Mini alofeMki^^k fl
Velja sa vm leto .. $3.00 i i | Za pol leta......$1.50 W
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
TBUFOH PUBAJUfE: 4687 CO&TLAHDT. Entered as Second-Class Matter, September 21,1903, at the Poet Office at Hew York, M. Y., under the Act of Congress of March 3,1879.
TELEFON PISARNE: 4687 OOBTLANDT.
NO. 140. — ŠTEV. 149.
NEW YORK, MONDAY, JUNE 26, 1916. — PONEDELJEK, 26. JUNIJA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
General Carranza mora izpustiti amer. jetnike.
NEKATERI SO MNENJA, DA JE VOJNA SKORO
NEIZOGIBNA__CARRANZA NAJBRŽE ŽELI, DA
BI JUŽNOANERI&KE REPUBLIKE POSREDOVALE. — POZTV ZA PROSTOVOLJCE. — PERSHINGO VA EKSPEDICLJA JE MOGOČE 2E OBKOLJENA. — POGREŠAJO dE OKOLI PETDESET VOJAKOV, KI SO SE VDELEŽILI BOJA PRI CARRIZALU. — MEHIfiKI PASTIRJI SO UBILI 3 AMERIKANCE.
Washington, D." C., 25. junija. — Vojna med Združenimi državami in Mehiko se zdi skoro neizogibna. Osebe, ki bodo zanjo odgovorne, niso dale ta večer nikake izjave.
V nekoliko dneh, najbrže v torek, bo predsednik Wilson stopil pred kongres in pojasnil eel položaj ter prosil, da mu se da polnomo<\ da lahko s silo nastopi napram Mehiki.
Informaeije, ki jih je dobil državni department, kažejo, da je Carranzova vlada sovražna napram Združenim državam, dasi ve, da nimajo drugega namena, kot napraviti enkrat, za vselej mir in preprečiti nadaljne napade na ameriška obmejna mesta.
Najbrže bo krizo popolnoma nemogoče odstraniti mirnim potom.
Predsednik Wilson je danes povabil v Belo hišo senatorja Stonea iz Missourija in Lodgea iz Massachuset-tsa in dva člana zborničnega komiteja za inozemske zadeve ter se z njimi posvetoval glede mehiške situacije.
Predsednik jim je povedal, da je bila ameriška £o-sadka, kateri je poveljeval stotnik Boyd, pri Carrizalu napadena po naročilu Carranzove vlade, na katero se mora vzvračati tudi krivdo, da je toliko ameriških vojakov bilo ubitih. Dalje je rekel, da se je v posebni noti zahtevalo od Carranze, da takoj izpusti vjete Amerikanee.
Wilson je izjavil, da on nikakor ne želi vojne in je tudi.proti kaki osvojitvi Mehike.
San Antonio, Tex., 25. junija. — General Funston je dobil danes od J. J. Pershinga dolgo poročilo, v katerem mu poroča, kaj je povedal o bitki pri Carrizalu stotnik Lewis S. Morey, ki je prišel po dolgem potovanju v glavni stan. Morev je pripovedoval, da je general Gomez ta-korekoč izzval boj. Pravi, da so bile ameriške čete popolnoma upravičene boriti se proti Mehikancem, kljub temu, da ni bilo posebno pametno, kajti mehiške čete so bile v veliki premoči.
Washington, D. C., 25. junija. — Vojni tajnik je danes vsem poveljnikom državnih milic poslal brzojavke, v katerih jih prosi, da kolikor mogoče hite z mobilizira-njem svojih čet ter jih takoj, ko bodo z vsem potrebnim preskrbljene, odpošljejo na mejo.
Nekateri so mnenja, da bo vlada v najkrajšem času izdala poziv za prostovoljce. Prepričani so vsi v državnih uradih, da če bo izdan tak oklic* da se bo v teku enega tedna priglasilo najmanj 200,000.
El Paso, Tex., 25. junija. — Poročila, ki malone vsako uro prihajajo iz različnih virov, kažejo, da mehiška 44de facto*' vlada na vso moč hiti s pripravami za slučaj vojne z Združenimi državami
Najnovejša poročila se glase, da so pričele mehiške čete obkoljevati Pershingovo ekspedicijo. To poročilo še ni potrjeno.
Washington, D. C., 25. junija. — Vladni zastopniki poročajo, da bo mehiška vlada najbrže sprejela ponudbo ameriških republik za posredovanje med njo in tukai-snjo vlado.
Predsednik Wilson in državni tajnik Lansing najbrže ne bosta preje pri volji za posredovanje, da bodo Mehikanci pustili vse jetnike.
Mehiški poslanik Arredondo in zastopnika brazilske in boliviške vlade so se danes sestali; najbrže so imeli posvetovanje glede posredovanja.
Pershingov glavni stan, Mehika, 25. junija. — Tekom zadnjih dveh dni je prišlo v glavni stan še 38 vojakov, ki so se vdeležili boja pri Carrizalu. Pogreša se jih zdaj lie okoli petdeset.
Douglas, Ariz., 25. junija. — Sem je došlo poročilo,
da
so Mehikanci v Nacozari-ju, Sonora, umorili tri Amerikanee in nekega Angleža. Napadli so jih neki mehiški pastirji.
Washington, D. C., 25. junija. — Poročila vladnih zastopnikov v Mehiki naznanjajo, da bodo tekom tega tedna vsi Amerikanci, ki so zdaj še v Mehiki, v Združenih državah.
Ifcio Janeiro, 25. junija. — Malone vse južnoameriško časopisjej^doceia strinja s stališčem Združenih držav
0. sm-.,^ -:.,. .,,	.:iv..ta 'M* ^iMaisi^i-.	J ' l
Z Zahoda.
Angleži bo napadali na Šestdeset milj dolgi fronti — Velike izgube. Nemci napadajo s zadnjimi močmi, pravi Pariz.
Berlin. Nemčija, 25. junija. — Današnje uradno poročilo nemškega vojenga urada se glasi, da je bila zadnje dni na celi nemško-an-gleški fronti velika aktivnost. An-pleži so napadali od JjS Bassee pre kopa do Somrae.
Poročilo se glasi:
"Od južnega dela La Bassee prekopa do Somme (nekako šestdeset milj dolga fronta) je sovražnik cel dan in celo noč neprenehoma napadal. Angleži so tudi bombardirali Lens, toda uspeha niso imeli nikakega, kljub temu, da so se v bojih posluževali strupenih plinov.
Na desnem bregu Meuse so se tudi cel dan vršili hudi boji, proti večeru so bili zlasti oni na La Mort Homme. Vsi francoski posknsi, da bi osvojili v zadnjih bojih izgubljeno ozemlje, so bili brezuspešni. Sovražnik je imel velike izgube; vjeli smo okoli 200 vojakov."
London, Anglija, 25. junija. — "Pretelo noč smo po daljšem bombardiranju odbili nemški napad na naše postojanke pri Loosu", — se glasi uradno poročilo angleškega vojnega urada. "Na šestdeset milj dolgi fronti so naše čete neprenehoma napadale; uspehe smo imeli precejšnje, na večjih krajih smo sovražnika prepodili z njegovih prvotnih pozicij. Nemci so imeli velike izgube. To opoldne so angleške protizračne baterije uničile štiri nemške zrakoplove.
Pairiz, Francija, 25. junija. — Uradno poročilo francoskega vojnega urada se glasi:
"Na obeh bregovih reke Meuse so se cel dan vršili hudi infante-rijski boji. V okolici višine štev. 304, La Mort Homme in Chattan-courtu je bila zlasti artilerija aktivna.
Nemci so na večjih točkah z največjo ljutostjo napadali, toda u-speha niso imeli niti najmanjšega. —Položaj je popolnoma neizpre-menjen."
Pariz, Francija, 25. junija. — Splošno mnenje je, da Nemci zdaj z zadnjimi silami napadajo pri Verdunu. Najbrže ne bo nemški prestolonaslednik dolgo poskušal zavzeti Verdun, kajti Nemci potrebujejo vojakov na drugih frontah.
Iz Francije.
Silno pomanjkanje delavskih moči. — Letine akorajgotovo ne bo mogoče spraviti. Številni protesti
Nemci in Mehika.
Berlin, Nemčija, 25. junija. — Državni kancelar Bethman-Holl-weg je danes dobil poročilo iz Zdr. držav, da poskušajo nemški zastopniki v Mehiki vplivati na Car-ranzo, da bi izzval vojno.
Ko se ga je prosilo, da bi tozadevno izdal kako izjavo, je rekel, da se mu naj oprosti, kajti take ne-osnovane in nesramne govorice niso vredne, da bi se izreklo o njih kako besedo.
Italijani.
Rim, Italija, 25. junija. — Vojno ministrstvo je izdalo sledeče poročilo :
Sovražnik je včeraj med Adižo in Brento stopil v aktivnost z ar-tilerijo. Vse napade smo odbili in Avstrijce z nekaterih pozicij prepodili.
Ob soški fronti je bilo več bojev, v katerih smo vjeli več Avstrijcev in zaplenili precejšno množino municije in orožja.
V splošnem pa ni nič posebnega, kar bi bilo vredno poročati.
Pomanjkai^je brane v Nemčiji
Haag; Nizozemska, 25. junija. "Rotterdam Courant" je dobil poročilo, da poživljajo nemški duhovniki v mestih, da pošljejo sta-riši svoje otroke na deželo, kjer ni tako veliko pomanjkanje hrane.
Z belgijske fronte.
Belgijska fronta, 26. junija. — Tukajšnjo fronto sta obiskala belgijski kralj in kraljica. Vojaki so ju navdušeno pozdravljali Kralj in kraljica sta nosila jekleni čela: di kakršne nosijo vojaki v zakopih da varujejo njihove glave piled'
Pariz, Francija, 25. junija. — Na Francoskem jo zelo stroga cenzura, toda kljub temu se je nekemu socialističnemu časopisu posre čilo priobčiti nekaj novic, ki so zelo zanimive in značilne. — Ker primanjkuje delavcev, najbrže ne bo mogoče spraviti letine. — Vsi možki, od šestnajstega do šestdesetega leta so pri vojakih, moška dela opravljajo ženske in otroci. Omenjeni časopis piše: Pred par tedni so razni gospodarski odbori prosili vojaško o-blast, da naj jim da na razpolago nekaj vojakov, toda vse tozadevne prošnje so bile odbite. — in to se je zgodilo v času, ko Francija krvavo potrebuje delaveev.
Od bodoče žetve je odvisen kredit Francije, od bodoče žetve je odvisna zmaga. — Čim manj žita bomo potrebovali iz Amerike, temveč ladij bomo imeli za druge stva ri na razpolago.
Poljedelskih strojev imamo veliko, pa so večinoma vsi pokvarjeni. Vojaška oblast nam noče dati na razpolago niti rokodelcev, da bi te stroje popravili. Za lansko žetev so dobili dopust letniki 1889, 1890 in 1891. — Ko je bila žetev končana, so bili vsi ti vojaki vpoklicani in zdaj ne more dobiti niti eden dopusta.
Naše delavce, ki bi edini lahko pripomogli k zmagi, kolje sovražnik na bojišču.
Italijanska križarka in francoski rušilec potopljena.
Pariz, Francija, 25. junija. — Mornariško ministrstvo naznanja, da sta bila torepdirana francoski rušilec "Fourehe" in italijanska križarka "Vitta di Messina".
Čin je izvršil njabrže avstrijski podmorski čoln.
''Wall Street" regimenti
Na newyorškem \Val Streetu se j4 pričelo gibanje, da bi financirji izdali oklic a kakih 500,000 prostovoljcev za na mehiško mejo. Izvolili so že tozadevni odbor, v katerem je več znanih večkratkih mi-ljonarjev.
Socialisti v Pennsylvaniji zahtevajo odpoklican je čet.
Beading, Pa., 26. junija. — Pennsylvanijska socialistična stran ka je na včerajšnjem shodu zahtevala, da predsednik Wilson takoj odpokliče svoje čete in se tako prepreči vojno, ki je sicer skoro neizofir;v,v,Q.
Predsedniku Wilsonu so poslali pismo, v katerem navajajo to svojo zahtevo.
Newyorski Grki za zaveznike.
Včeraj popoldne so imeli v New Yorku veliko zborovanje, pri katerem so izdali resolucijo, tikajočo se grške politične situacije.
Besolucija se glasi, da se popolnoma strinjajo s postopanjem zavezniških sil.
Socialisti in Liebknecht.
Berlin, Nemčija, 25. junija. — Socialistični poslanci so sestavili resolucijo, v kateri zahtevajo, da se Liebknechta, njihovega voditelja, ki je obdolžen veleizdaje, takoj izpusti.
Nemško časopisje se veliko peča
z Liebknechtovim slučajem.
''Bremer Burgerzeitung" piše:
"Ako se bo s tovarišem Lieb-kneehtom postopalo kot določajo nemške postave, ga čaka nemila usoda. Pripravljeni moramo biti na najslabše. Kako stališče bomo zavzeli, ako se kaj slabega zgodi z Liebknechtom? Odgovoriti bomo morali po načina tovariša Liebknechta".
Obravnava se bo pričela v sredo.
Eksplosija.
Boston, Masa., 26. junija. — V Dorchester Conduit Co. je nastala eksplozija, vsled katere je bilo ubitih četvero-delavcev in več ranjenih. —Bazstrelba je nastala ▼sled pomanjkljivih varnostnih nun?,
Gospodarstva Nemčije. |RUska vlada pravi, da so
■avijo, da bo letos dobra letina.	i #	•	m	m
zavzeli Rusi vso Bukovino.
Berlin, Nemčija, 25. junija. — Adolf Batoki, načelnik nemške vladne gospodarske komisije, je rekel nekemu časnikarskemu po ročevalcu, da imajo Nemci za mesec julij in avgust še dovolj masti in krompirja ter da zaenkrat še ni treba prepovedati prebivalstvu uporabe mesa. Ako bo vojna še trajala, bo najbrže potreba izdati mesca septembra tozadevno pre poved.
Za izdajo surovega masla, margarina in masti se bo najbrž ustanovila centrala, ki bo s pomočjo nakaznic uredila, da bo vsak Nemec z vsem preskrbljen.
Vsa nemška gospodarska dru štva in vsi veleposestniki se strinjajo v tem, da bo letošnja letina zelo dobra in da se ni treba nikomur ničesar bati. — Sovražniki Nemčije so že pred letom prerokovali, da bodo Nemčijo izstradali. V svoje največje veselje in zadovoljstvo morajo vodilni krogi Nem čije izjaviti, da ne bo nihče stradal, najmanj pa vojaki.
Takoj, ko bo sklenjen mir, se bo uvoz in izvoz tako uravnalo, da bo Nemčija ravno na takem stališču kot je bila pred vojno.
Amsterdam, Nizozemsko, 26. ju nija. — Iz Berlina poročajo, da bo do stopile mesne izkaznice v nedeljo v veljavo. — Vsaka oseba bo dobila na teden 250 gramov mesa.
Ameriško delavstvo zoper vojno.
V soboto zvečer je imelo new-yoriko delavstvo v Carnegie Hall velik shod, pri katerem so protestirali proti preteči vojni med Združenimi državami in Mehiko.
Detroit, Mich., 25. junija. — Delavska federacija v Detroitu je imela danes veliko znorovanje, pr? katerem so delavci odločno protestirali, da bi Združene države pričele vojno z Mehiko. Nek govornik je rekel, da bi bila taka vojna samo za interese Hearsta in par drugih kapitalistov, ki imajo v Me-liki velikanska posestva in rudnike.
Zahtevali so, da Združene države takoj odpokličejo svoje čete z mehiškega ozemlja.
Pozor pošiljatelji denarja!
Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAB NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za. morejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošilj&tev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zveri radi vojne in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja.
O • n • :
K	S K	S
i-— .90	110 ~	iS.*«
10....	1.00	190	18.3(
IS--------S.30	140 ...	19.60
,io.... 3.00 iso... ai.0d
»--------S.70	180 ...	JS.4
90....	4 40	170....	23.80
98....	6.10	180 ...	36.31
40--------8.80	100________t8.6«
«..„.	8.60	900..,.	28.0
SO---- 7.20	160... 36.0«
86....	7.85	900.... 49. (H
00--------8.66	360 ... 49.00
88....	9.96	400.... 68.0,
70....	9.98	480.... 83.0
76--------10.85	600 .. 70.0«
80....	11.36	800... 84.01
88....	13.06	700.. 98.0«
90...	19.76	800...	111.6«
100 ...	14.00	900	116.01
110....	16.40	1000	139.CP
Kar so sdaj mm denarju ikon} vnk dan menjajo, smo primorani računati po najnovtjilli eeaah h bomo tudi ssksiofill po njik. VMk m bo Vfodflot da Ml m olovnik kaj ve^ wimaSk po tod! ka' manj. list iMpo m mpM pom vadi par dm kMM je to mod tem
to ioH MaloTilk m v rota, m pri Ma mm mortals večkrat spn
| TVT^KA 7B4NX aim», m Ornim* Bt, Mtm E. t
-I . .	'.kfat&'Anitt
NEPRESTANO PRODIRANJE. — NEMŠKA URADNA POROČILA. — SILNO VROČI BOJL — RUSI SO VJELI PRI KIMPOLUNGU 60 ČASTNIKOV IN PRE-KO 2,000 MOŽ. — AVSTRIJCI SO BAJE ZASEDLI NEKAJ POSTOJANK MED KIMPOLUNOOM IN JA-KOBENY. — NEMCI PRAVUO, DA SO ODBILI VSE RUSKE NAPADE NA VZHODNEM BREGU REKE STYR. — GENERAL HINDENBURG.
