glasilo
delavcev
industrije pohištva Stol Kamnik februar 1984, letnik XXXI
STOL
Še teden dni do volitev v samoupravne organe
Z odločanjem za prave delegate do dobrega samoupravljanja v prihodnjem obdobju
Delavski sveti tozdov, svet skupnih služb in delavski svet delovne organizacije so konec meseca januarja razpisali volitve za nove delegate v organe upravljanja temeljnih organizacij in delovne organizacije. Volitve
bodo v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb istega dne, to je 9. 3.1984.
Na volitvah bomo volili delegate za naslednje organe: delavski svet temeljne organizacije, samoupravno de-
Na letošnji razstavi pohištva v Kolnu smo imeli tudi Jugoslovani svoj paviljon, čeprav v eni od stranskih hal in je bil tako malo ven iz središča pozornosti. Stolovci smo razstavili lamelirano pohištvo, za katero je bilo kar precej zanimanja, predvsem seveda zaradi cenejše ponudbe.
8. MARCA PRIDITE V DUPLIŠKI KULTURNI DOM
Tudi letos mladi pripravljajo zanimiv program v počastitev praznika dneva žena. Proslava bo v četrtek, 8. marca ob 19. uri v Kulturnem domu na Duplici. V kulturnem programu bodo sodelovali s krajšo igrico mladi iz Stola in KS Duplica.
Sodelujejo tudi malčki iz vrtca ter mešani pevski zbor Svoboda Duplica.
Po proslavi se boste lahko ob zvokih ansambla in dobri kapljici zabavali v avli Doma
lavsko kontrolo temeljne organizacije, delavski svet delovne organizacije, samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije in disciplinsko komisijo delovne organizacije.
Ker pa v letošnjem letu poteče mandat tudi delegatom, ki so v preteklem obdobju zastopali našo delovno organizacijo v organih upravljanja na ravni sozda Uniles, bomo na teh volitvah volili tudi 5 delegatov za delavski svet Unilesa in 1 delegata za samoupravno delavsko kontrolo Unilesa.
Poleg tega bomo ob priliki volitev novih delegatov opravili tudi nadomestne volitve za manjkajoče delegate v delegacijah samoupravnih interesnih skupnosti in delegacijah zbora združenega dela.
Če pogledamo, kako daleč smo v tem času s predvolilnimi aktivnostmi, naj povemo, da so temeljne organizacije združenega dela že opravile kandidacijske konference.
Volitve bodo vodile volilne komisije po temeljnih organizacijah, za glasovanje na voliščih pa bodo skrbeli volilni odbori.
O predlaganih kandidatih za delegate v posamezne organe bodo po pošti glasovali tudi tisti delavci, ki bodo v času volitev bodisi v bolniškem staležu, v enotah JLA in učenci v gospodarstvu.
Kandidatne liste s kandidati za posamezne organe bodo v skladu z zakonom objavljene na oglasnih deskah 5 dni pred glasovanjem, tako da se bodo delavci lahko še enkrat seznanili s kandidati, o katerih bodo na dan volitev glasovali.
Kot vidimo, nas do volitev loči še nekaj dni, zato je prav, da že ob tej priložnosti opomnimo vse delavce, da na dan volitev čimpreje pridejo na volišče in opravijo svojo ustavno pravico in dolžnost. Kako resno bomo vzeli ta poziv, pa bomo lahko videli v naslednji številki Glasila, ko bomo objavili izvoljene delegate in volilno
udeležbo.
Ida Kočar
Naše sindikalno delo v preteklem mandatnem obdobju
Pri pregledu nalog, ki smo jih opredelili z letnimi plani OOS v zvezi z uresničevanjem delavskih interesov lahko ugotovimo, da se je stanje v zadnjem obdobju le premaknilo na boljše. Svetovna gospodarska kriza še traja. Tudi nas ni obšla. ker smo tudi mi del svetovne gospodarske skupnosti. To samo v opomin tistim, ki ne vidijo niti čez svoj plot in s svojim kritizerstvom politično stanje samo poslabšujejo. Blokovski politični konflikti pa stvari še bolj zaostrujejo, kar nas vse skupaj opozarja, da moramo biti enotni, strpni in predvsem realni pri ocenjevanju razmer, v katerih delamo. Tudi to moramo vzeti za realnost, da nismo družba brez konfliktov. Sindikat mora imeti pomembno vlogo pri mobilizaciji vseh naprednih Sil za nadaljni razvoj socialističnega samoupravljanja.
Zaostreni pogoji gospodarjenja, ki so nas spremljali v tem mandatnem obdobju — in nas bodo še — so zahtevali od vseh nas, da se maksimalno angažiramo pri izvajanju začrtanih nalog. Sindikat mora v tem trenutku mobilizirati delavce za uresničevanje nalog pri ustvarjanju in razpolaganju s pogoji in rezultati svojega dela.
Pri krepitvi položaja in vloge delavcev v odločanju smo usmerili svoje delovanje v posamezne oblike odločanja delavcev, na zborih delavcev, z referendumom in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja preko delegatov v delavskih svetih ter prek delegacij in delegatov v skupščinah in družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih.
Stolovi delavci smo v tem mandatnem obdobju na zborih razpravljali in odločali o:
—	spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka tozdov in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev,
—1 katalogu del in nalog;
—	predlogu sklada skupne porabe za 1982. in 1983. leto;
—	predlogu statuta DO;
—	predlogu samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združevanju dela in sredstev med temeljnimi organizacijami v DO Stol;
—	samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci tozdov in skupnih služb;
—	poročilu o polletnem in letnem poslovanju;
—	družbenem planu občine Kamnik za obdobje 1981—1985;
—	spremembah plana tozdov, DO in sozda za obdobje 1981—1985;
—	predlogu gospodarskega načrta za 1982. in 1983. leto;
—	informaciji o programskih usmeritvah za 1984. in 1985. leto.
V tem obdobju smo imeli dva referenduma, na katerih smo odločali o:
a) spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohod-
ka, sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo delavcev. Ta sporazum je bil tudi osnova za sprejem kataloga del in nalog. Omenjeni sporazum v skupnih službah ni bil sprejet. Kasneje je bilo ugotovljeno, da o tem sporazumu odločajo lahko le delavci v proizvodnih tozdih.
b) Na drugem referendumu smo z osebnim izjavljanjem odločali o:
—	statutu DO;
—	spremembah statutov tozda 1 in tozda 5;
—	samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela med skupnimi službami in tozdi;
— samoupravnem sporazumu, ki ureja dohodkovne odnose med tozdi.
Volilna udeležba je bila na obeh referendumih preko 90%. Nekaterih aktov, o katerih smo odločali na drugem referendumu, pa niso podprli delavci v tozdih 1, 2, 3 in 5.
V	obdobju po drugem referendumu smo razvili široko in pestro aktivnost pri ugotavljanju vzrokov za neuspeli referendum. Namen teh aktivnosti je bil, da pridemo do konkretnih rezultatov, ki nam bodo osnova za boljše delo. Velika škoda bi bila, če bi se zadovoljili samo s sprejemanjem formalnih sklepov, kar smo v preteklosti večkrat delali; to pa ni spremenilo kvalitete našega dela.
Bil je skrajni čas, da smo temeljito pogledali, kje smo pogrešili. Nekateri posamezniki so nas zaradi tega proglasili za kritizerje. Posamezni člani vodstvene strukture so nam tudi očitali, da nekateri sindikalni delavci uveljavljajo subjektivne interese preko organov IO OOZS. Trdimo, da so bila naša prizadevanja usmerjena izključno v to, da si nalijemo čistega vina in da si pošteno priznamo naše napake. Takšna jasna stališča pa bi bila lahko dobra osnova za naše nadaljne delo.
V	tem obdobju smo v sindikatu naredili tudi nov korak naprej, ko smo izpostavili osebno odgovornost posameznih vodstvenih in vodilnih delavcev. Docela dobro nam je poznana oblika kolektivne odgovornosti. Za to pa se še vse prevečkrat skrivajo posamezniki, ki so osebno odgovorni za predlagane dokumente, o katerih odločamo in za izvajanje le-teh. V preteklosti smo bili na tem področju sila mlačni. Ob relekcijah smo vodstvenim in vodilnim delavcem pisali lakirane in površne ocene in si tako ohranili ljubi mir. Resnost sedanjih razmer pa je terjala od nas, da smo kritično in samokritično izpostavili osebno odgovornost pri izvajanju nalog. Kratek čas izdelave analize in osebne odgovornosti, ter preprosta in nerodna beseda delavca je morda botrovala temu, da smo bili v nekaterih odtenkih preveč ostri. Drži pa tudi dejstvo, da so se nekateri vodstveni in vodilni delavci tako ustoličili na svojih položajih, da se smatrajo za nedotakljive in niso pripravljeni sprejeti nikakršne dobronamerne kritike. Kljub temu bomo še naprej ob obravnavanju rezultatov gospodarjenja ocenjevali delo poslovodne strukture.
V	analizah in oceni referenduma smo prišli med drugim tudi do ugotovitve, da delavci tudi niso več pripravljeni glasovati za vsak samoupravni akt, ne da bi jih predhodno temeljito seznanili z vrednostjo in vsebino predlaganega dokumenta. V prid temu dejstvu govori ponovljeni refe-
Priprave na proslavo Stolove 80-letnice
Letos praznuje Industrija pohištva Stol Kamnik 80-letnico obstoja. Osemdeset let trnove poti od majhnega obrata do najsodobnejše industrije pohištva.
Ker želimo, da bi ta jubilej proslavili na čimbolj svečan način, je izvršni odbor sindikalne konference predlagal DS delovne organizacije, da imenuje odbor za pripravo organizacije za proslavo 80-letnice v nasledni sestavi:
Boris Zakrajšek, Dušan Štefula, Peter Jerman, Alojz Kahne, Anton Šimenc, Zinka Kohek, Jože Okorn, Ciril Sivec, Jože Zupin, Dušan Uršič, Maks Vukmir, Franc Pestotnik, Jože Kališnik, Olga Štros in Slavko Bergant.
Odbor je do sedaj imel 4 seje, na katerih je obravnaval dosedanje aktivnosti in program aktivnosti sekcij v jubilejnem letu. Ker še ne vemo, kakšni bodo finančni rezultati DO, smo napravili okvirni finančni plan za vse prireditve, ki se bodo odvijale skozi celo leto. Te bodo kulturne, zabavne in športne.
Kulturne: predstava dramske sekcije Svoboda Duplica, Kulturni večer, pokroviteljstvo nad Revijo pevskih zborov, recital Komorne glasbe in predstavitev pesnika Menarta z recitalom.
Zabavne: Kviz na temo 80 let Stola (mladinski aktiv v občini in izven nje) Koncert iz naših krajev, Glas mladih in Stolov piknik.
Športne: komisija za šport in rekreacijo bo organizirala: Odbojkarska sekcija, Kolesarska sekcija, Kegljaška sekcija, Balinarska sekcija, planinska sekcija, šahovska sekcija, smučarska sekcija, Foto sekcija, strelska družina, Gasilsko društvo, DIT in Društvo finančno in računovodskih delavcev.
Jubilejno leto pa bo označeno tudi z nekaterimi akcijami v okviru ekonomske propagande (nalepke, značke, video kasete).
Ker zaenkrat posamezne sekcije nimajo še določenih terminov za tekmovanje, bomo v eni od naslednjih številk našega Glasila objavili razpored njihovih tekem.	„
Slavko Bergant
rendum v marcu 1983. in sicer SaS o svobodni menjavi dela in prihodkovnih odnosih, katera so delavci po temeljiti predhodni razpravi sprejeli. Oba akta sta bila sila pomembna za razvoj in še bolj kvalitetno urejanje medsebojnih dohodkovnih odnosov.
Pogoji gospodarjenja v preteklem obdobju so se zelo zaostrili. Ukrepu o začasni prepovedi uporabe družbenih sredstev v negospodarske investicije, ki je v veljavi že štiri leta, so se pridružili še novi administrativni ukrepi, ki so nas postavili v še bolj negotov položaj. Dejstvo je, da je bilo poslovanje moteno in nenormalno, kar pa še dodatno obremenjuje predvsem finalno lesno industrijo. Kljub tem in še drugim negativnim pojavom pa lahko ocenimo preteklo poslovno leto kot zadovoljivo.
Brez dvoma je to plod prizadevnosti vseh delavcev. Pri tem velja omeniti tudi veliko mero angažiranosti nekaterih vodstvenih in vodilnih delavcev ter strokovnjakov po posameznih področjih, ki jim nihče ne oporeka njihovega deleža pri ustvarjanju rezultatov. Številna visoka priznanja, ki smo jih dobili na raznih sejmih pohištva, samo še dopolnjujejo naše skupne uspehe, ki jih tudi ni malo: odprta poslovna politika, usmeritev v izvoz, uresničevanje letnega plana, izvajanje programa ukrepov za delovanje v zaostrenih gospodarskih pogojih. Še večjo pozornost moramo posvetiti racionalni uporabi surovin, energije, transporta, bolje izkoristiti delovni čas, bolje organizirati proizvodnjo, bolje izkoristiti obstoječo strojno opremo, iskati še stimulativnejše oblike nagrajevanja, predvsem kreativnega dela in dela v težkih delovnih pogojih. Program ukrepov za odstranitev izgube v tozdu 2, ki smo v polletju sprejeli, kaže že prve rezultate, vendar pa se izgubi ob koncu poslovnega leta 1983 ni bilo moč Izogniti. Kako trenutno tozd stoji, so in bodo odgovorni tovariši sami poročali. Vsekakor pa morajo delavci tozda in ustrezne strokovne službe napeti vse sile, da čimprej odstranijo izgubo in tozd usposobijo za normalno poslovanje.
