Spediztoae In •bbonimeofo poslal« Po,,0i„. plačan« t folovlal - Cena C 0.60 Domoljub v Cfublfani 30. septembra 1942-XX 55. šlev. 40 Pogled na nove ljubljanske Iržnice Vsi, ki ste mogli v redu opraviti p0« božnost devetih prvih petkov, bodite pre« svetemu Srcu Jezusovemu iskreno hvalei« ni za to veliko milost. Mnogi, le premnogi,, ki so pobožuost žareli, je uiso mogli kon« Jati. Nekateri so jo šele pozneje za čel t opravljati in je z mesecem septembrom Se niso dovršili. Nekateri pa se še nisof pridružili tej vseljudski pobožnosti zado« ščevanja žaljenemu Srcu Jezusovemu. Kaj naj zdaj storimo? Ali naj nehamo častiti presveto Srce Jezusovo in prekinemo poliožnost zadoščevanja? Ni« kakor ne! Vsi, ki ste mogli vseh deve( prvih petkov v redu opraviti, ne pro« nehajte zdaj, m a r v e č n a da« I j u j t c po božnost, saj tudi ljubo« zen Jezusova do nas ni prenehala, in ž;\« litvo božjega Srca se žal tudi še nadalju« jejo med našim narodom. Dolžni smo lo« rej božjemu Srcu zndoščevali z ljubeznijo« /ato: pridružimo se tistim, ki pobožnosti devetih prvih petkov še niso mogli dokon« Sati in z zgled o in pritegnimo šol tiste, ki doslej šc zaželi niso. Zadostilna pobožnostprviK petkov naj postane slovenska ljudska pobožnost za vso bo« do £ nos t: spomin na vero in zaupanj« našega naroda v težkih dneh, vir tolažb« in pomo?i v vseh bodočih preizkušnjah in: »ob pravem času« — kakor pravi svet| Pavel (Hebr. 4, 16) — izraz najgloblja hvaležnosti presvetemu Srcu za rešitev. Ostanimo vsi zvesti pobožnosti prvih' petkov, vztrajajmo v njej do konca! f (i r e g o r i j R o ž m a n, Škot. Škofov poziv vernikom! Trdnjava Džarabub. — Angleški poraz v puščavi Junaški italijanski vojaki, ki branijo zelenico Džalo v puščavi, so spet prizadeli Angležem velik poraz, sebe pa so ovili z nesmrtno slavo. Naj govore vojna poročila: Vojno poročilo it. 847 od 21. t. m. poroča, da je prejšnji dan osno letalstvo uspešno obstreljevalo in razganjalo sovražnikova oklepna vozila v egiptskem zaledju. — Zavezniški lovci so v letalskih bojih sestrelili 4 angleška letala. Vojno poročilo it. 848 od 22. t. m. se glasi: Ob zori 16. septembra io bile naSe čete v zelenici Džali zapletene v trdite boje z nadmočnimi motoriziranimi sovražnimi silami, ki >o prišle iz libijske Sahare. Ko je bil odbit s številnimi topovi podprt začeti napad, je posadka naslednje dni trdno in junaško vztrajala z odporom ob izdatni podpori italijanskih in nemških letalskih skupin, ki so zadale nasprotniku težke izgube v ljudeh in gradivu. Ko se je včeraj bližala neka naia motorizirana kolona, ki je bila poslana na pomoč, »e je sovražnik izognil bitke ter se hitro umaknil proti jugu, zasledovan in obstreljevan od oddelkov osnega letalstva. Dodatek k vojnem« poročila it. 848 pa nagla-ia: Zclenica Džalo leži čisto v Sahari, približno 400 km južno od Bengazija na cesti, ki vodi K u f r o. Njena posest, čeprav ni nikdar imel« znatnega vpliva na nastope, ki so se odigravali ob obali, zaradi razdalje, katera jo od obale loči, jc vendar važna, kajti Džalo nadzoruje eno najvažnejših karavanskih poti, ki gredo skozi alri-iko puščavo. Njena garnizija je bila 16. t. m. zjutraj napadena od močnih nasprotnih oklepnih •ti, ki so prišle iz libijske Sahare. Začetni napad se je zlomil ob odporu naših čet in je bil gladko odbit. To je prisililo sovražnika, da jc uporabil vsa svoja sredstva ter močno obstreljeval trdnjuve s topništvom. V boje je hitro poleglo osno letalstvo in je v ponovnih in tmelih nastopih iz nizke višine onesposobilo ter razbilo veliko itevilo sovražnih motoriziranih sil. Navzlic nesorazmernim silam se je bitka nadaljevala več dni, toda vsi sovražni poskusi so te zlomili ob junaški obrambi naše posadke. Med tem je glavno poveljstvo podvzelo potrebne korake in proli iclenici je bila hitro čislana ena naša motoziri-rana kolona. Ta kolona je premagala precej hude težave z uspehom in čudovito voljo, in je včeraj ljutraj prispela v bližino bojišča. To je zadostovalo, kajti sovražnik je opustil svoje napadalne namene, te izognil bitki ter te umaknil proli jugu. Italijanski in nemški letalci n « strojnicami in 2' Pogled nanjo z letala. bombami še nadalje napadali umikajoče se »o-vražne skupine ter jim zadali nove občutne izgube. Srebrna kolajna za zasluge na bojišču je bila zasluženo plačilo poveljniku posadke v Džalu, ki je s tvojim zgledom bodril junaško zadržanje tvojih vojakov. Vojno poročilo it. 849 od 23. t. m. poroča, da je na egiptskem bojišču bilo le zmerno topovsko streljanje. Nemški lovci to zbili dve angleiki letali. Strmoglave! to napadli letališče v Ilalfarju na otoku Malti. Cilji to