Smernice za uporabo

digitalne tehnologije



pri predmetu

Tuji jezik I – ANGLEŠČINA





Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.





Zbirka Smernice za uporabo digitalne tehnologije

ISSN 2784-5648



Smernice za uporabo digitalne tehnologije pri predmetu Tuji jezik I – angleščina Publikacija je posodobljena verzija gradiva: Smernice za uporabo IKT pri predmetu Tuji jezik I – angleščina ( 2016).



Avtorja: Alenka Andrin, Zavod RS za šolstvo in

Teo Pucko, Osnovna šola Prežihovega Voranca Bistrica



Urednica: dr. Inge Breznik

Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba



Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo

Predstavnik: dr. Vinko Logaj

Urednica založbe: Andreja Nagode



Spletna izdaja, 2. verzija

Ljubljana 2021





Publikacija ni plačljiva.

Publikacija je dosegljiva na: www.zrss.si/pdf/DTsmernice_anglescina.pdf





-----------------------------------------

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 67242499

ISBN 978-961-03-0545-3 (PDF)

-----------------------------------------





Vsebina



A – Izpis iz učnih načrtov in kataloga znanja, vezan na uporabo digitalne tehnologije

in vključevanje kompetenc pri predmetu Tuji jezik I – angleščina ................................ 4



A1 – Izpis iz učnih načrtov, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje

kompetenc pri predmetu Tuji jezik I – angleščina za OŠ ........................................... 4

A2 – Izpis iz učnega načrta in kataloga znanja, vezan na uporabo digitalne

tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu Tuji jezik I – angleščina za GIM

in SSPI ...................................................................................................................... 7





B – Dodatni didaktični napotki za uporabo digitalne tehnologije pri predmetu Tuji

jezik I – angleščina .......................................................................................................... 13



B1 – Pregled izbranih (možnih) dejavnosti učencev z osmišljeno uporabo digitalne

tehnologije pri predmetu Tuji jezik I – angleščina .................................................... 14

B2 – Seznam obstoječih e-gradiv in e-storitev za predmet Tuji jezik I – angleščina

oziroma dostop do njih ............................................................................................ 16





Opomba:

V gradivu so uporabljene kratice:

IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija;

OŠ – osnovna šola;

SŠ – srednja šola;

GIM – gimnazija;

SSPI – srednje strokovno in poklicno izobraževanje;

TJ – tuji jezik;

model SAMR – Substitution (zamenjava), Augmentation (nadgradnja), Modification (preoblikovanje), Redefinition (redefinicija) (po: R. Puentedura, As We May Teach: Educational Technology, From Theory Into Practice. (2009).





A

Izpis iz učnih načrtov in kataloga znanja, vezan na

uporabo digitalne tehnologije in vključevanje

kompetenc pri predmetu Tuji jezik I – angleščina



A1

Izpis iz učnih načrtov, vezan na uporabo digitalne tehnologije in

vključevanje kompetenc pri predmetu Tuji jezik I – angleščina za OŠ



Učni načrt za tuji jezik v 2. in 3. razredu OŠ (2013)



Informacijska tehnologija (str. 17–18):

»Razvita digitalna zmožnost ne prispeva le k razvoju znanja, temveč tudi k ustvarjanju novih načinov razmišljanja, hkrati pa pripravlja in vzgaja mlade za življenje v sodobni informacijski družbi.

Učenci pri pouku prvega tujega jezika razvijajo digitalno zmožnost tako, da je uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije v podporo ciljem pouka. Tako učenci pri pouku jezikov razvijajo zmožnosti:

 iskanja in zbiranja podatkov,

 komuniciranja in sodelovanja na daljavo v okviru (omejene) jezikovne zmožnosti,

 varne rabe ter upoštevanja pravnih in etičnih načel uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije.



Z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije pri pouku prvega tujega jezika v drugem in tretjem razredu spodbujamo:

 zmožnost sporazumevanja v tujem jeziku (z uporabo spletnih storitev za komuniciranje, kot so npr. socialna omrežja),

 razvijanje medkulturne zmožnosti (učenci se ob glasbi in videoposnetkih soočajo z izvirnimi okoliščinami, spoznavajo kulturo, običaje, navade, nebesedno komunikacijo drugih kulturnih skupnosti itn.),

 besedno, glasovno in vizualno ustvarjalnost učencev (npr. izdelava stripov, risank, slikanje in risanje s pomočjo računalniških programov),

 objavljanje izdelkov učencev (grafično, slikovno, zvočno, večpredstavno).

Vključevanje informacijske in komunikacijske tehnologije v pouk je smiselno le, če ta prispeva k lažjemu razumevanju učnih vsebin, ohranjanju motivacije za učenje in izboljšanju učnih rezultatov.





