UST - St. j j (1442) - 17. marca 1977 STRAN 21
S
z
c«
s
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XIV
Novo mesto, 17. marca 1977
St. 8
VSEBINA
OBČINA KOČEVJE:
89. Sklep o ustanovitvi, sestavi in nalogah zdravniške komisije za ocenjevanje zdravstvene sposobnosti občanov in delovnih ljudi glede njihove razporeditve na dolžnosti v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah.
OBČINA METLIKA:
90. Odlok o podaljšanju odloka o začasni splošni prepovedi prometa, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve ter spremembe kulture zemljišč
91. Odlok o preskrbi naselij s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja
92. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditev cest ter vodovoda, planiranih do leta 1980 v Rosalnicah, Radovičih, Čurilah, Svržakih, ki so predvidene v planu za leto 1977 do 1980
OBČINA ČRNOMELJ:
93. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa za uvedbo krajevnega samoprispevka za vas Blatnik, objavljenega v Skupščinskem Dolenjskem listu štev. 6/77
Občina Kočevje
89.
Na podlagi 163. člena statuta občine Kočevje (SDL št. 20/74) in 2. točke 1. odstavka 61. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS št. 23/76) je izvršni svet skupščine občine Kočevje na svoji seji dne 10. 2. 1977 sprejel
SKLEP o ustanovitvi, sestavi in nalogah zdravniške komisije za ocenjevanje zdravstvene sposobnosti občanov in delovnih ljudi glede njihove razporeditve na dolžnosti v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah.
1. člen
Ustanovi se zdravniška komisija za ocenjevanje zdravstvene sposobnosti občanov in delovnih ljudi, razporejenih v štabe in enote civilne zaščite, v enote občinskega centra za zveze, v službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter v druge enote in upravne organe.
Komisija šteje tri člane:
Eden izmed članov- komisije mora biti zdravnik-specialist medicine ali zdravnik splošne prakse.
Člane komisije imenuje upravni organ za ljudsko obrambo skupščine občine Kočevje.
2. člen
Komisija ugotavlja sposobnost obveznikov v zvezi s 1. členom tega sklepa na podlagi uredbe o ugotavljanju sposobnosti za službe v civilni zaščiti ter o izvrševanju obveznosti služiti v civilni zaščiti (Uradni list SFRJ št. 56/69) in uredbe o ugotavljanju sposobnosti občanov za delovno obveznost in o izvrševanju delovne obveznosti (Uradni list SFRJ št. 12/70).
3. člen
Administrativne zadeve za zdravniško komisijo opravlja upravni organ za ljudsko obrambo skupščine občine Kočevje.
Izdatki za delovanje zdravniške komisije bremenijo denarna sredstva civilne zaščite občine Kočevje.
4. člen
Sposobnost obveznika delovne dolžnosti in sposobnost obveznika služiti v civilni zaščiti se ugotavlja z odločbo, ki jo po izvidu zdravniške komisije izda upravni organ za ljudsko obrambo skupščine občine.
5. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 854/9 Datum: 12. 2. 1977
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kočevje: ALOJZ PETEK, dipl. iur.,l.r.
Občina Metlika
90.
Na podlagi 119. in 246. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. 2. 1977 sprejela
ODLOK o podaljšanju odloka o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve ter spremembe kulture zemljišč.
1. člen
Veljavnost odloka o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve
ter spremembe kulture zemljišč (Skupščinski Dolenjski list št. 5/74) se podaljša do 31. 12. 1977.
2. člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 010-4/73 Datum: 21. 2. 1977
Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVIŠČ AR, l.r.
91.