Petrograd, Rusija, 25. junija. — Ruski generalni štab poroča:
—	Zapadno od Snjatina v Bukovini smo zasedli nekaj vasi, ki so za nas zelo velike strategične važnosti V petek je padlo po dolgotrajnih in vročih bojih mesto Kim-polung. Pri tej priliki smo vjeli šestdeset častnikov in 2,000 mož.
Na postaji smo zaplenili par lokomotiv in veliko železniških voz.
Z zavzetjem tega mesta smo zagospodovali celi Bukovini.
Petrograd, Rusija, 25. junija. — O položaju na zapa-dni fronti se poroča:
—	Nemška artilerija je obstreljevala z vso silo naše postojanke južno od Rige, pa ni ničesar dosegla. Ob reki Styr prav dobro napredujemo.
Bitke, ki so se vršile v Bukovini, so bile najstrašnejše, kar jih je bilo v sedanji vojni. V bojih se je posebno odlikovala naša artilerija, ki se zamore v vseh ozirah meriti z nemško.
Berlin, Nemčija, 25. junija. — V južnem delu vzhodne fronte se je razvila izvanredno vroča bitka med armado generala Brusilova in armado generala Hindenburga. General Brusilov je žrtvoval že na tisoče in tisoče vojakov, pa kljub temu ni ničesar dosegel. Ofenzivno prodiranje njegove armade je na vseh točkah ustavljeno. Poročilo vrhovnega armadnega poveljstva se glasi:
—	Na severnem delu fronte so se zopet vršili spopadi med našimi in sovražnimi poizvedovalnimi oddelki. Sovražnika smo pognali nazaj in zaplenili veliko množino vojnega materiala. Avstrijci so zavzeli več važnih pozicij med Kimpolungom in Jakobeny.
Na vzhodnem bregu reke Styr se je vnela jako vroča bitka med našimi in sovražnimi oddelki. Po dolgotrajnem prizadevanju se nam je posrečilo odbiti vse ruske napade.
Dunaj, Avstrija, 25. junija. — Avstrijski generalni štab poroča:
—	Postojanke, ki smo jih zavzeli med Kimpolungom in Jakobeny v Bukovini, so za nas zelo velike strategične važnosti.
Dunaj, Avstrija, 25. junija. — Tukajšnje in budim-peštansko Časopisje se bavi na dolgo in široko s situacijo, ki je zavladala v severovzhodnem delu države. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da se bodo Avstrijci umaknili do Karpatov in poskušali šele tam stopiti v ofenzivo.
Ruski vojaki so jako dobri v ravnini, kakorhitro pa pridejo v gore, si ne anajo pomagati. Resnica je, da so Rusi zavzeli veliko ozemlja, toda če se pomisli, da so bili svoječasno še veliko bolj v notranjosti dežele, se nam ni treba zaenkrat ničesar bati.
Civilno prebivalstvo je začelo zapuščati Bukovino. Vsak dan dospe na Ogrsko več tisoč beguncev.
Dunaj, Avstrija, 25. junija. — Nek časnikarski poročevalec, ki se je mudil tri tedne na vzhodni fronti, poroča sledeče:
—	Armada generala Hindenburga je začela zadnji Čas neprestano napadati. Hindenburgova naloga je zav-staviti rusko prodiranje, in kakor kaže, se mu bo to po-popolnoma posrečilo.
Dasiravno so Rusi v veliki premoči, ne morejo veliko opraviti. General Brusilov pošilja neprestano na bojišče nove čete in mu ni mar za nikake izgube. Rusi imajo na razpolago velikansko množino municije, katero so dobili deloma iz Amerike, deloma iz Japonske.
Klanje, ki se vrši zdaj že tri tedne na ruskih in avstrijskih tleh, je strašno. Najhujše je na fronti med Car-toriskom in Sapanovem.
General Brusilov namerava prodreti do Kovla in priti do Brodyja, odkoder bi začel prodirati proti Lvovu, glavnem mestu Galicije. Kot kaže, se mu bo to temeljito izjalovilo.
Kljub temu, da ima na razpolago več tisoč topov, ki so skoro neprestano v akciji, se mu dozdaj še ni posrečilo količkaj prodreti proti Brodyju.
Tukaj prevladuje mnenje, da bo Hindenburg s svojimi generali zavstavil rusko prodiranje in zapodil Ruse daleč preko meje, _
j The only Slovenian DmB^	jO k intb*UnitalStaters
I Itimd c? tij šmj exospt Hwiiyi	ffi
P — s ud Upi fietidajs. s—	i f
•>; 50.000 Hmden. a-	gj
g_ , i
JLASTHIMD*"
(8Ioveaie Daily.) ' Owned and Published!* tM BLOVENIO FtTBUBHUrO 00.
(c oovpofttbtt.) r riUKK 8AK8ESL Pndtet lj)D18 BKNEDTK. Trcirow.
|*i«M of Bttdnea of tbe corporation
and addresses of above officer«: m Cortlandt Street, Boroogb *X Mtfr ha^a. Hew Yorfc City. N. T.
Um celo leto velja list za Ameriko In
Canado ~.................. $3.00
n pol leta.................................1.50
m aelo leio sa mesto New York.. 4JU0 „ pol lete »t mesto New York.. 2.00 a, Evrotio u r»e kto.............4.60
„ „ M leU......... 2 55
yg mm či?trt leta	1.70
"ULAM NAHODA" izhaja vsak dan izvieaail nedelj in praznik or.
-(i L A 8 NAHODA"
(-Voice of tlie People") IsMsd ererr day except Sunday« and
Holiday«.
Habe-ripflaa yatriy <3j00._
Adrceitee—t en acn—»"it
SktgUŠ kie »odpisa la osebnosti ee ne
prloMHiJeJe. Immi naj e» Mesovoll pelUlatl »e fc-
lConey Order. |TI flprememM kraja navotelkor prosimo, d« se nam tudi prejfinje W-klvatlMs naanul, da feltrčfc naj-demo naslovnika._
Uoplsum in poMljatvam naredit« ta naslov:
-«LA8 NAHODA"
« fiortlsndt Ht ,_New York City.
Telefon 4687 OorUaadt.
Balkan.
Na Balkanu, izvoru straSnepa evropskega požara, je zavladal mir. — Ni sicer popoln mir, toda v primeri z dogodki pred Verdu-ijoiu in v Galiciji so spopadi ob Vardarju in makedonski meji prava malenkost.
Vojni preroki so izjavili, da se bo vojni požar ravno tam končal kol se je začel. Te prerokbe se naj brže ne bodo izpolnile.
Eno je p« gotovo. — Nikjer drugje «e ni«o pokazale vsestranske poredne vojne v tako jasni luči kot na Balkanu. — Ljudje, ki jim je bila prej vojna »*ilj vsega dobre-pa, ljudje, ki so videli prej v vojni svojo rešitev, so imeli zadnji dve leti priliko spoznati jo, kakšna je v resniej.
Prva io druga balkanska vojna »li^ta skoraj niti omembe vredni. R*fcii so.rfia so w» tedaj borili vfti /a ideale in da so bile že vsaj mi
M rank i izpolnjene želj««.
Zdaj je predivjal vihar ven Balkan, vtti od prvega do zadnjega imajo izgubo iti vxi žele, da bi zavladal čimprej mir. Poglejmo Srbijo! Danes je skoraj vsa dežela pod
madžarskim grospodstvoru. — Srbi so jm* borili proti hudiču. — Nemcu, in ko so zaceli krvaveti v borbi ž njim, je prišel nad nje desetkrat slabiti hudič — Madžar, in jih zgrabil za vrat. — Njegova pest je močna, če pa ne bo dovolj močna, 1 ima fte vedno dve še močnejši za oeboj, ki mu bosta pomagali. — Ako omaga Madžar, mu bpsta Avstrija in Nemčija priskočili na po- • moč.	1
Del Srbov se je rešil. Najboljše t' izmed dobrih, ki so še ostali, so o- 1 blekli zavezniki v angleške in fran ' eoske uniforme ter jih odvedli s Krfa v Solan.
Kakorhitro so dositeli v Solun, ! so biii zapisani smrti. — Zdaj se ue prelije na Balkanu bogve koli- ' ko krvi, toda gotovo je skoraj, da ' bo ie tekla v potokih.	1
lil v tem slučaju bo prva tekla * srbska kri. -— Angleži in Francozi oftajo drugod preveč interosov; 1 braniti morajo svoje ozemlje.
Druga dežela je C'rnagora. — 1 Ona je razen Ruin miške morda še na najboljšem stališču. — Orno J gorci so biii že vsaj toliko pamet ' ni, da ao še pravočasno izprevideli, i da par tisoč črnogorskih vojakov ne more ničesar opraviti proti par I stokrat močuejšcsnu sovražniku. i Ce bodo kdaj at obe dni, bodo go- I tovo veliko prej kot pa Srbi.
Grška je največja reva. — Ne- < srečna je zato, ker si ne želi vojne < in ker se noče zameriti ne Nemcu, ne zaveznikom. — Nemci pravijo, I da jo bodo uničili, če ne spodi za- < veznikov iz svojega ozemlja, za- 1 vezniki jo že faktično uničujejo, j ker se jim noče pridružiti. — Zadnji ias «o zapovedal. zavezniki grški vladi, da mora izgnati iz dežele vse, kar je nemške krvi.
Ako bi hotela vlada ugoditi tej ; I zahtevi, bi morala najprej -izgnati jkralja in kraljico, sestro ( ll^ii^kt** cesarja. ~r_ .. M
Bolgari niso več tako navdušeni kot so bili v začetku. Od Nemcev »o pričakovali odrešenja in nebes, zdaj pa niso gospodarji niti na o-
nem ozemlju, katerega so osvojili
s silnimi žrtvami.	*	*
Rumnnska ne ve, na katero stran	\ bi šla. — Ako zmagujejo Rusi, se *
nagtWje na njihovo stran, ako zrna	s
gnjejo Nemci in Avstrijci, pošilja	r
v Nemčijo in Avstrijo žito.	I
Ako zmagata Avstrija in Nem-	1
čija, bodo Runmni na slabem, ako	*
zmaga Rusija bodo še stokrat na	-
slabšem.	t
Turki, vredni zavezniki Avstrije	* so orodje v nemških rokah. Od
njihovih zmag ima Nemec dobiček,	f
kadar so pa premagani, trpe sami	i
škodo.	r
Sedanja vojna je balkanskim na-	V
rodom odprla oči. — Oni veliko	i
bolj »zprevidijo, kako so jo zavo-	f
žili. kot pa to izprevidijo vse dm-	n
?e bojuj<»če se države.	i
t
Pismu z mehiške meje. L
._ i
Laredo, Tex., 20. jun. 1916. J1 Gotovo bo zanimalo ceinj. čita- . telje tega lista, kako je zdaj tukaj J na mehiški meji.	^
Mesto Laredo leži ob reki Rio Grande, ki meji Zdrui.ene države * (»d Mehike: prebivalcev je okoli 20,000, i/mad katerih je 4,000 A- J merikaneev, drugi so pa Mehika no i.	!
Na zapad.ru strani — .preko meje — ae nahaja mesto Nuovo La- v redo, ki .šteje 4,000 prebivalcev; j v bližini tega mesta «e nahaja ne- * ka večja ("arranzova posadka, ki ^ ima naloigo varovali ozemlje Zdr. ' držav pred banditskimi napadi. 1 Amerika posadka v tukaj- l šnjem mestu je pripravljena za ^ vsak slučaj in sestoji iz devetega's pešporka; dalje jo tu tretja polj-J T ska artilerija 56., 122. in 176.'x kompanija in tudi več oddelkov]1 newyorske obrežne artilerije, pri 11 kaleri som tudi jaz; poleg teh je'1 pa tudi ve«-ja množina miličarjev!(J in ena četa orožnikov, <ki jim pra-'j vimo "Texas Rangers".	c
Našhn rojakom v Pennst>*lvaniji s je znana takohnenovana "Mouu-j^ t cd (Vmslabuilary razlika med 1 temi in tukajšnjimi "rajigerji", ^ je, da so ti bolj barbarski in divji, 1
ne poznajo nikakih postav, tem-je več postopajo z ljudstvom kot s J kakimi sužnji; mislijo, da so v'1 Texasu edine oblasti,
•Jaz sem prišel sem iz Fort Ha- e miltona, Brooklyn, N. Y., dne 17.;^ junija. V tukaj«nje^n mestn je se- 11 daj proglašeno vojno stanje. Ne-'lJ davno Mm vklel, 'ko je nek "ran-'8 gei ' preganjal nekega Mehikan-!1
ca, ki je bil po rodu Indijanec.' jj Indijanec se mi je pričel smiliti Ln'^ sem zapovedal rangerju, da naj stoji, če*, da ni njegova oblast lo- r vrti Jjirtij. »Jotovo mu ni bilo ljubo,1 h da se je moral polkoriti vojaku 1' Združenih držav.	Id
Od tu je 8f>7 milj do mehiškega o glavnega mesta, do katerega se' (i pride po Internartional & Great" h Northern železnici, ki se združi z n mehiško Centralno železnico. |s Tukajšnje voja&tvo Združenih h držav straži železnice* in mostove p čez Rio (Jrande, da so pripravlje-' & ni za slučaj, da bi prišlo do vojne o z Mehiko.	jb
Med Fort Hamiltonom iu mo- r jim sedajnim bivališče^n je velika'p razlika. Tu vlada peklenska vro-'» črna; je velika suša m le malo ro-! b dovitne zemlje. Saun pesek in ka- v ko nizko grmovje.	n
Z vetčer, ko zaide soVnce, piha si veter, da nese kar pesek v oči. Ko! p gremo na stražo, dobrino posodo k vode, da jo neseruo na hrbtu s se-'n boj, da nam ni treba trpeti žeje. j d Zdaj, ko je takorekoč vojni ča.% E moramo,na hrbtu nositi okoli pet-Jli deset fnntov m puško.	\
Tu ne trpimo valed potmanjka- k nja hrane kot morajo evropski vk>- p jaki, pač pa, kot sem že omenil, lc vsled vročine in pefldca.	i<
Kot pravijo, se je situacija me*! ( v Združenimi državami ki Carranzo n zelo poostrila ; tako, da bo mogoče'si še — joj»	| p
Dobili smo povelje, da «rio pri- u pravi jen i vse k o inmut-o. Vojaki b moramo ležati v oblekah in čev-.b Ijih.	g
Častniki, ki imajo kaj pod pla-jd eem, so dnlbili sem s\'oje žene "in p družine,	jt«
Jaz ibi rajše videl, da bi sli pre- d ko Rio Grande v Mehiko, kot pa,'n da bi še tukaj dalj časa stali, kaj-J k !i ta pesek in vročina s-ta ne- ži zuosna.	t^
Pozdra v vsem rojiHkom !	v
Josip Lipovšek,	n,
slov. vojak mehiški meji. si
---m l	ki
ilj
ZA VSBBTNO OGLASOV NI p ODGOVOSMO NE UB8DNI- »l
STVORE UPRA-vništvo. ^ p<
Dopisi.
Lackawanna, N. Y. — Črtal sem v G. N. dopis iz- Porter, Ind., v katerem nekdo vaibi rojake, da bi šli tja, češ, da je dosti dela in da so dobre plače. Ker vem, da temu ni tako, si dovoljujem rojakom pojasniti, da je tam delo -od kosa in d*i se zasluži komaj $1.60 da «2.00; to je namreč v opekarni Ne vrjamem. da se je mogoče s takim denarjem preživljati. — F. Habjančič.
Arrow, Pa. — Nisem še bral dopisa iz te naselbine; naj torej jaz na kratko sporočim tukajšnje razmere. Delavske razmere so tukaj srednje. Tu je samo en pre-inogorov, ki pa obratuje s polne paro, zaslužek je odvisen j>a od moža. Za strojem plačajo od tone 14č, za pikom pa 6<>č. Premog jf vis(i>k <wl 'i1/2 do 4 čevlje; vozov je tudi dovolj, samo bolj veliki so Sloveneev je nas tiikaj menda o-koli štirideset ; da jih je tako malo. je najbrže to vzrok, ker so tako slabe hiše, namreč podobne sc bolj indijanskim kolibam. Največ je tukaj Poljakov in ti so zadovoljni 3 t;*rni hišami i. kajti ne .zahtevajo več, da imajo glavo pod streho, da se jim lasje ne zmočijo. Pozdrav vsem Slovencem! — Jože Ruparčič.	ž*, \J|
Homer City, Pa. — Potrebno s* mi zdi, da odgovorim, na članek "Stavkokazi", iki je bil pri občen v lis-tu (J. N. dne 17. junija. Tukaj je devr-t rovov ene d-mžbe, izmed katerih so delavci v treh zastav-kali: to so rovi št. 1, 2 in 3. V tem listu je bil priolbeen dopis iz Ho mer t 'ity-ja, v katerem nek F. O pravi, da je par Slovencev stavko-kazov, nakar je urednik lista spisal omenjeni članek, kar mu dam popolnoma prav. Toraj v treh rovih je stavka, drugih šest pa obratuje kot. vedno, toda kolikor je meni znano, v onih treh ne dela noben Slovenec. Pri enem izmed onih .šestih pa, ki še vedno obratujejo, pa nas res dela par Slovencev. Mi delamo v rovih, kjer ni stavke, toraj tudi nismo stavko-kazi. Kakor hitro bodo pa tudi ti rovi zastavkali. bomo tudi mi takoj krampe in lopate proč vrgli. Dopisnika r F. O. in pa nekaj njegovih pristašev se naj pa spomnijo, da sta dva izimed njih prišla tudi prosit delo, pa ga nista dobila. Toda, kaj bi več pisal, saj članek se takoreko-i ne tiče nas, kajti mi nismo stavkokazi in tudi nikoli ne boino. Toliko v prijazno
pojasnilo F. On in njegovim pristašem, ki so nam že pred tremi
tedni obetali, da nas bodo obelodanili s polnimi imeni. — .Ta.nez Žele.
