Shuwlverkanfspreis RM 0.15 KamwanWBok Verlag und SchrlfUettung: Klagenfurt, Blsmarckrtng 18, PoKfaeh 116 ' BeMtepreU (tm yoi*ue zahlbar) monatliclt £Ш 1— Irel Haus (elnechUeBUch RM 830 ZuateUgrebUhr Abbestellungen der Zeltung fUr den Mcbfolgcnden Monat werden but ichriftUA and пшг M« S6. dee latifenden Monata angenommen Xr. ?5. _ Kralnbarg, Лт t9. Шп __4. Jshrgang. \ Iniiifi 700.000 po Amcry priznava samo delno Stockholm, 28. marca. Cinično vedenje bri-'eniks vlade nasproti Indijcem, ki so baje pod njeno zaščito, kaže sporočilo britanske-Se ministra za Indijo Amaryja v Spodnji zbornici. Sporočil je z uradnimi listinami do-какапе smrtne primere leta lakote 1943. v Ssngaliji in preračunal pri tem število žrtev lakote na 663.846. Ta številka predstav-Ija — tako pristavlja Amery — približno število smrtnih primerov, ki so jih povzročile sestradanje, zastradanje, oslabljena odpornost proti boleznim. To, kar si je dovolil Amery v svojem javnem cinizmu glede gladujoče Indije, presega vsako mero. Ce že pride s stvarnimi podatki pred Spodnjo zbornico, pri čemer se navedena številka žrtev omejuje samo na bengalsko provinco, se sme človek mirno vprašati, koliko Indijcev je pač v resnici izdihnilo od lakote v žlebih pokrajin, kjer je oila lakota? Poročevalec pristavlja, da je Spodnja zbornica s hladno brezbrižnostjo poslušala Ameryjeva poročila. Morda je bil ta hladen mir samo izliv tistega strahu, ki navadno nastopa pred velikimi groznimi katastrofami. Indija bo sedaj spoznala, da se ji ^"di enkratna prilika rešitve. Spričo britan-ske krivde ta ura ne more miniti neizkori-scena, kajti tristoletna politika Angležev na zemlii je zapisana samo s krvjo. Do da- češki dokaz Ce smo se obletnice petletnega obstoja Protektorata posebno spomnili kljub temu, da nas bolj kakor kdajkoli poprej ?aposlu-ie)o razne dnevne zahteve in vprašanja, ima to svoj vzrok: prav danes, ko stopa silna borba za bodočo obliko Evrope v odločilno !a%o, s^o posebno upravičeni, dokazati s prl-•""erom Protektorata, kakšno pot kaže nemški načrt o novi ureditvi srednjeevropskega prostora in kako se je obnesel prvi poizkus. Misel o nacionalnih državah, ki je bila do nesmiselnosti izvedena v versajski pogodbi ^ tej sledečih pariških predmestnih pogodbah, se je po dolgi poti grenkih Izkustev Umaknila uvidevnosti, da mora nova dokončna konsolidacija našega kontinenta premagati šovinistično prenapeto zarisane meje in Povesti k sestavu novega, Velikega, življenja sposobnega organizma. Na primeru nekdanje Cehoslovaške je postala nujnost take rešitve najbolj očita in se ]e Izkazala v kratki dobi petih let že kot upravičena. Ceško-moravski prostor, čegar narodnost-no Samostojnost je bilo mogoče ohraniti pri ^'vljenju le z znatnimi injekcijami njegovih političnih prijateljev in ki se je v komaj °*®isetletnem obstoju izkazal politično ka-'or gospodarsko kot popolnoma zadržujoč "lement v srednjeevropskem razvoju, je v teh petih letih, od kar pripada k Nemčiji, močno vrastel v življenjski tok Nemčije. Korist, ki )o imata oba dela, najjasneje dokazuje kako Je ta rešitev organično upravičena. Ze samo naraščanje rojstev — to najobčutljivejše merilo življenja naroda — dokazuje, v kakem obsegu se je na ozemlju današnjega Protektorata naselil red in mir in kako češki narod sam občuti v tem podlago za bodočnost. Število novorojenčkov, ki je zna-*alo 1939. leta 1.5 na 100 prebivalcev, je stal-ho naraščalo in doseglo v preteklem letu že 7 rojstev. Pri nemškem prebivalstvu Pro-**ktorata se opaža še večji prirastek. Pri hlem presega število rojstev trenutno za ''ojstva v ostalem nemškem ozemlju. Ce bo Uspelo is bolj zmanjšati umrljivost dojenčkov, ki je sicer manjša kakor pri češkem prebivalstvu, toda še vedno opazno presega odoovarjajoče število v oslabeli državi, se "O življenjska sila nemštva še bolj utrdila. Po priključitvi h gospodarstvu Nemčije in ^lenlm ciljem se je posebno razmahnilo poljedelsko gospodarstvo Češke In Moravske, *ar bi bilo pod prejšniim liberalistično-demo-kratskim državnim vodstvom nemogoče. Položaj poljedelskega gospodarstva je' bil zaznamovan z izredno nizkimi cenami za pridelke domače zemlje in temu je sledila ekstenzivna gospodarska metoda, ki se je ved-•>0 bolj širila. Ce je izenačba cen za polje-"^'Iske proizvode s cenami v Nemčiji ustvarila na eni strani pogoje za gospodarsko stabilizacijo češkega kmeta, je poleg tega raz-^••eljivo močno odjeknilo nemško pojmova-, intenzivnega poljedelskega in živinorej-gospodarstva in njegovi posebni po sUrti®"* položaju vodeni načrti. Pridelovanje lo p r«« pese in sočivja se je zelo poveča le' пГ')кирпо pridelovanje oljevitih sadežev sed.^tlo proti prejšnjemu času skoraj na "varuL'^nlk in tudi v živinoreji je bila u-- k f * podlaga za racionalno živinorejo ha le ne nazadnje pripomogla uved v.iil°)"»lnih nemških živinskih pasem. ,iw U4IV zlasti razmah industrije v teh pe • V sedanjem ozemlju Češke In Mo- (Nadaljevanje na 2. strani.) lakoti pomorjenih - To le „zaščita Indllcev" nes je ostala Indija predmet Izkoriščanja plutokratskih morilcev, bankroterjev in izsiljevalcev. Nobena druga dežela nI bila potisnjena s tujim gospostvom nikoli na tako nizko stopnjo socialne bede. Okolnost, da dosežejo Indijci danes povprečno samo 25 let starosti, da zasluži indijski delavec v enem letu lahko samo toliko, kakor neučen Severnoamerikanec v enem tednu, da je v tej z neskončnim bogastvom oblaqodarjeni deželi trajno stanje 60 milijonov brezposelnih, govore cele knjige za »slavno periodo« britanskega gospoptva, ki se je moglo vzdržati samo z najkrutejšimi nasilji. Sicer so vedno dvomili, če Je ta no verah, razredih, skupinah, kastah in najbolj paradoksnih nasprotjih raztrgana Indila sploh sposobna za samoupravo. Njeni politični vodje pa so že davno uvideli, da je bila ravno razcepljenost indijskih narodov zgolj povod za neznosno an-aleško krvavo gospostvo. Za revolucionarne sile bi bilo treba samo skrajne pobude, da povrnejo grehe imperija in raztrgajo Das Oberkommando der Wehrmacht je dne 27f marca objavilo: V Spodnji Ukrajini lo se ob Bugu izjalovili ponovni napadi in poskusi Sovjetov, priti čez reko. Med Pervomajskom in Balto so se čete vojske Waffen-|^ ubranile močnih sovražnih napadov. Ob srednjem Dnjestru se je ojačil sovražni pritisk. Oddelki nočnih lovcev so zadali prodlrajočim Sovjetom težke zgube. Zlasti južno od Proskurova stoje naše divizije v hudem obrambnem boju. V prostoru med Tarnopolom in Kovlom so bolj ševikl zaman napadli. Severozahodno od Kovla smo s svojimi nasprotnimi napadi pridobili sveta kljub žilavemu sovražnemu odporu. Na področju Pripjetskih močvirij so s*^ zrušili porfovnl sovražnikovi napadi me'-' Stirom In Gorijem. Med Dnjeprom in Cavs' jem so boljševlki nadaljevali z močnimi si lami svoje prodorne poskuse. Naši hrr.br grenadirjl so jih v trdih bojih odbili v uspe''; nem sodelovanju z zračnimm orožjem. Pri tem se Je s posebno hrabrostjo odlikoval« prva srtotnlja 51. mot. grenadirskega polka ki Jo vodi Oberleutnant HuncV.e Pri boji'' obeh zadnjih dni je sovv.^žnlk zgubi) 350' mrtvih, 39 oklopnjakov, 42 topov in številne druga orodja. V boju jugovzhodna od Ostrova »o (• od- »prekleti del britansko podlosti« kakor Imenuj e| o angleško zakonodajo. Zdi se, da je sedaj dana ta velika pobuda z vkorakanjem japonskih in nacionalno indijskih čet v Indijo. _____ Titu se je zahotelo Petrčkovih dohodkov Stockholm, 28. marca. Jugoslovanski kralj Peter bo zaradi svoje ženitve, ki jo je samostojno uvedel, dasi so mu vsi odsvetovali, zgubil prestol, prorokuje »Daily Mirror«, kakor pravi londonsko lastno poročilo lista »Nya Daqliqt Allehanda«. Da je mera polna, so povabili k poroki Mihajlovičevega zastopnika, čegar navzočnost smatrajo kot očitno Petrovo demonstracijo proti Titu. Nadalje pravijo, da je Tito poskušal, dobiti kontrolo nad jugoslovanskimi zlatimi rezervami v Veliki Britaniji in Zedinienih državah, iz katerih krijejo Peter in jugoslovanski koKiitć v pregnanstvu svoje izdatke. Titovi agentje so baje v Washintonu zahtevali, naj se ustavijo neposredna izplačila Petru in njegovi »vladi«. »Daily Mirror« hoče vedeti. da znaša jugoslovanski fond v Inozemstvu baje približno 20 milijonov funtov, od katerih je osem milijonov hranjeno v angleški banki. redi letonskih prostovoljcev Ц skupno z nemškimi četami ubranili navala več sovražnih divizij. Nek krajevni vdor je bil zajezen. Na fronti ob Narvi so naši po topništvu, oklopnjakih, metalcih megle in bojnih letalcih odlično podprti grenadirjl prodrli močno izgrajene sovražnikove položaje in odpravili nekaj vdornih mest. Major Rudel, Gruppenkommandeur nekega oddelka bojnih letalcev, je uničil na jugu vzhodne fronte v enim dnevu 17 sovražnih oklopnjakov. Iz Italije javljajo le o obojestranskem de-'ovanju Izvidnlških in udarnih čet. Ob fzhodni obali zaliva pri Genovi je bilo v boju pobito severnoameriško krdelo, ki je 'telo dva častnika In 13 mož in ki se je izkrcalo severozahodno od kraja La Spezla. Po podnevnlh sunkih severnoameriških 'ombnikov proti Jugovzhodni Nemčiji so v oretekli noči napadli britanski teroristični etalci ob strnjenih oblakih več mest v Po-rurju. Po odvrženih številnih razstrelnih in tažlgilnlh bombah so nastale škode In zgube med prebivalstvom, zlasti v stanovanjskih č( trtlh messta Esse i In Oberhausen. Sile zračne uo^ambe so pri tem napadu in nad zasedenimi zapadnini ozemlji ob težavnih obrambnih prilikah uničile 17 ttlrlmotornlh bombnikov. Razočaranje Nastop Ogrske proti boljševizmu Berlin, 28. marca. Nove dogovore med Nemčijo in Madžarsko, ki služijo namenu, mobilizirati vse sile za borbo proti skupnemu boljševiškemu sovražniku, so sprejeli vsi partnerji protisovjetskega pakta z zadovoljstvom na znanje. Časopisje naših zavezniških držav vidi v njih razveseljivo, Intenzir vacijo naporov, nastopiti učinkovito proft nevarnostim, ki grozijo evropskemu kontinentu z Vzhoda v tem, da je bila Ogrska pripravljena Izvesti naloge, ki so jI pripadale v okviru skupnega vojskovanja v celotnem obsegu. Tako zrejo na primer v Romuniji, kjer so silne borbe na jugu vzhodne fronte prekalile voljo celotnega naroda, z zaupanjem v bodočnost. Finsko časopisje označuje nove dogodke kot samo ob sebi razumljive posledice prizadevanja Nemčije, mobilizirati v eksistenčni borbi za bodočnost Evrope vse, kar more tej borbi koristiti. Finski časopisi se pa na drugi strani tudi ne boje očitati, nekaterim ogrskim krogom (Židom in židovsko pomešanim reakcionarjem), da niso ravnali v duhu zveze z velikim bojnim tovarišem. Očitek, ki sta ga javno Izrekla časopisa »Hufvudsstadbladet« in »Helslngln Sanomat«, se nanaša predvsem na tiste elemente v Budimpešti, ki so krivi defetističnega mišljenja ali pa so se cel6 Igrali z mislijo, z zvezo s sovražnikom izvršiti Izdajstvo. Te špekulacije je pa sedaj končnoveljavno kcmec. Nova ogrska vlada ne dopušča nobenega dvoma, da bo s takimi zločinskimi elementi hitro opravila. V Londonu, kjer je radi tega nastalo veliko razočaranje, morajo sedaj hočeš nočeš, priznati, da delajo odgovorni ogrski državniki v ozki povezanosti z nemškimi. Seveda ne manjka raznih blaznih kombinacij v očlgled tega razvoja, okoli katerega se predejo razne smešne laži, ki izvirajo deloma iz jeze nad tesnejšo povezanostjo Madžarske z Nemčijo, deloma iz potrebe, zakriti pomanjkanje informacij z iznajdbo senzacionalnih zgodb. V tem oziru pa švedsko časopisje, kar |e ' značilno, še zdaleka prekaša angleško. V teh listih se kar love najbolj nemogoče sleparske vesti. Medtem ko širita »Daglens Ny-heter« in »Aftontidningen« n. pr. laž, da se nahaja državni upravitelj pl. Horthy ujet v Nemčiji, trdi »Aftonbladet« z debelim tiskom: »Boji divjajo v južni Madžarski«. Gunner Mailern, bivši berlinski zastopnik tega lista, ki se je v zadnjem času pokazal vedno bolj kot zli spletkar, hoče nahujskati Madžare k uporu proti Nemcem. Po trditvah drugih stockholmsklh časopisov so bili aretirani »kot sovražniki Nemčije« prav ti ministri In generali, ki so člani nove vlade. V svojem prizadevanju osumiti Nemčijo ali kako drugače škodljivo o njej govoriti, so nasedli stockholmskl uredniki, ki jih Izpolnjuje bolj pohlep po senzacijah kakor pa čut odgovornosti, najbolj nemogočim lažnivim vestem, katerih večina je bile izmišljena na pisalni mizi dosedanjega madžarskega poslanika na Švedskem. Ta gospod, ki nam je že dalj časa znan kot duhovni in propagandistični donašalec zaveznikov, se je s tem, da je odpovedal pokorščino državnemu upravitelju In javno prešel v tabor po Angležih podkupljenih emigrantov, Izognil kazni za svojo veleizdajal-sko delovanje. Večina stockholmsklh časopisov je slepo nasedla njegovim lažem. Zate se jim ni treba čuditi, če so s tem zaigrali še več svojega, že itak omajanega ugleda. O tem, kako je treba ocenjevati dogodke na Madžarskem, prav za prav niso potrebna , nobena nadaljnja pojasnila, kajti dejanrico stenje je bilo dovolj jasno obrazloženo v komunikeju, ki ga je v četrtek objavil uradni poročevalski urad v Budimpešti. Slovaški časopis »Gardista« pripominja k temu zelo pravilno v nekem komentarju; »Delni Interesi posameznih narodov se morajo podrediti veliki celoti, da morejo evropski narodi tembolj združeno nastopiti v borbi proti skupnemu sovražn'Vii.4 Fuhrerjev telegram Ducejn FUhrerhauptquartier, 29. marca. Ftthrer j# poslal Duceju k 25-letnlci ustanovitve fa«-stičnih bojnih oddelkov, dne 23. marca Iskr«" tel^^riram. Maiobeseden komentar b Cassinn Stockholm, 28. marca. V nekem komentarju o položaju je govoril britanski radloporoče-valeč W. N. Your o težkih bojih v Italiji. Malodušno meni, da doslej v tej vojni pač nI bilo težje naloge kakor pa osvojitev Cai-sina. V angleških krogih se opaža spričo ta-mošnjih borb razočaranje, ker so bili letalski strokovnjaki »nekoliko preoptlmistlčnl z ozlrom na mnoštveni napad. General Eaker te bil tako navdušen nad svojim vodstvom, da ga je žallbog precenjeval. Proti prvovrstnim nemškim četam, ki so tukaj osredotočene, se lahko nastopi samo s najboljšimi četami. Vmesna bSIanca okrog €as$ina Anglo-ameriški glasovi: „Najfanatlčnejši sovražnik, kar )ih ]e kdaj bilo" Stockholm. 