Učitelj naj pri načrtovanju pouka razmisli o prednostih, ki jih prinaša informacijska in komunikacijska tehnologija, opredeli cilje, učno vsebino, načine preverjanja znanja in zmožnosti ter izbere primerno učno in programsko okolje.«



Angleščina – učni načrt za OŠ (2016)



Opredelitev predmeta (str. 5):

»Znanje angleščine je pomembno in potrebno iz več razlogov: prvič, omogoča boljše razumevanje sveta, saj je večina poljudnih, književnih in znanstvenih besedil, naj gre za pisna ali slušna besedila, prav v angleščini, drugič, to je jezik, ki omogoča posamezniku uspešnejšo mobilnost na osebni, poklicni in geografski ravni, in tretjič, angleščina je jezik najhitreje razvijajočih se komunikacijskih orodij, kot sta svetovni splet in elektronska pošta.«



Digitalna pismenost (str. 9):

»Učenci pri pouku angleščine kritično uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo za pridobivanje, vrednotenje, shranjevanje informacij in za njihovo tvorjenje, predstavitev in izmenjavo ter za sporazumevanje in sodelovanje v mrežah po svetovnem spletu. Učenci razvijajo zmožnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije tako, da:

 spoznajo in uporabljajo elektronske in spletne slovarje,

 pridobivajo podatke s spleta (spletne strani, portali, družabna omrežja) in uporabljajo brskalnike in iskalnike v angleščini,

 jo uporabljajo za komuniciranje v angleščini (npr. elektronska pošta, e-telefon, klepetalnice, blogi, forumi idr.),

 pridobivajo gradivo o različnih temah, obravnavanih pri pouku,

 objavljajo lastne izdelke in sporočila,

 predstavljajo svoje izdelke (grafično, slikovno, pisno, zvočno),

 se vključujejo v mednarodne mrežne projekte in šolska partnerstva.«



Vsebine (str. 22):

 »knjižnično informacijsko znanje (npr. iskanje gradiv, uporaba katalogov, tudi elektronskih, uporaba virov, npr. priročnikov, tudi slovarjev).«



Uresničevanje ciljev predmeta (str. 39):

»Sodobni pouk angleščine naj bo organiziran s sodobnimi pripomočki za celostno usvajanje jezika: z bogatim slikovnim gradivom za nazoren prikaz določene tematike in spodbujanje pomnjenja, z izvirnimi jezikovnimi gradivi, avdio in video gradivi, po možnosti pa tudi z urejevalniki besedil in/ali posebej pripravljeno računalniško programsko opremo.«





Pisanje in pisno sporočanje (str. 43):

»Pisanje in pisno sporočanje ter sporazumevanje je spretnost, ki jo pri učencih razvijamo postopoma. Vključuje različne dejavnosti, kot so pošiljanje in izmenjava sporočil, dopisovanje, izpolnjevanje obrazcev, oblikovanje zapisov in glede na razvoj računalniške tehnologije tudi pisno elektronsko sporazumevanje.«



Informacijska tehnologija (str. 52):

»Sodobna informacijska tehnologija učitelju omogoča uvajanje raznolikih oblik in metod dela v pouk ter pripravo in prilagoditev besedil, nalog in drugih gradiv za doseganje različnih ciljev, opisanih v tem učnem načrtu. Poleg tega pa razvoj računalniške tehnologije omogoča tudi rabo različnih e-gradiv in e-storitev pri poučevanju in učenju tujega jezika. Učenje s pomočjo sodobne tehnologije učence večinoma zelo motivira, zato priporočamo, da je tako delo usmerjeno v hitrejše in kakovostnejše doseganje ciljev pouka predmeta.



Učenci pri pouku tujega jezika razvijajo digitalno zmožnost, tako da je uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v podporo ciljem pouka. S tem učenci pri pouku jezikov razvijajo zmožnosti:

 iskanja, zbiranja, obdelovanja in vrednotenja podatkov in informacij,

 komuniciranja in sodelovanja na daljavo,

 izdelave in objave gradiv,

 varne rabe ter upoštevanja pravnih in etičnih načel uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije.



Z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku tujega jezika spodbujamo:

 zmožnost sporazumevanja v tujem jeziku (z uporabo spletnih storitev za komuniciranje, kot npr. e-pošta, socialna omrežja, blogi, spletna telefonija idr.),

 splošno razgledanost (prek iskanja informacij po spletu z različnih družbenih in predmetnih področij, uporabe elektronskih slovarjev, seznanjanja z aktualnimi dogodki v medijih itd.),

 razvijanje medkulturne zmožnosti (učenci se z glasbo, videoposnetki, pododdajami itd.

soočajo z izvirnimi okoliščinami, spoznavajo kulturo, običaje, navade, nebesedno komunikacijo drugih kulturnih skupnosti itd.),

 besedno, glasovno in vizualno ustvarjalnost učencev (npr. izdelava stripov, spletnih strani in pododdaj z uporabo različnih spletnih aplikacij itd.),

 predstavljanje in objavljanje izdelkov učencev (grafično, slikovno, pisno, zvočno, večpredstavno),

 sodelovalno ustvarjanje znanja (npr. v mrežnih projektih IEARN, e-twinning, mednarodnih šolskih partnerstvih itd.).





Vključevanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v pouk je smiselno le, če ta prispeva k lažjemu razumevanju učnih vsebin, ohranjanju motivacije za učenje in izboljšanju učnih dosežkov.

Učitelj naj pri načrtovanju pouka razmisli o prednostih, ki jih prinaša informacijsko-komunikacijska tehnologija, opredeli cilje, učno vsebino, načine preverjanja znanja in zmožnosti ter izbere primerno učno in programsko okolje.«



A2

Izpis iz učnega načrta in kataloga znanja, vezan na uporabo digitalne tehnologije in vključevanje kompetenc pri predmetu Tuji jezik I –

angleščina za GIM in SSPI



Katalog znanja za prvi tuji jezik (2011)



Opredelitev predmeta prvi tuji jezik (str. 4):

»Pouk tujih jezikov je glede na globalizacijske procese pred novimi izzivi, saj mora dijake poleg razvijanja jezikovnih zmožnosti pripraviti tudi na stike z drugimi kulturami. Pouk tujega jezika se zato temu prilagaja, uvaja sodobne pristope, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter uporabne in življenjske učne vsebine, ki so v sozvočju z dijakovimi osebnimi in poklicnimi interesi.