bili doteženi in to te vsa letala vrnila. Vojno poročilo 850 poroča o topniškem in ogledniškem bojevanju na egipttkem bojišču. Vojno poročilo it. 851 poroča na egipttkem bojišču o topovskem in ogledniikcm delovanju, nato pa pravi, da to italijanski bombniki utpcino napadli angleiko oporišče v Gibraltarju, kjer to nastali veliki požari. Vta letala to te vrnila. Vofno poročilo it. 852 sporoča, da to na tc-vernem odseku egiptskega bojišča živahno ttre-Ijali t topovi in da to bile sovražne ogledne čete, ki so te poskušale približati italijantkim poato-janskam, zapodene v beg. — Nad Malto to bila sestreljena tri angleška letala. Novi uspehi na Kavkazu Junaštvo italijanskih čet Nemška vojna poročila vele, da to nemike čete 21, t. m. v naskoku zavzete dve važni metti ob reki Terek na Kavkazu: Terek in Vladimirov-tkij. — Pred Stalingradom se sovražnik tkuša držati ie t pomočjo novih sil, ki jih tkuia do-važati, da pa to protinapadi bili odbiti. V vojnem poročilu nemške komande od 22. t. m. je povedano, da je med Kubanjem In Katpi-škim morjem v naskoku bilo zavzeto mesto De-skoje. — Razbremenilni sovražni protinapadi pri Stalingradu to bili razbiti. Dne 23. t. m. poroča nemško uradno poročilo, da to v hudih bojih pri Stalingradu bili doseženi novi uspehi. Dne 24. teptembra naglaia vojno poročilo, da so boji pri Stalingradu vedno bolj zagrizeni in da je bilo vnovič razbitih 34 tovražnih tankov. Dne 25. t. m. te poročilo glasi, da to nemške napadalne čet« v trdih bojih zavzele nekaj novih mestnih delov v bojih za posamezne hiše v Stalingradu. — Na bojišču ob Donu je sovražnik skušal priti čez reko Don, toda junaštvo tamkaj borečih te italijanskih čet je to tovražno nakano prekrižalo in mu prehod onemogočilo, kar jt za boje pri Stalingradu velikanskega pomena. 18.000 delovnih dni jc izgubila angleška industrija zuradi stavk v prvem polletju 1942. Vse svoje imetje, vredno več milijonov piin-gov, je daroval znani madžarski pisutelj Ziluhy madžarskemu poveljstvu. Požar je izbruhnil te dni v arhivu bolgar-ske narodne banke: gašenje jc bilo težavno, ker v Sofiji že nekaj dni primanjkuje vode. 180.000 obiskovalcev jc imel sejem v slovaški Bratislavi; promet je znušul 100 milijonov slovaških kron. Snkanec bo začela izdelovati iz murvinega listju neka tovarna v Bolgariji. Za čas od t. septembra 1942 do 31. marca 1943 dobi vsak prebivalec nu Slovaškem po 100 kg krompirja. Novo omejitev uporabe papirja so uvedli v Angliji. 60 letnico rojstva je praznovul načelnik nemškega vrhovnega poveljstvu maršal Kcitcl. Finska vseučilišč« bodo 12. oktobra odprli vzlic vojnemu času. Nova skupina španskih prostovoljcev >Si-divizije« je od|Hitovula na rusko bojišče. Nn kavknškem bojišču se Inirc tudi bataljoni finskih vojakov, poroča >Deutsche Allge-mcine Zeilung«. »Union« sc imenuje nova filmska družba v Belgradu; namen ji je prodaja madžarskih filmov. Bolivijski parlament je sprejet zakon, ki prepoveduje Judom vstop v to državo. Z najvišjim odlikovanjem za hrabrosf i hrastovim listom z meči in briljanti jc odlikoval Hitler štajerskegu rojaka letalca majorja Cololia. Nemška oblnstva so delno ukinila prometne omejitve v deželah pod nemško zascdlio. Nn cgipfski fronti: Poveljnik italijanske oglcd-niške patrulje v oklepnem avtomobilu daje znamenje za odhod. Vojni dogodki preteklega tedna Angleški porazi na morju Nemško vojno poročilo od 24. septembra na-glaša: Med Spitzbergi in Islandijo so nemške podmornice napadle spremljavo, ki se je vračala iz sovjetskih pristanišč proti angleškim in ameriškim pristaniščem in je imela več zaščitnih kakor pa prevoznih ladij. V trdih, več dni dolgih bojih proti posebno močnemu varstvu so naše podmornice potopile tri rušilce, eno pomožno kri-žarko in pet prevoznih ladij s skupno 50.000 tonami. Dve nadaljnji ladji sta bili težko poškodovani s torpednimi zadetki. V Atlantskem morju, pred Afriko in v Karibskem morju so naše podmornice potopile iz ladijskih spremljav ter na lovu za posameznimi ladjami 13 sovražnih trgovskih ladij s 75.000 tonami ter eno korveto, neko nadaljnjo ladjo pa so s torpedi poškodovale. — Tako je sovražno ladjevje zadnje dni zopet zgubilo 19 ladij s 125.000 tonami, poleg tega pa še tri rušilce in eno korveto. Kriki iz Krimske jame Strahotne podrobnosti, kako so komunisti delali na Notranjskem Vsa dežela je prepolna gorja, ki so ga nad naš narod priklicali rdeči »osvobajalci«, ki so naše podeželsko ljudstvo osvobodili nele živeža, marveč tudi njihovega življenja. Dežela zdaj do dobra pozna, kakšen je tisti »raj rdeče svobode«, ki so partizani pod firmo O. F. zanj agitirali. Zato ni nobeno čudo, če so