White Valley, Pa. — Delavske razmere so tukaj zdaj dobre; delamo vsaik dan. V Okolici naše kolonije so štirje premogorovi, oddaljeni od ene do štiri ure drug od drugega; tudi delo se lahko dcubi, kdor ga hoče poiskati m ako hoče delati, vendar vafohn nikogar ne. — Poročati imam tudi, da smo pričeli Slovenci v White Valley graditi slovensko dvorano. Že pred enim letom .se je sprožila misel, da bi si vsa tukajšnja, društva omislila "Slovenski dom", kar bi bilo za vse skupaj zelo velike koristi. Oglasili so se nasprotniki, 'ki pa niso veliko dosegli. Osnovalo se je delničarsko društvo, ki je bilo pa na zelo slabem stališču; vsak je imel svoje nazore in mnenje. Potem «e je odredilo, da postane član lahko vsak Slovan, ki plača $5.00 za delnico, kajti takrat so bile zelo slaibe delavske razmere; pozneje smo še odredili, da se plačuje to svoto na obro*ke. Dalo se je rojakom jajko lepo priliko, da bi .mogel vsak pristopiti. Vpisalo se je nad sto članov, od katerih je pa le nekako polovico plačevalo in pri vsaki seji se je bilo bati, da se bo vse skupaj razletelo v nič. Splavalo ibi bilo kmalo vse po vodi, toda požrtvovalnost nekaterih posameznikov je bila stalna in velika in niso hoteli odnehati, dokler se ni stvar pričela uresničevati. Marsikje je bilo treba na vrata potrkati, žrtvovati je bilo Čas in denar ter inarsikaiko grenko pogoltniti, kajti opazke delati je že navada pri vsaik i za-početi stvari. Zdaj je pa stvar v teku in v celi naselbini je zavladalo veliko zanimanje za "dvorano" — kot jo imenujemo — ki jako 'hitro raste, člani se množijo, mi se pa pripravljamo na. o-tvoritev; o tem bo več poroča«o v Glasu Naroda enlkrat prihodnjič. Pri prihodnji seji se bo ma-r-«kaj važnega rešilo. Rojake v o-kolici m tukaj pa vajbion in poživljam, da-v. obilnem številu prist o-[>ajo in da postanemo vsi ene mi-di. Upam, da bo tudi slovenska ?esem kmalu zaorila v naši sasel-
j bin i. Pozdrav vsem rojakom! — , 'Aleksander S kri j. I Cleveland, Ohio. — Čudno se mi zdi. da je iz Cleveland a tako malo dopisov; ne vem, če smo tako zaposljeni, ali tako komodni; pa to naj uganejo dragi. — Poročati hočem le naše gibanje v splošnem. Reči imorami, da v mojem de-; set let nem tukajšnjem bivanju še j nismo ta.ko dobro delali kot zdaj; 'pred par meseci je primanjkovalo 1 vsakovrstnih rokodelcev, zdaj pa bolj primanjkuje neizučenih delavcev ali "laborjev", ki imajo v splošnem veliko boljše plače kot kdaj poprej. — Na Public Square so imeli vojaki sinoči orožne va-je; gredo proti Mehiki. — V tu-kaj^njeiu mestu živi 75 odstotkov inozemcev, to se pravi, da niso tu rojeni Amerikanci. Najbolj so zastopani Nemci in Slovani. Vojna v Evropi je na te ljudi močno .vplivala, seveda tudi na nas Slovane. Dne 21. maja se je vršil v največji dvorani v mestu vseslo-vanski dan, ki je imel veliko uspeha. — Veselice raiznih društev se , vrše vsa ko nedeljo; največkrat po dve ali tri naenkiat. Pričelo se je delovati na to, da bi se društvene veselice primerno razdelilo po času, da bi imelo takoj boljše uspehe. V tej akciji smo združeni s Hrvati in Srbi, s katerimi bomo imeli skupno -sejo enkrat julija meseca. Ce vzamemo naše razmere , v splošnem pomenu besede, se lahko primerjalno z drugimi narodi, toda v ožjem — domačem —; stiku smo pa zelo razdvojeni ali | razkol j en i. Slovenci imajo dovolj J vsakovrstnih organizacij, le ene
'nimajo, katero imajo vsi drugi 1 Slo va-ni v Ameriki, t. j. SokoLstvo. 'Nimam namena danes razpravlja-iti o tem, pač pa je moj namiei%po-Iročati, da sta v Cleveland u dva so-jkalska društva; "Sokol" obstoji že 19 let, "Jugoslovanski Sokol" pa eno leto. Prvo je podporno (društvo, d ni go je pa telovadno, ki , ,deluje skupno s Hrvati 111 Srbi. , j To društvo priredi 2. julija svoj I prvi veliki izlet v Euclid, O., na f j farmo M. Kasteliea, kjer bo na sto-j 1
•	pilo mnogo telovadcev 11a vsako- , I vrstnem orodju; nekaj najlepšega 1 j bodo pa ljubljanske proste vaje, |
•	ki so jih mislili slovenski Sokoli -I proizva jati 11a potzneje prepoveda-
| nem zletu. Sodelovalo bo tudi se-j dem čeških sokolskih društev. IA ko bo vreme ugodno, smelo tr-jdim in pričakujem, da bo to naj-j večja letošnja slovenska priredi- * tcv. Pripravlja se tudi slov. godba 1 iz Loraina, O., s 24imi igodci. Za- ; to, Slovenci, vsi na plan 2. julija! 1 Na zda.r! — M. J. L.	"
Beach, N. Dak. — Dopisi iz na- 1 še farmarske naselbine so bolj 1 red'ki. Naj pa jaz neikoliko sporo- ' čim. S]>amlad smo imeli lepo; tudi < dežja innamo dovolj. S setvijo smo f že končali in letina prav dobro ' kaže. Če ne bo kake toče, bo prav * dobro olbrodilo? Preteklo leto se je * nam dobro obneslo in smo napra- ( vili precej dolarčkov. Slovencev ; je na« veliko tukaj, vsi smo far- * marji. Naša rojakinja Rozi Kobol s I se je poročila z nekim ameriškim I farmarjem. Pozdrav vsem Sloven- 1 cem! — Frances Mezek, slov. far- A mariea.	^
^	^	s
Odlikovanja pri 17. pešpolku. ^
Srebrn zaslužni križec na traku 1 hrabrostne svetinje je dobil četo- 1 vodja Maks Koman.
Zlato hrabrostno svetinjo so do- -bili: 1
Praporščaka Zanki Adolf in Bodo Kaltenboeck in četovodja Ja- s klič Rudolf.	r
Srebrno hralirostno svetinjo 2. v vrste je dobil narednik Škrbee v r Franc.	o
v
Baker is Srbije.	č
Ministrski svet je sklenil, da z prepusti med vojno Nemcem rud- » nik bakra Bor.	t
Avstrijska vlada in gowpodrsko
_ zbližanje z Nemčijo.
Kakor poroča linška ''Tages-post", je proti gornjeavstrijski deputaciji, katero je vodil deželni glavar prelat Ha user, rekel ministrski predsednik grof Stuer«rkh : Vlada se dobro zaveda, kakšno vrednost ima gospodarska zveza z Nemčijo, katera enakomerno varuje interese A vstro-Ogrske iu Nemčije in vlada spozna potrebo, da je že sedaj treba pripraviti temelj za to."
Podobno se je izjavil notranji minister princ Hohenlohe. Trgovinski minister dr. Spitzmueller je rekel: Vlada mora iti v prvi vrsti za tem, da trgovsko politično razmerje z Nemčijo uredi za daljšo dobo.
Pomlad na bojišču.
Ako hočem do svojih tovarišev v sprednje črte, moram sedaj vedno paziti na tri stvari: prvič, da ne grem po poti, ki je vidna od sovražnika, drugič, da ne zadenem ob kak šrapnelski konec in tretjič, da ne pozabim si natrgati šopek cvetk, ki jih dam potem v prešo in pošljem ljubim v domovino. — Zdaj je tukaj lepa pomlad. Tro-bentiee ponosno gledajo iz zemlje, pomladni žafran je kar v velikih skupinah, zvončki, in če malo bolj pogleda človek, najdejo se vedno skrite dišeče vijolice. Tako pridem skoro vsak dan iz strelskih jarkov s šopkom cvetk za čepico v naš tabor. Niso nam veliko mar sovražne granate, saj nas tudi v taboru lahko doleti. Tudi v taboru se nimamo slabo. Tu imamo sedaj malo kočo za pisarno, ki je prav čedno opremljena. Izgleda kot mala vila ter tudi nosi naslov "Vila Jelica". Koče, v katerih stanujejo častniki in drugi se imenujejo: "Pri novem svetu" — "Pri levu" — "Pri počasnem keberčku" — "Hotel" itd. Prav prijetno se imamo. Vreme krasno in gorko, hrane dosti in pijače tudi, le družbe nam manjka kakor doma. In kadar pribrenči sovražni aeroplan, poskrijemo se po naših vilah med drevjem, da nas ne opazi sovražnik, ker sicer bi nas z eno samo laško granato 110111 cdel s tega kraja kot nič.
Listnica uredništva.
Rojak v Pa. — Denar lahko pošljete na tvrdko Frank Sakser za v stari kraj; ta tvrdka Vam odgovarja za denar toliko časa, dokler zunaj ni izplačan, ta<ko da ne morete izgubiti niti centa; v kolikem času se denar zunaj izplača, Vami ne moremo povedati, ker — kot je Vam gotovo znano — je danes pošta med Amerike in Avstrijo zelo ovirana, ker Angleži malone vse pošto zaplenijo; vendar kljub temu se največkrat posreči, da je denar že izplačan v enem mesecu ali ikaj. Denar ni pa v nobenem slučaju v nevarnosti, ker, aiko zaplenijo nakaznice, se spiše druge hi se jih odpošlje.
I. T., Omaha, Nebr. — Milan Plut je bil pričetkam vojne zaprt v Ljubljani, ker se ga je oT>dolži-lo srbofilstva. Kje je zdaj in kaj se je žnjim zgodilo, nam ni znano.
Naročnik, New York. — Poskušali bomo vaši želji ustreči, ako nam bo dopuščal čas in prostor v listu.
Conemaughski radovednež. _
Mehika je imela leta 1910 15 mi-ljonov 63 tisoč prebivalcev.
Nekomu iz Verone, Pa. — Kot se poroča, je srbska armada zdaj reorganizirana v Solunu oziroma v Makedoniji ter čaka splošne zavezniške ofenzive. Kdaj se bo ta ofenziva pričela, ne more nihče vedeti; prerokujejo nekaj, da pri-četkoBi julija. — Sribska armada zdaj šteje okoli 130,000 mož; tako se vsaj poroča. Torej je bilo do-S tično poročilo v it. 143 nravilno.
Naznanilo.
Vseir. našim rojakom sporočamo, da smo se preselili iz dosed a njega mesta v mesto Detroit, Mich.; v eno najmodernejših in najbolj cvetočih mest cele Amerike. Detroit je napredno mesto — industri I jalno in v zdravstvenem oziru daleč posvetu poznano. Zato trdno u pamo, da bomo iz tega mesta še bolje pomagali z našimi zaslovelim zdravili rojakom po Ameriki kakor dosedaj.
Doseelanji vspehi naših zdravil so slehernemu dokazali svojt dragoceno vrednost v vsakovrstnih slučajih boleznij. Ozdraveli sc rejaki v takih slučajih, kjer že niso več upali na pomoč. Kjer so po skušali vse mogoče stvari brez vspeha, tam so naša zdravila storili , čudežna dela — popolna ozdravljenja! Zato v tem slučaju zopet pe I vd ar jamo: Ako bolehate in iščete pomoči, potem se obrnite do našil * zdravil. Čudili se boste njih veliki koristi. Zdravila za vse bolezni » ■ moške in ženske. Pazite na naš novi naslov in naslovite vsa pisma na
J. F. DOLENC, _18 Beard Ave., West, Detroit, Mich.
*	* Dr. Riehterj«v
IB PAIN-EXPELLER
||B u mtm&m koleti-
B3H iktriltit ID iygi^
jftflj	in
jgj v zavoju, *kot jf 82 voje, k i niso
_ **	- V**"	T«rk. N. T.
Kje je JANEZ MAX DEI/"? Do 111a je iz Zapuž na Gorenjskem Pred U. leti je bil dalj časa \ Olevelandu, cwl tam je neznane kam odpotoval. Komur je zna t njegov naslov, ga prosim, da g;; ini naznani, ali naj se sam jav. svoji sestri: AJarv Mandelc, 18.r Lincoln Road, lirooklvn, X. V (24-28--(i)
PROŠNJA.
Rojake po Združenih drža vali prosim, da mi poročajo, če jim j* kaj znam- o mojem bratu IguiHcn < 'vel ha i*, (lovori se. da ga je ubil vlak. Komur je o tem kaj znano naj ini nemudoma sporoči, za k;n mil bom jako hvaležen.
1 /011 i s fVdbar. Bos (i4'i,	Conemaugh, Pa
(24-30- 0)
NAZNANILO EN PRIPOROČILO
'	^Zmmf^f	rojakom na-
Vj^py	znanjamo, da
^^^^^^^ I»od posebnim nadzorstvom, ter je vsaka šj>ekulaclja ali goljufija nemogoča; sicer je nade prvo in edino slovensko zlatarsko pod-
►	jetje inkorporlrano v Združenih ,jria-
Dasi je tvrdka nova. vendar pa so ustanovitelji iste Burni rnjukom Sirom Amerike že mnogo let. j Priporoamo se za nakup zlatnine, srebrnine. žepnih in stenskih ur, i. t. d. Pri nas ln.de vsaka ura, predno se jo «la iz rok, natančno regulirana ln pre-• IskuSena. Posebna liOletna praksa v k popravi ur in zlatnine v starem kraju
>	in Ameriki. Priznanja In pohvalo lma-i mo ne samo ««1 rojakov, temveč tudi od j drugorodeev. Xe bomo se ha ha 11, tem-. prinesite ali pošljite jH.kvarjeno _ uro, zlatnin<» ali grafofon, ter se pre-» pričajte.
Naša posebnost je novi govorilni stroii ali grafofon i. pri katerib ni potreba menjati Igle, nadalje ploSBe v vs»»h jezikih. t Posebno znižane » ene za tekoči mesec, to pa zato, da se ss rojaki Čim več bc-znanlmo.
1 Toraj. ako potrebujete kaj v zlatar-1 skem ali gjafofoiisketn oddelku, pridite aH pa pišlfe. da se seznanimo In se pre-^ pri'ate.
Naslov trgovine: THE WILLIAM SITTER Co. GI20 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Wm. Sitter, predsednik. J. Prostor, tajnik, J. Popetnik, podpredsednik.
iCENIK KNJIG,
katere ima v zalogi
SLOVEN 1C PUBLISHING CA).
82 CORTLANDT ST NEW YORK, N. Y.
MOLIT VENIKI:
Rajski glasovi, elegantni vez a
\ zapono	_70
j Rajski Glasovi, v usnje vez. $l.liO
, Rajski Glasovi, v platno vez. ■—.45
' POUČNE KNJIGE:
" Abecednik nemški	,_.25
Alinov nemško-angleakl tolmač, vezan	r—.50 Berilo prvo, vezano	.—.30
* Berilo drugo, vezano	___.40
' Cerkvena zgodovina	:_.70
1 Hitri računar	—.40
; Pesmarica, nagrobnic«	$1.00
1 Poljedelstvo	1—.50 ; Popolni nauk o Sebelar-
[ «tvu, vezan	$1.00
Postrežba bolnikom___.20
t Sadjereja v pogovorih	— .25 Slovensko angleiki in angl.,
j ulov. slovar	$1.50 , Slov.-angl in angl.-slov.
