STUDIJSKA ETBLIOTEKA
su attii S ilfo" pa aratiram par"	v fah, w »fdo, is. —pfmbr« »a«.
Posamezna Številka 30 stot.
Letnik U
Urvdmitvo m npralltvot Trat (3), alica S. FnnctKd d'Aaaiti 20> T* kfoa 11-57. Dopisi n*i m potiljajo izključno vndailtv«, 0*1*4, rtkl* aacii« in datu pa npraruitrv. Rokopisi m m miaja NckaaUnoi pisma m ne spre etnaja — Last, založba in tisk Tiskara« „Bdtaost-PoduredniStvo ▼ Gorici: olics G losu* Csrducd it 7, L n. — Teki. It 927 Olsvnl In odgovorni urednik: prof. FtUp Porlc
Zafetak pouka na sradnllh Šolah
Po pravilniku k novemu zakonu o srednjih, šolah, ki je bil izdan z odlokom
štev. 653 od 4. maja 1925., bi se moralo ^ačeti vpisovanje učencev na vse državne in enakopravne srednje šole 21. septembra in bi se moralo zaključiti dne
15. oktobra.
Izpiti, in sicer ponavljalni izpiti za redne učence, sprejemni izpiti za vstop v prvi razred višjih in nižjih, sposob-nostni izpiti za vstop v ostale razrede, morebitni ponavljalni izpiti k tem izpitom, zrelostni in usposobljenostni izpiti, bi se mora.ll vršiti v prvi polovici oktobra.
Začetkom tega meseca pa je izdal naučni minister odredbo, da se morajo vsi omenjeni izpiti vršiti v dobi od 21. septembra dalje, tako da se prične redni pouk na vseh srednjih Šolah 6. oktobra.
S preložitvijo termina za izpite in za
začetek rednega pouka se je naravno preložil tudi termin za vpisovanje. Rok za vpisovanje je bil od ravnateljstev posameznih zavodov določen od 10., 13. in 15. septembra dalje do 30. septembra, 3. ali 5. oktobra.
Temu primerno se je seveda prenesel tudi rok za'vlaganje prošenj za prinustitev k raznim izpitom. Po večini so ti roki že pričeli in se zaključijo različno za razne šole od 15. do 19. t. m.
Tu gre predvsem za sprejemne izpite v prve razrede nižjih oddelkov in za sposobnostne in druge izpite privati-stov. Te prošnje, ki morajo biti spisane na kolkovnem papirju za L 2, morajo biti opremljene' z rojstnim listom, ki mora biti primerno overovljen, s spričevalom o zopetnem cepljenju koz, z izkazom istovetnosti, s predpisanimi šolskimi spričevali in s potrdilom, da je učenec vplačal predpisano vpisnino, ali z listino, da ima gojenec pravico do oprostitve od šolnine.
Od plačevanja šolnine so oproščeni vsi učenci iz istrske, reške in karnar-j Bke pokrajine ter iz sledečih okrožij: Gorica, Gradiška, Idrija, Postojna, Bol-can, Bressanone, Meran in Cavalese. Oproščeni so tudi vsi italijanski državljani iz Dalmacije ter vsi tuji državljani.
Pristojbine za sprejemni izpit znašajo sicer: za 1. razred nižjega oddelka tehničnega zavoda, učiteljišča, gimnazije ali komplementarne šole 60 lir, za ostale razrede nižjih oddelkov: na gimnaziji in tehničnem zavodu 50 L, na učiteljišču 30 L, na komplementarni šoli 25 L, za vstop v prvi razred višjega oddelka tehničnega zavoda ali liceja (klasičnega ali znanstvenega) 150 L, učiteljišča pa 50 L, za vstop v druge višje razrede tehničnega zavoda ali liceja 100 L, učiteljišča 30.
Pristojbina za usposobljenostni diplom na tehničnem zavodu znaša 100 L, na učiteljišču 50 L, za odpustnico na komplementarni šoli 20 L, za zrelostni izpit na liceju 300 L.
Sprejemni, odnosno sposobnostni izpiti so sicer pogoj za sprejem v določeni razred, ne daje pa še pravice do vpisa.
Vpisati se morajo vsi učenci, tudi dosedanji redni učenci. Le-ti se prijavijo za vpis na posebnih formularjih, ki jih dobijo pri ravnateljstvu. Ostali, torej tudi vsi oni, ki so prestali sprejemni izpit, morajo predložiti prošnjo za vpis, in sicer na kolkovnem papirju za 2 L. Kdor se prvič vpiše, mora predložiti vse zgoraj navedene dokumente; kdor prestopi od druge javne ali enakopravne šole samo spričevalo. Ostale dokumente zahteva šola samo uradnim potom.
Ako učenec nima pravice do oprostitve od plačevanja šolskih pristojbin, mora priložiti potrdilo, da je vplačal prvi obrok šolnine, ki znaša za gimnazijo za nižje tri razrede 80, za višja dva 100 L, za licej 150, za nižje razrede tehničnega zavoda 80, za višje 150, za nižje razrede učiteljišča 50, za višje 75, za komplementarno šolo 50 L.	!
Na novo vstopajoči učenci morajo ra-zun tega plačati vpisnino 60 L.
Ob vpisu morajo tudi položiti primeren znesek za spričevalo in razne šolske potrebščine, in predložiti potrdilo, da so vplačali L 30.50 za telovadbo. , Od prijavljenih učencev se sprejme v posamezne razrede največ po 35 učencev. Za sprejem v 1. razred se ozirajo
J>redvsem na uspeh, dosežen pri spre-emnem izpitu, pri čemer imajo prednost oni, ki so prestali izpit v julijskem terminu- Prednost pred vsemi pa imajo vojne sirote. Ob enakih pogojih imajo prednost gojenci nacionalnih konvik-tov v dotičnem mestu, in otroci stari-Šev, ki bivajo stalno v dotičnem kraju ali okrožju, kateremu je namenjen zavod.
gimnazija in licej ter višji in nižji od-
Za pripustitev v ostale razrede velja Bledeči red:
1.	vojne sirote;
2.	učenci, ki prihajajo od nižjega razreda istega zavoda, pri čemer veljata
delek tehničnega zavoda In učiteljišča kot en zavod.
3.	učenci, ne ponavljale!, k* prihajajo od drugih javnih »avodo v;
4.	učenci, ki so se učili v zasebnih zavodih ali doma;
5.	repetentje, javnih ali zasebnih šol.
Sicer veljajo še določbe kakor za sprejem v 1. razred. Kdor ni bil pripu-ščen v kako golo, ker ni bilo več mesta, sme tudi po uvodoma omenjenem roku vložiti prošnjo za vstop v kak drug zavod, kjer misli, da so še mesta na razpolago.
Navedene spremembe v terminih veljajo za šole, ki so zavisne od naučnega ministrstva. Nobena sprememba ni glede trgovinskih in obrtnih šol, ki spadajo pod ministrstvo za nacionalno ekonomijo, ali glede navtične akado-mije, ki je podrejena ministrstvu za mornarico.
Pripomnimo še, da se pričnejo v Trstu 21. tega meseca tudi zadnji zrelostni izpiti za nekdanje realce. Istota-ko je določen na 21. t. m termin tega izpita na odpravljeni realki v Idriji, kakor je razvidno iz tozadevnega sporočila, ki ga objavljamo pod «Dnevnimi vestmi».