Na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS št. 24/75) 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 7/73 in 16/74) in 219. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. 2. 1977 sprejela
ODLOK o preskrbi naselij s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
l.člen S tem odlokom se ureja: a) obvezna uporaba, obvezno
J—Ms
STRAN 58
SKAJPSCnSlSKA DOLEN ]SKA 1AST
ŠTEVILKA »
plačilo za porabljeno pitno vodo in preskrba s higiensko neoporečno pitno vodo naselij iz javnega vodovodnega omrežja, ki ga upravlja Transportno gradbeno podjetje „TGP“ Metlika - TOZD Komunalno gospodarstvo (v nadaljnem besedilu: upravlja-lec vodovoda);
b) tehnični in pravni pogoji, po katerih je upravljalec vodovoda dolžan zagotavljati zdravo pitno vodo porabnikom;
c) obveznosti porabnikov do upravljalca vodovoda za priključitev in porabo vode.
2. člen
Upravljalec vodovoda je dolžan skrbeti za zadostne količine zdrave pitne vode. vzdrževati omrežje in skrbeti za povečanje kapacitet \ skladu s sprejetim razvojnim programom oskrbovanja naselij s pitno vodo.
V okviru razpoložljivih kapacitet in namenskih sredstev je upravljalec vodovoda dolžan stalno in pod enakimi splošnimi pogoji zagotavljati porabnikom potrebne količine vode.
V primeru višje sile se ta obveznost omeji in se razpoložljive kapacitete vode uporabljajo le za osnovne življenjske potrebe občanov in požarno varnost.
3. člen
Za zagotovitev redne dobave vode ter izvajanje enostavne in razširjene reprodukcije v okviru sprejetih letnih in srednjeročnih programov se zagotovi materialna osnova od sredstev vodarine in s strani skupščine občine Metlika neposredno ali prek za to pristojnih samoupravnih interesnih skupnosti in drugih asociacij.
4. člen
Upravljalec vodovoda je dolžan upoštevati vse predpise, ki se nanašajo na kvaliteto zdrave pitne vode.
Higiensko stanje vode zagotavlja upravljalec vodovoda, nadzoruje ga pristojni sanitarni organ.
Upravljalec vodovoda mora skupščino občine seznanjati z vzroki za morebitno nezadostno količino vode ali njeno higiensko oporečnost.
5. člen
Za vodovodne naprave v smislu tega odloka se štejejo vodovodna zajetja, črpališča, čistilne naprave, vodohrami, vodovodna omrežja s priključki in vodomeri ter vsi objekti in naprave, ki so potrebni za redno obratovanje vodovoda.
Vodovodna območja iz 1. odst. tega člena se urejajo s posebnimi predpisi o ureditvi in sanitarnem zavarovanju varstvenih pasov vodovodov v naseljih.
6. člen
Kot porabnik se šteje vsaka fizična in pravna oseba, ki uporablja vodo iz vodovodnega omrežja upravljalca vodovoda.
7. člen
Vodovodna instalacija je interna instalacija posameznega porabnika. To instalacijo je porabnik dolžan vzdrževati na lastne stroške in skrbeti, da se voda racionalno troši.
Porabnik vode je dolžan omogočiti	pooblaščenim
delavcem upravljalca vodovoda nadzor nad interno instalacijo in priključkom ter ostalimi vodovodnimi napravami zaradi ugotavljanja eventualnih okvar, ki bi lahko povzročile škodo upravljalcu vodovoda in ogrozile higiensko neoporečnost pitne vode. Na prijavo uporabnikov, da je interna hišna instalacija neustrezna, je upravljalec vodovoda dolžan preveriti, ali je zaradi morebitne napake ogroženo javno vodovodno omrežje.
8. člen
Vsa dela na javnih vodovodnih in hišnih priključkih in vodomerih opravlja izključno upravljalec vodovoda. Le v izjemnih primerih lahko upravljalec vodovoda pooblasti druge, za to dejavnost registrirane delovne organizacije in strokovne osebe, da v njegovem imenu opravijo posamezna dela.
Kadar je potrebno zaradi planiranih del na omrežju in drugih vodovodnih naprav nujno začasno prekiniti dobavo vode, mora upravljalec vodovoda o tem obvestiti prizadete porabnike neposredno ali prek radia ali dnevnega tiska.