/…/

Dijak se usposablja za govorne in pisne stike s tujci oz. ljudmi, s katerimi sobiva v svojem okolju, pridobiva podatke iz tuje literature (pisni in drugi viri) tudi s pomočjo elektronske pošte in svetovnega spleta.«



Didaktični vidiki – komunikacijski vidik (str. 4):

/… /

»Jezik je sredstvo za sporazumevanje, usvajanje, povezovanje in poglabljanje novih, tudi nejezikovnih učnih vsebin. Za spodbujanje motivacije je nujna uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije.«



Socialna zmožnost (str. 8):

»Se odraža v dijakovi zmožnosti tvornega sodelovanja v skupini. Z različnimi dejavnostmi, kot so projektno delo, projektno delo na daljavo, skupinsko delo, delo v paru, didaktično osmišljena uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (npr. elektronske pošte, klepetalnic ipd.), spodbujamo socialne veščine. Pri tem dijak razvija sposobnost prilagajanja drugim ter gradi motivacijo za učenje in timsko delo.«

/…/





Informacijska zmožnost (str. 8):

»Dijak razvija zmožnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije predvsem za:

 varno, kritično in odgovorno rabo pri učenju in sporazumevanju,

 iskanje želenih podatkov,

 predstavitve lastnih izdelkov v okviru svojega strokovnega področja (grafično, slikovno, pisno, zvočno, večpredstavno),

 oblikovanje preproste računalniške preglednice, uporabo enostavnih funkcij za izdelavo grafa, uporabo urejevalnika besedil ipd.,

 vključevanje v mednarodne projekte.«



Strategije sprejemanja besedil (str. 10):

(Dijak) /…/ »Zna poiskati želene informacije v (e-)slovarju, priročniku ali drugem viru.«



Izhodiščne besedilne vrste (str. 11):

 »e-besedilo

 multimedijska predstavitev

 spletna stran



Opomba: Navedene so le besedilne vrste, pri katerih je izrecno razvidno, da gre za besedila v e-obliki. Nujno pa je treba tudi druge besedilne vrste, navedene v tem razdelku kataloga znanja, razumeti tako, da lahko nastopajo tudi v elektronski obliki (npr. oglas, življenjepis, novica).«



Tematska področja (str. 13, 14):

»Poklicno (strokovno) področje

/…/

Informacijsko-komunikacijska tehnologija

[oprema, naprave, odgovorna raba interneta]

/…/«





Operativni cilji (str. 16, 19):

»Ob zaključku izobraževalnega programa dijak v tujem jeziku zmore:

/…/

 tvoriti kratko (e-)besedilo s pomočjo predloge; oglas, opozorilo

/…/

 s pomočjo učiteljevih navodil poiskati podatke s strokovnega področja na svetovnem spletu (katalogi izdelkov in storitev); uporabljati (e-)gradiva in priročnike za pridobivanje informacij in novega besedišča v drugem jeziku

/…/

 oglaševati izdelek ali storitev (tisk, radio, TV, spletna stran) in pri predstavitvi uporabljati nekatere vizualne učinke

/…/

 vključevati se v preprost razgovor (tudi telefonsko, s pomočjo spleta) s sovrstnikom, stranko/pacientom/gostom, pri tem spoznavati in upoštevati družbene dogovore pri poslovnih stikih (naslavljanje, sprejem stranke, vljudnostni vzorci)«

/…/



Minimalni standardi znanja (str. 21):

»Pri branju besedil z znano tematiko dijak /…/

 zna uporabljati (e-)slovar – poišče ustrezni izraz (sopomenko, protipomenko, nadpomenko)

/…/

Dijak /…/

 pri pisanju uporablja in navaja vire ter zna uporabiti (e-)slovar

/…/«



Komunikacijski pristop (str. 21):

»/…/

Pomembno je, da učitelj pri pouku

/…/

 z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in z raznimi metodami oziroma oblikami dela učence seznanja z učnimi strategijami; ti nato oblikujejo lastne učne strategije glede na učni in spoznavni stil, sposobnosti, interes in izkušnje

/…/«





Pouk tujega jezika stroke (str. 22):

»/…/

Izbrana strokovna avdiovizualna gradiva (besedilo, slika, film, tonski zapis) so po vsebini in vrsti za stroko značilna in razvijajo poklicno motivacijo. Obravnavajo teme, ki so uporabne za več sorodnih strokovnih področij hkrati, s čimer omogočimo večjo prehodnost med strokovnimi področji ter boljše prilagajanje trgu delovne sile (npr. vsakdanji materiali in njihove lastnosti, varstvo pri delu, zaščitna sredstva, organizacija podjetja itd.).



