ca PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE iH® 2. štev. 411 * Cena 4.- lire Poštnina plačana v gotovini Snedizioneinahibon^^nptah^ TRST, četrtek, 3. oktobra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA. PIAZZA GOLDONI it. 1 • I. Tel. št.: Ur. 93806 93808 • Upr. 93807. Rokopis.; se ne vračajo „Če v Trstu kaj ni v redu, ni to krivda ljudstva ali narodnostne mržnje, temveč edinole sedanje uprave." JOŽA VILFAN Kolonialno ali ljudska demokracija analizi anglo - ameriških za statut in bodočo trtaškega svobodnega tetija se nam jasno pokašejo “ osnovne značilnosti. štrena poteza, ki je lastna **** predlogom zahodnih velesil. ' ** eni strani prilaščanje čim Hktatorske oblasti za guver-i '® in s tem za one, ki stoje za po drugi strani pa poizkus PJ Večjega utesnjevanja svobc-' domačega prebivalstva. T' \ ' Predlogi kopičijo v guver- ^tevih rokah teoretično velik ■■ * Praktično pa vso zakonodaj-te izvrSno oblast. Ljudstvu bi **°»ialo le pravica, da izvoli, hodno seveda (angleški pred-0 prehodni upravi, ki pomeni potenciranje sedanje r^okratfbne* % ZVU, postavlja j,’’ to svobodo v sumljivo luč), , skupSčino, toda guverner vse njene odločbe prekli-'n celo sam izdajati odloke bonsko močjo. |. ® ostane tako ljudska skup-im* «demokratična» be- Igra, volitve, čeprav mor-^ >v°bodne, pa nič manj tdemo- »afc Od burka, je razumljivo "Jot, 'ornur. Nič manj logična ni . “viteu, da bi veljala po teh na «svobodnem» ozemlju °da vse komu drugemu, le ne ■ 'Mvalstvu, ki se je za to svo-0 borilo, se 5e bori. in — pa P komu ugaja ali ne — te bor-”e namerami in ne more opu- iftlj. ^otek pariške konference pa vedno razgalja dejanske, pa vešče prikrite nagibe, ki e>tujejo zahodnim delegacijam J*lrano tskrbnost», za triaško *7tvo, ki izzveni končno v ko-N#Ini Kki L. “einepa ozemlja v zvezi s dorkom, ki ga je dal ameriški ki izzveni končno v demokraciji. Zlasti bri-načrt o prehodni upravi 1° "• y“ ---------- l^noriifei minister etradidonal- novzočnosti ameriške morna- ft» Itf j v Sredozemlju, kap vsiljivo jJ® o naklepih, po katerih naj ®ne Trst vojaško Organtzira-Vredstraia zahodnega imptria- Zd 1 «o ’ n tem delu Evrope. uspešno izvrševanje nalog, po teh računih dodeljene .m. -emu oporišču, pa je nujno |f t6bno, da guverner kot paša s l/1®1 repov i s pomočjo preizku-.h metod in sredstev kolonial-j demokracije budno čuva, da Rečani ne segajo kot otroci po *n zahtevajo ono dtmokra- % tla S vrednih listih (tudi pri Preliva toliko črnila. itjfda naše ljudstvo je za svojo t,.,°d° prelivalo kri in jo zna * " Zanj demokracija ni krin-Samovoljnost, zanj člove- • o kateri se v Hearstovih in v pravice niso politično * katerimi do neokusnosti nirajo drZave kot Avstralija, v lastni hiši prav po vzorcu 1 "Očije poivilgajo na vse ^nske pravice, če gre za zcu-1^/®. in izkoriščanje domačega ilstva. es vsem tem demokratično šolstvo našega ozemlja ni ostati slepo. Le predobro '°znalo, zlasti Se na podlagi \^nl s sedanjo ezaupniško» 1^®°. kaj mu dejansko obeta \^*ka skrb tujega imperializmu tako dobro ve, da mu nihče ne bo podaril, tem-jo mora samo trdo pri- ;1|’ sf* •it* Razprava o tržaškem statutu Sovjetska in jugoslovanska delegacija predlagata, naj se sporne točke predlože svetu zunanjih ministrov Na pariški mirovni konferenci postaja vedno bolj pereča časovna stiska. Vsi odbori in pododbori se mrzlično trudijo, da bi do 5. t. m. končali svoje deio, kot je bilo svoje dni določeno. Vendar so številni odbori zaradi zavlačevalne taktike nekaterih delegacij od tega cilja še ds leč. Tako je tudi s politično-teritorial-nim odborom za Italijo, ki razpravlja zdaj o tržaškem statutu, o katerem posebni, zato ustanovljeni odbor ni mogel doseči nobenega sporazuma. V tem odboru se vedno bolj očituje kot največja ovira težnja delegacij zahodnih velesil, da vsilijo Trstu in Tržačanom vlado, ki je še najbolj podobna upravam britanskih kolonij. Tako je angleški delegat Bennett ob podpori ameriškega senatorja Connallyja ponovno zagovarjal stališče, da je v Trstu potrebna močna, v guvernerjevih rokah osredotočena uprava, kajti sicer je pričakovati resnih nemirov. Čeprav so bili že večkrat odklonjeni razni predlogi, ki so težili za odložitvijo reševanja tržaškega vprašainja, so se danes po n o v n o pojaviti glasovi, da bi bilo najprimerneje odložiti razpravljanje o tržaškem svobodnem ozemlju za leto dni. Splošno prevladuje mnenje, da konferenca ne bo mogla uspešno končati svojega dela, če ga ne pospešijo štirje zunanji ministri, ki se bodo po današnjem Bevlnovem povratku v Parizu verjetno kmalu spet sestali. Na to kaže tudi predlog Višinskega, naj se politično teritorialni odbor z Italijo sporazume samo o glavnih obrisih tržaškega statuta, podrobnosti pa naj prepusti Svetu zunanjih ministrov, kjer bo razpravljanje o tem laže in plodnejše. V zgodnjih četrtkovih jutranjih urah seja politično-teritorialnega odbora za Italijo, ki preučuje vprašanje tržaškega statuta še traja. Procefl ura-crožje proti razkrinkanju Politični in teritorialni odbor za Italijo, ki je ostal včeraj na mrtvi točki, je pričel danes popoldne ponovno z diskusijo o statutu. Prvih 50 minut je zapravil odbor z ugibanjem, kako naj se loti dela. Sovjetski predlog, po katerem naj se odbor loti splošnih načel za statut tržaškega ozemlja, je bil odklonjen. Po sovjetskem predlogu bi se bilo mogoče vprašanja najučinkoviteje lotiti in dejansko zajeti njegovo bistvo. Namesto tega se je spdstil ko-landski delegat v dolga filozofska razglabljanja, povedal pa ni nič drugega kot to: «da je treba najti trajno rešitev*. Jugoslovanski delegat Moša Pija-de se je lotil bistva tržaškega vprašanja. Poudaril je predvsem, da anglo-ameriški predlogi jasno odkrivajo, da Trst po taki poti ne bo postal svobodno domoblhzirano mesto pod mednarodno upravo, temveč samo vojaška baza anglo-ameriškega imperializma. Njegova izvajanja so šla očitno na živce nekaterim delegatom in zato je