28. marca. Vg« lovrain« trd! tv# gltde Ca»«ina, ki ao •• včaii razlikoval« od poročila nemike oborožen* ille, no s« moral* vdati in prilagodili zopet nemškim opisom. Začasno so na pr. ivedslji lini rariirjali trditve iz angleškega vira, da se naha-}а)о zda I ves Cassino in razvaline samostana na Monte Cassinu ▼ rokah zaveznikov. Razširjali so vsa le mocroSa opisovanja, naposled p* se je vsakikrat le nveljavil dejanski stan, opisan v poročilu oborožene sile. Danes mora cel6 vedno prenagljeni švedski tisk reproduciratl anglo ameriška poročila, po katerih se boj v Cassinu nadaljuje z nezmanjšano silo, ko so si Nemci zopet osvojili važne vrhove, raz katerih lahko obsujejo v razvalinah bojujoče se novozelandske čete s topništvom in metalci granat. Toda kard.inalno vprašanje, ki je vsebovano v razmotrlvanjih nevtralnih opazovalcev v Londonu o boju za Cassino, se glasi: Imajo 11 zavezniki sploh dovolj zadostno iz-vežbanih In v bojih preskušenih divizij, de bi .pogazili Nemce? Tudi v tem oziru "so na strani sovražnika napeli skrajne sile proti Cassinu, da bi dosegli popoln uspeh. Angleži se niso ustrašili nobenih z gub. V ta namen so vrgli v bitko najboljše in v boju nsibolj preskušene čete, kar jih sploh imajo: Novo-zelandce, ki bi jim naj zopet enkrat odvzeli krvavo delo. Toda tudi tem je spodletel zaželeni popolni uspeh. Angleška poročila s fronte ne prikrivajo težke cene krvavih zgub, ki so ga morali plačati pri naskoku na Cassino. Opisi pravijo, da Je podoba Cassina taka, kakor da bi gis povaljala ogromna katastrofa prirode. Govore o nečloveških naporih napadalcev, toda po 48 urni bitki pehote so Angleži videli, da stoje njihove novozelandske čete nasproti najfanatičnejšemu sovražniku, kar jih je kdaj išilo. Ti Novozelandol so že pred nekaj-tedni morali prevzeti najvažnejše točke na fronti 5. armade z nalogo, da se za vsako ceno pripravijo na to, da izsilijo prodor, ki ga je bil angleški vrhovni poveljnik general Alexander v bahaških besedah napovedal in ki si ga je bil kot gotovega preusvojil angleški tisk. Novozelandcem so dali I* pOmoč Indijance iz Zedinjenlh držav in indijske Gurkhaze. Vse te čete, ki veljajo na sovražnikovi strani kot elita, so vedno znova ne glede na žrtve naganjali k naskoku proti položajem v razvalinah. Tam se je posrečilo zasesti nekaj delov mesta. In ifčssno So se Angleži že videli na pilju svo-ph i^ja. Toda v petek se le začelo sistematično obstreljevanje po sovražniku zasedenih mestnih delov, ki je po angleškem pričevanju zelo močno učinkovalo. V soboto so Angleži o svojih udarnih četah trdili, da imajo zopet enkrat neke uspehe, in angleški poročevalci so brzojavni iz Neaplja, da Je Cassino praktično v rok».h zaveznikov. V soboto pa so morali priznati, da drže Nemci še vedno dele mesta in da so od tam znova večkrat krepko napadali, pri čsmer Jim Je uspelo, da z nasprotnim napadom vzeli važen višinski položaj. Tudi Amerikanci so zopet zaokrenili in priznajo, da se nemška obramba docela nadaljuje. »United Press« cel6 poroča, da Je novozelandska skupina na kolodvoru skoraj Pooolnoma obkoljena in izpostavljena sedaj najmorllnejšemu obstreljevanju topništva in metalcev. Tudi skupine Indijske pehote so deloma Izolirane In dobe oskrbo po zračni poti % amerikanskiml bombniki. Boj se nadaljuje z nezmanjšano silo. Takale je anglo-ameriška bilanca ogromnih naporov enega tedna na sovražni strani, da bi v sedaj že več mesecev trajajoči borbi za Cassino končno izsilili ^odločitev. Uspeh med IHogilevom in Dnieprom Brezuspešni sovjetsld napadi v prostoru med Tamopoiom in Koviom Stran i. — 9tev. 25. KARAWANKEN BOTE Sreda, 29. marca 1944. >Ilali|an$ki pohod ni nobena vojna v pn${aifi< ( ZIRCAIO ĆASA ) Zakasnela uvidevnost severnoamerišklli časnikov - Pritožbe In kritike naraščajo Lizbona, 28. Aarca. Ameriška Btvoija xa-radi položaja т Italiji vedno bolj narašča. Cal6 dotlej vedno za optlmistlCno propagando prirejen Rooaeveltov organ, >Naw York Times«, je pod pritiskom javnega mnenja prisiljen priznati, da so atrattgi&nl rezultati zadnjih tednov Im meaecev v največji meri razočarali. Vojni poročevalec lltta Sulzberger se po kablu z južnoitalijanske Ironte bridko pritožuje, da sta od Izkrcanja pri Nettunu minila sedaj približno dva meseca, ne da bi se le količkaj posrečilo razširiti mo-■tišče. Sicer pravijo, da bi imelo zavzetje Ri* ma samega, na katero so upali, zgolj politi* čen pomen, kateremu se braid — tako jih ■kuša severnoameriški novinar tolažiti — navsezadnje lahko odrečejo, vendar je mostišče samo postalo zelo težka obrememba. Potreben je neprekinjen veletok ladij, da se Izvrši os'krba čet pri Nettunu. Skoraj stalno lo britansko-ameriška letala zadržana, opraviti kakšno drugo važno službo, ker jih je treba usmeriti v Nettuno, da ščitijo čet« mostišča, če jim prete nasprotni napadi. Ameriški vojni poročevalec izda potem, da je pri ameriškem častniškem zboru v Južni Italiji močno kritično razpoloženje nasproti lastnemu vrhovnemu poveljstvu. Novi poveljniki specialnih enot se pritožujejo zaradi tega, da se danes brezsmlselno žrtvu- jejo njihove akozl leta skrbno izvežbane čete v zgi^onosnlh podvzetjih pehote, za kater« ■ploh nimajo nobenega Izkustva, dočim j« vrhovno poveljstvo samo na stališču, da j* treba pritegniti za boj tudi specialne čete, čiisto vseeno v kakšni službi. Posebno ostro kritizirajo ameriški častniki svojo nezadostno opremo za vojno v gorah. Pravijo, da nimajo na razpolago niti zadostnega gorskega topništva, niti lahko prevoznih metalcev min. Težki ameriški oklop-njaki, ki so bili zgrajeni za severnoairiško puščavo, niso popolnoma nič pripravni za vojno v Italiji in se dajo le s težavo uporabiti. Kakor nadalje sporoča »New Herald Tribune«, so britansko-ameriike vojaške oblasti odredil« sedaj obsežno izpraznitev pokrajin, ki meje na pas fronte; že skozi dva tedna odvažajo prisilno italijanske civiliste dalje proti jugu. Na tisoče in zopet tisoče mož, žena in otrok, ki so se branili, da bi prostovoljno zapustili svoje hiše in vasi in so se že bili lotili priprav za pomladansko obdelovanje njiv, so Amerikanci sedaj nasilno spravili vstran na vojaških tovornih vozovih s pretvezo, da je nevarnost šplonaže prevelika, da bi se mogla še nadalje trpeti prisotnost italijanskih civilistov v pokrajinah blizu front«. Močan zračni napad na London Se dalje hudi boji na Vzhoda - Odbiti novi sovražni prodorni poshnsi pri Cassino Oberkommando d«r Wehrmacht J« dne 25. marca ob)avilot Ob mostišču pri Nlkolajevu so se po trdih bojih izlalovili močnejši sovražni napadi. Preprečili smo sovražnikove poskuse, priti čez Bug v Spodnji Ukrajini. BoIJševike, ki so se izkrcali na nekaterih mestih ob zapadnem bregu reke, smo s takojšnjim protisunkom uni&li ali stisnili. Med srednjeukrajlnskim Bugom in Dnjestrom kakor tudi zapadno od Dnjestra v prostoru severno od Saltov >« nemške in romunske čete trdovratno upirajo prodirajočemu sovražniku. Med Prosku-rovom in Tamopolom so Sovjetl s veliko močnejšimi silami sunili naprej proti jugu. Napade na obe mesti smo odbili v trdih bojih. Po nasprotnem napadu naših čet v prostoru pri Brodi je sovražnik utrpel visoke zgube. Severozapadno od Kovla smo vrgli boljSevike Se dalje nazaj. Jugovzhodno od Vitebska so naše čete obdržale svoje položaje proti ponovnim sovražnikovim prodornim poskusom, odpravila krajevne vdore in zadale Sovjetom tudi tukaj visoke krvave zgube. Na ostali vzhodni fronti je bilo samo krajevno bojno delovanje. V Italiji j* sovražnik zopet povzel svoje prodorne poskuse pri Cassinu. Z močnimi ■llaml ves dan Izvajani napadi na vzhodni In severni del kraja so se ilomlll ob tlTS^' vem odporu tam bojujoče se 1. divizije lovcev padalcev, ki jo vodi Generalleutnant Heidrich. V trdem obrambnem boju divizije so odlično pomagali topniški odredi, ki jim poveljujeta Oberstleutnant Denzlnger In Hauptmann Lydecke. Sovražnik je utrpel najhujše zgube. Od ostale fronte ne poročajo o nobenih posebnih dogodkih. Nad italijanskim prostorom smo zbili včeraj 12 sovražnih letal. Skupine severnoameriških bombnikov so priletele 24. marca nad ozemlje ob Rhelnu In Mainu in odvrgle bombe na več krajev, zlasti na Frankfurt a. Main. Ob zelo težavnih obrambnih prilikah smo uničili devet so- vražnih letal. Pri ponovnem zastrahovalnem napadu na državno glavno mesto v noči na 25. marec so Imeli britanski teroristični letalci najhujše zgube. Uničili smo jim 112 štiri-motornih bombnikov. V raznih stanovanjskih predelih Berlina so nastali požari In razdejanja. Prebivalstvo je Imelo zgube. Močni odredi nemških bojnih letal so т pretekli noči zopet napadli London. Strnjeni napad je povzročil močne eksplozije in številne požare, ki so se že med napadom razširili na velike površine. Nekaj britanskih vznemirjevalnih letal Je preletelo zapadno nemško obrežje. Dne 24. marca zarana so. zaščitna vozila vojne mornarice potopila v Rokavskem prelivu dva britanska brza čolna In poškodovala dva druga tako močnO, da se jih lahko šteje med zgubljene. Hhrati so se ubranila več brezuspešnih napadov lovskih bombnikov. Nemške podmornice so v trdem boju potopile iz konvojev na Severnem Atlantskem morju in v Sredozemlju deset ladij i 46.000 brt ter pet rušilcev In spremnih vozil. Vrh tega so sestrelile tri sovražna letala. HANNES PETER STOLP, la Nm zaključnem zasvdtBju japonskega državnega sveta je izjavil ministrski predsednik Tojo: »Z zaupanjem zrem času nasproti, ko bomo skupaj z našo zaveznico Nemčijo z obnovljeno silo delili na Vzhodu In Zaps-du uničujoče udarce proti Zedinjenim državam in Angliji, ki delajo sedaj z obupno neučakanostjo vnete protiofenzive.