Delegatsko delo delegatov v posameznih skupščinah SIS in zboru združenega dela je pridobilo na vsebinski kvaliteti. Nemalokrat so naši delegati s predlogi in argumentiranimi pripombami prispevali k vsebinskemu preoblikovanju prvotnega predloga skupščine SIS oziroma zbora združenega dela. Res pa je tudi, da kasneje v smislu povratnih informacij premalo čutimo povezanost delegatov s sredino, iz katere izhaja. Isti problem se pojavlja tudi pni delegatih v samoupravnih organih znotraj tozdov oziroma DO.
Takšno stanje ima za posledico zakasnelo informacijo ali celo dezinformacijo. Dogaja se tudi, da delegat, ko pride do besede, ne uspe ubraniti svojega stališča, ker je največkrat potolčen s kopico nasprotnih podatkov, obsežnim gradivom ali celo avtoriteto višjega po hierarhični lestvici. Delegat se večinoma ob tem zmede, kajti vsi po vrsti nismo pravniki, da bi lahko vse sami obvladali.
Večkrat za tako delo tudi ni dovolj časa, saj moramo opravljati svoje redno delo. Na tem področju bo potrebno še več pomoči strokovnih služb in razumevanja le-teh. Podporo morajo nuditi tudi vsi odgovorni v tozdih, od neposrednega vodja del do vodje obrata, pa do vodje tozda.
Temeljni element samoupravnega odločanja je objektivna in pravočasna informacija.
Informiranost poteka preko pismenih gradiv, informatorja, Glasila, zborov delavcev, sindikalnih skupin. Kljub številnimi sredstvi in načini z obveščanjem v DO še ne moremo biti zadovoljni. Predvsem moramo zagotoviti kar največji pretok informacij, ki bo omogočal, da delavec ne bo nastopal v vlogi pasivnega opazovalca in prejemnika informacij. Še bolj moramo uveljaviti obveščanje v okviru sindikalnih skupin. V neposrednih kontaktih z živo besedo lahko dosežemo veliko več, kot pa z goro popisanega papirja. Prednost sindikalnih skupin je predvsem v njeni neposrednosti, ker se delavci med seboj dobro poznajo, hitro se lahko sestanejo in se dogovorijo za svoja skupna stališča.
Zato bomo morali pri svojem delu še veliko več pozornosti nameniti sindikalnim skupinam, ki so nepogrešljivi sestavni del učinkovitega in demokratičnega delovanja osnovne organizacije sindikatov.
V tem sestavku vendar nismo zajeli celotne aktivnosti sindikata v naši DO, ki se je odvijala v preteklem obdobju. Veliko je še nedorečenih stvari. Želimo, da vsi delavci spregovorite odkrito in daste svoj prispevek pri »polaganju računov« o našem skupnem delu.
Ključ za rešitev mnogih težav, s katerimi smo se in se še bomo spopadli, je predvsem v nas samih. Če bomo enotni, složni in tovariški, bomo lažje prebrodili marsikatero težavo.
10 SK DO Stol
V	zadnjem obdobju smo si člani IO sindikata izaradi odpravljanja napak in boljše organiziranosti postavili nalogo, da se sestanemo vsak mesec. Na sejah smo obravnavali razna družbenopolitična vprašanja, kakor tudi socialne probleme. Samoupravna vprašanja smo največ obravnavali na zborih kolektiva, saj smo v preteklem obdobju razpravljali in potrjevali vrsto samoupravnih sporazumov.
Dnevno se pogovarjamo o gospodarskem razvoju v zaostrenih razmerah, ki so postavljene v stabilizacijskem programu. Moramo ga uresničevati in sproti dopolnjevati glede na tržne razmere.
V	preteklih letih smo se usmerili v izvoz.
Vsako leto izvoz tudi povečujemo. V sedanjem času se že približujemo 40-odstotni realizaciji.
Pokazalo se je, da sklepe in predloge premalo izvajamo v praksi. Največji problem je produktivnost. Čeprav imamo dobre pogoje za delo, je odnos do dela pri posameznikih nezadovoljiv. Morda je temu vzrok tudi prenizek osebni dohodek. Sindikat je tudi na tem področju v preteklih dveh letih razpravljal, vendar smo prišli do zaključka — treba je najprej ustvariti in nato deliti.
Zaokroženi masivni hrastovi nalepki so glavna značilnost novega programa pisarniškega pohištva ALFA. Tu vidimo detajl stoječe omarice z zanimivo oblikovanim ročajem.
Ne samo z oblikovanjem v našem razvojnem oddelku, tudi z izdelavo so si delavci v tozdu 4 zaslužili oceno odlično.
Katalog del in nalog smo sprejeli, s tem je bilo nekaj izboljšav pri delitvi osebnega dohodka.
Velika obremenitev pri končnem dohodku so bili tudi bolniški izostanki. Sindikat mora posvetiti veliko več pozornosti zmanjšanju bolniških izostankov.
Na vseh sejah IO OOS smo razpravljali, kako uspešno gospodariti. Vedno smo bili mnenja, da se mora delovni čas polno izkoristiti, ker imamo na tem področju še veliko rezerv. Vsi bi se morali zavedati, koliko nas stane izgubljena ura. Teh pa vemo, da ni malo.
Problem so tudi slabi izdelki, katere moramo potem izločiti, narediti nove ali pa popravljati. Vse pa je čista izguba časa in materiala.
Praznovanje 1. maja v Kamniški Bistrici in Stolovega dneva se naši delavci premalo udeležujejo.
Na preventivno zdravljenje po sindikalni liniji smo predlagali dva sodelavca, zdravljenja pa se je udeležil le en sodelavec.
Na koncu se želim zahvaliti vsem članom IO OOS kakor tudi ostalim članom OOS za sodelovanje na vseh področjih.
Franc Mušič, Sloga Moste
Kaj in kako je delal sindikat v Slogi v Mostah
Začeli smo z investicijskimi deli
V letu 1983 je bil začrtan velik investicijski plan, ki bo ob dokončanju pripomogel k večji zmogljivosti in posodobitvi proizvodnje. Z začetkom del naj bi pričeli že v juniju 1983. Toda do zakasnitve je prišlo zaradi birokratskih nevšečnosti, ki so se pojavile na republiški, zlasti pa na zvezni ravni (uvozno dovoljenje, soglasje, bančne transakcije itd.).
Veliko dela je bilo vloženega s strani naših strokovnih služb, ki so raziskale in izdelale najboljše možnosti. To delo je zelo težko vrednotiti, ker se ga zaenkrat malo vidi (vse je na papirju).
Projekte pa so skupno z nami izdelali na Biroju za lesno industrijo.
Proti koncu lanskega leta so bile sklenjene vse pogodbe z izvajalci, ki so tudi že pričeli s pripravljalnimi deli. Po novem letu so gradbišča zaživela in v prvi fazi že tečejo dela pri sušilnicah in toplotni postaji.
če to pogledamo danes, se že vidijo prvi obrisi novega objekta sušilnic rezanega lesa. Objekt bo stal na južni strani skladiščne lope I. Objekt bo betonski, v njem pa bosta postavljeni dve sušilni komori.
Istočasno je v gradnji toplotna postaja s toplovodnim in parnim razvodom, ki je nujno potrebna za delovanje sušilnic. Toplotna postaja bo postavljena ob visokofrekvenčni stiskalnici v krivilnici.
Vsa dela potekajo po predvidenem načrtu kljub muhasti zimi. Domača dela bodo dokončana do predvidenih rokov, to je ob koncu marca. Zaradi uvožene opreme je mogoče, da bo prišlo do manjše zakasnitve.
Ko bo to končano, bomo pričeli najzahtevnejše delo, to je gradnjo novega, 1300 m3 velikega silosa. Za gradnjo smo se odločili, ker dosedanji že dolgo ne ustreza več svojemu namenu. Novi silos bo zmanjšal težave energetske krize. Sko-
zi leto se bo nabrala dovolj velika zaloga sekancev in žagovine.
Silos bo stal na mestu med furnirno in kotlovnico. Bo zelo velikih mer (23 X 16 x 11,5 m). Pogojene so s prostornino silosa.
Prostorsko smo za silos omejeni, tloris je tako velik, da pokrije skoraj ves prostor med furnirno in kotlovnico. Gradnja bo zelo otežkočena.
Gradbeno dvigalo bo postavljeno na prostoru med brusilnico na žagi in furnirno (panilne jame). Še večje težave pa bodo pri kopanju temeljev, ker segajo še v prostore furnirne. Za nameček je na tem področju vkopan še visokonapetostni oljni kabel. Potrebno bo veliko previdnosti, da ne bo prišlo do kakršnihkoli poškodb.
Na silosu bodo nameščeni silofilter-ski sistemi, ki bodo ločevali mokri in suhi del žagovine. Iz vseh obratov bodo obnovljeni cevovodi za žagovino, ker so že dotrajani. Od sekalca lesnih odpadkov, ki bo nameščen v kleti grobega reza, bo postavljen nov cevovod.
Mehanizmi doziranja žagovine iz silosa do kotlov bodo sodobni in tehnološko napredni.
Nato bo prišla na vrsto preureditev grobega reza. Skladišče 10 ne bo moglo biti več tu. Zanj se je morala najti nova lokacija v kletnih prostorih pod tozdom 5.
Z novo tehnološko postavitvijo strojev v grobem rezu bomo dosegli večjo proizvodno zmogljivost, smotrni pretok obdelovancev in zmanjšanje delovne sile. Pri obdelavnih strojih bomo prešli na odstranjevanje ostankov lesa s podtalnimi transporterji, ki bodo nameščeni na stropu kletnega prostora (dosedanje skladišče 10). Ti bodo nasipavali na glavni transportni trak, ki bo povezan s sekalcem. Sekalec bo vse cele ostanke obdelal v sekance. Transportni ventilator jih bo nato transportiral v silos.
S tem bomo dosegli dosti bolj enakomerno doziranje žagovine in sekancev v kotle in tako veliko privarčevali. Do sedaj smo stresali v kotle cele odpadke.
S postavitvijo filterskih celic v grobem rezu in struženju, bodo doseženi znatno boljši delovni pogoji in veliki prihranki toplotne energije.
To bi bil kratek opis investicijskih del, ki so v izvajanju ali še v pripravi in bodo dokončana tja do začetka jeseni.
Dela so pisana v tem kratkem sestavku, v resnici pa bo to veliko dela, ki bo prineslo mnogo dobrih rešitev.
Janez Koleša
Kadrovske spremembe za januar 1984
Delovno razmerje so sklenili:
V	tozdu SEDEŽNO POHIŠTVO:
— LAVRAČ Ana, PK delavka, PE 6 — BOJEČ Franc, NK delavec, PE 7 — SMIDOVNIK Marjeta, NK delavka, PE 8
— ŠKRIJELJ Daut, NK delavec, PE 7
— ERMENC Karmen, NK delavka, PE 8
— RIHTER Mateja, NK delavka, PE 7
— KRAGELJ Jernej, NK delavec, PE 8
— SMAILOVIČ Rafet, NK delavec, PE 7
— KLAPNIK Lira, NK delavka, PE
6
— LIČINA Sadeta, NK delavka, PE 4
V	tozdu PLOSKOVNO POHIŠTVO
— KAJBA Marija, KV ženski frizer
— BEJTIČ Ismet, KV stroj, mizar, pripravnik
V	tozdu TEHNIČNE STORITVE
— MIŠIČ Rado, KV elektrikar
Delovno razmerje so prekinili
V	tozdu SEDEŽNO POHIŠTVO
— L JUT A Nurija, NK delavec, PE 4, v JLA
— ZVER Francka, NK delavka, PE 8 — MAJDIČ Marko, KV. poh. mizar, PE 8, v JLA
— CERAR Tomaž, NK delavec, odpr. skladišča, v JLA
— NOVAK Lado, KV elektromeh., PE 4, v JLA
— SABLJIČ Gizela, NK delavka, PE 7
— ŽAGAR /Drago, NK delavec, PE 8
V	tozdu PLOSKOVNO POHIŠTVO
— BERGANT Marija, NK delavka — BURGAR Lojze, /NK delavec
V	tozdu Kovinsko in oblazinjeno pohištvo
— BERGANT Zvonka, KV pletilja
V	tozdu TEHNIČNE STORITVE
— PETEK Rajko, KV sobni slikar — BARLE Janez, KV voznik motornih vozil
— ZARNIK Peter, KV stroj, ključ.
V	skupnih službah
— HRAST Mailijn, admiin. tehnik, delo za dol. čas
Oddelek za delovna razmerja
Pri tej fotografiji bi marsikdo pomislil, da ima pred sabo kovinski stol, vendar temu ni tako. To je le pogled na zanimivo igro oblik, ki jo nudi skupina lesenih stolov A-1 s svojimi lahkotno oblikovanimi paličastimi nogami.
