieko Červinjtna in Nabrežiue. 7.46 O iz Italije preko Kormina ln Nabrežiue. S.S5 B iz Italije preko Kormina in Nabrežin<*. »25 B z Dunaja in Budimpešte. ll.ss 0 iz Vidma preko TKormiua in Bivia iu S iz Italije prrko Červinjana. »PAZKE. ilastne številke rnaČijo p o p o 1 u d u e. O = osebni vlak; B =» brzovlak Gledališka bolezen. V minoli sezoni sem dobil pismo nenavadne oblike. Radovedni kolegi so me •bstopili. Aha ! gotovo kako odlikovanje! j Odprl sem list, Čital in spoznal takoj, da je pisec tega pisma ponorel za gledališče. j Naznanjal mi je, da se hoče posvetiti gledališki umetnosti. V vznešenih besedah je opisoval, da me je videl igrati v Celju in od tega trenotka nima druge želje in cilja, nego da ga jaz pripravim za gledališko kariero. V dveh dnevih da me poseti. Obstal sem kakor Buridanov osel. Ta mladi nepopačeni človek me slavi kakor umetnika in postavlja v deveta nebesa; naš ravnatelj pa noče verovati v mojo umetnost, posebno tedaj ne, kedar se — podpisujejo kontrakti! Dva dni po prejemu tega pisma me je čakal na koridoru mlad človek s čepico v roki... Moj Bog v tem mrazu ! Ostrmel sem, to da naj bil prihodnji slovenski Sonnenthal ?! Povabil sem ga v sobo in si mislil : tega je treba radikalno ozdraviti! Slikal sem mu gledališko življenje z najodurnejimi barvami, kakor da delam s „kelo". Povedal sem mu, da umetniki nimajo nikdar denarja; ter da pogoji za gledališče so: talent, postava, organ itd. On pa je bil majhen ničast človeček; govori kakor „kapun", prišel je tudi dva meseca prezgodaj na svet. Doma je bil iz Celja, revnih starišev, obiskoval je meščansko šolo ter se pripravljal za gledališče že pri tamošnjemu igralcu Salmiču. Predstavil se je tudi našemu ravnatelju, ali ta ga je odslovil z lepimi besedami, češ, da ima naše gledališče že dovolj moči. A vse to ga ni plašilo, imel je svoje prepričanje. Vprašal sem ga, da-li se zanima bolj za klasicizem ali moderno stroko? Ali je že vežbal svoj glas in se učil vokalizacije, a, e, o, i, u, — to je prvi pogoj za igralca, kajti mi stremimo k resnici, naravni lepoti glasu. Ta trojica tvori harmonijo in to je umetnost. Umetnost govora ! Ta umetnost, se mora baš tako vež-bati, kakor petje, godba, risanje in slikarstvo. Ta umetnost se more dosezati le na podlagi prave vokalizacije, pravilnega dihanja, gorkote v izrazu in efektih ; igralec mora svoj govor urediti v gradacijo: višek in konec govora. Igralec mora svoje telo, srce, geste, izraz obraza, prav tako obvladovati, kakor pianist svojo klavijaturo tako, da tudi se-petaje izgovorjeno besedo čujejo na galeriji. Koliko je igralcev dandanes, ki so se tako temeljito pripravljali za svoj poklic?! Mnogo je modernih igralcev, ki menijo, da kažejo umetnost govora s tem, da moč svojega organa uporabljajo tam, kjer je najmanje na mestu. Iz tega izvira, da se je mnogo kritikov, ki so bili poklicani soditi o gledališki umetnosti, odvrnilo od včasih neestetične per-versitete našega odra. Gledališka umetnost je tudi elementarna sila; ako je resnična, velika in lepa; uklanjaš se jej, poteza te seboj kakor po-vodenj; ne moreš se jej ustavljati. Nobena druga umetnost ni toli hvaležna. Igralec dobiva takoj svoje priznanje, občinstvo ga aklamira, se mu zahvaljuje s ploskanjem in navdušenimi klici. Žal, da ne živimo v Ameriki, kjertrusti mečejo nabite mošnje na oder, ali pa v Italiji, kjer mečejo gnile pomaranče. Slovenska umetnost se še ni povspela do višine. Zato pa tudi ni nikjer toli tekme in zavisti, kakor pri gledališču. Gledališče I je šola življenja, za katero v to poklicani! faktorji veliko premalo store: mesto — de-j žela — država! I Ni pa nikake ne stare, ne moderne; šole, ampak le dobra in slaba gledališka j umetnost. Govoril sem na to še več neumnosti! Ali znate jokati ? Tudi to je treba, s tem dosežete tudi mnogo. Včasih se je treba zjokati nad občinstvom, kakor Krist nad Jeruzalemom. Kajti so ljudje, ki ne verujejo v našo umetnost, ki jim noben človek ne more ustreči. Sedel sem brezposeln večer t gledališču, poleg mene je sel gospod z damo v trenotku, ko se je dvignil zastor. Na odru ni bila še izgovorjena nobena beseda. Nastopil je sluga, ki je prinesel zajutrk ter ga postavil na mizo... In že je kritikoval moj sosed: „Na, to je pa zopet m is44. — Poznam pa drugega gospoda. Vračal se je iz opere Lohengrin in mejpotoma je menil nasproti svojemu spremljevalcu: Meni je najbolj ugajala — lampca v tretjem dejanju ! Vidite sedaj, kako potrebno je, da zna igralec tudi jokati! Predaval sem mu še dalje; toda večja uporaba „kisikove kisline" prazni želodec in mislil sem, da bo čas, da zaključim svoj govor. Tedaj sem mu rekel: tedaj pa morate na vlak in stegnil sem roko, da vsprejmem honorar. Mi igralci imamo vedno stegnjene roke. O, meni se mudi 1 Tudi meni; mislil sem. Kaj mi priporočate, da bi študiral? Zasmilil se mi je. Pripravljali smo v minoli sezoni „Kralj Liera", a padel je vodo. Dal sem mu prevod Liera ! Katero vlogo naj študiram ? Norca! Jaz pa imam bolj veselje za tjubimske vloge. Au ! zazeblo me je. Študirajte, Gloucestera! Glede honorarja bodite brez skrbi; koliko vam plačam za uro ? Denar vam prihodnjič prinesem ! Ah ! kaj tist', sem mahnil z roko... Odšel je, in obljubil, da pride v osmih dneh na skušnjo. Vprašal sem kolego D., kaj mi je storiti z nesposobnim mladenčem, da ga ozdravim gledališke bolezni. Škoda za fanta, škoda, da prekine šolo! Ako pošteno misliš, ozdravi ga radikalno. Zahtevaj velik honorar. Strmoglaviti ga moraš, da mu preide veselje! Vrzi ga po stopnjicah! Reci mu, da naj se gre učit krojaštva! Sonnenthal je bil tudi najprej krojač, potem je prišel na „Burgu. Pošlji ga kam v angažma. Pripovedoval mi je, da ima teto v Trstu. Priporočim mu Trst in s priporočilnim pismom pošljem ga tja. Prijavil se je v Trstu. Naš Tone ga je vsprejel. Kaj pa vi hočete? K teatru bi rad, bH bi rad angažiran. Ali imate uro ? Prikimal je. Koliko je? Osem ! Imate denarja? Dve kroni! Pojdite večerjat in potem takoj na vlak ! Fant je pričel jokati. Kaj boš jokal, čemu si prišel v Trst? Ali misliš, da je Trst, Eldorado za falirane študente ?! Potem ko ga je še tamojšni intendant pošteno nahrulil, kupili so mu večerjo in napravili kolekto, da se je mogel peljati v Ljubljano. Niti časa mu niso pustili, da si ogleda Trst; niti tete ni obiskal. Vzela ga je noč. Nekega dne sem dobil pismo in natakar hotela južne železnice me je vprašal, ali je res, da bo gospod P. iz Celja v Ljubljani angažiran? Posodil mu je pet kron, dal mu večerjo in prenočišče. Iz tega sem sklepal, da je fant zopet zdrav in prišel v Celje. Take in enake sitnosti imajo naši igralci; koliko zlatega časa absorbirajo igralcem taki*in enaki slučaji! Ljubimci odgovarjajo na pisemca hudomušnim ljubljanskim gospicam, komiki imajo svoje rendez-vouse — starejša garda pa mora skrbeti za naraščaj! Potem se pa čudite, ako „simo in tamo* kdo — vloge ne zna in izpolnuje svoje umetniške pavze... s trobento in marelo !! ANTON REPENŠEK knjigovez ▼ Trsta, tU Ceotll« • priporoča slavnemu občinstvu tvojo moderno urejeno delavnico, v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoč« dela toGno In po zmernih oenah, - SVOJI E SVOJIMI -■ Železnato Kina-Vino e/enamiio mju'gfg«-' za bclelme in rekonvalescente iSlMAVAtUJ SaaMS** Provzroča voljo do jedi. utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z n [> ledenice, kop&nje itd. po jako zmernih cenah. nj^BVAVS T Nova slovenska manufak-MT%JMš%JMm ■ - turna trgovina v G0R1GI lvančič in Kurinčič GOSPOSKA ULICA Štev. 11 V GORICI priporoča slavnemu sloven. občinstvu v mestu in na deželi VELIKO ZALOGO v to stroko sjadajočega raznovrstn. bla^a po najnižjih cenah. — CENE STALNE. — Postrežba domača, poštena in točna. Vzorci se na željo, proti vrnityi pošiljajo poštnine prosto vsakemu na dom. Delniška glavnica : K 40,000.000.