predsednik, južnoafriški delegat Leif Egeland vneto posegel po pravilniku, ki določa omejevanje govorov, da se pospeši delo konference. Toda kljub predsednikovi intervenciji, ki bi naj preprečila za nekatere delegacije neugodne ugotovitve jugoslovanskega delegata, je Moša Pijade nadaljeval in dokončal svoj govor. Čeprav je odbor ob govoru jugoslovanskega delegata pokazal tako skrb za časovno stisko, je vendar 4 ure nadaljeval z brezplodnem razpravljanjem in se končno razšel brez vsakega uspeha. stransko pogajanje s Češkoslovaško glede reš.tve tega vprašanja. Ce v 6 mesecih po uveljavljenju mirovne pogodbe sporazum ne bi bil dosežen, lahko češkoslovaška vlada predloži vprašanje Svetu zunanjih ministrov, ki bo o njem sklepal dokončno. Kairo, 2. — Predsednik egiptske vlade Sidki Paša je na tiskovni konferenci izjavil, da ni dal ostavke zaradi nesoglasij v egiptski delegaciji spričo zadnjih predlogov britanske delegacije, saj je egiptska delegacija te predloge soglasno odbila. Spor je nastal zaradi tega, ker je eden izmed delegatov zahteval dokončno prekinitev pogajanj z Veliko Britanijo in so trije ostali hoteli izročiti britanski delegaciji neke vrste ultiimat. Sidki Paša in ostali delegati so sicer te predloge odbili vendar pa ostanejo odločno proti britanskemu osnutku. Spominska svečanost za padlimi ruskimi voiaki Praga, 2. Tass. — V vasi Slavov v bližini Brna so slavili cerkveno opravilo v spomin ruskih vojakov, ki so padli v boju proti Napoleonovim četam 2. decembra 1805. leta in častnikov in vojakov, ki so padli v beju za osvoboditev Češkoslovaške. Opravilu so prisostvovali tisoč’ prebivalcev bližnjih mest in vasi, predstavniki češkoslovaške vojske, krajevne oblasti, predstavniki sovjetskega veleposlaništva v Pragi in drugi. V svojem govoru sta se predsednik narodnega odbora Moravske Pi-sek in general češkoslovaške vojske Novak zahvalila Sovjetski armadi, da je osvobodila Češkoslovaško od Nemcev in poudarjala potrebo po utrditvi prijateljstva med slovanskimi narodi. 490 m dolg most preko Tise dsgrajen Beograd, 2. - Tanjug 1— Danes Boji na Olimpu Angleška letala v borbi proti kmetom New York, 2. — Dopisnik lista «New York Post* javlja iz Aten, da grška vojska uporablja v borbi proti antlmonarhistično usmerjenim kmetom v Tesaliji angleške a-vione z bombam^. Predstavniki Unre se bojijo, da ne bodo mogli dobaviti zadostne količine žita do prihodnje žetve, ker kmetje zapuščajo svoje kmei.je in bežijo v gore. «AFP» sporoča iz Londona, da se grške partizanske čete (ELAS) premikajo proti Olimpu, kjer so se začele borbe. Tuje čete naj zapuste tržaško ozemlje Zvečer se je politično-teritorialni odbor za Italijo ponovno sestal. Znašel se je pred novim predlogcm, ki ga je podal francoski delegat, in ki bi naj predstavljal poizkus kompromisa med -obema nasprotujočima s; mnenjema, čeprav dejansko ni nič drugega kot malenkostno spremenjen anglo-ameriški predlog. Francoski predlog se predvsem izmika čl. 16, ki je delal včeraj toliko preglavic, in v tem popolnoma sledi ameriški delegaciji, ki bi se rada s tem izognila načelnemu razpravljanju o tržaškem statutu, da bi tako ohranila proste roke za razpravljanje o posameznih točkah. Francoski predlog daje varnostnemu svetu oz. njegovemu guvernerju v Trstu nalogo nadzorovanja izvajanja stalnega statuta, vzdrževanje javnega reda in varnosti. Predlog predvideva sicer ljudsko skupščino in vlado, ki bi jo imenovala skupščina, vendar pa močno okrnjuje oblast skupščine, ki bi morala deliti zakonodajno iniciativo z guvernerjem. Guverner lahko tudi prekliče vse odloke ljudske skupščine in proglasi obsedno stanje, o čemer bi samo poročal varnostnemu svetu. Francoski predlog predvideva nadalje svobodno pristanišče, prepoveduje pa posebne svobodne cone in s tem Izenačuje vse države ne glede na to, kakšno važnost ima Trst zanje ali koliko važnosti so same za Trst. Med prvimi se je oglasil k besedi angleški delegat Bennett, že dobro znan po svojih predlogih o kolonialnem tržaškem statutu. Ponovno je pričel obirati stare strune in poudarjal negotovost, ki vlada v Trstu zaradi močnih nasprotij med Italijani in Slovani. Uporabljal je torej argumente, ki so že znani iz njegove obrazložitve angleškega predloga b tržaškem statutu. Njegov govor je tukaj izzvenel kot kriminalna kronika z naštevanjem bombnih atentatov, političnih umorov, ugrabitev itd. Pozabil tudi ni omeniti »nezako-nite* stavke, ki je po njegovem znatno pripomogla k atmosferi strahovanja, ki da vlada v Trstu. Na teh že znanih argumentih je Bennett ponovno zgradil že znano ugotovitev, da si tržaško ljudstvo ni sposobno vladati samo in obenem poudarjal, da Velika Britanija ni pripravljena dopustiti, da bi se kdor koli polastil oblasti na svobodnem ozemlju. Bennett je popolnoma zagovarjal francoski predlog. Trstu demokratično vlado Sakršnega samolastnega ^vet°Wie9a imperializma; *nore dopustiti, da bi se 0 zemlja spremenila v vo-na°Poriiče v sredstvo priti-jjV,^® dcžeie, ki v Parizu edine L tein te globoko demokratlč-, 04 ,e triaškega prebivalstva \ 0,erift je poleg tega od-f, 0l!Podarski pbstoj Trsta. torej vprašanje: \ fca: jal je, da bi utegnila mila razsodba vplivati tudi na postopek proti industrljcem ln znanstvenikom, ki so sodelovali pri poizkusu zasužnjenja člo%štva. Proti oprostitvi Schachta in Von Papena je ostro protestiral tud! podpredsednik svetovne sindikalne zveze in izjavil, da so vsi nacistični voditelji enako krivi. Glavni tajnik francoske zveze dela Jouhaux je izjavil, da je sodba in predvsem oprostitev pravi škandal. Bavarski minister Anton Pfeifer, ki je odgovoren za denaclfika-cijo, Je izjavil, da bi Fritscheja aretirali, če bi imel namen ostati na Bavarskem, ker ga zakon uvršča med glavne vojne zločince. Protest Enotne socialistične stranke Izvršni odbor bavarske laburistične stranke je poslal brzojavko šefu tožilstva bavarskega pravosodnega ministrstva in šefu tožilstva v Niirnbergu in zahteval takojšno aretacijo von Papena, Schachta in Fritscheja. Okrajni izvršni odbor Enotne socialistične siranke in sindikalne zveze v Lipskem sta izdala poziv za množično protestno demonstracijo delovnega ljudstva proti blagim sodbam, ki so bile izrečene v Niirnbergu. Na množ.