« Plameni, ki so vzplamteli nad Londonom po nekem nemškem zračnem napadu, so bili še dobro vidni v oddaljenosti 80 km od Izliva Themse, poroča osobje angleških parnikov v lizbonskem pristanišču. Življenje v Londonu se je spremenilo tako, kakor pred leti, v pravo moro. O priliki, ko je britanski ministrski predsednik Churchill obiskal severnoameriške čete v Angliji, Je omenil borbe v Italiji, v katerih se Angleži in Severnoamerikanci trdo bore pri Cassinu in Anziu in imajo težke zgube. »Porunea Vremii« piše, da se vodi obramba romunskega naroda ob Dnjestru in da bo Besarabija ostala romunska, četudi bi se proti temu zaklele vse sile podzemlja. Kakor je izjavil Philippe Henriot, bo francoska vlada izvedla povzročilne ukrepe *e vsako usmrtitev ali obsodbo vichyjskih uradnikov, ki ee nahajajo pod gospostvom francoskega komiteja. Egiptovska trgovska mornarica se je tako zmanjšala, da šteje komaj še 20.000 brt. Po nekem poročilu egiptovskega prometnega ministrstva so zgubili v službi Angležev štiri petine mornarice, ki je v začetku vojne obsegala 150.000 brt Izbruh Vezuva zavzema vedno večji obseg, tako da Je ogroženih še več vasi in mest posebno ob obali. Ogromen oblak dima pokriva stalno ves zaliv. Več kot 20.000 ljudi Je že brez strehe In nadaljnji tisoči Izpraz-njujejo sedaj svoje domove ob pobočju Vezuva. Pristno plutokratskoi Angleško združenja nekdanjih angleških vojakov invalidov se je obrnilo na angleško vlado s pretresljivim pisanjem, ker se ne dobavljajo vojnim poškodovancem proteze iij bolniški vozički In ker se z njimi vobče ravna na prezirljiv način. Sele sedaj je opazil. Severnoameriški poročevalec »Daily Maila« začenja svoj zadnji pregled tedna dobesedno tako: »Po najnovejših uradnih vesteh ne računajo več s polomom Nemčije«. Ves dosedanji optimizem se je raz{>uhnil. Sztolay tndi predsednik stranke Bvdlmpeita, 28. marca. Vladni stranka |a imela v četrtek opoldne močno obiskano zborovanj«, ki so se ga udeležili številni člani obeh zbornic Sztojay je bil v četrtek ob priliki obiska Lukacs napovedal, da bo popoldan prisostvoval seji stranke. Po 6. url Je predsednik stranke Lukacs objavil, da mu je ministrski predsednik Sztojay pismeno sporočil namero, postati Član stranke in da je odbor za sprejem članov soglasno odobril to prošnjo. Po pravilih stranke bo ministrski prWsednik Sztojay postal tudi predsednik stranke. Ministrski predsednik J* pred 8. uro prišel na zborovanje stranke, kjer so ga navzoči pozdravili s prisrčnimi klici. Predsednik Stalin flnanslral židovski svet Solun, 28. marca. Kakor poroča »Palestina Post«, je sovjetska vlade ustanovila velik židovsko evropejski svet. Ta svet bo varoval In branil interese Židov na vsem svetu. Kakor poroča Časopis, Je sovjetska vlada dala na razpolago obsežen budže. SRECONOSNA POSTELJA DONNE DIANE Urk#k#f R^chltehutei M№#W#ukck# Rom*n.Korr#*ponj#nt, Leipzig C1 Trda borba na jugovzhodni fronti še traja Oberkommando der Wehrmacht ]• dne 26. marca objavilo: V Spodnji Ukrajini smo ob Bugu razbili več sunkov in sovjetikih potkuiov, priti č»z reko. Na celotni fronti med Pervomajskom In vzhodno od Brodi ctoje naše čete v trdih obrambnih bojih, med katerimi *o izpraznile mesta Balti in Proskurov. Pri Tarnopolu je eden izmed naših oklopnjaških odredov v odločnem sunku uničil 25 sovražnih topov. Pri uspelnih obrambnih bojih Južno od Pri-pjetskih močvirij se je • posebno hrabrostjo odlikoval Major der Reserve Strobel, vodja nekega topniškega polka. Med Dnjestrom in Causi so boljieviki po silni topniški pripravi napadli z več strelskimi divizijami in skupinami oklopnjakov. V trdih bojih so izvojevale naše čete popoln obrambni uspeh. Krajevne vdore smo odpravili s pogumnimi protisunkl. Jugovzhodno od Vitebska so Sovjetl Izvajali zaradi visokih z gub, ki so jih utrpeli prejšnje dni, samo brezuspešne krajevne sunke. Visoko na Severu smo razbili sovraine na. pade v odseku KandalakSe. V Italiji smo pri Cassinu zavrnili močne po topništvu podprte sovražne udarne čete z visokimi nasprotnikovimi zgubami. Od ostale fronte poročajo samo o obojestranskem delovanju izvidnišklh In udarnih čet. Nekaj sovražnih vznemirjevalnih letal je v pretekli noči prodrlo v Zapadno Nemčijo in v berlinski prostor. Češki dokazi (Nadaljevanje s I. strani.) ravske je kljub temu, da so bili • politično preureditvijo odtegnjeni veliki industrijski predeli dosedanjemu skladu, industrijska produkcijska kapaciteta merjena po iteVIlu storjenih delovnih ur — večja kot v celokupnem ozemlju bivše Cehoslovaške. Pri ize-načbl cen In mezd z nemškim ozemljem, ki se je Izvršila pred dvema letoma, se Je zvišala stvarna mezda češkega delavca za približno 20%. S tem so se tudi prihranki, ta najvažnejši pojav narodnega blagostanja, precej dvignili. Samo vloge pri hranilnicah, ki pač ne obsegajo vsega tvorjenja hranilnega kapitala, so se dvignile v razdobju od leta 1939. do 1943. približno za dve tretjini. Nadalje so precej narastle rezerve socialno zavarovanih ustanov, število novo sklenjenih polic in kapital zavarovancev pri zavarovalnih ustanovah. 2e iz teh podatkov se oblikuje slika največjega razmaha, ki sta ga doživele Češka In Moravska v teh petih letih. Nekdanja Ce> hoslovaika je po polomu podonavske monarhije zgubila večino svojih odjemalcev. Ker mala država nI mogla prevzeti produkcije lastne industrije, je morala Iskati vedno nova tržišča — večinoma na račun poljedelstva. Posledice so bile odvisnost od svetov« nega tržišča, brezposelnost In pojemanje rojstev. Vsi M problemi so se Izgubljali v Isti meri . kakor se je vršil potek organičnega vživlja-nja prostora Protektorata v Velikonemško državo. Kaj pravi sovražnik? ObčudovaHle menške obrambe. »Sto dni že traja bitka za Cassino«, piše dopisnik londonskega »Daily Telegrapha«, »In le vedno nI nobenega znamenja o popuščanju nemškega odpora.« Poln občudovanja govori angleški dopisnik o nemški obrambi, posebno o padalcih. »Kako to, zakaj*« vprašuje grof Kis brez razumevanja. »Mar menite moje čebele, gospodična Bust« it Med silnim hehetanjem zmajuje gospodična Bus X glavo. »Zakaj«, reče. »zakaj, KIsek ste vi čebela* Zakaj, zakaj*« »Ne razumem« vas, gospodična BusI reče grof Kis začudeno. »Popolnoma enostavno, KIsek, moj mali KisekI Saj je vse tako enostavno! Vse!« Gospodična Bus se smeji na vsa usta. »Kaj vam je, gospodična Bus?« vpraša grof Kis osuplo. »Zum. z um. male čebelice«, reče gospodična Bus. Potem p« poslan* bojevita. »Vil« zakriči na grofa, da se je kar zdrznil. »VI, še besedo! Od vas se ne dam žaliti! Nikoli! Jaz sem dama! Dama sem! Nikar rni ne delajte še enkrat takih ponudbi VI ste podlež da, podlež ste! Toda Jaz bom že znala braniti svojo časti« Brezmemo oflupnjeni grof Kis plane kvišku tn pobegne. Ko je naletel na grofico Korvay, }1 |e s trepetajočim glasom pripovedoval o čudnem vedenju gospodične Busove. * Tri minute pozneje je stala grofica Korvay pred svojo družabnico. Gospodična But j« •« vedno sedela pred hišnim barom. In sedaj je pela neko otožno petem. *Mfff!« reče grofica Korvay Jezno. »Kaj j« z vami gospodična Bus?l Zal se ml, da ste pijani!« Gospodična Bus prekine svoje neubrano petje. »Pijana, najdražja Sabina, pijana*« vpraša replrljlvo. »Јак nltem pl)ant. Najdrež|a Sa< ina, jaz dobro vera, da nisem pijana, kajti jaz imam čebel« v glavi!« »Seveda ste pijani!« zakliče grofica Korvay atraino ogorčena. »Takoj vstanite in odidite v svojo sobo in te ulezitel« »Ta ton ml nt ugaja, najdražja Sabina!« reče gospodična Bus z namrienim čelom. »Resnično, ta ml n* ugaja, najdražja Sabina!« »Ne imenujte me najdražjo Sabino! zakliče grofica Korvay jezno. »Vstanite in odidite v svojo sobo!« »No, videli bomo, Če bom ila v svojo sobo«. bojevito odvrne gospodična Bus. »To bomo pač vldelll Res oorao videli! Seveda bomo vldelll Povem vam, Sabintca, videli bomo!« Beseda Sabinlca v zvezi z upornim in nespoštljivim vedenjem družabnice je grofico Korvay pripravilo v bes. »Odpuščeni ste!« je zavreSCala. »Brez roka odpuščeni! Izplačala vam bom plačo za prihodnje tri mesece in tekom ene ure morate zginiti z gradu Kdhalom!« Pijana gospodična Bus te prezirljivo posmehuje. »Kakor da bi ml bilo kaj do tega, biti še dalj časa drutabnica takemu strašilu!« Sedaj je pa bila mera zvrhano polna. Užaljena grofica t* je od ogorčenja tretla po vtem teletu in težko dihajoč j# pozvonila. Hišni komoniik Varg« jt pribit«!. »Varga«, d* t tresočim glasom grofica Korvay, »oospodlčna But bo takoj odpotovala! UVatite kekemj dekletu, da naj kakor hitro mogoče spravi stvari gospodične Bus v kov-čeg. In sedaj odpravite gospodično v njeno sobo. Čudno ttanj* v katerem nahaja go- spodična Bus, je posledica zaužitega alkohola.« Grofica Korvay je odvihrala iz sobe In osupli Varga je ostal sam s pijano gospodično. »Gospodična Bus«, je začel boječe, »slišali t te, kaj je grofica Korvay. pravkar dejala. Prosim, ali bi hoteli iti z mano.« »S to oljnico nekaj ni v redu«, je mrmrala gospodična Bus. »Nekaj tajinstvenega. Toda jaz bom že izsledila, zakaj sem ji morala tako tajno poskrbeti oljnico.« Gospodična Bus pogleda hišnega komor-nlka in zakliče: »Varga, zadeva z oljnico ml ne ugajal Varga, zakaj se gugate vedno tako tem In tja? Stojte vendar enkrat mirno. To zibanje mi gre na živce!« »Jaz stojim popolnoma mimo«, odvrne Varga z namršenim čelom. »Torej prosim, pridite, spremil vas bom v vašo sobo.« Gospodična Bus s težavo vstane In se opo-teče proti hišnemu komorniku. , Hehetaje reče: »Tako smešen občutek imam v noqah. Sploh, vse je tako smešno!« In gospodična Bu« začne z vreSčeClm qla-som prepevati: »Met klobuk Ima tri luknje, tri luknje Ima moj klobuk...« To je podžgalo Varga k dejanjem Zarabll Je pevko za podpazduho in jo odvlekel v njeno sobo. Eno uro pozneje je zapustil nek avto grad Kčhalom. V tem avtu je sedela gospodična But, ki ]e Imela klobuk narobe na glavi in je vedno znova vzklikala z glasnim smehom: »Po* zdravljeni, prijatelji, pozdravljeni!« 8. Malo pred začet :om gostije je povabil grof KulHalvi novoporočenca k tebi v delovno tobo. Fanl In Rudolf tta vedela, da jima bodo tedaj — kakor je predpisoval običaj Kutlfal-vljev — svečano Izročili ključe paviljona, v k^tPfPTn le stala nostelja Donne Diane. In ko se 'a Fanl s sklonjeno glavo sramežljivo smehljala predte, Je opazoval Rudolf grofa, ki je nervozno prelagal stvari na tvoji pitalni mizi, z izrazom zadreg« la stranke Je pozdravil Sztojaya s toplimi besedami in mu izrekel dobrodošlico v stranki madžarskega življenja. V svojem odgovoru te je Sztojay prisrčno zahvalil za tpre-jem In zagotavljal navzočim, da mu je bil vedno znan visoki duh stranke. NatO se la_ srtoyay dalje еввв-*р<ш»трап -v iiwuii'ii'em ипРТ govoru s člani stranke. Virlaif und Drnck: NS.-Oauverlae and Draokerei Kšrnten GmbH. Klnicenfuit. — Verlaraleiter; Dr. Brni! HeiUan. - Hmirtschrlftleiter: Frledrich Horstmnnn Znrr.fft i*t Anzoivrcnllntc Nr 1 гШМк istočasno polnim pričakovani*, kakor mož, kateremu se poklanja uradno nekaj, do česar ima sveto in zapisano pravico. Grof Kutifalvi se Je odkaSljal. Ni mu bilo dobro pri •ercu. V tej url Je obžaloval .bolj kot kdajkoli poprej, da njegova »oproga ni več živela. Ko se je poročil, Je on prejel ta ključ, ki ni odpiral samo vrata v zakon, od svoje matere. In s predalo tega ključa so povezane neke stvari, na katere grof Kutifalvi ni mogel pomisliti brez zadrege. Grof Kutifalvi se !• znova odkafiljal. »Ah-hm«, je začel in Fanl je takoj zardela. »Prosim, oče, kako menite?« vpraSe Rudolf odločnoi. Ni ga bilo volja sedeti tukaj morda do polnoči in čakati, da se mu izroče ključi. Kajti — 1* &utll — če sedaj ne bo opogumil svojega tasta, bo potreboval precej časa, preden bo našel besede, ki bi se mu zdele primerne. In Rudolf Je želel imeti ta ključ čim prej v svojem žepu. Kajti šele ko bo lastnik tega ključa, bo njegov mladi zakon tako rekoč odobren. •Prosim, očka«, priganja In me nežno ozre na svojo mlado Ceno, »hoteli »te nekal reči?« »Seveda, seveda, nekaj sem hotel reči«, hvaležno povzame grof Kutifalvi. »Ah, hm — torej, draga moj . otroka, je..., mislim, da mi ni treba Se posebej opozoriti na običaj naSe rodbine z ozirom na posteljo Donne Diane. Ta običaj vama Je znan ix družinske kronike.« »Da«, odgovori • trdnim glasom RudolL »Seveda, očkal« dahne zardela Fanl. Grof Kutifalvi olajšano vzdihne. »Torej, otroka moja«, nadaljuje nekoliko živahnejše, »bom pa to zadnjo ceremonijo hitro končal. Prosim, stopile bliže, Rudolfi« Grof Kutifalvi te dvigne istočasno t Rudolfom In gospoda se etečata pred pisalno mizo. »MoJ dečko«, spregovori grof Kutifalvi in se ganjen zazre v Rudolfa, »izročam vam ključe od paviljona, sedij pa odidimo na aostijo. k)er nas pričakujejo gostje.