ljudje v svojem obupu posegli po orožju ler 60 se začeli z orožjem v roki branili svojih ubijalcev in morilcev, kar je prava beseda za partizanske kolovodje. Pri tem pa se dežela nečemu čudi: Zakaj je še toliko Ljubljančanov tako noro zaverovanih v zločinsko partizansko tolpo. Dežela naj bo prepričana, da je f tej ljubljanski zaverovanosti na eni strani res mnogo zlob* in pomanjkanja dobre volje. Na drugi strani pa je vni»« čudovita zaslepljenost, ki si je človek ne itio.e drugače razlagali, kakor lako, kakor je že v sv. pismu povedano, da Ito hudič — oče laži — ljudi tako zmešal, da bodo celo dobri šli za njim, meneč da dobro delajo. Za milost pravega spoznanja je treba mnogo moliti. Tretji med ljubljanskimi zavezorovanci pa so pravi špekulanlje, ki jih zlasti med tako imenovano »inteligenco« kar mrgoli. O tej »inteligentni« pasmi bi radi povedali besedo. Kar povemo, je resnično dejstvo, ki se nanaša na enega izmed te pasme, ki pa so drugi prav taki: Vse to se je dogajalo, ko se jc na zunaj zdelo — po zaslugi partizanske propagande — da so partizani na konju. Pepe jc še vedno pridno hodil okoli partizanskih vodij, bodočih komisarjev, dokler z dežele ni začel pihati drugačen veter. Zdaj so je Pepctu zazdelo, da bi bilo morebiti le dobro, ko bi kdaj tudi s kom izmed partizanskih nasprotnikov malce pokramljal. In začel je pridno iskati prilike, da je s tem ali onim v kaki »vele-važni« zadevi govoril in mu mimogrede tudi povedal svojo sodlio, da partizani vendarle ne delajo prav. Medlem komunisti na d "žel i vedno bolj divjajo in more. Po dolgem času Pepe izve, da so mil partizani zaklali daljnega sorodnika. Zdaj že bolj očilo kaže svojo nevoljo, zlasti ker je med tem bral, da je partizanstvo na deželi v popolnem razsulu. Z voditelji OF si ne upa več govoriti. Pepe zdaj uvidi, da partizanov vendarle ni več kakor drugih, da je njihovo zločinsko delovanje docela razbojniško. Pepe sliši celo, kako »bela garda« ponekod nastopa zoper nje, kako jih liijejo vaške straže in legije smrti. Zdaj Pepe zrasle v vsej svoji velikosti ler začne nad vse hudo propagando zoper partizanske morilci-. .Svoje bivše prijatelje pri »F je docela zapustil in »i prizadeva dokazali, kako je od vsega počelka bil zoper OF. Popa je eden izmed tisočev sebi do pičice enakih, ki obračajo plašč po vetru. In zdaj veter piha docela zoper komuniste. Ueo5 S'pride zapoved, da je treba katero izmed trupel privezati in ga poslati gor. Iu prav na vrhu je ženska še v nogavicah s pasom, elastikami , nekaj cunjami. Mlada, najbrž ena Izmed petih deklet ii Begunj. Toda izmučeno telo ne premore olgo poli. Na dan iz groba pridejo le noge s katerih vzamejo žive roke nekaj blaga, da ga bodo videli in morda spoznali slani... . Kosli, edine, ki jim je bilo dano priti iz Krimske jame, najdejo pod okrvavljeno smreko morila $ t!X, kjer Jo poslednjič slale žive, zadnji po- koj in molitev bratov, ki so se sklenili branitt sami ter maščevati mrtve iz Krimske jame. Stisnjenih zob posluša »2. legija smrti« poročilo iz pošastnega groba, iz brezdna rdeče svobode in misli na brate tam spodaj ter na tiste, ki so krivi toliko umorov tod in po VBej naši zemlji. Tisti, ki sle krivi — hrestajoče kosti v Krimski jami vas obtožujejo. — 2. legija smrti.« Morilci še vedno na delu V soboto zjutraj ob en fetrt na osem je komunistični morilec v Šiški ustrelil 36 let starega slovenskega stražnika Joiela llabjana, očeta dveh otrok. Habjan je šel tega dne v službo na šišenski živilski trg. Bil je.v civilu ler brez orožja. Bil je silno pošten in plemenit slovenski mož, ki je prav zaradi teh svojih lastnosti komunistom bil trn v peti. Naj v miru počiva. Njegovi družinioi izrekamo svoje 60žalje. Morilci pa bodo prav gotovo deležni sodbe, kateri ne uidejo. Na Slepšeku št. 5 pri Mokronogu je živel iu deloval kmet in bivši mokronoški župan Anion Slrupeh. Bil je dober gospodar zase in za druge, za katere je mnogo deloval v javnih zaslopih in zadrugah. Mož jeklenega značaja in silno dobrega srca je bil pri vseh priljubljen. Komunisti pa ga niso marali, ker ni držal z njimi. Zato so ga v nedeljo, dne 21. junija odpeljali z njegovega doma. Nihče ni vedel, kaj se je z njim zgodilo. Komunisti so namreč njegovo smrt prikrivali, da bi ljudi ne razburili. Zdaj pa 6e je izvedelo, da so komunisti Strupeha že prvo noč ubili Hoteli so ubiti ludi njegove tri sinove, pa jih niso našli. Slrupe-liovo hišo so vso izropali, kmetijo pa podelili v last nekemu komunistu iz sosednje vasi. Njegovo truplo še leži v gozdu pri Škrljevem blizu St. Ru-perta, kjer leži še mnogo drugih nedolžnih žrlev komunističnega zverinslva. Z Rake so