— Reservni in varnostni nI zaklad: ::: K 12,000.000.— ? Pragi Ustanovljena 1. 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevic Vi Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Podroiifonostenske banke pro Čechy a Morauu 4S> if« (Obrtna banko za Čeiko In Moraasko) 3« Bančni prostori: VIA -y T^^-ol-ii ^ Menjalnica: VIA S. NICOLO štev. 30 v * NUOVA štev. 29 ** TELEFON štev. 21-57. :: Izvršuje vse bančne posle. :: Obrestuje vloge na VLOŽNI KNJIŽICI po 4% ter plača rer davek banka iz svojega, vloge na TEKOČEM RAČUNU dogovora, na gr ŽIRO-RAČUNU 3Vlo Knpnje in prodaja vrednostne papirje, devize in valnte. Daje PREDUJEM na vrednostne papirje in blago. Dovoljnje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. rentni po [JS Mirodllnica flntun CJrsich £cmera vecchia št. 14 ZALOGA čopičev, povlak ia mazil z$ pade, Izrezov za slikarje (štampo*), zamn/ov in oišav. V prodajalnieah ulica Nuova štev, 45 in štev, 49 — se dobi — veliko izbero lončevin m kuhinjskih potrebščin iz najboljših tovarn po konkurenčnih --cenah. ........ 1 — ipesr Točne ure prodaja Zm\w pller fea^&gledoc;-?«. ia »njt *rfij£* grs daja-.,ic* a * . HSTU vla P®nUrtte». er--.' ftuov& $ \ telisTTzbeka I varlžic, zlatih in srebr* nI h ur, kakor tudi stenskih ur vsak« ¥r»tt? SHUfTU laza intaiite 15S5. Prodajalnica usnja : Crst, u5. Iftolino a ttemo 7. : ta izb ra telečjih barvanlh kož, ?zLs vn kozjega usnja in francoske teletine kalr-t tudi tu- in inozemske krznine t o o7>nah, da sq ni bati konkura^c^ Gotov, da rae si. občinstvo počasti, biljožin udaoi AGOSTINO di LIBERTk. Krcmarji in ----- gostilničarji! m* V7 ui. Giulia St. IS ae je od prla velika zaloga na drobno, stekla in porcel&ne, namiznih kozarcev in kozarcev za živa po jako nizkih cenah. Se priporoča udani Gta^tavo Marco. RSS^SB &SS35SS iJ i BK iloja pred Štiridesetimi leti ustanovljena in obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodov ivršuje naročbe vsako 7rstuih sodov, bodisi za vino Špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, m&ra£kin itd. Jr.mčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne ^o'im konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. Pran Abram Trst. ulica S Francesco 44 : MIRODIIINICA :: H Coo.tancich Trst, ulica Ugo Foscolo Filfaika : ulica del!* Industria štev. 668 TELEFON 19-6 Zaloga icralfonlekčzsn, bin- Izdelanih barv, posebna orSmj za Čišftenje poda. PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO. -!- Kislo zelje repa s Kranjske vseh letnih dobah v zalogi Josipa Solčič, Jrst ulica Sorgcnte 7. - Tele/. 1465. HA Zobni ambulatorij S-a SCH prej sodruga IDT ---Dr. A, Mittak-a--- ulica della Zonta 7, I. nadstropja. H : MIKUS : ■ naznanja slavnemu občinstvu, da je od-M pri poleg svoje jgHV pekarne in sladčfčarne na treru S. Fraueeseo ■ 7 tudi PBODAJ 4LNIC0 SL O INE ,v katerej se dobijo razni salami, sir, •mast, praške iu graške giijati ter gorke dunajske iu kranj. klobase. Priporoča se za obilen obisk. m VELIKA ZALOGA Prilika za Novo leto priiua za novo letoi | apnenega karbida Interesantno naznanilo I V dobroznoni Drodainlnici iz^otovl er^h fb>k ▼ Trato, ulica Arcsta St. 1, bo cb pr i ki pr*zn?kor na r»jnolfg» VELIKA IZBERA oblek, paletot, ulafer, jop, hlač iz bombažev ine in volne, oblek za dečke in otroke po cenah, da se ni bati konkurence. Velika izbera konfekcijskega blaga ::::::: za obleke po meri. Viktor Piscur u*ica Are ta I b izu gostilne Air Antico Ussaro. ^nnaeki od FOO kc k--on 30 t 50 kcy - on 31-20; zrnati št 4 in 5 K 32-20 z^i lOO kt? —čiste teže, ambalaža zastonj ■■ < PAOLO PATftlZI, TRST ulica San Lazzaro štev. 9 M Vi M Tržošlio posojil, in hranilnica V iiistnS Jiiši. registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom :: Telefon št.S52. Trst Piazza Casermo Z, L n. - (Utiod ro Slavnih stopnlcaii) Hranilne vloge sprejema od make ga, če tudi ni ud in jrjgj. >|Xj Ol jih obrestuje |4 |0 Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga 83 lahko po eno krono. Posojila daj s na vknjižbo po dogovoru 5%,—6°/0, na menjice po 6a/0, na zastave Ima najmederneje urejeno varnostno oslico za shrani« vrednost, papirjev, Hstia itd. kakor tudi hr^niins pušice, s kaierfmi se najuspešneje navaja žtedi;i s-.ojo deco po 51/,0,, in na amortizacijo za daljšo d .bo po dogovoru o o o o o Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne iti od 3.—5 pop. ludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je u r n d zaprt. P čtno - hranilničhi račun 816 004. ■AV.^'.V.V.'iV/iV.'.V.V.VA'.'.'.V.V Antonio Alberti Trat, ulica Ponzana 665 Izdelovanje in barvanja kožuhovine. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožu-hovio. — Prevzema naročbe in vsako popravljan e. — Cisti in pere vsako vrst kožuhovine. .^/j-Amv.v.mv.v.VAv.v.1 iv!orberto NachtigaSI Trst, ul:ca Nuova 41, Trst (Palača Salem) je p^rei zastopništvo velik e svic-rske lrarne ter zamore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure _- | po tcasrnlš. cgntili | Potrebščine z i urarje h se prodajo po najzmarnrjših cenah ^s^n^si -ttvt^?—- r-.-.-r- r • - ,•. -— V dobroznanf žganjarni -— FERDINAND PEČENKO v ulici $ira$«ar štv. ] dobijo se vedno SslGga moke prve vrst«. uiica Scfuero nuovo št. 11. zcistopstuo in Bm zslois najfinejših mt\ plenice moKe In knnnlit izdelkov poznatega valjčnega milna —— VINKO MftJDie-a v Kranju Brzojavi: Aleks. Rupnik — Trst moke prve vrst« . pristne pšjače f. vrate, k^kor n pr Žganje, slivovec in brinjevec kakor tudi mrzle pijače frarnbois, tamarindi in šemade. mm Jk Trio«.- obrtna zadruga o ?r5to via S. Francesco dJ Assisi 2, I. u. kjer je bila proj „Trž. posojil. In hranilnica". Poštno-hraniiničn? rada« 74679. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od v*ak[>zHr, tudi 6e ni član, in jih obrestuje 411 0! Veliia izbera oblefc zs mošie in otrok SPECIJALITETA. : : Površniki, p ,etat, jopiči, h'ač9 in kostumi. fgnsz Pofocnsg - Trst 3 ulica Riborgo — Vogal u ice Beccherie. fiZBERA OVRATž^lC. (Dežniki za gospode i?i g^ospe. Velika izbera s Blaga za možke obleke. ! Izvršujejo se naročila po meri in pi zu rnih ! IVAN K RŽE i Trst - Piazza S. Griovs-rmi št. 1 i ^ "j? ' kuhinjskih in kletarakih potrebićin ^ ' ^ od lesa in pletenin, škafov, breat. i Čebrov in k«d, aodčekov. lopat, reSet, sit in voano- L I vrstnih ko^ev, jerbas v in metel ter mnogo drugih v i* ' to Btroki) »pa liijo- Oj-i r\ r\ V f*k r* srojo trgo- fi čih predmetov. — » IjpUlUOd viQO a ® hinjaVo p<.s;>do vaake vrste bodi od »orcelana, zemlje e-rasila, koaiteria ali cinka, nadalje paaamanterje, Hnte itd. — Za gostilničarje pipe, kroj; je, zemljen« iii stekleno posodo za vino. rt : r T-šr [2 0 Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da po t: 60 tednih dobi Kron 30t) — Sprejema hranilne knjižice t njih zavodov in jih realizuje ne da bi Be ob re sto vanje pretrgalo. Daje poaojlla na razne obroke iu proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Deleži so po S 20 in pa S 3 Nad a'j na pojasoll« ae dajejo v uradu tu od uradnimi mauil, ki so : ob delavnikih od 9. do IS. dop. In od 3. do 5. pop. TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA Sffi'SK Kari ScMzi avtsrizavani kamnoseški ______ mojster ---- i Trst, ulica M'Istria 574 vis-a-vis angl. pokopališča. ->*A- :: Dslalnica in zal.ga :: spomemkovl in nagrobnih kamnov. | : Tovarna in delavnice : hištva in stavbenih izdel-:: kov v SOLKANU pri :: :::: Gorici. :::: :: Lasten železniški tir. :: Gorica, drž, kol., Solkan. :: Mizarska zadruga v Solkanu:: ZALOGE: SOLKAN, TRST, via Caserma 4. OSREDNJE RAVNATELJSTVO. ZALOGE: REKA, Via Pile 2. H SPLIT, na novoj obali. | : Kron Brz.: ZADRUGA - TRST Telefon številka 1631 in-::: terurban. ::: Žage v Soteski (Bohinj) ::: Letna produkcija 1,000.000 Kron : Pekarni in slaščičarni BIAGiO MADOft, TRST nI, 6hega st. 7 in ul. Caserma st. M ata preskrbljeni s sve 'tn kruhom 4-kr&l na dan, kakor tudi s slaščicami in sladkimi -5-5-sH— prepečenci prve vrste. POSTREŽBA NA DOM Kaj je £egion ? Najboljša češka tovarna. Posteljno perje po zmernih cenah. 