w ZETALSKE NOVICE GLASILO OBČINE ZETALE DECEMBER 2016 LETNIK 15 M O a a to C to > ^t ** :.. Of« j- ;. . V? : ' S' : AKTIVNOSTI V DRUŠTVU PODEŽELSKIH ŽENA OBČINE ŽETALE V mesecu juniju 2016 smo članice Društva podeželskih žena Občine Žetale prejele vabilo z vsebino: »Vabljene na poučno ekskurzijo petega julija 2016.« Vabilo je oblikovala naša predsednica ga. Darinka Kodrič, ki jo je že večkrat povabila na izlet turistična vodička ga. Alenka Veber. Iz sončnih Žetal smo se odpeljale ob sedmi uri. Bilo nas je 50. Na Trojanah smo se ustavile ob kavi in velikem krofu. Veselo razpoložene smo prispele v Ljubljano, kjer se nam je pridružila vodička in nam predstavila program. V Rakeku smo si ogledale cerkev Srca Jezusovega, ki je pomembno Plečnikovo delo. Sledila je vožnja mimo Cerknice, ustavile smo se v starem trškem jedru, kjer je nekoč stal največji proti- turški tabor. Osrednja točka naše ekskurzije je bilo Babno polje, ki je znano kot najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji. Spoznale smo Rihtarjevo domačijo, rojstni kraj izseljenskega pisatelja Franka Troha, po domače Rihtarjevega. Domačija je stara več kot 200 let. Z vso predanostjo in ljubeznijo jo obnavlja in dograjuje pisateljeva pranečakinja Alenka Veber, vodička naše ekskurzije. Gospa Alenka je ponosna na več kot 200 let staro skrinjo, ki krasi Rihtarjevo kaščo - prostor, kjer Alenka predstavi življenje in delo pisatelja Troha. Ogledale smo si tudi najstarejši objekt v kraju Babno polje, cerkev svetega Nikolaja. O tem kraju je znanih več legend iz časa turških vpadov, med njimi tista o turškem po- boju prebivalcev Babnega polja iz leta 1420. Življenje si je rešila le ena prebivalka, ker se je zakopala v gnoj in preživela. Znana je tista o VRAŽJEM vrtcu; od tam je moral zbežati sam vrag, saj ga je pregnala baba, ki se je postavila na roke. Takšnega babjega položaja se je vrag ustrašil in za vedno zbežal. Osrčje Gorskega kotar-ja nas je že imelo v svojem objemu, zanesljivi šofer nas je zapeljal preko mednarodnega mejnega prehoda Prezid in še naprej do KOZJEGA VRHA, ki sodi med Zetalske novice nW 5 najvišje naseljene kraje v Gorskem kotarju. Pripeljale smo se v Čabransko dolino, kjer ureja utrip življenja reka Čabranka, ki je levi pritok reke Kolpe. Na KMETIJI PINTAR so nam postregli z njihovimi domačimi siri. Ogledale smo si mestece Čabar - srce Gorskega ko-tarja, le junaka Petra Klepca ni bilo na spregled. Ustavile smo se v Plešcah, kraju, imenovanem po ljudeh, ki so radi plesali. Za ta kraj je značilna Palčeva šiša -pomnik sožitja slovenske, hrvaške in nemške kulture. V tem kraju smo imele tudi okusno kosilo. Kmalu smo zaključile potepanje po Hrvaškem, ko smo si ogledale še FE-LANKIN MLIN in MALINA-RIČEVO ŽAGO na rečici Gerovčica. Poslovile smo se od majhnega kraja Zamost na Hrvaškem, kjer smo doživele hrvaško prijaznost in gostoljubnost. Vrnile smo se v Babno polje, kjer smo lahko kupile spominke. Pot proti domu je bila nočna, vesela, ostali so spomini na bogato preživet dan. Šesti julij je bil zopet običajen dan, napolnjen z gospodinjskimi opravili. V oktobru smo se sestale v naši društveni sobi in se pogovorile o sodelovanju na občinskem prazniku. Za 10 članic sta bila petek in sobota v oktobru ustvarjalna dneva, saj so napekle sladic in jih ponudile na proslavi občinskega praznika. Gospa Krista je izdelala bogat aranžma, ki je krasil oder. Nastopil je dan, ko so se naše članice urile pri pripravi riža na več načinov. Tudi priprava mehiških jedi 7. decembra je bila zanimiva. Članici našega društva Veronika in Brigita sta se udeležili medobčinskega srečanja v Juršincih. Bilo je zanimivo in pestro. Predsednica društva ga. Darinka Kodrič in zelo aktivna članica našega društva ga. Anica Krušič sta se udeležili peke jabolčnih zavitkov v občini Zavrč. Bilo je tekmovalno in zanimivo. Za našo predsednico go. Darinko Kodrič pa je bil zanimiv 17. november, ko se je kot botra udeležila ODPRTJA PREDORA NA MEJNEM PREHODU V GRUŠKOVJU. Bila je tudi dobra govornica, dogodek pa je popestril KVARTET DOBRINČEK. Čas hitro mineva za naše članice, saj je čas dela v domači hiši, čas adventa, prihajajočega praznika -miru in tišine ob božiču, čas ob novem letu 2017, zato vam članice društva Podeželskih žena Občine Žetale želimo zdravo, srečno in uspešno vzdušje v družini z ljudmi, s katerimi živite. Naj vam bo blagoslovljen čas življenja. Preberite še članek Spomini na kožuha- nje pri Kolarjevih v Dobrini, ki ga je zapisala ga. Skoko-va. Do izida naslednje številke Žetalskih novic lepo pozdravljeni in nasvidenje. ZA DRUŠTVO M.K. MOŠKI ZBOR KD ŽETALE Prve snežinke napovedujejo čas, ko bodo dnevi prekratki in večeri ter noči predolge, člani MOPZ KD Žetale pa se veselo pripravljamo na božično novoletni koncert. K sodelovanju so nas povabile naše prijateljice, ki bodo proslavile tudi petnajsto obletnico prepevanja. Omeniti velja, da kulturni praznik ne more mimo brez domačih fantov. 