Upravljalec vodovoda ne odgovarja za gospodarsko škodo, ki je posledica prekinjene dobave vode zaradi nenadne okvare na vodovodnem omrežju.
II.	PRIKLJUČEK NA JAVNO VODOVODNO OMREŽJE
9.	člen
Upravljalec vodovoda je pristojen in dolžan izdati soglasje za vodovodne priključke na podlagi predložene predpisane gradbene dokumentacije ob upoštevanju razpoložljivih kapacitet, virov in propustnosti omrežja.
Soglasje mora biti izdano najpozneje v 15 dneh od dneva
predložitve zahtevka iz prejšnjega odstavka tega člena.
V	krajevnih skupnostih, kjer je vodovod zgrajen s soudeležbo krajevne skupnosti in njenih občanov, si mora porabnik za priključitev na vodovodno omrežje pridobiti soglasje krajevne skupnosti.
10. člen
Vsak porabnik ima pravico in dolžnost na območju javnega vodovodnega omrežja pridobiti priključek na omrežje na podlagi prijave in predložene predpisane gradbene dokumentacije.
Sestavni del predpisane gradbene dokumentacije je tudi atest o brezhibnosti interne vodovodne instalacije, ki ga izda za to dejavnost registrirana delovna organizacija ali obrtnik, kije to instalacijo izvajal.
Upravljalec vodovoda je dolžan izvesti priključek v smislu določil tega odloka. Stroški izvedbe priključka bremene porabnika. Stroški rekonstrukcije vodovodnega priključka, ki se mora opraviti zaradi rekonstrukcije javnega vodovodnega omrežja ali pa dotrajanosti priključka, bremene porabnika.
11. člen Vodovodni priključek je priključni ventil s spojno cevjo od vodovodnega omrežja do vključno vodomera in je last porabnikov.
12. člen Vodovodni priključek nepremičnine na vodovodno omrežje se praviloma izvede za vsako nepremičnino posebej, z upoštevanjem velikosti in namembnosti te nepremičnine.
13. člen Vodovodni priključek nepremičnine na vodovodno omrežje je lahko stalen ali začasen, izjemoma pa tudi provizoričen ali kombiniran. Začasni ali provizorični priključek na javno vodovodno omrežje (gradbišča, začasne prireditve) mora uporabnik po prenehanju uporabe odstraniti oz. prekiniti vsako zvezo z javnim vodovodnim omrežjem v soglasju z upravljalcem vodovoda.
14. člen Porabnik je dolžan zgraditi in
vzdrževati prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi in tehničnimi navodili, ki jih izda upravljalec vodovoda.
Prostor, v katerem je vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopen delavcem upravljalca vodovoda tako glede vzdrževanja, kakor tudi ugotavljanja in kontrole porabe vode.
Ul. VODOMERI
15. člen j
Sestavni del vodovodnega
priključka je vodomer, ki ga namesti upravljalec vodovoda. Tip, velikost in mesto vodo mera določi upravljalec vodovo da. Vodomeri služijo za obra čun porabe vode in morajo biti žigosani od pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin. Vodomere nadzoruje in pregleduje v skladu z veljavnimi predpisi upravljalec vodovoda.
Vgrajeni vodomeri v interni instalaciji lahko služijo samo za interno kontrolo porabe vode in do njih upravljalec vodovoda nima nobenih obveznosti.
16. člen
Stroški prve nabave in namestitve vodomera bremene porabnika. Stroške kontrole, popravil in zamenjave vodomerov plača porabnik upravljalcu vodovoda z mesečno vzdrževal-nino. Višina vzdrževalnine se določa po enakem postopku kot prodajna cena vode.
17. člen
Vse okvare, ki nastanejo na vodovodnem priključku ali vodomeru po krivdi porabnika, bremenijo lastnika nepremičnine — porabnika. Enako velja za okvare, ki jih povzroči pravna oseba ali posameznik na ostalih vodovodnih napravah.
18.	člen Vsako okvaro na vodovodnem priključku ali vodomeru je porabnik dolžan takoj sporočiti upravljalcu vodovoda.