1 kg sivega dobrega oglajenega Kron X, boljSega K 2-40, prima pol- ^VKTK..,^ r ^ a. z «i, |mua i ' > belega K 2.80; belega R 4, be-.. lega puhastega K 5-10; 1 kg. - - ~—' najflnej. enetoobelegi oglaje»ega K 6 40, K 8 ; I kg mehkega perja (puha) sir»ga K 6, 7 ; finega belega K 10; najflnrjega pnnega puha k 12 od 5 kilogramov naprej, poitniue prosto. _ jgggr Nars jtne postelja. "^M iz gostonitnega rdečega, modrega in bflega ali rumenega nauklnga 1 pernica 180 cm dol?a, 116 cm Široka, skupno z dvemi 80 cm dolgimi in 5H rm Mrokimi ugla nicami, na-l-olnjeua r novim sivim, trp^nim ia puhastim perjem, Klfi; pol puhaste K 10, p u h a s t e K — PObA-MtZNE PERNICE K 10, 12, 14 in 1« ; zglavnic« K 3 S.50 ia 4. — Puiiljatve po poštnem povzetju od K. lit naprej poit-nioe prost«. Tudi »e srne zamenjati ali vrniti. Za kar ne ugaja e* pr.ilje denar nazaj. — ObSiriu ceniki zMtooj. 8 BEMiSCH v Desteitz št, 766 mn CoCiiy m m m Angelo Cantoni, ulica Rojaki o štev. 2 g — — (hiša Tuzzi) bogato založena — — prodajalnka manufahtur. b H in drobnih predmetov i bogato ixbero blaga za ZIMSKO sezono ■ - Velika izbera : perila, srajc, ovratnikov, ovratnic g in nogovic po najzmernejŠih cenah. ^mstm^^ NOVO POGREBNO PODJETJE * ESIT z bogato opremo za vsako- gorSO 49 (PiaZZ& Soldoni) vrstni pogreb. in prodajal nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perie, porcelana. — Velika zaloga voščenih sysč Prod-aja na debelo in drobno »'Ssirv.; 4_J mrmm 33» g 1HRH (ilEiii Igiiiil 'Silili UL N8di& j Zaloga koruzne moke ia»v..ega pridelka St« 2tl 91011011811 in oblode. ■■■■■■■■■■ Ul. Medla št. 11 ilHli mm Slovenci m Slovani Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglašajo v „Edinosti4'; sklicujte se vedno na oglas v našem listu, ker fako bodo znale dotične tvrdite, da prinašajo oglasi, ki jih uvrSčajo v Edinosti, dobiček, in rad: tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to bodetebclje postreženi, zraven tega pa pomagate s tem ma-: : terijalno listu „Edinost** : : PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■ .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Postrežba točna h nadom Podpisani naznanja slavnemu občinstva, da e kupil dobroznano gosti „Pri Detelji" (Al Trifoglio) ulica Belvedera St. 7 kier toči najizvrstneja Črni in bsia drvmat. vina, istrski refošk, belo vipavsko in vedno sveža pivo. — Postreže tudi ob vs'^ki uri z mrzlimi in goritimi jedili. Postrežba točna. Cene zmerne. - Za obiien obisk s? priporoča udani Aiiton Vidakovlč. ii & C«. TRS shantčnl snnlin in žaga. tU po najnižjih c^znah Piazza Ponte^osso 7. OSsptni zavod z gomilom na benzin 80 MP Mieiije dteav, žita, kresnic, gumija itd. 'S Žaganje finega lesa za zgradbe in dog. \ i, ui • K?!* g| I Nad 40-Hiien vspea . Nad mm vspeh. I gg PASTIGLIE PRENDIftil «71 od ogoiunjsne sladke Skorje. f,$ ImditeljiJiiidaatljP. PRENDINI v Trstn. ::: Zd avniško priporočeno proti ::: grlobulu, kašlju, hripavosti, kataru. Podeljuje pevcem in g Tunikom Cist glas. Zaloga v lekarni P. PREftDINI ia t vseli toljšia letaKal v Trstn in Evropi. Zahtevajte vedno „i aat-.glle Prendini". i : aziti inT7jnflie]aii|a!~i ffl-'ll li! MM ti Telefon! Dclalnica amerikanskega pohištva za 22-^0 j sfflae moderno opremo pisaren. ■■■■ U3JMM1M1 [Tscttinnn UMgUgj trs:7»irsn Telefon Silili HOBBBBi SOLIDNO: in : ELEGANTNO BV PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - V A MALCANTON - TRST % Artistični zavod za izdelovanje 9°oo°o»°c klišeje v e na ixber3, i Najnovejši uzorci. I Trsi, m dei Rettori ši I Telefon št 71 Romano IV. ■.v1' Civilna in Tojaska krojačnloa FRANC MEDVED Trst, ul. I.elvcdere 26 pritličje izieluje vsa^io nrtrcČilo po meri po dunajskem ziHteiiiu in modernem kroju. Zaloga angleškega iu tuzemskeita biaga in uniform za vojake, uradnike, polic, in fin. straže ter železn čarje. Cene zmotne. KAVA IN SUHO SADJE : jo vsakovrstnih cenah. — Vsake kakovosti. —.N^-%ećja točno«:. RazpoSilja OAViDc VERSOLATTl, Trft — | — tudi poštne zavoje ulica Sarriera veoali'a 4 Naslov za bnzojavke : ..Umversum* — Trst, Telefona: urad: St. 14-09. — SkladiSče: St. 61. Podajajo po zmernih cenah s Sesaljke za viro in vodo na transmisijo in na roko. Cavi vsako vrst^ za aapeljavo VGne, plina in par». Pipe, guarnisija in tehnični predras'ri vsaka vrste. Motorji, »trejl in kotil na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad zs izdeiotianje In oskriMe vsakovrstnih strojev za obrat ---Ceniki zastoaj.--- Aleše. Criordani Specijalist za zdravjenje kurjih očes, diplomiran ranoceinik Ambulat, Corso 23, I. Ozdravi takoj navadna »» zastarana kurja oč sa ter iih izdere na najnavadnejSi način ::: brez vsake bolečin«. Garantira ozdravljenje v nr eso rastočih nohiov. Reže nohte vsake debelosti. Na zahtevo prida tudi na dom. | Tvornica — dežnikov PAOLO MINOLA Linimenf Capsici Comp. nadomestek za Fain-£xpeller s sidrom. Ob nakupovanja tega priznanega "tri zdravila, ki je na prodaj ▼ \ vseh lekaranh, pariti j« aa " znamko , SIPKO" in tvrd-ko , (EIOHTEB. tik tvrdke GREIN1TZ g priliki preselitve na Corso stev. 37 z raznovrstn* dežniki o w cd nainavadneifie do naifineiie vrste. o ZaZoga izgotovljenlh oblek In manifakturneja blcga Al Monrfo Preseljena iz Barrlero št. 3 i -OO v nI. deli* 3sl* i ste;. 8 (Sy. j-kcb) . Velika Izbera mcSkih, leskih in otrc3kih o-bkk. Zaloga Mr.^.i otiluke po i^eri. Srajoe ■podnje hlače, cogoviee. pletenino, o>raiui(i zapeatniki, ovratnico itd. itd. v rjogat: iziteri. Zaloga najboljših modrih, rum -nih in belih jop z njak itd. — Velika %alcga buteljk od pol litra In 1 ln pol litra. Damjane i* »tekla opletene. Prfvzame^o S' dopošiljatve n* -etelo Kupt.fe razbito steklo vsake vrst« Hermangild Trocca Barriera vccchia štev• S ima veliko zalogo ciTtvaškili predmetov mr venci ym porcelana in biserov vezanih z as-i^no žico, od umetnih cvetic s trac kovi in napisi. lllli rb porcelanastih pUšcah za spomenike Sl&jniije konkurenčne oene. ZiSIfta nisd: „SIDRO" EII1EIIT, CAPSICI CompJ nadomestek sa Jlnfce-s* - Pain - j« »plotao priznano kakor najizvrstneje boiu-bl&injoč« mazilo pri prehlajeajn itd. — Gena 80 stot-, K 1*0 in K 2; dobrva n v mh lekarnah. Pri nakupovanja tega povsod pri-Ijublj-^m^s domačega sredstva naj se jemlje le firigmaine otekteznee ▼ Skatljah s uaie eaSčiino znamko: „BjDRO" potea j» knp<*-valeč gotovo prejel ongiaalni izdelek. — — dr SicMer-a teharsa pri Zh\m levu Iv PRAGI kli3abetina ulica ttl? ft (bova) ®S Dnevno ru^oDIJanjs. H £I0 K RE PLiU J U Cl 2ElU0AŽ.NglTSF] Cdlf" fCK m mmsil Im^TFjjsiRB Slavni zastopnik za Trst, Istro In Goriške: Virgilio Oallico PRST Gluh* *t. 17, — TV^fovi Pripisani priporoča slamema obć".nst»a svojo dobrozttnuo g^i>atilno 93 M DUE KASPI" ulica istituto št 2 kj«T toči najbolj« Tipa».ko in (no i^tanko vino. Iv ratna domaća kuhinja. Footre/.ba točua. - Cene amerne Z« obilen obiak Trxt1 TftAri? ae priporoča udaai Slovenci, kupujte obleke v trgovini Dobau§ehek Trst, > ulica Giosuft Carducci II Za zmanjšati v kratkem času svojo sedanjo veliko zalogo blaga, odločil sem se vse cene zelo znižat!, posebno za sledeče: Obleke sa moike in defiks, snknje: Falto, Ulster, Ranglaa, jopiče, zimske jopUe (saochettoni; telovnike,' hlače, jopiče, spodaje hlače, srajoe, nogovioo, rok o vica, čepice itd. — Izgotovljaje ae moške obleke pomeri od K 28 do 80! in z dostavljenega lastnega blag-*, to je *amo delo K 16, 18 in 20. LASTNA KROJAČNiCA Dumo dobi vsak, kdo kupi bl:$a za znesek K10 in pri vsakem večjem nakupu, dobi se za vsakih K io-— jedno darilo. Govori se slovensko. prva slovenska zaloga ia tovariša psklilvt Andrej Jug, Trst CENE BREZ I0S0JRENCE. «0ea sv. LoeQe it. 13 (za det. eediičsa) STOJI I STOJIM! MBaBjBHMMBBIgBgEaga^BfflSE^m priporoča tvrdka ZIMO Bohinec&Co. -_ TRST ■ iL delle Torri 2 - iL S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona novega) svojo bogato zalogo izgoto vl jenih . LK I za gospode in de- flDIPII čke ter mifine no-VIyosti v konfekciji ZA DAME IN DEKLICE. ■I Obleke po meri StflM Doaireidt. — žiug liite cae. FILIP l¥ASS!S£¥IČ taloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jenenicah pri Omiiu v vltoft ValAlrlvo it 17 (T«Uf«a 14-0S) • fcatari prodaja na malo ia veliko. — Nadalje •'rporoča sla^. obtinet-ra 4-roje gostilne ^411'Adrle itlea Naova ft. 11 in ,,11 fratelll talicitti,. mllea •uS^f.lie i*. v k*.t«»rib tožJ •»■»oia I Priporoča se slavnemu slov. občinstvu gostilna „Alla Stella" Trst, trg* Cario Gcldoni Stev. 7, ki ima na razpolago špatenska in marčno p vo kakor tu