« In ne da bi odmaknil pogled z Rudolfovega obraza, sen Widerstand voilzogenen Uberraschunjis-'»ndung in Anzio nlchts anderes erreichen konn- ten und niđits anderes zu tun imstande waren, als das. was sie taten, was werden sie dann erleben, wenn sie eine wirk-liclie zweite Front eroffnen, und zwar in einem Gebiet, wo das Ober-rasciiungsmoment walirsdieinlich fortfallen, etatt des sen ein vorbe-reiteter deutscher Widerstand und ausgebaute Be f e s t i gung s an1 agen vorhanden sind! Diese Gedanken", so fiigt er tiinzu, „drohen audi die amerikanischen und britischen Kopfe selbst zu verwirren. Man muB sich heute dariiber klar sein, da'K das Ita-lienabenteuer vom Anfang an unstrategisch war und daB man es nie hatte unter-nebmen solle n." Schon bei einem strategischen Unternehmen sei ein Mifierfolg sehr gefiihrlich, bei einem un-strategischeil Unternehmen stempeite eg die fiir ein eolches Unternehmen verantwcrtlichen Manner zu Narren. Jetzt musse man aus Preetijf«-grunden diesen fiir die Amerikaner und Enj-lander so schwer belasteten Feldzug welterfilhren und aiisgerechnet in einem Augenblick, in dem man alle Krafte fiir eine wirkiich entscheidend« Operation bendtige. WasmaninAnziound iiberhaupt In Italien e r re 1 ch t habe, sei nlchts anderes als «ln« Wleder-holung des G a 1li p o 1 i - F1«s k 0« aac dem Weltkrleg. Das sind паЛ monatelangen Vorschufilorbeeren und Vorschufisiegeberichten die Wahrheiten fiber die Entwicklung in Italien. die man nun wohl oder ilbel dem amerikanischen Volk eingestehen mu8. Es ist nur zu erklarlldi. wenn diese Ef-kenntniss« zusammen mit der immer stirker offenbar werdenden Unterwerfung der USA-Aufienpolitik und den Forderungen Staline in den Verelnigten Staaten ein recht bitteres Friih-lingserwachen hervorrufen. Voimoisch auf 200 km Fiontbieite nach Mien Imphal bedroht - Neue britlsdi-indisdie Divisionen vor der EinsđilfeOung rd. Stockholm, 26. Marz. (Eigenberklit.) L«nge be-miihtc «ich die englo-emerikanische Agitation, den Japani.schen Уопплгасћ iiber die indi«die Grenze zu bagatellisieren. Die britiedien Kommumqufa au£ dem Hauptquartler Mountbatten UDtcMtiitzten diese «b-lenkenJe Tendeni durch undurdisichtige und doppel-deutige Angaben iiber den Verlauf der Kiimpfe. Wenn in ihnen auch zujejebcn werden muB. daB dex fapa-nische Vormarsch bedeutsame Fortsdiritfe erzielt, so wurde doch durdi die Behauptungen eudi die britischen VerbKnde hatten diese oder jene Stadt erobert odcr wieder zuriickeroben, der Eindrudc erweckt, als handle es eich bei dem jepiniedicn Unternehmen um irgendwelche Stor- oder Eiitsatz«nj|rlff«. die die brlti-•dien Opewitionen behindern eolltto. In Tschungking ledoch, wo man seit ie bereitwilliger den Gegeben-heiten Raum lieB in den offiziellen oder helboHi-ziellen Auslgssungen. schcin-t man aber den Stand-punkt der Nankinjcr Zeltunj ..Talđifn Pao' zu tellen. die das Oberschreiten der indischcn Grenze als einen schweren Schla? gejen Tschunsking bczeichnet. Die neuesten Meldunjen. die a US Toklo iiber den Vormtrmch in und gegen Indien einlaufen erstaunen durch die Fillle der glcichzrciti« engesetzten StoB« nnj durch die Schnellijkeit, mit der sich die japa-nisdicn Truppen an die einzehien Ziele heranarbeiten Mao muB daraus schlicRen. d«B von jepanischer Scite dag Nachschubproblem noch weit besser jjtlbst wurde, els die Briten es bei ihren bisherigen Unternehmun-gen zu losen verstenden. Dies wiirde allerdings wiederum bedeuten. daB ee fiir Mountbatten betriicht-iiche Schwierigkeiten im Abfangen der j«p»nischen StoBkeile geben konnte. An sich steht er nunmehr in der ;leich giinetigen Lege, in der sidi die Japaner befanden. ale von britischcr Scite aus die Angriffe vorgetragee wurden. Dabei diirfte es hochete Zeif werden fiir einen energischen Gegensdilag, wenn nicht bedeotsame Stiitzpunkte in japan is che Hand fallen sollen, die danr wiederum von diesen la der gleiAen nahezu oneinnehmbaren form ausgebaut und gesAiit^t wiirdem wle die auf burmeeischer Seite gelegeneo Ge-birge- und Dsdiungelstellungen. Toklo meldet bereits die Abschneidtmg des wiA-tigen ostlndlschen Sthtzpunktee Imphal noch Nordcn hin. Weltcre Verbande eroberten nach Durchbruch verschiedener Verteidigungslinlen In Assam eine ebenfalls sehr wlchtlge britlschc SchlUss«lstetlung. Bei dcm japanischen Vormarsch gegen Tamu, det die Sdilucht des Kawau-Talee In slidlidiet Riditung durchstSBt, wurde eine kleinere Einheit des Feindes eingekesselt J. LukM kuimch fflr Fortgegchrittene Die luatig^e Dorfinuaik Der Hahn In aller Frtih, der krtiht schon Kikriki! Dann bi-UlIea Ocha und Кић gteax hungrlg: Muh muh muh! Da: Kalb In der N&h nia£ht Immer nur: M&h m&h m&h! D% beHt der IHund: Wtiu wau! Die Katze Mhreit; Miaul Und let eIn Bael da, •o achrelt er glelch; I a! J^ortmuiik, die — vaška godba I" aller Xrllh — navaezgodaj «riujen — petl, klWrllcfttl ^ruilea — mukati Ma tu blU Bine oMglneUe Wamumg! Lleber Wanderer merk Dir d as: Oeh weg' und nlčht Im Gras, daB man ohne viele MUh dich unterschelden kann vom Vleh! Warnung, die — evaiitev, svarilo Wanderer, der — popotnih eich etwae merken — zapomniti al ohne vlele MUh — brez velikega truda imterecheiden (ich unterschied, ich habe unter-•chieUen) — razlikovati 10 VVerter: 1. peinllch — mučen skrben, natanflec 2. iPeltsche, die — bič 3. Pelz, der — kožuh, krzno, kožuhovin* 4. Pendeluhr, die — nihalna ura 5. Pension, die — pokoj, pokojnina, penzija 6. penslonieren — upokojiti 7. perfekt — perfekten, dovršen, popoln 8. Periode, die — perioda, doba, razdobje 9. perlodisch — periodičen, otočaaen 10. Perle, die — biser TTnd die flMitxo doxu: 1. a. 3. 4. I. e. Der KiiUcher knallt mit der P«itsoh* DieM Prau trttgt einen Filzhut Im Schlafzlmmer h&ngt eine Pendeluhr Wieviel erhaltm 81# monatUoh Pension? Im welcher Peneion wohnen Sie? Difser Beanite ^mrde krankheltshalber penalonlert (in den Ruheeland veraetzt) • &Г mpricht perfekt deutech , befinnt eine neue Karteaperlode 9. 10, 1. & **• ZeHung »rachelnt nur periodisob №t echte und kftsetllcbe Perlen Kočljaž poka z bičem. Ta žena noal klobuCevlnast klobuk. V spalnici visi nihalna ura. Koliko pokojnine prejemate na mesec T V kateri penzijl (oskrbi a hrano in stanova- njem) stanujete? Ta uradnik je bil zaradi bolezni upokojen. On govori perfektno nemško. Jutri ee začne novo razdobje za (živilske) karte. Ta čaaopls izhaja samo občasno. Biseri 80 aH pristni aH umetni. und vernichtet. Durch ra^dien FoKsdiritt diestr AktioD fiiod nuninchr grb&ert britisch-iadieche Ver-bande, die bei Sibonj; stehen. уоп ihreo riiAwartigei Verbindungcn abgeschnitten worden. Eine Vernlchtunj dieSer Verbaltde wiirde wohl, ahniich wie die Vemidi-tung der 7. britischen Division, den Wefi ffir weltere bedcutsamc Operationen frelmachen. Die Briten sehen sich einigcrmaSen hilfloe der raschcn Entwidclnng gejenSber. Zwar versuchtt man, die japanischen Aktioncn durdi den Eiosati vOn amerikanischen FaJIsdiirmjajern hinter den japanwchen Linien zu storen. jedoch die auBerordeotlidi schmirg-saroe japanische Fuhruag wuBte durch WitMchnelle# ZufasseB diese Gdfehr zu bannen, Der taktlsdie Ein-satz der Amerikaner Lat die Slfu«tion nldit IQ wen-den verfflocht. Angesichts dieser Tetaadien eight siA nunmehr andi die feindliche Nachrichtettgebnng ge-jiwungeHi die bisher geiibte Vei^chweigung oder Ver-mindcrung der fapanischeo Erfolge aufzugeben. So meldet die ameriktnische Agentur „United PreB" aus Neu-Delhi. japanischc StoBtruppen seiea bereits von Imphal 4US 50 Kilometer nach Indien vorgedrungen. In eincr FroDtbreite von 200 Kilometer riickten aie durch die indischen Bergdschungel vorao. Im Verialife dieSer Aktionen sei es den JatKinern gelungen, die StraBe zwischeu Imphal und Ta,mu abžusAneiden. Damit ist auch von alliierter Seite lugegcben, deS sich die tage an der indisch-burmesischeo Grenze entscheidend zugun&ten der Japaner vtrandert bat und dafi die nathsten Wodreo noch gewiclitlge Ver-anderungen vor dem Eiosetsien dee Moiwume briiigea konnen. Monntbatten wurde sehr besdielden Bern, 28. Mirz. (Eigenberidit.) Aus der Offensive ist nun nidits anderes all eine Defensive auf iM-disdiem Gebiet geworden. Die zuriitkgenommenea britisdien und indischen Truppen habeo tine ver-breiierte Verteidigungsttellung bezogeiu Wie e$ in einer Reutermeldung heifit, sei man bereit, die japanischen Vorttoue aufzufangen. Nad) der monatelangen Agitation, was alles Moimbatten mit Hitfc tsdiungking-diinesisdier Truppenmassen und dank dem enormen amerikanisdten Waffenein-satz vollbringen werde, diirfte diet« Besdiei-dung doth re^t erstaunlidi fiir englisdie Obrea wirken. General Aud.'inledK, der Oberkommandierende der Landtruppen in Indien, trostete sich in einer offiziellen Erklarung damit, d*6 die Japaner in unwegsamem GeUnde zu kam^ien hatten und keine zusammenhangende Verteidigungsllnle auf-stellen konnten. Ober die Taktik der Japaner f"gte er hinzu: „Der Gegner Uftt Kolonnen in hetrachtlidier Starke aussdiwiirmen nnd versucht, ^nsere vorgesdiobenen Posten fon ihren Nadi-sAublinien abzusdineiden, 10 dafi sie sich zurudk-ziehen miissen." Audi das sind ErklSrungen, die schwerliA eeeignet sind, den Ruf Mountbatteni nnd AudiiriieAs zu steigem. Der General bekun-dete schliel?lidi seine Zufriedeohe'it dariiber, daB « den britisdien und indischen Truppen gelSnge, den japanischen Gegenstofi aufzufangen, wobei er offenbar mit dem baldipen Wetterumschwnng redinet, denn in Kiirze beginnt die Regenzeit, die Kampfhandlungea kaum moglidi macht „Die luftangriffe r die zweite Front" Genf, 28. Man. „Die grofien anglo-amerikanJ-schen Luftangriffe sind nicht das Vorspiel zu einer zweiten Front, tondern die zweite Front selbtt", sdireibt die englische Wochenzeitsdirift „News Review" Wenn das Biatt naiverweise meint, dafi cs mit der „traditionellen Rolle de$ gemeinen Soldaten vorbei sei, und daB im moder-nen Krieg die Hauptsdilage aus der Luft fielen, ohne dafi es zu ZustmrnenstSfien von Armeen auf Land kiime und daf? sidh somit Westeurapa bereit* unter Angriff befinde, «ls wenn ganze Gesdiwader von Tanks gegen die deutsche Wehrmadit kampf-ten", to durfte sich die englische Zeitschrift ge-waltig irren. Audi Stalin ruft nach wie vor, und zwar lauter denn je, nadi der wirklidien iweitett Front. Wieder 40.000 StreikenUe in Yorkshire rd, StoAholm, 28. Marz. (Eigenberidit.) Am Donnerstag abend befanden sich sdion wieder 40.000 Grubenarbeiter in Yorkshire in Streik und man befurchtet eine weitere Ausbreitung der Streiks. Die der ewigen Vertrostungsparolen miiden Grubenarbeiter lehnen es diesmal ent-sdiieden ab. sidi durdi vage Verspr^nngen beschwfchtigen zu lassen. und wenden sich gegen die Rofitauschermethoden des sogenannten „Porter-Planes" der Regierung, da sidi die ser nach Anslcht der englischen Grubenarbeiter fur Grubenarbeiter und Grubenbesitzer verschiedea deuten lasee. Bei Erhalt eines beeseren Mindest-lohnes gingen ele nađi diesem Plan namlidi der Vorteile verlustig, die' ihnen friiher in Form von verbilligten Kohlen fUr Eigenverbraudi u«w. *u-gebilligt wurden. Stalin nnanziert Jndenrat Saloniki, 28. MSrz. Wie „PalSstina-Post" beri ditet, ist ein groBer jfldisch-europaisdier Rat durdi die sowjetische Regierung gebildet worden. Dieser Rat wird die Interessen der Juden hi der ganzen Welt sichem und verteidigen. Er wird, wie die Zeitung berlchtet, ein umfangreiches Budget von der sowjetisdien Regierung zur Ver-fUgung gestellt erhalten. Eichenlaob mit Scbwerfem Berlin, 28. M&rz. Der FQhrer verlieh em 25. Mirz dem Generalleutnant H e i d r I di, Kom-mandeur einer Fallscfairmifiger-DlTision, ale 35. Soldaten der deutsdien Wehrmacht das Elchen-laub mit Schwertera zum Ritterkreuz dee Eiser-nen Kreuzet. Mit dieser hohen Auszeichnung hat der Ftihrer den heldenmiitigen Kampf unserer Fallsdilrm-jager. die dem Feind in den TrUmmern von Cas-fino zKhen und erfolgreichen Widerstand leisten, gewurdigt. Der Wehrmachtbericht vom 25. MSrz hob die Taten der Division unter namentllcher Nennung riihmend her vor. Inmitten seiner Manner hat Generalleutnant Heidrich die Verteidi-gung der Schliisselstellung von Cassino organi-siert und bildet mit den Einheiten seiner Division ein Bollwerk, das zu sturmen den Anglo-Amerikanern trotz ihren immer wieder vorgetra^ genen Angriffen nicht gelungen let. Jeder ein-zelne Soldat voUbringt hier hervorragende Lei-stungen nnd atellt die erste Fallsdiirmiager-Division damit jenen Fallschirmjager-Regimen-tern gleidi, die seinerzeit unter Generalleutnant Heidridi iiber Kreta vom Himmel sprangen und die Inset eroberten. 1938 zur Luftwaffe iibergetreten, verechrieb Generalleutnant Heidrich sich der jungen Fall-schirmjfigerwaffe und stellte, nachdem er unter dem jetzigen Generalfeidmarschall Rommel auf der Potsdamer Kriegssdiule ale Taktiklehrer ge-wirkt hatte, das erste deutsche Fallschirmjiger-Bataillon auf. Fur seine im Kampf um Kreta bewiesene umsiditige und gesdiidite Fiihrung wurde er am 14. Juni 1941 mit dem Ritterkreuz ausgezeidinet. Spater nannte Ihn der Wehr-maoitberidit mit seiner ersten Fallsdiirmjager-Divieion wiederholt wegen der besonders erfolgreichen Operationen an der Italienfront Die Verleihung des Eidienlaubes zum Ritterkreuz des Eisemen Kreuzes vor wenigen Wochen, am 5. Februar 1944, war die Anerkennung des Fiihrers fur die vorblldlidien Leistungen der Fallsdiirmfager-Dlvieion. Bet den zurzett nocb andftuernden K&mpfen an der Front von Cassino lebt Generalleutnant Heidrich Tag fiir Tag eeinem Wahtsprudi; „Die Kameradsdiaft madit nicht Halt vor dem persSnlichen Lebenskreie meiner Soldaten. Wir sind eine Gemelnsdiaft im Kampf, Leben nnd Sterben." Der Riesenschwindel mit der Atlantik-Charta Churdiili weidit weiter ans - HnD-Erkiiirung belriedigt aodi In den USA niibt Жг tak Mhr peiaUch »вШ1491| jW Man eagt: To Je Mlo mučno Đb > ekitm (Mlo jwtanCeo^ Stockholm, 28 Marz. Reuter meldet, daS топ den 70 Unterh«u3mitgHedern, die klirzlidi eint ErklSrung Churdiillf liber die AtUntik-Chtrtt gefordert haixn, in der di* Rc^ierang kl«r zum Aus^rudc bringen sdllte, d*(5 die in der Charts niedergelegten GrundgXtte fUr elle LKnder der Erde Gultigkeit hatten, der Uberwiegende Teil lu veritehen geben w«.rde, er werde auf baldige Ausy>r«Ae Uber die GrundsUtae der Atlan* tik-Charta, drengen. Churdiill weigjert sidi jedodi nadi wie vor ganz entsdiieden, ein« »oUh« Debatte im Unterhau« zuzulen. Eine Debate im Unterhaus mURte (udi den krassen Widerspruch der Tatsachen nnd der Theorie «uf-dedcen. Seitdem sidi England und die LTSA dem Diktat Stalin« unterworfen haben, sind die Grund-satz« der Atlantik-Charta nadi und nadi Qber Bord gtworfen worden. Churdiili hat das selbst sehr TOrsiditig zugegeben. Audi der USA-Unterstaetssekretar Hull, der den Atlantikbetnig durdi einen neuen jiidisdien Velt-sdiwindel ersetzen modite, hat damit selbst in der USA-Offentlidikeit nidit die einstimmige Billigung gefundfn. Er mufi sidi von der Zeitung „New York World Telegram'' tagen lassen daS Worte nidit geniigten. Die USA-Zeitung weist daranf hin, dtS die Atlantikgru&diltxe Stalin haben џеор(еп werdcm mOmien. Sie кћгвЛ>г u. a., die Politik Stalini Polen und Oneurop« gegenilber sdieint denn dodi ein« Verletzung der Atlantik-Charta nnd det Moskauer Vertragej zu sein. Eine bloRe Wiederholung der AtUntik-Cherta und des Moskauer V rtrages in einer ipateren Stuade werde wedcr unangenehm« TatsaAen Tersdiwindea ItMea, aodi Prahleint m* _ Rrođa. 