Belo skupščine krajevne skupnosti Duplica
Domačini bodo vedeli, da je slika posneta ob dupliški stolpnici. Po tej poti vsak dan hodi veliko stolovcev na delo in po opravkih
Poraba se je gibala v mejah plana, v glavnih postavkah pa je izgledala takole:
1.	Glavni izdatek je bil za izgradnjo kombiniranega igrišča pri
osnovni šoli v višini	2,000.000 din
2.	Podaljšanje perona, postavitev ograje in dokončna ureditev železniške postaje
3.	Nadaljevanje gradnje javne razsvetljave
4.	Postavitev telefonske govorilnice v Groharjevi ulici Sklenjena je bila pogodba in denar nakazan na podjetje za PTT promet, ker pa še niso dobili aparatov, bo govorilnica postavljena šele letos.
5.	Obračališče v Šipkovi ulici
6.	Izdelava klopi na avtobusnih in železniški postaji
7.	Oglasne deske
8.	Dotacija za delovanje: športne, rekreativne, kulturne in drugih
društvenih dejavnosti	310.000 din
910.000	din
366.000	din
300.000	din
193.000	din
172.000	din
165.000	din
Dne 7. II. 1984 je bila sklicana skupščina KS Duplica. Glavna točka dnevnega reda je bila: obravnavanje in potrditev zaključnega računa za leto 1983 ter obravnava in sprejetje finančnega plana za letošnje leto.
Razprava in delo skupščine je potekalo, kot sledi:
Za leto 1983 smo načrtovali 5,343.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Glavni vir dohodkov je enoodstotni krajevni samoprispevek.
Proti koncu leta pa smo že ugotavljali, da je plan postavljen prenizko Zaključni račun pa je pokazal, da je bil dotok sredstev iz samoprispevka večji za 1,354.000 din. Vzroka za povečan dotok sta v glavnem, povečanje števila prebivalcev in večje povečanje osebnih dohodkov, kot smo načrtovali.
Ostala sredstva do 5,146.00 din pa so bila porabljena za delovanje SLO, DS, CZ, za funkcioniranje delegatskega sistema, za stroške dela v KS, nadalje za urejanje okolja, vzdrževanj? Kulturnega doma in druge potrebe, ki so se pokazale med letom.
Zaradi omenjenega večjega dotoka denarja pa je ob zaključnem računu bil saldo dosti večji, kot smo predvidevali in je znašal 1,548.000 din.
Ko smo na podlagi gornjih podatkov oblikovali finančni plan za letošnje leto, smo, glede na predvideno povečanje OD, dohodek iz samoprispevka povečali za 20 odst. in tako skupno z ostankom iz lanskega leta in drugimi dohodki dobili 7,569.000 din, s katerimi bomo razpolagali letos.
Ostala sredstva v višini 2,258.000 din pa so namenjena za nakup poslovnih prostorov, katere bi potem oddajali za dejavnost, katero na našem območju najbolj potrebujemo.
Podjetje Graditelj bo po zazidalnem načrtu gradilo več lokalov ob Groharjevi ulici. Odločitev, da KS kupi svoj lokal ali celo dva, izvira iz tega, ker imamo samo v tem primeru garancijo, da bomo lokale oddali za servis oziroma dejavnost, ki bo najbolj ustrezala potrebam krajanov.
Na skupščini je bilo poleg ostalih postavljeno tudi vprašanje o usodi dela samoprispevka, ki je namenjen deloma za gradnjo zdravstvenega doma, deloma pa za gradnjo šol. Pojasnjeno je bilo, da bo v kratkem na seji zbo-
rov Sob Kamnik razprava o tem vprašanju. Mnenje skupščine je bilo, da bi bilo najbolj gospodarno z razpoložljivimi sredstvi adaptirati sedanjo zgradbo.
Postavljena je bila tudi zahteva, da izobraževalna skupnost upošteva hitro naraščanje števila otrok na našem območju in da poišče vse možnosti za čimprejšnje nadaljevanje gradnje dup-liške šole.
Problemov za razpravljanje imamo vedno dovolj, imamo pa tudi solidno osnovo za reševanje tistih, ki so v naši pristojnosti in moči.
Zato so bile razprave na skupščini zelo objektivne, kar pomeni, da delegati in člani sveta KS prizadevno opravljajo svojo vlogo v krajevni samoupravi.
Franc Stebe
Ne moremo reči, da niso naši delavci na vseh področjih iznajdljivi.
Med njimi so ljudje, ki vzamejo celo dopust v tistih dneh, ko bi morali oddati sestavek za Glasilo.
Doma jim moramo vendar dati mir, saj imajo dopust!
»Po pravici ti povem, da sem komaj čakal konec olimpijskih iger. V tem času sem doma stalno visel pred televizorjem, pa še v tovarni nisem mogel delati, ker sem bil napol brez spanja.«
Prvi- mesec je najdaljši, drugi pa je vedno krajši.
Na ljubezen, misli rajši, to dar vendar je najslajši.
Če te marca kdo pobara, če je lepa pesem stara, al’ prav ima tisti al’ se vara,
'ki dan, za dnevom dinar špara!
Pepca Juršič
Po sklepu skupščine pa naj bi poraba izgledala takole: Izdatki za funkcioniranje krajevne samouprave Stroški urejanja okolja, razna popravila in podobno Dotacije družbenim organizacijam in društvom Stroški organizirane rekreacije za krajane Nadaljevanje gradnje igrišč pri osnovni šoli Stroški SLO, DS in CZ
Na račun najemnine, za vzdrževanje Kulturnega doma Priključek kanalizacije starega dela Duplice na kolektor ki po delitvi odpade na KS Rezerva
321.000	din
1,250.000	din
620.000	din
400.000	din
500.000	din
320.000	din
300.000	din
1.000.	000 din
6.000.	000 din
Inženiring, vse pomembnejši in zahtevnejši
cfe £pQmin rta Leta&nfrL kuLtucni ptagnik
Nekateri bodo morda rekli, da tisti, ki ni 'doslej v življenju prebral nobene knjige, je tudi v bodoče ne bo in tisti, ki se na noben način ne zanima za kulturo, se tudi nikoli ne bo. In tisti, ki mu je zdrav medsebojni odnos španska vas, ne bo nikoli drugačen.
In tisti, ki (mu ije slovenska kultura odnekdaj malo pomembna, ne bo sebe nikoli skušal spremeniti.
Brez narodne kulture ne bi bilo naroda, torej tudi :Slovenci ne bi mogli biti.
Slovenci smo; že veliko stoletij, po zaslugi vedno žive narodnostne misli, po zaslugi tisočev in tisočev ljudi, ki so i?e zavedali, da brez svoje kulture ne moremo biti svoj narod. Po zaslugi naših velikih ljudi, ki so prebujali Slovence in jim s povedano in zapeto besedo vlivali pogum in ‘osveščenost za jutrišnji dan.
Kulturnih sestavin je nešteto. Od najvišjih do najbolj preprostih.
Zal smo v zadnjih letih pozabili na marsikatero kulturno vrednoto. Sem spadajo tudi medsebojni odnosi, na ulici, v šoli, na javnih prireditvah, v proizvodnih delavnicah.
Mlad človek, ki starejšega ne spoštuje, ki ne spoštuje naših skupnih pridobitev, ki mu ni drag naš današnjih in jutrišnji dan, ki živi le za telesno hrano, za dinar... ne bo imel veliko pd življenja.
Ob osmem februarju, slovenskem kulturnem prazniku, ni bilo v naši delovni organizaciji veliko spominov in misli na ta dan.
Vodstvo tozda 2 se je spomnilo tega dne in svojih delavcev s preprosto, vendar tehtno in močno mislijo :
Ob delovnem odmoru je delavcem odprlo Prešernove Poezije in še nekaj knjig.
Nekateri so po dolgem času prebrali vrstico Zdravice »-Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo«, drugi so za trenutek postali in pomislili, da na naše kulturne pridobitve zares preveč pozabljamo, tretji so se le na ta način spomnili, da je danes 8. februar, dan, ko se moramo zavedati, da smo vendar ljudje s srčno in narodno kulturo.
Škoda, ker takih prizorov ni bilo več; v tovarni, v dvoranah, na ulici . . .
Na začetku poslovnega leta, ko pripravljamo in sprejemamo obveznosti za tekoče leto, je nujno, da se ozremo na preteklo leto in pregledamo ter analiziramo, kaiko smo delali v minulem letu. Tako smo storili tudi v našem inženiringu. Ugotovitev, da @o se zaostrene gospodarske razmere in tako rekoč zakonsko prepovedana prodaja pohištva — se pravi prepoved vlaganja družbenih sredstev v negospodarske investicije — prenesle tudi na inženiring, ni nova. Večja in boljša možnost prodaje je mogoča le še ipreko ponujanja in sprejemanja v realizacijo pri opremljanju objektov, če ponudiš tudi izdelke drugih proizvajalcev, zahtevanih za določen objekt. Vedno večje zahteve zmanjšanega števila investitorjev so predvsem v tem, da zahtevajo kompletne ponudbe od lesenega pohištva, ibele tehnike, kuhinj, zaves, podov itd. V tem delu smo relativno dobro organizirani. Imamo pregled skoraj nad celotno proizvodnjo izdelkov, ki se v ponudbah zahtevajo. Posebno pa je važno pri tem, da sproti spremljamo gibanje cen, o katerih je v zadnjem času veliko igovora.
V prodajo preko inženiringa spadajo izdelki, kot so: predelne stene, obloge, pohištvo po naročilu oziroma posebnih načrtih, opremljanje kinodvoran in ostalih sejnih, konferenčnih dvoran s kino-fotelji, športnih dvoran s fiksnimi in premakljivimi sedeži (teleskopi), prodaja izdelkov preko proizvodnje v kooperaciji ter, seveda, če gre za kompletni objekt, tudi serijskega pohištva ter izdelki tujih proizvajalcev — dobaviteljev.
Gledano s stališča izdelanega števila ponudb, srno jih v preteklem letu poslali zahtevnifcom za okoli 15 odst. manj kot prejšnje leto. Vendar so bile -le-te zahtevnejše. V skladu z našo organiziranostjo pošiljamo ponudbe investitorjem preko naših interierov, ki v večini
Pogled na Koteksovo stavbo v Splitu, kjer končujemo opremljanje s predelnimi stenami.
primerov obdelujejo in razgovarjajo s kupcem ter in as obveščajo o naši konkurenčnosti in o stanju kvalitetnega nivoja ponudb. Po sprejemu naše ponudbe pa vodenje objekta sprejme eden od komercialno tehničnih referentov v inter-ieru, na katerem območju je objekt, v večini primerov pa referenti v tako imenovani »centrali« inženiringa, ki skrbijo za pravilnost sestavljene pogodbe ter ostalih dokumentov v zvezi z naročilom.
Prav tako pa organizirajo izdelavo določenih izdelkov v kooperaciji ter nabavljajo že gotove izdelke tujih proizvajalcev za določen objekt, kakor tudi pomoč pri operativnem vodenju objekta. Glavni nosilci izvajanja opremljanja objektov so naši interieri, tako se evidentira tudi realizacija — zato poglejmo, kaj smo vse opremljali
Na področju ljubljanskega interiera: HP Kolinska Ljubljana, Iška Kibernetika Kranj, Obrtno združenje Koper, preko Iskna-Gommerce v Domu Ivan Cankar — kinofotelje in obloge, Univerza! Ljubljana, več objektov IMP Ljubljana v Ivančni gorici, Šolski center Tacen in še vrsto drugih objektov, o katerih so že pisali in vedo še sodelavci iz interiera Ljubljana.
Na področju interiera Celje je bila dejavnost v letu 1983 zelo pestra. Omenimo naj nekaj objektov: končali smo opremljanje objekta Kovinotehna Celje, poslovno stavbo Pionir Novo mesto — predelne stene in serijsko pohištvo, opremljanje trgovskih lokalov Gorenja v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu. Nadalje objekt PTT Mostar, z opremo po naročilu in serijsko opremo, Tališ Maribor ter Tekstilna Prebold. Po informacijah iz tega interiera imajo za leto 1984 že tudi nekaj lepih objektov podpisane pogodbe in naročila.
Sodelavci Interiera Sarajevo so bili angažirani pri opremljanju objektov, ki so služiti zimskim olimpijskim igram. 1984. Tu gre omeniti predvsem Hotel Holiday Inn, o katerem je bilo že po-ročano, opremljati so objekt Upravljač-ko-informativni centar »Valter Perič«, v katerem so naši monterji pod vodstvom tov. Silva Masi j a delali pod izredno težkimi pogoji in montažo kvalitetno končali, dokončan je bil objekt Ener-goinvesta, končujemo Institut črne metalurgije v Nikšiču, njihova realizacija je tudi na objektu Telekomunikacijski center v Prištini, ki ga bomo končali v nekaj tednih.