17. februarja smo povabljeni v Štore na koncert Slovenska domača pesem tamkajšnjega pevskega zbora, pa materinski dan, in že bo tu naše slavje. V začetku februarja namreč mineva deset let, odkar smo po nekajletnem premoru ponovno stopili skupaj stari ASI in si eno po domače zapeli. To je čas, ko smo dolžni vam, dragi prijatelji, pokazati, zakaj nam ob dolgih zimskih večerih ni dolgčas in kaj smo delali 10 let. Lepa slovenska pesem je tista, ob kateri preživimo vsako sredo zvečer po dve uri, ko se bliža nastop, pa dvakrat na teden. Veseli smo, da je Občini Žetale uspelo obnoviti in preurediti dvorano, za naše delo izredno pomemben dosežek. Veseli smo vašega obiska; veseli, da vas vedno več prihaja na prireditve, kjer sodelujemo. Zelo veseli bi bili mladih junakov, saj je naše povprečje preko petdeset. Vabimo vas, da nas s svojim obiskom počastite na vseh prireditvah. Upamo in želimo, da vas čas z nami vsaj malo razvedri in za trenutek pozabite vsakdanje skrbi. Želimo vam lepe praznike in SREČNO NOVO LETO. za KD, Miran Skok 24 W Žetalske novice PRIZNANJE JAVNEGA SKLADA ZA KULTURNE DEJAVNOSTI PTUJ ZA 15 LET DELOVANJA ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA V ŽETALAH 2.12.2016 je Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti, svet Območne enote Ptuj, podelil Ženskemu pevskemu društvu Žetale priznanje za ohranjanje nacionalne kulturne dediščine. Priznanje je bilo podeljeno na osrednji prireditvi JSKD, Območne izpostave Ptuj v dvorani Narodnega doma Ptuj. Med drugimi dobitniki priznanj na tej prireditvi sta bila tudi gospa Lojzka Merc, za raziskovalno delo (Trstenke) in gospod Jože Derniko-vič, dolgoletni zborovodja, organist in mentor v Cirkulanah in v širšem ptujskem območju. Z obema je imel Ženski pevski zbor Žetale v preteklosti dobro sodelovanje. V pestrem kulturnem programu so med drugimi nastopile Trstenke iz Podlehnika, vokalna skupina Cantilena KD Pod-lehnik, ter Tamburaški orkester iz Majšperka. Podelitve so se udeležile Anica Jus, Veronika Pulko in Viktorija Kidrič, ki je v imenu zbora priznanje tudi prevzela. V letu 2016 praznuje enski pevski zbor Žetale 15 let obstoja in delovanja. Saj morda se zdi, da to še ni veliko. Pa vendar vemo me ženske v zboru, da ni tako preprosto vztrajati toliko let. Prizadevamo si, da zapeta pesem ne bi zamrla, da bi živela med nami, v našem kraju in tudi širše. Ob skromnih finančnih okvirjih moramo biti pri tem pripravljene nositi same tudi del stroškov, ki so seveda nujno prisotni in brez tega ne gre. Zato cenimo vsako podporo, sodelovanje in tudi priznanje, ki ga prejmemo. Na tem mestu izrekam skromno zahvalo vsem tistim, ki so nas opazili in podprli, da smo bili del te prireditve in veselje nad tem, da je bilo ŽPZ Žetale dodeljeno priznanje za ohranjanje nacionalne kulturne dediščine. To je močna vzpodbuda za naprej, hvala! Letošnje aktivnosti Ženski pevski zbor Žetale zaključuje s predbožičnim letnim koncertom, s katerim želimo ustvariti malo prazničnega vzdušja in našim občanom in sokrajanom po- dariti prijetno kulturno prireditev in vsem zaželeti vse dobro v letu, ki že prihaja. Vikica Kidrič VOŠČILO Bližajo se prazniki, ki se razlikujejo od ostalih. Imajo dušo in so nekaj posebnega. Lepo praznovanje BOŽIČA, v letu 2017 pa naj vas spremljajo besede Janeza Medveška: Bodite DOBRI in stotero se vam bo povrnilo. Bodite SREČNI in trosite srečo naokoli. Ostanite ZDRAVI in pomagajte tistim, ki so pomoči potrebni. Bodite vse dni prihodnjega leta LJUDJE. OO RK Žetale w 3 letalske novice DA BI NAM BILO LEPO Društvo podeželskih žena združuje dekleta in žene našega kraja z namenom, da bi se po opravljenem delu doma in v službi družile, skupaj ustvarjale, poklepetale; skratka, da bi se imele lepo. V jeseni pripravimo na Kolarjevi kmetiji že tradicionalno kožuhanje. Vsako leto se nam pridružijo novi obiskovalci, tudi otroci. Prav je, da opravljamo delo, ki je bilo v preteklosti eno najpomembnejših jesenskih opravil. Ni treba posebej poudarjati, da je na kožuhanju veselo, da delo ni preveč naporno in da se vmes pridno krepčamo z dobro kapljico in prigrizki. Z obujanjem opravil in običajev bodo mladi vedeli, kako so naši predniki nekoč živeli in preživeli. V sredini oktobra se članice društva vsako leto odpravimo na krajši izlet. Letos smo se odpeljale v Rogaško Slatino. Ogledale smo si paviljon kaktusov, Anin dvor in si privoščile še kosilo v gostišču Pod goro. In rečemo lahko: bilo nam je lepo! Miran Skok ■ 'vr â \r-' ■■- t" j-l V- >-* ' 1 •' ' ■" /V- , i i> ■i l/l i %% f v '' nr f < uiï OBNOVLJENA TOPOLOVCEVA KAPELA V JESENICI Sredi maja, natančneje 14.5.2016, je farni župnik g. Ciril Čuš blagoslovil kapelo, ki jo je družina Topolovec iz Nadol 11 v celoti popolnoma obnovila. Ob tem je bila na željo gospodarja Franca darovana tudi maša za vse žive in pokojne sorodnike družin Topolovec, Prevolšek, Bedenik in Stojnšek. Maše se je udeležila večja množica obiskovalcev od blizu in daleč. Kar nekaj od teh je za to priložnost darovalo tudi svoj prispevek. Kapela je bila (kot to v svoji knjigi »Žetale« navaja pisec Lojze Gajšek) na tem mestu postavljena okrog leta 1880. Kapela je kljub prizadevanju domačih v zadnjih letih močno propadala, saj je bila narejena iz preprostih materialov; vrh tega pa je bila pred leti tudi okradena. Tiha želja domačih in še koga od nas vaščanov je bila, da se kapelo nekako reši pred propadom. Beseda je dala besedo in padla je odločitev. Kapelo bomo v celoti obnovili. Topolovčevim sta pomoč ponudili še Stojnškova in Prevolškova družina (sosedovi). Tako smo bili že trije. Poldi Prevolšek je bil še posebej vesel obnove in je s pridom uporabil svoje zidarsko znanje. Povedal nam je, da mu je kapela pri srcu zato, ker je bila zgrajena na željo njegove babice, ki je bila rojena na domačiji Topolovčevih. Franc Stojnšek, pisec tega prispevka, pa sem sodeloval po svojih močeh pri tistih delih, kjer sem čutil, da bom koristen. Seveda so pri delu nastajali določeni stroški, ki smo jih po lastni želji (in