29. mmrra 1944. Siisikol Lepke / Zločinstvo T senci RooseveltoTC demokracije Senzacionalni podatki in dejanja iz življenja severnoameriškega mnoitvenega morilca Lepk«|a Bnchalterfa na podlagi mdimriala o deja'vih, ki je bil objavljen T levernoameriškem časopisu »Life«. Zločine so zmarešili ljudje v vseh časih In pod vsemi oblikami države. Zločinec kot ■Dosamsznl pojav torej sam na sebi na noben način ni merilo nravnih in socialnih vrednot ali nevrednot kakšne dobe. To postane šele takrat, če očitujejo osnovni pogoji za nadaljnje trajanje njegove eksistence in izvršitev njegovega zločina v svoji celoti, da je odDovedala moč države in da je notranje nemoralnih ena ali več družabnih plasti. To se v nobenem drugem primeru ne ujema v tolikšni meri ko v primeru Lepkeja Buchalterja. Ta zločinec je postal nujno simbol cele epohe amerikanske zgodovine. Ljudje podzemlja Bilo bi krivično, če bi Lepkeja povsem istovetili z amerikanskim človekom. Povprečni Amerikanec v malih mestih pokrajin Tennessee ali Idako, farmarji v Teksasu ali Min-nesoti gotovo nimajo nič skupnega z židovskim sinom trgovca Louis Buchalterjem, ki mu je bilo ljubše židovsko rojstno ime Lepke namesto splošno veljavnega Louis. Dejstvo pa je, da predstavlja Lepke tisti tip človeštva, ki je dandanes za nas Evropejce naravnost nepredstavljivo poraznega pomena v javnem življenju Zedinjenih držav in ki igra svojo usodno vlogo za kulisami političnega, gospodarskega in socialnega življenja. Nikjer na svetu razen v Zedinjenih državah si sploh ne moremo misliti človeka Lepkeje-vega tipa; zarediti se je mogel samo v duševni in socialni atmosferi New Yorka, Ci-kaga, San Frančiška in drugih ameriških velemest. Samo v moralnem okolju severnoameriškega kapitalizma so se lahko razvile razmere, po katerih je postal zločinec Lepke j eve izmare ena izmed najmogočnejših in najvplivnejših prikazni ne samo podzemlja, ampak tudi javnega življenja v državi in prijatelj in ljubljenec vlade. Lepke ni bil noben navadni razbojnik ali mnoštveni morilec. Osnovna zla amerikaniz-ma so tista, na katerih se je nedvoumno zgradila njegova morilska organizacija. Lepke je bil rojen 6. februarja 1897. v vzhodnem delu New Yorka. Ko je bil star 12 let, se je moral prvikrat zagovarjati pred sodiščem. Z 18 leti je imel že tesne stike z zločinci New Yorka, dasi se je začasno udejstvoval še kot tekač, poglavitno pač v tej smeri, da je poizvedoval po možnostih za izvršitev vlomov. Med svetovno vojno je v kratkih razdobjih zaporedoma prestajal več zapornih kazni. Nato se v vrstah malih zločincev ni več pojavil. Lenke je imel večje načrte. Oblikovanje demokracije v Zedinjenih državah, kakršna je nastala po prvi svetovni vojni, mu je dala možnost, da je izgradil cel sistem. Saboter in ubijalec V delavskih društvih in industrijskih krogih Amerike so besneli v letih 1920 do 1930 divji boji za oblast. Voditelji delavskih društev in industrialci so si najeli saboterje, ščuvače k stavki, ubijalce, da so i njihovo pomočjo odstranili politične nasprotnike in gosDodarske tekmece ali uveljavili svoje finančne zahteve. Lepke se je lotil tega »posla«. Poiskal si je nekaj dobro merečih »Gunmen« — junakov s samokresi — in nekaj ducatov »Strong - Arms« — močnih rok, ki jih je dal najeti po mogočnikih delavskih društev, ki so se bojevali med seboj. To mu pa ni zadostovalo Videl je, da bi bili njegovi dobički večji, če bi dobil delavska društva sam v roke, namesto da bi bil samo njihov Zwei Briefe brachte die Post. Sie lauteten; Der erste; »Lieber Tonil Nun bin ich schon eine Woche von Dir fort und Du hast mir noch immer .nicht geschrieben, ob Du ein wenig an Dein junges Frauchen denkst und wle es Dir mit der HaushaltsfOhrung ergeht. Wie schmeckt das Essen im Gasthausi Was macht der Wellensittich? Vergiflt Du auch nicht, den GoldHschen tSglich ffisches Was-ser zu geben? Mit Tantes Gesundheit geht es schon wieder besser. Ich hoffe, am Sams-tag wieder heimfahren zu kftnnen. Schreibe mir bitte gleichl Es grORt und kOBt Dich tausendmal Deine sich ichon wieder sehr nach Dir sehnende Pauline.« Der zweite: »Lieber Freundl Entschuldige, wr»nn ich In einer peinlichen Lage wieder mit e'.ner inniaen Freundesbitte an Dich heran-trete. Ich well) ja, daB ich Dir von Deinen letzten Gefaillakeiten her noch immer viel schuidig bin, aber Ich werde Dir spSter noch alles bezahlen. Ich wflrde also fiir einen dringenden Zweck wieder die Ucherlich ge-ringe Summe von hundertzwanzig Mark brauchen und bin fiberzeugt, daB Du mir aus meiner Zwickmtthle heraushilfst. Du kannst das Geld gleich per Postanweisung Schick en Mit GruB Dein Freund.« Zwei Bpiefe brachte ich zur Post. Sie -lauteten: Der erste: »Du Kameli Jetzt bist Du mir wirklich schon teuer genug gekommen. Ich will von Dir nicht: mehr sehen und hdren. Fahre meinetwegen zur Hfillel Hochachtungs-voll Stieger.« Der zweite: »Mein Liebstes auf der Welti Dein freundliches Schreiben habe ich erhal-ten. Du ahnst ja gar nicht, wie echwer mir die Zeit der Trennung geworden let. Der Wellensittich ist wohlauf, aber 1 eider sind von den Goldiischen zwei eingeganqen. Doch kannst Du mir glauben, daB ich ihnen j eden Tag frisches Waseer gegeben habe. Das Gasthaui gleich neben utis ist gans l\er- »agent za umore«. Sel je po načrtih na »delo«. Dne 10. oktobra 1927. leta je bil umorjen s svojo telesno stražo vred Little Augie, kralj zločincev vzhodnega New Yorka. To je bil prvi Lepkejev korak, da je potem obvladal amerikansko podzemlje. Tri tedne pozneje je zadela krogla nekega drugega poglavarja gangsterjev in izkoriščevalca delavskih društev Gurracha Jakeja. Oficialna delavska društva kovačev, slikarjev, usnjarskih delavcev, pekov in več drugih so čez noč prišla v Lepkejeve roke. Pokorno so se umaknili ogroženi prvaki delavskih društev. Lepke je kontroliral na ducate poklicnih organizacij iz delavskih društev, postavil slamnate možice -na vodilna mesta in si zasigu-ral ustrezno finančno udeležbo. Na enak način si je utrl pot v zvezo delodajalcev. Naravnost fantastično se zdi človeku, če sliši, da je Lepke, ko je bil na višku svoje moči, kontroliral približno 250 organizacij In podjetij in imel nad 300 svojih slamnatih moži-cev na odgovornih in vodečih položajih v socialnih, političnih in poklicnih organizacijah in tovarniških podjetjih. Te podatke prinaša severnoameriški časopis »Lifa«; temelje na zelo obširnih in natančnih preiskavah sonih oblasti kakor tudi ameriškega tiska. Vpliv, ki ga je pridobil s tem zločinec, morilec in izsiljevalec Lepke Buchhalter na vse javno življenje In politiko Zedinjenih držav, je bil ogromen. Obvladal je delavstvo in proizvodnjo. Kdor ga je motil, je bil iztisnjen, pod pretnjaml odstranjen iz New Yorka, aH pa ubit, če se je upal upirati. Nešteto delavcev, ki so se puntali proti svojim družbam, »se je ponesrečilo« na tajinstven način. Lapkejeva morilska organizacija je delovala brez trenja. Plačeval je članom svojih tolp stalne plače In premije za umore in čine sabotaže. In on je določal prispevke delavskih društev, plače in način proizvodnje. Majhna armada knjigovodij in računovodij je nadziral po njem kontrolirana podjetja in pazila, da »boss« ni zgubil svojega pogodbeno določenega deleža. Gorje tistemu, ki bi ga skušal oslepariti. Lepkejevi morilci so bili takoj na mestu. Najbolj priljubljeno morilno orodje je bilo poleg samokresa ledeno bodalo, okroglo ostro orožje Iz zmrznjene vode, ki se je v rani raztopilo in ni zapustilo nobenih izdajalskih odtisov prstov. S tem so svojemu »bossu« zasigurali neprekinjeno oblast nad organizacijami, ki jih je on Izžemal, s tem so vplivali na volitve za občinske korporacije, za zvezni svet, senat, kongres in cel6 na volitve predsednika. Iz te dobe izvirajo tudi Lepkejevi odnoia-ji in brez dvoma ne slabo plačana pomoč ▼ obrežnem zločinskem aparatu bivšega tekača iz vzhodnega New Yorka. Javnost nI in morda nikoli ne bo zvedela, kakšne vsote ie prejemal Lepke od Rooseveltove stranke. Tem nedvoumneje je pač lahko ugotovila, da so Roosevelt in možje okrog njega napeli vse sila, da bi rešili ilvlien)* morilca, ko je končno pravosodje hočeš, nočeš moralo poseči vmes. Neštevilni umori, na stotine sabotažnih činov proti industrijskim podjetjem, ki se niso hoteli ukloniti Lepkejevi diktaturi in končno nasprotja ▼ morilskem ustroju »bossa«, ao zavzeli takšne dimenzije, da so morale poseči vmes oblasti države New York in pod pritiskom javnega mnenja ceI6 zvezno državno pravosodje. Začel se je val aretacij. Ker se je bal izdajstva, je dal Lepke pomoriti posebno dobro poučene poglavarje svojih tolp, da bi preprečil, da bi mogli pod pritiskom policijskih ukrepov Izpovedati kaj obremenilnega. vorragend. Dori werden wlr auch unser Wledersehen feiern. Sonst verbringe Ich die ganze Zelt zu Hause. I oh war sehr sparsam und habe daher einen schSnen Geldbetrag auf die Seite legen кбппеп, aber den Du bel Deiner Ankunft frel verfflgen kannst. Mein Herz klopft vor Freude, wenn Ich an Deine Ankunft am Samstag denke, ich grOBe, kOsse und umarme Dich zehntausendmal al* Dein Ton!.« Zwei Briefe brachte die Post. Sie lauteten: Der erste: »Bin unterwegi lum Scheidungi-anwalt. Pauline.« Der zweite:. »Bester Freundl Ich habt ja Als Moltke in Ragaz zur Kur weilte, lockte ein schfiner Tag Ihn welter als sonst zum Spaziergang. Er stleg den Weg unter dem wftldigen Guschakopf hinan, freute sIch an dem zackig umhegten Anbllck de« breiten Tals in seiner reichen Bewohnthelt, an den Pr&tlganer Bergen und dem nahen Calanda. So kam er ichliefllich hinauf in das Dorf Va-lens, wo er sich auszuruhen und zu st&rken einen behaglichen Wirtsgarten fand.' Zur EnttSuschung dei Wirtes, der selber heraus kam, den elnzlgen Gast zu bedienen, bestellte er nur ein groRe* Glas Milch, ein Stack WelBbrot und einen Suppenteller mit Lčffel. Als ihm das trotz der Entt&uschung auf einem welBsn TIschtuch sauber angerlch-tet war, hStte er sich dem GenuB de* einfa-chen Mahles hlngeben kftnnen, wenn der Wirt — ein schmSchtiger Mann mit schwar-zem Vollbart — nicht g«wohnt gevresen ware, seine Gast* zu unterhalten, die ihm von Ragaz heraufzukommen pflegten. Der Herr ist zur Frholung hler? begann er, um die Grundtatsache de* GesprSches lest-zulegen. Ja, sagt« Moltke elniilbie und grlli n«cb »Bolt« morilskega ustroja Njegovi »Gun-Men« so napravili medseboj strašno prelivanje krvi. Zelo poučna za njihovo poreklo so pri tem imena, od katerih je sedaj severnoameriški tisk nekaj izdal: Buggsy, Goldsteein, Phil Strauss, Guppy, Fi-nestene, Mandy, Weiss, Loui Capene, Rosen, Zelig, Eastman - Ostmann, — tako bmi vse vprek. Boss se je bil obdal s »svojimi« ljudmi. Ledenega srca jih je obsodil sedaj na smrt, ker so mu bili na poti. Ko se je tudi od tega prelivanja krvi med svojimi malopridnimi pajdaši ni mogel več nadejati nobene rešitve, se je umaknil v prostovoljno pregnanstvo. Vtem ko je policija Zedinjenih držav formalno po svej državi iskala za njim, je živel v New Yorku in slej ko prej prejemal ogromne vsote od po njem kontroliranih organizacij. 