Francija in opraSonJe Italijanskih političnih Izseljencev
t	Briandove izjave
RIM, 14. Iz Ženeve poročajo^ da je državni podtajnik Grandi včeraj imel razgovor z nemškim zunanjim talini-strom Stresemannom. Nato je Grandi konferiral s Chamberlainom in s francoskim zunanjim ministrom Briandom. Razgovor, ki ga je imel Grandi z Briandom, se je nanašal na vprašanje italijanskih političnih izseljencev v Franciji ter na poslednji atentat na on. Mus-solinija.
Poročevalcu lista «Popolo di Roma« je podal Briand glede italijanskih političnih izseljencev te-le izjave: Jasno je, da ne bomo dopuščali, da bi italijanski politični izseljenci zlorabljali našo gostoljubnost; vsekakor pa je krivično pripisovati francoskemu narodu krivdo za atentat, ki ga je izvršil Italijan v Italiji. Nekateri italijanski listi so v zvezi z atentatom na M us solini j a zelo neprimerno pisali o Franciji. Znati M vendar morali, da mi obsojamo ta atentat. Zato je tudi neumestno pripisovati francoski vladi kako odgovornost za dejanje, ki ga je izvršil italijanski politični izseljenec v Rimu. Ko je Italijan Luc-cheni ubil avstrijsko cesarico Elizabeto, mar je Avstrija protestirala proti Ita-, liji? In ko je neki Italijan ubil predsed-i nika francoske republike Carnota, ni prišlo nobenemu Francozu na misel, da! bi radi tega zločina obdolževal Italijo. Na vsak način pa smo pripravljeni v; mejah možnosti in v kolikor nam do-) voljuje zakon, proučiti sporazumno z Rimom vprašanje italijanskih političnih izseljencev v Franciji.
PARIZ, 14. Dopisnik «Matina» poroča iz Ženeve, da je Briand glede govora, ki ga je imel Mussolini preteklo soboto z: balkona palače Chigi, izjavil italijanskemu državnemu podtajniku Grandi-ju to-le: Francija nudi gostoljubnost skoraj 800 tisoč Italijanom. Nikakor se ne more od nje zahtevati, da bi poznala politično nabiranje slehernega Italijana, ki prebiva na francoskem teritoriju, i ter mu zabran j evala potovanje v I tali-i ^o. Koliko političnih deliktov so že izvršili Italijani v Franciji in v Švici! In vendar ni nihče pripisoval odgovornost za te delikte italijanski vladi in italijanskemu narodu. Ako bo talijanska policija doprinesla dokaze, da so bili atentati na. on. Mussolinija zamišljeni in pripravljeni v Franciji, bodo naše oblasti brezpogojno ukrenile, da se krivci izženejo in, če bo potrebno, najstrožje kaznujejo.
Dopisnik «Matina», ki je imel razgovor tudi z on. Grandi jem, dostavlja: Tako se je izrazil 'Briand. In katero stališče zastopa Italija? Fašisti zahtevajo, da bi francoska vlada ustavila v Parizu izhajajoči dnevnik italijanskih političnih izseljencev, ki ostro napada on. Mussolinija. Fašisti pozabljajo, da se listi v Franciji ne smejo zatreti po naši ustavi. Morebiten razgovor med .Briandom in Mussolini jem bi brez-dvomno razčistil ne le vprašanje italijanskih političnih izseljencev na Francoskem, marveč tudi zunanjo politiko obeh dežel.
Podrobnosti o atentatorju Lneetfljn
Aretacije anarhistov in komunistov
RIM, 14. V rojstnem kraju atentatorja Gino Lucettija v Avenzi je bilo danes aretiranih več oseb. Atentator Lucetti, jčigar stariši so precej premožni, ni imel nikoli stalne službe. Že v zgodnji mla^ dosti se je vpisal v italijansko republikansko stranko. Med vojno je služil v kr. italijanski vojski kot ardit, a se ni udeležil nobenih bojev. Po zaključku svetovne vojne je začel v svoii ožji do-
mačiji razširjati protivojaško in anarhistično propagando.
V letu 19tl je teroriziral v Avenzi skoraj vse pristaše fašizma. V nekem spopadu a fašisti je bil obstreljen na vratu. Čeravno ranjen se je v septembru leta 1921 vkrca! na ligurski obali na neko jadrnico ter se je odpeljal na Francosko, da se izogne zasledovanju italijanskih varnostnih oblasti. Tekom svojega bivanja v Marseille-ju na Francoskem je stalno dopisoval svojim anarhističnim pristašem v pokrajini Car-rara.
Zdi se, da so v atentat na prvega ministra on. Mussolinija zapleteni še drugi številni anarhistični pristaši.
MILAN, 14. Policija je zvršila hišne preiskave pri tukajšnjih komunističnih voditeljih. Upravitelj komunističnega dnevnika «Uni1A» Pilade Bibolotti, Um-berto Terracini in Rosolino Ferrani so I bili odvedeni na kvesturo, kjer so jih j zaslišali. Nato so aretirance prepeljali ! v zapore.
j RIM, 14. «Piccolo Giornale d'Italia» je poslal v Masso posebnega poročevalca, kateremu je tamkajšnji policijski inspektor comm. Consolo podal te-le izjave:
Avenza je bila nekdaj trdnjava italijanskih anarhistov. Jasno je, da so ti anarhisti gojili v zadnjih letih tesne stike z italijanskimi političnimi izseljenci na Francoskem. V Lucettijevi rojstni hiši v Avenzi so varnostne oblasti zaplenile veliko množino anarhističnih in komunističnih brošur To gradivo je bilo prenešeno v Rim ter oddano sodnim oblastim. V Avenzi so policijske oblasti danes aretirale kakih 12 oseb. Ravno tako sporočajo tudi iz Ferrare o številnih aretacijah sumljivih anarhističnih pristašev. Vodja fer-rarskih republikancev odvetnik Edgar-do Starnuti je 11. t. m. odpotoval v Ven-timiglio, ki se nahaja ob italijansko-francoski meji, z namenom, da zbeži v inozemstvo. Zelo verjetno je, da je bil odvetnik Starnuti obveščen o pripravah za atentat na Mussolinija ter da je zbežal v Francijo, da se izogne aretaciji.
Sklicanje parlamenta
da odobri irton o uvedbi smrtne kazni v Italiji
RIM, 14. Vladni načelnik on. Mussolini se bo te dni sestal s predsednikom poslanske zbornice on. Casertanom in s predsednikom senata, da določijo dan sklicanja parlamenta, ki bo odobril zakonski načrt glede uvedbe smrtne kazni v Italiji. Poučeni krogi pravijo, da bo parlament sklican že v začetku oktobra, tako da bo novi zakon stopil v veljavo že pred proslavo fašistovskega ! pohoda na Rim.
«Tevere» piše, da je pravosodni minister on. Rocco že prejel od Mussolinija navodila za sestavljanje zakona o uvedbi smrtne kasni, ki bo predložen v ! odobritev ministrskemu svetu na prihodnjem zasedanju. Ta zakon predvideva smrtno kazen za atentate na vladnega načelnika in na varnost režima.