Učiteljem priporočamo, da si upoštevajoč poklicno usmeritev šole izdelajo stalne zbirke strokovnih besedil z vajami v skladu z gornjimi navodili, ki pa jih vsaj enkrat letno aktualizirajo. Prav tako priporočamo, da si pripravijo manjšo zbirko naslovov multimedijskih gradiv, ki jih je mogoče poslušati oz. si jih ogledati na svetovnem spletu.«





Angleščina – učni načrt za GIM (2008)



Okoliščine (str. 5):

»Znanje angleščine je danes pomembno in potrebno, ker: prvič, omogoča boljše razumevanje sveta, saj je večina poljudnih, književnih in znanstvenih besedil napisana ravno v tem jeziku, drugič, to je jezik, ki omogoča posamezniku uspešnejšo mobilnost tako na osebni in profesionalni kot geografski ravni, in tretjič, angleščina je jezik najhitreje se razvijajočih komunikacijskih orodij, kot sta svetovni splet in elektronska pošta.«



Digitalna kompetenca (str. 9):

»Dijaki/dijakinje:

 kritično uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo za pridobivanje, vrednotenje, shranjevanje informacij in za njihovo tvorjenje, predstavitev in izmenjavo ter za sporazumevanje in sodelovanje v mrežah prek svetovnega spleta;

 poznajo in uporabljajo:

- glavno programsko opremo, na primer urejevalnik besedil, predstavitve za pripravo in prikaze celovitih informacij, pisnih besedil, projektov ipd.,

- svetovni splet (iskanje, zbiranje in procesiranje elektronskih informacij, podatkov in pojmov, razlikovanje med ne-/relevantnim, subjektivnim/objektivnim,

resničnim/navideznim, sodelovanje v diskusijskih forumih in elektronskih učilnicah),

- elektronsko pošto in videokonference ter druga komunikacijska orodja itd.,

- posebno programsko opremo za učenje angleščine;

 se zavedajo razlik med resničnim in navideznim svetom;





 spoznavajo možnosti tehnologije informacijske družbe (TID), ki podpirajo ustvarjalnost in inovativnost ter vključevanje v družbo, in z njeno pomočjo razvijajo kritično mišljenje in ustvarjalnost;

 prepoznajo in upoštevajo osnovno zanesljivost in veljavnost različnih informacij in se zavedajo, da je treba pri interaktivni uporabi spoštovati etična načela;

 imajo pozitiven odnos do uporabe TID za samostojno in timsko delo, znajo varno in odgovorno uporabljati svetovni splet (spoštovanje zasebnosti in kulturnih razlik; svetovni splet želijo uporabljati za širjenje svojih obzorij).«



Govorno sporočanje (str. 16):

/…/

»Dijaki/dijakinje govorijo/pripovedujejo o različnih temah in pri tem:

/…/

 razvijajo zmožnost sporočanja s pomočjo vizualne (multimedijske tehnologije) in druge podpore«

/…/



Pisno sporočanje (str. 17):

»Dijaki/dijakinje tvorijo različna pisna besedila in pri tem:

/…/

 spoznavajo načine izražanja idej, čustev, s pomočjo multimedijske tehnologije in elektronske pošte;

 za uspešno pisno izražanje razvijajo zmožnost uporabe sodobne tehnologije, spletnih virov in drugih virov, dostopnih preko različnih medijev, referenčnih gradiv (na primer slovarje)«

/…/



Nadpredmetne teme (str. 32):

/…/

 »knjižnična informacijska znanja (na primer iskanje gradiv, uporaba katalogov, tudi elektronskih, uporaba različnih virov, na primer priročnikov, tudi slovarjev);

/…/

 vzgoja za medije (na primer vplivi medijev – tiska, radia, televizije, interneta – na otroke in mladostnike, prepoznavanje razlik med medijskimi informacijami in dejstvi, spoznavanje možnosti manipulacij, spodbujanje kritičnega sprejemanja informacij, prepoznavanje različnih mnenj, utemeljitev in vrednot v okviru medijskih vsebin, izražanje in utemeljevanje





svojih mnenj in stališč; medijske vsebine: oglaševanje in propaganda, nasilje, spolnost, idoli, stereotipi, podobe in nebesedna komunikacija itd.);

 informacijsko-komunikacijska tehnologija – IKT (razvijanje digitalnih zmožnosti, na primer z rabo tehnologije pri pouku ali domačem delu za pridobivanje informacij, učenje, sporazumevanje, predstavitve itd.).«



Komunikacijske dejavnosti (str. 35):

/…/

»V okviru komunikacijskega pristopa govorimo o dejavnostih, za izvedbo katerih so potrebna tako jezikovna kot nejezikovna znanja, zmožnosti, stališča, ravnanja itd. Skupni evropski jezikovni okvir za učenje navaja različne vrste dejavnosti, od preprostih rutinskih opravil, kot so črkovanje (imena in priimka v telefonskem pogovoru), prepis/zapis podatkov, branje/pisanje kratkih elektronskih sporočil ali naročanje hrane v restavraciji), do bolj zapletenih dejavnosti/nalog, kot so interpretacija besedil iz materinščine v tuji jezik in/ali nasprotno ali projektno delo (urejanje razrednega ali šolskega časopisa v tujem jeziku).

/…/

Za komunikacijske dejavnosti je značilno, da:

/…/

 omogočajo različne pristope in načine sodelovanja, različne oblike izvedbe dejavnosti in možnosti za različne vrste odziva/izvirnost odzivanja (s pomočjo digitalne podpore, lastne ustvarjalnosti)«





B

Dodatni didaktični napotki za uporabo digitalne

tehnologije pri predmetu Tuji jezik I – angleščina



● Temeljni dokument za letno pripravo je veljavni učni načrt oz. katalog znanja . V obeh omenjenih dokumentih najdete tudi priporočila za uporabo digitalne tehnologije pri pouku angleščine.

● Uporabo digitalne tehnologije je treba do določene mere načrtovati že v letni pripravi, da je uporaba smiselno razporejena, priporočljivo je tudi usklajevanje na ravni razrednega učiteljskega zbora.

