Leto IX. - Štev. 10 Gorica - četrtek 9. marca 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 Ob obletnici rojstva in izvolitve sv. očeta Oznanjevanje resnice veliko poslanstvo Pija XII Preteklo soboto je sv. oče obhajat svojo enainosemdesetletnico rojstva m obenem osemnajstletnico izvolitve za papeža, (ločim bomo obletnico tironanja obhajali 12. marca. Ves svet misli nanj ob teh obletnicah, zato je prav, da se ga spomnimo tudi mi. VERNI SLOVENCI ČUTIMO SPOŠTOVANJE IN VDANOST DO SVOJEGA NAJVIŠJEGA POGLAVARJA. ZA NAS JE NASLEDNIK APOSTOLA PETRA, NAJVIŠJI U-CITELJ, DUHOVNIK IN PASTIR V KRISTUSOVI CERKVI NA ZEMLJI. IN ZATO SMO MU DOLŽNI POKORŠČINO. Pij XII. je velik papež. Vse njegovo delo za Cerkev in za človeštvo v teh 18 letih priča o tem. Če bi hoteli poiskati v delovanju sv. očeta Pija XII. posebno značilnost, ki ga razlikuje od drugih papežev, bi lahko rekli, da je glavno pri njem oznanjevanje božje besede. Prva naloga cerkvene oblasti je, da ljudem oznanja večne resnice božjega razodetja. To nalogo so papeži vršili v vseh časih. Vendar je treba reči, da naslov učitelja v posebni meri pripada sedanjemu svetemu očetu. Doslej je izšlo 19 debelih knjig njegovih nagovorov na razne skupine ljudi, ki so se zbirale okrog njega v teh letih, in govorov vsemu svetu po radiu. Govoril je kardinalom, škofom, duhovnikom, redovnikom, članom raznih organizacij in udruženj ter vernikom vseh delov svetu. Bilo je to ob priliki kongresov in zborovanj filozofov, politikov, zdravnikov, književnikov, kmetov, delavcev itd. In vse te ni le pozdravil, ampak jim je. mnogokrat v dolgih govorih, podal osnovne smernice za njihovo delovanje. Nikdar se še ni zgodilo v 2.000-letni zgodovini Cerkve, da bi kdaj kateri papež govoril toliko in o tako različnih stvareh. V drugih časih Predsednik francoske vlade Guv Moilet je imel pogovore z ameriškim predsednikom Eisenhowerjem. Če sta imela na konferenčni mizi samo liste zadeve, ki jih omenja zaključno poročilo, poleni bi ne mogli reči, da bi prinesel Moilet v svoji popotni torbi za Francoze kaj novega. Med sueško krizo so se stiki med Parizom in Washingtonom zelo ohladili. Washingtoneki razgovori so odstranili 'nevarno razpoko med obema državama in obnovili njuno stara prijateljstvo ter zavezništvo. Eisenhovver je zagotovil Franciji in Evropi vsestransko pomoč. Moilet je skušal med svojim bivanjem v ameriški prestolnici tudi posredovati med Združenimi državami in Izraelom. Z Eisenhowwjem je imel odkrit pogovor o Srednjem Vzhodu in Severni Afriki. Ti dve točki sta najbolj boleči za Francijo. Na Srednjem Vzhodu je sicer že zgubila ves svoj vpliv in si ga ne more več pridobiti nazaj, drugače pa je s Severno Afriko. Tu bi rad Pariz za vsako ceno obdržal svoje prekomorske posesti, ki so postale za Francoze se važnejše, ker so odkrili v Sahari velike petrolejske vrelce. Ko jih bodo začeli izkoriščati, Francija ne bo več odvisna od petroleja, ki mo- so nasledniki sv. Petra izpregovorili samo ob izrednih prilikah, kadar je bila njihova beseda nujno potrebna, da so razrešili kaka verska ali nravna vprašanja. Pij XII. sicer vrši redno učiteljsko službo v Cerkvi po okrožnicah in odlokih rimskih kongregacij, a ob vsaki priložnosti, ki se mu nudi, hoče kot najvišji učitelj pokazati v luči krščanskega nauka razna sodobna vprašanja, delovanje različnih stanov in poklicev, vso moderno znanost in kulturo. Približati se hoče vsem ljudem, najbolj preprostim in najbolj izobraženim, njihovim skrbem in njihovi vsakdanji delavnosti, da vse uči, kako nuj živijo, da bodo uresničili božji načrt v svojem