•lovar	,—.50
. Trtna ui in trtoreja	—.40
, Umna živinoreji	^-.50
Umni kmetovalec	<—.50 Veliki slovensko angleiki
tolmač	$2.00
VošSilni listi	,—.25 Zgodba »v. pisma .GO
ZABAVNE IN RAZNK DRUGS KNJIGE:
Božični darovi	,—.15
Don Kizot	,—.20
Erazem Predjamtkl	r-.20 ] Fabiola
Goeevaki katekizem	f—.25
Hedvika	r—.25
Hildegard*	r—.25
Hirlanda	—.25 Hubad, pripovedke, 1. In 2.
zvezek po	1—.20 llustrovani vodnik po Gorenjskem	«—.20 Izanami, mala Japonka	.—,20 J&romil	r—.20 Jeruzalemski romaz	^-.45 Knez firni Jurij ,	—.25 Krvna osveta	—.20 Leban, 100 beril	—.20 Malomeatne tradicije	—.26 Mesija, 1. in 2. zvezek	—.80 Mlinarjev Janes	«—.45 Na jutro vem	--.30 Na različnih potih	—.20 Nedolžnost preganjana ln
poveličana	>—.20
O jetiki	—.15
Odvetniška Urifa	—.80
Pavliha	—.23
Pod Turškim Jarmom	t—.29
Pregovori, prilike, reki	—.29
OPOMBA: Naročilom je prilo 1
to vini, poitni nakaznici, ali	»ofttn I ■snah la wainnaaa
j Revolucija na Portugalskem —.20 j Sreeolove« 1' Strelec
'Sv. Notburga	__20
j Titanik	__8q
Trojka, povest	r—.60
Turki pred Dunajem	_.83
Vojna na Balkanu, 13. zvez.	$1.8A Zgodovina c. in k. pespolka
it. 17 s slikami	_ 5Q
Zgodba o povišanju	—.30 Zgodovina gJov, naroda fl. zvezek
Zlate jagode, ves.	<—.30
Življenja trnjeva pot	—.fig Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevima Kudoifa
(Tragedija v Mejerlingu)	—.71
8PILMANOVE POVESTI:
1.	iv. Ljubite tvoje sovral-
nike	r~,2C
2.	zv. Idarou, kri^anskl
deček	__.20
4. zv. Prkiki judek	—/2U
(i. zv. Arumugan. sin indijskega kneza	r-.2fl
11.	zv. Udeča in bela vrtnica	<—.89
12.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
15. sv. Angelj sufnjev — M
KAZUi^EONIOE:
Newyorske ■ cvetlicami,	^
humoristične, božične, no-j voletne in velikonočne,
komad po	—.OS
ducat po	—.28 Z slikami mesta New Vorka
po	—_*§ Album mesta New Yorka
s krasnimi slikami, mali	—.89
ZEMLJEVIDI:
_ m.jm-	*
Združenih držav mali	r—.10 veliki	—.25 Balkanakih dr ta v	—.19 Evrope, vezan	—.50 Vojn asteuska mapa	$1.60 Zemljevidi: Now York, Colorado, Illinois, Kansas,	I Montana, Ohio. Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po	»—.28 Avstro Ogrsko mali	r-.10 veliki vezan	—.50 Celi svet	,—JMI Velika stenska mapa 0. B. na drugi strani pa «eli svet	fI.M žiti denarno vrednost, bodisi	v go-ih znamkah. Poitnina j« »H *a«b
KT "GLAS NARODA" JE EDINI 8LOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NAN J i
Kot zadnjih omenjeno. jc leta 1*73 in 1*74 v deželi vladala ve lika panika. Primanjkovalo je «lc narja, vsled «*-csar je bil kongres primoran. da bi izdal še več papirnatega denarja.
Leta 1868 je bilo določeno, da ne sme biti v prometu več kot za 356 milijonov dolarjev papirnatega denarja.
Kongres je sprejel predlogo, da se ira naliska š** za 4J milijonov, tla jra bo potem 400 milijonov »lo-birjev. Kongres jo j«- sieer spr»*-jt*l, t<xla prfilsednik Grant je dal nanjo svoj "veto".
Nastalo je veliko finančno vprašanje, pojavile tu> se nove stranke, namreč delavska in prohibieijska, v raznih javnih uradih je nastala največja korupcija in poleg tega jt- pa nastala spioina nezadovoljnost, zlasti iae«l republikanci, radi administracije, ki ni hotelu pri-voliti, kar jo kongres sklenil.
Finančno vprašanje je ostalo tako kot je bilo in s«» je pričelo nekako izboljševati.
Prišlo je leto 1H7G, leto predsedniških volitev.
Ko jr prišel i'*as nominacij za predsedniške kandidate, je bila prva konvencija prohibieijske sfriJiike, na kateri so imenovali tir« ena t lava Smitha iz Kentucky-ju m <;. T. Stewart a i/. Ohio. 'Platforma' prohibijstov je bila gotovo pn»liibieija ; poleg tega so pa za-, tevali tudi. da se odpravi policami jo, ki se je bila zlasti med Mor-mnnci v • tab razširila, in da se pre nivc oglaševati za loterijo in spli-h kako igranje.
Potem je prišla neodvisna na-l-iMlna stranka, ki je imenovala Petra < "ooper-a iz New Vorka in Samuela F. Car.v-ja iz Ohio in ki se j«* /lasti potegovala za večjo množino papirnatega denarja.
V juniju so se v Ciueiuuli-ju sestali republikanci in imenovali Kutherl'orda 1». Hayesa iz Ohio in Williama A. Wheelerja iz New Yorka. Ti so zahtevali, da se napravi red v državnih službah, v katerih je nastala, kot rečeno, velika korupcija; dalje, tla se trezno premisli glede kitajskih naseljni-kov in da se v pošte va ženske pravice.
I >erin»krat j so imenovali Samuela .1. Tildena in Thomaaa A. Jlen-dricksa. Ti so pa zahtevali vsestranske reforme; — v državni službi, v administraciji, v davčnem m vsakem drugem ozirn.
ALEXANDER-ZA.1MIS ,THC NEW OtBCK J»«MtER.
| Novi ministr. predsednik Zaimis.
' prebivalcev, današnja Velika Britanija pa vlada nad jniljoni I kvadratnih kilometrov in 440 mi-' Ijoni prebivalci'v. Kna četrtimi ee-^ lega sVfta- j<* ] h h I ^i»sp(nlstvorii ;m-gl»-škega naroda.
Poleg angleške sta pač še dve veliki državi na svetli, namreč Rusija, čije posest znaša 22 miljo-:iov kvadratnih kilometrov .s 173 miljoni prt bivalcev, in Francija, ki ima 10 niiljonov a samo 53 ini-Ijonov prebivalcev.
Smoter vse angleške zuuaiije politike je, ohraniti to po.sest, jo zagotoviti in če mogoče razširiti.
----,>»v _ _
Kako more nastati mir.
Zavezniki hočejo streti nemški militarizem, ne pa Nemčje ali nemškega naroda.
Petrograd, Rusija, 24. junija. -"Mir more priti le takrat, ko bo sovražnik pometen z zavezniškega ozemlja in ko bo pruski mili-tarzem za vedno strt", je rekel
v nekem pogovoru S. D. Sazonov. ruski minister za zunajne zadeve, ki so ga svoječasno nazvali "steber trosporazunia".
Minister Sazonov se je ravnokar vrnil z ruske fronte. V posebni avdijenci je minister razložil sorazmerje Rusije do miru, o katerem se toliko govori v nevtralnih deželah, zlasti še v Ameriki.
"Nemčija." je rekel zunajni minister, "je padla nad nas brez svarila. Zdaj. ko so se prikazala znamenja, da se ji ne bo posrečilo streti Evrope, in ko je pričela uvidevati, da so njene žrtve pričele pridobivati nadujo oblast, pravi, da bo krivda zavezniških sil, ako se bo vojna še nadaljevala.
"Taka izvajanja so nekako odkrito priznanje njene lastne šibkosti in nekak poskus, da bi skrila svoj obupen položaj, v katerem se nahaja; — in upam, da se bo pričel svet tozadevno kmalu zavedati, ako se že ne.
"Govorice o miru so zdaj čisto ničeve. Nemčija popolnoma gotovo ni in ne bo dobila te vojne; in ona tega tudi ne trdi. Mi tudi ne moremo trditi, da smo zmagovalci, vsled česar nam niso govorice o miru dobrodošle."
Vojna se lahko samo na en način konča.
"Popolnoma jasno je, da nemška moč vsahuje. ?Moč zaveznikov pa raste; to se dokazuje vsak dan pred Verdunom in sedajni napredek ruske armade, kakor tudi zadnja angleško-nemška pomorska bitka in zmage v Mali A-ziji. Takih uspehov niso zavezniške sile imele pricetkom vojne in jih tudi niso mogle imeti, iz enostavnega vzroka, ker se niso na-dajale, da bo sploh kaj sličnega mogoče v dvajsetem stoletju.
"Vojna se lahko konca samo na en način. Namreč, da bo »o-
vražnik pometen z zavezniškega ■ ozemlja in bo ugodeno vsaki na-• šib zahtev. Sprejeti mir pozneje, hi bilo ali prisljenje ali pa dolžnost. Civilizacija je prišla danes J na križpotje; ena pot vodi do postav moči in sile, druga pa do pravice, da lahko vsak posameznik uživa svobodo in prost razvoj v kulturi.
"Vsi zavezniki smo edini in združeni kot enota, kajti v to smo skoro priinorani. Razume se, da tudi mi kot vsak drugi, želimo, da bi prišel mir prejkomogoče, -— toda mir mora biti neke gotove vrste.
"Mir bo moral biti trajen; to je pa le mogoče, da bo strt pruski militarizem. Mi pravzaprav nočemo uničiti Nemčije ali nemškega naroda, temveč — nemški militarizem."
Rusko-ameriška trgovina.
Ministra Sazonova se je vprašalo, kaj misli o bodočih rusko-a-meriških zvezah; odgovoril je:
"Jaz mislim, da ne bo nika-kih ovir pri sklepanju tesnejših zvez. zlasti trgovskih, med Rusijo i si Ameriko. Z idejo se jaz popolnoma strinjam. Rusi in A-merikaiici smo vetiki prijatelji, toda premalo se še poznamo."
Poljska in zaloga hrane.
Z ozirom na Poljsko je rekel:
"Z ljudstvom v Poljski je gro-zovito slabo postopa. Sovražnik za pleni vse premičnine, ki se dajo vživati, vsled česar mora narod trpeti in stradati. Rusija je že pokazala svoje odobravanje, da bi se za Poljsko od drugod priva-žalo hrano. Zelo obžalujem, da je poljski narod zadela tako kruta usoda."	(United Press.)
Težki trenutki.
Bili smo vroč boj z;^neko pristavo. dva dni smo zaman skušali s streljanjem pregnati trdoživega sovražnika, ki je bil do glave zakopan in imel z bodečo žico zavarovane svoje jarke.
Pride povelje: "Pristavo z bajo-netnim naskokom zavzeti!" Za to skrajno sredstvo, ki stane mnogo žrtev, določi naš poveljnik zgodnje jutranje ure, ko je zavito vse v sivo meglo in ko je sovražnik bolj ali manj nepazljiv, oziroma zaspan.
Že ponoči smo se posamezno priplazili neopaženo v bližino 150 do 200 korakov do sovražnih zakopov. Tam smo ostali nadvse mirno, da se da dogovorjeno znamenje "klic sove". Pri bajonetnem naskoku odvisi namreč uspeh, da se četa popolnoma neopaženo priplazi v bližino sovražnika ter da na dogovorjeno znamenje vsi naenkrat planejo naprej in tako sovražnika presentijo, ker bi jih sicer mnogo postrelil. Na skovikanje planemo liki mačka na plen, do bodečih žic. ki so jih že naše granate deloma razdjale. Sedaj šele je opazil sovražnik, kaj se godi. Vsuje se to-'a krogel iz navadnih kakor tndi iz strojnih pušk, a v strahu strelja vsak previsoko, zato so nam krogle letele visoko čez glavo in imeli smo le malenkostne izgube. Z grozečimi hura klici smo se vrgli v strelske jarke in tedaj je pričel lelovati bajonet in poikino kopi-
to. Pri tem je navezan vsak na svojo osebno gibčnost in znajdijivost, gorje okornežem.
Človeka zapusti takorekoč poprejšnji človek, polasti se ga krvoločnost, ki bi jo najhujšemu roparju ne priprisoval. Seveda je to le lastna obramba in skrb za lastno življenje. Polasti se te čut o-samelosti, zdi se ti, da se boriš sam z nešteto vragi, ki te hočejo razmesariti in požreti. Živci so napeti do skrajnosti, potne srage stopajo na čelo, biješ in suješ v nekaki omotici, a moraš, če ne je po tebi. Kmalu je pobit sovražnik, nehote se ti izvije iz prs: Hvala Bogu, končano je. V tem hipu za-čuješ klice "na njih, na njih", vsnjejo se sveže sovražne čete v ta smrtni boj in iznova se prične ples demonov. V strahu pogledaš okrog sebe, kakor bi skal pomoči in vidiš mnoge svojih tovarišev, ki ležijo kakor snopje za žanjicami Z novo nadmočjo, ki ti jo narekuje maščevalnost, se vržeš v vrvež in zopet si zverina. Tako poteka boj, nagiblie se sedaj sem. sedaj tja, tudi nam hite nove čete na pomoč. Že vidiš posamezne sovražnike z nekakim tuljenjem teci s tega pozorišea. To vžge novo moe in pogum. Zapodiš se v vozel, kjer se jih bori pet, šest. Vidiš, da sta se dva, ki se nikdar v svojem življenju nista še srečala, preveč drug drugemu približala. Zagrabita se za grlo, puške jima odpadeta, izkušata drug drugega zadaviti in uničiti. Čimdalje huje vse upi-je, klici mnogo ranjenih se uduše. Bori se vsak kot levinja, ki ji ho-j čejo iztrgati mlade. Sovražnik ni' kos takim pošastim, prične se tuljenje, nekateri bežijo, kar jih ne-so noge, drugi prosijo milosti.
Kakor hitro je predrta na eni točki sovražnikova vrsta, polasti se ostalih neznanski strah in v neredu beže nazaj. Zaman so klici še živečih častnikov k pokorščini, a prepozno, nikdo jih ne posluša. Vsak skuša na svojih nogah uteči grozni usodi.
Pristava je naša. Okrog in okrog ležijo trupla ne samo sovražnikov, tudi naših. Prične se delo samari-tana, človek, ki je bil pred par minutami bolj zveri kot človeku podoben, ponudi našim kot sovražniku zadnjo kapljo kave, ako jo ima in obveže za prvo silo rane. Oko »se porosi, ko zapaziš morda dragega tovariša v kupu mrtvih in sočutje te obide ko gledaš toliko sovražnikov strtih in na različne načine razmesarjenih, spati spanje junakov, ki so dali kri in življenje za svojega vladarja.
Obide te pa tudi čut samozavesti, ko gledaš prazne sovražne strelske jarke in ponosom zakli-češ: "Zmaga je naša!"
Lord Selborne odstopil.
London, Anglija, 26. junija. — Lord Selborne, predsednik poljedelskih oblasti je odstopil kot predsednik baje zato, ker se ne strinja z angleško politiko v Irski.
ROJAKI KABOČAJTE SS NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DftliTiK
Med te-m ko se je vršila volilna kampanja, so sprejeli v Unijo <v avgustu 187Gj, Tolorado kot državo. Takrat je bilo toraj 38 držav. ki so dale 369 volileev.
Hayes je dobil 185 glasov. Fil-den 184; predsednik je postal Hayes, toda zato je moral še kongres odločiti, ker sta imela oba enako glasov.
Ko se je končala državljanska vojna je vladalo splošno mnenje in se je tudi v vladnih krogih javno govorilo, da je cela Evropa, izvzemši Rusijo, za časa vojne sim-patizirala z .lugom in želela, da bi zmagali konfederalisti.	_
Francija in Anglija sta bili skoro sovražni Severu. Francoski vladar je dovolil konfederalistom graditi vojne ladije v Franciji in je poslal celo armado v Mehiko, la bi odpravil republiko in ustanovil monarhijo. Mehika je imela t- Franciji, Angliji, Španiji in drugod veliko dolga. Ker Mehika ni hotela dolga plačati, so te države »oslale v Mehiko združeno arraa-lo. Kmalu nato sta Anglija in Spa-lija svoje čete potegnili iz Melii-ce, Francozi, katerim je takrat .ladal Napoleon, so ostali in uni-- i 11 republiko ter ustanovili cesar-itvo. Napoleon je imenoval za me-liškega cesarja Maksimilijana, »rata avstrijskega cesarja. To je lilo zoper Monroe doktrino, vsled ■esar so Združene države protesti-■ale, to«la Napoleon se ni na pro-este nič oziral, temveč je vse najenostavnejše ignoriral, češ, saj ni le morejo nič, ko imajo doma državljansko vojno. Ko se je pa civilna vojna končala, je general sheridan šel s 50,000 možmi proti f{io firande. nakar so francoski vojaki odšli in mehikanska republikanska stranka je vjela Maksimi-jana, ga ustrelila ter nato usta-lovila zopet mehiško republiko.
Tako se je obnašala Francija napram Združenim državam.
Veliko bolj sovražno lice je pa kazala Anglija.
V njenih ladjedelnicah so kon-Federalisti zgradili več vojnih la-lij, ki so potem napravile unijskim ladjam veliko škodo. Anglija je ise to odobravala in se veselila, »o je slabo kazalo za Unijo.
Leta 1S67 so Združene države I udi kupile Alasko od Rusije; planile so zanjo $7,200.000.
TWEJ>M2AEUS.
(fORTOF ATHENS) ( ^^^^^^
HOW UNDER. GUNS OF ALU ED WAlSMirS
Pristanišče v Atenah.
državam, pa so neizprosni, brezobzirni in go^podst važeljni." — Kant je povedal golo resnico. Angleška je država, kjer vlada največja svoboda in kjer je pravica najbolje zavarovana. Anglež je postavi tako pokoren, kakor pomorščak svojemu kapitanu, v vsem, kar ne spada pod postavo, pa uživa in tudi izrablja svojo' svobodo v polni meri. Kavno vsled tega vidimo, da na Angleškem že davno več ne poznajo takih domačih političnih bojev, ki na kontinentu razvnemajo še najhujše strasti. Ta/rn je postava že. vse uredila in obstojita pravzaprav le še dva problema: Home rule za Trsko in demokratiziranje do popolnosti, kajti demokratična je An-gh-ska, čet Aid i ima veliko in mogočno aristokracijo.
Zasluga, da so se razmere na Angleškem tako razvile, pripada srednjemu stanu. Tako vrlega, delavnega. izobraženega srednjega stanav kakor je na Angleškem, ga ni nikjer več na svetu. To je priznal rajni Aleksander pl. Peez. član avstrijske gosposke zbornice, in nemški publicist velikega ugleda. ki je leta in leta opozarjal nemški narod, da pride končno med njimi in Angleži do velike vojne.
Srednji stan je vzgojil tndi angleški delavski stan. Ki še dolgo [tega, kar je bilo v nekem berlin-<•ike.ni listu citati porodilo o velikem ljudskem shodu, na katerem so delavci razpravljali o vojni. Poročilo je reklo, da je občudovanja vrtnino, kako sigurno obvladujejo delavske mase parlamentarne običaje, kako preudarno govore in kako imajo sploh tako popolno socialno in politično kulturo. kakršno si morejo mase pridobiti samo v stari, popolnoma zavarovani demokraciji.