Porabnik ima poleg rednih pregledov iz 15. člena tega odloka vedno pravico zahtevati kontrolo točnosti vodomera. V primeru, da se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, plača stroške preizkusa upravljalec vodovoda, v nasprotnem primeru pa porabnik.
IV.	ODČITAVANJE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
19.	člen Količina porabljene vode iz omrežja upravljalca vodovoda se meri v kub. m. po stanju odčitka vodomera vodovodnega priključka. Vodomere odčitavajo delavci upravljalca vodovoda najmanj dvakrat na leto oziroma po potrebi.
20.	člen Cena kub. m. vode se določa v skladu z določili zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena.
rs
H
C/3
DOLENJSKI UST - št. 11 (1442) - 17 n«**
DOLENJSKI UST - št. 11 (1442) - 17- ^
ST^.V\\JKJv ?.
V*
n
(N
H
C/3
2.1. č\en Upravljalec vodovoda zaračunava mesečno porabnikom tekočo porabo vode v obliki akontacij v višini 1/12 porabljenih količin v preteklem letu oz. obračunskem	obdobju.
Obračun porabljene vode se mora opraviti najmanj dvakrat na leto.
Za porabnika v smislu tega poglavja se smatra fizična ali pravna oseba, ki je lastnik oz. upravlja nepremičnino, priključeno na omrežje upravljalca vodovoda.
22. člen
V primeru, da se v objektu oz. nepremičnini, priključeni na omrežje upravljalca vodovoda, nahaja več porabnikov, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje dostavljene račune za vodo.
Interna delitev in zaračunavanja vode posameznim porabnikom iz prejšnjega odstavka tega člena ni v pristojnosti in obveznosti upravljalca vodovoda.
23. člen Porabniki vode so dolžni prejete račune poravnati ob prevzemu oz. v 15 dneh po nastanku dolžniško-upniškega razmerja, če ni z zakonom ali drugim veljavnim predpisom določeno drugače.
24. člen Porabnik vode, na katerega je
bil izstavljen račun, lahko v roku 8 dni po prejemu računa vloži pismen ugovor na upravljalca vodovoda.
25. člen
V primeru, da upravljalec vodovoda ali porabnik ugotovi, da je vodomer pokvarjen se zaračuna pavšalna poraba vode na osnovi ugotovljene povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.
V.	PREKINITEV DOBAVE VODE
26. člen Upravljalec vodovoda je pristojen in dolžan na stroške porabnika prekiniti dobavo vode:
a) kadar stanje interne instalacije in vodomernega jaška porabnika ogroža zdravje drugih uporabnikov oz. kvaliteto vode v javnih vodovodnih omrežjih,
b)če je priključek na omrežje upravljalca vodovoda izveden brez soglasja in izvedbe upravljalca vodovoda,
c) kadar interne instalacije in druge naprave porabnika ovirajo redno dobavo vode
dru©.m potabmkom 'in porabnik tega note preprečiti, č) če porabnik dovoli brez soglasja upravljalca vodovoda priključitev drugega porabnika na interno instalacijo,
d) če porabnik onemogoči delavcem upravljalca vodovoda odčitavanje ali pregled vodomera in interne instalacije,
e) če porabnik v gospodinjstvu ne plača računa za vodo po izteku plačilnega roka niti v roku 8 dni po prejemu priporočenega	pismenega opomina,
f) če porabnik odpove porabo vode, oziroma prosi za začasno zaporo vode,
g) če porabnik brez privolitve upravljalca vodovoda odstrani plombo (na vodomeru, hidrantu, zasunku itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka,
h) če porabnik krši predpise o varčevanju z vodo, kadar je to posebej odrejeno,
i) če porabnik noče plačati v zakonitem roku popravilo okvare, ki je nastala na vodovodnem priključku ah vodomeru po njegovi krivdi.