● Pomembno je, da si najprej odgovorite na vprašanje, kaj želite pri določeni uri z učenci1

doseči, šele nato pa, kaj boste delali oz. kaj boste uporabili kot pripomočke.

● Učitelj je tisti, ki z znanjem in izkušnjami zna uporabiti tehnologijo pri procesu poučevanja; digitalna tehnologija sama po sebi nima dodane vrednosti (je le orodje – kot svinčnik in zvezek – za dosego cilja).

● Presodite, ali uporaba digitalne tehnologije res pomeni dodano vrednost. Katero? Pri tem je smiselno upoštevati model SAMR.

● Vedeti je treba, kaj učenci že znajo in katero predznanje potrebujejo, da se vključijo v izbrani način dela.

● Upoštevajte, da učenci lahko znajo tudi več od učitelja – izkoristite to dejstvo, zaupajte jim in jim dovolite, da vam pomagajo oz. pokažejo svoje znanje.

● Ne pozabite, da digitalna tehnologija ni le računalnik, ampak to pomeni različne pripomočke in aplikacije.

● IKT ni treba uporabljati pri vsaki uri, tudi ne pri posamezni uri ves čas, ampak takrat, ko je po vašem mnenju to smiselno oz. ko s tem lažje dosežete zastavljene cilje.

● Ne prilagajajte načina učenja tehnologiji; raje prilagodite tehnologijo tako, da boste z učenci lažje dosegli želeno znanje.

● Znanje s pomočjo digitalne tehnologije učenec sprejema lahko vzporedno po dveh kanalih (poleg slušnega še vidni). To je dodana vrednost, ker je tak način dela učinkovitejši, informacije so bolje razumljene, znanje pa trajnejše.

● Naj bodo učenci dejavni tudi doma, vendar ne le pri pripravi multimedijskih predstavitev.

Poiščite kakšno spodbudno obliko vključevanja digitalne tehnologije v domače delo. V tem primeru je treba pripraviti navodila, merila za vrednotenje in nabor ustrezne literature oz.

kakovostnih spletnih povezav.



1 Z izrazom učenec'v tem delu dokumenta poimenujemo tako učence in učenke kot dijake in dijakinje.





● Uporabite svoje že izdelane priprave na pouk in jih samo dopolnite ali nadgradite –

opredelite, kdaj boste uporabili digitalno tehnologijo in kako ter s kakšnim ciljem.

● Učenci lahko spremljajo svoje delo in napredovanje ali nazadovanje (samoregulacija) in tako postajajo soodgovorni za izgradnjo svojega znanja in kompetenc.

● Uporaba digitalne tehnologije omogoča individualizacijo in personalizacijo – izkoristite to možnost. Treba je vedeti, kako se učenci učijo najbolje.

● IKT ne pomeni samo, da postane učenje zabavnejše, temveč spodbuja vključenost učencev in njihovo angažiranost v procesu pridobivanja znanja (sami si želijo pridobiti znanje in so v to pripravljeni vložiti energijo in čas).

● Učenci naj oblikujejo svoj lastni učni program v sodelovanju z učiteljem.

● Učenci naj povedo svoje mnenje in izbiro poti, po kateri bo potekalo njihovo učenje.

● Z uporabo digitalne tehnologije lahko motivirate tudi učence, ki jim tuji jezik/angleščina morda ni najljubši predmet, ker njihova dejavnost dobi smisel šele, ko jo utemeljite, ponazorite, razložite namen.

● Upoštevajte, da želimo z uporabo digitalne tehnologije pri učencih spodbujati razvijanje kompetenc za 21. stoletje.

● Zavedajte se, da ne bo nikoli mogoče v celoti uresničiti načrtovanega; vedno je treba kaj prilagoditi, spremeniti, dopolniti.

● Učitelj naj pri načrtovanju in izvajanju učnega procesa uporablja razne informacijske vire (poljudnoznanstvene revije, strokovni članki, svetovni splet, podatkovne zbirke, dokumentarni filmi, enciklopedije in druge publikacije) in učence usmerja k njihovi uporabi oziroma k uporabi sodobne IKT. Pri delu z viri učitelj učence navaja na iskanje, razvrščanje, urejanje, analiziranje informacij in ustrezno citiranje virov ter razvija kritično mišljenje učencev, na podlagi katerega bodo učenci znali informacije uporabiti, vrednotiti in ustrezno predstaviti.





B1

Pregled izbranih (možnih) dejavnosti učencev z osmišljeno uporabo

digitalne tehnologije pri predmetu Tuji jezik I – angleščina



● Oblikovanje miselnih vzorcev, pojmovnih map ( Simple Mind, X-Mind, Creately, Coggle idr.)

● Oblikovanje grafičnega izdelka z besediščem, ključnimi besedami, izpiski ali vključenimi videi ( Canva, Powtoon, Wordsalad, Prezi idr.)

● Oblikovanje časovnega traku, tudi za potrebe bralnega razumevanja ( Timetoast, Sutori idr.)





● Snemanje eno- in večgovornih dejavnosti z uporabo programa za snemanje in urejanje zvoka ( Audioboo, Audacity, MovieMaker idr.)

● Snemanje eno- in večgovornih dejavnosti v obliki videa ( YouCut, Movie Maker, Active Presenter idr.)

● Možnosti sodelovalnega učenja in projektnega dela ( Office 365, Google Drive, MS Teams, Padlet idr. )

● Kritična uporaba zbirk oz. baz podatkov, slovarjev ipd. (OneLook, Termania, Evroterm, Evrokorpus, SSKJ idr.)