Omenimo naj še opremljanje dvorane v Skenderiji za kongres Zveze komunistov BiH v aprilu, katero pohištvo so uporabljali v glavnem tiskovnem centru olimpiade v Sarajevu. Ce smo malo zasledovali na TV zaslonih prostore in objekte, zgrajene za 14. zimske olimpijske igre v Sarajevu, potem smo videli skoraj v vsakem prostoru pohištvo Stola. Omenimo naj samo še hotel Igman in objekt imenovane rezidence, ter Bratstvo Pucarevo in Uniš sala poslovodnega odbora Sarajevo. Prepričan sem, da lahko izrečemo pohvalo za izredno prizadevanje pri realizaciji teh
del direktorju rtov iRakicu in vsem sodelavcem v Sarajevu in Duplici, ki so bili vključeni, da je bilo delo pravočasno opravljeno.
Na področju interiera Skopje, ki zajema celotno SR Makedonijo in SAP Kosovo, so bili sodelavci angažirani predvsem na delih RTV Skopje, Kožara Skopje, Oteks Ohrid, Makedonija-šport Skopje, Radio Gevgelija in objektu JUG-zanaživač Skopje.
Omeniti moramo, da na objektu RTV Skopje izvajamo jdelo Ipreko kooperacije na stavbno mizarskih delih, vrata, akustična vrata, ki so glede na namen izredno zahtevna, protipožarna vrata na izdržljivost ognja 90—120 min. in še vrsto del, ki niso naš izdelek. To delamo predvsem zaradi tega, ker že od leta 1978 vseskozi opremljamo objekte RTV, in ker želijo, da z našim pohištvom opremimo njihovo upravno poslovno zgradbo.
Področje interiera Beograd po inže-nirijskih delih v letu 1983 ni bilo tako živahno kot v nekaterih drugih interie-rih. Omeniti pa je treba objekte, kot so: Posavina Obrenovac, TE Nikola Tesla, Žegrap Beograd, objekt iBor Veliki Krive! j, dokončujejo dela .na objektu VMA itd. Takoj pa je treba povedati, da se v letu 1984 pričakuje na tem področju več različnih objektov in bo na inženirski dejavnosti v letošnjem letu realizacija dosti večja.
V interieru Zagreb, iki pokriva področje SR Hrvatske, še vedno sodelujemo pri opremljanju renovacije pohištva na objektu RTV Zagreb. Opremljali pa smo objekte, kot so: Marina Zadar, izvajamo dela na Splošni bolnišnici Knin, Koteks Split, Bolnišnica Ogulim in še vrsto manjših objektov na tem področju in na področjih, ki jih pokrivata predstavnika v Splitu in na Reki.
Na področju Vojvodine smo v preteklem letu dobavljali sozdu Jugodent, DO Dental Novi Sad tako imenovane zo-botehnične mize, ki Jjih izdeluje TOZD 4 Sloga Moste. Dobavo teh miz izvajamo že nekaj let, ker je kupec s kvaliteto in roki dobave zadovoljen. Zadovoljen je še predvsem zaradi tega, ker se v neposrednih stikih preko inženiringa in
proizvodnje rešujejo vsi problemi, ki nastajajo pri izdelavi in izboljšavi teh miz. Skratka, zahteve kupcev so v največji meri zadovoljive v skladu z našo tehnologijo im tehničnimi možnostmi. Treba je povedati, da Jugodent te mize dodeluje z napravami za zobototehnične storitve in jih izvaža v Sovjetsko zvezo. Tudi za leto 1984 imamo naročilo, z dinamiko dobave pričakujemo pa še povečanje naročene količine.
Na tem področju je treba omeniti še dpremljanje Doma upokojencev v Somboru. Naša proizvodnja je 'bila v roku, ko je bilo potrebno dobavljati opre-Imo za ta objekt, zasedena z izvoznimi obveznostmi, zato teh izdelkov ni bilo mogoče izdelata doma. Poiskali smo kooperanta v delovni organizaciji Javor-Temerin, ki je kljub nekaterim težavam izdelal in dobavil pohištvo, izpeljanko Tamar tako, da ta objekt v tem času zaključ-ujehao opremljanje kolikor toliko uspešno.
Področje prodaje (kinofoteljevl opisujemo posebej. To zaradi tega, ker se naši kinofotelji ne uporabljajo več samo za kinodvorane. Kinofatelje prodajamo in montiramo za kinodvorane, gledališča, sejne 'dvorane, isoibe kolektivnih poslovodnih organov, predavalnice na fakultetah in šolskih centrih in še vrsto uporabnosti v poslovnem življenju in prostem času.
Tako kot pri ostalih poslovnih prostorih sami predlagajmo razporeditev foteljev in se to poslovanje odvija preko dajanja ponudb razporeditve foteljev in ostalega pohištva in del v prostore za posamezen namen, ter sklenitev posla in skrb za realizacijo ter reševani-' vmesnih problemov za vsak objekt posebej.
Naši kinofotelji in fotelji s puliti so bili V letu 1983 vgrajeni v tehle važnejših objektih: Kino Union Celje, Kino Dravjograd, Kino dom Celje, Srednješolski center Ptuj, Kulturni dom Slovenj gradeč in Novo mesto, Glasbeni šoli v Celju, Kino Idrija, obnovitev kina Komune v Ljubljani, Dom obrtnikov — Koper, Gospodarska fakulteta
Nadaljevanje na 8. strani
V prejšnjem Glasilu smo že napisali kratko pripombo o našem čiščenju snega s cest in pločnikov. Nasploh smo pa v radiu in drugih javnih občilih rekli, da nam je to delo dobro uspelo.
Ob taki ugotovitvi se človeku nehote utrne vprašanje, če je za samozadovoljstvo res dovolj beseda, stavek, kaka prijazno povedana novica?
Ne moremo reči, da ceste, poti in tudi prometni pločniki niso bili očiščeni snega. Če ne takoj, pa po nekaj dneh.
Vendar pa smo v kamniški občini, pa tudi v Ljubljani, še precej kasneje zelo težko našli parkirišče za avto ali pa celo ostali brez takega prostora. Okoli trgovin in drugih javnih prostorov smo lezli po pohojenem in napol odrinjenem snegu, kjer ga je po nekaj tednih na tankih plasteh pobrala odjuga, drugod pa je še kljuboval (po nekajkrat 10 cm visoko).
Spomnimo se na take nevarne poti in mesta. Imeli smo jih zaradi malomarnosti.
Tega gotovo ne bi bilo, če ne bi nekateri nekako smatrali, da je življenje v tako očiščenih okolicah vendar »normalno!«
Pa ja nimamo občutka, da je bolje stokrat plezati in lesti, kot pa enkrat očistiti?
»Kaj? Misliš, da sem sedaj v pokoju zadovoljen?
Kje pa! Pokojnina je precej manjša od plače. Denar pa je danes vse.«
(Morda pa le ni vse! Kaj pa zdravje, misel na življenje, ki se mu dnevi vendarle odštevajo.
Za preprosto, skromno življenje pa ni treba veliko denarja).
»Kaj boš jamral, naredi!«
»Sem moški, vendar sem v hiši glavni nabavni. Pravzaprav so vse finance v mojih rokah. Od stroškov za radio, televizijo, vodo in plin, pa do preskrbe s hrano. Še obleko in celo za dopust odločam, kako in kaj. Žena pa dela in mi kima.«
Najprej je rekla:
»Lepo, dolgo, pleteno jopico bom kupila. Saj ne stane 300 tisoč, morda kakih 600.«
Potem je rekla:
»Veš, koliko stane? Ne tristo in ne šeststo jurjev, ampak milijon. Raje se bom odločila za bundo.«
Nato je rekla:
»Malo sem še premišljevala, če bi bundo res kupila. V tem času se je podražila za 300 jurjev.«
STOLOVCI SE DRUG ZA DRUGEGA VEDNO ZANIMAMO. NE TAKO NARAVNOST, PAČ PA BOLJ INDIREKTNO. RADI SE TUDI SODELAVCU NASMEHNEMO, ZATO ŠAL V NAŠEM GLASILU NE MORE ZMANJKATI.
ZA TO ŠTEVILKO SMO SE ODLOČILI, DA POGLEDAMO RAZNE POPOLDANSKE DEJAVNOSTI NAŠIH DELAVCEV. SO RAZNOLIKE IN ZANIMIVE.
»Nikjer bolj ne pozabim na fabriko in na vse skupaj, kot prav v gmajni. Pa še drva si ,naštimam‘!«
»Ničesar nimam rajši kot tišlarjenje. Naredim kak štokerle, kako lojtrco, kako polico,... pa zaslužim kak dinar, desetak.
Ko bi vedeli, kako uživam v delu, do katerega imam res veselje.«
»Žena mi je rekla, da mi je veliko več za jago kot zanjo. Njej sem rekel, da mi je več zanjo, v resnici pa lova za noben denar ne bi pustil. — Pomeriš, se umiriš, počiš. Skoraj vedno bo kaj padlo.«
»Mene ne briga drugega, kot šiht, žena in avto. Morda avto še najbolj. Skoraj vsa dela na njem sam opravim.
— Ne boste verjeli, vendar, ko je »spu-can«, veliko lepše teče.«
»Dobro jutro, sosed, kako se imaš?«
»Kaj te pa briga!«
Nadaljevanje s 7. strani
Ljubi jama, v sejmi sobi železarne Jesenice lin v Domu Maksa Perca v Ljubljani.
Prav tako so vgrajeni kinofotelji v Srednješolskem centru Foča, nastavnem centru Igman na Igmanu, v kinu Roma-nija v Sarajevu in v Ikiinu Zvijezda v Mostarju, Privredni banki Sarajevo. RMK Ženica, Bratstvu Pucarevo, RTV Titograd, Giradskem sekretariatu za NO Sarajevo, Železarni Boris Kidrič v N.ikšiču, v Unisovi tovarni ležajev v Vogošču, Termoelektrarni Ugljevik, v regionalnem zdravstvenem centru Tuzla in v stavbi DPO Konjic. Tudi na osta-Itih področjih, ki jilh pokrivajo interieri Zagreb, Beograd in Skopje so kdnofo-telji iskani. Naj navedem nekaj glavnih: konferenčna dvorana DO Šibenke v Šibeniku, Solidarnost Niš, šolski center Avgust Cesarec Našice, GDO Aldo Rilsmondo Rovan j, kino Edison Karlo-vac itn kino Sosvete Zagreb. Prav tako pa v objektih VMA Beograd, občinskem komiteju ZK Blace Ložnica v Ložnici, SIZ za zdravstvo Beograd, Delavskem univerzitetnem centru iza kulturo Beograd, Inex Šumadija Lazarevo in Šuma-diji Beograd, ter še v Rektoratu Univer-ziteta v Prištini in Skupščini občine Vranje.
Pri prodaji kinofateljev moramo omeniti, da se v tem delu prodaja tudi oprema za športne dvorane. Največje delo na tem področju izvajamo v Društveno iprivrednom kultumom sport-skorn centru Tuzla. Poleg naših sedežev za športne dvorane vgrajuj emo še tako imenovane teleskopske tribune, t. j. pomične tribune v sodelovanju s Tresko Skopje.
Po vseh tehničnih in prodajnih problemih zelo dobro sodelujemo s sektorjem za pripravo proizvodnje — priprava dela za inženiring in ostalimi službami v delovni 'Organizaciji.
V prodajo na terenu so vključeni predvsem direktorji ilnterierov in ostali sodelavci, ki z veliko zagnanostjo in sposobnostjo kljubujejo konkurenčnim razmeram na trgu.
Gledano skozi številke in v kakšnem odnosu je posamezna vrsta dela vključena v prodajo preko inženiringa, izgle-da to takole:
	1980 %	1981 %	1982 %	1983 %
1. Inženiring	17	24	20	33
2. Kooperacije	19	28	24	21
3. Kinofotelji	16	17	16	24
4. Serijska oprema	48	31	40	21
SKUPAJ	100	100	100	100
Podatki povedo, da ,se je udeležba domače proizvodnje v skupni realizaciji inženiringa povečala, nekaj se je zmanjšala udeležba kooperacije, močno pa se je zmanjšala udeležba serijskega pohištva prav zaradi tega, ker ni bilo za opremljanje velikih objektov in pa bolj specializirana prodaja serijskega pohištva ter opreme po individualnih zahtevah.
Podatki o realizaciji v inženiring poslu, v te številke je vzeta tudi preprodaja, se vodijo po imterierih. V celotni
realizaciji na tem (področju so interieri udeleženi takole:
4983 %		1982 %	1983:1982 %
Prod. mesto Duplica	13	28	46
Interier Ljubljana	8	10	80
Interier Zagreb	8	10	80
Interier Beograd	4	8	50
Interier Skopje	20	14	143
Interier Sarajevo	30	20	450
Interier Celje	17	10	170
	100	100	—
Kooperantski posli in preprodaja so bili v letu 1983 nekaj manjši (kot v letu pred tem. Investitorjem smo prodali za 15 odst manj blaiga in tudi razlika je nekaj manjša kot v letu 1982. To je posledica zaostrenih pogojev v investiranju in ukinitve stimulacije, ki je pripadala tistim sodelavcem, ki so na tem področju sodelovali.
Čeprav so ti posli upadali, pa moramo pohvaliti interiere Celje, Šarajevo in Skopje, ki so dosegli zelo dobre rezultate — še posebej pa interier Celje.