na to stran pred časom prišle trt Lisčeve: mati Marija Unec in njeni dve hčerki, Nežica in Marija, ki so stanovale zdaj v Dobravi-cah v veliki skromnosti Vse tri so partizani ugrabili. Tam blizu so tudi ugrabili in umorili abitu-rienla Nriimerja, ki je doma na Brodu pri Sv. Križu na Krškem polju. Fant je prišel sem k svoji sestri na počitnice Pa so ga pograbili komunisti in umorili. Zlasti grdo so morili komunisti kmečke ljudi okoli SI. Vida na Dolenjskem. Tam so sita grdo umorili fanta Knulelien iz Sada. Zdaj pa poročajo, da so umorili tudi Malnartknro hfrrko iz Sada. Mati ie rekla hčeri, naj gre v St. Vid po sol. Hči je šla. Toda na poti nazaj sla jo dva partizana prijela in gnala pred komandanta. Ta jo je obsodil na smrt. Kar žrebati so morali, kdo jo bo umoril. Žreb je zadel morilca, ki je hodil okoli pod imenom »Tiger«. Ta je uliogemu dekletu vsake pol ure porinil nož v vral za 2cin. Delal je lako, da ni prereza! glavne žile. Dekle je umrlo šele Iretji dan. Prijeti morilci Kr. Kvestura v Ljubljani je že dalj časa zasledovala skupino sumljivih ljudi, za katere je do« mnevala, da nosijo orožje. Pred dnevi se ji je posrečilo izsledili nevarnega 19 letnega fanta v osebi elektromehanika Finka Ani., stanujočega v Ljubljani Policija ga je presenetila v neki mehanični delavnici, kjer je bil fant v službi. Pri aretaciji so našli pri njem samokres. Fant je že pri aretaciji prosil, da ga ustrele. Takoj nalo je priznal vcS umorov, med temi umor dveh nemških državljanov v Rožni ulici, dalje umor nekega fašista, sodeloval pri napadu na Rolar.ia v Kolodvorski ulici ler pri umoru pok. Khrlicha. Priznal jc ludi, da je umoril v Rokodelskem domu Fortunata Majdiča. Kakor je bilo že uradno razglašeno, je ta inorileo kriv tudi 18 žrlev, kt eo padle zaradi njegovih "'""'"vsa javnost je bila zadovoljna nad uspehom Kr K vrat ure, da je izsledila tako nevarnega zločinca in prijela tudi njegove sodelavce. V sredo, dne 23. t. m., je oborožena sila skupni 7. vaško stražo blizu Višnje gore prijela znanega L,......a Potokarja s Police ki je zaknviUinrt tolikih Slovencev in Slovenk, ki so pokopani na Polici V petek, dne 26. I. m. dopoldne pa je bil Lado Potok ar v Višnli gori ustreljen, in sicer so ga ustrelili na pokopališču. Najcenejši, najboljši in naj• zanimivejši tednih je brc*-dvomno »DOMOLJUB«! v Kaj /e Jubilant s 15 otroki (Zuplana nad Vrhniko.) Te dni obhaju 70 Ictnico roislva Franc Mo-iina, oče 15 otrok, dolgoletni ključar naše farne cerkve, šolski odbornik v Logo in dolgoletni naročnik >Domoljuba«. Z vero v Koga je vzgojil svojo številno družino, od katere je 12 olrok še živih. »Moli in delaj«, to je geslo Možinato-voga ala. ki kljub sedmim križem še vsako nedeljo in večkrat ludi nu delavnik krene nu cno-urno pot k sv. maši. Od Možinove hiše ne gre revež praznili rok. Možinov ata je krstni boter mnogim otrokom v fari. — Ko čestitamo jubilantu k sedemdesetletnici, želimo, da bi t!u Vsemogočni ohranil še mnogo mnogo lel na radost njegovih olrok in vse župnije. — Možinov ala, Bog Vas živil Začetek pouka na šolah Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino ustrezno sporazumu z ministrstvom za narodno prosvelo, odreja: Člen 1. Na šolah Ljubljanske pokrajine se začne šolsko leto t. oktobra in konča 30. septembra. — Bedni pouk sc prične v mestu Ljubljani t oktobra, v pokrajini nn 3. novembru in se konča 28. junija. — V šolskem letu 1912-4,1 se prične pouk. razen v mestu Ljubljani, dne 3 novembra. — Za razrede, ki se končujejo z zaključnimi izpili kakršne koli vrste, določi Visoki komisar kouee pouka z odlokom. C.len 2. Pouka ni nn dneve, naštele v členu 2. nuredhe Visokega komisarja št. 105 z. dne 19. septembra 104t-XIX. — Trajanje božičnih in velikonočnih počitnic določi z odlokom Visoki komisar. Člen 3. Potrebne dopolnilne spremembe v urnikih in učnih načrtih določi z odlokom Visoki komisar. Člen 3. Realka se odpravlja. Odpravi se postopno tako. da se v šolski m telil 1942-43 nadaljuje pouk samo v VI.. VII. in VIII. razredu. Člen 5. Klasična gimnazija in realne gimnazije sc delijo na triletni nižji in petletni višji tečaj. — Zaključni izpit nižjega tečaja opravljajo dijaki, ki dovršijo tretji gimnazijski razred. • '■len fi. V šolskem letu 1942 43 opravljajo zaključni izpit nižjegu tečaja tudi dijaki, ki dovršijo IV. razred. ■I Zlntomašniski jubilej je obhajal te dni g. Frane klopčič, župnik v (iabrovici. Bog ga ohrani čilega in zdravega Se mnogo leti d Romanje k Materi božji na gori je pritrdil v sredo po Malem Šmarnu župnik g. V. Stanič. Udeležba staršev pri romanju je bila prav lepa in je bilo izrečenih v Marijinem svetišču