zmožnostih) prevzemali nase. Za dela, ki jih nismo mogli opraviti sami, smo imeli to srečo, da smo dobili mojstre, ki so na to gledali iz »spon-zorske« strani. Za njihov trud in dobro voljo smo jim zelo hvaležni. Obnova se je pričela maja 2015, potekala je po fazah in v času, ko ni priganjalo drugo delo na kmetijah. Ker je potok ■L JU t Jesenica nekoč že prečkala brv, po kateri je tekla pešpot, se je porodila želja, da bi obnovili tudi to. S tem bi bil omogočen lažji dostop do obnovljene kapele, saj se do prejšnje po porušitvi brvi ni moglo drugače kot naokoli čez njivo. Koliko ur dela je bilo vloženih v obnovo, nismo beležili; kot pa pove sosedov sin Jože, jih ni štel zato, ker bi se slišalo preveč. Z očetom Francem sta za delo porabila ves prosti čas, gospodinji Nežiki in snahi Greti pa sta prepustila skrb za kulinarične potrebe delavcev. To sta obe vzeli skrajno resno. Ves čas obnove nas je spremljalo veselo in prijateljsko vzdušje, ki je pripomoglo, da smo delo lažje in bolje opravili. Sedaj, ko je od blagoslova poteklo že nekaj časa, lahko z veseljem povem, da se marsikdo poda preko brvi do kapelice in si jo ogleda. Nekdo mogoče kaj zmoli ali premišljuje ali pa samo občuduje naravo. Vsekakor lepo poslikana kapelica pritegne marsikateri pogled. Njeno notranjost krasi novi kip Marije, priprošnjice za mir. Ta je v današnjem času še kako potreben. Vabljeni v njeno bližino vsi, ki vas pot ponese mimo. Franc S. w 3 letalske novice ŽUPNIJA ŽETALE ADVENT 2016 V teh hladnih dneh, ko že vse diši po zimi, se oziram nazaj na dogodke, ki so se dogajali v drugi polovici letošnjega koledarskega leta. Avgusta smo pri Mariji Tolažnici kot vsako leto obhajali Jarmek. Letošnjo slovesnost je vodil župnik iz Luč, g. Viki Košec. Ta dan se nas na hribu Brezje vsako leto zbere lepo število domačinov, romarjev in rojakov iz Žetal, ki se na ta praznik radi vračajo med svoje sorodnike in znance in se z njimi srečajo. Kmalu po Jarmeku, drugega septembra, obhajamo v naši župniji celodnevno čaščenje. Ta dan je najsvetejše ves dan izpostavljeno na oltarju, katerega lahko počastimo s svojim obiskom cerkve, molitvijo in sklepno mašo, ki je zvečer. September je mesec, ko se prične šolski pouk, za veroučence pa tudi verouk. Letos je v prvi razred vpisanih 11 otrok. Nekoliko je spremembe v drugem in tretjem razredu, ki imata letos uro verouka združeno, saj ni bilo možno uskladiti urnika s šolskimi obveznostmi. V letošnjem letu je po Sloveniji romal kip fa-timske Marije in obiska te Marije smo se veselili tudi v Žetalah. Marija romarica je k nam priromala prvega oktobra zvečer, ko jo je pričakala polna cerkev. Ob Mariji smo se zbrali domači župljani, pa tudi verniki iz drugih župnij. Pred Marijo smo molili in se ji priporočili. To noč je bila cerkev odklenjena, saj je bil vedno nekdo z Marijo. V nedeljo, 2. oktobra, smo obhajali Mihaelovo nedeljo. Slovesnost je vodil dr. Stanislav Sla-tinek, ki je prišel med nas, da nas je nagovoril in bla- goslovil obnovitvena dela, ki so potekala v župnišču. Popoldne smo se ponovno zbrali v cerkvi, ko smo se poslovili od fatimske Marije in jo pospremili v sosednje Stoperce. V tednu pred Mihaelovim se je v naši župnijski cerkvi urejal kor, saj naš cerkveni pevski zbor lepo prepeva in obogati slovesnosti v župniji. Stare orgle, ki se niso uporabljale, so se odstranile, na koru pa je bilo potrebno narediti novi pod in ograjo, tako da je nastal lep prostor, dovolj velik za naš zbor. S prvo adventno nedeljo se je pričelo novo cerkveno leto. Znamenje adventa je adventni venec s štirimi svečami, ki predstavljajo štiri adventne nedelje pred božičem. V soboto pred prvo adventno nedeljo je bilo v naši veroučilnici in cerkvi zelo živahno, saj se je zbralo preko trideset otrok, ki so ob pomoči katehistinje Andreje izdelovali adventne venčke in jih položili pred oltar v domači cerkvi, kjer jih je g. župnik blagoslovil. Po maši so jih odnesli domov, kjer se bodo s svojimi družinami zbirali ob venč-ku, prižigali svečke, molili in se tako pripravljali na prihajajoči božič. Vsi otroci vedo, da 6. decembra goduje sv. Miklavž, ki po legendi otrokom prinaša darila. Zato smo tudi v naši župniji v nedeljo, 4. decembra, pripravili miklavževanje. Dramska skupina je pripravila lepo igro o Miklavžu, na harmoniko je zaigral Uroš, nato pa je prišel tudi Miklavž, ki je otrokom razdelil darila. Koledarsko leto se počasi poslavlja, pred nami so božični prazniki, na vrata počasi že trka novo leto. Naj bodo prihajajoči božič- ni prazniki bogato doživeti, predvsem v naših družinah; v prihajajočem letu pa naj nas spremlja obilje Božjega miru in blagoslova na vseh naših poteh. S. G. Zetalske novice nW 5 NOVA kapela v kočicah na domačiji cepovih Lep, s soncem obsijan in z malo vetra, je bil sobotni dan, ko se je v Kočicah v zaselku Vinarje zgodil dogodek, ki je privabil mnogo ljudi od blizu in daleč. Odprli in blagoslovili smo novo kapelo, posvečeno Mariji, ki je namenjena kristjanom, ki verujejo v krščanstvo in jim je v pomoč v življenju. Franc Cep, ki je na to misel prišel že pred več kot petimi leti, se je po treh letih razmišljanja odločil, da projekt izvede ter se lotil izvedbe. Kot je dejal, ga je ta misel spremljala in pripeljala do te točke, ko se je odločil, da to izvede. Najprej je iskal debelo lipovo deblo, ki ga je našel v Beli Krajini. Odpravil se je po njega in ga odpeljal v obdelavo k mojstru Alojzu Grabrovcu in Gregorju Samusturju. Letos spomladi je začel s postavitvijo same