čni volivni manifestaciji Enotne socialisfčne stranke v Zwieckau na Saškem so izglasovali resolucijo, s katero zahtevajo, naj Schachta, von Papcn in Fritscheja sodi in obosodi nemško ljudsko sodišče. Celo zagovorniki se zgražajo Celo nemški zagovorniki v ntirn-brrškem procesu se zgražajo nad oprostitvijo Schachta. Prof. dr. Jahrreis, ki je bil glavni zagovornik obtožencev, je izjavil, da so njegovi tovariši in on sam zelo iznenadenl zaradi nepričakovane oprostitve dr. Schachta. Von Papen, ki je bil oproščen na nurnberškom procesu, je zaprosil dovoljenje za potovanje v francosko zasedbeno cono v Frledrichs-hafen ob Bodenskem jezeru, kjer ima s svojo ženo posestvo. Francoske oblasti pa so mu odbile pofni list in tako bo prosil britanske oblasti za dovoljenje, da se naseli v Hamburgu pri svoji triindvajsetletni hčerki. Agencija AFP poroča, da so za-čele med nemškim prebivalstvom in v britanskih krogih krož‘ti vesti, da bodo v britanski in ameriški coni v kratkem sestavili novo nemško vlado. Von Papen ho sednlk, Schacht finančni minister, Fritsche pa minister za informacije. Niirnberško sodišče ni po teh govoricah prav zaradi tega: obsodilo omenjenih zločincev. Belgijski kovinarji* stavkajo Bruselj, 2. — Davi so v Belgiji številne kovinarske tovarne prekinile delo. Stavkujoči zahtevajo zvišanje mezd. Aretirani sindikalisti v Egiptu Varšava 2. - Osrednji odbor poljskih sindikatov, ki ga je obvestil tajnik egiptskih sindikatov o aretaciji nekaj sto sindikalistov te dežele, je poslal svetovni sindikalni federaciji protest proti terorju v Egiptu. LIZBONA. — Pri portugalsko-amerikanskih pogajanjih o oporiščih na Azorih ni prišlo do sporazuma, kakor so prvotno pričakovali. Upajo pa, da bodo pogajanja kasneje uspela- Vendar so Američani že sedaj dobili pristanek, da smejo trgovske družbe uporabljati tamkajšnja letalska oporišča. PRAGA. — Prvi vlaki, natovorjeni s čilskim solitrom, prihajajo v Češkoslovaško pod okriljem ustanove UNRRA, da bi povečali produktivnost polj, katerih rodovitnost Je izčrpana- Razstovortlna dela hitro napredujejo in v vsem bodo odpre-mili 700 vagonov solitra. NEAPELJ. — Niti danes dopoldne niso izšli mestni dnevniki, ker niso dosegli sporazuma med tiskar-niškim delavstvom in izdajatelji. RIM. — Agencija »Ansa* sporoča, da Je na tisoče nemških vojnih ujetmikov v koncentracijskih taboriščih v Tirrenij; blizu Pise organiziralo protestno manifestacijo in odklonilo nadaljevanje dela za A-meričane. Ujetniki niso hoteli zapustiti taborišča ter so vpili in nosili nap’se z zahtevami, naj jih pošljejo domov. Taboriškim paznikom so se pridružila ojačanja ameriške vojaške polioije, ni pa prišlo do resnejših Incidentov. LONDON. — V francoskem okupacijskem’ področju v Nemčiji so odkrili nov skupen grob, ki je vseboval ostanke od več kot 200 neznanih nacističnih žrtev. To je tretji skupni grob, ki so ga odkrili na tem področju v zadnjih tednih. Stepinčeva sovražna dejanja proli zaveznikom pred-1 Zagreb, 2. Tanjug. — Državni tožilec hrvaške republike Blaževič je danes prebral poročilo BBC od 20. 7. 1944, ki obtožuje nadškofa Ste-pinca sovražnih dejanj proti zaveznikom, ker je v Zagrebu imel govor ter obsojal anglo-ameriško letalstvo zaradi bombardiranja. Predsednik sodišča je nato bral številna poročila bivšega ministra Raševiča, iz katerih je razvidno, da je obtoženec branil Paveličevo vlado proti obtožbam, ki so prihajale z vseh strani. Državni tožilec Je nato poudaril, da Je Stepinac leta 1944. skušal nadomestiti Paveliča z Mačkom. Stepinac je kratko odgovoril, da ne bo odgovarjal na obtožbe ln da bo predložil končno izjavo. Državni tožilec Blaževič je danes izjavil predstavnikom trika, da duhovniki, ki so se kompromitirali za časa okupacije, ne bodo postavljeni pred sodišča, če ne bodo sedaj zagrešili kakega protidržavnega delanja. Navedel je primer splitskega škofa, ki je zahteval od Italijanov, naj sodijo družine partizanov ter zaplenijo njihovo imetje. Ta škof už!va v .Tugoala vi ji še vedno popolno svobbdo. Tožilec je povabil predstavnike tiska, naj sl ogledajo pro- store, kjer so zaprti Stepinac In drugi obtoženci. Ne bo pa dovoljen ne časnikarjem ne apostolskemu nunciju noben razgovor z nadškofom Stepincem, dokler ne bo izpraševanje zaključeno. Tožilec je dalje izjavil, da nadškof ni mogel zapustiti Jugoslavije, ker mora odgovarjati za svoja dejanja kakor vsak drugi jugoslovanski državljan. Mihajlovičevo Izdajstvo ln zločini v flfmu Beograd, 1, Tanjug. — Film o Izdajstvu in zločinih Draže ‘Mihajlo-viča in njegovih sokrivcev, ki ga ■trenutno predvajajo v Beogradu, je privabil toliko število gledalcev kot še noben drugi. Število gledalcev tega filma je večje, kot število gledalcev pri katerem koli filmu v zadnjih 13 letih. Smrtna kazen za ver^nlke Pariz, 2. - VZN — Sinoči je francoska narodna zbornica glasovala z dviganjem rok za smrtno kazen za prekupčevalce z živili ln za ve-rižnlke. Zakonski osnutek je predložil minister za prehrano Yve* Farge. PRIMORSKI DNEVNIK V čigavi službi le „Messaggero Veneto" Nedavno Je Tržaško planinsko društvo priredilo izlet v Rižano, pri iemer je prišlo s strani prebivalstva Ricmanj, BoljUnca in Riža-ne do prisrčnih manifestacij italijansko slovenskega bratstva, ; «Messagg«ro veneto* očitno ni mogel prebaviti dejstva, da primorsko ljudstvo ne naseda več politiki hujskanja Italijanov prosti Slovencem in Slovencev proti Italijanom, katero podpihujejo tuji imperialist, podobno kot podpihujejo v Indiji čisto nebistvena nasprotja med muslimani in hlndustanci. Za zastrupljanje ozračja in varanje javnosti si »Messaggero veneto* ni mogel Izmisliti nič boljšega kot