mnogo vročih prošenj zlasti za fante — vojake. d Zadnje dni so priobčili časopisi oblastne odredbe s sledečimi naslovi. Pokrajinski ktne-tijski inšpektorati. Ruzniist občinske uprave v fit. Jerneju (komisar fašist C.iorgio Janovitz), Navodilu za razsojanje o kršitvah davčnih zakonov. Obletnica otroSkoga kolodvora Na amsterdamskem glavnem kolodvoru na Nizozemskem imajo sredi največjega vrveža ograjen prostor. Tu se lahko igrajo otroci, ki jih želez-nira posebno zanima. Za tnal denar prihajajo po cele ure v svoj otroški kolodvor in med igro opazujejo promet. Te dni je minilo leto, odkar je pristojna oblast ustvarila ta otroški kolodvor, ki ga je doslej obiskalo okrog 50.000 otrok. Donavska močvirja bodo izsušili V romunskem flalacu je bilo pred kratkim pouvetovanje zdravnikov o nujno potrebnih ukrepih za zatiranje malarije v močvirnatih krajih spodnje Domrve. Sklenili so izdelati načrt za iz-fušitev vseh močvirij ob Donavi. Izsuševanje bo t-ajalo dvajset let in pri teh velikih jnvnih delih bodo zaposlili toliko delavcev, da se Romuniji za prihodnji desetletji ni treba hali nezaposlenosti. d Pristojna oblast je priznala sledeča šport na društva: u) zvezo riburskih društev, b) ri barsko društvo v Ljubljani, c) športni klub Zabjek. d Družinske doklude tudi za žene. Na zadnji seji mestnega sveta v Novem mestu so sklenili, da bodo odslej uslužbenci mestne občine prejemali družinske doklade ne le za otroke, ampak tudi za žene in sicer v višini, ki jih izplačuje blagajna za družinske doklade pri Zuvodu za socialno zavarovanje. d Občinski tajniki, ki so službovali na ozemlju bivše dravske banovine in želijo biti nameščeni kot tajniki v kaki občini Ljubljanske pokrajine, naj se /glase med uradnimi urami (od 10—12) pri Visokem komisnriutii, fl. nadstropje, soba št. III do vključno 30. septembra. Seboj naj prinesejo svoje osebne in službene dokumente. d Zelo dobra žetev se obeta vzlic vojnim razmeram v italijanski Cirenajki v sev. Afriki. d Sestri dvojčki prišli na svet v različnih mestih. Kolonova žena Iledvika Ouorccnton jc povila najprej v mestu Apriliji zdravo hčerko. Komaj je srečno potekel prvi porod, je začutila da se bliža novo rojstvo. Brž so jo pripeljali v porodnišnico v mesto Littorijo. kjer je povila drugo svojo hčerko. Tako sta bili sestri dvojčki rojeni v dveh različnih italijanskih mestih. d Spregovorilo je, ko jo je mati kregala. Štiri letu je dopolnila mala Kotla Crescini. a ni izpregovorila niti ene besede, kar je povzročalo staršem ticmulc skrbi. Tudi zdravniki Kaj je »osvobodilna fronta«? »Osvobodilna fronta« je popolnoma komunistična organizacija. Vsi drugi, ki z njo sodelujejo afi pa ji pomagajo, so zgolj priveski, ki so komunisti ž njimi že obračunali, ali pa bodo ž njimi obračunali, brž ko jim ne bodo več potrebni. Vsak pameten in zaveden Slovenec bo torej odklonil vsako sodelovanje s parti- zanstvom in z »osvobodilno fronto«. ^^ ^^^^^ ^^^^ ^ ji niso mogli pomagati. Nedavno je mala Karla naredila nekaj narobe, pa jo je mati ostro pokarala, da je mulo hčerko hudo prevzelo. In glej! V trenutku strahu in trepeta se ji je razvezal jezik. Izpregovorila ic. Seveda so bili obupani starši ob tem ncdavadiiem dogodku silno veseli. d Te dni poteče 50 let, odkar so ustanovili Zvezo italijanskih kmetijskih konzorcijev, ki izvršuje skupne nubuve in prodaje za italijansko kmetijstvo. d čudna pota strele. Pri zadnji nevihti, ki je divjala nad tolminskim Lomom, je udurjula tudi strela. Pri Klemenovih je udarila skozi dimnik v hišo in obiskala skoraj vse sobe. V izbi sta bili gospodinja in njena svakinja. Strela je obe omamila, da stu se zgrudili na tlu. Sosedje so prihiteli nu pomoč in so močneje onesveščeno ženo po sluri navadi zagrnili z zemljo, dokler ni prišla k zjivesli. V eni izmed sob sta v'svoji posteljici Vpančkala dve leti stara dvojčka. Tudi skozi to sobo je liušknila strela, ki je kila k sreči vodena. Na njenem hitrem pohodu je okrušilu sleno in strop ter povzročijo, da je padlo precej ometa nn speča otroka, ki pa sla ostala živa in zdrava. d Na tisoče italijanskih delavcev je v zaledju vzhodnega bojišča Zaposleni so v prrjS-njih sovjteskih tvornicnh. kjer vzpostavljajo stroje in preurejajo obratovanje. d Cene zvezkom ne smejo hiti višje, kakor so bile doslej, je odredil korporac ijski minister. d Posebno krojno In modno Kolo so nsfn-novili v 1 urinu, ki je najvidnejše središče ustvarjanja in uravnavanja italijanske mode. d Zmleta šota je najprimernejši nastilj za kiinčnice brez odtoka, piše list »Mali gospodar«. d <>enernl Galbiati, šef miličnega generalnega stalili, se je vrnil v Italijo, potem ko je bil nn