Ni dolgo tega, kar je bilo v ita-Ijanskein parlamentu proklamira-no načelo, da je saero ego i smo — sveti egoizem — najvišje državno načelo. Novega ni to nič, kajti v resnici so se države vedno tega •držale. v vseh časih in pri vseh narodih. Pri Angležih je to spoznanje le dosti bolj razvito, kakor pa pri teh in onih d mg i h državah. Angleška zunanja politika je vedno uravnavala svoje postopanje zgolj in izključno po interesih lastne države. Vsa nasprotja in vsa prijateljstva Angleške z drugimi državami so ibila vedno uravnana samo po tem, kaj je za Angleško bolje. Zato je Angleška imela že prijateljske zveze z vsemi mogočnimi državami, prišla z njimi v navskrižje in se zopet z njimi pobotala. Največ vzgleda nam daje za to minulo stoletje. Angleži so bili največji nasprotniki Francozov; Angleži so bili pred sto leti zavezniki Rusije, so jo v krimski vojni leta 1854. porazili, so ji po vojni s Turčijo leta 1879. iztrgali iz rok vse pridobitve in ji končno nagnali Japonce na vrat, zdaj pa so zavezniki Rusije.
V mnogih državah nima prebivalstvo dosti smisla za zunanjo politiko. Na Angleškem pa ga ima ves narod. Vsak Angiež od najimenitnejšega lorda pa do zadnjega pastirja se čuti kakor solidaren deležnik pri velikem podjetju, zavedajoč se, da je vsak dobiček, ki ga napravi njegova država, tudi dobiček zanj. Zato so Angleži v zunanji politiki vedno edini, ker vsak najneznatnejši človek lahko spozna, kaj je za skupnost dobro in kaj ne. S tako politiko je ustvarila razmeroma majhna Angleška imperij, kskonmega svet Se ni videl. Nekdanji rimski imperij je obsegal 4 milijone kvadratnih ki-
lflin*tmv in u tmad lQTk milinnnv
MornarisKi program.
Pododbor senatnega odbora za mornariške afere je pred par dnevi naznanil načrt, ki izboljšuje pred par meseci predloženo predlogo za povečanje mornarice katero je zbornica že sprejela in I enoglasno sklenila inkorporirati kot celoten petletni program.
Ta program vs-ebuje načrt za 153 raznovrstnih parnikov, iz-, med kateri?i bo 148 vojne vrste raznovrstnih razredov.
Ta program določuje gradnjo desetih vojnih ladij, ki bodo po I velikosti največje in šest krizark j ki bodo v vs akem oziru izpopolnjene in dovršene.
Se letos se bo pričelo 7. delom s štirinpedesetimi parniki.
Pododbor senatnega odbora za mornariške sifere je izdal sledeče poročilo:
— Pododbor se popolnoma strinja z novim mornariškim programom in pooblašča odbor, da prične še letos z: gradnjo sledečih bodočih udov mornarice: 10 vojnih la<tij prve vrste;
G vojnih krizark, velikih;
10	manjših krKark;
50 torpednih rušileev;
9 mornariških submarinov;
58 obrežnih submarinov;
1 popravljalni parnik;
1 bolniški pamik;
1	transport;
2	pomočnika rušileev;
J 1 pomočnik submarinov;
2 municijska parnika;
2 rečna parnika s topovi;
skupaj 153 ladij oziroma podmorskih čolnov.
i TEK IMA IZVRSTEN IN DOBRO SPI.
H. H. von Schlicku, tovarnarju , Bolgarskega Krvnega Čaja kateri je s stotisoči bolnih v stalni zvezi in danzadnem dobiva na kupe zahvalnih dopisov od onih, katerim je Bolgarski Krvni Čaj povrnil zdravje, je rojak Josip Cerjan, 6214 St. Clair Ave., Cleveland, O. pisal sledeče:
11	Pošljite še dve škatlji Bolgarskega Krvnega Čaja, ker sem se o njegovem dobrem učinku sam prepričal. Odkar ga vživam v vsakem oziru se boljega in lažjega počutim, izvrstno dober tek imam dobro spim in ne čutim se toliko trudnega kakor preje."
Eno veliko škatuljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja sa pet mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli :
Marvel Products Co.,
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Pripomba: Ako hočete poiOja-
* .M p-** m
Nekaj o Angliji.
Angleški narod ni pleme zase. Nastal j.- iz koltsk«*, germanske in norman>k»- krvi. a k«-r živi na otokih, ker ga loči morje <»d vseh drugih narodov, se je polagoma samostojno razvil in tvori dandanes tako samostojno individualnost kakor noben drug narod v Kvropi. .Morje je razdelilo za A11-pN-/.I svet na dva dela z najbolj natančno mejo. v domovino in v tujino. Od časov kraljice Elizabete in velikega Cromwell a je na Angleškem v veljavi sistem, od-pahniti in odstraniti vse, kar je tujega, ter vdušiti vsak tuj vpliv. Ta yistem jt* v jeziku in v navadah, v tipu cerkvene vere, v vseh državnih, javnih ;u zasebnih uredbah, v vhmiii nchanjii in delovanju, dal angleškemu narodu njegov za-sebiii, mul vse izraziti. Mamoatojni značaj. Anglež ve od Nemcev, Kraneozov in Italijanov <h>»4i bolj ra/likuje kakor n. pr. Slovan.
Anglež je sam svoj. Kristjan-utvo je tudi Angležem prineslo prvo kulturo, a čim je narod tej kulturi dorastel. začel boj proti katolicizmu. Ta boj je bil v prvi vrsti boj proti papiztnu. to je boj anglt-ške individualnosti proti veljavi rimske, torej tuje cerkve.
Angleška je bila dolga stoletja država velikašev in hlapcev in veli kaši bo se med serboj bojevali in pobijali, kakor velikaši v nemškem cesarstvu. Toda pod velikim Croonrellom m kraljico Elizabeto
se Angleži združili v celoto in postali enoten narod in ta ewot-Boot je find'»bivala od stoletja do «to|«?tja več moči na zunaj in večjo znotranjo fcilo, inedtem ko je bilo v Evropi še vse po starem.
Angleška je bila dolgo časa Že velika in močna država, ko «e ni imela »vetovne veljave. To je za-dobila šele po končani tridesetletni vojni. Ta vojna, vtled katere je posebno trpela Nemčija, je bila povod, da so najboljie delavske moet abeiale na Angleško in ponesle m »eJboj ogromne kapiUle, kar j« pivj agrarno (poljedelsko) in
prZ^indu^^M^o. Šele kot
pridobila svetovno veljavo. Zaradi svoje industrije je iskala kolonije in čim bolj je rastla njena industrija in so se razširjale njene ko-lujiije, tem bolj je morala gledati 11a to, da ohrani gospod.stvo na morju. Uničila je pomorsko in kolonialno silo Španske, uničila je I»omorsko in kolonialno silo Nizozemske. ker bi bila sicer sama propadla.
O Nemcih se pravi, da sta jih vzgojila šomašter in korporal, o Angležih se pravi, da sta jih vzgojila pomorski kapitan in krmilar. Obe šoli sta trdi in vzgajata trd-tie ljudi, obe šoli sta si podobni, a sta vendar različni. Ajigleži so kot pomorski narod prej, kakor vsi harodi. imeli priliko spoznati, kako koristna in potrebna je pokornost ; na ladji pokornost kapitanu, v .političnem življenju ]>o-komost voditeljem. Na morju, kadar je bila ladja v nevarnosti, kadar so valovi metali ladjo semiu-tja. so se Angleži naučili, kako važno je, da ljudje v vsaki nevarnosti skupaj drže in se brezpogojno pokoravajo zapovedim kapitana in krmilarja, in na ladji so v urah počitka zopet sj>ozna!i, da so si v žavljenju, kadar ni nevarnosti, vsi bratje in vsak zase svoboden človek. Ali si je mogoče misliti boljšo šolo za življenje? Pokornost in svoboda nista na Angleškem nikako nasprotje, kakor v gotovih drugih dreavah. Narod pomorščakov, kakor so Angleži, se je na ladjah naučil spoznavati, da je velikost njegove domovine, da je blagostanje vsakega posameznega Angleža odvisno na eni strani od tega. da se vsak poveljnikom pokorava, na drugi strani pa, da za more poveljnik svoje odgovornosti polne dolžnosti dobro izvrševati le s sodelovanjem svobodnih niož. Iz tega se vidi, da imajo tudi Angleži avoj način discipline, ki je pa seveda različen, recimo od francoskega ali nemškega načina. Pokornost na eni strani, svoboda na drugi strani, to je Angleže naredilo velike. Nemški filozof Kant, ki Angležev ni po-»ebno ljubil, jim je napisal sledeče spiičevalo: "Angleži kot ljudje in v razmerju med seboj so 'das ■ebatzbcrste Gauze von Men-KOtea' kot držav* proti dnmm
K POLOŽAJU NA GRŠKEM.
- Kratka zgodovina naše novo domovin«.
Slovensko katoliško ^
15	=1SI
potfp. društvo ffijSffi svete Barbare
ll====5i
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE "
Sedež: FOREST CITY. PA.
lakwHriru* dm* 21. juurjt 1902 * drimwi Ptuijlnak;
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF TETERNEL, Box 95 Wllloclt, Pa.
I.	podpredsednik: KAKOL ZAI.AR, Box 547, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 8IJ5, Rock Springs, Wjro. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
IT. tajnlk: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537. Forest City. Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 NortU Chicago St., Jollet, HI.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC. 900 Chicago St., Jollet, I1L
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Pittsburgh, Pa
I.	nadzornik: JOHN TORNlC, Box «22, Forest City, Pa.
II.	nsdzoinik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa.
III.	DV/Uornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave.. Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral. Kana. I i»orotnik: MARTIN ŠTEFANČlC. Box 78. Franklin, Kans. II. porotnik: MIHAEL KLOPčlO, 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Greenfield. Detroit, Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%, Bridgeport, O.
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton. Pa.
II.	upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se poSUjaJo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707. For« it CIt», Penna.
DruStveno glasilo: "G LAS NAROD A".
KING CONSTANT!NE
faoTe Sy AutC »L4. Jkr »OK«
Grški kralj Konštantin.
gflas naroda, 26. .tttv. ims.
&
itEsslMaiiska
B	:
B
Kitol. Jtdntti
-B
UJuMrpcriran* dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Prelaednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 67, Brad
dock. Pa.
Podpredaeduik: ALOIS BALANT, Box 106. Pearl Avt., Lorain, Ohio.
Qlavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Bor 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, SaUda, Colo. <„
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, UL
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421 — 7th St., Calnmet, Mick. "V
PETER &PEHAR, 422 N. 4th St., Kauaaa City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK. Route 2, Burley. Idaho.
POROTNIKI:
FRAN JU8TIN, 1708 E. 28th St.. Lorain, O.
J< PEP H PI Sli L AR, 308—6th St., Roek Spring«, Wyo.
G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MEBTEL, od druitva ■?. Cirila in Metoda, iter. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva tv. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, at., od druitva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pciiljatve, naj m pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ae ne bode oairalo.
Druitveno glaailo:"QLAS NABODi"
MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IN JEDNOTO
Za mesec maj 1916.
Dohodki.
Izdatki.
Za križ častni in svobode <
zlato.
— i Spisal gtarogorski.	i
I.	1
"Kosenka, Kosenka!" je klical f deri Samorad Pavlovi«' svojo vnukinjo. "Pridi no. pa poglej, kdo 9 Jjahn na onem vraneu tam doli!"
Devojka kakih osemnajstili let ' je pribrzela iz koJV k dedu. "Kje?"
"Tam doli za potekom. Napenjam ne i. napenjam, ali no vidijo! vee tako kakor nekdaj!"	1
Dekle je djalo roko na oči in gledalo. Za trpnotek pa je vzklik- 1 liiln 7. veselim glasom:
' žarko je!... Z njim pa Sla- 1 vi*a vojvoda."
Starve je š»*le s« daj opazil drugega jezdeea, ko sta prijezdila ' bliže.
••Re«. ona sta! Dekle, glej, da bo kaj za grla, jaz pa grem, da ju ■ pozdravim!"
Samorad Pavlovi*' se je spustil po strmini do ceste, da sprejme •
gosta. Kosenka pa je še pogledala jezdeca na vraneu in obrazek ji ja
za žarel, temno oko se je radostno ' za iskrilo. Pritisnila je roko na prsi in odhitela v ko<*o.
•Bog te živi. ded!*' sta pozdravila jezdeea starca.
"1 vaju, sokola moja!" se je J odzval stare**. '"Mislil sem, da so vaju Turki že pozobali. ker vaju tako dolgo nisem videl v Rešteti-eih."
"Dolgo?" se zavzame Žarko, "še pred nekaj dnevi sva bila tu."
Staree je prijel za stremene in dospeli so do koče Samorada Pav-loviča.
"Kaj pa dela mlada (nevesta)? Gotovo sanja o svojem Žarku in niti ne ve, da je tu", je dejal Slaviša in se ozrl po prijatelju. Ta pa je bil že pred vrati in Kosenka pri njem.
4'Glej. glej, kar zletel je na prej !''
"Zelo se ljubita", de staree. "Bog ju čuvaj turških razbojni kov in Holubaaia!"
T n je starec znižal glas. Sla viša pa pogleda živo in vpraša :
*• Holubana ?"	i
4'I>a! Prišel je snubit. Ali deklica ga ne mara in odšel je raz-srjen. Slutim, da iz tega ne bo nič dobrega. Holuhan mi ne gre prav iz sive glave. Saj veš, Slaviša, da tisti, ki služijo našim krvnikom, niso več našega duha, ampak po-turiee; in ti so hujši od Turka."
Slaviša je položil glavo na konja in se zamislil.
"Vidiš, enako je bilo s teboj in Xevenko! Kdo je kriv, da je umrla ona tako mlada in pod nožem?!"
Slaviša pa je odgovoril mračno: '"Ne spominjaj mi tega, ded!... Ali kakor bi rad gledal Gospoda, tako gotovo ubranim Kosenko in starem Holubana; ne uide mi, kakor ni ušel Ozrinberg!"
Kosenka, ki je bila v pogovoru z Žarkom, pravi:
"Ded. ču j, kaj mi svetuje Žarko!"
"Kaj pa, grlica?" se nasmehne starec.
"Da naj grem v varnejši kraj!" 'j 41 Pa pojdi I"
44A tudi ti moraš iti, ded! Brez 1 tebe ne grem nikamor."
•	4'Samorad ostane tu, kjer je osivel", odvrne resno starec.
1 "A jaz tam, kjer sem se rodi-1 la", de kljubovalno Kosenka.
•	Smeje se, pripomni Slaviša: I "Kaj pa Holuban?'9
I "Mar se ga bojim?! Saj je Žar-I ko pri meni!"
In kakor bi hotela dati tem be-. seda-m še večjo moč, se ga je okle-I nila.
I, Samorad Pavlovic pa reče do-i brovoljno:
I "Midi, da bo on vedno pri I teti t"	____.
1	440.75	i. n	277.0*1	277.00
o	451.01		i	■
3	214.10		156.00	156.00
4	136.30		94.00	94.00
5	91.86		61.00	61.00
6	90.49		47.00	47.00
9	475.20		329.00	329.00
11	79.2?		72.00	72.00
12	161.39	1500.00	108.00	1608.00
13	176.86		120.33	120.33
14	77.99			
15	213.52		110.00	110.00
Iti	175.52		66.00	CC.00
17	41.00			
16	477».KO		265.00	265.00
	259.56		58.00	58.00
20	179.23	1000« >0	61.00	1061.00
21	187.32		30.00	36.00
	186.85	1300.00	14.00	1314.00
25	319.54		62.00	62.00
26	174.83	150.00	9.0O	159.00
27	138.26		30.00	30.00
28	62.85			
29	184.6*		45.00	45.00
30	463.24		61.00	61.00
31	250.48	300.00	lOfi.OO	406.00
32	168.98	1000.00	119 00	1119.00
33	204.25			
35	154.82		76.60	76.60
36	351.00	1001*0	220.10	320.10
37	648.53		233 22	233.22
38	122.76	*		
39	187.82		255.16	255.16
40	218.71		144.00	144.00
41	76.17		31.00	31.00
42	177.65			
43	109.67			
44	133.15		30.00	30.00
45	186.62		112.00	112.00
47	182.95		37.00	37 .(M)
49	142.86		59.00	59.00
50	68.78		12.00	12.00
51	65.24	' • p*		
52 58 54 55 57 58 60 61 64 66 68 69 70 71 72 75 76 77 78 79 81 82 * 83 £4 85 86 87. 88 89 90	169.44 22106 121.01 114.12 94.t>6 137.58 94.46 103 04 47.61 166.14 146. On 72.75 58.80 240.04 40.73 132 06 • 63.26 59 13 203.77 18.67 52.82 154.70 67.71 149.38 162.43 52.11 » 45.26 75.25 104.68 56.14 81.20 260.53 _____112.65 o. w» - __ , * "HI	900.00 t*' 890.00 1000.00 107.25	112.00 33.23 48.00 15.00 41.00 36.00 48.00 12.00 254.91 10.00 14.00 43.00 38.00 48.00 54.00 46.00 58.00 17.20 7.00 16.00 65.00 26.00 108.00 4&JOO 27.00 »	112.00 900.00 33.23 48.00 15.00 41.00 36.00 • 48.00 12.00 254.91 10.00 890.00 14.0C 43 .Of] 38.0(1 48.0(1 54.0C 46.0C1 1058.0f 17.2C 7.0T 123.2: 65.0C 26.0f 108.0( 48JX 27.0C
Kosenka zardi in vpraša začudeno :
"Ali me nima rad?" "Zel o rad!" od vrne Ž ark o. "In če zahteva domovina krepke roke? — Xaj tudi takrat ostane pri tebi?"