Paild po^uj« w Beograd
Uranovi* na Bledu - V pričakovanju t novih dogodkov v notranji politiki Jugoslavije
BEOGRAD, 14. (Izv.) Ministrski predsednik Uzunović je davi nenadoma odpotoval iz Beograda na Bled, kamor je prispel ob 17.30. Spotoma se je ustavil ! v Zagrebu in povedal novinarjem, da !gre h kralju, ker že dolgo ni bil v av-! dijenci. Izjavil je, da njegovo potovanje ni v zvezi s kakim morebitnim novim dogodkom. Vlada resno dela in izdeluje novi proračun. Mnogo dela je tudi s pripravami za sklicanje narodne skupščine, ki se bo sestala 4. oktobra. To sklicanje ne bo samo formalno, radi poseta čehoslovaških parlamentarcev, marveč bo zbornica, tako je zatrdil ministrski predsednik Uzunović, še nadalje poslovala do 20. oktobra, ko se otvori redno zasedanje. O tem se je Uzunović že dogovoril s predsednikom narodne skupščine Trifkovićem.
Navzlic tem izjavam so politični krogi prepričani, da se je Uzunović podal na Bled radi velikih izprememb, ki jih je treba pričakovati v prihodnjih tednih. V Beogradu delajo najrazličnejše kombinacije in politični krogi tudi mnogo razpravljajo o osnovanju »Demokratske zajednice», radi česar so posebno bosanski radikali precej vznemirjeni. Pa tudi SLS in zemljeradniki so radi skupnega nastopa davidovičev-cev in muslimanov prizadeti.
Mnogo novih dogodkov in senzacij si obetajo v Beogradu od povratka Nikole Pašiča, ki Je danes prispel v Trst in takoj nadaljeval vožnjo v Dalmacijo na parniku «Kumanovo». Pašiću se je peljal nasproti skupščinski predsednik Trifkovič, ki se bo z njim podal v Cavtat. PaŠtć bo ostal v Cavtatu par dni pri svoji obitelji, nakar se bo povrnil v Beograd. Sestanku Trifkoviča s Pašićem pripisujejo v tukajšnjih političnih kro--gih veliko važnost. Govore, da je Trifkovič določen za naslednika Uzunoviču, ostal pa bi na vladi samo tako dolgo,
da pripravi teren za povratek Nikole Pašiča k vodstvu drŽave. Dejstvo, da je ministrski predsednik odpotoval iz Beograda na Bled baš v hipu ko se PaŠič vračat v Beograd, je seveda vzbudilo precejšnjo senzacijo in mnogo ugibanj.
Vse kaže, da je trel>a računati z novimi dogodki, ne samo v radikalski stranki, pač pa tudi v notranji politiki Jugoslavije.
Delegati trboveljskih rudarjev v Beogradu
BEOGRAD, 14. (Izv.) Med lastniki premogovnikov in vlado je bil, kakor smo že včeraj poročali, sklenjen načelen sporazum. Lastniki rudnikov so pristali na 15% znižanje cen premoga, zahtevajo pa zvišanje delovnega urnika. Ta njihova zahteva je povzročila, da so danes dopoldne prispeli v Beograd delegati rudarjev iz Trbovelj. Med. njimi so zastopniki vseh rudarskih organizacij. Delegati so izjavili novinarjem, da rudarji zahtevajo, da se takoj zaposlijo v Trbovljah vsi oni rudarji, ki so sedaj brez dela in katerih število zna&a približno 8000. Znižanje cen se ne sme izvršiti na škodo delavca, kakor to nameravajo lastniki premogovnikov, ki hočejo znižati mezde in zvišati delovni čas. Posebno pa se to ne sme zgoditi radi tega, ker je Trboveljska premogovna družba imela v preteklem letu ogromne dobičke.
Delegati so tekom dneva posetili celo vrsto ministrov in jim obrazložili svoje zahteve.
KONGRES PROSTOZIDARJEV
BEOGRAD, 14. (Izv.) Te dni se je v Beogradu vršil kongres prostozidarjev. V dvorani nove univerze se je danes vršila svečana zaključna seja. Sprejeta je bila resolucija s katero se zborovalci | zavzemajo za razširjenje ideje svobode in demokracije. Žele, naj bi ta ideja tvorila tudi podlago za mednarodne odnošaje med državami. Spori med napodi naj se rešujejo potom razsodišč. Resolucija pledira za popolno razorožitev in govori tudi o nevarnosti konfliktov na gospodarskem polju. Kongres predlaga, naj bi se v vsaki državi osnoval odjor, ki naj bi proučeval sredstva za mirno rešitev gospodarskih sporov.
Kongres slovanskih zdravnikov v Beogradu
BEOGRAD, 14. Poleg kongresov, ki se vrše te dni, se bo 17. t. m. vršil kongres Na-! rodne Odbrane, 20. t. m. pa kongres slovan-!gkih zdravnikov. Na ta kongres so povabljeni zdravniki iz vseh držav, kjer prebiva-| jo Slovani. Pridejo Poljaki, Cehi, Bolgari lin ruski emigranti. Povabljeni so bili tudi ' zdravniki z sovjetske Rusje, toda izgleda, da jim ni dovoljen prihod. Zveze ni bilo mogoče dobiti z zdravniki v Lužiški Srbiji, s Hrvati na Gradiščanskem in s slovenskimi zdravniki v Italiji.
Uredba o časnikarjih v Jugoslaviji
BEOGRAD, 14. Minister za izenačenje zakonov Srskić in minister za socijalno politiko Simonović sta podpisala uredbo o časnikarjih. Vprašanje časnikarskih pokojnin se je rešilo tako, da država fgriznava pravico do pokojnine do največ 3.000 Din. — Pravico do polne pokojnine imajo časnikarji, ki so čas--nikarski poklic izvrševali skozi 30 let. Pravico do pokojnine sploh dosežejo časnikarji že po 10 letih časnikarskega ; delovanja. Uredba določa, da ima poleg žene pravico do pokojnine največ do i petero otrok. Žena dobiva dve tretjini ! pokojnine, otroci do 20 leta pa mesečne idoklade. Tudi upokojen časnikar ima ■ pravico na doklade za člane svoje dru-ižine do omenjenega števila.
Z uredbo se tudi urejuje odpovedna doba. Časnikarji, ki izvršujejo službo v kakšnem podjetju, imajo pri službi do 5 let trimesečni odpovedni rok, od 5 do 10 let službe 6 mesečni odpovedni rok, za vsako naslednje leto pa toliko mesecev več k tem šestim mesecem, kolikor imajo službenih let od 10 let naprej. Uredba prinaša tudi druge važne stvari, ki se tičejo med drugim razmer-aj med delodajalcem in časnikarjem-nameščencem. Tako ima glavni urednik pravico odkloniti članek, s katerim se ne strinja in katerega mu je dal lastnik lista v priobčitev; sme pa tudi namesto odklonitve zahtevati podpis lastnika ali tistega, ki je članek spisal.
Mala antanta In Nemčija
ŽENEVA, 14. O stališču Male antan-te k vstopu Nemčije v Družbo narodov je izjavil dr. Beneš: Mi pozdravljamo vstop Nemčije pred vsem, ker smo Že osem let zagovarjali in delali za to politiko. To politiko smatramo Evropi za neobhodno potrebno in uresničiti se mora na vsak način. Zato smo tudi delali v tem smislu; ta korak naprej pomeni tudi korak k spravi in miru. Dogodki so dali vstopu Nemčije v Družbo narogov značaj sprave med Francijo in Nemčijo. Kdo more imeti od tega več koristi kot mi, ki smo zavezniki Francije in sosedi Nemčije in gradimo svojo politiko na temelju zvez s Francijo in Nemčijo. Tudi za nas pomeni vstop mirnejšo bodočnost zunanje politike.