to, da je na najnesramnejši način potvoril dejstva. Monarhisti omenjenega lista niso našli boljšega sredstva za podpihovanje šovinizma in vojnega hujskaštva kot to, da so objavili članek o spopadih petih Slovencev in enega Italijana, da je bilo tako manjše število Italijanov od večjega števila Slovanov obkoljenih, žaljenih in pretepenih. In glede na lažfio kampanjo italijanskega tiska je žal danes v Italiji še vedno dovolj poštenih ljudi, ki nasedajo tako nesramnim lažem. Tako pač hočejo preprečiti, da bi hodili Italijani na izlete na deželo, da bi tako spoznali dejansko stanje. Preprečit hočejo razumevanje in poglobitev bratstva med Slovani in Italijani v teh krajih. Nov podvig šovinistov Včeraj ob petih zjutraj so v Tržiču blizu starega mostu v ul. 9 junija slišali močno eksplozijo. Ko se je zdanilo, so ugotovili, da so neznanci vrgli v zrak lopo prodajalca sadja poleg mosta. Ljudje so dogodek ogorčeno komentirali in dejali, da je policija sposobna pretepati samo antifašiste, ne ume pa zaščititi reda v mestu. Prodajalec sadja je znan antifašist. Triiiko delavstvo se ne more pomiriti V tržiški ladjedelnici se je včeraj zbralo nad 5000 delavcev, ki ao odločno protestirali proti pariškim sklepom in zahtevali, da se Tržič priključi k Jugoslaviji. Neki tovariš je navzočim delavcem orisal položaj in potek pogajanj na pariški konferenci in ožigosal nasilno in surovo ravnanje policije ob priliki predvčerajšnje manifestacije. Delavci so izžvižgali navzoče policiste, ki so stali ob vhodih. Policija je včeraj v Tržiču, aretirala tov. Žnidaršiča Petra In Kom-miillerja Henrika, ki sta bila že svoj čas 40 dni v zaporu pri Jezuitih, nato pa brez obravnave izpuščena. 0 svobodi veroizpovedi Kakor vsa leta se vrše tudi letos v bolnišnici Burlo Garofolo duhovne vaje. Nameščenci te bolnice nimajo tem vajam ničesar oporekati, žele pa, da bi bilo njih po-sečanje prostovoljno. V tej bolnišnici pa Jih nune k vajam silijo in jih obvezujejo, da morajo plačat; tudi stroške zanje. Vaje so štirikrat na teden: zjutraj, opoldne in zvečer, kar pomeni, da odvzemajo osebju 6 ur osebne svobode na teden. To zelo obremenjuje nameščenke, ki žo Itak delajo po 10 In pol ure na dan in še več. Vsaka namesčenka mora poleg tega plačati po 50 do 100 lir za stroške, kar je velika žrtev, ker dobivajo dnevno 75 lir plače. Izpred sodišča Še vedno prihajajo z joga Antoni Piero iz PIse, ki ga je policija zatekla brez dovoljenja za prihod v Julijsko krajino, in celo brez osebne izkaznice, je bil obsojen na 10 dni zapora. Po izpustu bo moral v 24 urah zapustiti področje. Ravaslo Grazlella iz Bergama, obtožena zaradi istega prestopka, je bila oproščena s pogojem, da takoj zapusti cono A. Stavar Anto- 3. okfofet 1948, TRŽAŠKI DNEVNIK Tudi z zapori ne bodo omajali naše borbe proii imperializmu Ze več tednov razpravljajo v Parizu o bodoč: ustavi Tržaškega svobodnega ozemlja. Od nje bo odvisna usoda Trsta. Tržaško prebivalstvo, ki se je že od vsega začetka odločno uprlo imperialističnim naklepom angleških In ameriških državnikov. ki mu hočejo vsiliti kolonialno upravo, vztrajno nadaljuje svojo borbo. Zaveda se, da je pravična pred svetom in pred ljudmi. Ravnanje sedanjih oblasti v Trstu in coni A. s pravimi borci za svobodo se ljudstvu upira. Tudi na ta način hočejo našemu prebivalstvu preprečiti, da bi svobodno izrazilo svojo voljo. V nobenem primeru pa ni mogoče pred našim prebivalstvom in tudi ne pred pariškimi gradite Hi miru opravičiti aretacije antifašističnih borcev, ki so morali v preteklem mesecu znova v zapore. Vemo, da vrsta pariških (graditeljev* miru podpira tako ravnanje sedanjih oblasti v Trstu in v coni A, saj ji gre samo v račun, da je trpljenje našega ljudstva čim večje. Prebivalstvo Trsta in vsega področja A zato najodločneje protestira proti takemu ravnanju ne le pr; ZVU, od katere že nič več dobrega ne pričakuje, marveč tudi pred vsem svetom. Njegova upravičena zahteva je, da antifašističnim borcem za našo svobodo olajšajo trpljenje, ki ga prenašajo po tržaških, trži k Ih in goriških zaporih, * ZVU bi morala že davno Izpolniti dane obljube, da bodo antifašisti Izpuščeni iz zaporov. V vsakem primeru pa naj si ne utvarja, da bo na tak način omajala anti- Bivši politični preganjanci imajo namen ustanoviti svoje udruženje, v katero bodo sprejemali vse bivše politične jetnike, internirance, pripadnike specialnih bataljonov itd. Izvolili so si pripravljalni odbor, ki so v njem: Vittorio Ri-volti, Roman Pahor, Ivan Tomč, Venceslav Krečič, Franc Udovič in Arduino Fon. Prizadeti naj javijo svoj pristop k udruženju najkasneje do 15. okt., da bo pripravljalni odbor lahko sklical ustanovni občni zbor. Začasni sedež pripravljalnega odbora je v ulici Miramare št, 25. fašistično borbo proti vsem imperialističnim nameram s Trstom in ostalimi našimi kraji. Ničesar ne bo dosegla, če bo še nadalje zadrževala v svojih zaporih 240 antifašistov. Na njihovi strani je vse naša prebivalstvo. To pa ne bo nikoli odnehalo. Predvsem pa bo vedno znova zahtevalo, da ZVU opusti take metode. Zahtevalo bo polno pravico, da si samo uredi svoje življenje, brez vmešavanja drugih. Komisija za skrbstvo za politibne pripornike. Našim naročnikom Vljudno naprošamo vse cenjene naročnike našega lista, ki še niso poravnali zaostale naročnine, naj to store čimprej pri naši blagajni. UPRAVA Konec poletnega časa Sprememba poletnega časa v srednjeevropski čas bo 6. oktobra 1946 ob 2. uri. Ure bo treba prestaviti za eno uro nazaj. Preskrba NAROCILNA NAKAZILA. V teku današnjega dne naj vsi trgovci na drobno dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu naročilna nakazila za testenine za delavce in brezposelne. OBELA IN ZAKUHA ZA MENZE. Danes naj vsi upravniki podpornih menz in menz v podjetjih dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu 'naročilna nakazila za mast in testenine. IZROČITEV ODREZKOV ZA TKANINE TEKSTILNE TOVARNE BRUNNER. Do 5. t. m. morajo trgovine, k; jih je občina pooblastila, da prodajajo tkanine tekstilne tovarne Brunner, izročiti občinskemu prehranjevalnemu uradu (Piazza Vecchia 1, III.) odrezke za blago, ki so ga prodali meseca septembra 1946. Ko bodo izročili odrezke, morajo pokazati tudi register za vpis in odpis blaga. Odrezki so naslednji: Odrezki XIII in 25-26 živilske nakaznice julij-oktober. — Urad posluje od 8. do 12. In od 16. do 18. Zavest enotnosti in borbenost sta zmagali Stavka tekstilcev zaključena po 16 dneh Z današnjim dnem je zaključena stavka tovarne jute in vrvarne. 