Pri realizaciji vseh del pa ne smemo pozabiti dobrega sodelovanja s sektorjem za pripravo proizvodnje — priprava dela za inženiring — z vsemi interieri in ostalimi službami v delovni organizaciji. Široka organizirana mreža kooperacije, v kateri sodelujejo Mizarstvo Vič, Gpremales Ljubljana, Mizarstvo Moste-Polje, Tamiz Mengeš. Kovi-nostroj Grosuplje, SOB Bežigrad, ABC Pomurka — DO Kočna Kamnik, Tami Celje, Mizarsko podjetje Univerzal Sarajevo, Primat Maribor in še vrsta drugih, so 'solidno opravili svoje naloge in pripomogli k celovitejši ponudbi, da bomo tudi v letu 1984 izvrševali naloge, s katerimi bo ta 8-članska delovna skupina v inženiringu v (sodelovanju z ostalimi službami izpolnjevala svojo temeljno nalogo opremiti čimveč objektov.
Vodja inženiringa Peter Plevel
Konjenik iz brona, visoko in ponosno na bregu Rena. Koln je mesto zgodovine, umetnosti in »čudežev« — med te prav gotovo sodi katedrala. Tale konjenik je obrnjen proti njej...
zamudo smo se vkradli v Jalovo letalo. Vse je bilo pripravljeno za polet proti Zagrebu. Letalo je že drvelo z veliko hitrostjo po vzletni stezi, in namesto, da bi se odlepilo od tal in poletelo, je z vso silo začelo zavirati... Komaj smo se ustavili na koncu steze. Vrnili smo se nazaj na začetek, nato smo dolgo čakali. Potem smo se nekaj časa prevažali po stranskih stezah in končno obstali pred letališko zgradbo. Slišali smo kratko obvestilo, da je letališče zaradi poledenele steze zaprto.
Kot že vrsto let, si je tudi letos nekaj Stolovcev ogledalo to predstavitev — poleg tega pa je bil na sejmu Stol iz Kamnika tudi predstavljen s svojim lamelira-nim programom (L, BENDI).
Iz mrzle januarske Gorenjske smo se v nekaj urah tako rekoč prestavili v prav nič zimski Koln. Dišalo je bolj po dežju kot pa po snegu, a k sreči ni bilo ne enega ne drugega. Koln je staro, znamenito in lepo mesto, ob koncu vojne skoraj povsem stolčeno in potem z občutkom obnovljeno. Ob velikih sejmih in drugih prireditvah bi hoteli ne zmogli dovolj prenočišč, pa ne samo v Kolnu. Sreča pa je, da skozi mesto teče velereka Ren in iznajdljivi Nemci so si omislili hotele na reki — to so pravzaprav v ta namen prirejene ladje. In ko je sejem recimo v Dusseldorfu, se te ladje samo zapeljejo nekaj ur po Renu gor na sever in hotel, ki je bil včeraj v Kolnu, je danes v Dusseldorfu. Na eni takih ladij, ki je plula pod nizozemsko zastavo, smo se okrog polnoči na petek tudi mi naselili.
Za ogled sejma smo imeli na razpolago dva dneva, petek in soboto, kar je vsekakor premalo za celotno razstavišče, oziroma za podrobnejše analiziranje prav vseh novosti in zanimivosti v pohištveni industriji — tako konstrukcijskih kot oblikovnih. Vendar pa se z določenim predznanjem, oziroma poznavanjem posameznih, predvsem evropskih pohištvenih kultur (skandinavska, nemška, angleška...) da tudi v le dveh dneh odnesti veliko koristnega.
Tako smo si še najbolj podrobno ogledali skandinavski razstavni prostor. Pravzaprav so bili to veliki svetli prostori s svetlimi lesovi (bor, smreka), z izvirnimi in preprostimi rešitvami spojev ter brezhibno strojno in površinsko obdelavo. Skratka, Skandinavci so kot ponavadi spet pokazali veliko spoštovanje do lesa.
Angleži niso mogli mimo svoiih stilnih elementov, kraljevsko pohištvo še vedno buri duhove oblikovalcev. Nemci imajo super kvaliteto in natančnost. Tako kvaliteto zahtevajo tudi od nas, kadar kaj delamo zanje — morda je prav zato v to deželo tako malo izvoza, saj zaradi slabih materialov, pomanjkljive tehnološke opremljenosti, slabe kvalitete rezil ter nemalokrat površnosti pri delu večkrat zatajimo.
Lameliranega pohištva vseh mogočih oblik ni manjkalo. To, kar so pred desetletji začeli Skandinavci, zdaj nadaljuje vsa Evropa, tudi mi. Severnjaki pa zdaj iščejo nove možnosti v lameliranju. Spet kraljuje usnje. Na splošno pa so med oblazinjenimi garniturami v ospredju tiste z mehkimi (kot odeje) blazinami in spektrom barv, o katerem se nam še sanja ne. Zato je tudi na področju oblazinjenja tako težko prodreti na tuje trge.
Skratka, sejem si je bilo vredno ogledati!
Drugo poglavje tega obiska v Nemčiji se je začelo kmalu popoldne na letališču v Frankfurtu. Začelo je snežiti. Z enourno
Vendar pa to ni bilo res. Z letalom je bilo nekaj narobe. Popravljali so ga približno pet ur, mi pa smo morali sedeti na miru in poslušati pomirjevalno glasbo. Še pilot je bil živčen in je hodil zunaj okrog letala, čeprav je bilo že deset centimetrov novega snega. Ob tričetrt na osem je »drvarnica« vzletela in ko smo dobro uro zatem srečno prileteli na zaglebški Plešo, smo vsi v avionu od same sreče ploskali.
Domov pa smo prišli proti jutru naslednjega dne ...
Franc Stele
To je ena od potujočih ladij-hotelov na Renu.
Velikanski železni most preko Rena in slovita kolnska katedrala sta od zadnje vojne sem usodno povezana. Ko so zavezniška letala bombardirala Koln, bi morala po pogodbi katedralo in druge spomenike visoke človeške kulture pustiti nedotaknjene. Toda, ena od bomb, ki je bila namenjena temu železnemu mostu, je zadela en del katedrale. Prišlo je do hude poškodbe in že vsa povojna leta teče obnova — in še nekaj časa bo ...
»Ni lepšega na svetu, kot lepo očiščeno in zlikano stanovanje. Na mizi, na okenskih policah in na tleh ne sme biti nobene smeti, vse se mora svetiti in oddajati pravo svežino.
Gorje pa, če mi kdo zanemarjen stopi v sobo!«
Koln 1984 — največja predstavitev pohištva na svetu
»Saj pravim, pisanje mi ni delalo nikoli problemov. Že v osnovni šoli sem dobro pisala, v srednji pa še bolje.
Tudi danes še vedno rada pišem. Ko mi v glavi kaj zabrni, se vsedem in vržem na papir. — Le sestavka za Glasilo ne bi napisala za noben denar. Ne maram, da bi moje pisanje vsi brali.«
»Imam jih že čez štirideset in mnogi so se mi smejali, ko sem začela smučati. Rekli so, glej jo, prismodo, hčerko ima poročeno, sina pri vojakih, sama pa pripenja dile na avto in na Krvavec.
Kaj naj pa pozimi drugega delam. Ali naj noč in dan drgnem stanovanje?«

»Če bi me kdo vprašal, kaj bi od svojega veselja postavila na prvo mesto, bi rekla, da lepo obleko.
Po petnajstem grem po trgovinah za obleko. Vedno kaj novega izvoham. Posebno pred nekaj tedni se je izplačalo iti, ko je bil sezonski popust. Rut in kikelj imam za več let naprej.«
NEZVESTOBA V ZAKONU
Mož in žena si nista zvesta, a si tega ne povesta.
Eden od njiju čez plot skače, nedaleč od hiše domače.
To počne, ko je tema, do sedaj še brez problema.
Le srce mu hitreje bije, ko na stransko pot zavije.
Saj to velike so skrbi, da kdo izvedel kaj ne bi.
Za današnji čas nobena ni novost če pri drugi ljubici si gost.
Medtem si je žena nadela večji del družinskih skrbi, čeprav zanje pohvale nikoli ne dobi.
Se z otroki ukvarja,
tudi drugih del ne zanemarja.
Le ob kavi za kratek čas posedi, saj kava hitro se hladi.
Obenem papigo občuduje, kako se z delom zaposluje.
Mož po napornem delu
na kavču poležuje,
žena že ve, zakaj; močno se huduje.
Poiskati morala bi rešitev, obema prijala bi oprostitev.
Franc Ravnikar
PE 3 v preteklem in letošnjem letu
Splošne gospodarske težave v preteklem letu niso bile prizanesene tudi poslovanju v PE 3, saj smo se po eni strani srečevali z [manjšim povpraševanjem ipo naših izdelkih in manjšimi serijami. Po drogi strani ipa je bilo pomanjkanje materialov, ki jih potrebujemo za našo proizvodnjo. Zakon o prepovedi negospodarskih investicij se najbolj odraža pri naših izdelkih, ker v glavnem delamo izdelke za opremo pisarn, kinodvoran, športnih objektov, za katere pa vemo, ida pri pomanjkanju denarja brez navedenega izakona že tako in tako sledi zmanjšanje naročil. Cene osnovnih materialov so se v preteklem letu dvignile za 68 odstotkov. Potrošni material, brusilni trakovi, varilna žica, srebrni »lot«, navojni svedri, jeklene ščetke in ostalo pa so se prav tako občutno podražili. Glede na vse navedene težave smo vso skrb namenili varčevanju z osnovnimi materiali, energijo in vsemi potrošnimi materiali.
Elufctuaoija delovne sile je v PE 3 še vedno prevelika. Vzroki zanjo so v glavnem znani:	umazano delo, pre-
majhni osebni dohodki, dostikrat pa tudi delovna disciplina, za katero vemo, da nji najboljša. Zaradi disciplinskih poisltolpkov je bil en delavec izključen, trije delavci pa imajo pogojno izključitev za dobo 6 mesecev. Stalno menjanje delavcev pa povzroča izpad v fizičnem obsegu in kvaliteti dela, saj je potreben daljši čals, da se delavec privadi na delo, ki ga 'opravlja.
Zaradi vseh navedenih težav se je produktivnost v preteklem letu zmanjšala za 7 odstotkov. Veliki padec produktivnosti pa je vzročna povezava z visokim porastom (produktivnosti v preteklem letu, ko je bilo še zadosti dela in materiala. Ob koncu leta smo zaradi zmanjšanja naročil dali 2 delavki v mizamo in 3 v stolarno. Vse -to pa je tudi vplivalo na zmanjšanje produktivnosti, saj je obratna režija ostala kljub zmanjšanju proizvodnih delavcev. Zagotovitev naročil in materiala ter s povečanjem števila zaposlenih bi se produktivnost v PE 3 zopet lahko dvignila. Normalno bi morali imeti zaposlenih okoli 80 delavcev, sedaj pa jih je samo 57.
V preteklem letu smo od planiranih investicij nabavili stroj za raziglanje in investicije ekshavstiranje brusilnih strojev in zračna zavesa na nakladalni ratmpli nismo uspeli, realizirati itn so prenešene v leto 1984. Z akshiavstiira-
njem brusilnih strojev bi precej izboljšali pogoje dela, saj bi bila za-prašenost delavnice mnogo manjša. Pridobili bi pa tudi na prostoru, ker nam sedanje naprave za odpraše-vanje stojijo pri brusilnih strojih. Največja investicija je bila izdelava modela za tlačno litje podnožij vrtiljakov iz aluminijeve zlitine. Namen te investicije je bil, da popestrimo ponudbo vrtiljakov višjega razreda, saj bi zamenjali dosedanja podnožja pri vrtiljakih 4588, 4589 in 4573. Hkrati so bila izdelana tudi orodja za kolesa novih podnožij, ki imajo lepšo obliko in tudi montaža teh koles je mnogo bolj [enostavna. Prve količine odlitkov koles in podnožij so že izdelane, zataknilo se je le pri koničnih ceveh, ki nam jih izdeluje »Uniis« Drventa. Orodje, na katerem izdelujejo konus, se jim je pokvarilo in sedaj čakajo na novega, za katerega pa je precej dolg dobavni rok. Vendar upamo, da Ibomo prve količine [novih vrtiljakov že lahko ponudili konec meseca marca, do takrat pa bomo tudi podelali vrtiljake po starem načinu izdelave.
Z uvedbo novih tipov vrtiljakov se nekoliko zmanjša delo v PE 3, ker bomo za te -tipe -vrtiljakov izdelovali samo plošče in fitinge ter varili ploščice v konično cev, seveda pa bomo imeli potem možnost izdelovati več drugih orodij. Novost v preteklem letu je tudi, da smo mnogo več izdelkov [delali iz okroglih cevi, to so stoli 4650, 4150 in mizice 7150, nadalje imize 7084, 7072, 7087. Po novem letu pa smo začeli izdelovati tudi vezi za modul mize ter ročna opirala za modul vrtiljake, za katere je dosti veliko povpraševanj e.
Zaradi zmanjšanih naročil tudi v letošnjem letu poskušamo prenesti vse proizvode, ki so mam jih do sedaj delali kooperanti, v izdelavo doma. Seveda pa to povzroča nekaj začetnih težav, tako pri nabavi materiala kot pri izdelavi. Vendar pa dokaj ihditro odpravljamo te začetne težave. Pri tem nam dosti pomaga tozd 5, ki nam izdela šablone in pa vzorce, po katerih potem lažje delamo.