● Uporaba pododdaj, video posnetkov ( Voicethread, Audioboo, Flipgrid idr.) (gl. gradivo Odprte učilnice Sirikt 2103: Podcasti pri pouku tujih jezikov http://www.scoop.it/t/sirikt-2013-

odprte-ucilnice-podcasti-pri-pouku-tujih-jezikov. Pridobljeno 29. 9. 2013)

● Uporaba socialnih medijev za izobraževalne namene ( Twitter, Facebook, Scoop.it! idr.) (gl.

tč. B2 Socialna omrežja)

● Razvijanje slušnega razumevanja z lastnimi besedili in nalogami ter možnostjo formativnega spremljanja ( Actively Learn, Socrative idr . )

● Priprava in uporaba že pripravljenih učnih kartic za besedišče in določene slovnične strukture ( Quizlet idr.)

● Predstavitev vsebine z vključevanjem aktivnosti za učence ( Nearpod, Socrative idr.)

● Pisno sporočanje z možnostjo povratnih informacij ( Fakebook, Padlet, Storyboard, Office 365 idr.)

● Oblikovanje učnega sklopa kot spletne učne poti s podajanjem vsebine, vključevanjem aktivnosti učencev in dajanjem povratne informacije ( Moodle – https://ucilnice.arnes.si/,

Nearpod, Go Formative idr.)

● Zbiranje idej – brainstorming, povratne informacije, odziv ( Padlet, Surveymonkey, Poll Everywhere, Linoit, Strawpoll, Mentimeter, 1ka idr.)

● Izdelava spletnih interaktivnih učnih listov za bralno razumevanje, slušno razumevanje, besedišče, slovnico ipd. ( Liveworksheets idr.)

● Oddaja dokumentov, izdelava preverjanj in učnih listov ( Office 365 Onedrive, MS Teams Forms, Arnes spletne učilnice idr.)

● Sinhrona interakcija (v živo) z učenci na daljavo z možnostjo skupinskega dela v t. i.

»breakout rooms« ( MS Teams, Zoom, Arnes Vox idr.)





B2

Seznam obstoječih e-gradiv in e-storitev za predmet Tuji jezik I –

angleščina oziroma dostop do njih



 Interaktivni učbeniki (https://eucbeniki.sio.si/) za 8. in 9. razred OŠ in 1. letnik gimnazije

 Spletna učilnica za učitelje angleščine v osnovni šoli,

(https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=57)

 Spletna učilnica za učitelje angleščine v srednjih šolah,

(https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=59)



Prispevki in primeri dobre prakse s področja tujih jezikov na konferencah Sirikt Strojna in programska oprema pri pouku TJ

● Zupan, P. Poučevanje nemščine z uporabo tabličnega računalnika. Sirikt 2013: zbornik:

https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/sirikt_e_zbornik_2013.pdf.

Dostopno 8. 6. 2020.

● Zendzianowsky Čavš, T. Pametni telefon in e-listovnik za boljše znanje angleščine. Sirikt 2013: zbornik:

https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/sirikt_e_zbornik_2013.pdf.

Dostopno 8. 6. 2020.

● Pišlar, B. Raba interaktivne table pri poučevanju francoskega jezika v 1. triadi. Sirikt 2012: zbornik:

https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/zbornik_sirikt2012.pdf.

Dostopno 8. 6. 2020.

● Božič Horvat, A. Pouk angleščine v pilotskem projektu e-razred na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor. Dodane vrednosti in vsebine v sodobni šoli, Beltinci, 2019.

Zbornik

http://www2.arnes.si/~obeltincims/datoteke/mednarodna_konferenca/zbornik_mednarodne _konference-2019_koncna.pdf. Dostopno 8. 6. 2020.

● Pucko, T. The Added Value of ICT in EFL Lessons for 13-year-olds. PCE 2018, prispevek:

http://pce.fnm.um.si/files/Pucko_The-Added-Value-of-ICT-in-EFL-Lessons-for-13-Year-

Olds.pdf. Dostopno 8. 6. 2020.

● Bogovič, K. Priprava in uporaba interaktivnih spletnih nalog s pomočjo »Learningapps.org«

pri pouku angleščine. Dodane vrednosti in vsebine v sodobni šoli, Beltinci, 2019. Zbornik

http://www2.arnes.si/~obeltincims/datoteke/mednarodna_konferenca/zbornik_mednarodne

_konference-2019_koncna.pdf. Dostopno 8. 6. 2020.





● Žnidaršič, M. Do znanja s črno-belimi kvadratki- QR kode pri pouku nemščine in zgodovine. Sirikt 2012: zbornik:

https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/zbornik_sirikt2012.pdf.

Dostopno 8. 6. 2020.



Socialna omrežja

● Glavan, J. Spletnik in Facebook pri pouku hrvaščine. Sirikt 2013: zbornik:

https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/sirikt_e_zbornik_2013.pdf.

Dostopno 8. 6. 2020.

● Logar, M. Ocenjevanje pisnih sposobnosti in razvijanje ustvarjalnosti pri pouku tujih jezikov s pomočjo družabnega omrežja – predlog sistema. Sirikt 2012: zbornik:

https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/zbornik_sirikt2012.pdf.

Dostopno 8. 6. 2020.

● Žnidaršič, M. Ksihtbukva in dojča z roko v roki – Facebook in učenje nemščine. Sirikt 2011: zbornik:

https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/sirikt2011_zbornik.pdf.