Krvno! spopadi no Kitajskem
med angleškimi vojnimi ladjami In kitajskimi četami
LONDON, 14. kitajske čete še zutfsrom streljajo na vsako tujo ladjo, ki vozi po Jang-Tse-Kjangu.	parnik «Kiang-
Wo», ki je plul proti Šanghaju in je imel na krovu angleške mornarje, ranjene v bitki pri Van-Sijenu, so kantonske čete pri Haen-Jfingu otvorile močan ogenj; parnik se je moral vrniti. Pozneje je «Kiang-Wo» spet poskušal srečo, pa so mu Kitajci ponovno zaprli pot s streljanjem iz pušk. Šele ko mu je prišla na pomoč vojna ladja «Cri-chet», je parnik zamogel nadaljevati svojo pot.
Preteklo nedeljo se je pri Van-Šijenu vnel hud boj med angleškimi topničar-kami in četami generala Janga. Več ti-sočev vojakov je streljalo proti angleškim vojnim ladjam, izmed katerih je «Widgeot» s svojimi brzostrelnimi topovi prizadela Kitajcem ogromne izgube. Angleška topničarka «Cockha.fer» pa je prisilila k molku artiljerijo nasprotnikov ter je tudi uničila poslopje, v katerem je imel general Jang svoj glavni stan. Na strani Kitajcev je padlo baje kakih 2000 mož. Streljanje je trajalo celo uro.
Iz Washingtona poročajo, da so nekateri ameriški rušilci otvorili preteklo soboto hud ogenj proti kitajskim baterijam, ki so jim zastavile pot. Ameriški rušilci so namreč spremljali več ameriških in angleških trgovinskih ladij, ki so plule po Jang-Tse-Kjangu.
Locaraskl pakt
je včeraj stopil v veljavo
ŽENEVA, 14. V uradu glavnega tajnika Družbe narodov je bila davi registrirana ratifikacija locarnskih pogodb in konvencij. Ratifikacijske listine so izročili glavnemu tajniku zastopniki vseh onih držav, ki so podpisale locarn-ski pakt, namreč gg. Stresemann, De-brouckere, Chamberlain, Briand, Scia-loja, Zaleski in Beneš.
Ker so bile predložene vse ratifikacijske listine in ker je Nemčija postala članica Družbe narodov, stopajo z da^ našnjim dnem v veljavo vse locarnske pogodbe in konvencije.
Pletslsc't no Španskem
Tri milijone podpisov za generala Prima de Rivera
MADRID, 14. Tretje leto je že, odkar je bila na Španskem uvedena diktatura. Diktator Primo de Rivera je sklenil, da povpraša narod ali je z njegovo diktaturo zadovoljen, in je zato razpisal plebiscit. Mnogi inozemski listi so že od samega početka trdili, da bo izid tega ljudskega glasovanja gotovo zelo ugoden za Prima de Rivera, kajti Španska pod sedanjim režimom ni dežela, kjer bi človek lahko svobodno povedal svoje mnenje. Tako so pisali inozemski listi.
Plebiscit se je vršil v nedeljo in v pondeljek, tako da so včerajšnji večerni-listi v Madridu že prinesli prve po-rdatke o izidu ljudskega glasovanja. Li-| sti, ki stoje pod vplivom vlade, so obja-i vili tudi posebne izdaje, kjer pojejo slavospev diktatorju de Riveri. Opozicijski tisk pa plebiscit skoro niti ne omenja, pač pa prinaša po cele strani dolga poročila o bikoborbi, ki se je včeraj vršila v Madridu.
Da proslavijo tretjo obletnico uvedbe novega režima na Španskem, so Člani vlade priredili v palači zunanjega ministrstva banket na čast predsedniku ministrskega sveta, generalu Primu de Riveri. Po banketu je general sprejel časnikarje, ki so mu čestitali radi uspeha, ki ga je dosegel s plebiscitom. Po dosedanjih podatkih so namreč nabrali po Španskem 3 milijone podpisov za diktatorja in diktaturo.
Primo de Rivera je izjavil novinarjem, da je izvedel, da je vojaško sodišče obsodilo na smrt polkovnika Mar-chesija, ki je vodil vojaško akademijo v Segoviji. Kakor znano je bila Sego-vija središče upora artiljerijskih častnikov. Ko je vlada izvedela za to razsodbo, je takoj prosila kralja, naj bi polkovnika pomilostil. Kralj je Marche-siju izpremenil smrtno kazen v vojaško ječo.
Turki popuščajo napram Francozom
CARIGRAD, 14. Kakor znano, so turške oblasti zasegle francosko ladjo «Lo-tus», njenega poveljnika, poročnika Desmonsa, pa so aretirale. Radi takega postopanji. Turkov so francoski listi dvignili mnogo prahu in pariška vlada je v Angori z vso odločnostjo zahtevala, da izpuste turške oblasti ujetnika takoj na svobodo. Turki pa so se tej zahtevi odločno uprli, tako da so Francozi zagrozili, da bodo t>olj energično Rastopili. In Turki so sedaj odnehali. jSinoči so franc<*5kega poročnika Des-I monsa izpustili začasno na svol>odo. i Plačati pa je moral šest tisoč turških Ilir kavcije.
Ust Izhaja	pMtddfhi. NuoUna: n 1 metm L S.-^
t mcNd L O.-, pol tak L 38.-, četo leto L 7k—. v Isuisindm aMfia L C.SO vdL — rmniiM ttcviHn 80 tfot — Ogi—ilm ai l mm paoaton V IHutMtl 1 M»c (72u): m kgonte to oK* 0fta* 7»	as
nertate«. Mlnrafc. pcilira, vabita L 1JB> cgtaat damih zavodov L MaM ogfcri: 90 tfoL za	MtfMtf L &
EDINOST
g.
eBDOTOSTa
se
V Trstu, ane la. septembra 1926.
DNEVNE VESTI
Stroge odredbe za vzdrževanje JavneH reda
Prefektura je izdala včeraj sledečo Odredbo:
Prepovedano je zbiranje m vsaka skupina od več nego pet ljudi se bres nadaljnega razžene po organih javne Varnosti. Prestopniki bodo aretirani in postavljeni pod ovadbo po zakonu.
Do nove odredbe so prepovedane vse Javne prireditve in lokali morajo biti laprti.
Do nove odredbe se morajo kavarne, j bari, gostilne in pivnice in drugi podob-1 ni ldkali, kjer se gosti ustavljajo, zapi-1 rati ob 20. uri.	j
Proti kršiteljem se bo postopalo po zakonu in se jim takoj odvzame obrtno: dovoljenje.	i
Oblastvu javne varnosti in kr. kara-! binerjem je naložena izvršitev pričujo-j če naredbe, katera stopi takoj v veljavch Za prefekta: Zanconato*.
Milica poklicana v kasarno
Poveljništvo 58. legije milice je odredilo včeraj, da se morajo vsi miličniki takoj javiti v kasarni.
i VIKTOR TOMIČIĆ
V Opatiji je umrl v soboto 11. t. m. tamošnji veliki rodoljub in človekoljub g. Viktor Tomičić v visoki starosti 93 let.