16 dni so delavci strnjeno vztrajali in odločno odbijali vse predloge urada za delo, ki so šli za tem, da se stavka prekine. In. šele nato nadaljujejo pogajanja. Delodajalci niso popuščali. Delavci so zahtevali naj jim prej zagotovijo izboljške in šele nato bodo spet odšli na delo. Delodajalci niso hoteli popustiti, niti za dlako ter je zato razumljivo, da se delavci niso dali zavleči v poležaj, ki bi zlcmil njihov odpor. Vztrajali so do konca in zato so tudi zmagali. Posebno moramo poudariti, da so v teh podjetjih v velikem številu zaposlene žene. Bile so vse te dni tako borbene, da zaslužijo vsako priznanje. Razredna zavest in odločna vztrajnost naših tekstilnih delavk pa velja še več, če upoštevamo težke- življenjske razmere v Trstu, posebno pa tiste primere, kjer so obremenjene celo z družino. Na sestanku, ki se je vršil včeraj, so sindikalni zastopniki pojasnili IL J A Ilirska Bistrica MEDKRAJEVNA KONFERENCA LJUDSKIH ODBOROV 22. septembra 1946 se je v Ilirski Bistrici vršila medkrajevna konferenca odbornikov. Razpravljali so predvsem o načrtni ureditvi gospodarstva v okraju. Sklenili so, da so bo prebivalstvo v prvi vrsti posvetilo sadjarstvu in živinoreji ter opustilo žitarice, ki slabo uspevajo. Osnovale se bodo sušilnice za sušenje sadja, drevesnice za pogozdovanja. Svoje mnenje je podal zastopnik vsake vasi, nakar se je razvila živahna diskusija. ZBOR VOLIVCEV 12. septembra 1946 je bil zbor volivcev. Sklenili so, da bodo zvišali trošarino na vino, pivo in aranža-do za 4 lire na liter, za druge močnejše alkoholne pijače pa za 40 lir na liter. To trošarino bodo porabili za zgraditev mestne pralnice, ureditev cestnih jarkov itd. Pričeli pa bodo tudi z graditvijo novega ljudskega doma ter popravili uro v zvoniku. US KULTURA^ Petdeset let ricmanjskega „Slavca“ Preteklo je dolgih pedeset let, odkar se je zbrala mala skupina zavednih Ricmanjcev, da ustanovi pevsko druitvo. Spočetka se niso mogli sporazumeti, kako naj bi se društvo imenovalo. Pomagala jim je priroda. Ko so se na vosi o pozni uri o tem pričkali, se je oglasil v bliinjem robidovju najboljši peveo med pticami, slavec. Takoj so se sporazumeli in soglasno odločili, naj se druitvo imenuje »Starec*. Ta sSlavec» je v petdesetih letih svojega obstanka zapel marsikatero lepo pesem in včasih tako lepo kakor pravi slavec. Preživela je naša vas prvo svetovno vojno. Po končani tfbjni, je sledila dolga doba BS let fašističnega terorja in zatiranja. Minilo je tudi to. Sledilo je drugo svetovno klanje, ki tudi naši vasi ni prizaneslo. Vse to na- nio iz Savone bo moral odsedeti že 5 dni zapora, nakar bo moral j šega etSlavca* ni uklonilo, pel je tudi on odditl v 5 dneh. Basso Ro- in poje le danes v čast zmagi in mano iz Premarino (Videm) pa je svpboctt — v čast vsemu narodu, bil oproščen. Odložili so razpravo proti Smilo-viku Marinu in Pistelll Rlccardu oba iz Turina, ki 3ta bila obtožena zaradi posesti zavezniškega blaga. Izpuščena sta bila na svobodo do razprave. Razprava proti Lužnik Eldi iz Gorice, ul. Boschetto 4, zaradi nedovoljene posesti zavezniškega blaga, je bila odložena na 9. oktobra t. 1. Na nedoločen dan so odložili tudi razpravo proti Rosada Golln-du iz Gorice, ul. Poggio, ki Je bil v posesti večje količine zavezniških etvari. svojim, ustanoviteljem ter vseh sodelavcev, posebno pa vsem onim, ki so dal', svoja življenja za dosego teh ciljev. V nedeljo bo oSlaveo* proslavil svojo petdeset1etnico .* večjim pevskim koncernom, ki bo na niem sodelovalo več sosednih pevskih zborov. Snacalova razstava pred zaključkom Razstava Rpacalopega umetniškega dela, ki je te dni v galeriji zfriestez vtale XX settembre 16, leta velik uspeh, bo trajala le do petka 4- oktobra. Zbudila je posebno pozornost, ki se je zrcalila tudi v ugotovitvah tržaškega tiska o njeni visoki umetniški vrednosti in novi usmeritvi naše likovne umetnosti. Poleg lega je dosegla tudi materialne rezultate, ki presegajo raven občega zanimanja ljubiteljev umetnosti za dela tržaških likovnih umetnikov. HEl.E/.l-® Koledar. Gregorčičeve založbe za 1. 1947. je že v tisku. Za naročala se obrnite na krajevnega poverjenika ali na vaše prosvetno društvo, ki ima podrobna navodila za zbiranje naročnikov. V Trstu se lahko naročite v knjigarni Stoka, ul. Milano ali pri prosvetnih društvih. Koledar bo izšel v začetku decembra in bo obsegal nad 160 strani velikega formata. Vsebinsko bo zelo pester, bogat in ilustriran. Pohitite z naročilom ker jih sprejemajo samo Se nekaj tednov. Obenem s koledarjem lahko po znižani oeni naročite tudi drugo dodatne knjige naših priznanih pisateljev Franceta Bevka in Jožeta Pahorja. Sezite vsi po našem koledarju, ki bo veren odraz Primorske in njene borbe ter trpljenja. V njem boste našli tudi samega sebe. Njegova cena je na današnjem knjižnem trgu najnižja, saj stane za predna-ročnlke samo 90 Ur. NASI PIONIRJI V Ilirski Bistrici je organiziranih od 150 pionirjev kar 143. Dne 3. septembra so imeli sestanek, na katerem so se organizirali po statutu svoje zveze in izvolili štab odreda. V odredu so 3 čete, v četah pa po 3 ali 4 desetine. Sklenili so tudi, da bodo sodelovali pri novem tekmovanju in so res z zastavo in petjem odšli skupaj z mladino čistit borovce. Ta dan so očistili 6 ha borovja. Nova SuSfca GLAS AMERIŠKIH ROJAKOV Pred kratkim smo prejeli pismo iz Amerike, v katerem nas