  • 'ufakturnega bl^ga s p u »dajo na drobno in depelo kakor tudi platna, perila, fuštanja, lawn-tennis, robcev, pletenin, itd. Cese da se m bati kosih^srence. Pošiljatve na deželo. mhmmb Uzorci ZAston| in poštnine prosti t. ' . 5šjFv V dobro znani pekarni Ulica Solitario št. 25. (vogal trga mestne bolnišnice) dobi ee večkrat na dan vsake vrste Bvežega kruha, raznih vsakovrstnih sladčic in bogato zulogo likerjev. Dostavlja so kruh tudi na dom. Za obilea obisk se priporoča udani August Purkart ANTON MIHELIC trgevec z jeetvioaml ■■ Ro an St. 8 (pred cerkvijo) Prtparoća tvoj« bagat* z najboljilm Ota-«•■ vsaka vrata PRESKRBLJENO TROO- m* V9i»a»s»a sitva u K Prilika! Prilika! X v prodajalnici izgotovljen. obiek In krojačnici M. FARCH1, TRST ulica Glacinto Gallina 8 «ia«ensBeftaBae ^»dSHMEi. ^aaaaaat^ S OANIELE PILLIN TB3T - clioa Aoquedosto 94 TELEFOrt velika naloga gaše^oga in g živega apna. Tovarna cementnih plošč >n zatoga oglja za peči. Bogomil Fino M\ nra; y Sežan proda-ur HOTEL BALKAN 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji M I. K06L. HOT£L BALKAN GOSTILNA „Rndemo de Natal" 1RST, Belvedere štev. 47 toči furlanska in dalmatinska vina kakor tudi L vrste Puntigaisko Bivo veflno sTeže Domača kuhinja. Cene zmerne. j Zadnji 3 dnevi. Ugodna prilika. Ker moramo zapreti trgovino 2 zgo t ovij finimi oblekami, perilom in čevlji prodamo vse naše blago po najnižjih cenah. Kdor se hoče okoristiti, naj ne zamudi te prilike t. 23 Via Campanile št. 23 SpecijnL M. predmetov -I- Elastične nogovice, kilni paBi. pasi, irigatorji, soBpenzorji, gumijeve rjuhe, cevi za vino, vodo in plin, ovata. — Prodaja ia poprava goni. predmetov Higijenični predmeti CENE ZMERNE. CENE ZMERNE fcderico SteinMer, ftgnežotto 14. o°o I INE I 14 I Ve ik izbor izdelanega perila, ovratnikov. zapestnic, srajc, nogavic in rokavic! Žepne rute tucat od K i*— dalje. Rokavice! iz leože od K 2*30 dalje Dežniki od K 2*50] — dalje. — Vse to se dobiva v novi prodajalni Enrico Zerquenich Trst, Passo S. Giovanni 2 [lasprotl lovim obokom). V =3 M- Zaloga ovsa klaje, detelje in korobačev po zmernih cenah Trst, ulico Beloedere Steo. 19 In ulica del Bosco šteu. 14. M 4 r==i W_ W jilllovatz mehanična delainica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tudi sike Igvanja. Cene^nizke Ajlt© Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Naova št. 3*, vogal nL L*«*aro, m podrninioo nI. S. Laaaaro t, u dovoljuje obvestiti davno obfinatvo in svoja cenjena odjemalca, da je jako pomnofila avajo u> logo kakor tudi povečala proetoie a Um, da JO ustanovila agoiaj omenjeno podruinico »te, «• moro v polni mori udoottt sahtovam odjomatoav. V obeh prodajalnicah dobiva ae mane Maco bolji« kakovosti i« n^modonifllo BARSKE ZASTAVE IN NARODNIH TRAKOV ZA DRUŠTVENE ZNAKE. Kupljeno blago, katero slučajno nI ugajalo, se zamenja ali pa se vrne denar brez nlkaklh zadržkov. Foekoietl Ia »e prspriftatl_ AUSTRO-AMERIČANA :: == brza zveza z Ameriko. TRST—NEW-YORK „ARGENTINA" dne 5. marca 1910 Potne cene: IH. razred K 190 do 205; H. razr. od K 250 naprej; I. razr. od K 350 naprej. Trst-Buenos-Ayres C0LUMBIA, dne 3. marca 1910. iz Trsta v Buenos-Ayres, ter »e ustavi med-potoma v Cadix-u, Las Palma«, Santos, Monte-— video in Rio de Janeiro. — Potne cene: IH. razr. K 160; H. razr. od K 600 naprej; I. razr. od K 800 naprej. V prevozni ceni III. razr. ura?unjena je hrana in prenočile v TRSTU, pred odhodom parobroda. — V vseh cenah uracunjena j« obilna hrana. Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov L, H. in HI. razreda toliko za Ajne^ko kolikor za Patras, Palermo, Napolj, Cadix in Lax Palmas obrniti se je na Urad1*i potmi*® v Trstuu, nlioa Molin piocolo št. 2, za tovor in blago pa pri G. TABABOCHIA a o.o, Trat, nlioa Ponterosso it. 3, I. nad. Zastonj in poštnine prosto poSiljem na zahtevo vsakem a poaedniku. gramofona ali onim, ki si žele istega nabavili, moj ilu-s trovani oenik. kakor tudi najnovejši ukusno izdelani, a portraitimi nafiih najpriljubnejSih umetnikov previđeni popis plošč, najbolje uspelih hrvatskih, slovenskih, srbskih, bosanskih, turških k?kor tudi iaternacijonalnih komadov. NajboljSi nabavni vir za ploSče in gramofone, ker se ne omejujem samo na en izdelek, ampak imam v zalogi vee prvovrstnih izdelkov. Prodaja po najnižjih tovarniških cenah, pc Staro plošče zamenjavam. If Zaloga peres, membran, igel 1. t. d. Lastna delalniea za poprave, M. DRUCKEft. Ilica 39. — ZAGREB. — Ilica 3». Podpisani naznanjam slavn. občinstvu, da sem otvoril znano gostilno , ,pri Valentinu", Crst Barriera veochta štev. 34. TcČil bom pristna vina. — Dobra domača kuhinja cenj. gostom vedno na razpolago Za obilen obisk se toplo priporoča A. DEKLE V A. Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artifrcijalnega kamna s zalogo cementa jffristide jjnalee - Crst ulica San Servoio štev. 2 Telefon 21-42. RIHARD NOVAK & C- Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TRST — ULICA FABHETO ŠT. 13 Specijaliteta: Biškotini Ob priliki prazn. „Vseh Svetih" — FAVE — Iz mandeljnov po K 2 40 InJ^O kilogram. fcjijiJ mm I Umetni: fotoarafičn! atelje pri sv. Jakobu - TRST. pri sv. Jakoba - TRST. Z0B0ZDIM5EI' ilBOMTU Dr. Viktor Bandel Trst, ulita M Giooannl 7, I. nudi po 9. do f. in od 3. do 6. ti Veliki Kinematograf ,Colosseo4 Ul. Rossetti 4, vogal Giotto. Soboto 19. in nedeljo 20. /ebruvarja !. del: Dirka ln razstava v Londonu, krasna projekcija po naravi. II. del: BRAZGOTINA. — Velika žaloigra v 40 slikata dolgih aad 200 metrov (Vse v barvati) tvrđke Pathč Freres v Parizu. III. del: Elastični zaboj, zelo komičao. I. prostori st. 30; Otroci ln vojaki 20. II. prostori sl 20; Otrool in vojtki 10, m Velika klobučarna Cr. Doplieher Klobuki iz klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Euiporij kap za potovanje In za šport. ulica Ri^o štev. 42 (pritlidje) Izvrfiuje vsako fotografičoo delo, kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plo*če za vsakovrstne spomenike itd. iti. itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema uaroibe in Jih izrržuje na doma, erentaelno t»dl zunaj mesta. mm civilni zemljemerec Kristjan, Pertot Ima svolo pisarno u Trstu o ulici della Caserma Steo 5, II. nadstropje. Priporoča se slavnomu občinstva kot edini slovenvkl s^enljemereo. Josip Grnigoj priporoča slav. občinstvo svojo pekarno in sladčičarno HO pustnem času dobiva se tudi ^SST gorkih kropfo*. 1S8C ^Jlica Ferriera 37 vogal nI. Coot^ # Prihranita pri nakupu koles in ^ivsluih strojev mnogo denarja, tko direktno naroči«eod 30 let obstoječe ebs^otne tvrdke RUHDBAKiN, DunsJ III. Weis$GarDeria do 58 6. Kolesa z vso garancijo od gf^ K 1*16 naprej (s prosti in t'kom). Pnpunn. gume (Mandel) K 4, 5, zr. Oglase trf-ba nas!ov!jatl na fassr. oddel. Edinosti Mlica Giornio Gnlaiti S8. Erpest Pegap, T Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Cornmercio) Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom. Vse Trate salam!. Najfla. sir. Masi. Kooserre. Praške in grušie gnjatl. Razne klobase. — Moderno opremljen buffet. Vedno sveže D5 PRISTNA VIX A iz vfiisvstc- viiinrske »aUrr.gr — S A JI r AJN J fcU. — "t-SEUTNA VINA - LIKERJI ODLIKOVANIH TVliDK. Gostilničarjem se daje primeren popust. _ ......