Pokojnik je bil širom Liburnije in vse Istre kakor tudi ostalem delu vzhodnega Primorja znana in spoštovana oseba, ena najmarkantnejših postav v Opatiji. Ne le kot rodoljuba, temveč tudi kot pravega očeta ga je spoštoval in ljubil naš narod v Istri. Vsesplošno spoštovanje je užival pokojnik tudi pri Italijanih, kar priča o jakosti in pomembnosti njegove osebnosti.
Pokojni Viktor Tomičić je bil rodom iz Voloskega Po poklicu je bil pomorski kapetan, a še mlad je bil, ko je opustil ta poklic ter se posvetil javnemu delovanju. Posebno se je izkazal s svojim neumornim trudom za povadigo Opatije. Od 1. 189«. pa do poloma je, bil občinski svetovalec in odbornik. Njegovo delovanje na tem polju je bilo vedno prežeto z nepristransko plemenitostjo, tako da mu tudi sodeželani italijanske narodnosti, kađcor rečeno, niso I štedili priznanja in spoštovanja.
Neprecenljive so /bile pokojnikove zasluge za naš narod v Istri. Oral je ledino | na vseh poljih socijalnega udejstvovanja. Bil je med ustanovitelji «Citaonice», usta- | novite 1 j in član prvega odbora Družbe sv. j Cirila in Metoda za Istro, ustanovitelj «Po- j 6ujilnice», ki je mnogo dobrega napravila za naš tamkajšnji narod. Sploh ga nI bilo j ' polja, kjer bi ne bil zraven pokojni Viktor i Tomičić kot pobudnik, vodnik, delavec ali i svetovalec. Tudi tiskarna v Opatiji je bila njegovo delo. Prevažno je bilo istotako njegovo delovanje v paroplovnem društvu Ungaro-Croata na Reki, ki mu je tudi bil eden izmed ustanoviteljev in voditeljev. Tu je storil mnogo dobrega svojemu ljudstvu tudi v gmotnem oziru, ker je našlo pri omenjeni družbi službo in vsakdanji kruh mnogo naših ljudi iz Istre. Njegovo rodoljubno sroe ee je udejstvovalo tudi v Bratovščini hrvatskih ljudi, ki mu je bil zvest in požrtvovalen član.
Pokojnik je bil tast pok. dr. Kurelića, bivšega župana v Pazinu, in dr. Marka Tri-najstića, bivšega župana Buzeta.
Pogreb se je vrfftl v ponedeljek popoldne v Opatiji, kjer so bili telesni ostanki položeni v družinsko grobnico. Pogreba se je udeležilo vse domače meščanstvo obeh narodnosti.
S smrtjo pokojnega Viktorja TomiČića je prenehalo dolgo, plodno žn blagoslovljeno življenje, ki je obsegalo skoro eno stoletje (93 let). V Trstu živi pokojnikov brat upokojeni sodni svetnik Ljudevit Tomičić, ki mu je 96 let. Oče je umrl v starosti 97 let.
Vsem prizadetim naše iskreno sožalje, a pokojniku naj bo lahka domača zemlja.
ZAČETEK ZRELOSTNIH IZPITOV V IDRIJI
Ravnateljstvo tehničnega zavoda v Idriji sporoča:
«Na kr. tehničnem zavodu v Idriji bo začetek zrelostnih izpitov v jesenskem roku dne 21. t. m.»
ZAČETEK POUKA
Na zasebni Šoli pri Sv. Jakobu prične redni pouk v četrtek dne 16. t. m. oh 7. uri.
Zakon o prireditvah
Podajamo v naslednjem popoln prevod kr. odloka-eakoua od 6. avgusta 1986, SL 1486, ki vsebuje določbe za dtecipMnaeijo
javnih manifestacij. Te določbe so:
Javne znanstvene, kulturne, dobrodelne, športne, spominske in počastjftvene manifestacije se ne smejo vršiti — razen izjem, ki sb določene v pričujočem odloku-zakonu
—	brez predhodnega dovoljenja prefekta one pokrajine, v kateri se ima manifestacija vrtati, izdanega po ses ličan ju komisije, o kateri je beseda v čl. 4.
Goriomenjeno dovoljenje daje načelnik vlade, sesbftavfii prizadete ministre, ako imajo manifestacije splo5no~đržaven zna* čaj. (Cl. 1).
Dovoljenje, o katerem je beseda v prejšnjem Členu, se ne bo smelo Izdati za take prireditve, ki so kakorkoli v nasprotju z nacijonalno zavestjo, in za take, ki radi pomanjkljivih sredstev, radi nepopolne organizacije, radi drugih podobnih manifestacij, ki ne vrtfcjo istočasno, ne dajajo jamstva, da se doseže cilj, ki ga zasledujejo.
Načelnik vlade, sesIUavfti prizadete ministre, in prefekt, sesliSavšl komisijo, o kateri je beseda v čl. 4. tega odloka, lahko spremenita program, preložita dan manifestacije in odredita združitev več iniclja-tiv. (d. 2.)
Ni potrebno dovoljenje, o katerem je beseda v 1. Členu pričujočega odloka, za take manifestacije, tt so dovoljene s posebnim zakonom aH pa za stalno na podlagi veljavnih zakonov, in za tradtcijonalne prireditve. Te poslednje pa se bodo morale naznaniti prefektu vsfcj en mesec vnaprej.
Prefekt sesližavtii komisijo, o kateri je beseda v naslednjem členu, odloči, katere; manifestacije se imajo smatrati za tradi-cijonelne. (Cl. S).
V	vsaki pokrajini se ustanovi komisija, ki bo sestavljena iz prefekta kot predsednika, iz poveljnika posadke ali njegovega zastopnika, iz šolskega skrbnika ali njegovega zastopnika, iz političnega tajnika fa» fiistovske pokrajinske zveze in iz župana glavnega mesta pokrajine.
V	tej komisiji sedi tudi en višji mornarički častnik, odposlanec poveljnidtva pomorskega mesta ali mornariškega povelj-ništva, kadar ima komisija razpravljati o prošnjah za dovolitev manifestacij, katere se imajo vršiti v krajih, kjer so vojna pristani«* tva ali mornariška poveljnidtva.
Komisija vrši naloge, ki jih po ver j a pričujoči odlok-zakon, in se sklicuje redno po enkrat na mesec in tudi kadarkoli smatra ^prefekt to za potrebno.
I Prefekt stori vse ukrepe, za katere ga | pooblašča pričujoči odlok-zakon, brez se-j sližanja komisije, ko gre za nujne slučaje i m če Člani komisije, ki so bili redno sklicani, ne pridejo v postavnem številu, ki je potrebno za sklepanje. — (Cl. 4). J Prošnje za dovoljenje, o katerem je bese-i da v čl. 1. pričujočega odloka,?'opremijene s popisom prirediteljev, proračuna in progi'ama manifestacije, se morajo predložiti j najmanj en mesec prej, in sicer predsedni- i • ku ministrskega sveta, ako morajo biti do- i tične manifestacije dovoljene od načelnika vlade, ali prefekturi, če spada dovolitev v : prefefktovo kompetenco.
Ukrepi, ki jih stori prefekt v smislu tega odloka-zakona, so konžnovel javni. {Cl. 5).