kapele. To mu je tudi uspelo in 8. oktobra 2016 smo se zbrali ob postavljeni kapeli. Ta dan je bil še bolj javno zaznamovan, ker se je povabilu odzval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Ob pomoči domačega župnika g. Cirila Čuša sta blagoslovila kapelo, posvečeno Mariji v nepozabni slovesnosti. Slovesnost je bila res izjemna, v duhu vere in krščanstva ter domačih žetalskih pevcev, ki so lepo odpeli pesmi. Na koncu, ko je bilo blagoslova kapele konec, se je začelo veselo druženje pozno v noč ob jedači in pijači. Pobudnik postavitve kapele Franc Cep se še enkrat zahvaljuje gospodu nadškofu Alojziju Cviklu, domačemu župniku g. Cirilu Čušu, žetalskemu mešanemu pevskemu zboru in vsem, ki so pomagali prej ali ob samem dogodku ter prispevali svoj trud. In tako kot je zaključil gospod Alojzij Cvikl, bi z naslednjimi besedami končal tudi jaz: »Ne pozabimo na vero. Prihajajte h kapeli, posvečeni Mariji, ter postojte pred njo z mislijo in molitvijo.« Jože C. PREDAJA DEFIBRILATORJA AED V UPORABO V okviru praznovanj ob občinskem prazniku smo v soboto, 8. 10. 2016, pripravili slovesnost in predali v uporabo defibrilator. Nameščen je na fasadi stanovanjskega objekta v Dobrini 14, ki je v lasti Občine Žetale. Slovesnosti so se poleg članic in članov OO RK Žetale udeležili še predsednik in sekretarka območnega združenja RK Ptuj Aleksander Solovjev in Marjana Cafuta; župan Občine Žetale Anton Butolen; svetniki Občine Žetale; predstavniki društev in krajani. V kulturnem programu so sodelovali Alen Ros z igranjem na harmoniko, Sara Krčar z igranjem na violino in Filip Potočnik z igranjem na klarinet. Za dobro voljo in veselo razpoloženje so poskrbele Vesele Polanke iz Cirkovc. Pavla Veler nam je nazorno pokazala, kako se v primeru srčnega zastoja nudi prva pomoč in uporabi defibrilator. Člani in članice OO RK Žetale smo ponosni, da nam je uspelo izpolniti obljubo iz lanskega leta, ko smo ob občinskem prazniku na tržnici dobrodelnosti pričeli z zbiranjem prostovoljnih prispevkov za nakup defi-brilatorja. Tako zbranim ohrabrujočim 500 evrom so nekaj sredstev primak- nili še DU Žetale, Društvo podeželskih žena Žetale in PGD Žetale in tako je začetni znesek znašal 600 evrov. Razliko do polne cene smo dodali s sredstvi, zbranimi s koledarji ob zaključku lanskega koledarskega leta. Dobavo AED defibrilatorja smo izvedli skupaj z Območnim združenjem RK Ptuj, saj imajo neprecenljive izkušnje z dobavitelji. Po predračunu znaša vrednost skupaj z DDV: - AED defibrilator 1.342 evrov - zunanja omarica : 450,91 evra - skupni znesek: 1.792,91 evra. 24 W Žetalske novice Skupaj z Občino Žetale smo našli lokacijo za namestitev - pročelje hiše v Dobrini 14. Na našo prošnjo je bilo izdano soglasje za namestitev defibri-latorja, možnost priključitve na elektriko, prav tako pa so nam zagotovili pomoč pri sami namestitvi. In zakaj smo izbrali ravno to lokacijo.? V Gasilskem društvu Žetale je bil lani nameščen prvi defibrilator na območju Občine Žetale. Ker je pri zastoju srca čas tisti, ki najbolj pomembno odloča o možnosti preživetja, je smiselno, da se te naprave razporedijo po terenu. Tukaj v Dobrini se stikajo poti i z Nadol , Kočic i n dru gi h zaselkov. Upamo in želimo si, da bo podobna naprava v bližnji prihodnosti nameščena še v drugih zaselkih naše občine. S predajo defibrilatorja v javno uporabo smo prispevali velik korak na poti k skrbi za ohranjanje zdravja naših občanov. S to namestitvijo se bo zmanjšala lisa, ki označuje nepokrita območja Slovenije, kjer te nujno potrebne naprave še nimajo. Naslednji korak, ki ga bomo v OO RK Žetale naredili v nadaljevanju te poti, pa bo, da bomo kmalu organizirali izobraževanje in predavanje za zainteresirane občane, ki bo zajemalo nudenje prve medicinske pomoči - oživljanje in vaje za uporabo defibrilatorja. Želim si, da bi bila potreba po uporabi tega aparata čim manjša; ko pa se bo nujno potrebovala, naj bo pomoč učinkovita in pravočasna. Irena Vodušek AED REŠUJE ŽIVLJENJE Srčni zastoj je eden vodilnih vzrokov smrti v Evropi. V 80 odstotkih govorimo o t.i. primarnem srčnem zastoju, ki je posledica bolezni srca, v 20 odstotkih pa o sekundarnem srčnem zastoju, ki je posledica bolezni dihal ali krvnega obtoka. 60-80 odstotkov srčnih zastojev se zgodi izven zdravstvenih ustanov. V večini primerov je povprečni čas od klica do prihoda strokovne pomoči 5-8 minut oz. 8-11 minut do prve defibrilacije. Čas se temu primerno podaljša z oddaljenostjo reševalne ekipe. Izjemno pomembna je res hitra pomoč tako oboleli osebi, ker v teh primerih štejejo minute. Preživetje bolnika in njegova nadaljnja kvaliteta življenja sta odvisna zgolj od očividca, ki začne temeljne postopke oživljanja in uporabi AED. Okvare možganskih celic, ki so zelo občutljive na pomanjkanje kisika, se namreč pričnejo že po 4 minutah, smrt možganov pa nastopi po 10-15 minutah srčnega zastoja. Kaj pravzaprav je AED? AED je kratica za Avtomatski Eksterni=zuna-nji Defibrilator. To je naprava, ki sama izvede analizo srčnega ritma; zunanja, ker jo damo na prsni koš; in ta naprava defibrilira, kar poenostavljeno pomeni, da, če je to potrebno, naprava zresetira nevarni srčni ritem, ki je pripeljal do srčnega zastoja. Oseba, ki se ne odziva, ne diha normalno, kjer ne čutimo utripa, potrebuje temeljne postopke oživljanja. To so razmeroma enostavni ukrepi, ki zajemajo izvajanje stisov prsnega koša in globoke vpihe. Vsaka pomoč je koristna, tudi če je izvajanje ukrepov strokovno malenkost