1939. leta mu je to postalo ne- (fo svetu Nek urar v Maylen (Moselland) se ni malo začudil, ko je med urami, ki so se nahajale pri njem v popravilu, spoznal kronometer, ki je bil pred 26 leti ukraden pravemu lastniku. In sicer je bil takrat posestnik zgrubii kontrolno izkaznico, ki mu jo je dal mojster. Najditelj je potem neopravičeno prišel po uro, preden je urar dobil obvestilo od onega, ki je zgubil izkaznico. Sedaj so na ta gotovo nevsakdanji način izsledili storilca In uro zopet izročili njenemu pravemu lastniku. Z nevsakdanjimi oroi^i se pred kratkim bojevali т francoskem mestu Valenciennes. Dva stražnika sta na svojem obhodu zasledila vlomilce, ki SO' izpraznjevali klet nekega trgovca z opojnimi pijačami. Ko sta stražnika hotela aretirati lopove, so ti zagrabili za steklenice S konjakom In jih metali za. uradnikoma. Nato so se tatovi vedno bolj umikali v notranjost kleti, na kar sta uradnika planila na alkohol vsebujoča kopja in je nastala med nasprotniki pravcata bitka. Pasanti, ki so po-Mali pozorni zaradi hrušča, so naSli nazadnje oba stražnika krvaveča med razbitimi in izli-timi steklenicami konjaka, medtem ko so bili tatovi zginili. V državi Thai (Siam) so s podporo vlade iieanovlli >komitž za pospeševanje porok«. Ta gewuBt, daB Du mich nicht im Stiche lessen wlrst. Ich habe vor RUhrung geweint, als ich Dein llebes Schreiben las. Mit Postanweisung w&re es xwar einfacher gegangen, aber ich hole mir das Geld, das Du in edier Freund-schaft far mich aufgespart hast, auch gerne selber ab, zuqnal, als es gleich neben Euch ein gutes Gasthaus gibt. Ich freue mich, daB der Wellensittich wohlauf ist und glaube es Dir gerne, daB Du den Goldflschen tiglich frisches Wasser gegeben hast. Also, dann auf Wledersehen am Samstag! In alter Freundschaft Dein Ferdinand NB.: Viel-leicht hast Du den beiden Goldflschen zu wenig Futter gegeben? D. 0.« Selther kann es mir nicht mehr passleren, daB ich Briefe in falsche Kuverts stecke. leinem WelBbrot, andachtig auseinander-zubrechen. Sle haben gute» Wetter getroffen. Apropos: Wohnen Sle In Ragaz? Jal lagte Moltke und begann, das Brot in leinen Teller zu brooken. Es sollen vlele Fremde daseln in diesem Sommer? Jal sagte Moltke und goB die Milch auf die Brocken in selnen Teller. Der berflhmte Feldmarschall von Moltke soil auch zur Kur in Ragaz sein? Hml rSusperte sich Moltke und rtihrte mit dem Leffel in seiner Brockenmilch. Haben Sie etwa den Feldmarschall schon gesehen? Jal konnte Moltke wieder Antwort geben, und er begann. sein Mahl elnzunehmen. Wie sieht denn so etwas aus? Wie ein Mensch: wle Sie oder Ichl sagte Moltke, wlschte mit der Serviette die Milch vom Mund und hob selnen Blick ein wenig iSchelnd zu dem Frmger. Der aber hatte genug von dem Milch 16f-ielndcn Schweiger: Hohol lachte er los: daB prillčno in zaupajoč v podporo Roosevelto-vih »newdealovcev«, se je sam javil policiji. Njegovi milijonski dohodki so mu dovolili, da je zbral okrog sebe pol tucata najboljših branilcev v Zedinjenih državah. Toda proti vsem pričakovanjem in na začudenje severnomeriške javnosti same ga je sodišče države New York obsodilo na smrt kljub velikemu številu branilcev in kupljenih razbremenilnih prič. Skozi več let so med tem poskušali Roosevelt in njegovi mogotci v stranki rešiti svojega prijatelja, zaupnika in volivnega manažerja pred električnim stolom Pod dojmom bližajočih se volitev predsednika in brez dvoma v strahu, da bi republikanska agitacija razvila ta primer, so ga pustili pasti. Lepke je umrl zaslužene smrti na električnem stolu jetnišnlce Sing-Sing. Njegove'prikazni in njegove eksistence pa nI moči iztrgati Iz zgodovine Rooseveltove Amerike. On je postal pravi simbol te epohe v ameriški zgodovini. komltć je sedaj objavil, da bodo vsi bodočega 7. aprila sklenjeni zakoni pod njegovim pokroviteljstvom In da bo komitž trpel stroške. Na to objavo je došlo že 3500 oglasitev za mnoSt-veno poroko. Prihajajo pa še vedno nove prijave, tako da se lahko računa, da bo poročenih najmanj pet tisoč dvojic. V Kreisu VUlach in Hermagor so ae seetftle dejavne žene iz različnih obratov v tečaju za Izdelovanje poletnih čevljev z lesenimi podplati. Obratovodja neke tovarne je dal na rae-poiago svoje stanovanje in material ter tako podprl vnemo delovnih tovarišic. Tem prvim začetkom bodo sledili še nadaljnji tečaji. V Španskem meetu Aroche je pod nenavad^- nlml okoUećlnaml, najBtal poia^ki celo mestno -Četrt. Neka mlaoa žena, ki je zvečer mirno sedela ob ognjišču, je opazila, da je neki polonici pretila nevarnost, da bo padla raz na ognjišču ležečega polena In ee zažgala. Hotela jo je vzeti e peči, zadela pa pri tem na lonec vrele vode, ki je poparil ob peči ležečo mačko. Mučena žival je na mah skočila na mizo, prevrnila gorečo svetilko z oljem, tako da so, začeli goreti zastorl. 6ez nekaj trenutkov je' bila vsa hiša v plamenih. Tisti večer je bil močan veter, ki je gnal ogenj naprej. Nastal je velik požar, ki ga j« p<žar-na btamba mogla pogasiti šele takrat, ko Je zgorela cela četrt mesta. Pa naj kdo reče, da prinašajo polonice srečo! Sie zogen Toten - die Kleider misl Eine Gipfelleistung der Pietatloelgkett — so muB man schon das Trelben dei Im der ungarischen Gemeinde Kodak ansBssigen Landwlrtes Johann Laczko und einer Frau Farkas bezelchnen, die sich in Qbelster Welse als Grabschander betatlgt hatten. Belde wurden aui dem Frledhof zu Сбгћепу beim Offnen eines Grabes ertappt, Qm po-lizeiliohe Verh6r des sauberen Paaree ' brachte einen Grad menschlicher Verworfen-heit zutage, den kaum jemand fUr mfiglich gehalten hatte. In die Enge getrieben, muBten belde zugeben, daB sie schon "wiederholt Jrlsche Graber geftffnet hatten. Wo «1« bei eInem Toten Ringe oder lonstlgen Schmuck vorfanden, hieBen sle diese Wertgegenstande »so nebenbei« mitgehen. Im allgemeinen hatten sle es auf die Kleider der Totem ab-gesehen. So zogen die Toten buchstabllch aus und verkauften deren Kleider an Inter, essenten, deren es natdrlich eine ganz# Menge gab. Die Kaufer waren selbstver-standlich ahnungslos, daB besagte Kleider Toten vom Lelbe gezogen waren. Johann Laczko wurde ein Jahr Kerker zudlktlert, wahrend die Frau, seine wlllige Helferin, mit fUnf Monaten Gefangnis davonkam. WuRten Sie schon... ... daB die Katze eines der jfingsten Haus-tiere ist? Den alten Agyptem gait die Kati* als heilig, bel den Nordgermanen war lie das Lleblingstler der Freya. Г er nicht aussieht wie ich, welB ich selber. Und Ihnen wird er schon recht nicht ahnlich selnl Als er seine Grobheft lo hfiilich an den Mann gebracht hatte, wle er sich selber insgeheim lobte, ging der Wirt, noch ein paarmal be-iriedlgt sein Hoho! lachend, in das Haus, den langwelllgen Gast bel selnen Mllchbrocken zu lessen. Kleiner Brielvrechsel Milchbiockeul / ш wuiim sim« wSkrmvnosi za zlatimi rešetkami" je ime poročilu o resničnih dejstvih, ki ga je spisal Jorg Rehoif in ki ga bomo začeli priobčevati v prihodnji številki našega lista. To delo postane aktualno zlasti zdaj, ko se Japonci bojujejo na indijskih tleh. Pred našimi očmi vstaja slika nepredstavnega sijaja na indijskih dvorih, pa tudi političnega spletkarjenja, ki morajo zanj krvaveti milijoni Indijcev. Lakota in kuge razsajajo med množicami, medtem ko jih samo malo živi v razkošni objestnosti. Indija šteje približno 370 milijonov prebivalcev, izmed teh je rtekaj manj kot četrtina podložnikov indijskih knezov, dočim so drugi v Britanski ^Indiji direktno pod angleškim gospostvom. Toda za Indijo značilna grozna revščina ee najde povsod, tudi v 561 indijskih državah, izmed katerih štejejo največje več milijonov prebivalcev, vtem ko izkazujejo najmanjše komaj kak ducat vasi. 119 knezov ima pravico zahtevati pozdrav z 11 do 21 topovskimi streli, in vseh 561 knezov se je obdalo z dvorjani, katerih prehrana požre dobršen del celotnih dohodkov dežele. Knezom, zlasti tistim, ki so fcjiez svoje volje na razpolago svojim angleškim »svetovalcem«, se godi vsem dobro. Po zanesljivih cenitvah je v Indiji nad 1000 milijarderjev, cela legija milijonarjev, kajti denar kopičiti ne razumejo samo knezi sami, ampak tudi ljudje njihove okolice se razumejo na delo y kalnem. Rasen Anglije so oni glavni nasprotniki stalno in ogrožujoče naraščajočega indijskega nacionalističnega pokreta, čegar politika je ravno v tem času odločilnega pomena za usodne boje Japonske ob vratih Indije. Sreda, 29. marca 1944. K A B A W A N K B * BO TB stran В. — Stey. 85. Kreis Radmannsdorf Badmamiedorf, (Deutsche! Rotes KreuB — delovanje rešilne postaje). Das Deutsche Rote Kreuz v Radmanns-dorfu je po svojl ustanovitvi prevzelo syoje-^no rešilno postajo požarne hrambe. Sedaj ima na razpolago tri rešilne avtomobile in stalno reševalno službo po nalašč zato izvež-oanem osebju. Po postavitvi DRK so do konca 1WS. leta napravili 567 reševalnih voženj do bolnišnice т Gallenfelsu odnosno tudi v Klar genfurt. Neumarktl. (Javno zborovanje). Pred kratkim je župan in Ortsgruppenleiter Pg. Ing. pl. Kurz. pozval prebivalstvo mesta na zborovanje v dvorani >Na skalcl«, da jim Je dal poročilo o splošnem položaju na Gorenjskem. V jasnih prepričevalnih besedah je opisal govornik situacijo v petem vojnem letu. Vsi znaki kažejo, da к bližajo dogodki višku In da bo, Г® vse sile, zmaga naša, ker mora Diti naša. Reich razpolaga Se z ogromnimi re-^rvami, tako v tehničnem kakor v moralnem ziru. če Izpolnjuje fronta svojo dolžnost, Jo ^ra storiti ravno tako v najvišji meri tudi wmovlna. To velja ne nazadnje tudi za Go-^njako. Gorenjski narod mora končno spo-vs* na kateri strani mora stati. Svoje sta-инсе mora odkrito priznati in vse urediti. To Pa ni vedno slučaj. Zaščito in oskrbo države "lore zahtevati samo tisU, ki se brez pridržka Izreče za njo. Le tako se more končno doseči In trajno zajamčiti notranji mir. .Zupan je po-^al tisti del prebivalstva, ki ima dobro voljo, pomaga pri končnoveljavnem notranjem pomirjenju. Reich bo nekoč zelo natančno raz-kčeval, takrat bo pa morda za marsikoga prepozno. Krels Krainburg Krainburg. (Predavanje s filmi). V veliki dvorani na učiteljišču v Kralnburgu so f® učenci in učenke zavoda ter nemški uslužbenci pri predavanju s filmi. Ko je Slng-učiteljiš6a zapela za pozdrav pesem la irM ^'^^^^"^S^GhaftsfUhrer der HJ, Pg- dr. Ko-scnier Izrekel prisrčno dobrodošlico. Je Imel sospod dvomi svetnik, ravnatelj Josef Brelt, eden izmed najboljših poznavalcev Bolgarije И osebni prijatelj umrlega kralja Borisa, pre-d^anje g filmi, pri katerem je prikazal nad j^^asnlh posnetkov, ki jih je sam napravil ™ ki jih je vredno pogledati, Iz vseh delov ™Wrlje, ki so predočill lepoto bolgarske po-ajlne z njenimi mnogoterostmi in često div-i,?''"J®4tlčinlml mikavnostmi. Za navzoče Je "O to predavanje zelo poučno In zanimivo. Kreit Stein Stein. (Filmsko prosvetne pred»-\^njnje). VeSteinu so pred kratkim т ®kviru ustanove 1:^utsches VolksbUdung^erk Predvajali prosvetni film »Ostnmrk Tirol«. :Pilm je bil sprejet z velikim navdušenjem. Zatemnitev na Gorenjskem. Urad-ИО Je odrejeno, da se mora zatenmltl na Oo-renjskau v tednu od 26. marca do 2. aprfla od 19.S() do 5. ure. Driavni npravileli ie zaprisegel novo vlado Madžarski časopisi se spominjalo 25. obletnice začetka sovletske vlade Budimpešta, 28. marca. MTI )avl|a; Državni upravitelj je sprejel v sredo popoldan ob 17. uri ▼ evdljenco ministrskega predsednika Doeme Sztojayja In Člane nove vlade. Po avdienei so ministrski predsednik Doeme Sztojay in člani vlade ▼ ceremonij ski dvorani kravljevskega gradu državnemu upravitelju službeno prisegli. Prvi ministrski svet }• zasedel Budimpešta, 98. marca MTI javlja: Ciani vlade so po zaprisegi prič zasedali pod predsedstvom ministrskega predsednika Doeme Sztojayja v palači ministrskega predsednika. Ministrski predsednik Sztojay je po-zdravil člane vlade In izrazil sporazumno % njimi svoje zaupanje v uspešno delovanje vlade. V ministrskem svetu, ki je trajal tri ure^ so obravnavali člani vlade najnujnejša vpraSanja. »Ničesar Blsmo pozabili« Budimpešta, 26. marca. Preosnova vlade na Madžarskem, ki je nov dokaz za to, da si je Madžarska v svesti posebne naloge, ki |i pripada v okviru skupnega vojskovanja zaveznišldh sil, časovno sovpada s 25. obletnico oklica sovjetske republike v Budimpešti, ki je dala madžarskemu narodu živ in nepozaben nauk, kam vodi pot, če dobe v deželi premoč sile židovsko-boljSeviškega podzemlja. Nekateri časopisi v Budimpešti spominjajo na strahovlado Bele Kune pred 25 leti. Tako pišQ n. pr. časopis »Uj Magyarzag«, da se danes, ko se na neki strani toliko govori o komunizmu, splača obuditi spomin na krvave dogodke v marcu 1919. in po tem sklepati. Ti žalostni dogodki, tako izvajajo dalje, se menda ne bi zgodili, če ne bi mogli pred revolucijo neovirano delovati tisti, katerih edina naloga je bila , speljati na napačno pot narodno javnost, jo uspavati in končno izvesti svoje delo s sramotno popolnostjo. Časopis »Fueggentlenseg« pravi med drugim: »Madžarska vlada je storila pred 25 leti obljubo, da bo iztrebila boljševizem do konca. Madžarska te obljube radi težkoč, ki so se nagrmadile, ni mogla izpolniti. Seda) je prišel čas končnega obračuna. Ne obstoja dvojna ali trojna zvrst marksizma, marveč samo prikrivanj«. Vse marksistične zvrsti imajo za končen cilj boljševizem. Tudi ni različnih vrst levičarske politike, kajti vse le prikrivajo boljševizem. Ni proletarskega ali kapitalističnega žldovstva, ker se je izkazalo, da so vsi žldje izključno židje. Ob 25 obletnici sovjetskega gospostva je prišel trenutek, ko lahko rečemo; »Mi se spominjamo vsega in ničesar nismo pozabili.