Dovoljenje, o katerem govori pričujoči j odlok-zakon, ne oprošča od drugih veljav- ' nih določb glede tega predmeta, katere ohranijo tudi za bodoče polno veljavo.
Nič se ne spremeni glede določb kr. odlo-ka-zakona od 16. decembra 1923, št. 2740, ki se nanaša na domače in mednarodne semnje in razstave. (Cl. 6). —
Določbe tega odloka-zakona se nanašajo, kakor je razvidno iz besedila, le na n j o. ■ fes taci je in prireditve večjega ol»sriga; nt pa tudi na zabave in veselice (petje, predstave), kakršne so naše prireditve.
VSeraJSaJft «Pfeeolo drila Seča* zaplenjen
Včerajšnji «Piccolo della Ser&>> je bil zaplenjen. To je prva zaplemba tPicco-lovega» izdanja na podlagi novih tiskovnih zakonov.
Oruitvui vesti
—	& D. Adrfa. Danes izredno važna od-Jrorova seja v določenih prostorih. Prosi se g. Kravk, da se seje udeleži Vsi odborniki gotovo! — Tajnik.
Popoldne nogometni training. Naj nihče ne manjka! Sp. vodja.
—	Čitalnica pri Sv. Jakoba. Danes zvečer točno ob 20.30 uri se vrši redna odborova seja. Radi važnosti dnevnega reda je pol-noštevilnost in točnost nujno potrebna in obvezna. — Tajnik.
—	šentjakobska podružnica «4. m» sklicuje za danes 15. 9. ob 21. odborovo sejo. — Predsednik.
Mfc. ur.: O tem vprašanju smo prejeli fle sledeči gltt im občinstom. Dosedanja tozadevna anketa Je dal« dovolj gradiva, da borna lahko zaključili to
raziskavo te dni — morda že jutri — v posebnem članku.
•••
G. uredniki Ker sem mimogrede tudi jas tukaj na tem svetu, kjer je polno .konferenc, razprav in debat — vse v «dobrobit ubogemu ljudstvu*, zakaj bi ' se tudi jaz ne udeležil take debate, kot j je debata o — plesu? j Vendar se je dobil človek, t. j. gospod •pL Reya, da z jedrnato besedo pove ! svetu, da ples ni nemoralen, ne zapravljiv in ne zdravju škodljiv do gotove meje kakor vsaka druga stvar. Nisem plesalec, vendar se mi dopade pogledati, ko krožijo pari zadovoljni, ves /svet pozabljajoč, in ne gledaje na desno ali levo v dvorani po taktu krasnega 'valčka.
Dobijo se ljudje, katerim preseda vse 'na svetu. Vsaka zabava pri drugih, tudi ako se kateri malo poemeje, da celo zdravje svojemu bližnjemu zavidajo. To iso ponajveČ nervozni, bolni ljudje, | skopuhi, samotarji, nevoščljive^ kateri se iz enega ali drugega vzroka ne udeležujejo zabav navadnega zemljana, tudi če gre za take zabave, ki so obenem tudi mnogostransko poučljive. In takim ljudem naj bi sledili? Ne!!
Nisem proti tinistiki ali drugim sportom, vendar se lahko pribije, da percen-tuaino zahtevajo več žrtev in Človeških življenj kakor pa ples, za katerega bi se mogli celo zavzeti, da bi se izvajal bolj uglajeno, kajti ples se šteje dandanes še vedno kot nekak element splošne omike. Znano nam je, da se naš narod mnogo seli po svetu in ples mu ne bo v škodo.
Kogar to nedolžno plesanje toliko zbada, naj gre v samoto in nikdo ga ne bo motil. — K. F.
TBŽiSKI BLAOOVKI TBO.
14. «. It2f.
Trg je kar naenkrat padel za skoro petdeset odstotkov. Ne more pa ostati ta par dec stalen, kar bo breedvomno dokazal že jutrišnji dan.
Padec je bil sorazmeren, tako na sadnem kot na zeleujadnem delu trga, zato so spet bile ve&nsko zastopane na trgu čeŠplje, v | lepi meri fige, grozdje, breskve in drugo sadje.
Na trgu je bilo precej krompirja in zelja. Tudi novega fftoia je bila lepa izb era. Solatne zelenjave malo, nekaj več spinače. Tržni dan precej mrtev. Cea« U. 9. 192G sledeče: Zelenjava: Radič 100—900; pesa rudeča 50—60; pesa bela 40—60; Selen 90—120; špi-nača 130—200; buče 80—140; zelje belo 90 do 120; vrzote 80—100; fižol v stročju zelen velik 1S0—200; fižol v stročju zelen mali 160—220; fižol v stročju za luščenje lisast In svetlorumen 160—200; fižol nov 200—220; krompir 50—55; paradižnik 40—70; grah 240—260; malancane 80—140; čebula 30 do 50; česen 150—240. —
Sadje: čeftplje 36—100; breskve 80—48% i grozdje 120-460; kruške 60—«40; jabolka i 50—100; fige 30—70; ind. fige 40—80; li-| znane 14—38 L za zaboj. | Seso 34—40 L za cent. Tržni dan za seno skrajno mrtev. Blaga malo, povpraševal cev j še manj.
.i tržaškega živUenia
Zasedba ćtrottva dHamonka* po fašistih Ranjeni faitst umri.
Predsinočnjim okoli 24. ure je prižlo pred poslopjem gledališča Verdi, kjer ima svoje prostore druitvo «Filannonica», do krvavega incidenta med ta&sti in orožniki, ki so fctratm v bližini.
Varnostno ablastvo je namreč dalo iz previdnosti res tražiti tudi to poslopje, ker so — kakor	— fa&isti že delj časa za-
htevali, da jim *Filarmonica» odstopi svoje društvene prostore. Predsinotjiin je res gruča mladeničev bolela vdreti v omenjene prostore. Njih namero so pa hoteli preprečiti orožniki, ki so imeli ukaz, da ne smejo pustiti nikogar zraven,
O nadaljnem razvoju incidenta pile vče-rajžnii jutranji «Piccolo» sledeče:
»Mladeniči so bili pozvani, naj se odstranijo, in večinoma so tuđi hoteli to storiti,
ko je radi žalostnega nesporazum ljenja prišlo med enkn orožnikom m mladeničem do prerekanja, tekom katerega je počil iz orožnikove puške strel; krogla je zadel & dva fašista, ki sta se nahajala v razdalj}
mr korakov. Nesreča je hotela, da sta bila mladeniča ctIo nevarno ranjena».
Ranjenca — 17-letni pisarniški praktikant, stanujoč v ulici Cunicoli št. 2, in 36-letnf Dominik Cano, lastnik garaže, stanujoč v ulici Vitok> S. Ghiara i*. 2 — sta bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so tju sprejeli v kirurgični oddelek. Tample-nizza, ki je bil ranjen v trebuh, je bil nemudoma operiran, a kljub temu je ob 7. uri zjutraj izdihnil. Stanje Cana, kateremu je krogla predrla prsa, je tudi zelo nevarno, a vendar ne obupno.
Po krvavem ktcidentu so fašisti vdrli v prostore društva «Filarmonica» in jih zasedli. Vznak zasedbe so pritrdili na pročelje terase fašistovski grb.