pomanjkljivo. Nadvse pomembno je predvsem, da čimprej priskočimo oboleli osebi na pomoč in ji s stiski prsnega koša in vpihi vzpostavimo »zasilni« krvni obtok in dihanje. Ko se na prsni koš namesti še AED, aparat sam analizira srčni ritem in se sam odloči za ukrepanje. Mi samo sledimo govornim oz. pisnim navodilom. Hkrati seveda vedno kličemo številko 112, kamor javimo, kaj se dogaja in počakamo na nadaljnja navodila. Zgodnjo defibrilacijo zagotavljajo ravno programi AED javne mreže, kateri smo se priključili tudi v Žetalah. Z letošnjim letom sta na voljo 2 AED aparata; da se nahaja v Gasilskem domu in drugi v Dobrini. Verjamem, da bi vsak izmed nas po najboljših močeh pomagal osebi, ki bi utrpela srčni zastoj. Z uporabo AED aparata iz naše neposredne bližine je pomoč samo uspešnejša in kvalitetnejša. Mateja Prevolšek, dr. med. Zetalske novice nW 5 PRI KOPŠETOVIH, ŽETALE 8 Bil je sončen petkov dopoldan, cesta suha, veter je premikal veje brez listov. Prometa je bilo malo, ljudi na cesti ni bilo, le črna mačka je prečkala pot. Meni je ni presekala. Pravijo, da niso srečni koraki, če ti črna mačka prekriža pot. V petih minutah sem prispela h Kopšetovim. Gospa Nežika in gospod Janko sta sedela v topli kuhinji. Rahlo sem pozvonila in prijazno sta me povabila h klepetu. Bila sem prijetno presenečena, saj sta dobro razpoložena, zgovorna in pogovor z go. Nežiko, ki živi na tem svetu že od 23. 12. 1932, je tekel v prijetnem vzdušju. Gospa se je rodila v Dobrini, kraju pravimo Prekože pri Pongračičevih. Živela je v družini s tremi brati, Martin in Lojz sta že pokojna, v Ljubljani pa živi brat Viktor. Tudi ena sestra je že pokojna, umrla je pri 60. letih. Sestra Micika živi v Dobrini, včasih so rekli pri Bla-ževih, z njo se večkrat srečata. »Osnovno šolo sem obiskovala v Žetalah. Pot do šole je bila dolga in naporna, a je bilo zanimivo in je hitro minilo. Kot mladenka sem odšla v Kočevje, delala sem v tiskarni in minili sta dve leti mladega življenja. Vrnila sem se v rojstni kraj, prišla sem k sestri Miciki. Tri leta sem delala v PLETARNI v Dobrini. Spoznala sem se z Jankom, 16. aprila 1961 sva se poročila. V najinem zakonu se je rodil sin Tonči, ki živi v Ljubljani. Ima sina Roka, ta je najin vnuk, ki je kot otrok redno prihajal na počitnice. Z dedijem Jankom je najraje igral šah in na sprehodih odkrival lepote Žetal. Zdaj prihaja redkeje, saj si je uredil družino in ima dveletno hčerko, ta je najina pravnukinja. Je živahna, oba z Jankom sva vesela, da jo imava. Življenje nama je teklo ob vsakdanjem delu in skrbeh za preprosto življenje. Avgusta 1965 je mož odšel za boljšim zaslužkom v Nemčijo. Januarja 1966 sem odšla še jaz. Naučila sem se pogovornega nemškega jezika in sem delala v gostilni. Zaslužek je bil slab, zato sem nadaljevala z delom v bolnišnici. Medtem se je rodil drugi sin Jožek, bilo je leta 1971. Ostala sem doma ob sinu, a sem bila skromna. Z možem sva privarčevala toliko, da sva si kupila zemljo v Žetalah 8, kjer je stala še stara hiša, v kateri smo stanovali in začeli z novo gradnjo. Minilo je 9 let življenja v Nemčiji, vrnili smo se leta 1974. Uredili smo zapleteno zadevo z nakupom te domačije in leta 1967 je stekla novogradnja. Srečna sem, da smo zaživeli v novem domu, to mi v življenju največ pomeni, zato sem najraje doma. Potovanje ni moja odlika; saj vam pravim, da sem najraje doma. Vse v življenju mi pomeni vrt. Ko sem bila trdnega zdravja, sem mnogo časa preživela ob delu na vrtu. Vse, kar potrebujemo za vsakdanjo prehrano, je zrastlo na vrtu. Vsako leto je dobro obrodil krompir, bohotil se je rdeči paradižnik in še različna zelenjava. Leta življenja se nabirajo, moč peša, pridelek ni več tako bogat, a vseeno dnevi minevajo lepo, če si lahko urejaš življenje v dvoje. Rada imam rože, balkoni so bili polni cvetja, tudi grede so se bohotile v cvetnem razkošju. Mogoče bo spet tako, ko bo pomlad, saj takrat vse zadehti. Rada zgodaj vstajam, obožujem jasna sončna jutra, se sprehodim po zelenem travniku, prisluhnem ptičjemu petju. Pripravim nama zajtrk, skupaj popijeva kavico in skuham kosilo. Iz kvašenega testa sem rada pekla štrudle, potice, krofe. Rada poslušam radio, pogledam kaj zanimivega na televiziji, imam gospodinjskega pomočnika - to je pomivalni stroj, ki mi zares dobro služi. Sin Jožek pride večkrat domov, pogleda, kako nama gre, peljeva se do trgovine, najpogosteje v Rogatec, kjer kupiva vse potrebno za gospodinjstvo. Večkrat pride sorodnik Peter in me vpraša, če mi kaj pomaga. Prinese mi drva, malo poklepeta in se spet odpelje. Imamo tudi dobre, prijazne sosede, v sili bi nam tudi priskočili na pomoč. Samo da bi nam služilo še zdravje, pa je življenje kljub številnim letom lepo.