« Obrambna bilka na Inqn wzhodne Ironte U Irala Zavrnlenl sovietsK! napadi - Eralevnl ћоЦ v ШШ! - 51 letal sestreljenih Oberkommando der Wehrmacht Ja dna 34. marca objavilo: Na vzhodni in »evemi fronti v Krimu ter na spodnj«ukraJlnskem Bugu je spodletelo ve6 sovjetskih sunkov. Med srednjeukrajln-sklm Bugom In Dnjestrom ter v prostoru pri Froskurovu In Tarnopolu Se traja srdita obrambna bitka proti močnejšim sovjetskim bojnim skupinam. Pri uspešnih lastnih nasprotnih napadih v prostoru pri Brodlju smo uničili več sovražnih bataljonov In baterij ter večje Število oklopnjakov. Severozapad-no od Kovla so naSe čete zavrnile ponovno napadajoče Sovjete in jih z nasprotnim napadom vrgle nazaj. Jugovzhodno od Vlteb-»ka 1* sovražnik tudi včeraj z močnimi si-lami nadaljeval ves dan s svojimi brezuspeš-nlml prodornimi poskusi. Od ostale vzhodne fronte poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju. Nad Finskim morskim zalivom so vozila vojne mornarice brez lastnih zgub sestrelila tri letala iz več napadajočih valov sovjetskih bombnikov. V Italiji sovražnik zaradi svojih visokih xgub včeraj ni nadaljeval s svojimi napadi na Cassino. Na obeh frontah je bilo samo krajevno bojno delovanje. V zadnjih bojih se je posebno odlikovala skupina vojnih letalcev pod Hauptmannom Prellom. Dne 23. marca zarana so nemška bojna letala napadla sovražnikovo otočno oporišče Vls na Jadranskem morju. Razen obsežnih razdejanj v pristaniškem področju so z bombami pogodila In težko poškodovala osem tovornih jadrnic. Skupine severnoameriških bombnikov so 23. marca dopoldne napadla kraje v severnem In srednjem nemškem prostoru. Sile zračne obrambe so uničile 51 sovražnih letaL med njimi *4 štlrlmotomlh bombnikov. V pretekli noči j« preletelo nekaj sovražnih vzne-mlrjevalnlh letal severozapadno In jugoza-padno Nemčijo. Nemška bojna letala so tudi včeraj z dobrim uspehom napadla zopet posamezne cilje v obmestju Londona. Pred zapadno norveško obalo so zaščitna vozila nekega nemškega konvoja sestrelila pet izmed 14 brezuspešno napadajočih britanskih torpednih letal. Tri izmed njih je zbil majhen čoln, ki ga vodi Oberbootsmann Willi BOhme. 06 3. aprila zopet poletni (as Berlin, 28. marca. Prehod iz normalnega ča-na poletni čas bo dne 3. aprila ob drugi uri Zjutraj. Ob tej url bodo vsi kazalci ur pomak-'ijenl za eno uro naprej. Včlenltev vojnlli poškodovancev Delovni odbor za poklicno izobrazbo pri Relchswirtschaftskammer poroča o Izgradnji ostobe vojnih poškodovancev v organiza^jl obrtnega gospodarstva. Relchsgruppe Industrie je ustanovila v Dresdenu posebno delovno тое-za zopetno naatavitev vojnih poSkodovan-Ta izdala znova tiskana obvestila, ki naj ®bratom pomagajo, da obvladajo težave In iz-»lenjajo izkustva. Tudi Reichsgruppe Hand-^erk se je stavila na razpolago pri oskrbi poškodovancev In je oživotvorlla ustrezne naprave občestva, ki bo pospeševala vojne po- Branite svoja stanovanja — gasite! ?^®dovance, dokler ne napravijo mojstrskega Zaradi enotnih smernic pri vseh pokre-^ »o pri Gauwirtechaftskammern ustanovlje-^ »tvama področja, v katerih so zaposleni P^^wjenlkl za vprašanja vojnih pofikodovan-ki So s svojim nasvetom In pomočjo na razpolaga vsem udeležencem. Prešolajo se sa-*"0 tleti poškodovanci, ki jim ni več mogoče Vstopiti v poklic, ki so se ga izučili. V kolikor *1® vojni poškodovanci vzgajajo za strokovne oklice, za katere so predpisani Izpiti, se bo vrSiin temeljita priprava za Izpite. Le-te bodo ^P'avljale izključno komore In jih izvršile po "onaalnih razmer. Vemti iz LJubljane in okolice e^toDiladanska razstava, ki jo je priredila J? organizirala v svojih prostorih Galerija ybersnel, združuje okrog 17 umetnikov in ob-zbrano kolekcijo okrog eo del. Izvršenih rj ^dnjih šestih mesecih. V spodnjih prostorih *^'1® eo razstavljena dela pok. R. Jakopiča, Iti d ^ VavpoUča, M. Stermeoa, F. Tratnika In ^Slh. Razstava je bila odprta dne 25. t. m. do %,^:&jala predvidoma do Velike noči, t. j. 40 8. aprila. febru^^tne«a dela. Upokojen je Ш mese« v LjulSt ®^anc Brus, vlakovodja drž. želeje vanja t^- Skozi ŠUridesetletno dobo sluSbo-m 1904 do 1944. je mož na primerov, pa je ^^no in zvesto nadaljeval službo. preporodi tel ja slovenskega i6ebelar Ant r »davnim je obhajal zna^ ®®belar Anton .voj wdwmdewU »J- Deklice so postale kmetice ZaUfDčno slavje kmetijske šole v Pollitsdia in odlikovanje dveb sknšenOi mož Dolgih pet mesecev eo delale in se učile v veeelem tovarištvu v kmetijski šoli na Pol-litachu kfimtnerske, štajerske In salzburške mlade kmetice in take, ki hočejo to še po-•tati. Pridobile bo si v tem času vs« znanje, ki je osnova vsaki kmetici. Pri zaključnem slavju, ki eo ee ga udele-illi vodilni možje stranke in države, je ugotovila voditeljica šole Pgn. Kombholz, da so vse udeleženke z vnemo vSe opravljale, In se zahvalila vsem udeležencem, ki so podpirali delo šole. Govorjene besede mladih kmetic je prevevala visoka pesem nemške žene. Vsaki-krat skozi vsa stoletja, v višavah in nižinah, je nemška žena storila Svojo dolžnost, je vedno videla svojo nalogo im z njo spoznala, da tam, kjer ni zibelk, ijavi vsak plug in molči cel6 Bog. Stabsleiter Mayer je vzkliknil v svojem nagovoru kmeticam: »Bodite hrabre in zvesteU Razen svoje praktične izobrazbe ste v teh petih mesecih pridobile odločilno značajno in politično usmeritev in ste tudi že svoje mišljenje dokazale z dejanjem. Bodite zveste teniu mišljenju in svoji grudi, in nobena moč na svetu vas ne more premagati.« Pg. Jordan, ki je sporočil pozdrave LandesbauemfUhrerja, je v svojih izvajanjih opozoril, da se nemški narod biološko lahko reši samo s kmetstvom, kajti kmetstvo je vrelec narodne krvi. Tukaj je naloga kmetice, da spozna, da otrok časti mater in da je rasno delo služ^ božja narodu. »Ostanite zveste svojim kmetijam in kmet-•tvu« so bile besede Krelsleiterja Pg; Hoch-etelnetja, ki ee je zahvalil udeleženkam in vodstvu šole. »Poznati moramo postavljeni nam cilj, in vem,« je nadaljeval Kreislelter, »da boste zunaj vsem vzgled v značajnem In svetovnooazomem vedenju in da boste na čast šole poučile tudi druge o svojem strokovnem мапји, ki ste ga tukaj dobile.« Po tem svojem govoru je Kreislelter Pg. Hochsteiner izročil Stabelelterju /f-Untschaf. Walter ju Mayer ju in ^^-RotenfiUirerju Pavlu Weber ju KVK 2 M. z meči, ki jima ga je podelil FUhrer, In listine. Oba moža sta si pridobila odlikovanje z uspešnim delovanjem, pri katerem sta večkrat morala zastaviti svoje življenje. S pesmijo: »Wo wlr stehen, steht die Treue« (Kjer smo mi, je zvestoba) je Izzvenelo slavje. Poraz komnnislitnega »milinga« na Goriancih Novomeški domobranci so uničili tolovalski batalion „Cankarleve brigade" Iz Novega meata poročajo Ijubljanakemu > Jutru«: Sredi preteklega tedna je bil na Javorovlcl T Gorjancih »miting« komunietlftnih. tolovajev. Na Javorovici w je namreč že nekaj čaea zadrževal štab 4. bataljona tako zvane »Cankarjeve brigade«. Ta ftab je priredil omenjeni miting In komandiral nanj vse pripadnike svojega bataljona, zlasti tudi vse prisilne mobi-lizirance. Nekateri eo šli radi zaradi spremembe In zabave, drugI so se uklonili povelju in tako se je na »mitingu« res zbral ves bataljon. Kakor večina sllWh tolovajskih prireditev, M j* tudi ta »miting« zavlekel pozno vnoč. etnl dan. Poleg svoje žage je ustanovil prvo kranjsko tovarno testenin (P. K. T . T. t. j. >Pekatete«), katere izdelek je kmalu zaslovel. Vse tvoje življenje je Imel posebno veselje do čebelarstva. Spoznal je, da bi bilo treba preurediti naše staro čebelarstvo In je po nemškem Albertljevem panju izoblikoval svoj lastni panj, ki je danes splošno razširjen v naši domovini. (Glej članek »Za naše gorenjske čebelarje« v letotojih številkah 15., 16. in 17. našega lista.)Slovensko čebelarsko društvo ga je Izvolilo za avojega častnega člana in ga nato iBMBOVvto m pr*dMdolka. Na ivatov- 'M Ko 80 bili končani hujskajočl govori političnih komisarjev In drugih partijcev, je kaJcor po navadi sledila »prosta zabava« s plesom in popivanjem ob naropanem vinu, tako, da so se udeleženci spravljali spat Šele proti jutru. — Mogoče bi ostalo samo pri običajnem mačku, če ne bi bili za »miting« Izvedeli novomeški domobranci. Čeprav niso bili povabljeni ne na politični in ne zabavni del prireditve, so si vendar želeli ogledati njene prireditelje In udeležence ter so zjutraj v dveh ekuptnah od raznih strani kljub visokemu snegu neopaženo prispeli do Javorovlce in jo obkolili. Tolovaji so opazili domobrance šele, ko #o že padli prvi streli. »Tovariši« ao bill vsi zme- nlh razstavah je prejel mnogo odlikovanj. Gospod Znideršič je izdal knjigo »Naš panj«, ki je postala našim čebelarjem prava učna knjiga. Strokovnjak je tudi v knjigovodstvu in je Izdelal poseben kontrolni sistem in ga obdelal v knjigi »Reforme knjigovodstva«. Pred leti je postal predsednik Društva induetrijcev in trgovcev. Goepod Znlderšič živi zdaj v Ljubljani in kljub svoji visoki starosti še vodi tovarno testenin. Se zmerom je zdrav In čil in sodeluje pri raznih ustanovah. Pridno tudi čebelar! In ustvarja nov okvirni panj, ki obeta nov MLzmah se^a tebeUuvtvft. Optlmzem John Buli: Pri najboljši wl^ ne morem zaslediti nK več slabega! Karikatur: Strupp-Dehnen-Dlenst deni in preplašeni, mnogi so begali naokrog kar napol oblečeni; med njimi je bil tudi kal* tuoat »tovariSlc«. Ko so spoznali, da so obkoljeni, je bila večina za to, da se vdajo, In so zlasti prisilni mobiUzirancl kar dvigali roke. Toda medtem so se znašli komandanti in drugI člani štaba ter začeli kar na slepo streljati proti domobrancem in obenem tudi na prisilne mobillzlrance, ki so se hoteli vdati. Tako so tudi te prisilili k brezupni borbi in razvil se je oster spopad, ki pa nI trajal niti pol ure. Nekateri tolovaŠ so se skušali Se prebiti skozi obroč domobrancev, a se je to le redko komu posrečilo. Tolovajke so paniko le še večale, ko so begale sem In tja In obupno kričale. Najprej so domobrance zmerjale, ko so se pa zavedale brezupnosti položaja, so začele jokati ter obupno klicati na pomoč svoje matere in Marijo. Ker se tolovaji pod pritiskom svojih koman« dantov in komisarjev niso hotel vdati, domo^ brancem nI preostalo drugega, kakor da so boj dovedU do kraja. Ko so čez pol ure zadnj* ostanki tolovajev vendarle polcžill orožje in je streljanje končalo, so samo v vasi našli паЛ 130 trupel padlih tolovajev. Mnogo nadaljnjih tolovajev je obležaJo mrtvih v okollšiclh goz< dovih, ko so poskušali pobegniti iz domobranskega obroča. Med mrtvimi tolovaji, ki so jih našli v vasi_ so bili vsi člani štaba z bataljon^ skim komandantom In političnim komisarjem vred. Po znakih so ugotovili še nekega drugega bataljonskega komandanta, ki je bil prej.« Snjl večer oči vidno na obisku pri štabu uničenega 4. bataljona. Med padlimi tolovajkami sta tudi namestnica bataljonskega političnega komisarja, neka Medl Sonc s tolovajskim imenom Sanda in neka Vida, ki je veljala za eno najbolj krvoločnih komunisUc. Tako j« W1 ▼ celoH uničen ves 4. bataljon proslule »Cankarjeve brigade« obenem pa razbito komunistično gnezdo na Javorovici. Domobrancem je padd v roke tudi bogat jrte^ saj so zaplenili prav vse orožje, vso munldjo In vso ostalo opremo bataljona. Na svoj uspeh so domobranci lahko upravičeno ponosni. Veselje nad njim jim je kalilo samo to, da so tudi sami zgubili tri soborce, ki so dali življenje za svoj narod, vendar, pa Je ta Izguba vprav maJenkoetna v primeri z zgn-baml komunistov In v primeri s pomenom do« sežene zmage. Poplavna cona v zapadni Nemtilt Na obali Rokavskega preliva in Severnega morja so že dalj časa dokončane obsežne naprave za umetno poplavo, sedaj se pa bliža koncu dovršltev podobne gradnje organizacije Todt ob Irancoski Biskajski obali. Večinoma so to naprave, ki spadajo v druge obrambno — oziroma zaporno črto. Pri vo|nl mornarici v marcu. (PK.