naši rojaki vzpodbujajo k nadaljevanju naše pravične borbe proti novemu fašizmu in tujemu imperializmu, ki nas hoče zopet zasužnjiti. Nadalje izražajo vso svojo ljubezen do našega ljudstva in zagotavljajo, da bodo tudi oni storili vse, da bo končno naša zemlja prosta tujega jarma. Naprosili so nas tudi, da bi radi dobivali v Ameriko »Primor-ski dnevnik*, ki stoji v tej borbi neomajno ob strani svojega ljudstva in razkrinkuje umazane načrte iimpeialistlčnih zatiralcev. Hkrati pozdravljata raži rojakinji Mary Penko Iz Clevelanda in Andy Kapel iz Falrporta v Oh'ju vse svoje znance v Novi Sušici in po ostali soseski. StopiTk ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA Tudi pri nas smo praznovali že tretjo udarniško nedeljo. To pot so šli vsi člani masovnih organizacij na »juriš* nad žir, dva cestarja, člana OF, pa sta v 14 udarniških urah napravila 3 m3 drv za neko partizansko vdovo. Zvečer po delu Je bila slovesna otvoritev električne napeljave v Grapi, kjer Je. zagorela luč v mnogih hišah. Električno strujo je napeljal domačin samouk. Sebrelje VSI ZA ENEGA EDEN ZA VSE Obnoviti je treba, kajti zima Je pred durmi. In v nedeljo je bilo pri nas udarniško delo. Sklenili smo namreč, da moramo spraviti iz Stopnika v Sebrelje strešno opeko. In res se Je v nedeljo popoldne uvrstilo 150 podajačev in podajačic eden poleg drugega in opeka je romala v hrib, da jo je bilo veselje gledati. Poleg tega pa je šest voznikov vozilo strešnike. V štirih urah so napravili 600 delovnili ur, prl-Štedlli 18.000 lir in, kar Je najvažnejše, zima ne bo tako huda in mrzla, kajti ljudje bodo imeli streho nad glavo. Medjavas UDARNIŠKO DELO Nad Stevanom stoji majhna vasica Medjavas, ki so jo 1944. leta uničili nacifašistl. V nedeljo je bilo F/ZKULTURA Ponziana bo gostovala v Zagrebu Nogometno moštvo Ponzlane Je dobilo laskavo povabilo iz Zagreba. Odigrala naj bi nogometno tekmo z Metalcem. Seveda je vodstvo Pon-ziane povabilo sprejelo ter smemo pričakovati, da bo njena enajstori-ca tržaški nogomet v Zagrebu častno zastopala. V Jugoslaviji pa bo v nedeljo igrala še ena enajstorica, po vsej verjetnosti kombinacija med Montebellom in Skednjem. I-grali bodo v Celju z domačo reprezentanco. Povabila jugoslovanskih moštev tržaškim enajstoricam dokazujejo, kako si jugoslovanski ljubitelji nogometa želijo v svoji sredini tržaških gostov. Jutri bomo dobili prvaka nogometnih tekem za pokal Delavske enotnosti Ker danes igrišče Ponzlane ni prosto, se bo Analna tekma med Sv. Marcom in Frauslnom odigrala jutri ob 17. url tudi na igrišču Ponziane. V obeh moštvih bodo na- stopili znani igralci kot so na primer Tomasinl, Padovan, Gianlni in drugi. Zato bo tekma nedvomno ostra in zanimiva. Gostovanje Cebulca v Postojni O nedeljski nogometni tekmi med Primorjem s Proseka in Postojno smo že poročali. Postojnčani pa so za nedeljo 6. t. m. povabili v goste tržaško nogometno moštvo Ccbul-ca. Tekma bo lepa in oetra, kajti Postojnčani hočejo popraviti pred svojim občinstvom nedeljski poraz. DROBNE ZANIMIVOSTI Lestvica najboljših teniških igralcev sveta. Švicarji so sestavili sledečo lestvico najboljših igralcev tenisa na svetu za leto 1946: I. Kramer (ZDA); 2. Petra (Francija); 3. Bernard (Francija); 4. G. Brown (Avstralija); 5. Drobny (CSR); 6. T. Brown (ZDA); 7. Palls (Avstralija); 8. Falkcnhn-a (ZDA); 9. Par ker (ZDA); 10. I'<’rea (Argenttnl-ja). Poljakinja Walasiewicz, olimpijska prvakinja je na mednarodnem lahkoatletskem ženskem dvoboju Ceškoslovaška-Poljska odločila, da je zmagala Poljska. Dosegla je štiri prva mesta in sicer na 80 m čez zapreke (12.2), 100 m (12 4), v skoku v daljino (527 cm), 200 m (26.2) in je bila povrh vsega še v štafeti 4x100 m (51.6). Madžarski nogometni klub *Uj-pest* Je na gostovanju v Turčiji zmagal nad »Fenerbadza* prvi dan s 3-1, drugi dan pa s 4-1. Smrt zaradi knock-outa. Ameriški boksar Toni Lared je umrl za posledicami udarcev, ki jih je dobil na nekom boksarskem dvoboju. Mitič - jugoslovanski teniški prvak za leto 191,6. V Zagrebu so bile v nedeljo odigrane finalne tekme državnega teniškega prvenstva. Prvenstvo si je osvojil Mitič, ki je premagal vse Svoje nasprotnike. Rezultati so: Palada-Sarič, 6 2, 6-4, 6-2, Mttič-Punčec 6 3 7-5, 6-1. V igri Punčee-Palada je zmagal Funčec ln si osvojil drugo mesto. Kvamer-Opatija. Na prijateljski nogometni tekmi med Kvarnerjem in Opatijo je zmagal Kvamer z resultatom 4-1. Krožna kolesarska dirka po Ru-maniji. V tretji etapi Je zmsgal Prrein^k (Jugoslavija) v času 4.16.6,% V četrti e‘apl. dolgi 120 km. pa Je bil prvi Porcdsk (J) pred Vatterskom (Franclja) ln Prosent-kom (J). Peta etapa je bila dolga 110 km in je zmagal Vatterskom (F) pred Prosenikom (J) in Pijem (F). Po petih etapah vodi med po-edlncl Poredski (J) v času 18.35.17 ur, drugi je Proslnek (J) 18.35.37, tretji Siklomeanu (Rumunlja) 18.38.07. Med moštvi Je še vedno na prvem mestu Jugoslavija, pred Rur muntjo, Francijo ln Albanijo. ZDTV — kolesarski odsek V okviru Zveze društev za telesno vzgojo v Trstu razpisuje kulturno društvo »Škamperle* kolesarske dirke za pokal padlega partizana Borisa Skerlavaja. Proga bo naslednja: Trst, Sesljan. Sv. Križ, Opčine, Faccanoni, Bazovica, Sežana, Opčine. Proga bo dolga približno 100 km. Tekmovali bodo lahko vsi, ki so vpisani v športnih krožkih in v športnih odsekih prosvetnih društev. Tekma bo 6. oktobra. Prijave sprejema ZDTV v ul. Flisi 10. I. dnevno od 9. do 12.30 in od 16. do 19. ure ter kulturno društvo »Škamperle* pri Sv. Ivanu ob večerih. Prijavnina znaša za začetnike 20 lir, za ostale 10 lir. Zmagovalec bo dobil pokal. Ostala darila presegajo vrednost 15.000 lir. Razen daril celotne dirke, bodo tudi darila za posamezne kategorije ter darila, ki so Jih darovali ljubi-to'ji kolesarskega športa. tam vse živo, vas je bila v zastavah in ves dan je bilo čuti pesem krampov in lopat. Na udarniškem delu, ki so se ga udeležili domačini ter mladinci iz