« Pogovor sva nadaljevala z gospodom Jankom, ki se je rodil 16. avgusta 1934 v Dobrini, po domače so jim rekli Kaj-zerjevi. Družina je bila številna. »Osem otrok nas je bilo; trije bratje, Franci je že pokojni, živi še brat Jože. Sestri Albina in Monika sta že tudi umrli, živijo še Terezija, Angela in Fanika. Dobro se razumemo in se obiskujemo. Osnovno šolo sem obiskoval v Žetalah. Skozi sem dal, kot rečemo, predvojaško vzgojo. Pri vojakih sem bil v Novem Sadu in v Beogradu in leta 1956 sta minili dve leti vojaške službe. Po osnovni šoli sem delal v kamnolomu Dobrina. Minili sta dve leti slabega zaslužka. Leta 1953 sva s prijateljem prevzela vso košnjo pri Kolarjevih v Dobrini. Vse poletje sva kosila. V zimskem času sva »regu-lila« pri kmetu Mohorku. Po odsluženi vojaščini sem se ponovno zaposlil v kamnolomu, nato na Gozdni upravi, pol leta sem delal na Gozdnem gospodarstvu Bled, nato v Brestanici pri Krškem na kmetijski zadrugi. Tam sta minili dve leti in pol, v podjetju Celuloza Krško pa eno leto. Odstrnilo se je bilo že dobrih 30 let mojega življenja in avgusta 1965 sem nastopil delo v Nemčiji kot klepar pri dobri firmi. Leta 1973 sem šel na delo k firmi Reinbahn. Tu sem naredil izpit za avtobus in ga vozil dobro leto dni. Naučil sem se nemškega jezika in leta 1974 sem se vrnil domov. En mesec sem vozil avtobus pri podjetju Izletnik Celje. Dvajset let sem bil zaposlen kot šofer avtobusa pri podjetju CERSUS. Leta 1995 sem zaključil z delom in postal upokojenec. Svoj poklic sem opravljal vestno in z veseljem. Do leta 2014 sem bil še zdrav in ustvarjalen. Pa je prišla tista nemirna noč, vrtelo se mi je v glavi in oplazila me je bolezen - kap. Po zdravljenju v bolnišnici in terapijah sem si toliko opomogel, da govorim, še dobro mislim in se še dobro spominjam preteklosti. Mnogokrat se sprehodim z mislimi po poteh žetalskega lovca. Lovstvo je bilo moj najlepši in najbolj priljubljen hobi. Med lovske vrste sem stopil leta 1963 in več kot 50 let sem bil v vodstvenih organih lovske družine kot referent za turizem, referent za kinologijo v upravnem odboru in mentor bodočim lovcem. Imel sem dobre lovske prijatelje, z vsemi sem imel lepe odnose, najbolj pa sem se zbližal z naravo. Na preži na divje svinje sem preživel mnogo mesečnih noči. Moj ulov je bil bogat, povezan z mnogimi šalami, pa tudi resnimi dogodki. Čeprav sem bil vedno previden in natančen, se mi je zgodilo, da mi 24 W Žetalske novice je v roki razneslo puško, ko sem bil na lovu na kune. To pa je bila sreča v nesreči. V gozdnem področju Ti-sovec-Jamiče sem na skupnem lovu doživel napad divjega prašiča, opraskal me je po levi nogi, v desnem kolenu pa mi je pustil zob. To je bil nepozaben in vznemirljiv dogodek. Razsodno in svetovalno sem deloval na lovske tovariše, mnogokrat sem bil lovovodja. Neštetokrat sem vo- dil nemško govoreče turiste. Večkrat sem bil gost v drugih loviščih, pri drugih lovskih družinah.« Lepi lovski spomini so gospodu Janku ostali na Ribnico, Dravsko polje, Pragersko, Prekmurje, Avstrijo, najbogatejši pa so spomini na žetal-sko lovsko območje. Mini sta dve debeli uri v prijetnem razpoloženju. Gospod Janko je s počasnimi, a zanesljivimi koraki odšel v dnevno sobo, kjer prijateljuje s televizijo, posluša tudi radio, od A do Ž prebere mesečnik Lovec. Vesel je, če ga kdo obišče. Tako minevajo dnevi, se zaokroži leto, nam trem pa je minil petkov dopoldan s klepetom ob kavici. Zaželeli smo si zdravja in moči v letu 2017 in takrat spet nasvidenje, prijazna Kopšetova. Za Žetalske novice M.K. AVTOR FOTOGRAFIJE: TONI BUTOLEN Zetalske novice nW 5 TEREZIJA KOPŠE - NA OBISKU PRI SLAVLJENKI OB 90. ROJSTNEM DNEVU K slavljenki sva se kot predstavnici OO Rdečega križa Žetale podali Veronika Pulko in Vikica Kidrič. To je prijetna aktivnost, ki jo že nekaj let redno izvajamo. Da malo pokramlja-mo s starejšimi, jim poklonimo lepo rožico in, seveda, tradicionalna tortica ne sme manjkati. Mnogokrat so starejši zelo osamljeni in jim na ta način vsaj kakšno urico njihovega življenja polepšamo, z njimi pokramljamo. Zelo nas pa nas veseli, kadar imajo starejši tudi v pozni starosti tako kvalitetno življenje, kot naša slavljenka, ki sva jo obiskali. Moram reči, da sem se zelo veselila obiska. Kar dolgo že nisem videla sosede, ki je bila tako dobro zapisana v moj spomin že od ranega otroštva! Kot osnovnošolskega otroka me je pot vsak dan vodila od doma po klancu navzgor do Pridne vasi in nazaj, vedno mimo njene hiše po praviloma zaprašeni makadamski cesti. Ob nedeljah so se naše pešpoti združevale ali srečevale , ko smo se namenili k maši ali se že vračali od maše domov. V domači cerkvi sv. Mihaela je pela, saj je imela dober glas in veselje do petja. Znana pa je bila tudi kot dobra kuharica. Zato so jo sosedje od blizu in daleč nemalokrat naprosili, da jim je prišla skuhat ob kaki posebni priložnosti (gostije, sedmine,..). Gospa Terezija Kopše iz Čermo-žiš 29 je pred kratkim praznovala svoj 90. rojstni dan! Rodila se je 11.10.1926 kot Terezija Korez. Priimek Kopše je prišel z možem Vincencem. Rodili so se jima štirje otroci. Prva je bila Paulina, nato Alojzija, Ana in kot zadnji Leopold. Življenje v Halozah je bilo trdo in nič kaj prizanesljivo za ljudi, ki so tod živeli in se preživljali z marljivim delom po pretežno strmih pobočjih hribovitega sveta. Zemlja je precej ilovnata in težka za obdelovanje, vreme pa je mnogokrat s sušami in točo močno vplivalo na količino kmetijskih pridelkov. Vsaka pridna roka je bila vedno dobrodošla, vprežna živina pa je bila pri obvladovanju dela nepogrešljivi vir moči. Zgodnja izguba moža pred mnogimi leti, je zato toli- ko bolj prizadela celotno družino. Terezija je tako ostala je s svojimi otroki, s svojo sestro Tilčko in njeno hčerko Vero. Življenje je teklo naprej, skupaj so bili močnejši. Tilčka je dobila zaposlitev v pletarni v Dobrini. Dobrosrčno je delila zaslužek za potrebe pri hiši. Znala je plesti iz šibja , znala pa je tudi zelo lepo plesti tople jopice iz volne, ki so jo izdelovali v tekstilni tovarni v Majšperku. Teta Treza in njena sestra Tilčka sta bili zame pojem sestrske povezanosti. Za dve ženski z otroki, ki nista imeli pri hiši moške roke, je bilo zagotovo vse še zahtevnejše. Kljub vsemu sta zelo uspešno