Dostopno 8. 6. 2020.

● Praprotnik, B. Učenje v Facebook skupini. Sirikt 2011: zbornik:

https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/sirikt2011_zbornik.pdf.

Dostopno 8. 6. 2020.



E-branje

● Mül er, T. E-knjiga me briga. Sirikt 2013: zbornik:

https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/sirikt_e_zbornik_2013.pdf.

Dostopno 8. 6. 2020.

● Traven, E. 24 ur Shakespeara – (multi)medijska predelava domačega branja. Sirikt 2012: zbornik:

https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/zbornik_sirikt2012.pdf.

Dostopno 8. 6. 2020.



E-pisanje

● Goncalves, J. 7 Reasons your students should be blogging in 2013.

http://learningonlineinfo.org/7-reasons-your-students-should-be-blogging-in-2013. Dostopno 30. 9. 2013.

● Pytash, K. E., Ferdig, R. E., Rasinski, T. V. Preparing Teachers to Teach Writing Using Technology. https://press.etc.cmu.edu/index.php/product/preparing-teachers-to-teach-

writing-using-technology. Dostopno 8. 6. 2020.





E-poslušanje

● Grum, Š. Podkasti in mobilni telefoni pri pouku tujega jezika. Sirikt 2011: zbornik:

https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/sirikt2011_zbornik.pdf.

Dostopno 8. 6. 2020.



Medpredmetno povezovanje

● Gorše Pihler, M., Gabrijelčič, Ž. Z angleščino od linearne funkcije do maratona. Sirikt 2013: zbornik:

https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/sirikt_e_zbornik_2013.pdf.

Dostopno 8. 6. 2020.

● Vrčko, M. Medpredmetno projektno delo z IKT kot oblika dela z nadarjenimi učenci. Sirikt 2012: zbornik:

https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/zbornik_sirikt2012.pdf.

Dostopno 8. 6. 2020.

● Drašler Zorič, A., Miklič, M. Global teenager project – timsko poučevanje in projektni pristop

k učenju tujih jezikov s pomočjo IKT. Sirikt 2012: zbornik:

https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/zbornik_sirikt2012.pdf.

Dostopno 8. 6. 2020.

● Jamnik, M. Spletni projekti z GoogleMaps pri pouku drugega tujega jezika. Sirikt 2012: zbornik:

https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/zbornik_sirikt2012.pdf.

Dostopno 8. 6. 2020.

● Gulič, T. Matematika, fizika, angleščina, biologija, IKT, skupaj? JA – e-Twinning!. Sirikt 2014, posnetek:

http://lsvc2.arnes.si/videos/video/81/embed/?access_token=shr0000000081728958270217

9755845248568701115. Dostopno 15. 5. 2015.

● Filipčič, M. Razvijanje jezikovnih spretnosti skozi medpredmetne povezave – primer

spletnega dnevnika pri pouku angleščine v devetem razredu osnovne šole. Sirikt 2014, posnetek:

http://lsvc1.arnes.si/videos/video/210/embed/?access_token=shr000000021031176197507

28539242955692430269. Dostopno 15. 5. 2015.

● Doberšek, M., Robič, N., Zendzianowsky Čavš, T. Želimo si učence, ki bodo znali

načrtovati svoje učenje! Spodbujanje ustvarjalnosti s pomočjo e-listovnika pri angleščini,

slovenščini in ljudskih plesih. Sirikt 2014, posnetek:

http://lsvc2.arnes.si/videos/video/71/embed/?access_token=shr0000000071134665187600

6928732396471722162. Dostopno 15. 5. 2015.





Spletna varnost

● Šubic, M. Ozaveščanje o spletni varnosti, varovanju zasebnosti in intelektualne lastnine tudi

pri poučevanju tujega jezika s podporo IKT. Sirikt 2013: zbornik:

http://prispevki.sirikt.si/datoteke/sirikt_e_zbornik_2013.pdf; program in posnetki:

http://www.sirikt.si/fileadmin/sirikt2013/program/urnik-slo.html. Dostopno 29. 9. 2013.



Vrednotenje znanja

● Kralj, N. E-vrednotenje znanja pri pouku nemščine. Sirikt 2012: zbornik:

http://prispevki.sirikt.si/datoteke/zbornik_sirikt2012.pdf; program in posnetki:

http://www.sirikt.si/fileadmin/sirikt2012/program/urnik-slo.html. Dostopno 29. 9. 2013.

● Glavan, J. Učinek refleksije učenca na vrednotenje skupinskega sodelovalnega dela 1 : 1.

Sirikt 2014, posnetek:

http://lsvc1.arnes.si/videos/video/210/embed/?access_token=shr000000021031176197507

28539242955692430269. Dostopno 15. 5. 2015.

● Bejat Krajnc, N. Razvijanje višjih taksonomskih ravni znanja pri angleščini s pomočjo

vrstniškega ocenjevanja in orodja Delavnica. Sirikt 2015: zbornik:

http://sirikt2015.splet.arnes.si/2015/04/razvijanje-visjih-taksonomskih-ravni-znanja-pri-

anglescini-s-pomocjo-vrstniskega-ocenjevanja-in-orodja-delavnica/. Dostopno 24. 11. 2020.