__,_ .... -.-_ — ,, , ' ESF3S? Kdor hoče dober zajutrak naj se oglasi pri Antonu lvančič-u, Trst ulica della Stazione štev. 13 ; kjer dobi gnjat salami, sir in razne s'anin« ' kakor tudi razn vrstna vina in vedno sveža ™ Drsherjevo pivo. = Kron 5-50 ! Nezaslišno I 600 komadov in žepna ura g samo : K 5 50. S Krasna ura 36 ur Hoča urebrna žepna ura Anker-K^niont s sekundnim kar. d c: in in po?l %eri ž.c >, pi^m. garam-/a 3 Ifcta. kr»iHns. kravat Ul » * imili-briluntom, l moSki aH že »k1 poz!, pr^n, 1 gj.r- , nitn-a gumbov b*/m zlatt donble, ž^p robcev. 1 eleg. nikelirsno pero, 1 ogleda'ce 7ii TiC't-, 1 krasen album z najl. fdikumi sveta m Sj 4 O kora ki s a doma neobhodno potrebni. hknp.j in ura. ki ie 2 krat to J o vn dnn st:;ne samo K ?*•«<» Po^iljiitve vo i o vzet ju. H. SPINGAB-^, Sra-m Ieoto i 34. NeHevilo z-h. pi-em n» iaep lago. g V BiuČJiju, da blago ne ugaja se vrne denar, g Razni nasveti ia predlogi. — 6. Volitev novega odbora. _ Odbor. DAROVI. — Dijaškemu podpornemu družtvu v Trstu so darovali: gostje na krstu novorojenca Zdenkota Danev pri Sv. Ivanu K 8.50, g. Mat. Pretner v spomin pok. Blaža Dobida K 10. — Mesto osmrtnice pokojne Marijete Majcen daruje njen sin Ivan Majcen 10 K za moško podružnico sv. Cirila in Metoda. Denar hraniuprava. — Vesela družba v restavraciji „BalkanM darovala K 4 60 za žensko podružnico sv. Cir. in Met. Denar ima blagajničarka. Vesti iz Goriške. Bralno in pevsko društvo „Dneva žar" v Kazljah bo imelo v nedeljo, dne 27. februvarja t. 1. ob 3 uri in pol pcpoludne v društvenem prostoru svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Iz Šempolaja smo prijeli: Na dopis v „Edinosti" o naših občinskih volitvah hočem odgovoriti za sedaj le na kratko. Pred vsem moram naglasiti, da v boju proti narodni stranki, ki je ostala v manjšini, ni bila nikaka „gospodarsko-socijalna" — kakor se izraža dopisnik previdno, da bi prikril resnico — ampak socijalistična stranka. Nu, „zmagovalci" morajo še potrpeti, ker stvar ni še definitivno rešena. Za sedaj ostaneta dosedanji občinski zbstop in dosedanji župan na čelu občinske uprave. Torej potrpljenje gospoda in ne pozabite, da se tisti najbolje smeje, ki se — zadnji smeje. Pa tudi tega ne smete misliti, da so socijalisti pri nas bog ve kako močni. Svoj vspeh so dosegli — s kakimi sredstvi, o tem bo še govora s — tem, da se jim je pridružil g. župnik se svojo stranko ! Komaj pol leta je minulo, ko naš gospod župnik ni dopustil vodjo naših socija-listov kakor birmskega botra, ker ni bil — socijalist, namreč — pri spovedi. Sedaj pa je gospod župnik v imenu cerkvene uprave dal za volitve pooblastilo človeku, kije volil za socijalnodemokratično stranko ! Res — dosleden je naš gospod župnik! Pa tudi dalekogleden politik, o čemer priča izjava rečenega socijalističnega voditelja, da se v Šempolaju ne bo nikdar več streljalo — škofu v čast, ko pride v Šempolaj. Kakor vidite, sta se združila proti narodni stranki ogenj in voda, Krist in antikrist. Iz tega je razvidno, v kake nedoslednosti zavaja ljudi strankarska strast!! Sicer je lepo, da je g. župnik po vzgledu Kristovem začel iskati izgubljeno ovco, ali bojimo se vendar, da bo g. župnika še glava bolela po taki tovarišiji! Nu pustimo to! Še enkrat pravim: gospodje morajo še potrpeti! Za sedaj ostanemo mi. Ivan Kosmina. Podružnica družbe sv. Cir. in Met. v Rihenberku. V nedeljo 31. t. m. se je vršil v dvorani hotela Ličen občni zbor tuk. podružnice sv. Cirila in Metoda. Udeležba bila je obilna, obširna dvorana natlačeno-polna. Zborovanje je vodil začasni predsednik Jožef Čebron. Poročilo je podal g. nad-učitelj Urh Paulica, Iz istega posnemamo, da je imela podružnica v minolem letu nad K 900 prometa ter oddala nad K 200. — čistega centrali v Ljubljano. Jako častno je zastopan po številu v podružnici ženski spol. Ta imenitni uspeh nasproti dosedanji nedelavnosti nas je jako razveselil. Še bolj nas je presenetil mladi pevski zbor podružničarjev pod vodstvom imenovanega g. nadučitelja. Bili smo res^ očarani in zabava se je razvila izborno. Čestitamo g. pevovodji in pevcem; le tako naprej! Prosimo še take prilike. Opazili smo pa, da najviših glav iz naprednih vrst le ni bilo v družbi. x Goriški vodovod. Deželni zbor je sprejel zakon o mestnem vodovodu. Glavne poteze tega zakona so: Vsi lastniki poslopij, ki leže ob razde-Ijevalnem omrežju splošnega občinskega vodovoda mesta goriškega (vstevši vseh pet davčnih občin), so dolžni napraviti v svojih poslopjih vsaj po eno iztočno pipo in jo potom stranske dovodne cevi zvezati z glavnim vodovodom, ki je napravljen ob dotični ulici. Pogoji glede najmanjše in največje količine vode za vsako poslopje in dotične cene se določijo v posebnem pravilniku, ki ga potrde občinsko svetovalstvo mesta goriškega, deželni odbor poknežene grofovine Goriške in Gradiščanske in c. kr. namest-ništvo tržaško. Stroške za napeljavo vode, vštevši stroške za vodovodno zvezo in za dotične stranske dovodne cevi od občinskega vodovoda in za morebitne poprave kakor tudi dovodne cevi v poslopju — plača lastnik. Dolžnost odpada, ako je poslopje preskrbljeno z vodo, ki jo je pripoznala za pitno posebna zdravstvena komisija, po-stoječa iz mestnega zdravnika ali njegovega namestnika in dveh izvedencev v kemiji, ki ju imenuje goriški municipij. Proti odločbam te komisije ni priziva. Stroške preizkušnje plača dotični lastnik poslopja. Vodo je vpeljati tekom enega leta po razglasitvi tega zakona, po odločbi komisije ali po položitvi razdeljevalnega vodovodnega omrežja ob dotičai ulici. Zamudniki se kaznujejo z globo od 20 do 200 K, ki jo naloži municipij, kateri more na to na troške lastnika vpeljati vodo v se-slopje po svojih za to postavljenih organih v soglasju s predpisi pravilnika. Globe in troške, ki jih ima v slučaju zamude goriški municipij radi naprave vodovodne zveze in poprave zveznega vodovoda v posamičnih poslopjih (§ 7), kakor tudi ceno vode, ima municipij pravico iztirjati politično-upravnim potom. Vsi ti krediti imajo prednostno pravico kakovi javni davki. Zakon stopi v veljavo z dnem, ko bo razglašen. Lourdes kot vir dokodkov. Po neki ravnokar obelodanjeni katoliški statistiki je obiskalo zadnjih deset let Lourdes 3049 zdravnikov in 53.958 bolnikov na 2866 romanjih. Samo lansko leto je šlo v Lourdes 605 železniških vlakov z 10.000 bolniki. Kopali so se bolniki v čudodelni vodi 131.261-krat in 6646 strežnikov je nudilo bolnikom brezplačno pomoč. Užitnine je dobil mestni urad od romaijev 135.000 frankov. Pošta je prodala vrednost za 110.000 frankov več kakor prošlo leto. Železnica je imela od romaijev tQ leto 26,729.425 frankov dohodkov. Zadnje leto je prineslo 2 in pol milijona romarjev 50 do 60 milj. na Francosko. Vesti iz Istre. Volitev župana v Puli. Pula 19. Danes popoludne se je vršila volitev župana, in podžupana. Županom je bil izvoljen odvetnik in deželni poslanec dr. Vareton, podžupanom pa cesarski svetnik in deželni poslanec Karol Frank. Razne vesti. Nečloveški soprog. Pariški listi poročajo : Lekarnar Para je bil ljubosumen na svojo ženo, ki je mati petih otrok, od katerih je najmlajši še dojenček. Vsakikrat, ko je Para zapustil stanovanje, je zaprl ženo v neko temno sobo ter jej nadel težke verige. Med tem jetništvom je smela imeti dojenčka pri sebi. — Ko je prišel na svet najmlajši otrok, ni poklical ne zdravnika, ne babico. Žena je morala vedno nositi železen pas, do katerega je imel mož ključ. Kljubu temu, da je žena tožila, da jej provzoča pas bolečine, ji ga vendar ni odvzel. Ko so minoli četrtek stanovalci doznali o trpljenju žene, so se zbrali pred Parovo lekarno ter začeli isto brez druzega demolirati. Policija je posredovala in ko je doznala za razlog, je aretirala nečloveškega soproga. Evropejski vladarji po dobi svojega vladanja. Starosta vseh evropejskih vladarjev je vladar avstro-ogrske monarhije Fran Josipi., ki nosi cesarsko in kraljevsko krono že nad 61 let — od 2. decembra 1 1848. — V razdobju polnih deset let sledi knez Ivan II. Lichtensteinski, ki stoji od — 12. novembra 1858 — torej že 52 let — na čelu svoji mali državici. — Z ozirom na dobo vladanja za eno in tri četrt leta mlaji je od pravkar imenovanega; črnogorski knez Nikola 1. Petrovič-! N j e g u š, ki bo — dne 14. avgusta t. 1. — I obhajal 50-letnico svojega vladanja, — Se-' danji vladar Grške, Jurij 1. navrši dne | 6. junija t. 1. 