Pričakujejmo, da se bo z odpravo zakona o prepovedi negospodarskih investicij naročanje naših izdelkov povečalo. S tem bi odpadla skrb zaradi pomanjkanja dela. Ostaja pa še vedno za-skrbljujioče veliko [pomanjkanje osnovnih materialov iin pa njihove visoke cene.
Peter Bertoncelj
LESAR1ADA ’84
Po večletnem premoru bodo delavci lesne industrije, lovci in gozdarji skupaj nastopili na zimski lesariadi, ki bo v soboto 24. 3.1984 na Soriški planini. Prijave za veleslalom so omejene, za teke pa ni omejitve.
Naše barve bodo zastopali tisti, ki bodo z resnim delom in rezultati največ pokazali.
Jože Zupin
Če pogledamo naše lakirnice ali oddelke površinske obdelave, kot tem delavnicam strokovno pravimo, bomo na velikih mestih opazili, da površinsko obdelane polizdelke še vedno sušimo na preprostih stojkah, kjer je sušenje odvisno od zraka v oddelku. To pa je za današnji čas prepočasi!
Kaj delamo in s kakšnimi težavami se letos srečujemo v PE Motnik
Asortiment izdelkov, ki jih trenutno izdelujemo, je isti kot v preteklem letu, to se pravi, da izdelujemo stranice za pisalne, klubske in konferenčne mize modul programa, kovinske stole tipa 4033 in 4250, stranice za ki-nofotelje 4754 in razna izvenserijska ali storitvena dela za potrebe DO. Tudi v tapetniški delavnici tapeciramo polizdelke, ki so že več let aktualni; školjke 4578, kino 4754, lupine 4770, 4260, vrtiljake, blazine za rex stole in razne sedeže in naslone za potrebe PE — 7 lilpd.
Težave, s katerimi ise srečujemo letos, niso nič drugačne od tistih, opisanih že v eni prejšnjih številk, le z razliko, da se vedno bolj stopnjujejo. Še vedno je glavna težava pomanjkanje repromate-riala. Trenutno je največji problem pomanjkanje blaga standardnih tipov. Kaj to pomeni, si lahko predstavlja vsakdo, ki je že občutil, kako je, ko prideš na delo in tega nimaš dovolj. Rezultat je seveda manjše doseganje norme, povečanje režije in ne nazadnje manjši osebni dohodek. Takšno stanje seveda vodi v slabo voljo vse delavce v procesu proizvodnje, živčne napetosti, kregov in nazadnje brezvolje.
Seveda vsi upamo, da je to le trenutna težava, da bo jutri že ibolje. Vsekakor je potrebno stremeti za tem, da s takšnimi in podobnimi stvarmi ne obremenjujemo delavcev v neposredni proizvodnji, da se jim omogoči normalno delo, delo brez zastojev in zato primeren zaslužek. Zavedati se moramo 'dejstva, da smo s korekcijo norm dosegli večjo storilnost in zato potrebujemo tudi )več repromateriala.
Precej zmede in zastojev v proizvodnji pa naredijo tudi raznorazni OP nalogi, ki se vrinjajo v normalni dekadni plan proizvodnje. Običajno so ti nalogi opremljeni z rokom izdelave, ki pa je izredno kratek. Žalostno je potem 'Ugotoviti, da ti izdelki potem 'ležijo v skladišču in to precej časa. V tem času pa hi bili lahko narejeni rednim potom in kvalitetneje. Tak odnos Ido proizvodnje
kaže na nezaupanje, da bi bili OP nalogi v pravilnem roku končani. V proizvodnji pa pomeni vsak tak vrinjen nalog zastoj oziroma prekinitev redne serije, zamenjavo šablon ipd.
Vendar so to najbrž težave, s katerimi se srečujete tudi ostali, zato bi omeniti še nekaj specifičnih za našo PE.
O razdvojenosti kovinske in tapetniške delavnice sem že pisal. Poleg vseh že takrat opisanih težav se sedaj v zimskem času pojavlja še to, (da moramo kamion v tapetniški delavnici ročno nakladati in razkladati. Nakladalne »rampe« v tapetniški delavnici namreč ni. Viličar :pa v snegu ali ledu največkrat tudi z verigami ne zmore strmine od kovinske delavnice do ceste. Tudi dotrajan tlak v kovinski delavnici je ena od večjih težav, vendar upamo, da bo
ČE STE SLABE VOLJE, PREBERITE NEKAJ PRIPOMB S TOVARNIŠKIH ZIDOV, S STROJEV IN DRUGOD. (SVETUJEMO PA VAM, DA VSAJ STROKOVNE NE POSNEMATE):
Miha ima Marinko.
Naš mojster je osel.
Operi viličarja vsaj enkrat na leto! Midva se imava rada, rada, rada... Pojdi v rit, kdo pa mislite, da vam kaj verjame!
Marjana je važna, za tri druge.
Napili smo se ga in na vse pozabili. Kaj se bo delal važnega, ko ničesar ne razume.
Hvala, ker kadite!
Drži gobec, če ne, jih boš dobil po »nju-ški«!
Pokaži novemu sodelavcu, kako se ne dela!
Ko končaš z delom, stroja ne ustavi! Zamujaj na delo!
Petnajstega je denar, šestnajstega sem fuč.
Januar se je vlekel kot Podgorje.
Zunaj delam in me zebe kot starega psa. Mejdun, kakšne noge ima in kakšne Joške!
Se spomniš, kako sva v hribih skupaj spala.
Tonček je odšel, ne bo ga več nazaj... V pokoj ne grem, kaj mi pa nuca, ko bom star dedec.
Sem še mlada, pa vse vem!
v prihodnosti rešena. Se in še bi lahko našteval razne manjše probleme, vendar se ti pojavljajo povsod in zato ne bi nikomur koristilo.
V PE Motnik tudi letos živimo in delamo v upanju in želji, da bo dovolj naročil in repromateriala za celo DO, saj je ito osnova za obstoj naše PE. Vse ostale težave bomo reševali sproti in z zavestjo, da je tudi naša PE — Motnik, kljub oddaljenosti od matične tovarne, Stolov del.
Vodja PE Motnik Ivo Piskar
Sodelavci in upokojenci — ustvarjalci na plan
V	letošnjem letu Stolovoi slavimo 80 let od začetkov današnje Industrije pohištva STOL Kamnik.
V	okviru organizacijskega odbora za izvedbo prireditev v počastitev tega jubileja smo se dogovorili, da bi ta jubilej proslavili čim bolj ustvarjalno, delavno in svečano.
V	okviru programa je tudi predvidena razstava ročnih del naših sodelavcev in upokojencev. Takšna razstava, ki bi jo predvidoma odprli v aprilu, naj bi v razstavnem prostoru omogočila vsem, ki v prostem času kaj ustvarjate, da le-to predstavite širšemu krogu sodelavcev in okolici.
Zato POZOR!
Vsi, ki se ukvarjate z raznimi ročnimi deli (pletenje, kvačkanje, vezenje, vozlja-nje, rezbarjenje, lesna galanterija, intarzije, kovinski predmeti, gobelini itd., itd.) — prijavite se za sodelovanje na razstavi.
Izpolnite spodnjo prijavnico in jo oddajte preko poenterke, osebno ali po pošti na naslov:
Pestotnik Franc, soba 206/11 STOL Kamnik, do 20. marca 1984.
Na podlagi prijav bo sklican
vor, da se delovanju.
razgo-
dogovorimo o nadaljnjem so-
PRIJAVNICA
za razstavo ročnih del
Ime in priimek: .............................................., PE
naslov ................................................
Razstavljal bom (napišite dejavnost) ..............................
Podpis:
Troje bi lahko zapisali pod gornjo fotografijo: Meglena zasanjanost, snežna mehkoba in trda realnost.
Prav o tretji misli lahko največ napišemo:
Betonski podstavki, ki jih je v zimskem času zamedel sneg, čakajo nove pošiljke dragega in večkrat premalo kvalitetnega lesa.
Za naše delo pa rabimo kvaliteten les. Kot sedaj ga bomo prebirali Iz dobavljenih količin.
Vsak hlod, tudi grčav, pa je drag ...
Zimski pejsaži
So rekli, da letošnjo zimo ne bo snega, da bo minila kar tako ob milem mrazu In bo nasploh O. K. za vse tiste, ki imajo napol prazne drvarnice.
Še vedno pa drži stara ljudska modrost, da zima ne »Šenka«.
Nekateri so bili brezsnežne zime zares veseli in so natiho upali, da bo tako ostalo do pomladi, drugi pa so prav tako nestrpno pričakovali sneg In mraz. Med temi privrženci so navdušeni smučarji. Njihova starost v današnjem času ni pomembna. Radi se smučajo otroci, prav nič manj pa njihovi starši in celo stari starši.
Snega ni bilo niti za čevelj visoko, po podgorskem polju se Je vlačila megla, nad njo pa je ždelo sonce in kdaj za hip posijalo na polje.
Nekdo Je po tem travniku ali njivi vlekel sanke. Morda je na sankah sedel otrok.
Eno je gotovo: Oba sta bila že tanke snežne plasti zelo vesela. Če ne drugega, bil je občutek, da sta na snegu.
Po svoje obraščen in neštetokrat polomljen grm ob progi za dupliškim Kulturnim domom je bit v pozni jeseni in tudi v začetku zime skoraj za vsakega mimoidočega nezanimiv. Morda le za kakega otroka, ki si je v njem urezal palico za lok.
Ko je zapadel sneg in se obdržal na gostih vejah, skozi redke pa zdrsnil na tla In z belo plastjo oblepil korenine grma, je tudi pogled na staro In mlado šibje nekaj zelo lepega.
Nižje, pod vejicami je sneg. V ozadju je dupliška odpadna jama, ker ni prav nič idiličnega, celo sneg je na odpadkih rjav In umazan.
Vejice so odete v snežne kristale. Beli diamanti so se vsak dan večali, objemala jih je megla in mraz, čez dan pa se jih je za kak trenutek dotaknilo sonce.
Včasih smo videli zimo v našem okolju. Danes jo pogledamo, če nas kdo na to opomni.
Slike In besedilo C. Sivec
Stolov smučarski veleslalom v Črni
Letos smo organizirali že VIII. pokal v veleslalomu. Do sedaj smo večinoma organizirali to tekmovanje na Veliki planini ali na Krvavcu. Lani smo zaradi pomanjkanja snega, ki 'ga je odpihal veter, prvič organizirali to tekmovanje v dolini.
Tudi letos smo Im orali tekmovanje na Veliki planini odpovedati zaradi močnega vetra.
Zadnji dan jpred tekmovanjem je bilo zelo vetrovno in smo predvidevali, da se vreme tudi v soboto, dne 11. februarja 1984, ne bo ustalilo. Zato smo se dogovorili p 'Smučarskim klubom Črno, da priredimo tekmovanje na njihovem smučišču.
Naj navedem nekaj podatkov:
Smučišče je oddaljeno od Kamnika 12 km in je na desni .strani cesta Kaim-nik—Črnivec.
Smučišče je dolgo 350 m. Vneti člani SK Črna so si tam postavili manjšo barako. Dobro pripravljena proga in zagnanost SK črna so bili porok, da bomo načrte, ki smo jih imeli, hitro uresničili. Vsi tudi sicer s ponosom govorijo o tem smučišču, ki ga nameravajo drugo leto podaljšati za kakih 200 metrov in nabaviti vlečnico.
Gostoljubni gostitelji so nam res dobro pripravili progo in tudi samo tekmovanje. Naj omenim, da je napovedovalec predstavil vsakega smučanja in poročal trenutno stanje na progi. Bilo je res dobro organizirano in manjkal je samo Iskrin računalnik, pa bi bilo kot v Sarajevu.
Zaključek je bil ob 13,30 v gostilni ^Tonček«. Tam smo najboljšim podelili pokale. Diplome pa smo obljubili, da jih dobe, ko bodo gotove. Predsednik komisije iza šport in rekreacijo je tudi obljubil, da bodo vsi rezultati objavljeni.
Zato smo se dogovorili, da to objavimo v našem Glasilu.
Rezultati VIII. pokala DO:
I.	kategorija — ženske tlo 25 let:
I.	Suhovršnik Polona — T 2, 2. Re-panšek Fani — Tl, 3. Hafner Darja —
T 2, 4. Sišak Tatjana — T 2.
II.	kategorija — ženske od 26 do 35 let:
1. Kovačič Helena — T 9, 2. Crnjivec Tončka — skupne službe, 3. Kalčič Tatjana — T 9, 4. Senozelnik Nina — T 2,
5. Mušič Majda — T 9, 6. Kočar Dani •— T 9, 7. Biček Dragica, 8. Zemljen Joži.
III.	kategorija — pri ženskah nad 36 let je bila samo ena udeleženka:
1. Okorn Anica — T 9.
Prijavljenih je bilo 25 tekmovalk, štartalo jih je 13 in vise so progo tudi izvozile.