ruskem bojišču in po obisku v Nemčiji. NOVI GROBOVI mmnTHiiimmmmmmmmTOmin, V prečenski fari so zadnji čas umrli Žaru Jože, Koračin Jože, Jorda n Marjan, Sintič Janez Brajdič Lucijana, Novak Jože, Može Ana. Blažii Anton, Kovač Ivan, Hajt nik Viktor, Mirtič Antonija, Smolič Stanko, Murgelj Anton, Murgelj Alojzija in Pasič Alojzij. — V Mariboru je odšla v večnost 75 letna žena železniškega uradnika Ailol-fina Petkova. — V Mengšu je zapustila solzno dolino uradnica Frančiška Rabili. — V Marilmru so preminuli: vdova po jetniškem pazniku 77 letna Ivanka Hahič, vdova po strojevodji 74 letna Marija Frej, 69 letna postrežnicn Berta Marinič, — Na Dunaju je umrl 51 letni trgovec Frane Am-brožič. — V Celju je na veke zatisnila oči 02 letna Marija Neger roj. Nagele. — V Hrastniku ob Savi je umrl 49 letni posestnik in gostilničar Ferdinand Roš. — V Zejah so pokopali Marijo Až-manovo po rodu Poklukarjevo. — V Dobi ni ie umrl 71 letni Franc Žerjav, na Teharju je preminula 89 letna Jožefa Jošlova, v Mariboru so odšli v večnost: Rl letni mesar Jožef Merkl, 55lolni ključavničar Jože Petkovšek in 54 letna poseslni-ca Jožeta Mohorkova iz Breznega. — V Zg. Kad-vnnju je na veke zatisnil oči 70 lotu i zasebnik Blaž Pcčenik. — V novomeški bolnišnici je zaspala v Gospodu Pavla Fabiani. bivša pošlaiira v Jarenini. — V Lomu pri Kanalu io umrla vzorna mladenka Milka Štrukelj. — Na Verdu pri Vrhniki je odšel v večnost Janez SuMerSii. — V novomeški ženski bolnišnici je umrla 37 letna Frančiška Pire roj. Zalokar iz. Ločne pri Novi in mestu. — Pri Dev. Mar. v Polju je zaspal v Gospodu 9«) letni nadučitelj v pok. Fran Kavčič. — V bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji je odšel v večnost dolgoletni primarij dr. Ignacij Pa ulic. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino: 7 letni Anion Jakar, 6!)letna posestllica Marija Baraga roj. Kogovšek, Terezija Gvardijančič roj. Gvar-dijančič, Ninca Pinter, Sešek Uršula, poštni pod-uradnik v p. Anton Kavčič in dolgoletna kuhar .Nc, gospod, Francoz sem.« Prevedel Griša Koritnlk. »Zakaj nisi ostal v svoji deželi? Dovolj je bogata, da preživi tiste, ki prebivajo v njej.« »Sinte,« je prijazno zašepetala mlada ženska, »Sinlč, prijatelj moj, pomagaj dečku« »Nisem tu po laslni volji,« je odvrnil Andrejček, »neko dolžnost moram opravili na Španskem.« »Dolžnost?« je povzel nejeverni človek. »Rad bi vedel, kako.« »Kuj pa holel?« »Obljubil sem prinesli ljudem vašega plemena tale prstan, ki ima pomen zanje.« Pogled na dragotino je zbudil v ciganu živo iznenadenje. Sklonil se je, da bi si ogledal prstan od blizu. »Pojasni mi, kako je la stvar...« »Pozneje, gospod. Prosim vas. pridite m mi pomagajte ozdraviti medveda.« »Da, Sintč.« lun je dejala mlada ženska, »po-maga j mu, naš prijatelj je.« _ Sinil' (lako je bilo ciganu ime) je stopil z voza in odšel z AndrejČkom proti mestu, kjer je Medo še vedno nepremično ležal, bolj mrtev kakor živ. Urez besede se je sklonil nadenj, mu otipal napeli trebuh, mu pritisnil na ledvico, ki je bila po vsem videzu skoraj neobčutljiva, mu pr.dvignil veko in opazil, da mu je vezna kožica temnordeča. Andrejček je napelo sprt niljal njegove kretnje. Nazadnje je Sintč spregovoril. v »Mnogo jc jedel, kaj ne?« je vprašal »IX gospod; noči sva prenoči a v neki lusi, kjer so nama celo ........ postregli. /I»st,da je bil medved nekam požrešen. Nisem mislil, d.i bi ni ii lo moglo škodovali.« „ »Če si ga hočeš ohraniti, moraš pazit, kakšno hrano n... daješ in koliko mu je odmeriš Vsi medvedje so požeruhi, tvoj prav tak kot dr,ig, in tokrat morata plačati za .svoj sninogoltiiost. Si videl, kako je krvavo rder pod vekami' ln ledvica s«- mu jc komajda lahno zganila, ko sem jo pritisnil.. Napenja prece resno napenja tvojega medveda; toda rešili ga bomo Puščal m ki bom kri.« .„ . . Lahko si mislite, kako srečen jc bi Andrejček, ko jc slišal, da bo Medo okreval. Veselje ,,U' po.oži|rsvojo dlan medvedu na levo strnil vrutu,v vratno dolbino iu .lodrsn.l z njo ud hrbta proti glavi. , , Ko jc žila v dno izstopila, je z dobro na-brušenim nožem zarezal žilo. na mestu, kjer je bila najbolj napeta. Privrela je kaplja črne krvi; »nnlo so kmu ti pritekle še druge, k. so sprva curljale počasi, nato pa se strnile v nepretrgan CU,n rekel: »Pojasni mi, kako si dobil ta prstan.« rTrcba mu ho preprečili, da bi se praskal...< »Had, gospod...« . ' »Počakaj... saj greš v loledo, kuj ne?« »Tja sem bil nuinenjen, ko se mi jc pripetila nezgoda.« , , , . . . .Midva tudi. Nič ti nc brani, da ne In pri« sedel k nama nn voz; tu nama JboS udobneje pripovedoval svoje doživetje in ne bomo gubiII čnsn. Spravi torej svojega medveda spredaj n« voz; tudi zanj bo mnogo bolje tuko, kukor C« bi -nornl peš capljali po ccsli.