47. leto vladanja, ker ga je : tega dne grška narodna skupščina izvolila' kraljem vseh „Helenov". — Dne 20. aprila i 1866 pospel se je do časti vladanja Karo 1 1.; romunski kralj in sicer najprej kakor knez, a po 15. letih, dne 27. marca 1881, zameni! je kneževski diadem s sijajem kraljevske krone. — Takoj za njim prihaja 84-/etni (rojen 2. aprila 1826) vojvoda Jurij II Saško-Meiningenški, ki vlada že 43 in tretjino leta (od 20. septembra 1866). — Enako upravlja svojo malo državico že 43 let (od 11. julija 1867) tudi Henrik XIV. knez Reuss-Schleiz ali Reuss mlaje panoge. Dočim so vsi gori omenjeni vladarji vladali nad štirdeset let, — so ostali stopili na prestol za polnih 20 let pozneje. Princ-vladar L i u t p o I d Bavarski, ki je po življenski dobi nestor med evropskimi vladarji (rodil se je 12. marca 1821) je torej star 89 let, vlada še-le 24 let, ker'mu je bila 10. junija 1866 poverjena uprava bavarskega kraljevstva. Nad dve desetletji vladajo v svojih državah še sledeči vladarji: a) Ferdinand I., car bolgarski, ki ga je bolgarska narodna skupščina izvolila knezom 7. julija 1887, a še-le po 21 letih — 10. oktobra 1908 — se je popel do kraljevske časti. — b) Viljem II. ki je od 15. junija 1888 nemški cesar in pruski kralj. — c) Albert, knez Monakovski (od 10. sep tembra 1889). — d) Gunther Viktor, knez Schwarzenburg„RudoIstadski (od 19. januvarija 1890), torej ravno nekaj nad 20 let. — V kratkem proslavi 20-letnico svojega vladanja virtemberški kralj V i 1 j e m II., ki vlada od 6. oktobra 1891. Dobrih pet mesecev za njim — 13. marca 1892 — prišel je na vlado Ernest Ludvik, veliki vojvoda Hesenski. — 17 let vladanja štejeta knez Jurij Schaumburg-Lippe (od 8. maja 1893) in knez Friderik Waldeckški (od 12. maja 1893). Ruski car Nikolaj II. vlada nekaj nad 15. let — od 1. novembra 1894. Dvanajsto leto — od 31. avgusta 1898 — Važno! Važno I Pri nakupu oblačilnega blaga za dame in gospode (navadno do najfinejšega) izvolite se ozirati na priporočljivo narod, manufakturno trgovino Hedžet & Koritnik GORICA, Tekali&e Verdijevo in Šolske ulice, GORICA Ravnokar došlo najnov Map za pomladansko sesijo. Vzorci na zahtevo post. prosto. Pijanost ■ Po sk ušbj a s Poudre- Zcento-m se dopošlje zastonj. Nagnenje do opojnih pijač zamore ae za, vedno uničiti. Suiuji pijanosti se sedaj lahko leiijo proti s .oji lastni volji. Iznašel se je neškodljiv prašek Poutira Zenento imenovan ; jemlje Ise lahko, ter ja pripraven za vsako starost iu spol, ter se pomeša v jedi in pijači, ne da bi dotićnik za to vedel. P-udre Z»- nanto je zajamCen kot neškodljivo sredstvo. Oni, ki imajo pijanca bodisi v družini ali v krogu znancev, naj ne za-mudfc zahtevati brezplačne poskuSaje s Poudre Zenentom* Isti se poSlje v pismu. — Dopisovanje v nemškem jeziku. POUDRE ZENENTO Co. 76. Wardour Street, London 271 Pošttina za pisma 25 stottuk, za dopisnice 10 stotink. Zobni uuibulatorfj Dr.Aleks. Martinem m b čigar sotruduik C. COSCIANCICH je bil odlikovan na mednarodni paniki razstavi 1909 mbhbb z Grand Prix in zlato kolajno 9.—1. 3.-7. Tref, ul. Barriera vecohia 33 II. nad. — Cene zmerne. g0 Nepr emočlj iva. Oglase treba nastavljati na Inaeratni oddelek „Edinosti" Ttbt, ul. G. Gallatti G. Veliko skladišče klobukov dežnikov bele in pisane srajce, izladsk. platna mm^m žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. ESBBz&šsz&ssams&zsi K. OVFMKFI Trs Oorso ^ Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna. Angelini S Bernarđon i TKST, ulica San Xicold 13 Lastna delalnioa. Uvoz in izvoz orožja i« streliva Na željo se pošljejo ceniki zastonj in poštnine prosto. o SLOVANI ! P°dP'raite samo SV0J'e narodno podjetje J[()yjJfJ| J SLOVANSKO KNJIGARNO m PAPIRNICO, JOSIP GORENJCA, Trst, ul. Ualdlrluo 40. | PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Gentrala v Ljubljani. Podružnice v Celovcu, Sarajevcm in Spljelu Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni zaklad K 350.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vje vrjte denarja. - Ulose na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. V Trstn, dne 20. febravarija 1910 EDINOST" it 51. ftaaa XI. vlada na Nizozemskem simpatična kraljica V i i j e 1 m i n a. Preostaja še 26 vladarjev, med katerimi ai nobenega, ki bi vladal polnih deset let. Leta 1900 sta bila povišana na čast vladarja Avgust, veliki vojvoda Oidenburški (13. junija 1900) in Viktor Emanuel III. kralj italijanski (29. julija 1900); leta 1901 trije: ViljemErnest, veliki vojvoda Saško-Weimer-Eisenachški (5. januvarija 1901), Edvard VII. kralj angleški in cesar indijski (22. januvarija 1901) ; F r i d e r i k F r a n IV. veliki vojvoda Mekienburg-Šverinški (9. aprila 1901); od leta 1902 vladata dva; Henrik XXIV., knez Reuss-Greiz ali Reuss stareje panoge (19. aprila 1902); Alfonz XIII. španski kralj (17. maja 1902). od njegovega rojstva (17. maja 1886) do dovršenega 16. leta je vladala kraljevino kakor regenti-nja njegova mati Marija Kristina. Od leta 1903 vlada eden: Peter Karagjogjer-v i ć kralj srbski (od 15. junija 1903); od leta 1904 trije Friderik, vojvoda Anhalt-Desavski (24. januarija 1904), Adolf Friderik, veliki vojvoda Meklenburg-Streiiški (30. maja 1904), Friderik Avgust III., kralj saški (15. oktobra 1904); od leta 1905 jih vlada pet: Viljem, knez Hohenzollern-ski (8.junija 1905), Karol Edvard, vojvoda Saško-Koburg-Gotaški (19. julija 1905), Leopold IV., knez Lippe (25. oktobra 1905), Viljem, vojvoda nasavski, veliki vojvoda luksemburški (17. novembra 1905), mesto njega vodi upravo dežele od 13. novembra 1908 njegova soproga Marija Ana Braganza; H a k o n VII., kralj norveški (27. novembra 1905); od leta 1906 dva: Ar-mard Fallieres, predsednik francoske republike (17. januarija 1906); Friderik VIII., kralj danski (29. januarija 1906). Od leta 1907 trije: Ivan Albreht, vojvoda Mekienburg-Šverinški, regent Brunšvika (5. junija 1907); Friderik II., veliki vojvoda badenski (28. septembra 1907); Gustav V.? švedski kralj (8. decembra 1907). Od leta 1908 dva: Manuel, portugalski kralj (3. februarija 1908); Ernest II., vojvoda Saško-Altenburški (7. februarija 1908). Od leta 1909 dva: Mohamed V. (prej Meh-med Rešid), sultan turški (27. aprila 1909) in Albert, novi belgijski kralj (17. decembra 1909). Poslednji zaključuje dolgo vrsto evropejskih vladarjev. BRZOJRUNE VESTI. Ustanovitev vladne stranke na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 19. Danes se je izvršila ustanovitev nove narodne delavne (t. j. vladne) stranke. Na ustanovnem zborovanju, katerega se je vdeležilo okoli 3000 oseb, je predlagal grof Štefan Tisza sledečo resolucijo: „Zborovanje vidi vir propadanja naših javnih razmer pred vsem v onih nepotrebnih in neprijaznih drzavno-pravnih bojih, ki postavljajo umetno pregrajo med politiškimi strankami in vežejo siio naroda. Narod bi se združil brez ozira na stranko, ko bi bila ugrožena celokupnost naših pravic in naše države; a taka nevarnost ne obstoji nikjer. Obrambeni boj je nepotreben. Vedenje stranke neodvisnosti, tekom štirih let, kar je prišla do večine, dokazuje sijajno, da ne smatra danes boj za premembo