VI.	HIDRANTI
27.	člen Hidranti v javnem vodovodnem omrežju so namenjeni predvsem požarni varnosti in morajo biti ob vsakem času dostopni in v brezhibnem stanju. Hidrante vgrajuje in vzdržuje upravljalec vodovoda. Podatke o hidrantih in vseh spremembah posreduje upravljalec vodovoda občinski gasilski zvezi v Metliki za njene potrebe in potrebe prostovoljnih gasilskih društev.
ia vipuanje kanaVo'*, laiiNasvjp parkov 'm javniih nasadov-, utrjevanje cestišč in podobnih gradbenih del. Pogoji in način plačevanja vode, porabljene v javne namene( razen za gašenje požarov, se uredi s posebnim pismenim sporazumom med upravljalcem vodovoda in po-rabnkom.
28. člen Porabnik hidranta mora pustiti po odjemu vode hidrant v brezhibnem stanju, v nasprotnem primeru nosi vse posledice in plača stroške, ki zaradi tega nastanejo.
29. člen
Brez predhodnega dovoljenja upravljalca vodovoda se smejo uporabljati hidranti le v primeru gašenja požara ali pri odstranjevanju drugih elementarnih nezgod. V takih primerih mora porabnik v treh dneh po uporabi javiti upravljalcu vodovoda kraj in uporabo, čas odjema vode na hidrantu in morebitne pomanjkljivosti, ki jih je porabnik opazil pri odjemu vode.
30. člen Izjemoma je dovoljen odjem
vode iz hidranta za škropljenje in izpiranje cest, ulic in trgov,
31. člen
Vsak porabnik, ki uporablja vodo iz hidranta v omrežju upravljalca vodovoda, mora imeti lasten, tehnično brezhiben hidrantski nastavek,, žigosan in registriran od upravljalca vodovoda.
32. člen Hidranti, ki so vgrajeni v
interni instalaciji in industrijskih objektih ter pretok vode preko teh hidrantov ni registriran z vodomerom, morajo biti plombirani od upravljalca vodovoda in dostopni v vsakem času.
Plombo je dovoljeno odstraniti le v primeru požara. Odstranitev plombe brez vednosti -upravljalca vodovoda se šteje kot registriran odjem vode v času od zadnje kontrole plombiranja do ugotovitve stanja. Upravljalec vodovoda ima pravico tak odjem vode zaračunavati.
Porabnik je dolžan zagotoviti upravljalcu vodovoda dostop do takih hidrantov.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
33. člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 15.000 se kaznuje upravljalec vodovoda:
1. če zaradi planiranih del na omrežju in drugih vodovodnih napravah začasno prekine dobavo vode, pa o tem predhodno ne izda javnega obvestila prek radia ali dnevnega tiska oz. o tem neposredno ne obvesti prizadetih porabnikov (13. odst. 8. člena);
2. Če ne zagotavlja kvalitete in higienskega stanja vode (4. člen);
3. če ne prekine dobave vode v primerih, kot to določa 26. člen tega odloka:
4. če ne posreduje podatkov o hidrantih občinski gasilski zvezi v Metliki (27. člen):
5. če ne vgrajuje in ne vzdržuje hidrantov tako, da so ob vsakem času dostopni in v brezhibnem stanju (27. člen).
Z denarno kaznijo od 300 do
1.500	din se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba upravljalca vodovoda. .
"JA.
fclen
Z denarno kaznijo od "J .000 do 15.000 din se kaznuje organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1. če napravi priključek na omrežje upravljalca vodovoda brez njegovega soglasja (9. člen),
2. če ne zgradi in ne vzdržuje prostora za vodomer v skladu z veljavnimi predpisi (14. člen),
3. če uporablja vodo iz hidranta v nasprotju z določili 2., 29., 30., 31. in 32. člena tega odloka,
4. če porabnik ne zagotovi upravljalcu vodovoda dostopa do hidrantov, ki so vgrajeni v interni instalaciji (4. odst. 32. člena),
5. če porabnik po prenehanju porabe ne odstrani začasnega ali provizoričnega priključka na javno vodovodno omrežje oziroma
Z denarno kaznijo od 300 do
1.500	din se kaznuje odgovorna oseba
6. če samovoljno posega v vodovodne naprave (5. člen).