Brestovice, Devina in Stevana, so očistili ruševine oamih hiš in popravili 500 m ceste. Napravili so 408 udarniških ur. Dela se je udeležilo tudi 10 voz, ki je odpeljalo 83 m3 materiala. Po končanem delu so udarniki s petjem in ob zvokih harmonike odšli na svoje detnove, obljubili pa so, da bodo še prišli in.tako tudi oni čim več pripomogli k obnovi. Pliskovca Z ENE ZA RANJENE PARTIZANE IN PRIPORNIKE Za časa trgatve so žene natrgale 115 kg grozdja in drugega sadja in ga nesle ranjenim partizanom v bolnišnici Sv. Justa v Gorici ter zaprtim antifašistom. S tem so ponovno dokazale, da antifašistične žene ne bodo nikdar pozabile borcev za svobodo slovenskega Ijud-stva. vsem tovarniškim delavcem dosežene uspehe. Vztrajna in dosledna 16 dnevna borba je privedla do sporazuma, ki predvideva predujem v znesku 40% nad dosedanjimi mezdami, razen tega pa še eno liro za moške in 0.5 lir za ženske kot dodatno doklado na uro. Skupno zboljšanje gmotnega položaja tekstilnih delavcev po 16 dneh stavke znaša torej 46% več. ket predvidevajo dosedanji mezdni pogoji. Sporazum se glasi: Delavci sp-ecializirani . kvalific. I. razr. kvalific. H. razr. navadni . . . težaki . . . . , moški Zenske na uro na uro 8.— lir 5 20 lir 7.40 lir 4.90 lir 7.20 lir 4.70 lir 7,— lir 4.50 lir 6.60 lir 4.30 lir Isti pogoji veljajo tudi za ostalo delavstvo, ki ni navedeno v gornji razpredelnici. Predujem velja do preklica novega stalnega mezdnega sporazuma za to tovarno. Sporazum določa vključitev esebnih doklad kot je določeno v sporazumu od 11. junija 1946. Predujem bo obračunan po podpisu novega sporazuma. Na sestanku z delavci je član pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov tov. Muslin poudaril pomen borbenosti in doslednosti vseh prizadetih tekstilcev, ki so dosegli to, kar so zahtevali. Delodajalci so sicer upali, da bodo delavci popustili, zato so tudi tako uporno vztrajali na svojih nepravičnih pogojih vse do danes. Ko so uvideli, da so delavci odločni in da ne popuščsjo, so morali popustiti oni, Ta borbenost mora ostati na višini v vsakem trenutku, posebno zato, ker le jasno, da čakajo delavstvo še hude borbe. Tudi druge stroke naj uvidijo, kaj se lahko doseže z borbenostjo in vztrajnostjo. Danes mora pa vsak delavec priznati borbeno doslednost tekstilcev. V svojem govoru je tov. Muslin omenil tudi predlog Enotn'h sindikatov za nov splošni mezdni sporazum, ki Je bil te dni predložen Zvezi industrijcev. Omenil je vprašanje rednega letnega dopusta sorazmerno z leti službe, kar predstavlja nov problem, ki ga morajo rešiti Enotni sindikati s pomočjo vsega delavstva. Da bi se uresničile vse te težnje, je potrebna tudi z a vnaprej ista vztrajnost, ket so io dokazali tekstilni delavci ves čas stavke. SpofLOCila. Prireditve« predavanja in sestanki PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN VOJKO* NA KONTOVELU. V soboto 5. t. m. bo gostoval v našem društvu pevski dramski odsek Prosvetnega društva iz Barkovelj. V okviru prosvetnega tekmovanja bodo Igrali enodejanki Čehova »Medved* in »Snubač* ter Petričevo veseloigro «Svakinja». Začetek ob 20. uri, K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Enotni sindikati SINDIKAT STAVBENIKOV. — Danes 3. t. m. ob 18.30 uii bo na sedežu v ulici Imbriani 5 sestanek vseh zaupnikov. TEČAJI IZ KEMIJE IN RUŠČINE. Danes 3. t. m. ob 19. uri se bo pričel na sedežu Enotnih sindikatov v ulici Monfort 3 tečaj iz ruskega Jezika, ki ga bo vodil prof. A. Selem. V soboto 5 t. m. ob 18. url pa se bo v istih prostorih pričel točaj za vseučiliščnike Iz kemije. Predaval bo prof. N. Smidi-chen. Prijave za ta dva tečaja in za druge se Še sprejemajo. Podrobnejše podatke daje šolsko vodstvo v ulici Monfort 3 od 17. do 20. ure. SESTANEK MLADIH KOVINARJEV. Krcžek mladih dfrlavcev »Bratje Mahne* sporoča, da bo v četrtek 3. t. m. ob 19.30 uri v ulici Monfort št. 3, sestanek mladih kovinarjev. SIND. STAVBINSKE STROKE. Danes ob 18.30 sestanek vseh strokovnih zaupnikov. KMETIJSKI SINDIKAT. Danes ob 18. v ul. Imbriani 5. I., sestanek odbornikov in referentov. GOSPODARSTVO Kaj bo z našimi gozdovi? Iz dneva v dan se opaža vse večje širjenje požarov v bližnji in daljni tržaški okolici. Precej časa mine, dokler pride nekdo gasit s sredstvi, ki so uspešna. Ker je letos taka suša, kot redkokdaj prej, je jasno, da ZVU ne podvzema dovolj energičnih mer, da bi zaščitila še ono malo gozdičkov, kolikor jih je še ostalo po pustošenju za časa vojne. Požarna obramba ni do-voljna, da bi bila sama kos požarom. Umestno b; bilo, da pri gašenju požarov sodeluje tudi vojaščina. Pri tem problemu moramo omenit; površnost, s katero so pogozdovali tržaško okolico, kjer se je v nekaterih primerih doseglo le kakih 5% pogozdovalnega uspeha, Sedaj pa opažamo isto brezskrbnost tudi pri gašenju požarov. Al; moramo biti zares ob zadnje drevo v naši okolici? Drobne vesti DANAŠNJE CENE. Danes smo registriral: sledeče cene v delavsk h zadrugah: krompir 30 lir, sveže ze-. lje 28, zimska čebula 18, paradižniki 25, štajerska jabolka 42, namizno grozdje 66 lir za 1 kg. DAVČNE OLAJŠAVE ZA RIBO. LOV IN PREVOZ RIB. ZVU je izdala odredbo, po kateri so lastniki ladij, ki se bavijo z ribolovom ali prevozom rib, morskih gob in koral v času od januarja 1946. do decembra 19-48. oproščen; plačila po- slovnih prostojbin, razen davka premičnine, ki ga določa zakc' odlok št. 2 z dne 9. 1. 1949. Ce ladje v tem času uporabljali v ge namene, bodo moiali 1**.® plačati vse pristojbine aaknadn ■ UREDITEV POMORSKEGA’ PROMETA. Pristaniško powJ štvo je izdalo ukaz šl- 254, v a s ladje, »!