Ni se av posrečilo. Ko e je trgovec Franc Anstock, romunski državljan, na potovanju skozi naše mesto, predsinočnjim ogledoval izložbe na trgu Borsa* se mu je približal mlad človek in mu s spretno kretnjo izmaknil iz notranjega žepa suknjiča listnico, v kateri je Anstock razen raznih dokumentov hranil znesek 400 lir. Nato jo je hotel ptiček naglo odkuriti, toda Anstock, ki je zapazil tatvino, se je spustil za njim, ga dohitel in ga izročil dvem orožnikom. Zlikovec je bil 1 odveden na policijski komisarijat, kjer je bi spoznan za 24-letnega Izabela Tannen-baum, brez stalnega bivališča. Po zaslišanju je bil odveden v zapor.
Zlikovci na pazniku.
Včeraj zjutraj so neznani zlikovci vlomili v kabino 18-letnega pomorščaka Clarici, vkrcanega na parniku «Giannicok>», ki ga popravljajo v Lloydovem arzenalu, in ukradli Claricijevo listnico, v kateri je bil spravljen znesek 600 lir. Clarici je javil tatvino, ki jo je odkril kmalu potem, orožnikom na pristaniškem komisarijatu.
Voznikova nezgoda. Ko je 32-1 etni voznik Roman Pangos, stanujoč v ulici Settefontame št. 285, včeraj popoldne šel po nabrežju Grumula, ga je podrl voz nekega tovariša, ki je privozil za njim. Pri tem je oje zadelo Pangosa s tako silo v levo stran pra, da mu je zlomilo dve rebri. Siromak je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer ©o ga sprejeli v^kirurgifr-ni oddelek. Ozdravil bo, ako ne nastopijo kake komplikacije, v 14 dneh.
TRŽAŠKO SODIŠČE.
Radi grožnje.
Po trinajstdnevnem zaporu je včeraj dočakal obravnavo Cantarutti Ivan, Tržačan, star 28 let, kateri je glasom obtožnice pred časom zagrozil s smrtjo Sakato Antonu, čuva tu javnih skladi&č.
Obtoženec izjavlja, da on citiranih besed: «Ti faccio la pelle»J (Te oderem!) ni nikdar izgovoril, temveč da je le na grožnjo imenovanega čuvaja, da mu razstreli možgane, odgovoril, da če ne molči, da ga prelomi na dvoje. Na poziv, naj sledi čuvaju, pa ni hotel iti, ker ga smatra za popolnoma privatno osebo. Sledil pa je rad drugemu Čuvaju, o katerem je bil prepričan, da je agent javne varnosti.
Sabato vztraja pri svoji trditvi in vzdržuje obtožnico.
Čuvaj Bieonto ne ve povedati drugega, kot da mu je obtoženec na poziv koj sledil.
Drž. pravdnik predlaga oprostilno razsodbo radi pomanjkanja dokazov.
Branitelj odv. Dino Berton se oprime predloga drž. pravdnika — vendar pa oriše Že enkrat stališče obtoženca ter ga še jas- j nejše pokaže sodniku v pravi luči delavnega in dobrega Človeka, ki se v stvari ni nič pregrešil, ker imenovane besede ne morejo de vsebovati resne grožnje, katera naj bi omejila osebno varnost čuvaju, dokler niso spremljane s kako značilno gesto — vboda z nožem ali merjenja s samokresom i. t. d.
Sodišče je Cantaruttija oprostilo radi po-;
manjkanja dokazov. — ■ ■ ■ ■
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Komarji.
Komarji so po&tali huda nadloga v Gorici. Povsod po stanovanjih jih je vse polno in človek mora v najhujši vročini spati pri zaprtih oknih. Vsi se pritožujejo od kraja in marsikatera taka pritožba pride tudi v javni list Odkod toliko komarjev. se vpraša marsikdo. Pred vojno jih ak-oroda nismo poznali. Racmnofeili so se med vojno in po ; vojni. Izstrelki so izkopali globoke jame, j tu se je voda nabirala, ostajala in postala pravo gojišče tega mrčesa. Glavno mnenje pa je, da teče Koren, ki ima le ob hudem j nalivu mnogo vode, skozi mesto. Zalo se ; zahteva splošno, naj bi se Koren vsaj na» svojem teku skozi mesto pokril in daljava bi ne bila velika od K orna (trga de Amicis) do spodnjega ljudskega vrta, do predora pod novo cesto v Stračice. Edino na ta način bi se dalo uspešno bojevati zoper komarje in bi se zmanjila in omejila nevarnost za malarijo.
Prepovedane prireditve na Goriškem:
Prireditev društva rPolovniku v Cezsoči i v nedeljo G. septembra; prireditev društva •Vrtec® v Vipolftah, napovedana za nedeljo | 6. septembra ter za praznik 8. septembra; prireditev prosvetnega društva v Brjah dne 12. septembra; prireditev prosvetnega društva na Dobro vem dne 12. septembra.; |
Bel krah bomo imeli samo še do 25. t. m. I
Po nainovetti odredbi za furlansko pokra- i jtno se je podaljšal prvotno določeni rok za i prodajo in zau&vanje enotnega kruha od ; I 1. septembra do 25. septembra. S tem dnem ; j pride že enotni kruh v promet.	j i
. SOLKAN. Zaplemba vojnega materiala.
Milost Franc s Prevala in CeJ Josip iz Grgarja sta pobirala vojni matarijaJ. Toda tega nista vsega oddala, marveč sta ga nekaj skrila, da ga o priložnosti draže prodata. Toda finančna straia je to zavohala, napravila pri obeh h i Ano preiskavo, pri kateri se je izkazalo, da se finančna etnrfa ni motila. Pobralo se jima je več stotov bakra, svinca in železa. Straža kakor tudi tviOfca Badoni, pri kateri sta bila uslultoena, sta naznanili Miloeta in Cej-a oblasti.
DAROVI
Ker je zgubil stavo daruje D. P. L 10.— •Dijaški Matici».
Gospod Ernest VolariČ nabral v veseli družbi L 210.— za šentjakobsko podrufcnico «9olskega dru5tva». Srčna hvala!
BORZNO POROČILO
Trst, 14. septembra 1926. Amsterdam 1120, Belgija 76, Francija 80, London 135.25, New York 27.85, Španija 424. Švica 538, Atene 31.50, Berlin 660, Bu-karešt 13, Pra^a 82.75, Ogrska 0.0385, Dunaj 395, Zagreb 49.50. Vojnoodškodninske obveznice G730. Uradna cena zlata (13. IX.) 530.56.
MALI OGLflŠT
RP9!!77.Crafiflf V|* F,rt>fo 23, pouk in PLULI i L JUlUUfc prevodi v vseh jezikih. (135»
KOVAŠKI vaicncc »prejme takoj. Doffovori ust-meno. Anton Jurca, Hrušica 99 Podgrad (Castel-nuovo d'Istria).	1420
KOVAŠKEGA pomočnika, prvo moč sprejme Anton Milavec, Prestranek.	1431
BRIVSKEGA pomočnika sprejme takoj R, Taučer, Opčine.___1433
SOBA roeblirana, z električno razsvetljavo se odda takoj. Mazzini 27, V, od 11 naprej.	1435
HIŠICA v okolici, s štirimi stanovanji, eno prosto, 100 sežnjev vrta, se proda. Naslov pri uprav-ništvu.	1434
ČEVLJARSKI šivalni stroj prodam. Andrej Glavina BorŠt-Mocco 121.	1432
NA OBRAKE izgotovljene obleke po meri, po-vržnikd, blago, perilo, pletenine, obuvalo, klobuki, trliž, platno, prti, odeje preproge, zavese itd. «A1 vero risparmio» Via Roma 3, III.	1436
GLTKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti. Glykol je spioSen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Casieliauovich, Trst Via Giu-liani 42.	1367
ELIZIR CHJNA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljSe zdravilo proti želodčnim Šibkostim in za rekonvalescenco. Steklcnica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Giullani 42.