« K muhi nato se jc obsežni voz začel pomika« ti dalje. Andrejček jc začel pripovedovati o sy-vpela v višino ter korakala in so sukala po ozkih brunih kakor da plešejo. Imajo pa Švedi pri svoji telovadbi nekaj posebnega: držijo se svečano, kakor pri važnih obredih in so dostojanstveno vzravnani tudi takrat, ko počivajo. Kmalu za Švedi so povabili na šolo skupino Angležev. To niso bili atleti ali nogometaši, kakor bi pričakovali, pač pa plesalci. Prišli so v narodnih nošah, seboj pa so imeli godbenike na go.-di in piščali. Pokazali so slare ljudske plese, |K>dobne hrvatskemu kolu. Kretnje same pa so bilo bolj odmerjene in mirne, čeprav ne lahke. V parih s ose sukali le izjemoma, večji del pa so plesali lantje »sc in dekleta posebej. »Lepo, vendar premalo življenja za značaj naše mladine,« je sodil Tomaž. Je pa škoda, da so pri nas stari ljudski plesi skoraj izumrli in da so se umaknili lujemu valčku in iiolki. Koliko lepše bi bilo naše lelovadue prireditve, Če ne bi nastopali z dolgim sporedom navadnoh prostih vaj, pač pa s starim rejem, štehvanjem ali z lielo-kranjskim kolom 1 .Te res čudno, da imajo ljudje, ki o tem odločajo, tako malo smisla za listo, kar je narodno! Največ zanimanja pa je bilo na šoli za prireditve, pri kalerih so nastopali rekorderji. Nekoč je prišel učeni trener s svetovnim prvakom v metanju železne krogle, Hirschfeldoin. Fantje so si ga ogledovali kakor ljudje na vasi, kadar pride čudodelnik, ki lomi železo, požira ogenj in si pušča razbijati skale na svojih orjaških prsih. Trener je predaval, Tomaž pa si je ogledoval orjaka Hirschfelda, o katerem je šel glas po vseh deželah, da je najmočnejši v metanju krogle. Kako velik je, kako močan, kakšne roke ima! Ko je trener podrobno razložil vse tisto o tehniki metanja krogle čez 15 m daleč, je pokazal še dopolnilne vaje, ki jih mora gojili njegov učenec. Orjak se je igral s težko žogo, za tem je dvigal bremena, so odrival z rokami od tal, plezal in raztegoval sklepe, da bi imel pri suvanju krogle čim širši zamah. To je bilo nekaj za študente športa: gledali svetovnega rekorderja pri delu ie poslušali trenerja, ki ga je izučili Takih in podobnih priložnosti pa je bilo v svetu nič koliko. Tislo. kar učijo v šolah, jc vse res in lepo, vse drugače pa je, če sam opazuješ rekorderje v tekih in plavanju, v skokih in dviganju bremen. Ni dolgo trajalo, ko je Tomaž videl na laslne oči ludi Nurmija, kralja tekačev in Rorga, ki je držal lela in lela svetovni rekord v plavanju na 1500 m. Kiobučevina iz las. V zadnjih letih so po brivnieah na. Danskem nabrali nič manj kakor 30 kg las. I.asje so namreč dragocena surovina za izdelovanje klobučevine. Iz las izdelujejo zlasti copate in vložke za čevlie. Špansko živo srebro. Kot ic mnogim znano, ima Španija enega največjih rudnikov živega srebra na svetu. To je Alniudcn. Lani ie znašala proizvodnja v tem rudniku 40.000 steklenic, vsaka 35.5 kg. 700 steklenic ie bilo prodanih v Španiji, 30.089 pa v inozemstvu. Na zalogi imaio še 0000 steklenic. Kazvoj rudnika kaže tudi dejstvo, da ic v zadnjih treh letih dal rudnik državi 158.8 niilii. |)c-zetov davkov, t. j. približno ravno toliko kot skupno v letih 1925—1938. Dobički angleških časopisnih potljelij. Rastoče gospodarske stiske Angliic dosedni niso škodovale velikim dohodkom časopisnih magnatov. Štirje vodilni koncerni angleških Ii; slov so mogli svoie dohodke še povečati. Ti koncerni so: skupina lorda Rothernicrea, skupina lorda Kcmslcva (podeželski in nedeljski listi), založba »socialističnega< »Dailv llcraldn« in Sundav Piclorul Ltd. Založniki so dosegli večje dohodke, ker so zvišali ceno za inscralc za 25 odstotkov, poleg lega pa so dosegli z zmanjšanjem obsega lislov velike prihranke v potrošnji papirja in drugega materiala. Nova, industrija nove Hrvatske. V 15 mesecih obstoja Neodvisne Države Hrvatske, tp ie do 1. avgusta 1942. je bilo na ozemlju le države skupno 47 novih industrijskih obratov, fiO°/o od teh so delniške družbe. Na prvem ineslu ie poljedelstvo s 33"/«. na drugem tkaninska industrija s '26%. na tretjem kc-mičana industrija z 9"<'o itd. Koinska propagandna razstava. Umetnostno društvo v nemškem Koluti ie zbralo številne slike, risbe in fotografije, ki so priča o kulturnem ustvarjanju v tekli tisočletju v Kol ii ii. Nemški listi pišejo: Skoda ie samo, da resnica ni popolna v skladu s listini, kar nudi razstava, ker j - besen sovražnik marsikaj spremenil v ruševine. Nova surovina za izdelovanje papirja. Ravnatelj poskusnega urada za gojitev cvetlic