naših dr-žavno-pravnih temeljev nihče več za resne. Zato želimo pustiti na strani zastarela dr-iavno-pravna gesla in vspostaviti ter skrbno gojiti popolno harmonijo med kraljem in narodom, ter osredotočiti silo naroda na pravo produktivno narodno politiko kulturnega in duševnega napredka. Zato moramo pred vsem zopet vspostaviti ustavni tek stvari in poskrbeti za rešitev stvari, ki so navezane na gotov termin in so torej nujne. Namreč tako rešitev bančnega vprašanja, potom katere bo podaljšan priviligej avstro-ogrske banke na način, ki bo popolnoma zadovoljil naše gospodarske razmere. Ko bi pa tak dogovor ne bil mogoč, bi se moralo naše opravičene koristi čuvati z ustanovitvijo posebne ogrske banke". Mi moramo dokončati leta 1903 sklenjene vojaške reforme in s spontanim spo-razumljenjem med narodom in krono uresničiti vse one daljne odredbe, ki so vstani zadovoljiti velike narodno-vojaške zahteve, s popolnim uveljavljenjem ogrskega naroda v skupni armadi. Mi moramo na način, ki varuje po možnosti družbo, skrbeti in posebno podpirati male gospodarske ekzistence v njih razvoju. V reformni politiki in razvoju ogrske narodne države vidimo najvažnejo nalogo v taki volilni reformi, ki bo dala v to poklicanim delavskim slojem politiške pravice in ki ne bo ugrozila opravičenega upliva interesov in narodnega značaja ogrske države." Resolucija je bila sprejeta z velikim navdušenjem. Izvoljen je bil 50 članov broječ odbor, ki ima nalogo, izdelati organizacijski štatut stranke. Zichy naučni minister? BUDIMPEŠTA 19. Smatra se kakor gotovo dejstvo, da bo grof Ivan Zichy imenovan naučnim ministrom. Bolezen dr. Luegerja. DUNAJ 19. Dr. Lueger se je dal danes previditi svetotajstvi za umirajoče, čeprav je za sedaj izključena vsaka nevarnost. Koroški deželni zbor. CELOVEC 19. Deželni zbor je dovolil najeti mestu Celovec posojilo 8 milijonov kron, ki se jih uporabi za gradnjo klavnice, razširjenje vodovoda, električni tramvaj, gradnjo mestne hiše itd. — Nato je bilo zasedanje zaključeno. Dalmatinski poslanec odlikovan. DUNAJ 19. Dalmatinski drž. poslanec Virgil Perič je dobil red železne krone III. razreda. BOLGARDA. PARIZ 19. Bolgarski car Ferdinand po-seti letos tudi predsednika francoske republike Fallieresa. Car bo slovesno vsprejet kakor suveren vladar. GRŠKA. ATENE 19. (Ag. Havas.) Govori se, da se niso grški princi vrnili v domovino radi kakega rodbinskega sveta, kakor je to poročala „Frankf. Zeitung". BEROLIN 19. Grški prestolonaslednik je odpotoval v London, kjer ga vsprejme kralj Edvard v avdijenco. Iz Londona se prestolonaslednik vrne v Atene. Kaj zahteva Rusija od Avstro-Ogrske. PETROGRAD 19. Pogajanja o zbližanju Avstro-Ogrske in Rusije so napredovala v toliko, da je minister za unanje stvari Izvol-ski imel tozadevno že več konferenc z avstro-ogrskim poslanikom Berchtoldom. Seveda se čuva največa tajnost o teh konferencah, ali iz dobrega vira se doznaje, da je Rusija stavila tri zahteve: 1. Rusija zahteva jamstev, da se ne bo diralo v interese Srbije; 2. da Avstro-Ogrska nima nikakih ekspanzivnih namer na Balkanu in 3. da v slučaju vojne na Balkanu se Avstro-Ogrska ne bo ume-šavala v to vojno. Dr. Cook v Čilu. ST. JAGO DE CHILE 19. (Reuterjevo poročilo.) List „Mercurio" poroča, da je po-popolnoma dokazano, da dvojica, ki biva tukaj pod imenom Craig, sta dr. Cook in njegova žena. ST. JAGO DE CHILE 19. Takozvani Craig je priznal, da je Cook. Izjavil je, da hoče živeti oddaljen od javnosti in da pripravlja popolno poročilo o svojem potovanju, v katerem dokaže da je zares dosegel severni tečaj. Pariz 19. Seina je v zadnjih 24 urah padla za 20 cm. Solnograd 19. Deželni zbor je vsprejel proračun in se je nato odgodil. Štajerca vina S (pripravna za mli-maS) 3 kakor tudi pristal O pol o Ia kol« a Tisa aladke, ali pa pristal Istrski teran domače vrate, Iskorea reftfk in Aatl spamaate se dobivajo samo ▼ nalogi buteljk t Jurcev, Trst Acqoedotto 9. =gg SPREJEMA POŠILJAT VE. —— \#7nniifolfiil*Q službe, — ob enem kot V&yUJIimjlUl p o m o č gospodinje v gospodinjstvu. Govori slovenski, nemški in italijanski. Gre tadi na deželo. Ponudbe na upravo „Edinosti" pod .Olga*.__288 Prnrlam nad 100 kvintalov sena in detelje naj riuuam boljSe kskovostL Cena po dogovoru. Ivaa Babuder — Materija._280 Ljudska kuhinja gEff roda v ul. Ferriera 286 /amlli^Aa 8 hišico v okolici tržaški, vzamem LOmlJISCO takoj v na Edinoati pod „Kmetovalec*. najem. Ponudbe na Upravo 285 Nikdar ie Želodec je prenavljajoči in čisteči organ. Da lahko izvršuje v zadostni meri tej funkciji, ne sme prenaporno delovati ne v enem ne v drugem oziru. Treba gledati, da se mu to delovanje kolikor mogoče olajša. Najboljše sredstvo za to je Dr. Rosa želodčni balzam iz lekarne B. FRAGNER-ja, c. k. dvornega zalmgatelja v Pragi. Pospešuje probavljanje, je dobro in brez bolečin odvajajoče sredstvo. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. „Matica Slovenska" razpisuje službo društvenega tajnika. — Prošnjam je priložiti curriculum vitae ter se je prosilcem izkazati s splošno naobrazbo in pisarniško izvežbanostjo. Službo se odda izprva provizorno ter je združena z letno plačo 1800 K. Prošnje naj se vložijo pri „Matici Slovenski" v Ljubljani do 10. marca t. 1., a službo je nastopiti po ime-no vanj u čim prej. Traberjev anatomični muzej (Fondo Coroneo), ki nudi, kakor znano mnogo zanimivega, priporočamo še enkrat najtoplejše. Da se vsakemu omogoči obisk te zanimive razstave, je g. ravnatelj Traber za ta čas, dokler je še v Trstu, znižal vstopnino na 20 vinarjev. Zato naj nihče ne zamudi si ogledati to podučno znanstveno zbirko. Dobra poceni zdrava mora biti resnična kava za družino. balzam za Fragner Dr. K0SY-jev želodec -i Iz lekarne B. ▼ PRAGI §YARIL0 Odlikovani fotografski atelje A. JER KIČ, Trst, ul. Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7._2129 Gostilna „Al Ginnasio" a'„STS ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. ~hčin«tvii za obilen ohiak H- K o« i d_1237 ■ lAatf)! Jjpn isće "lužbe kot domača učiteljica. Ul/I ItJIJIlfd Zmožna je poučevati v slovenskem, nemškem in deloma italijanskem jeziku. Ponudbe na upr. „Edinostj" pod „Učiteljica'*. Odda se meblirana soba v ulici Commerciale št 9. II. desno. 211 79lfff19 ziompirja, zelja, česna, ćebuie m sladke Lnltljd repe, August Z o lij a, Trst, ulica deli' Olmo Ste. 12. (2001 I Vsi deli embalage no-. sij o varstveno znamko Glavna zaloga: Lekarna B. Frajner P.l trun orli praga Mili itru 203 Vogal Herndovlh ulic. I oela stekl. K 2, pol stekl. K I. Po ro4ti se podije proti predplačila Kron 1-50 mala steklenica; Kron 1-80 velika steklenica, Kron 4-70 dve vedkl steklea'ci, Kron 8.— »tiri velike steklenice, Kron N* Štirinajst velikih steklenic poitnine prosto na vsako postajo Avstro - Ogrske monarhije. Zaloga v avstro- ogr. lekarnah. Offlflo en meblovana soba z dvema posteljama U U Ud 90 hi dobro hrano v ulici Giov. Boc-caccio št. 16. L, levo. 500 |XAp Qp za gostilno voditelja s soprogo, ki je IvvB 9VJ izkušena kuharica. ZmoŽoa mora biti slovr nskega, italijanskega in nemški ga jezika. Do-bičkanosno mesto ; kavcija 500 kron. Kje ? pove Inseratni oddelek Edinosti. 268 Q£g|||QQ j® odprl LAH, posestnik v Rocolu, kapljico. ter toči izborno belo in črno domačo 379 Pntnilri kakor tudi vsi drugi pošteni mladeniči I UUIIRI dobijo po ceni snažno stanovanje pri pošteni obitelji. Via degli A rt jati 6, II. Penilo en popolnoma nov, izvrsten amerikan-riUUCt OD Bki harmonij z 12 registri. Kje? pove Inseratni oddelek Edinosti._v77 Zobotehniški pomočnik z tri-letno prakBO in dobrimi spričevali išče službe pri kakem zobozdravniku v Trstu ali v drugem mestu. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti 700 Pristno brnsRo sukno Pomladna in poletna sezona 1910 Kos dolg 3*10 m za popolno moško obleko (jopič, hlače in ™ telovnik n: stane kos kos 7 kron 10 kron kos 12 kron kos 15 kron kos 18 kron kos 20 kron Kos za salonsko obleko K 90. Blago za površnike, loden za planince, svileni kamgarn itd. razpošilja po tovarn, cenah solidna in reelna TRGOVINA S SUKNOM Siegel - ltnhof v Brnu. Uzorei gratis in poStn. prosto. Privatni kupec ima s tem, da naioči blago naravnost lz tovarn, mesta, velike ugodnosti. Radi velike razprodaje vodno a vete blago. — Stalno, ugodno o ene. — Tudi majhne naročbe se izvršijo takoj in solidno. %% Svoji k svojim! Svoji k svojim! » Prodajalnica manifakturnega blaga Brosch & Lanrenčič ulica Nuova št. 40 (vogal ulice S. Giovanni). Ker smo si nabavili množino platna za perilo (za 12.000 metrov) smo v stanu nuditi Bledeče vrate po zajamčeni tovarniški ceni: Bela bombaževina od 46 st. dalje, dvojne visokosti od 1 K dalje Rujava bsstb ževlna od 36 st. dalje, dvojne visokosti od 95 stot. dilje, Pristen chiffon od 46 s t. dalje, ChilTon Holland I. vrste od 56 stot dalje, Piatno dvojne visokosti za rjuhe po K 1*40 da je, ObHsalke od 48 stot dalje, Lmene cu je oo 20 8t dalje, Dessertne oprave po K 3*50, Obrobljene aervijste zn gostilne K 4 tacat, Obrobljeni prti K 1*80 kos. Laneni trliž od K 1 50 dalje. — SPECIJALITETA b aga za društvene narodne trakove In zastave. Velik izvjor Ianenega blt>ga, fuštanja, lanenih maj in iz fuštoma. Šai. taoeti, avese Iz blaga ali čipk. Volnene odeje lastnega proizvoda- IZ30R DRO »NARIJ r n AMERIK. ZOBOZDRAVNIK Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17 od 9—1, 3—6 od 9—1, 3 — 6 Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmoder. metodah. UMETNI ZOBI v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikan. zistemu in po lastni patentirani metodi. Krone na zobe iz zlata ali aluminija. Izdiranje zobov brez vsake bolečine. ===== Reguliranje slabo zraslih zobov. 12-letna praksa na klinikah na Dunaju, Beroliau, Lucernu in New-Yorku. B Via Malcanton št 9 komkurzna masa :s maccari a paoss se je odločila k popolni likvidaciji in prodaji na drobno vsega obstoječega blaga, to je SUKNA ZA MOŠKE angl., franc. in domačega. TRST, Via Malcanton štev. 9, tast. p 3 oqpo ^ Restavracija Aurora Trst, nI. Cardncci št. 13. Podpisani si usoja naznaniti slavnemu občinstvu, da svira od danes naprej v one eDj enem lokalu glasoviti Dunajski žen. orkester Melion Prv!č v Trstu 7 dam, 1 fospod, pod vodstvom g ce G. MELION. Koncert je vsak večer od 7. ure zvečer do polunoči. Vsahikrat nov, izbran program. Ob nedeljah in praznikih MAT- TINEE. - Vstop prost. Začetek danes ob 5. uri pop. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOM1NES. Slavno občinstvo pozor! V r.ovootvorjeni trgovini se slanino, pre kajenim in svežim svinjskim mesom, na trgu della Barriera vecchia štev. 9, se vsakomur postreže z izvrstnim, prve vrste blagom, kakor: klobasami kranjskimi in dunajskimi furlanskimi in ogrskimi salami vsakovrstnim s.rom in razno rst. d Jikatesami Cene zmerne. - Postrežba točna. Za obilen obisk se priooroča MARUŠIČ. i van bodisi!! im^jg^'.'-^ stavbni klepar sa—aa TRST - ulica gcusaa ^tev. 3 - TRST Izvršuje vsakovrstna v to stroko.fpačajoea :: kakor n. pr. sia*bi»n, pomorska In obrtua. :: Poprave iz bandona. cinka, medena, bakra itd. b se izvršujejo točno in soiidno. KUPELJI IS SE3A1KE P« NAROČILE. - Prodaj« kuhinjskih is kmetijskih potrebSe u 1.1 d. jjagr- vse to po najnižjih oen*h. El H E3 Čevljarski mojster ! Viktor Schenk t ^ priporoča gj| II svojo zaloge j ||: raznovrstnega : | ii obuvala h p®« i || za goBpe, gospode in ctroko ^ Prodaja najboljši bik« ^ Fredin globin, cavalier || in Ciril • Metod, mazilo, g Trst, Belvedere 32 || sa Trnberjev ——m a mmim. muzej i-ondo Coroneo. Fondo Coroneo. Znižane cene. UP" Vstopnina samo 20 vin. Poljudno znanstveno predavanje ob 10, 11, 2, 4, 6, 8 in 9 uri. V petkih vstop dovoljen samo damam. ® o izvršuje vsakovrstna brušenja Rodolfo Botteri brusar, via Belvedere št 26 Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, škarij, nožev vseh ve!ikosti. Vajenec, ki hodi po hišah, nosi devizo z mojim imenom. izborno in ločno po nizkih cen&h V mirodilnici 4 U h. M V-r a> & /i t H -v, >iar. Sfasri. Zgornja U. I\ H vo.'zal ulice doti' Ietria. blizu 4oi ? Trstu za privlačne umnu. - nwia _ I. prostori 20 stotink; II. prostori 10 stotink. a bi ** VELIITA IZBERA KKAMENU, BARV, ŽEBIJ EV. PETROLEJA. ? 41 U ZDRAVNiK i Č-4 % specijalist za n'»tr:;rje bolezni iu za I>o-le-iii na dliiaiili (£?rk» i.t nos) Ordinuje na svojem stanovanju TRST, CORSO 14. od ll.i/2 d-» I.V2 iu < đ 4.1 2 do 5.V2 pop. TELEFON 115 IV. & V ' i v I'1 s A Božata izbere obložkou. - Lokate m pgRarje. afoga cement UMETNI ZOBJE Plombiranj o aeocv Izdiranje *obov brez vsaice UP hidravličnega apna, sadrouine In cemenlnib plošč §gp ---- TITćiffo || ;>?i I — — — - v zobezdrav^sk^m abinetu v # i » Trst, ulica dei Gaisi št. 3. Telefon i 889. *«.j.«;eraiaKM g, eusener •• TRST - ulični €ell j. Gaserma žt 13, XI, u. Odiliko^sna pekarna in siašžscasrsaa z zlato kolajno ia križcem a.i mcdaaroduJ obrtni r.i/:itavS v Londuru 1900 Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Mirarnir 9 naznanja slavnemu ^ Ajm občinstvu, da ima IlUui'* UdU »Ti^ ^Ul. i rodnjatmra e tu ii dobro p-e krhijeaa z vsakavrat:;iu! ^is'isti peseb^o za čaj; iuia mzno f-M v na in lUer^i v tutaljkah ia fine desartno bombona. Spreiflnia uaročila z.i v-takovrstne tjrte, krorante itd., kairor tadi pr^ Imeta zi spt-Či. — Ima tudi r.ujfinejšo moko iz najboljših t:, i-iov pa najnižii ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA N A IX) \1. — Priporočam ne ,-a obi-(n obisk z odličr im spoštovanjem Vini o 3iserk 'TTr-rTBrniBiiimmri "in ^r^—• • s Ugodna prilika ! V veliki, fini žganjarni na tr^nL pred Naroinim domom st 1 (vegal ulice Gliejra) je na razpolago VELIKI IZBOH najfinejšega ruma Aeli Spumant'j, nefoiik zagrebški Pelinkovac m Sokol - b vr- - : Rusa po najzmerrejših cenah. Zrst, via piazza piccola (za magistralno palačo, £rst. Od sobote 19. cotorka 22. februvarja: 1) Črez Manski prekop, po resnici. 2) Maščevanje dr. Wil!iam-a, drama. 3) Dan Gospoda Mansu' Ktoket, kemično Ces^r še ni bilo in tudi težko kil?j bo ! Tovarna mi je po neti elementarni k.itaitrort zaupala direktno prodajo rešenega Magi in sicer več tisoč to«ov krasnili, težkiti flanelastih odej po lepih najnovejših uzorcih in t»arv:vh. OiiroS-ljent/ so s svilo ia imajo komaj vidne vodene madtže. Pripravne so zlasti za pokrivanj* postej in « seh, so zelo fine, gorke ia inočne, 1S0 centil metrov dolge i i 130 centimetrov Široke. Pošiljajo se proti povzetju : a kosi obrobljenih odej za 10 K ; t kosi neobroldjenih edej za 11 K ; 4 ko*i rumenih aH kariranih odej za IX K. Krasne, barfuuu slične od. je za v vozove kos 12 K. Prt Šivane, napolnjeno z vato svetlikfjoče Be, sveUo-niodre ali bardeaux - barvnate cdi js 2 kosa za K 11.--Vsak cenjeni čitatelj tega (57) oglasa naj z zaupanjem naroči. — Naslov : 2 gfkera,Iasr.hotelaSolnicc,Češko i—ma Cebnlčni zavod - Ulica San £azzaro šl. 16 Motori na plin, benzin, nafto in petrolin. Centralni tonlovcdi. Filijalka v Opatiji is Cassa di Hisparanici šf> 5 (lastno poslopje). Fiiijalka v Opatiji KUPUJE IN PRODAJA ^ VREDNOSTNE PAPIRJE — I^MNTE, OBLIGACltJE, ZASTAVNA PISMA, 1 JOHITETE. OEL.N1CK, SREČKE i. t. «1. i. t. d.) ---VALUTE Ifi DEVIZE____ ESKOMPT MENIC IN MASO. BORZNA NAROČILA SAFE — DHPOSITS PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--- -----ZAVAROVANJE SREČK, || f PREDUJMI NA VRSaMMSTTffi PAPIRJE IN BLAGA £ y J A Tira SKLADIŠČIH. MENJALNICA, a 1 VLOGE NA KNJIŽICE. 0/ — - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN -/n VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SU OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA STAVBNI KRED J* TI — KREDITI P KOT: ----DOKUMENTOM VKRCANJA.---- Uradne ure: 9.-12., 2-SO—5-30. — Brzojavi: — Trst — Telafpn: 1463 ' 3 ^>3 i