-Sonder-bericht.) V bližini obale so izrabili jezera in jezerske ploskve in izgradili ob Biskajski obali kot dodatne obrambne naprave, kanale In jeze, ki bodo služili v morebitnem primeru kot težke vodne zapore proti sovražniku. Zajezena ozemlja lahko smatramo za »obeske« kanalov. Poplava se izvrši z uporabo stopničastih jezov, ki so že popolnoma dovršeni In pripravljeni za uporabo. Skušnja z vseh vojnih pozorišč so se uporabile, da tako zagotovijo trenutek iznenadenja nemškemu vojnemu vodstvu in ne sovražniku, če bi ta v primeru poskusa pristanka hotel obiti z letalskimi četami to zaporno črto. V ostalem pa je z vodnimi zaporami poskrbljeno, da se bo s pridržki nasprotnik ujel v tej mreži jarkov. Izgradnja tega sistema jarkov je povxre-čila, da so že danes nastale v tem ozemlju obširne močvirnate puščave, ki predstavljajo prvo zaporo In precejšnjo oviro za oklop-njake. Tudi v primeru, da bi pri kakem nepredvidenem napadu ta ali ona stopnica jeza delovala le počasi ali sploh ne bi delovala, bi napadajoče oklopnjake zadržalo močvirje in jih postavilo pred cevi zakopanih protioklopnjaških topov. Ti topovi Imajo zopet vrtilno os 360 stopinj in so uporabni na vse strani. Kriegsberichter Norbert Toenrle. ^ахпо Predsednik Boosevelt Je naslovil na predsedujočega pri »meriikem židovskem kongresu, Rabbi Stephen VViseja, odprto pismo, v katerem pravi, da je ta /ojna tanj predvsem ideološka Gre za to, da ee Židom podeli v vseli državah položaj, do katerega, eo upravid«(t gtMUl e. — Stev. 25. KARAWANKEN BOTE Sreda, 29. marca 1944. AMTLICHK Bt:kAl\l\Ti»IAiHi]l^GE^ DEK CHEF DER ZIVILVERVVALTUXG In den besetzten Gobieton Kamtenu und Krainn k Mit S. April 1944, 2 Uhr friih, beglnnt wieder die Zeit-rechnung јрмпаВ der Verordnung tiber die EinfUhrung der Soramerxelt. Zu dipsem Zeitpunkt werden die offentlichen tJhren um eine Stunde, d. h. von 3 auf 3 Uhr vorgeetellt. Klagenfurt, am 24. Marz 1944. Ausyabe ion Zudcerwaren zn Oslern 1944 Das Lande.sernahrungsamt Karnten gibt fUr den Reichs-gau Kamten imd a Is Referat EmShrung- iind Landwirtschaft des CdZ fUr die beaetzten Gebiete Karntens und Krains be-kannt: Zu Ostern 19'14 werden Im Reichsgau Karnten und im Mlefltal einschlieBllch Unterdrauburg an die Kinder und Ju-gendlichen von 0 —18 Jahren einschlieBUch der landwirt-schaftlichen Selbstversorger 125 Gramm Zuckerwaren aus-gegeben. Juden und Polen sind von dieser Zuteilung ausge-schlossen. Die Zuckerwaren werden auf den Abschnitt N S6 der rosa Nahrmittelkarten fUr die 61. Zuteilungsperiode der Altersgruppen von 0—3 Jahren und von 3—18 Jahren und der blauen Nahrmittelkarte fiir die Altersgruppe von 3—18 Jahren ausgegeben. Die Kleinverteiler haben die genannten Abschnitte anlafilich der Ausgabe der Zuckerwaren abzu-trennen. Die Ausgabe der Zuckerwaren erfolgt In der Oster-wpche, das ist vom 2. bis 8. April 1944. ; In Oberkrain wird diese Zuckerwarenzuteilung teilweise dijrchgefiihrt. Der zu beteilende Personenkreis wird vom zu-sUlndigen Landrat bestimmt. Klagenfurt, den 22. Mftrz 1944. I^ndesemilhrungsamt Kamten. ZAHVALA Vsem, ki ste nam stali ob strani ob pre-bridki zgubi naše nepozabne MARICE SMUKAVC in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, kakor tudi vsem darovalcem vencev itd., izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. A 6 1 i n g, 25. marca 1944. Anton Smukave, soprog Franz in Katarina Sajevee, starii. ZAHVALA Za številne izraze sožalja in vsem darovalcem vencev, kakor tudi za številno spremstvo na zadnji poti ob Izgubi naSe predobre mame, stare mame, sestre, tete, tašče Itd., gospe Marie Sdiiffrer izrekamo vsem našo najprlsrčnejšo zahvalo. K r a i n b u r g, 23. III. 1944. Zalufoče rodbine: Schlirer, Omersa, Bavčer in ostalo sorodstvo. R a pi m Službo dobi Sprejmem kovaškega vajenca, vsa oskrba v hiši v bližini Laak -Zaier. Ppnudbe na K. B. Krain-burg pod šifro „Pošten" 2747-1. Dekle, od 14 let naprej, sprejmem takoj za pomoč v gospodinjstvu. Lahko se tudi nauči za šteparico. Čevljarstvo Zuder-mann. Duplje pri Tržiču. ____z770-1 .Službo dobi dober hlapec in dekla za kmetska dela. Nastop takoj. Franz Smolej, Kamer Fel-ladi, Hofgasse štev. 3, Jauer- burg. 2768-1._ Iščem služkinjo, vajeno kuhe, ki ima tudi veselje do vrta. Nastop takoj. Vprašati pri Vidic, Rad-mannsdorf, Adolf Hitler-Strafie 17.___z 7б{-1 Sprejmem dekle, staro 16 do 20 Irt, na malo posestvo v pomoč gospodinjstvu k dvečlanski družini. Nastop takoj ali pozneje. Klinar Johann, Birnbaum 37, A8- ling/Sawe.___ 27S;—i Iščem ZA takoj za manjše gospodinjstvo v Bodensee, pridno dekle. Potni stroški povrnjeni. Ponudbe s sliko na gospo Charlote Mattheis, Llndau i. B. 4, Helden-weg 7. 17^4—I Prodam Prodam več dinam od 3 do 30 Ps. istosmerni tok, Peltanovo in Francisovo turbino. Ponudbe na K. B. Krainburg. 2775-6__ Prodam kravo, dobro mlekarico, 7 mescev brejo. Poizve se na K. Bote Krainburg._2791—6 Prodam gramofon s 27 pošcami za RM 250. Naslov v K. Bote Krainburg._ Prodam dobro ohranjeno pisalno mizo. Zimbale (Klavirske citre) na 4 nogah stoječe s klavirskim glasom, I. 3. brač, 3 jodčke, dva I po 17, eden 36 litrov, ena dvo-I delna kompletna nova železna I brana. Ponudbe poslati na K. B. ! Krainburg pod „Vse v dobrem stanju' Kupim kompletni „Remington", ali druge boljše znamke, plctilni stroj, za pletenje nogavic. Plačam po dogovoru. Rozman Maria,. Tetenhengst Nr. 3, P. K«i- serberg bei Friedau._5374—7 kupim dobro ohranjen eno-vprežni kmečki voz od 240 do 300 kg. Istotam se kupi divan, lahko v defektnem stanju. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Ugodna prodaji" 2748-7._ kupim nove in stare peči za kopalnico vseh velikosti in množine. Ponudbe na „Metal", vodna inštalacija, Afiling, Krainburger straRe 20. __ _ Z77^-7 Kupim pokvarjen fotoaparat. — Naslov y K. Bote Krainburg. 2783—7 I Zamenjam 2 štedilnika (železna)! I za dober plctilni stroj. Ponudbe j na K. B., Krainburg. 2769-15' ! Menjam ročni voziček, moške} I čevlje, fotoaparat 6X9 na film,. 1 nalivno pero, elektr. kuhalnik za pisalni stroj, violino, kitaro, elektromotor 1 ks, event, razliko v denarju. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Ugodno". 2755-15 Kupim staro ogrodje za Jivalni stroj. — Ponudbe na K. Bote Krainburg^___279°~7' kupim športni otroSki voziček v dobrem stanju. Ponudbe na K. B. Krainburg. 179^—7 Kupim dobro ohranjen otro?ki voziček. Ponudbe na Karawanken Bote Krainburg.__z8i2—7 Kupim pisalni stroj, za zameno dam oziroma dobavim posodo. — Josef Swonar, Fafibinderei. Win-dischgr«. MIZ 7 Kupim posnemalni stroj (Scherf-maschine) za torkarja znamke „Fortuna'% Ponudbe na K. Bote Krainburg. z8oi 7 kupim star čevljarski stroj. Ponudbe; M Kopčavar, Selzach iiber Laak. 2803—7 kupim novo ali dobro ohranjeno mo?ko ali žensko kolo. Ponudbe na Rant Slavka, Volaka st. 6, p. Oberdorf iiber Laak/Zaier. _ 2789—7 Kupim dobro ohranjen ?ivalni stroj znamkf Singer, kakor tudi gramofon in 10 ali vec že rab-lienih plošč. Ponudbe na K. B. Krainburg. 2807—7 Menjam 2788—6 Zamenjam globok otroški voziček, zelo dobro ohranjen, najraje za jamsko kolo. Informacije daje gospa Potočnik, Neumarktl, Platz der SA. 17. 5403-15 Naš dragi ata > Ivan Remic, oroinliM marvdnik * pokoj«, je umrl v petek 17. marca 1944. Pokopali smo ga 20. тчгса 1944 na farnem pokopališču pri Sv. Martinu v Gradu. Sorodnikom prijateKem in znancem, ki so ga spremljali na z&dnji poti, najlepša hvala. Za svojim dobrim In skrbnim očetom 'Mufe?- Mama, Pavje, Tonček in Janko. Zgubljena je bila črna denarnic* z vsebino 5 RM, dodatne karte, dve karti za mleko, dve legitimaciji od Telegrafbauamta in eno pismo, od Seelandstr. do Adolf-Hitlcr-Platz. Pošten najditelj se naproša, da vrne na naslov legitimacije ali pa na K. B. Krbg. 2805—21 Menjam боо kg pšenične slame (otepov) na roke mlačeno, za semenski ali jedilni krompir. Bezlaj franz, Preska 26, Zwischenwas-sern._ __2735-15 Menjam gramofon kovčeg s pla-tami za dober živalni stroj. — Gmaunitsch Stefan, Roschno 16, P. Reichenburg, Untersteiermark. 2722-15 Menjam nov otroJki voziček za dobro ohranjen ženski šivalni stroj. Razliko doplačam. Ponudbe na K. B. Krainburg pod šifro .Stein". 2727-15 Nov kompletni porcelanski servis zamenjam za dobro ohranjeno moško ali žensko kolo. Naslov na K. B. Krainburg pod •Servis". 2780 15 Menjam lepega, dobro ohranjenega gugalnega konja z žjmnatim repom in grivo, z usnjenim vaie-tom. za dobro ohranjen otroški voziček. Ponudbe na K. B. Krbg. 2786—i; Menjam štedilnik (železen) dobro ohranjen za dobro ohranjeno o-maro za obleke. Ponudbe na K. Bote Krainburg. 2787—ij Menjam Singer stroj za dobro žensko kolo. Ponudbe na K. B. Krainburg. 2808—i j Menjam šivalni stroj za pisalni stroj. Naslov ▼ K. B. Krainburg. 2813—15 Menjam zelo dobro moiSko kolo za livolni stroj. Ponudbe na K Bote Krainburg. 2802—15 Izgubljeno Na progi ACling—Wodieinersee je bila dne 21. marca zvečer zgubljena črna denarnica s precejšnjo vsoto denarja in mesečna karta proga Afiling—St. Veit— Weichseldorf. Prosim poštenega najditelja, da to vrne v trgovini Meinl Afiling, proti primerni nagradi. 2794—12 In Haushalt, Werkstatt und Betrieb • uberall ist Salmiak« ATA der flinke, seifesparen* de Helfer bei jeder groben^ Reinigungsarbeit, audi beim Saubern von Boden und Treppen ou$ Holz, Stein u$w. Obstbanai.siirilzmittel Neodendrin (Ohstbsumkarholineuni). Seli-non npu, Bauniwache. Baum-teer. Oastrix-KBrner еекеп FelilraSuse und eonstiee SchŠd-linarehekamufunirsmittel eowie Wolmann Salz zur Holzimqra-enienmif ire Gartenbau ^Mlt-!ich he Franz \ a potnik Eieen-und FarbenhandlimK. Kalk-und Zpm<>ntniei("*laee. Klagenfurt Krefelder StraBe 9. Fern-nif .ЧППа (21.142) Dei Reichsminister Mil Rlistung und Krieqsproduktion, Chef der Timisport-einheiten; Berlin NW 40, Alsenstx. i. Telefon U <>B 81 sudil: Juristen, Zahnarzte, Zahntedi-niker, Kraltfahrer, Fadikrafte der Autobranche allerArt, Vul-kaniteure, Stellmacher, Masdii-nenbuc}ihalter(-innen), Adre-maptager(-innen), Abrediner-(-innen),Kontingentbuchlialter-und Lohnbuchhalter(-innen). Kontoristinnen, Stenotypistin-nen, Landwirte mit Idw. Schul-bildung. - Einsatz im Reidi und den besefzten Gebieten. ZAHVALA vsem, ki so spremili našo nad vse ljubljeno mamico, hčerko In sestro Valentino Poudie na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem vencev, posebno še sodelavcem i% ^umnice. Žalujoči sinček Ivanček Poneha, mati, bratje in sestre Golmaler. Naznanjamo vsem našim sorodnikom, TT prijateljem in znancem, da je naš ljubi sin in brat Johann Oblak, Soldat, v cvetu mladosti, 19 let star, padel junaške smrti dne 21. 2. 44. na Vzhodu. Njegovo truplo počiva daleč proč od njegove ljube in drage rodne zemlje. Priporočamo ga v blag spomin. Koprivnik, v marcu 1944. XalujoSI starši, bratja, aastra, ttr oatalo sorodstvo. Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri sin, brat in striček. Franz Onmusdiek, Grenadier, v cvetu mladosti, star 21 lat, padel dne 2. januarja 1944 na vzhodni fronti. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. G o z d nad Kamnikom, v marcu 1944, Globoko žalujoči starii, Valentin In Angela, brata: Albin, vojak in Ivan, ter sestre: Pavla, Angela, Slavka In Marija Omouschek. Z žalostnim srcem naznanjamo vsem na-ЧР šim sorodnikom in znancem, da je naš nadvse ljubljeni sin, brat in stric /\nlon KoselK Soldat, star komaj 21 let, padel v novembru leta 1941 na Vzhodu. Njegovo truplo počiva daleč od njegove mile in drage mu rodne zemlje. Kamer, Fellach v marcu 1944. 'alujočl starši Frančiška In Anton Kos*l|, Angal«. "»neka, Tončka, sestra In oltalo loroditTOt Jfa Vsem sorodnikom, prijateljem in znan-ЧР cem naznanjamo tužno vest, da je naš nepozabni dragi sin, brat in svak Marlin Smnkawelz, Soldat In •inem Gren«di*rr«gt. v cvetoči mladosti, star 26 let na Vzhodu dne S. II. 1944 zgubil svoje nedopolnjeno mnogo-obetajoče junaško življenje. Vsi, ki so ga poznali, vedo tudi, kaj smo zgubili in kakšna more biti naša bolest. A sedaj počiva daleč proč od svojih do skrajnosti potrtih domačih. Naj v miru počiva in bodi mu lahka tuja zemlja. V naših srcih pa živi še vedno. Počivaj in snivaj sladko. Kerschdori, Wochein, Mannsburg v marcu. ZalnjoCii oč* Jakob, mati Marija, brata Franz in Josal, »astri Johanna in Francka, svakinja Katarina in ostalo sorodstvo. ZAHVALA O priliki nenadomestljive zgube naše ljubljene soproge, zlate mame, čez vse dobre tašče in stare mame lianke Wrabilsdi, rojena Mrača, izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancim, vsem darovalcem vencev In cvetja, dalje vsem onim, ki so jo obiskali in tolažili v njeni bolezni in jo spremili k večnemu počitku, kakor tudi gospodu duhovniku, ki jo je pripravil in priporočal za sprejem pri Vsemogočnem, ter vsem, ki so nam izrazili svoje sočutje z našimi bolečinami F e i s i r i t z, dne 19. marca 1944. Zaluloča družina: Wrabltsch, Janai, Ramic, Pavlovifi in JutIH*,- ter ostalo sorodstvo. a& Globoko presunjenl od žalostne vesti, ТГ naznanjamo, da je moj ljubljeni moi Johann Salelel, Rottwachtmeister der Schutspollzai# padel junaške smrti na vzhodni fronti dne 23. II. 1944. Njegovi zemskl ostanki počivajo daleč od njegove gorenjske domovine, katero je zelo cenil in ljubil. Mir in pokoj njegovi dull. Neumarktl v marcu 1944. 2alu|o£l: Silva soproga, Terezla mati, Stani* slaui na bojiiču, Fianz, Andraai, Konrad, bratje, Johanna, Marija saitrl In Anton svak, ter ostalo sorodstvo.