44Za domovino ideva skupno na bojišče!" vzklikne navdušeno Kosenka.
Slaviša pa pravi s šaljivim glasom :	,
4'Saj še ne veš, kako se rabi orožje!"
Kosenki pa se zablišče oči in kakor blisk potegne samokres Zar-kn izza pasu ter klikne;
"Xe vem?!... Kamor ukažeš, pa poženem krogi j o !"
Ded pa pokima zadovoljno ter reče ponosno:
"Ej, vidi se, kakova kri teče po njenih žilah!"	i
Vojvoda vstašev pa pristavi: "Ze vidim, da si rojena za hajduka !. .. Potem pa le brani iu čn- j vaj svoj dom nasilja; zakaj krvavi dnevi se bližajo!" (Opomba: Hajduki so bili krščanski vstaši, ki so se skrivali v gorovju ter od-ondot napadali Turke in jih pobi-
jali.)
Zopet se oklene Kosenka svoje- * ga izvoljenea ter mu zašepeče s prosečim gla-som:
"Žarko, kaj ne. da je najbolje i
ako ostanem?... Povsod se mi lahko kaj pripeti!"
Žarko jo objame in dvigne od 4 .tal.
Samorad Pavlovic pa se obrne in se jame STditi:	i
"Tako!... Seveda!... Mi tu- ' kaj brbljamo, a se niti ne dom i slimo. da bi dali konjem, ovsa. Tudi vama ne hi škodilo kako krep- < čilo."
Posedli so na trati, južinali ter se pogovarjali. Večerno solnce pa \ je zrlo na veselo družbico in lahen vetrič je begal po grmovju in se poigraval z list j Hm.	(
"Kosenka. ali nam danes ne za-poječ nobene?" vpraša Slaviša. 4'Lepo pojfiš, da bi te človek ved- , no poslušal, ti zapeljivka!"
Deklica je skočila v kočo iu s«1 vrnila s tambnrico.	(
"Katero naj zapojem?" "Katero hočeš", se odzvo vsi hkratu.
Kosenka ubere strune, upre svoje črne oči v daljavo in za-Jpoje-.
'"Gledaj tamo jedna gora zelena, u toj gori bunar — voda ledena, u bunaru jedna čaša srebrna, a u čaši biela gruda od sni eg a. 1'zmi, dragi, grudu od sniega, pa ju met ni s lieve strane od-srca ; ako ti se gruda ona rastopi, — onako če srce moje za tobom." (Bunar = studenec.) (Metni = vrzi.)
&e ni zamrl zadnji zvok pesmi, kar plane Kosenka pokoneu ter spusti tamburico.	|
"Kaj so uzrle tvoje bistre oči?", vprašfc ded.	j
"Nekdo jaha belca", odgovori deklica in si prikriva oči, da bi bolje videla. Nato pa vzklikne:' "Vjeruša je!"	j
"Menda je izvohal, da sva tn-j kaj", se nasmeje Žarko. ''Dasi je ■ že star, jaha, kakor bi ga podili besi."	|
4'Preje bi on podil bese. kakor besi njega", meni Pavlovič. i "Moral bi biti vedeževaiec. svečenik ali kaj podobnega, ne pa vojnik in vstaš", pravi Kosenka. : "Nikakor ne! Baš med vstaši je treba zvite buče. prej kot kje » drugje. Zgovornega in dovtipnega človeka pa posluša rad tudi voj-
-	nik."	j
V tem je kakor vihar pridrrjal belec s starim Vjerušo, povsod znanim šaljivcem in zvijačni-kom.j . Siva, dolga brada mu je padala na prša. Skočil je urno s konja in . sopeč vpil na vsa usta:	j
"te ju ni v našem gnezdu (tabora vstafiev), sta tukaj! Po-j
-	zdravljeni, pobratimi! Aha, Ko-' sanka, ti že zopet poješ? Čakaj,
i kmalu ponehat, kmalu!"	j
(Pride Je),
v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri.
Imam še nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno.	< Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLACE. 1 \
Našel boš tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepšega; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli države v Ameriki. Našel boš vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem.
Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galouov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmuljo (goosberrv).
Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in deželo polno kokoši iu jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine.
ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ 06LAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ.
Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter šole, eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo bos katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje.
Videl boš. da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z vspeliom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih. ^ ^	f	-.K**
Pronašel boš, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar vtdeli niso. povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal Be baš, da imamo izvrstno pitno vodo.
Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer.
PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. " FRANK GRAM, NAYL0R, MO. POSEBNE PONUDBE SO:
40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izčiščed, aker $25.00.
80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25.
120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aker po $23.00.	—
200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00. ~
160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 5 akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00.
Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v najem ter plačam po $5.00 od akra.
Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hišami od $10.00 do $30.00 aker.
Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam deset let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, da se svet čisti.
JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10,00 PO AKRU.
Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežhan čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni junija polovico medu kot popolno plačo.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
i
1
1
S
Ji
101	47.70	16.00		16.00
103	144.46	112.65		112.65
104	30.35	63.00		63.00
105	98.81	33.00		33.00
106	101.32	108.00		108.00
107	29.99			
108	54.78	* 35.00		35.00 j
109	48.2«	62.00		62.00 1
110	103.80	72.00		72.00
111	153.00	21.00		21.00 1
112	44.44			
114	232.25	11.00		11.00
116	79.42	27.00		27.00
117	47.34	»		
118	v 35.61	lečm**)*		
119	19.57	.....	-.4-«--™	
120	38.86	tigftiP		i
121	56.31	8.00		8.00
	$ 14,007.36	8,247.25 5,309.40		13,556.65
Zemlja,kmetje in dom<
(Nadaljevanje).
**Pozdravi farane, potolaži jih v Krtstn in jim reci, naj molijo
zame!"
Popoldne se je pripeljal do vasi napne in, močan in zdrav n*>z z dolgo črno brado, .prepleftemo s Ki vimj viaketiei. In tolažil nas je me«ro obolAlema gospoda.
Tri dni ipot-eiu umrl gospod. K pogrebu nem ga seveda poina gal nesri zopet jaz. Tako žalostnega sprevoda nifw*m videl še eelo življenja. Vsa vas je jokala, žen ske «u> vile roke in šklepetale z ustnicami. AJeta je tarnala eelo
noč na pokopa I ir*u.
To je vse storila kolera, iz mož j«- storila otroke, j« žena. obupane »iojeneke. Povsod je bil jok. ki ni
bil nikdar v navadi v naši vafti in je skoro izumrl zna beti o«l tedaj, ko so Turki mesa ril i ned-oLžno de-rn in o*krunja4i dckWa, cerkve. kap«»lw'e in grobove, vlačili v suz-uost de«>ke, fante in innže.
štirinajst dni j«* razsajala kolera kot povodenj. Poten) je polagoma ponehala, eez mesec je odčH zdravnik. Tako *mo vedeli, da je končala <4ra«ia siha svoj tepež. Spomin je ostal neizbrisen na liste dni in stari možje z grozo pripoveduje o veliki ne<sreei.
Meni je prinesla Mitnico. Kaj bi \ 1111 pripovedoval o njem i lepoti! Tinti čas jsem ljubil njeno dušo, ki je bila bolj čista kot vtudenetiiea. I-»-pa je bila in to je vse, kar rečem Naš«* matere rode od nekdaj sinove junaške in brerf zale. —
Dogovorila sva se in mali je pritrdila najini zaobljubi.
Bil «fim svoj gospodar, imel sem
nekaj goldinarjev v gotovini 7a vsako potrebo. Veliko sem seveda porabil v materini bolezni, ko nisem skoro eelo leto prijel za delo v gozdu.
Vojak nisem bil. Rekli so, da sem ravnodilec. in prav so imeli. Hvaležen sem jim za tisto napako, ki so jo naišli na mojem telesu. Tri leta jesti kom in — in potem — hajdi tie znabiti v Bosno! Tako aem bil prost vseh ovir In lahko bi s« poročil precej. A umazana du-
m t je prekrižala vse načrte in račune.
Križnikov fJroga je bil sin najbogatejšega kmeta v vasi. Z za-\ istnim očesom je gledal mojo in Manieino ljubezen. Na vsak korak ni i je <pazil in Manici s« je dobri-kal, kjer .se je ruogel. Očrnil me je pri dekletu, da hodim pod druga okna. da marsikatera skrivaj za menoj pogleduje in da se ji jaz nasmehnjem.
Začel sem zope4 redno hoditi v gozd. da nie ni bilo po eele tedne, ko sem žgal oglje. Tako je imel capeljivec dovolj prilike, da mi je izmaknil najdražje, ga ujel y mrežo in se poigral z njiiu kot poreden ribič z ribo.
Prepozno sem zvedel žalostno resnico, ffroga se ini je hudobno nasmejal. M a nič in a mati me je odpravila s par neprimernimi priimki, dekle mi je očitalo nezvestobo. Manici ni&em zameril toliko kot. materi, ki je sedla na limani-ce kljub starosti. Želela si je za /entna bogatega kmeta. A kdor \isoko leta. lahko nizko pade. Tu se je zgodilo po tem pregovoru.
Žalosten in jezen na vse se»i se zakopal v gozd, delal kope, tesal *» !e*i| na ta način bolečino. In predno sem prav mislil, sem zacelil rano. Bi) sem mlad. ponose« in v delu sem našel pozabljenje. A obnovila se je rana.
Za Manic o so začeli ljudje kazati s p rslom. In zgodilo se je res. kar se je zgodilo redko v prejaušh časih: dobila je sina. Upal sem, da jo reMf fjroga sramote, a ni se zine« i I za greh. ki ga je storil. Zapustil j« je in si izbral bogato nevesto. 3 H fe' •	1
Smilila se mi je M&nica v srce, a t »omaga t i ji nisem mogel. Le eno mi je bilo mogoče: odračuna-ti fantovsko plačilo v obilni meri na (irogin račun. Počakal Rem ga nekega večera pod vasjo in tam sem mu jih naložil petindvajset, da je obležal na mostu in krevlja! pol leta. Slutil je, da sem jaz, poznal pa me ni in dokazati mi ni mogel.
Mamica je hirala in umrla" čez pet let r.a jetiki, nato je mati re dila sina Franceta, ki so je lepo razvijal. A Bog pomozi! Kaj bo z njim po njeui smrti?
Neke sobote sem se vračal zgo daj iz gozda. Xa trati pred vasjo aetn zagledal gručo otrok, ki se jo glasno krohot ala, v sredi je pa jokal decok, pretresljivo jokal in aa besno zaganjal v deklice in iasta.	i
"France, kdo pa je tvoj oče?*' ga je dražil prvi
"Vsak bmved nas ima očeta, ti ga pa uima^*'. je vpil dnigi.
**France nima očeta'', je ponavljal cel zbor.
"Imam ga, imam, da veste", je jokal France.
"Pa ga povej !'*
Molčal je, tolkel na desno in le vo ter se grizel v ustnico. Dva starejša sta ga zgTaibila za roke in vrgla na tla in tepli so ga.
"Dajmo ga, dajmo ga, saj nima očeta!"
V srce me je zabolelo, skočil «<em med gručo, o klofut al ot ročaje na desno in leivo in prijel fantka za roko.
"Ne jokaj, Franck! Pojdi menoj!"
Očeta nima, zato smo ga", je zinil najpredmiejfci.
"Tiho. še enkrat naj mu kdo k.ij očita! Čutil bo mojo pest!"
Bojazljivo so se poskrili in me s-ledali od dale«"*. Frajice je pa ihte! in zastonj sem ga tolažil.
' Stric, ali je res. da nimam očeta ?"
Imaš ga. Franeek, vsak človek ima o.'eta. In vsi ljudje imamo tudi Očeta v nebesih."
"Kdo je. kdo je, da jim povem ?*'
Jn lepa misel mi je padla v glavo. Bil Sem .je vesel in še danes se je im kesa m.
"Od danes sem jaz tvoj oče.
Francek."
"Vi — vi ste moj oče?" Gledal me je 7. dolgim pogledom, potem je povesil glavo m molče stopal poleg mene. Vedel shq ga do babice ter ji razložil neprijetno dogodbo in svoj sklep.
"Ti, Luka. da hi storil to! Nisem zaslužila tega ne jaz ne moja hči."
"Otrfik je nedolžea in treba je skrbeti zanj po vaši smrti. tiroga se ne briga za take malenkosti, velik gospod je postal in knpčuje z lesom."
Solza ji je zaigrala v očeh. le ena solza. Videl sem. da se kesa.
Od tedaj sem imel cilj v življenju. ki j« bil vreden dela iti truda.
France je hodil v šolo, kakor je velela postava; čeprav se mi je zdelo nepotrebnih polovico tistih čiričarov, mu ni^m branil nikoli. Ko je dokončal svojo dolžnost. >em g-a vzel s seboj v gozd in tam sem ga priučil vsemu, kakor je mene učil moj oče. Fant me je u-bogal rad ki mi je bil hvaležen. Poslušal je z veseljem moje naiilke in modrovanje ter ljubil samoto kot jaz. Ogibal se je Tina, bil zmeren. trezen in varčen, da sem se mu kar čudil. Ko je dorastel in spoznal podlost svojega pravega očeta ga je začel sovražiti. Prizadeval sem si z vsemi močmi, da bi zatrl ta njegov čut. Popolnoma se mi ni posrečilo. Vsaka nezgoda, ki je zadela bogatega Grogo pri njegovih podjetjih, ga je razveselila. Posebno nm je ugajalo, da so mu delali sive lase lastni otroci, ki ga niso hoteli ubogati. Tako se maščuje lastna kri, če jo zaničuje rodni oče, <v jo prezirajo in zasra-inujejo bratje.
O Francetu in njegovi babici le še par besedi. Saj take zgodbe so si podobne kot jajce jajcu, eno je daljše in debelejše kot drugo. — Morda je deset let toga, kar je umrla starka. Hišo in tistih par njivic je prevzel France. Nekaj si je prislužil sam. nekaj sem mu dodal jaz, in ko so predlansko leto •prodali na dražbi Starmanovo kmetijo, je polovico kupil on, si izbral pridno nevesto in danes redi živino In le malo gozdari. Dobil je že tudi sinčka, ki sem ga bil vesel tako jaz kot on. Kadar mi je dolgčas, ležem iz svoje bajte in se poživim mi d mladimi.. Silil me je. naj se naselim pri njem. Dokler mi Bog da zdravje in krepko naravo, rajši lamini po gozdu, poslušam ptičje petje m ponoči sanjam o preteklih časih. Ko mi bodo opešale noge in vid. pa pojdem v pokoj in se preselim k Francetu, da mi bo kuhala in prala njegova žena. Prej pa ne! In če mi bo, ne bo zastonj. Po smrti tako zapustim vse Francetu in njegovim otrokom, razun kar bo potreba za pogreb, zadušnice in večno mašo."
Vstal je. Zamišljeno je zrl v zu-belj nekaj časa. naložil znova tobaka v pipo in si prižgal.
Zunaj je vel hladen veter, na lahno je šepetalo drevje, nekje je skovikala sova.
"Ali Še ne spite?" me je vipra-šal Luka.
"Ne", sem mu odkimal. "Povejte še kaj o življenju v gozdu, Luka! Zelo mi ustrežete."
Stegnil se je po klopi, parkrat tlesknil z roko po stegnu in začel:
"Goed! Kdo bi ga ne ljtfbil! Toliko povesti je <r njem, tolikd
zgodb. To ibi govorile stoletne
smreke, da bi imele nsta in jezi fee. to bi pripovedovali javorji. Kako «0 nekdaj lovili tod medvede, polhe in rise. Tudi o vašem starem očetu bi govorile. Sam vam je znabiti pravil, ka-ko ga je strašil ris Gori v Štefanovem hribu je prenočeval z Bernatovim Jurijem, ki je umrl predlansko zimo. V bajti sta sedela ob ognju, palila vsak svoj vivcek in se pogovarjala o mladih letih. Zalajalo je tedaj nad njima in uganila sta takoj, kdo je pozni ponočni gost. Jurij se je prestrašil in mislil, da j*1 ravno prišla njegova zadnja ura. Molil je in se obrnil v kot. da ne bi videl strašne zverine. Spomnil se je najbrž tedaj, da je nekoč bral v nedeljo lešnike med mašo in ga je strašilo. Vsa dolina se je tresla pred njim. In ta-m je bilo največ lešnikov. Zlodej mu jih ni privoščil. Vaš ded je bil p» pogumen in ni izgubil nikdar hladne krvi. Postavil se je na stražo pred kočo in za krat«ik čas sekal mlado hukev. In prav ko je ris prihev-sknl do koče. se je podrlo drevo proti njemu in ga spodilo v dolino. Doli smo bili mi: France, par ogljarjev in jaz. Nismo s.e ustrašili zverine. Čemu? Saj bi mu maka ri sam razprašil gobec, taka I sem pred kočo in tovariši okrnp mene. Prilomastil jo je. da so kar pokale veje. Za vzdignil sem sekiro 131 mu preklal glavo, ko se je mislil zakaditi nadme.
D tihotapcih bi vedel veliko govoriti gozd, o rokovnjačih, o tatu Medliiiku. o vojaku, ki je .šel na dopust in se prekucnil v brezdno, o ponesrečencih, ki so se podrle nanje smreke in prevrnili vozovi. O ion bi vedeli govorili pivški in nanošUi {jozdorvi cele nof-i.