• rem določa, da se rlbške ni in ostalo manjše ladjevje ne ^ zaustavljati pred kanalom, ^er-? plovka z rdečo lučjo na seve stari luki, a na jugu, kjer ]e P ka z rdečo svetilko vse do n0_v pristanišča. Vse te manjše morajo v vsakem primeru ^ prednost prehodu ladjam, k: P* v pristanišče ali iz njega Pu-Prot; kršilcem tega ukaza bodo r stopali disciplinsko po zakonu. POMANJKANJE VODE TUD! OB REŠKI CESTI. Včeraj smo ročali o obupnem položaju I)u na Krasu, ki trpi vsled pom«‘J , nja vode. Pa tudi na Reški cd kamnolomov Fakanonl, oh ^ drijah ln v vsej ostali ok°'caVa čuti isto pomanjkanje. UP ACEGAT-a je bila obveščena že pred dvema mesecema, je pa gluha in ni ukrenila nit! Zd; se, da tu ne gre za poma n le vode, marveč za nezanlm o ACEGAT-a za ta življenjski P biem tamkajšnjega ljudstva. vijo, da je vode dovolj v I I »je rezervoarju pri finančni sti IZPRED SODIŠČA Sodba v openskem procesu Predvčerajšnjem popoldne se je | st!jo, vsled pomanjkanja dol (kaz°v končala s samim; oprostitvami raz- I ai! pa ker so jih spoznali 24 ne- prava proti tramvajskemu nameščencu Sossiju Karlu, obdolženemu uboja, In mladeničem Zacchiniju Jospu, Ruggiu Vincencu, Tcsiju Liviju in Orciolu Niku, obtoženim, da so se upirali javnim nameščencem. Protiljudski elementi so skušali dati procesu politično obeležje in predstavljat; tramvajce kot «s’eia. ve in komuniste* ter jih obdolžiti umora De Pasquala. Vendar je proces jasno pokazal, da so bili maloštevilni openski tramvajci obkoljeni od približno trideset mladih nasilnežev, ki so preplezali ograjo in zasedli prostore, katere bi imeli piavico zasesti številni ljudje v čakalnici. V pretepu, ki je nastal a tramvajci, ki so branili redno poslovanje, je bil ubit De Pasquale Carlello. Sossi je dobil pri razpravi živčni napad po vsem videzu ob misli, da bi moral zaradi izvrševanja svoje službe nedolžen odsedeti mnogo let v zaporu. Javni tož.lec Pellerito je zahteval 18 let za Sossi-ja, 2 in pol let za Toslja in Orcio-la, oprostitev za Zecchinija in Ruggioja. Družino De Pasquale kot civilno stranko je zastopal odvetnik Gerometta. Obrambni govori Piazze in Turole za Sossija, Ja-cuzzija za Zecchinija in Ruggiota ter Annoscle za Tosija in Orciola pa so v tolikšni meri osvetili dejanski potek dogodkov, da je bil Sossi obdolžen le še uboja zaradi prekoračenja samoobrambe in oproščen tudi tega dejanja zaradi amnestije, ostali pa oproščeni z amne- dolžne. KRONIKA Rojstva, smrti« p orok* nest* Anagrafski urad tržaške občine javlja, da se je dne 2. ^ fcra 1946. rodilo 6 otrok, 1 ^ jj. dil mrtev, umrli so 4 ljudje, F čil se ni nihče. C** UMRLI: Vergottini P°r- 'Z1nt .n Giuseppina, 59 let; por. De Apollonlo Elisa, Obreza vd. Zori Marija, 77 Nardo Silvija, 12 let. adrni«a' Čigava je motoma ja- Pristaniško . poveljstvo da je dvignilo potopljeno jadrnico, o kateri ne vedo, - - f. č n»* je. Jadrnica nima namreo ^ na niti številke protokola, ^ je -ikakor ni mogoče dognati, ,j. njen lastnik. Njene g'avne,%| širina 4.30 m, višina 1.99, Diesel. Jadrnica je v varuštvu ki SARROM, s sedežem v ul Gglnttl 20. h *t t«, fsr6 “J •tat Mi V Uta N topi čl, %, Tc tOVc Aik: ft i •Sm % »e* ■ i»toS ta «h •»e tu. v Sik, % u 'Oj Odg urednik DU5AN MALI O G L A k ČEVLJARSKA strop naprodaj. Posredniki jol;. 5<-ni. Naslov pri upravi skega dnevnika*. KlNOPREDSTAUEl GLEDALIŠČE VERDI. 21: Dram-»ka družina L. Cimam: »Človek kakor vsak drugi* od A. Sara-crou. NAZIONALE. 16: »Vihar* - D. Lamour, J. Hall. SUPERCINEMA. 16: »Čarodejstvo* M. Denis, R. Brazzi, Gl Cervi. FILODRAMMATICO. .16: »Doživetja v Maroku* - B. Crosby, L. La. mour, B. Rope. ITALIA. 16: »Macao* (Peklenska igračnlca) - S. Hayakava, E. v. Stroheim. ALABARDA. 15: »Ujetniki prošlo-sti* - G. Garson, R. Colman. IMPERO. 16: »Mož v sivi obleki*. J. Mason, P. Calvert. VIALE. 16: »Crna prvorojenka*. MASSIMO. 16: »Skot na dvoru Velikega Kana* - G. Cooper. GARIBALDI. 16: »Katarina Velika* - D. Fairbanks, E. Bergner. NOVO CINE. 16: »Poslednje srečanje*. * CINE MARE. 16: barvani sovjetski film »Kamenlti cvet*. Predvajan na filmskem festivalu v Benetkah. (Prvič v Trstu). ARMONIA. 15.30: »Zaročenec moje žene* L. Cortese, V. Carini. De Rosž v «Stari ženskar*. ODEON. 15.45: »Utrip srca* - A. Noriš, J, Lodge. SAVOMA. 16: »Morski angeli* - F. Dee, R. Dellamy. AZZURRO. 16: »Pohujšljlva igra*-C. Brook. RADIO. 16: »Mali starinski svet»-A. Valli, M. Serato. MARCONI. 16: »V potujoči puščavi* - A. Ducaux. VTTTORIA. Ob 16. |n ob 29.15 na prostem »Ujetnik iz Zende* - R Oolman, W. Baxter. ADUA. 15.39: »Doživetja Toma Sa-wycra». VENEZIA. 15.39: »Obožavanje* -P. Muni. CARDUCCI. 15.39: »Nevldljlva smrt* - B. Karloff. BELVEDERE. 16: »Glas v mraku* G. Stone, M. Hunt. ARGENTINA. 18: »Jezdec sv. Marka* - Ferrari, Nucoi, Paola. GRAD SV. JUSTA. 21: »Fornart-na» - L. Baarova, W. Lazaro. CENTRALE. Zaprto zaradi popravil. »PROSVETNI DOM*, NABREŽINA. V soboto ob 20.30. v nedeljo ob 17 in 20 30 ter v ponedeljek ob 20.30: «Zlvljenj« s« spet začenja*. SINDIKAT LESNE STROKE. Vsi člani naj se danes ob 19. zglose v ul. Conti 11. Razpravljali bodo o pripravah za izvolitev novega dl-roktlvnega sveta na prihodnjem občnem zboru. SIND. KULTURNIKOV. Danes ob 18.30 v ul. Zonta 2 sestanek d'-rektivnega sveta za šole. ZVEZA TRGOVCEV NA DROBNO sporoča: Vsi prodajalci mleka na drobno naj se jutri ob 19.30 zglase v ul. S. Nicolh zaradi važnih j sporečil. V neilel'0 6. 4. m. »»' samo v THRUČ 1 Jesenske lep®** kraške doline vas vab-jo vse na zabavni Mladi rod iz Ž rij pri Sežani vam prikaže Finžgafie,# dramo štrrideianko »»IVJI l-OVKC Godci vam bodo razgibali te,o, dobro vince in sen prigrizek vas bo poživil, Šumenje hrastovih kr®* Senj pa vam bo umirilo Sivce. Pričetek ob 14.3® * St t! Prosvetno druSto „1VAN VOJKO", Prosek-Konto' vel i® kulturni krožek „DUGOLIN" priredijo v nedelio 6 k m, ljudski zbor na PROSEKU. Vršila se bo ŠPORT*** TEKMA z nagradami, nastopili bodo pevski zbe® godba kulturnega krožka „RinaUii“ in skupina fl*h®r monikarjev. Po nastopu PLES. ~~~ Za hrano in pijačo bodo dobro poskrbeli ' ; SPOROČILO ZlUOTTO kupuje surove, predelane kože l’s*c • s ^brnih, platinskih mo driH* rdečih, perzi|anskih. bizonov, kun, dehuriev, polhov i.Lj; ZlUOTTO Telefon N tl. Trenil, 11 -III nad- T R S T l-Jst a J1-3 No ■to Jtitj V S Uti s ijt ‘Ju, s 41 s s ti S N \