Z denarno kaznijo od 3000
do 1.500 din se kaznuje odgovorna osebe pravne osebe oziroma posameznik, če stori prekršek iz 1. odst. tega člena.
VIII. PREHODNE DOLOČBE
35. člen
Način izvedbe priključkov, vzdrževanje in druge postopke, ki so predmet tega odloka, predpiše upravljalec vodovoda s tehničnimi navodili najkasneje v treh mesecih po sprejemu tega odloka.
Navodila iz prejšnjega odstavka tega člena morajo biti usklajena z določili tega odloka.
IX. KONČNE DOLOČBE
36. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Številka: 331 —2/76 Dolenjskem listu. — Datum: 21.2. 1977
Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVIŠČAR, l.r.
92.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29/72), zakona o samoprispevku (Ur. list št. 3/73) in 13. do 29. člena statuta krajevne skupnosti Rosalnice ter na podlagi sklepov zbora delegatov krajevne skupnosti Rosalnice z dne 3. 3. 1977 je bil sprejet
SKLEP o razpisu refrenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditev cest ter vodovoda, planiranih do leta 1980 v R>sa Inicah, Radovičih, Curilah in Svržakih, ki so predvidene v planu za leto 1977 do 1980.
1.
Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti R>-salnice za sofinanciranje ureditve in asfaltiranja cest.
2.
Program uvedbe samoprispevka je bil sprejet na zboru krajanov dne 26. 2. 1977 za obdobje pet let, od 1. 4. 1977 do 31. 12. 1980.
1. vsi zaposleni, upokojeni in obrtniki, ki prebivajo stalno na področju krajevne skupnosti Rosalnice, po 1.000.— din na leto;
2. kmetje, posestniki zemljišč, navedeni v posebnem seznamu, od 2.000.- do 3.000.-din na leto;
3. občani, zaposleni v tujini, ki so stalno prijavljeni na območju krajevne skupnosti Rosalnice, po 1.000.- din na leto.
S tem samoprispevkom bo zbranih 180.000.- din na leto.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
- socialni podpiranci
— invalidi, katerih invalidnost presega 70 %
- učenci v gospodarstvu, dijaki in študenti od vajenskih nagrad in štipendij
— zaposleni od jubilejnih nagrad in priznanj.
3.
Pravico glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v Splošni volilni imenik krajevne skupnsti Rosalnice. Pri izidu glasovanja se ne štejejo tisti krajani, za katere odbor za izvedbo referenduma uradno ugotovi, da se zaradi dela v tujini ali zaradi služenja vojaškega roka glasovanja niso mogli udeležiti.
4.
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka bo v nedeljo, dne 27. marca 1977, v času od 7. do 17. ure v gasilskem domu v Rosalnicah.
5.
Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je napisano besedilo:
Krajevna skupnost Rrsalnice
GLASOVNICA referendum dne 27.3.1977 o uvedbi krajevnega samopri-
spevka za 5-letno obdobje od 1
4.	1977 do 31. 12. 1980 za uresničitev programa krajevne skupnosti Rosalnice. Po sklepih na zborih krajanov se samoprispevek uporabi za ureditev in asfaltiranje cest ter gradnjo vodovoda, planiranih do leta 1980.
GLASUJEM „ZA“ «	„PROTI“
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA“, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, besedo „PROTT‘ pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja.
Za postopek na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Ur. 1. SRS 29/72).
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija, ki jo imenuje svet krajevne skupnosti Rosalnice.
6.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Rosalnice, dne 3. 3. 1977 Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Rosalnice: JANKO BADOVINAC, l.r.
Občina Črnomelj
93.
Na podlagi 4. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 29/72) in Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73) je zbor delegatov Krajevne skupnosti Dobliče—Kanižarica na svoji seji dne 10. marca 1977 sprejel
SKLEP o spremembi in dopolnitvi sklepa za uvedbo krajevnega samoprispevka za vas Blatnik, objavljenega v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 6/77.