Pred sto leti je kar mrgolelo tatov, roparjev in razbojnikov po teh duplinah in dolinah. X6ben popotnik ni bil varen pred njimi, marsikateri je obležal sredi ee«te, ubit in oropan. Rili so tako predrzni, da se jo treslo nr?d njimi ponoči ljudstvo po vaseh. Kaj šele po kočah, ki jih je takrat ležalo le par ob cesti skozi Hmšieo. Zlasti ob francoskih vojnah so se na-klatili od vseh strani beguni. Ko je prišel mir v deželo, so si nekateri sezidali hiše po skrivnih hribih in se udomačili, drugi so se prijeli ogljarstva. veliko so jih po-lovili in postrelili.
Tihotapci so >hili boljši, pustili so ljudi pri miru. brigali -o se le za tobak in leblajtarje, ki so jim nagajali, kjer so le mogli. Nanos j«' bil tem brezdelnežem in klatežem -pravo zavetišče. S Krasa, šo nosili svoje nahrbtnike in se tihotapili po skrivnih stezah do rov-tar«kih vasi. Idrije. Logatca in Pivke. Sleherno skrivališča, vsaka luknja jim je bila znana. Kmetje so jim šli na roko in jih skrivali, kupovali od njih tobak, ta in oni je stopil z njimi v zvezo in ga raz-pečaval.
Skoro v istem času je živel neki MedliŠek. Doma je bil sredi tiste sdobeii ki se razteza od Sanabora do Bele in dere po njej ob hudih nalivih mogočen hudournik. Danes je tista hišii podrta, le par zidov še sitoji ter malo strehe in zanemarjena kapelica pod drča t o potjo s sveto družino, slikano na lesen podstavek. Kmalu bo dež in zimski vihar uničil še ta spomin lepih preteklih dni. Niže doli se je naselil nov posestnik, skrben gospodar, ki je kupil vso nekdanjo MedliŠkarijo. Zato je tudi podedoval stari priimek.
(Konee prihodnjič.)
Italijanski parnik potopljen.
London, Anglija, ii. junija. — Poroča se. da se je potopil italijanski parnik "Saturnia Fanny", lotiš ton. Moštvo se je rešilo. Zadel je najbrže na podmorsko mino.
Zaplenjena pošta.
Berlin, Nemčija. 25. junija. — Prekmorska agencija poroča, da je moral nizozemski parnik "Ziji-dink", ki je vozil iz Združenih držav, pustiti vso pošto v Angliji.
haAi zastopniki.
kateri bo poobltfenl pobirati naroft nlno aa "Glas Naroda" tn knjige, ka k or tndi aa tn drug« w aafto strok« •padajoče paslo.
Jcmv IM Affc. te «fcoll«a: Mlbsoi Obar.
ta PVoBCloMh GoL: Jakob Lorflln.
Denver, Cote.: Frank Skrabec.
Loadvlllo. Colo.: Jorrr Jamnlfc
Pnebte, Colo.: Peter Culig, Frank Janesh In John Genn.
SMftiOk Celo. te ofcoHea: Lnals Oo Btello.
Clinton, Ini.: Loeabert Bolskar. '
loilooenlli. tod.: Alois Rodman.
Wnlenj la te okolico: Lokat Podbregar.
Aurora, DL: lovno} ». TovbML
Hitli. BLi Frank JnrJoroo.
Degne, BL: Don. Bodorlnoo.
Irvin, Pa. In okolico: Vr. DemJUr.
iobnslown, Pa.: Frank Uabnmjo 1*
iobo Polanc.
Luzerne. Pa. te okidlea: Anton Osolnlk.
Meadow liA, Pa.: Oeorx ScOolta
Monessen, Pa.: Mstb. Klkelj.
Moon Run, Pa.: Frank Ma#ek.
Pittsburgh. Pa. te okolico: Z. Jakshe L Podvasntk. I. Magister tn O. K J*
South Bethlehem, Pa.; Jerne] Kn pdvflek-
Steelton. Pa.: Anton Hren.
Unity Sta^ Pa.: Jooeph Skerlj.
West Newton. Pa.: Jo« t p Jovan.
Wllloek, Pa.: Fr. demo m J. Peter mL
Tooele, Utah: Anton Paine.
Winterquarters. C tab: L Blafleh.
Black DiaoMod. Wash.: G. j. p0
renta.
Davie. W. Va. In okolica: J. Broslch
Thomas, W. Vo. In okoHca: Front
Kodjsn In A. Korenchan.
Kenosha. Wis.: Aleksander Pesdlr
Milwaukee, Wis.: Joolp Tratnik 1r Ana. Collander.
Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetila tn Mart iu Kos in John Stampfel.
West A Ills, Wis.: Frank Skok.
Bock Springs, Wye.: A. Justin. Val Stal teh tn Valentlo UarHno
SLOVANSKI NASELJENCI!
20 tisoč akrov zemlje na prodaj v Taylor, Lincoln. Eau Claire in Forest okrajih, Wisconsin. Že je na tisoče Slovanov, ki so kupili farme. Cena zemlji je $7.50, $10, $12.50 do $15 za a ker. Zemlja se računa med rodovitne farme. Pišite ali pa pridite sami!
Slovenian Colonization Agency,
Maroehnieh & Co., 124 — 5th St., Milwaukee, Wis. Zastopamo Soo Line Ry. Land Co.
Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji.
Lahko se pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništvu v Rusiji ali Italiji Potrebno je, kadar se nam denar posije, da se priloži tndi njetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ka sprejmete njegov naslov, te ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in mn ne mogli uročiti denarja.
TVBDKA FRANK fUKBKR, 02 Cortlandt St- New York. H. Y.
■ U Bollo, DL: Mat Conp.
Nokomts, 111. in okolica: Math. Gal-
, Bhek.
Orleaby. HL: Matt. Hrlhendk. Waukegan. HL In okeUea: Fr. Pet-korfiek tn Math. Ogrin.
So. Chicago. HI.: Frank Cerne. Springfield. DL: Matijo Barbortt Cherokee, Bans.: Frank Režlsnlk Columbus. Kana.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovee. Frontenae, Kans. la okoHca: Fraol Kerne in Rok Finn.
Kansas Otj, Kans.: Peter 8ehnoUor Mineral. Kans.: John Stale.
Rinco. Kans.: Mike Pencil.
KitzmiUer, Md. in okolica: Frank Vodopivec.
Calnmet, Mich, la iUIm:
Shaltz, M. F. Kobe In Martin Rade.
Manlstteue, Mich, la enoOsa: «rui fnWtn
So. Range. Mich. In okeUea: M D
Likovlch.
mahoha. Mina.: K. Zgane In JacoO
Petrlcb.
Dulnth, Minn.: Joseph Sharabuo. Ely. Minn, in akoUca: Ivan (Joule, M. L. Kapsh. Jos. J. Peahel in Loul* M. PeruSek.
Evcdeth, Minn.: Jarlj Kotse. Gilbert. Minn. In okolica: U VeeeL * Hibkinc, Minn * Iran Pooie. KitzvUle, Minn.: Josip Adamlch.
Nashvrank, Mlm.: Geo. Mauriu.
New Dulnth, Minn.: John Jerina. Virginia. Minn.: Frank H rova tleh.
St. Louis, Mo.: Mike Qrabrian. Klein, Mont: Gregor Zobec. Great Falls, Moot.: Mstb. D rich. Bed Lodge, Mont.: Joseph J era J. Roundup, Mont.: Tomaž Paulln. Gowanda. N. I.: Karl Sternlia. Little Falls. N. V.: Frank Gregor ka Cleveland. Ohio: Frank Sakser, J j Marines, Chas. Karllnger. Jakob Bes !
ulk, Jobn Prostor In Frank Meb.
Barberton. O. In okolica: Matu Er* : mar.
Bridgeport, O.: Frsnk HoCevar
C'ollinwood, O.: Math Slapuik.
Lorain, 0. in okolica: J. KiunSe la
Louis Balant.
Niles, Ohio: Frank KnguvSek. Voungstown, O.: Ant. Kiaevj.
Oregoo City, Ores.: M. Jostln.
Allegheny. Fa.: M. Klaricb Ambfidge, Pa.: Frank Jakte. Bessemer, Fa.: Loots Hribar Braddock. Pa.: Ivan Germ. Brldgevilie, Pa.: Hudolt PleterSek. Burdiue, Pa. in okoliea: John Dem-Sar.
Canonsbnrg, Pa: John Koklleb. Cecil, Pa. in okolica: Mike Kočevar j Cooeniaugh, Pa.: Ivan Pajk In Jobs ' Zupančič.	j
Claridge. Pa.: Anton Jerfoa Broughton, Pa.: in okolita: A. Dem- i •ar.
Onrragh. Pa.: Dragutln Slavi«. Dunio, Pa. In okolica: Joseph Sabor, i Export, P*.: Frank Trebets. Forest City. Pa.: K. Zolar In Fraak j
Leben In ilath. Kamin.
Farell. Pa.: Anton Valentlo«!«
Greensburg. Pa. te okolica: JoMpt! Novak.
IŠČE SE DRVARJE
v Mellen, Wis.; po $1.30 od eor-da: diober rasteč le??.
Chareoal Iron Co. of America, (20-6—3-7)_Mellen, Wis.
Važno za priseljence!
Državni delavski department Združenih držav je odprl svoj urad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Yorku. Urad je odprt vsak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne.
Namen tega urada je, nuditi naseljencem nasvet, pouk in po-inoo, in sicer vse brezplačno.
Ta urad je obenem tudi posredovalnica za delo in deluje sporazumno iu v zvezi z delavskim departinentom Združenih držav.
Zsl storjene usluge ni treba plačevati nikakih pristojbin. Pišite ali pa pridite ocpbnol
NAZNANILO.
Izšla je brošura pori imenom: AVSTRIJSKE VOJNE SLIKE.
Izdal in založil jo ie Viktor -T. Kubelka. ( isti dohodek te hi-ošnre
j« namenjen .'avstrijskim vojaškim ujetnikom v Srbiji oziroma Rusiji.
Zvezek te brošure vt-ija ."»»>c. Vsa tako nabrana svnta 1k> izročena ameriškemu RdeAenm križu, ki bo denarji* j-.'i:/i|elil med avstrijske vojaško ujetnike n;i Ku-
sketu.	j
IlroAura 4il»>i^a sl.-deee slike: Prodiranje avstrijskih ."-.-t v Rusiji. — Karo! Franc .hm-f. av->iiij>ki prestolonaslednik iu poveljnik našejfa tretjemu avmadne-gu zbora v Italiji. — Avstrijski prostovoljk* — Avstrijski poizvedovalni balon. — Avstrijski vojaki / avstrijskimi iu nemškimi zastavami. - - Avstrijska kolona na poti v Rusijo. — Avt.umolol Rdečega križa. — (Iddelek avstrijskih konjenikov. _\lo>.r, ka.t«ire»a so zgradili avstrijski pionirji. — Avstrijske r-ete v uokem strelnem jaiku na Poljskem. — Avstrijci sf» zavasovali ^vf>jo postojanko pre^l rn-klm iiapadnitj. — Avstrijski častniki v helih snežnih plaščih. — Av.vM-ijski tovorni avtomobil na j>ro«fi. — Vnuk Andreja Hofferja. A vst ri.jska artilerijska postojanka v Srbiji. — Zavzet strelni jarek \ (iorlicali. — Avstrijski vojak pelje svojega ranje-nejra n©ni-ke«a tovariši* v Iniiniš-nieo. — Avstrijski vojaki defili-rajo pred generalom Maekense-110111. — Vožnja na saneh. — Avstrijski ranjenec in strežnica Rdečega križa. —- ti rab avstrijskega letalca. - Avstrijski vojaki spravljajo čolne na teko San. — Oddelek konjenice v (»oliciji. — Vojaška maša 11a pi ostem. — Tabor avstrijskih čet v Srbiji.
Naročila na brošuro iu denar naj se blagovolijo poslati:
VICTOR J. KI'BELK A, 17 Battery PL. New York, N'. Y.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "(iLAS NAHODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽA-V A H-_
Oglju Laka.
■ i . •
Slik«. Spisal Ivo Česnik. ♦
Rad bi izvedel za naslov -TOHXA OMAHEX. Doma i© iz Trošin pri Višnji gori na Dolenjskem.: S svojo družino je prišel v A-i meriko leta 1902 ter se nastanil; v Lorain. Ohio. Kdor izmed ro j jakov ve za njegov naslov, pro-; sim. naj mi ga j »vi. ali naj se pa i sam oglasi. — dolin Volk. Box 387. hisholm. Mino. i —(i) _
INDIJANSKA REZERVACIJA
v Colville, W ash., je odprta za naseljevanje. Vlečenje se vrši 27. julija. Okrog 400,000 akrov. Zemlja za sadjerejo, poljedelstvo, j mlekorejo iu živinorejo. Natančna mapa s popisom in pojasnilom 9 poštnino vred stane $1.00. Vojaki, mornarji (ali njih vdove) civilne ali španske vojne se lahko uknji-žijo pri agentih. Na zahtevo vam pošljemo tozadevne listine, ako naznanite, kje ste služili.
Smith & McCrea, Eagle Rid g.. Spokane, Wash.
_(12-6—17-7)__
SLOVENSKA PEVSKA DRU ŠTVA IN PEVCI ŠIR0M AMERIKE, POZOR!
ZADNJA IZDAJA " Sloven.krh
narodnih pesmi" bode v prvi polovici meseea julija gotova. Vsem:
cenjeni m naročnikom naznanjam.! da dobe svoje pesmaric' v I'-ni ča ! su. onim pa, ki so me / mnogimij pismenimi vprašanji polastili, naj /.na o jam in izgovarjam jrotcmj našega "(.'las Naroda"', da stane!
/ailiija izdaja narodnih	$1':
J in da naj se po/uri jo / naročilom,
ako hočejo imeti kito lepih naših pestmi. Osebno <nlf?ovarjati ne morem. ker mi časa popolnoma pri-
umijkuje.
S slovenskim pevskim pozd-ra-' v o m
Ivan M. Adamič, pevovodja "Slavca". irtfG Lincoln P!.. Brooklvn X. V J f -'4-26—6.)	i
Kje je PETER ŠTA.TAR? Doma je i7 Tanče gore pri Črnomlju. P ml enim letom j* bival v West ine ("oil. Kdor rojakov ve za njegov naslov, ie p rosen, da ga mi naznani, ali na.] se sa:n oglasi na naWo\ : John (lasperich, t 'best nut Sr., Tam .">. Calumet. Mich.	(24-27—C)
IŠČEM ^
do IfiO mož za delati "sve-larje . Dela j- za tri leta. Gozd dober. Plača na 14 dni. Javite se na :
Austin P. Pet tit. (i02 —601 t 'rockett St., 24 _>!>—ij	Beaumont, Tex.
PRVA HRVAŠKO-SLOVFNSM TOVARNA TAM3URIC V AMERIKI
priporoCa M rtm
nHmn	i>laTCii»kiu tam«
barilkim xboiooi, k«kor tudi po««* uiczuikom, ki |)u-tj^B	biju Umbai«. V"
tej toratai te itd®-jffiBi	iu)ejo Uuibara p«
fBGS	nojoot« jtem »itU'
V	mu <ujp*p*la*|-
8 m	Uk uin^taiiidit mm-
s 8 Brtit*
S ^H	Okr»l«»« »u s bi.
fj H	«eri i* rnkovnl-
B IB	utrni roiaatl.
S S	Velika ulofi
0 ^JSk	godal
yy^SfK i a n«)LoljSih
^ofiS^fl Uiofoitov tur tihih wWBLpStf Blovtioakib ploSč 1,
iVji^raČažsag^feS^ Veliki ilatuon* ffB^^gj^My puiijem ruk$m■
lMiso),
Ivan fienčič
^^L	4054 &t. CUir A««.
Cleveland, Ohi<x
Kadar J« kako druStvo namenjeno kapltl bander«, aattav«, regalj«. r M bene Instrumente, ^ai« itd., ali pa kadar potrebujete uro. verižico, priveska, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene aa cene r prala ta. Upraiaajt Vat stake le 2c. pa s! bodete prihranil! dolarje.
ve* vrst poSUJam brezplačno. FUtte poaj	'
IVAN PAJK & CO.. Conemausrk. Pst. Bo* V2M
t ZASTONJ
Zdravniška knjižica 1
Ta knjižica pove enostavno, kako se neka- I e bolezni, kakor je sifilis ali aastruplje- I i krvi, mozolji, kožna bolezni, stare rane, I čna slabost, moška onemoglost, semeno- I > in ledvične teškoče, nalezljive in druge I iske bolezni na spolno-urinarnih organih, I .ijo privatno doma. in z majhnimi stroški. I
li o našem vspešnem zdravljenju drugih I ti želodca in jeter, žolčnica, zapeka; zlata I
ptomov: l»ol<*rirte v križa, boleSine v Kgtbih, gla- I v Želodcu, povrarauje luan^. bljuvanje, /olčno I ifia, izguba »panja, aiabe sanje, slabost iu nagla J ^ilraženost. onemoglost «>b jutrib, »"rni kolobarji 1 ugibanje družbe, nemarn(..-it, bojazen in srčna ■ □je, da va.š telesni sistem ni v redu in da potre> fl pomočL
am pove dejstva glede teh simptomov in teSko«; I
Ijenju, ki pumama ni(.>kim do zdravja, moči in ■ ilo^-i znanosti je in vsuebuje nasvete in podatke, I
ifi vsaka ženska, posebno p:t tisti, ki se name- I »./nate vzroke svojega trntj.-nja in kako hi se I e to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite I
i kupon še danes.
1000 Madiiob A Clinton St«.. Chicago, II!. I
mi takoj va3o zdravniško knjižico popolnoma ■
■
'm
—	Toda, človek — je rekel Rodin — saj me boste zadušili.
—	Če hočete, da vas ne bom zadušil, mi povejte resnico.