Pri moških do 30 let je bila najmočneje zastopana I. kategorija:
1. Kotnik Marko — T 1, 2. Smidov-nik Marko — T 1, 3. Hribar Lovro — skupne službe, 4. Spruk Franc — skupne službe, 5. Urankar Emil — T 3, 6. Gradišek Janez — T 5, 7. Kramar Jure
—	T 1, 8. Beloševič Rafko — T 2, 9. Orehek Dušan — Tl, 10. Šuštar Milan
—	T 2, 11. Urh Milan — T 3, 12. Mihelič Zvonko — T 3, 13. Hribar Jože — T 2, 14. Brleč Srečo — T 3, 15. Razdevšek Matej — T 9, 16. Vodnjov Miha — T 1, 17. Pongartar Franci — Tl, 18. Kramar Tomaž — T 2, 19. Smerdel Zdravko — T 3, 20. Semprimožnik Ivan
—	T 5, 21. Cernevšak Rudi — T 5, 22. Poljanšek Boris — T 5, 23. Erjavšek Dušan — Tl, 24. Lamberšek Viktor — T 2, 25. Jontez Ivan — Tl.
II.	kategorija — od 31 do 40 let:
1. Zupin Jože — skupne službe, 2. Bauman Franci — T 1, 3. Okorn Jože — T 9, 4. Pogačar Janez — T 1, 5. Balut Vinko — T 2, 6. Zupančič Jelo, 7. Jerič Ivan — T 5, 8. Hrle Franc — T 5, 9. Hriiberšek Zdravko — T 5, 10. Jere-tina Jože — T 5, 11. Špenko Jože — T 2.
Prijavilo se jih je 16, štartalo 14, uvrstilo pa 11 tekmovalcev.
III.	kategorija — od 41 do 50 let:
1. Verk Emil — T 9, 2. Lavrač Janez — T 5, 3. Homovec Lado — T 3, 4. Cater Jože — T 9, 5. Štebe Franci — T 5, 6. Rožič Vinko — Skupne službe 7. Vukmir Franc — T 1, 8. Pogačnik Janez — T 1, 9. Prelovšek I-vain.
Prijavilo se jih je 14, štartalo 10, uvrstilo pa 9.
IV.	kategorija — nad 51 let:
1. Humar Štefan — T 3, 2. Kukanja Emil — T 1, 3. Zadrgal Franc — T 5, 4. Pirc Stane — Tl.
Prijavili so se 4, štartali 4 in uvrstili 4.
Skupno je bilo prijavljenih 117 tekmovalcev. Od tega j,ih je štartalo 91. Skupno se jih je uvrstilo 65, odstopilo je 26 tekmovalcev.
Na smučišču smo preizkusili tudi našo vlečnico.
Ce bodo ugodne snežne razmere, jo bomo uporabljali na smučišču v Črni ali kje drugje v bližini.
Zmagovalec za leto 1984 je tozd 1 s 158 točkami, drugo mesto je zasedel tozd 9 s 145 točkami in nato sledijo: 3. mesto tozd 2 — 92 točk, 4. mesto tozd 5 — 90 točk, 5. mesto skupne službe — 81 točk, 6. mesto tozd 3 — 65 točk, 7. mesto tozd 8 — 9 točk.
Pokal DO za 1984 je prejel tozd 1.
Jože Zupin
»Sosede pridejo k meni, jaz grem k sosedam. Urica nam mine kot sekunda. Vmes popijemo kavo ali kak liter. Največ se pogovarjamo s svojih dedcih, ki sami naskrivaj mislijo, da nekaj so.«
»Midva z možem nimava posebnega hobija, ker imava hobi v vseh stvareh, s katerimi se ukvarjava po delu v tovarni. Ne pretiravava ne v tem ne v onem, tudi skregava se včasih kar dobro, drugi dan pa je vse v redu, če ne še isti dan, saj pravijo, da postelja vse ,pog!iha‘!«
»Na frišno sem poročen in se ukvarjam le z ženo. Marjanca sem, Marjanca tja, Marjanca gor, Marjanca dol. Nikoli nisem mislil, da je tako fletno biti poročen.
Vse tisto, kar sem prej iskal okoli, imam sedaj doma.«
Že včasih so radi rekli, da se morajo za vsako stvar zanimati mladi, če hočejo imeti starejši to urejeno.
Danes imamo nekatere zadeve še dodatno izpopolnjene. Za gasilstvo so bili dolga desetletja usposobljeni in zadolženi le moški, sedaj pa tudi za te namene vse bolj vzgajamo dekleta. — Pomembna je volja in delavnost.
Šahisti bomo poiskusili obdržati lanske uspehe
Leto 1983 je bilo za šahovsko sekcijo Stol — Virtus uspešno, kljub temu da smo se celo leto ubadali s finančnimi težavami, da sta nas zapustila dva izmed najboljših šahistov, Bavčar in Tre-bušak ter da je z aktivnim igranjem prenehal tov. Bergant.
Ustanovili pa smo sekcijo veteranov Stola, ki je zelo uspešno delovala v letu 1983. Rednih tekmovanj se je udeleževalo vsaj 10 veteranov Stola. Ta izkušnja kaže, da bi se kaj podobnega moralo organizirati tudi za mladino.
Razen rednih mesečnih brzoturnir-jev in tekmovanj ob večjih praznikih, smo bili v letu 1983 organizatorji še dveh tekmovanj. V septembru smo igrali s šahisti domžalske občine brzopotez-ni dvoboj na 10 deskah in zmagali s 54 proti 46. Za konec leta smo organizirali prvenstvo posameznikov občine Kamnik in Domžal.
Končni vrstni red je bil:
1.	Marjan Karnar — STOL-VIR-TUS, 6,5 točke
2.	Boris Bavčar — STOL-VIRTUS, TUS, 6,5 točk
3.	Vlado Ivačič — ŠK Domžale, 5 točk
4.	Vide Vavpetič — SK Domžale, 4,5 točke
5.	Milan Osolin — STOL-VIRTUS. 4,5 točke
6.	Zdravko Suhadolc — STOL-VIRTUS, 4,5 točke
7.	Tone Božič — STOL-VIRTUS, 4 točke
8.	Rihard Lorbek — SK PRESERJE, 4 točke
9.	Bogdan Osolin — ŠK RADOMLJE, 4 točke
10.	Leopold Galle — ŠK DOMŽALE, 4 točke
Nastopilo je 22 tekmovalcev iz obeh občin. Turnir je bil zelo močan, saj je nastopilo 7 mojstrskih kandidatov, 6 I. kat., 4 II. kat., 5 III. kat., Dosegli smo izredno velik uspeh, saj smo s petimi tekmovalci med prvimi sedmimi, zdaleč najboljša sekcija.
Zaradi težav z denarnimi sredstvi se žal nismo mogli udeležiti vseh tekmovanj, dosegli pa smo nekaj zelo lepih uspehov.
V pokalu maršala Tita v Puli smo dosegli odlično 3. mesto v VII. skupini. Skupaj 83. mesto od 482 ekip iz cele Jugoslavije in ožje Evrope.
Na tradicionalnem turnirju Elana smo osvojili 4. mesto od 20 ekip. Na mednarodnem turnirju v Šobcu smo v nekoliko okrnjeni ekipi brez Karnarja osvojili odlično 6. mesto. V Iskri na turnirju ob prazniku republike 29. nov., smo sodelovali z dvema ekipama. Ekipa Stola je v drugi skupini osvojila 5. me-
sto, ekipa VIRTUSA pa je v prvi skupini osvojila 5. mesto.
Na sindikalnem ekipnem prvenstvu na Bledu smo osvojili 11. mesto od 70 ekip iz vse Slovenije.
Na sindikalnem prvenstvu Slovenije za posameznike v Rogaški Slatini je Marjan Karnar osvojil v prvi skupini
11.	mesto, Cveto Lanišek je v drugi skupini osvojil 4. mesto, Zdravko Suhadolc pa 11. mesto, prav tako v drugi skupini. Skupno je bilo v prvi skupini 82 tekmovalcev, v drugi pa 86.
Torej zelo lep uspeh v zelo močni konkurenci.
Drugo leto bomo v sklopu praznovanj ob 80-letnici organizirali kategorizacij-ski turnir. Igralo se bo po švicarskem sistemu Jugoslovanska krožna varianta in sicer 9 kol. Pričakujemo zelo močno udeležbo, nagrajeni pa bodo tudi najboljši, 2., 3., 4. in brezkategorniki. Že sedaj vabimo vse, ki jih šahovska igra veseli, da preizkusijo svoje moči na tem turnirju.
Za vestno in požrtvovalno delo bi se zahvalil tov. Francu Ravnikarju, ki je odlično 'opravil delo gospodarja, tov. Tatjani Banič, ki je vskočila namesto bla-
gajnika ter vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali, da smo šahisti lahko dosegli vse te rezultate.
Letos smo si zastavili težak program, ki bo zahteval dosti finančnih sredstev, če pa hočemo odbdržati nivo kvalitete, moramo vztrajati vsaj pri teh osnovnih tekmovanjih, ki smo jih imeli v letu 1983.
Zdravko Suhadolc
Neki vrli Stolovci so bili na nekem sejmu v Nemčiji. Po dnevnem ogledu so se s taksijem peljali po mestu in na lepem ugotovili, da ne vedo, kje je njihov hotel. Voznik taksija je opazil njihovo zmedenost in jih oprašal: »Wochin?«
»U Thin (v Tuhinj)« je rekel nekdo od naših, misleč, da so nekje v Kamniku ali vsaj v Ljubljani.
»Kako se imajo tvoji starši?«
»Srednje.«
»Pa stara mama?«
»Tudi srednje.«
»Pa vidva s sestrico?«
»Tudi midva srednje!«
Če bi pogledali sliko Stolovih vikendov na Krku izpred let in sedanjo, ne bi bilo med njima pomembne razlike, ker se stavba, če je primerno vzdrževana, v tem času ne spremeni. Na tej sliki pa je vendar dokaz, da so vikendi slikani pred časom.
V zadnjih letih so so borovci na zelenici tako razrasli, da za njimi nad vhodnimi vrati le stežka najdete napis Stol — Kamnik.
»Midva sva parček za v avto in za na cesto. Za dom se ne brigava dosti, prav tako ne za vrt, ne za kokoši in za psa. Vse pa nama pomenijo izleti,... do žlah-te, do znancev, dokler naju ti gledajo in dokler Imava bencin.«
»Res je, da tisti, ki neprestano go-bezda, pri ljudeh ni cenjen, vendar mene to ne briga.
V gostilni izveš, kaj je novega, kaj se bo jutri zagotovo zgodilo, in kar je najvažnejše, pijače jim nikoli ne zmanjka.«
»Jaz nimam nobenega hobija. Močno pa se zanimam, kaj v tovarni okoli mene govore moji sodelavci. Vsakokrat jim prisluhnem in jih po njihovih besedah ocenjujem. Sam sem pa tiho.
Ne vem, če je to hobi?«
Tek na smučeh pri lovski koči na Križu
Tudi letos smo se zbrali Stolovci, ki imamo radi belo opojnost in sovražimo dolge vrste na vlečnicah. Res, da nas je bilo manj kot lani, a smo kljub temu dokazali, da nam ta veščina ni tuja.
Stolovi tekači smo vsako leto boljši in vedno lažje premagujemo razdalje Nastajajo pa problemi glede mazanja smuči. Kot vemo, je pravilno mazanje potrebno, da bi slmučarji dobro tekli in da bi bil oprijem in odriv smuči čim optimalnejši. Danes zahteva mazanje že pravo »znanost«. Spoznati skrivnosti mazanja pomeni lažje premagovati razdalje.
Zadnje čase tekači občutijo pomanjkanje kvalitetnih maž. Maže, ki se dobe na trgu, so slabe kvalitete in večkrat se zgodi, da tudi teh ni naprodaj.
Tako so ise v petek, 10. 2. 1984 zbrali naši tekači pri lovski koči na Križu. Pred kočo so bili parkirani avtomobili, za njimi pa so bili smučarji, ki so pripravljali smuči. Beseda je tekla predvsem o mažah, kako je kdo smuči namazal in katero mažo je uporabljal. Dušan je neutrudljivo delil nasvete in pomagal mazati vsem, ki so ga prosili. Ni skrival skrivnosti pred drugitni, kot je to običaj na večjih tekmovanjih, kjer ima skoraj glavno vlogo prav mazanje. Start je bil napovedan ob 16. uri. Najprej so štartale ženske in tekle 1 krog. Starejši moški nad 51 let so tudi pretekli en krog, medtem ko so mlajši tekli 2 kroga. Proga je bila dolga 3 km in dobro pripravljena. Ta zasluga gre predvsem starejšim tekačem, ki so progo pripravili dan pred tekmovanjem. Na mestih, kjer teče voda, so vgradili betonske cevi in nametali sneg. Mislimo, da jih je potrebno pohvaliti in zato jih tudi omenjamo. To so bili Janez Lavrač, Maks Stebe, Vinko Ovi-jač, Peter Plevel, Jože Okorn in Andrej Pestotnik.
Rezultati tekmovanja so naslednji: Ženske — III. kategorija:
1. Anica Okorn, 2. Anica Lavrač, 3. Marinka Perčič
Moški — IV. kategorija — nad 51 let: 1. Maks Stebe, 2. Peter Plevel, 3. Štefan Humar, 4. Jože Ulčar
Moški — III. kategorija:
1. Emil Verk, 2. Janez Golob, 3. Janez Lavrač, 4. Franc Stebe, 5. Jože Okorn, 6. Vinko Ovijač, 7. Andrej Pestotnik
Moški — II. kategorija:
1. Franc Virjant, 2. Bojan Kukanja, 3. Vinko Balut
Moški — I. kategorija:
1. Dušan Orehek, 2. Marko Brleč, 3. Alojz Mlinar, 4. Dušan Kregar, 5. Franc Stele
Vse tri ženske so dobile za dosežena mesta pokale. Pri moških pa iso samo zmagovalci po kategorijah prejeli pokale za prva mesta.