Razno

● Novljan Potočnik, Š., Prašnikar, I. Uporaba interaktivnih večpredstavnih vsebin pri pouku

tujega jezika. Sirikt 2013: zbornik:

http://prispevki.sirikt.si/datoteke/sirikt_e_zbornik_2013.pdf; program in posnetki:

http://www.sirikt.si/fileadmin/sirikt2013/program/urnik-slo.html. Dostopno 29. 9. 2013.

● Kralj, N. IKT – zlata jama za učenje frazeologije. Sirikt 2011: zbornik:

http://prispevki.sirikt.si/datoteke/sirikt2011_zbornik.pdf; program in posnetki:

http://www.sirikt.si/fileadmin/Sirikt2011/program_2011/urnik-slo.html. Dostopno 29. 9. 2013.

● Grum, Š. Ali je digitalno gradivo za pouk tujih jezikov dovolj interaktivno?. Sirikt 2011: zbornik: http://prispevki.sirikt.si/datoteke/sirikt2011_zbornik.pdf; program in posnetki:

http://www.sirikt.si/fileadmin/Sirikt2011/program_2011/urnik-slo.html. Dostopno 29. 9. 2013.

● Zavašnik, M. Angleščina za nadarjene učence. Sirikt 2011: zbornik:

http://prispevki.sirikt.si/datoteke/sirikt2011_zbornik.pdf; program in posnetki:

http://www.sirikt.si/fileadmin/Sirikt2011/program_2011/urnik-slo.html. Dostopno 29. 9. 2013.

● Stoilov Spasova, V. Tablični računalniki in spletne interaktivne naloge za učenje in

poučevanje angleščine. Sirikt 2014, posnetek:

http://lsvc1.arnes.si/videos/video/207/embed/?access_token=shr000000020734519429456

66321094029897259403. Dostopno 15. 5. 2015.

● Bagon, Š. Začetno učenje jezika na daljavo. Sirikt 2014:

http://lsvc2.arnes.si/videos/video/78/embed/?access_token=shr0000000078982123162450

7412990004106966437. Dostopno 15. 5. 2015.





● Berlič Ferlinc, M., Urlep, M. Obrnjeno flipped učenje ter denarni fenomeni v angleščini.

Sirikt 2014, posnetek:

http://lsvc2.arnes.si/videos/video/78/embed/?access_token=shr0000000078982123162450

7412990004106966437. Dostopno 15. 5. 2015.

● Kralj, N. Uporabimo tablico, ko se splača. Sirikt 2014: posnetek:

http://lsvc1.arnes.si/videos/video/212/embed/?access_token=shr000000021244262415869

91092795110677793983. Dostopno 15. 5. 2015.

● Meglič, A., Perović, A. Razvijanje digitalnih kompetenc pri pouku tujih jezikov v OŠ. PCE

2018: prispevek: http://pce.fnm.um.si/files/Perovic_Razvijanje-digitalnih-kompetenc-pri-

pouku-tujih-jezikov-v-O%C5%A0.pdf. Dostopno 8. 6. 2020.

● Andrin, A., Čuk, A., Volčanšek, S. Klasična jezikovna tema v novi preobleki. Sirikt 2014: posnetek:

http://lsvc2.arnes.si/videos/video/81/embed/?access_token=shr0000000081728958270217

9755845248568701115. Dostopno 15. 5. 2015.

● Pavlinić Vidic, S. Uvajanje angleščine kot prvega tujega jezika v 2. razredu in raba

programa Tux Paint. Sirikt 2015: http://sirikt2015.splet.arnes.si/2015/04/uvajanje-

anglescine-kot-prvega-tujega-jezika-v-2-razredu-in-raba-programa-tux-paint/. Dostopno 24.

11. 2020.



Drugo

● Motteram, G. Innovations in learning technologies for English language teaching.

http://www.teachingenglish.org.uk/sites/teacheng/files/C607%20Information%20and%20Co

mmunication_WEB%20ONLY_FINAL.pdf. Dostopno 28. 6. 2013. 2013. London: British Council.

● 10 techy icebreakers for 21st century http://www.educatorstechnology.com/2013/04/10-

techy-icebreakers-for-21st-century.html. Dostopno 28. 6. 2013.

● Criteria forf evaluating web tools and apps.

http://nikpeachey.blogspot.co.uk/2013/04/criteria-for-evaluating-web-tools-and.html

Dostopno 26. 6. 2013; in

http://nikpeachey.blogspot.com/2013/09/evaluating-authentic-mobile-apps-for.html

Dostopno 30. 9. 2013.

● Katalog gradiv na portalu SIO. http://www.sio.si/no_cache/gradiva/repozitorij_gradiv_trubar/

Dostopno 28. 9. 2013.

● Pucko, T. 2012. Medpredmetno povezovanje angleščine in slovenščine. V: Večjezičnost nas bogati. Ljubljana: ZRSŠ.

● Jamnik, M. 2012. Razvijanje digitalne zmožnosti pri pouku drugega tujega jezika. V: Večjezičnost nas bogati. Ljubljana: ZRSŠ.

● Languages, ICT, education http://www.scoop.it/t/ikt-in-izobra-evanje. Dostopno 29. 9. 2013.





● Različni članki na temo pedagogike 1:1. http://www.scoop.it/t/ikt-in-izobra-

evanje/?tag=1%3A1. Dostopno 29. 9. 2013.

● Podcasti pri pouku tujih jezikov. Gradivo Odprte učilnice Sirikt 2103:

http://www.scoop.it/t/sirikt-2013-odprte-ucilnice-podcasti-pri-pouku-tujih-jezikov. Dostopno 29. 9. 2013.