—	Gospod pustite tra vendar v moji navzočnosti ! — je vzkliknila Adriena
—	Gospod Dagoberr — je rekla Grba — ali ne po7nare eoipc-
diene Cardoville? — Nikar se ne jezite.	,
30	(Nadaljevanje).
—	K<lo s^m • — Jaz sem tajnik abbeja Aiprifrnyja.
—	Tako? — Titjnik abheja, ki upravlja premoženje moje teto? — 1*0 teh besedah pa je Adriena ostro pogledala.
—	To se pravi, bil sem lajnik, zdaj pa nisem več. — Njegove intrige se mi ne dopadejo. — Sel sem od njega in sein zdaj brez službe in brez kruha.
—	Moj Bog, gospod, na kakšen način st«* mogli biti tako slepo o-rodje v njegovih rokah?
—	Sam ne vem, gospodična. — Ta človek je nekaj posebnega. — Nikdo ne zna tako uplivati na ljudi kakor on.
—	Proti katerim osebam je bil naperjen komplot ? — Ali samo proti meni, hčerkama generala Simona in princu Džalmi?
—	Ne. ne. — Proti nekemu tovarnarju, katerega je poslal abbe na »T«ig, sinno da bi ne mogel dospeti ob pravem času in proti nekemu rokodelcu, ki je čez glavo zadolžen in katerega so zaprli.
—	Zakaj s«, j«- pa to zgodilo? — Zakaj? — Povejte mi, prosim.
—	Tejra vam ne moreni danes razložiti, to so prevelike spletke. — Zadostuje naj vam Je to, da je abbe strašno velik sovražnik vaše družine. —
—	Zakaj st«- pa bili v njegovi službi, če ste vedeli, kakšen človek jef
—	Abbe mi je plačal dva najsi tisoč frankov in zato sem bil pri njem. —
—	Na kakš« it način se boste pa zdaj preživeli?
—	Nekaj sem si prihranil. — Zdaj sem namenil odpotovali v svojo domovino iu dobiti kje kako službo.
—	Nekaj časa boste pa še vedno ostali v Parizu, kaj ne?
—	Da, morda še tri ali štiri dni. — Č lovek kot sem jaz, ni več za Pariz. — Morda se še kje vidiva, toda težko, da se bova. — Svoja stara Wa hočem preživeti v miru.
Rodin jo ie bil popolnoma prepričal. — Nekaj časa je premišljevala. potem je pa rekla :
I)a, gospod, prav ste imeli, da sle šli od njega. — Jaz sem vam iz srea hvaležna. Ker sle i/guhili pri njem službo, vam bom dala malo nadomestilo.
—	O, gospodična, predobri ste.
Tedaj je vstopila služabnica.
—	Neka frrbasta šivilja jc na hodniku. — Pravi, da bi rada prišla k vam.
—	Naj nekoliko počaka.
—	Zdravnikov voz tudi že čaka.
—	V pol ur- bom prišla. — Gospod sodnik — je rekla Adriena — jc gotovo že dobil Simonovi hčerki?
—	Seveda seveda. — Kdo pa je ta grbasta šivilja?
—	To je vodojenka nekega mladega delavca, kateri me je hotel odvesti odtod. — Zelo dobra deklica,...
rtihnila je. ker seje pojavila Grba na pragu.
Tretje poglavje.
SUMNJA
Adriena jc <Jrho prijazno pozdravila, dočim jo je Rodin grdo f »ogledal.
—	Vi ne veste, kako dobra je ta deklica. — Ta je pravi zaklad. — Vrjemite mi gospod Rodin. — Boste videli, tudi vi jo boste ljubili.
Grba jc neprestano gledala Rodina. — Zdelo se ji je, da ta človek ni posten in da ni prav, ker se gospodična pajdaši ž njim. *
—	Gospodična — jc vprašal po kratkem molku — ali niste bili vi sprejeti preti par dnevi v samostansko službo?
—	Seveda
—	Aha. zdaj se pa že spominjam. — Vi ste torej sodojenka o-iiega delavca, ki je bil zaradi neke pesmi zaprt.
—	Da — je odvrnila deklica in povesila oči.
—	Lji.ba moja. od danes za na p rej, boste vedno pri meni. — V moji sobi boste spali in povsod boste, kjerkoli bom jaz.
—	To je preveč, gospodična Cardoville.
—• Kaj bo preveč. — Hvaležna sem vam. — Ako nočete biti zastonj, mo boste kaj šivali. — Dela ne manjka pri meni.
Grba je nekoliko časa premišljevala, predno je odgovorila gospodični. — Po dolgem premisleku je rekla:
—	Gospoda Dagoberta so danes pozvali, da naj pride sem. — Pisali so mu ,da mora priti na vsak način sem, če so mu še kaj pri i»rcu one stvari, za katere se je tako prizadeval. — Najbrže gre v tem slučaju za hčerki generala Simona. — Najbrže bo šel najprej v samostan, ker ve, da sta tam zaprti.
Adrii-na je pogledala Rodina, ki je skomignil z rameni in rekel:
—	Ali s«* ne spominja, kaj se je zgodilo danes zvečer?
—	Saj sem mu |w»vedala — je rekla Grba, da deklic ne bodo izpustili. — Toda on me ni poslušal, ampak mi je rekel, da bo šel na vsak način. — On jc prepričan, da bo otroka dobil.
—	Samo, da bi ga lic spoznali! — je vzkliknila gospodična Cardoville.
—	Ne vrjamem — je odvrnil Rodin. — Meni se snmo zdi. da ga ne bodo spustili v samostan. — Zdaj sem opravil svojo nalogo, go-s(H>čna. — Jaz imam dovolj dela. — Iti moram namreč k princu Džalmi. — Kje se bova sestala gospodična, tla vam bom še kaj pojasnil V
—	V moji hiši, katero sem najela. — Čakajte, še nekaj sem se apomnila. — Princa nikar ne pošljite v paviljon. — Prepričana sem, da bi bili vsi proti tmu. — laz imam v Parizu se eno hišo, in tja ga homo poslali. — Hiša je moderno urejena. Škoda, da stoji hiša tako na samem. — Pa še nekaj. — Prin<-u nikakor ne smete povedati mojega imena.
Rodin je bil zelo vesel.
—	Seveda, gospodična. — Vsako vašo željo bom izpolnil, če bo le mogoče. — 1'pam, da vam bom mogel že jutri kaj novega sporočiti. —
—	Čakala vas bom — je odvrnila Adriena.
Rodin je odšel. — Na pragu je pa srečal Dagoberta, ki ga je zgrabil za goltanec in vzkliknil:
—	Aha, slednjič sem dobil lopova!
I
. _	__Četrto poglavje.
\	OPRO&ČENJE.
—	Za boijo voljo* — je vzkliknila Adriena. — Kaj vam vendar ne pade ▼ glavo?
—	Kaj bi mi padlo v glavo T — je odvrnil Dagonerc m vedno bolj tresel ubogega Rodina. — To je eden onih ljudi, ki so odpeljali sboJm* otroka. — Jaz mu bom že pokazal. — Ko sem prišel v samo-
atan. ao ud pred noaom zaprli vrata. ___
Ko je Dajrobort zaslišal lo ime, so je ozri in izpustil Rodina. .^zastopnik
Rodin je bit ves rdeč od same jeze. — Drugega ni mogel storiti
kot parkrat prav močno kihniti.
—	Zahvalite se gospodični, da ste na tako lep način prišli iz mojih rok. — Takoj odidite od tukaj. Če ne, se bova še drugače spogledala.
—	Pomirite se vendar — je rekla Adriena.
—	Jaz da bi se pomiril! — je vzkliknil Da Robert. — General bo najbrže še danes tukaj. — Kaj naj mu rečem, če me vpraša, kain sem spravil njegova <Iva otroka?
—	Ali je mogoče? — je vprašala Adriena.
Rodin je pa vztrepeta! po vsem telesu.
Včeraj mi je pisal general iz Havra. — Tam se je izkrcal in odpotoval proti Parizu. — Ze tri dni si na vse načine prizadevam, da bi zopet, dobil otroka. — Jaz jim bom že pokazal tem lopovom. — Včeraj se jim ie načrt temeljito izjalovil. — To je banda. vam rečem.
Rodin ni odgovoril na te besede, pač je pa rekel gospodični, da naj pristopi k njemu. — Vojaka se je namreč preveč bal, da bi šel v njegovo bližino.
(Dalje prihodnjič).
NAZNANILO IN PBIPOR0.
ČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naa potovalni
Srbski kralj Peto,- o Avstriji.
Por oče vale«* "Associated Press'" poroča, da se boje, da kralj Peter oslepi. O razmerah z Avstrijo je izjavil: Srbija je želela vedno, da živi mirno z monarhijo, a monarhija je fevdalna, fevdalizem pa ne trpi v svoji bližini svobode. Ob časih Obrcnovieev je sodila monarhija o nas tako. kakor sodi zdaj. Bali smo se vedno, da nas hoče izrabiti za koristi srednjeveškega plemstva. Kmetje smo, a svo-
bodni kmetje. Moj deti je bil kmet, na kar sem bil ponosen, kakor na svoj prestol. Trdno upam. tla postane Srbija zopet svobodna in neodvisna. Ne umrjem. dokler ne zmaga Srbija.
Kruppovi uslužbenci.
Glasom zadnjih poročil, ima tvrdka Krupp v svojih tovarnah v Nemčiji, v katerih izdelujejo nm-nieijo. 68,972 uslužbencev, izmed katerih je 13,023 delavk.
g	POZOR! g
jj	HIPNOTIZEM |
u	IsKla le Tieskoil unlmlTS ti
S	knjiga, kakorfine le nimajo Slo-
H I	venci ne tn ne t start domovini M
Sj J	Kdor Jo bo naroČil, Jo bo s ttllt*
1	kom prebral ln dobil vpogled ▼ H
t?	marsikatere stvari, o kateri* do-
SS	adaj Be slutil nI, H
M	Knjiga Ima prek« it* atranl, 5J
22	opremljena Je i dvanajstimi kra- m
S	stil ml alikamL V njej so natanft> M
22	na navodila aa hipnotiziranje, v A
»	njej so nadalje pojasnjeni pojavi, K
Jv	katere smatra navaden glovek sa a?
m	nenaravne. K
W	Stane 60 centov. Tri knjige 9131. JJ
ff	Oni, ki nI ž d Jo sadovoljvn, naj Jf
M	jo vrne ln dobil bo denar nasaj. w
H	Naročajte pri: W
$	"SLOVENSKA KNJIGARNA". S
H	p. 0. Bex 1611, New York, N. Y. J
Mr. FRANK MEH,
kateri je pooblaščen pobirati na ročnino na naš list, knjige in dru ge v našo strogo spadajoče posli ter izdajati pravo vel javne poti dila vsled česar ga rojakom naj topleje priporočamo.
Upravnistvo "Glas Naroda"
PLEŠASTIH NIKDAR VEČ.
Prof. Long-ov Magnettfnl glavnik
odstrani prah, povspeSI rast In za brani izpadanje las. Ozdravi glavobol. Se ne zlomi. Cena $1.00. Moški žepni čestitk za brke t!5c. Po sprejemu te svote, po-Sljenio kamorkoli. Pišitf»: Novelty Sales Co., P. O. Box 1352, Pittsburgh, Pa.
Pozor!
V zalogi imamo iz starega kraja importirane
SRPE.
Cena 60 centov s poštnino.
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od prejšnjih zalog.

Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THE BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje pri-aeljenee ter jim pomaga, če so bili oaleparjeni, oropani ali če ao a nji-' mi slabo ravnali, r j Brezplačna navodila in pouk ▼ K natnralizaeijskih zadevah — kako S postati državljan Združenih dr-p žav, kje ae oglasiti za državljan * ' ske listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-doale priseljence na Ellia Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT
OP LABOR, BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION, NevryorSki urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih do-Ipoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure zvečer.	1
j Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ore zvečer.
i
NAZNANILO.
Rojakom ▼ borain, Ohio lik okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš aaatopnik
JOHN KUM8X, U j« pooblaičan pobirati naroft-nino sa list Glaa Naroda.
8 spoštovanjem _Uptavniitvo 01— Nahoda.
Rojaki naročaj t« m sa "Olaa Na-nda", mM sines—kf dm>11 v Edv« Mutk
MACKERJEV' BRINJEVEl
]t najstarejše in -od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
Om mm. "BBINJBVBO Jo: fl stekleni« a
12 stekleni« 1100 ▼ ZALOGI IMAMO tUdI Cisti dama« TROPIN JE V EO la B1.JVOV-
KA kuhana v na£l lastni dlsttlerljl.
Nate ecnc m sledeč«: Troplnjerec per zaL *2.25. |2.60. $2.75 ln HM Sllvovlts per gal.................l2.7fl-IS.00
TropinJeTec zaboj .................... 9 tt.00
Sllvovlts zaboj ...................... »13.00
Bja Whl»kej 6 let »Ur. aaboj .... gllOO
Rade*« Ohio rtna per {cat.____»Sc.. «»e.. Ik
Oarawba in Dels ware [>er gaL......70e.—80a.
Za 0 ln 10 sal. posodo računamo 91.00, sa 28 caL 92.00, sa večja naročila Je sod «#«?onJ Naročilo naj se priloži denar all Money Order ln natančni naslov. Za pristnost pijače
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND,
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATEB-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem.

Kaj pravijo pisatelji, učenjaki in državniki o knjigi Berta pL Suttoer.
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi« Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim ožit kom prebral in v njej naSel veliko koristnega. Ta knjiga selc vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih misli.
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madame Btael ni bilo na sveta tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodet: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajSe poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral.
Štajerski pisatelj Peter Besegger piše: Sedaj sem v nekem gozdu pri Grieglach in sem bral kn^go z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko nem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razSirjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral--
C. Neumann Hofer: — To je najboljSa knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.
Hans Land <na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlina): Ne boni slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-sudiL Naj bi tudi ta knjiga nafila avoje apostol Je. ki bi lil ftnjo krlžemsvet in učili vse narode.
Finančni Minister Dunajewsid je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berta pL Snttnerjeva. Prosim Vas. posvetite par ar temu delu. da se ne bo nikdo več navduševal aa vojno, Če bo prebral to knjigo.
CENA M CENTOV.
NaraCaHe Je pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, . New York City, N. Y.
MODERNO UREJENA
jlSKAMA KLAS MAHOM
BBS VSAKOVRSTNE TISKOVINE 255 IZVRlUJE PO NIZKIH CENAH,
•	mm m
DELO OKUSNO. 3 5
m m m m
IZVRfUJE PREYODS T
DRUGE JEZIKE.
m m * m
UNUSKO ORGANIZIRANA
•	m • 9 POSEBNOST SO I
DRUŠTVENA PRAVILA,
OKROŽNICE — PAMFLETE.
CENIKI I. T. D.
fiA NABOČELA POSURE MA I
SLOVENIC PUBLISHING M. *
«2 Cortlandt St, New York, H. T.
1 dobit« "GLAS NARODA" škod Mri ^ mesec« dnevno, imenU nedelj in po-■trotih pragnikor. "GLAS NARODA" lshaja dnevno ne ieefcih straneh, teko, ^ de dobite tedensko 86 strani berila, ▼ meseen 156 strani, ali 034 strani ▼ itirih mesecih. "GLAS NARODA*9 donela ^ dnevno poročila s bojišča ta rasne aH-k«. Sedaj ga stoherni dan raspoUJaase ^ IS,000I — Ta itarflka jaaoo somi, de Je liat eelo rmmšrjm.	^
POZOR ROJAKI!
'NafoapaBsiJ« anfla n i—k« Ism. kakor tn* sa noika brk« la brado. Od tssa nsslla naatsj« v Stih tednih kraut somil is dolci Varnim kakor tadi maikim knul brki la brada !■ Mbod* odpadal la osiveli. RcTmatitcm. koatibol ali trsaai« v rokah, nosmb in ▼ križa, t oamih rtn«h popnlno«— andra vim. rane. opekline, bols. trna. krasta la sHatr, potne no«e kurje oče**. oeehHne v par dnab popolnoma odstranita. Kdor bi n»oJe sdravila bt*r uspeha rabil ran jamčim za SS'00. Piiite ta^oj po cenik, knjižico in žepni Koledar in pdljite 4 cente t markah za po&taino.
JACOB WABClO, 1098 B. 64. St^ Otereiand. O.
HARMONIKE
bodla! kakršnekoli Trato tsdotajaa la popra t I Jam po naJnllJUi oeuab. a dalo trpežno tu sanest j tr o. T popravo sanesljlvo vsakdo po«Je. ker a« Sa nad 18 let tukaj t tea posla la sedaj ▼ arojem lastnem doma. V popravek ▼aamem kranjtka kako; vsa draga harmonike ter raftinaa po dala ka-kortno kdo aabtara hrta aadaljain ▼pcaSaaJ.
JOHN VTENZIL, IS17 Baal IM BL. davated. OUa.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih tlrisv.
Velikost )e 21 pri 38 polGlh —Cenn 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi iniamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Z jedili jene države in na drugi pa celi svet, cena 11.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalira-cije z mejo Avstro-Ogrske h Italijo. Cena je 15 centov
Veliki vojni atlas
<»igi"Hoah 8« evropskih držav in pa koV nj-'fcrih posestev ^seh velesil
»baega 11 rsusiih zemlje vido *. Cena samo 25 centov
Naročila in denar pošljit* na:
Slovenk Publishing Company,
82 CORTLANDT STfcEBT,	NEW YORK, N. Y.
_-/P %
evoen SURi
VEČNI ŽID.
(Priredil J. T.)
v T I t f f f v ^ ftftfff l 9 w w m