skrbeli za družino in si vedno stali ob strani skozi vse življenje. Otroci so odrasli v poštene in delovne ljudi. Odšli so vsak svoji sreči naproti. Vedno pa so radi prihajali domov pod rodni krov in pripeljali svoje družine, ki so se postopoma širile. Praktično enako, kot otroci, sta na tej domačiji odrasli tudi vnukinji, Paulina Natalija in Ančkina Silvija. Povezanost med vsemi njimi je še danes prav neverjetno velika. Približno dve leti je že od takrat, ko se je štiri leta mlajša sestra Tilčka poslovila s tega sveta. Seveda jo zelo pogreša, pogreša njune skupne po-menke in navade. Hčerka Ančka, ki jo je želja po boljšem življenju odvedla skupaj z možem Stankom v Nemčijo, je vedela, da se bo vrnila in da bodo nekoč spet zaživeli skupaj. Lepa hiša, ki sta jo tukaj postavila, je prostorna in sprejme veliko obiskovalcev. Tam, kjer je bila stara hiša, je sedaj frizerski salon, v katerem vnukinja Silvija striže in oblikuje številne pričeske za vse priložnosti. Sedaj ima gospa Terezija že 6 vnukov in 7 pravnukov. V tej častitljivi starosti je zadovoljna, da je vse lepo urejeno, da je ob njej vedno vnukinja Silvija s svojo družino. Še posebej se je navezala na svojega štiriletnega pravnuka Nina, saj ji ob njem enostavno ne more biti dolgčas. Le nekaj delcev iz njenega življenja sem nanizala. 90 let je kar dolga doba in v teh nekaj vrstic ni mogoče zajeti vsega, kar je bogatilo življenje naše slavljenke. Dve prijetni urici, ki smo jih preživeli skupaj, sta hitro minili. Z Veroniko sva se poslovili z željo, da bi gospa Terezija ostala trdnega zdravja tudi v prihodnje. Prepričana sem, da bi spoštovani slavljenki od srca zaželeli enako prav vsi, ki jo poznajo. Srečno! Vikica Kidrič w 3 letalske novice NA OBISKU PRI GOSPE V deževnem in jesenskem popoldnevu, 22. oktobra 2016, smo članice RK Marija Krušič, Marija Skok in Nada Stres v imenu KORK Žetale obiskale gospo Justo KO-REZ, ki je meseca septembra 2016 obrnila devetdeseti list življenja. Živi na idiličnem hribčku na lepo urejeni domačiji, kjer so še kako vidni sledovi pridnih rok; kjer imaš center Žetal s cerkvijo sv. Mihaela in Marije Tolaž-nice kot na dlani, s prelepo kuliso Resenika in Donačke gore v ozadju. Slavljenka je bila zelo razpoložena in vesela našega obiska. Bistrih misli je razgrnila svoje težko življenje skromnega haloškega človeka v njenih mlajših letih. Veselo smo kramljale ob obloženi mizi in nazdravile še na mnoga leta. Sedaj se nič ne pritožuje, pravi, da ji nič ne manjka. Pove, da po padcu zaradi varnosti hodi s hojico, ki je njena stalna spremljevalka. Za njo skrbi hčerka Nada z družino. Ponosno pokaže uokvirjeno sliko vnukov in pravnukov, ki jo radi obiščejo. Na koncu smo popile še dišečo kavico, ki za gospo Justo nikoli ni presladka, in si obljubile, da se naslednje leto spet srečamo. Nada Stres JUSTI KOREZ, ZETALE NA OBISKU PRI GOSPE ROZIKI SKLEDAR Že peto leto zapored smo člani OORK Žetale obiskali Roziko Skle-dar iz Čermožiš, ki je konec avgusta praznovala 94. rojstni dan. V sproščenem popoldanskem klepetu je izžarevala neverjetno pozitivno naravnanost. Zadovoljna je, da ji zdravje še dobro služi in da se lahko sprehodi po hiši, ob toplem vremenu pa tudi po domačem dvorišču. Prav tako ne občuti osamljenosti, saj je vedno obdana z ljudmi, ki jih ima rada in oni imajo radi njo. Ko smo si nazdravili, smo ji zaželeli trdnega zdravja še vnaprej in si obljubili, da se prihodnje leto spet srečamo. ; .\¡t - ^ ■, ... : * • v\i>/ Na tradicionalnem obisku pri naši najstarejši občanki ge. Roziki Skledar smo bili člani OORK Občine Žetale. Gospa Rozika je nasmejana, rada sprejme vsakogar na obisk, še kaj prebere in se veseli vsakega lepo preživetega dne. Zetalske novice nW 5 ŽETALSKI ABRAHAMOVCI SI i ^i&WmmÊ 'A t mm m ii ¡i t m mJ*t Lepo uvodno besedno vabilo: »SO DNEVI, KI SO VREDNI SPOMINA. SO DOGODKI, KI OSTANEJO V SPOMINU ZA VEDNO. IN SO LJUDJE, KI JIH RAD SREČAŠ.« Po 35. letih od osnovnošolskega življenja smo se v soboto, 17. 9. 2016, ob 19. uri v LOVSKEM DOMU ŽETALE srečali nekdanji učenci: Milan, Franci, Janko, Jožek, Stanko, Ludvik, trije Ivani; in učenke: Betka, Marinka, Marija, Darinka ter dve Ireni. Upravičeno odsotno so bili Sandi, Slavka, Darinka, Marija, Pavla, Viktor pa že dolgo počiva v sveti zemlji v Žetalah. Njemu je bila namenjena minuta molka v spomin. Tako je v uvodu predlagala glavna organizatorka večera, ga. Irena Krivec. Zanimivo in spoštljivo je nagovorila vse prisotne in pozdravila povabljene učitelje. Gospo Jazbečevo z besedami: »To je bila učiteljica, ki nas je naučila pisanja, branja in računanja.« V svet matematike nas je usmeril in naučil gospod Anton Butolen. V svet literature, zakonitosti jezika in ljubezni do branja leposlovnih knjig nas je vodila gospa Krušičeva, ki nam je bila tudi razredničarka. Ob lepi besedi se je oblikovalo prijetno vzdušje, mnogo smeha je bilo ob pripovedovanju prigod, šal, različnih dovtipov, Ivan in Ludvik sta raztegovala mehe, kot pravimo v Žetalah. Razvajali smo se z okusno večerjo, slastnim pecivom in rujno kapljico. Ob klepetanju in smehu je mineval večer, noč se je povesila v rano jutro in bil je čas, ko smo si rekli: »Hvala za lepo preživeto noč in nasvidenje ob prihodnji obletnici.