1369
BABICA, avtorizirana. sprejem« noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telsfon 33-19.
1369
STENOGRAF (ali stenografinfa), s solidno splošno izobrazbo, izurjen in siguren v slovenski stenografiji, ve£č strojepisja, se išče za par ur službe. Zaslužek ctalen. Naslov se dobi pri uredništvo « Edinosti*.
Vsi, ki imate zakladne liste avstro-ogrskih kron, stavljene v zameno po eantgerman-ski pogodbi 22. marca 1922, ste n&prošeni, da se zglasite čim prej pri R. Piacontini-ju, Ccrso Vitt- Em. III, 48 - I., od 8. dol2^
in od 14. do 19.	958
Precsno proaa^e
K^ONE, GOLDINARJE ZLATO in S&EBBO
obiščite zlatarno
STE3MIN Via MaiilKl £1. 43
kjer dobite najvišje cene. — Kuoujern listke
mestne zastavljalnice.	9.77 1
———■i—11 n tm i—a—hb—
KRONE
plačuje vedno par cent. več kot drugi
ALOJZU POUH, Piazza Garlbaldl 2
915 prvo nadstropje
Pazitr na naslov.'	Pazit« na naslov
Brezplačno zdravi
zdravnik dr. HolI MM
na domu v Bistrici (Kozlek)
vse revne bistriškega okraja vsako sredo in soboto dopoldne od 7. do 9- ure, a siromake postojnskega okraja vsak torek In petek popoldne od 2. do 4. ure v privatni kliniki g. dr. Cicero v Postojni. (909)
Krone
IM Mi n-kraiski ziafi imii j
Zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi
Albert Povh — ur ar na
Trsi« Via Mauinl 4« 419 I
PODLISTEK jJULES VERNE:	(114)
Skrivnostni otok
Bila je sedaj sedma in pol in solnce je EaSlo za granitno hiSo že pred dvajsetimi minutami, tako da je vzhodno obzorje polagoma tonilo v temo. Vendar pa je dreni ca nevzdržno jadrala v Zveznemu zalivu. Zdaj se je nahajala približno osem milj daleč od planote Lepega razgleda, zakaj ko je v višini Čeljustnega rta obrnila, jo je naraščajoča plima naglo nesla proti severu. V tej daljavi so mogli celo reči, da Je že v prostornem Zveznem zalivu, ker Je bila že znotraj črte, ki je vezala Krem-pij as ti in Čeljustni rt.
A Ji prijadra ladja globoko notri v zaliv? iTo ie bilo prvo vprašanje. Ali se bo tu zasidrala? To je bilo drugo. Ali bo samo obrel-fe opazovala, ali pa bo tudi izkrcala mo-Itvo? To bodo vedeli še pred potekom ure. Naseljenci so morali počakati, kako se bodo daljni dogodtki razvijali.
T. resnim strahom je Cir Smith opazoval Crno zastavo na sumljivi ladji. Ali m bila po grožnja, za delo, ki so ga izvršili on in tovariši na otoku? Ali so bili morski ras-bojniki — ker moštvo tiste jadrenice ni moglo biti kaj drugega —Že poprej kdaj na ! otoku, ko so pokazali svojo barvo pri bli- 1
žanju k zemlji? Ali so se ie kedaj eem zatekli? Nekatere do sedaj nepojasnane okolnosti bi to pritrjevale. Morda Živi kakšen njihov tovariš v še nepoznanem jim delu otoka in je z onimi na ladji v zvezi?
Na vsa ta vprašanja, ki so «e mu vsiljevala, ni mogel Cir Smith zdaj še odgovoriti, toda jasno je čutil, da je položaj naselbine radi bližajoče se ladje resno ogrožen.
Vsekakor so bili on in tovariši pripravljeni k skrajnem odporu. Ali so biti razbojniki številnejši kakor naseljenci in bolje oboroženi? — To hi bili radi vedeli, toda kako bi priMi do tega?
Medtem se je popolnoma znočilo. Ozki lunin srp je z zadnjimi dnevnimi svetlobnimi žarki irginil z obzorja. Globoka tema je obdala morje in otok. Težki oblaki naj-vsedli okrog po obzorju in niso pustili najmanjšega svetlobnega žarka skozi. Veter se je polegel že z nastopom mraka. Na drevju se ni zganil listič, na obrežju se ni glasilo valov je. O ladji niso videli mč; bržkone so tam pogasili ali pa zakrili vse luči, in če je bila ladja Se vedno na vidiku otoka, niso mogli spoznati, kje se je zdaj nahajala.
cHa, kdo ve, je rekel mornar, morda ja ta prekleta ladja odjadrala proč, ln ko aa i dani, ne bo sledu a njej?«
Kakor v odgovor na Pencroffove besed« se je o temi tnoteo sabttskalo ln topovsko grmenje je šlo akoai zrak. Ladja je bila oborožena s topovi, sest sekund je prešlo
med bliskom in gromom. Jadrenica se je torej nahajala kako miljo od otoka.
Istočasno so slišali rožljanje verige, ki je ropotala skozi krovno odprtino.
Ladja je vrgla mačka v vodo pred granitno hišo!
Drago f ugliTfa,
O namenih razbojnikov ni Mio več dvoma. Prav blizu otoka so se zasidrali ln bilo je jasno, da bodo naslednjega dne prišli s čolni na suUo.
Kakor so biU Cir Smith in njegovi tovariši pripravljeni in odločeni na vse, vendar niso smeli ravnati nepremišljeno. Morda bi utegnili ostati neopazen!, če bi se morski roparji zadovoljili samo z izkrcanjem in ne bi prodrli v notranjost otoka. Ni bilo izključeno, da so hoteli priti samo po vodo ob ustju Hvale* ln v tem slučaju bi ne opazili mostu, ki je vodil (rez reko kake pol milje navzgor, ne delavnice v kaminih.
Cemu pa so razvili zastavo na vrhu jarbola?. Cemu so ustrelili iz topa? Ali je bilo to samo bahaStvo, ali pa ao hoteli s tem naznaniti, da se polaste otoka? Cir Smith je zdaj vedel, da je ladja strahovito oborožena. In kaj ao imeli naselnfki proti topovom? — Nič razen puški
•Vsekakor, Je pripomnil Cir Smith« smo tu v necavmettd postojanki. Sovražnik ne bo našel prejšnjega odtoka, ki je pokrit s cvetjem in travo & torej ne bo mogel udre-ti v granitno hišo.
TRGOVINA
ŽELEZNIN „MADILE"
družba z. o. z.
TRST, Via Carduccl 22 (vogal Via Chlezza)
Velika izbera železnin ln drugih kovin
SpedjaBteta: Potrebščine za obrtnike fai rokodelce. Orodje za poljedelce. Ključavnice za vrata, okna, pohištvo Ltd.