Vsi, ki so se udeležili tekmovanja, so Potencialni kandidati, da nas zastopajo na tekmovanjih, kot so Zimske igre Uniles, Les ari ad a in sindikalna tekmovanja.
UČENCI
DUPLIŠKE OSNOVNE ŠOLE PIŠEJO TUDI ZA VAS
Učitelji nas uče, da moramo paziti na materialne dobrine. Včasih pa v šoli na to 'tudi pozabimo in okvare so tu. Že nekaj časa smo imeli v razredih pokvarjene omare in tudi druge predmete. Potem sta prišla dva tovariša iz tovarne Stol i'n vse popravila. Sedaj je vse, kot )bi bilo novo. Zahvaljujemo se za vašo pomoč in trud. Obljubljamo, da borno sedaj bolj previdni. Seveda pa si želimo in prosimo, da bi nam še pomagali.
Ko sem bila še čisto majhna, sem zelo rada stikala po policah s knjigami. Mamica me je morala vedno opozarjati, da moramo knjige čuvati, ker je v njih toliko lepega. Večkrat mi je tudi kaj prebrala. Sama pa sem gledala slike v njih.
Še predno sem znala brati, mii je mamica podarila knjigo »Bikec Ferdinand«. V njej so bile lepe Slike. Knjiga je bila še mami čina, še od tedaj, ko je bila ona majhna. Ko sem ise naučila brati, sem rjo prebrala. Od takrat zelo rada berem, ker zvem veliko novega in zanimivega, včasih pa tudi smešnega. Berem resnične zgodbe in pravljice. Ko preberem, mamici pripovedujem vsebino.
Knjigo imam rada, zato pazim nanjo, saj bi me drugače mamica okregala. Kadar mi brat Peter nagaja, ne morem brati. Napodim ga iz sobe in zaprem vrata. Ko berem, |iimam trada mir, zato si želim več prostega časa, kajti tudi za knjigo je potreben čas.
Nina Petrovčič
Smučati sem Izačel, ko mi je bilo komaj tri leta. Oče me je učil tako, da sem biil med njegovimi nogami, ko je on smučal. Kasneje me je tudi že spustili, da sem sam smučal.
Navduševati za smučanje sem se začel šele pri petih letih. Gledal sem vsak smučarski (prenos na televiziji. Želel sem se vključiti v smučarski klub. Oče je rekel, naj počakam, -dokler se ne bomo preselili iz Ljubljane v Kamnik. Ko smo se preselili, me je oče vpisal v klub. Prvi dan smo imeli le neznaten trening, poteki pa .so* ise začeli težki treningi na suhem. Pozimi smo imeti na snegu testiranje.
Prvo tekmovanje v klubu je bilo za mene leto dni po vpisu. Tam sem dosegel 4. mesto. To me je spodbudilo k še bolj resnemu treniranju.
Ko -smo šli na trening v Avstriio je bilo vse v redu. Ko pa smo šli nazaj, srno imeli okvaro pri avtomobilu. Morali smo prespati v avtomobilu. Utrujen sem bil, a zadovoljen, ker sam na treningu veliko pridobil. Ta dogodek sem opisal zato, da vsi vemo, da so treningi in potovanja dostikrat naporni. Vendar želje po znanju smučanja, veselje po uspehih, nova prijateljstva in gibanje na zraku odtehtajo te težave.
Zdaj nestrpno pričakujem olimpijske igre, ki bodo v naši državi. Upam, da bo največ uspeha dosegel Bojan Križaj, moj veliki vzornik.
Gregor Vovk
Olimpiada tako mimogrede
Primož Ulaga zaradi napake na naletu na skakalnici ni dosegel potrebne hitrosti in višine na odskočni mizi in je seveda bila daljina skoka temu primerna (59 m).
DA BI SE ENAKO ZGODILO ŠE NAŠI INFLACIJI V 84. LETU.
Kanadski hokejisti so na olimpijado s seboj pripeljali tudi psihologa. Pred vsakim pomembnim srečanjem imajo skupno seanso za sprostitev.
DOBRO Bi BILO, ČE BI ENAK SISTEM UVEDEL TUDI NAŠ ZIS.
Sovjetski hokejski vratar Tretjak ima po nekaterih informacijah visok vojaški čin (major).
VERJETNO ZARADI SPOŠTOVANJA VOJAŠKEGA ČINA NAŠ DESETAR ŠČAP MAJORJU NI DAL VEČ GOLOV.
Olimpijsko Sarajevo je zelo dobro založeno. V izložbah je bilo mogoče videti od banan, ananasa, do drugih južnih sadežev, dobila pa se je tudi čokolada.
VČASIH SMO REKLAMIRALI IZLETE V TRST, SEDAJ PA JE BOLJE V SARAJEVU. MIMOGREDE PA Sl ŠE LAHKO OGLEDAŠ OLIMPIADO, ČE PO NAKUPIH OSTANE KAJ ČASA.
Ameriška miljonarka VVanderbildova je organizirala v skupščini mesta Sarajeva sprejem, ki je stal nič manj in nič več kot
50.000	dolarjev.
NEVERJETNO NAKLJUČJE JE, DA VEDNO V ISTI HIŠI ZAPRAVLJAJO TAKO VELIKE DENARJE.
Mitja Redja
»Ne vem, kje sem prebrala, da če ješ, jej dobro. To tudi že sama dolgo časa vem.
Ko bi videli mojo »špajzo«, bi se prijeli za glavo: kompoti, marmelade, vložena zelenjava, sokovi, sadje, pa seveda kaj mastnega. Le enkrat živim!«
Novo leto, -nove cene, zakaj ZIS jih ne zaklene, da bi celo leto počivale in ne kar naprej divjale!
Pepca Juršič
Inventura v 1983.
Na začetku novega leta se vedno ozremo nazaj na preteklo leto in ugotavljamo, kako smo poslovali, kaj je potrebno izboljšati, katere napake moramo odpraviti, pregledamo pa tudi uspehe, ki smo jih dosegli.
Enako (delo v januarju opravljamo tudi v inventurni ,sl|užbi pri sestavi inventurnega elaborata. Pregledamo delo, ki ga je naša služba opravljala celo leto, prav tako pa tudi delo komisij, ki so delovale le ob koncu leta. Zaključki, ki jih ugotovimo, so delno tudi vodilo za bodoče delo. In kaj lahko ugotovimo za leto 1983 iz zornega kota inventurne službe?
Najbolje, da igremo lepo po vrsti in pričnemo z osnovnim materialom — surovinami.
Splošna ugotovitev je, da so se zaloge občutno zmanjšale. Mnogo manj je na zalogi hlodovine, žaganega lesa, ive-ric in furnirja. Težko je ugotavljali ali je to dobro ali slabo. Verjetno se p v tem izražajo težave pri nabavi. Zaloge repromateriala so nekako enake tistim v prejšnjih letih. Določene težave se pojavljajo pri pohištvenih ceveh, katerih zaloga je včasih kritična za normalno poslovanje. Lahko pa ugotovimo zelo pozitivno stran pri (zalogah repromateriala. Nabavlja se res samo tisto, kar rabimo in ne ustvarjamo nekaterih nepotrebnih zalog, kar je bil (primer v prejšnjih letih.
Polizdelki so poglavje zase in ob inventurah je možen najboljši pogled na uporabnost le-teh. Še vedno imamo na zalogi nekatere polizdelke, ki so namenjeni za končne izdelke, katere smo umaknili iz proizvodnega programa. Med letom je inventurna služba z zapisniki redno opozarjala pristojne službe na predelavo oziroma odpis neuporabnih polizdelkov.
Pri vseh do sedaj navedenih materialih se lahko pohvalimo, da je skladiščna evidenca urejena in da so dejanske zaloge enake knjižnim. Nekoliko težav smo imeli le v tozdu 2, kjer pa računamo, da se bo v letu 1984 stanje popravilo s prehodom na ročno razknjiževanje.
Pri finalnih izdelkih pa se že iz leta v leto srečujemo iz isto problematiko. Matična skladišča (v tovarni) so solidno urejena, zato pa je mnogo več težav v dislociranih skladiščih. Razlike, ki se pojavljajo vsako leto, so vredne premisleka. Resnica je, da razdalja od matične tovarne naredi svoje in tudi pošta z dokumenti počasi potuje, toda to ni izgovor. Napake, ki se pojavljajo na med-Skladišenih prenosih, so prepogoste. Čutiti je tudi premajhno povezanost skladiščnikov s prodajnimi referenti in matičnimi skladišči. Opozoriti pa moramo tudi na zelo slabe skladiščne pogoje, predvsem v Sarajevu in in a premajhno kadrovsko zasedbo v celjskem skladišču. Vzrok za mnogo napak je tudi izpolnjevanje dokumentov v prodaji brez vednosti /skladiščnikov. Po pogovoru is skladiščniki dislociranih skladišč lahko ugo-
tovimo, da ne prejemajo nobenih navodil o uvedbi novih tipov — izdelkov, o spremembah operativnih šifer in nazivov. Mnogokrat 'se tudi pritožujejo, da izdelki »za znanega kupca« v skladiščih tako rekoč samo »prespijo«, namesto da bi jih takoj z vagona peljali kupcu. To pa bi bilo mogoče, če bi bili skladiščniki obveščeni o tem, kam je roba namenjena. Boljši rezultati pa bi bili ob inventuri dosegljivi tudi z večjo prizadevnostjo skladiščnikov samih in z rednim kontroliranjem dnevnikov gibanja zalog, za katere pa trdijo, da jih tudi ne prejemajo redno (dislocirana skladišča).
Velikokrat je naša služba že opozorila tudi na stare izdelke, ki se nahajajo v skladišču že več let (4—6 let). Nujno je take izdelke oceniti, ker niso več 1 A kvalitete iin jih je treba prodati na razprodaji. Če (pogledamo druge delovne organizacije, redno »čistijo« skladišča z razprodajami zastarelih oziroma opuščenih programov.
V novembru in decembru so bile opravljene tudi inventure drobnega inventarja. Zaključimo lahko, da smo na tem področju nekoliko napredovali, vendar ne toliko, da bi se lahko zadovoljili z rezultatom. Marsikateri neposredni vodje še niso seznanjeni z dokumentacijskim poslovanjem drobnega inventarja. (Zadolžitve je potrebno preverjati tudi med letom in redno odpisovati drobni inventar. Zadolžitve sodelavcev, ki so zapustili našo DO, so še vedno v seznamih. Bolj strogo pa je potrebno nastopati tudi pri manjših osebnih zadolžitvah, kajti orodje danes mi poceni.
Pri osnovnih sredstvih se ne bi posebno zadrževal, -razen s pripombo, da bi bilo potrebno -obnoviti inventurne številke.
To naj bi Ibil pregled ugotovitev inventurne službe, ki se nanaša predvsem na splošno stanje v skladiščih, ne pa na sam popis in dokumentacijsko
urejanje-	Mitja Redja
»Če sem zares iskren, moram povedati, da ne stojim na avtobusni postaji zaradi kake potrebne poti, temveč zaradi neke ženske.
Moj hobi so dekleta in žene, torej ženske, ... kje in kdaj pa ni pomembno.«
»Šivam in pletem, kvačkam in zopet šivam in pletem. Ne veste, koliko ceneje je, če sam kaj narediš.
Vmes pa pogledam televizijo ali pa mulca, ki se noče učiti.«
V trgovini s čevlji:
»Pokažite mi tiste čevlje, pa še tiste, pa one, pa tiste na vrhu police, pa te v izložbi. Veste, da mi niso nobeni všeč!«
»Moj konjiček je popravljanje drobnih stvari v stanovanju. Skoraj je ni stvari, ki je ne bi sam zmogel. Sam popravim pralni stroj, radio, likalnik, štedilnik, hladilnik, da o bolj enostavnih delih sploh ne govorim.
Včasih mi je kar dolgčas, ker ni ničesar za popraviti.«
»Nekateri se mi smejijo, ker sem že star, pa vendar vsak večer tečem po bližnjem polju. V stolpnici se nikoli ne vozim z dvigalom in v Kamnik jo večkrat kar peš mahnem.
Nikoli nisem prehlajen in nikoli slabe volje.«
»Toliko boš imel od življenja, kolikor Lep spomin na hribe. Ni pomembno od si ga boš sam uredil. Drugi nate ne bodo kdaj. Od spomladi, poletja, zime. S pri-veliko gledali.«	jetno družbo je vedno lepo!
Izdaja v 2100 izvodih Industrija pohištva Stol Kamnik. Glasilo urejajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Franc PE-STOTNIK in člani uredniškega odbora: Franc RAVNIKAR, Andrej PERČIČ, Vinko JAGODIC, Danica KOČAR, Tone ŠIMENC in Sonja ZORN. Lektor: Ivan SIVEC. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo delavci Stola brezplačno. Natisnila TISKARNA LJUBLJANA v
Ljubljani. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.