« Če sem Vam bila razredničarka, je prav, da Vam čestitam k Vaši uspešni življenjski poti, k uspehom in spominom na preživeto osnovnošolsko obdobje. Hvala soorganizatorjem - dvema po imenu Ivan, Milanu in še enkrat tebi, ga. Irena, za odlično organizirano srečanje. Hvala in še kdaj nasvidenje v tako prijetni družbi. Za Vas, nekdanja razredničarka Marija Krušič. Ko obupujem, se spomnim, da je vselej zmagovala pot resnice in ljubezni. Bili so morilci in tirani in nekaj časa so se morda koncu so vedno padli. Mahatma Gandhi Upanje je vrsta sreče morda celo največja sreča, ki jo daje ta svet. Samuel Johnson DEDKI IN BABICE V VRTCU Čas, ko ga vnuki preživijo s starimi starši, je zagotovo zelo dragocena popotnica za otrokovo življenje. Dedki in babice so pomemben del družin v današnjem času in so neprecenljivi za vnuke. Vez med njimi smo strokovni delavci vrtca Že-tale želeli še bolj utrditi, zato smo babice in dedke povabili v vrtec. V našem vrtcu je druženje z babicami in dedki postala že tradicija. Medse smo jih povabili v četrtek, 6. oktobra 2016. Otroci so z navdušenjem spremljali prihod babic in dedkov. Predstavili so se s kratkim programom, plesom in petjem ter poželi bučen aplavz. Kaj hitro so jih otroci povabili h »ko-žuhanju« koruze, pri katerem so sodelovali prav vsi in zelo zanimivo jih je bilo opazovati pri delu skupaj. Še lepše, kot v uvodnem delu, jih je bilo opazovati vnuke in stare starše pri skupnem ustvarjanju različnih izdelkov iz naravnih jesenskih materialov. Veliko zanimanja je bilo za izdelovanje mozaikov, glasbil, izdelovanje nakita, mlajši otroci pa so stare starše povabili k trebljenju buč kjer so se prav tako zabavali. Babice in dedki so nam zaupali tudi nekaj pozabljenih narečnih besed iz časov njihove mladosti. Pripovedovali so nam tudi o njihovih igrah, izdelkih iz njihovega otroštva ob katerih so zelo uživali. Druženje so zaključili ob prijetnem klepetu. Stari starši so z zadovoljstvom izrazili željo po ponovnem druženju v prihodnjem letu in mi se že tega veselimo. Vrtec Žetale PRVI ŠOLSKI DAN Pa smo ga pričakali - naš PRVI ŠOLSKI DAN. Šestnajst vedoželjnih otrok je skupaj s starši veselo prikorakalo prvič v šolo. Najprej nas je vse skupaj lepo pozdravila ga. ravnateljica dr. Silvestra Kle-menčič. Sledil je »skok« v prvi razred in otroci so postali učenci OŠ Žetale. Polni pričakovanj so se srečali z učiteljicami, se razgledali po učilnici, se seznanili z delom v 1. razredu in malo poklepetali s sošolci. Za sladko presenečenje pa nas je pričakala slastna torta. V prijetnem vzdušju so polni vtisov skupaj s starši veselo odkorakali domov. A male glave rastejo vneto, prerastejo z letom male rokave, male težave, male besede, male stezice, male razrede... Tedaj je majhnega konec. In napoči veliko. Tako kot pravi Tone Pavček, si tudi mi želimo, da rastete in se razvijate na vseh področjih, da ste v življenju srečni in uspešni. Učiteljici Jožica in Romana SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV OBČINE ŽETALE V nedeljo, 16. oktobra 2016, so se otroci vrtca in učenci šole pod mentorstvom svojih vzgojiteljic in učiteljic predstavili na tradicionalnem srečanju starejših občanov. V pestrem in bogatem kulturnem programu so malčki iz vrtca predstavili pomen prijateljstva, učenci šole pa običaj trgatve. Saša Peršoh 24 W Žetalske novice TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK NA OŠ ŽETALE Kot že nekaj let zapovrstjo smo tudi letos tretji petek v novembru dan začeli s TRADICIONALNIM SLOVENSKIM ZAJTRKOM. To je projekt, ki poteka v vseh šolah in vrtcih, ta dan pa je razglašen tudi za dan slovenske hrane. Ob pol osmih smo sedli za mize in si postregli s kmečkim kruhom, z medom in maslom. Pojedli smo tudi jabolko lokalne pridelave. Dan smo nadaljevali z naravoslovnim dnem. Učencem od 6. do 9. razreda je g. Ivan Ber, lokalni pridelovalec jabolk, jagod in paprike, najprej predstavil svojo kmetijsko dejavnost in pojasnil prednosti lokalno pridelane hrane. Obiskal nas je tudi čebelar g. Silvo Bukšek. Sledilo je delo v delavnicah. Učenci so se pogovarjali z gospo Marijo Krušič o zajtrku nekoč in danes, obiskali kmetijo Skok, pripravili svečan pogrinjek ter kuhali in pekli zdrave jedi. Ena skupina učencev je raziskovala, koliko sladkorja zaužijemo s pitjem sladkih pijač. Ob 10. uri smo v šolski avli, tako kot v številnih šolah po Sloveniji, zapeli Slakovo pesem Čebelar. Valerija Krivec Zetalske novice nW 5 TEDEN KULTURNE DEDIŠČINE - DEDIŠČINA OKOLI NAS Dediščina nas spremlja na vsakem koraku. Ne glede na to, v kakšni obliki jo srečujemo in spoznavamo, nas vedno bogati in nam daje nekaj novega. Z otroci iz vrtca in učenci osnovne šole dediščino okoli nas gledamo z odprtimi očmi. Obiskali smo Muzej na prostem v Rogatcu, Vuko-vo in Pušnikovo domačijo. Učenci so ustvarjali v različnih delavnicah in svoje izdelke predstavili tudi na razstavi. Lidija Šešerko Javni vzgojno-izobraževalni zavod OŠ Žetale od meseca novembra 2016 sodeluje v petletnem projektu "Popestrimo šolo 2016-2021 - Izobraževanje strokovnih delavcev za krepitev kompe-tenc šolajočih". Projekt delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. Namenjen je izvajanju neposrednih vzgoj-no-izobraževalnih aktivnosti z učenci ter usposabljanju strokovnih in vodstvenih delavcev vzgojno-izobraževalnih zavodov. Z njim želimo v sodelovanju z or ganizacijami (gospodarskimi subjekti, javnimi zavodi oziroma nevladnimi organizacijami) vsem našim učencem omogočiti večjo kakovost in višji standard vzgojno-izobraževalnega dela. V okviru projekta smo na šoli izvajali že nekatere aktivnosti, katerih utrinke je moč videti na priloženih fotografijah, vtise pa prebrati v zapisih naših učencev. dr. Iris Merkač, multiplikatorka POŠ