I.
Navedeni sklep se spremeni in dopolni tako, da pravilno glasi:
Na podlagi 4. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS štev. 29/72) in v skladu s 6. členom Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73) je zbor delegatov Krajevne skupnosti Dobliče—Kanižarica občina Crno-malj na svoji seji dne 20. 2.
1977 in na predlog zbora občanov vasi Blatnik sprejel
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za naselje Blaznik v Krajevni skupnosti Dobliče—Kanižarica.
1.
Za vas Blatnik, Krajevna skupnosti Dobliče—Kanižarica, se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju, materialu in delu.
2.
Samoprispevek se uvede za soudeležbo pri financiranju obnove električnega omrežja za vas Blatnik.
3.
Višina denarnih sredstev, zbranih s samoprispevkom, bo znašala 130.000,00 din, zagotovljenih bo 36 nosilnih drogov in delovne ure, potrebne za izkop in zasutje 36 jam za drogove.
4.
Denarna sredstva se prispevajo v enkratnem znesku, najpozneje do 30. junija 1977, drogovi in delovne ure pa po potrebi, v skladu s potekom del.
5.
Samoprispevek zavezuje nosilce gospodarstev oz. gospodinjstev, ki so priključeni ali se imajo namen priključiti na električno omrežje in znaša po gospodarstvu oz. gospodinjstvu:
- 4.000 din v denarju,
- en nosilni drog ali 500,00 din
- izkop in zasutje ene jame za
drog.
6.
Samoprispevka, razen samoprispevka v delu so oproščeni občani, katerih glavni vir sredstev za preživljanje so socialne podpore, invdidnine in minimalne pokojnine ter zajamčeni OD.
Samoprispevka v delu so oproščeni starejši in bolehni občani ter invalidi.
7.
Denarna sredstva in material, zbran s samoprispevkom, je strogo namenski in se bo uporabil izključno za obnovo elektro-voda za vas Blatnik.
S sredstvi razpolaga Svet krajevne skupnosti Dpbliče—Kanižarica in vodi evidenco o zbiranju in trošenju sredstev. Nadzor nad zbiranjem in trošenjem sredstev vrši vaški odbor vasi Blatnik.
O razporeditvi neporabljenih sredstev odloča zbor delegatov.
8.
Referendum se izvede v nedeljo, dne 20. marca 1977, od 7,00 do 12,00 ure na volišču v Blatniku.
Pravico glasovanja imajo vsi občani vasi Blatnik, ki so vpisani v splošni volilni imenik.
Pri ugotavljanju izida referenduma se ne upoštevajo občani,
ki so na odsluženju kadrovskega roka ali na delu v tujini in če se to uradno ugotovi v skladu z 9. členom citiranega zakona o referendumu.
9.
Za izvedbo referenduma se imenuje 5-članski odbor, ki ima nalogo, da poskrbi za organizacijo in nemoten potek ter zakonitost postopka referenduma.
10.
Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in se nanašajo na družbenopolitični zbor.
11.
Izidi referenduma se objavijo v Skupščinskem Dolenjskem listu.
12.
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno s tajno glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST DOBLlCE-KANIŽARICA
GLASOVNICA za referendum v vasi Blatnik dne 20. marca 1977
Ali soglašaš, da se za obnovo elektrovoda za vas BLATNIK uvede samoprispevek, tako da bi vsak nosilec priključka prispeval:
— 4.000 din v denarju
— 1 nosilni drog
— izkop in zasutje ene jame?
glasujem „ZA“	„PROTI“
Glasovnico izpolniš tako, da obkrožiš „ZA“, če s predlogom soglašaš in ,,PROTI“, če se s predlogom ne strinjaš.
13.
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Dobliče—Kanižarica.
14.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in velja naslednji dan po objavi."
II.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in stopi v veljavo naslednji dan po objavi.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 6/777.
Predsednik zbora delegatov ROŽIC VENCESLAV