v San Itemu je odkril v posebni vrsti rastline »Irise, ki uspeva v Mali Aziji. in v neki drugi travi, ki raste na Japonskem, sestavne dele za izdelovanje papirja izvrslnc kakovosti. Sedaj vrše poizkuse za vremensko prilagoditev omenjene rastline na italijanskih tleh. PR AV^IJVAS^VE ri Kmetski dolg iz leta 1930. J. L. T. Let« 1930 sle se zadolžili za 5000 din. Od tega dolga ste "leta 1934 vrnili 3000 din in poravnali tudi vso obresti. Ste zaščiten kmet. Zahtevali ste znižanje dolga za polovico, vendar se z upnikom no morete zediniti, kako naj se ta dolg obračuna. Upnik trdi, da je dolžun le ostanek dolga znižati za polovico, vi pa mislite, da se mora prvotni dolg znižati in nato odbiti še tisto, kur ste plačali. Če bi imeli vi prav, bi ne bili ničesar več dolžni. Vprašute, kdo iina prav. — Kako se napravi obračun o kmetskem dolgu, je razvidno iz pravilnika o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami, ki ga najdete v št. 100 »Službenega lista« z dne 14. dcc, 193S. Ta pravilnik vsebuje v čl. 10, točka b obrazec obračuna, ki vam odgovori na vaše vprašanje. Po tem obračunu se najprej ugotovi znesek dolžne glavnice po poslednjem obračunu pred 20. aprilom 1932. K temu znesku se prištejejo neplačane obresti do 19. aprila 1932 ia se nato skupna vsota zniža za polovico. V vašem primeru bi se torej znesek 5000 din znižal na |>o-lovieo, ker pravite, da sle obresli poravnali. Iv znižanemu znesku se prištejejo neplačane obresti od 20. aprila 1932 do 13. novembra I93(i ia morebitni stroški. Nato se pa odbijejo prejela odplačila. Po tem obračunu v vašem primeru, ko ste že lela 1934 poravnali 3000 diu, ue bi bili ničesar več dolžni. Nakup posestev nemških izseljencev. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je pooblastil družbo »Lmona« v Ljubljani za nakup nepremične imovine nemških državljanov ali tukujš-njili Nemcev, ki se izselijo iz Ljubljanske [K>-k raj i ne. Odškodnina za izgubljene pošiljke. Visoki komisar jc izdal odredbo o odškodnini za priporočene |K)šiljke, če se izgube. Ta odškodnina za pošiljke, ki se pošiljajo v nolrnjnost Kraljevine, znaša: a) za zaprta pisma 23 lir; b) za odprte pošiljke, razen za navedene pori točko c) 15 lir; c) za periodični tisk, ki se pošilja s pavšalno poštnino, za propagandni neperiodični tisk, če obsega vsaka pošiljatev vsaj 10.000 izvodov, za zavoje s knjigami, ki jih pošiljajo založniki in knjigarnarji ia za brezplačne medicinske vzorce 7.30 lir: d) za tiskovine, namenjene slepcem, 5 lir. Odškodnina se izplačuje edino le, če se je pošiljka reklamirala v roku 6. mesecev od dneva poštnega prevzema. Nikakršna odškodnina ne gre v primerih izgubo zaradi višje sile. Mačka ga je prišla budit. To se ie zgodilo nedavno blizu nemškega Lipskega. Po polnoči je skočila v hiši nekega kmeta mačka ua kljuko, da so se odprla solina vrnla. kjer ie kmet spal. Mačku je praskala po kmetovi postelji iu mi javkala. d:i si' ie kmet končno vendarle zbudil, nato je slekla v stajo. Gospodar ic sledil mački. Zdaj ic spoznal, zakaj ga ic prišla mačka Imilit. Kravo ie tako napeli ialo. da jo ie bilo treba hitro zaklali, ker bi bila sicer poginila. Največji hrast na svetu. Leta 1913 jc nek avstrijski kapitan naletel v Bosni na hrast, ki je meril v premeru 10 ni. Ta hrast šc rasle, vendar postrani. Je že votel, njegova krona pa šc vsako leto ozeleni. V njegovi votlini ic prostora za kakih 00 liudi. Leta 1914 ic našla v njem zavetje cela četa 50 piscev. Ob slabem vremenu se zatekajo v duplino orjaškega hrasta tudi pastirji. Dragoceni prstr?n v ribjčm trebuhu. To se je zgodila nedavno v italijanski No-vari. Ribič je lovil ribe. Iz vode ie potegnil veliko ščuko. Ko ie doma ribi prereza} trebuh, je našel v njeni prstan z velikim briliantoni. Odnesel je prstan k zlatarju, da bi ga ocenil. Tam ie zvedel, da ic vreden prstan z briliantoni najmanj 200.000 lir. Mali oglasnik Pristojbina za male oglate ie plaiuje naprej. Smrekovo Sreslo lepo. Edravo suho In Je4tc» kupi vsako količino usnjarna LavrIB J„ 6t Vid pri Stični, Ljubljana. Suhe gobe kupi vhako količino po najvišji dnevni cent Fran Pogačnik, lilel-vvelsova (Dunajalca) c. Štev. 33. Vež lepih pujskov 6 tednov atarlh, -ru-o-dam. J. Trkov, Za^igle St, 3, p. Dobrunjo. OGLAŠUJ v Domoljubovem malem oglasniku 1 »Domoljnb« itane 24 lir za celo leto, za Inozemstvo 30 lir. - Dopise In spise iprejrma nrednlitvo »Domoljuba«, naročnino, Inserate In reklamacije pa uprava »Domoljuba«. — Oglasi »e zaračunajo po posebnem o"niku. — Telefon uredništva In uprave« tU 40 0*. Izdajatelj: dr. Gregorij Pečjak. — Uredniki Joie Koiiček. — Za Ljudsko tiskarno! Jože K ram ari«.