življenju. f' svojih nagovorih, zlasti po radiu, se ne obrača samo na katoličane, ampak na vse ljudi, ki so dobre Ce upoštevamo, da se odvija današnja svetovna politika v znamenju gigantskega boja med komunizmom in svobodo, moramo priznati, da je trenutno središče svetovnih dogodkov na nemirnem Vzhodu. V mislih imamo Srednji Vzhod in Daljnji Vzhod. Ustavimo se najprej na Srednjem Vzhodu. Izrael-ZDA-Egipt V petek 1. marca je Izrael sporočil v Združenih narodih, da je sklenil umakniti svoje sile s področja Gaze in Akabskega zaliva. Postavil pa je pogoj v obliki »upanja«, da bodo njegove ladje lahko svobodno plule po Akabskein zalivu in da bodo upravo izpraznjene Gaze sprejeli Združeni narodi ter ostali tam tako dolgo, dokler ne bo sklenjen mir med Arabci in Izraelom. Zahteval je, naj mu to zajamči Amerika s posebno izjavo v Združenih narodih. ra romati skozi Sueški prekop. Toda tudi v Afriki ima Francija naraščajoče težave, in to ne samo v Alžiru. Moilet je prosil Eisenho-werja za politično in gospodarsko podporo. To je v določeni meri tudi dosegel. Rekli pa smo, da le v določeni meri. Amerika ne podpira Francije čez drn in strn. Kakor je delno po zgodovinski usodnosti, delno pa zaradi svoje politike Francija poleg Anglije zgubila Srednji Vzhod in zdaj stopa na njuno mesto Amerika, tako v AVashingtonu z enim očesom gledajo tudi na Severno Afriko. Amerikanci ne bodo Francozov izrinili od tam, vodili pa bodo takšno politiko, da se ne bodo afriškim narodom zamerili. Ker računajo, da nekoč stopijo na mesto Francozov, ako ga ti polomijo, morajo bili v Washingtonu seveda previdni ter ne smejo podpirati Francije tudi takrat, kadar dela v Afriki velike napake. Če bi tako ravnali, bi Alrikanci napadali Amerikance s Francozi vred. Bolje pa je, da se zasidra v nekdanjih kolonialnih deželah ameriški vpliv, kakor komunizem. Med Molletovim obiskom so sicer spoznali, da ima Amerika poleg nove politike za Srednji Vzhod tudi lastno politiko za Afriko. volje. Vsem govori: »Če bi se vsi pošteni ljudje združili, bi kmalu zavladalo skupno bratstvo med ljudmi, in svet bi ozdravel.« Službo takega učitelja pa je mogel in more Pij XII. vršiti zaradi velikih talentov, ki jih je prejel od Boga, zaradi vsestranske izobrazbe in velike življenjske izkušnje. Znanje glavnih svetovnih jezikov mu o-mogoča, da more neposredno stopiti v stik s tistimi, ki ga obiskujejo. OB TEH OBLETNICAH TUDI SLOVENSKI KATOLIČANI IZRAŽAMO SVETEMU OČETU SVOJO VDANOST. ČIM BOLJ GA BREZ-BOŽNIKl OBREKUJEJO, TEM BOLJ GA HOČEMO POSLUŠATI, KER VEMO, DA ZVESTOBA PA-PEŽU POMENI ZVESTOBO PRAVI KRISTUSOVI CERKVI, KI NAS Z BOŽJO MOČJO IN OBLASTJO VODI V TEM ŽIVLJENJU. BOGA PA PROSIMO, NAJ PIJA XII. O-HRANI KATOLIŠKI CERKVI ŠE NAPREJ KOT DOBREGA OČETA IN PASTIRJA. Ameriški zunanji minister Dul les je le izjavil, da bi morale sile Združenih narodov stopiti na izpraznjeno ozemlje in c!a je Akabski zaliv po ameriškem stališču mednarodna vodna pot. Predsednik Eisen-ho wer pa je poslal osebno pismo predsedniku izraelske vlade' .Ben Gurionu. Izrael se ni zadovoljil z ameriškimi jamstvi, češ da so pregnalo jasna in stvarna. Zato se-.jfcf premislil in ni odložil umik svojih sil z Gaze in Akabe. Zakaj so Amerikanci lako previdni? Pred očmi imajo naraščajoči sovjetski vpliv med arabskimi narodi. Če ga hočejo izrinili, si morajo pridobiti naklonjenost A-rabcev. To ni mogoče, če Izrael ne izprazni egiptovskega ozemlja. Zato Amerika enostransko in morda celo nekoliko krivično pritiska na Izrael, ki pa se žilavo upira. Končno je Ben Gurion le sprejel sklep za umik svojih čet. Do četrtka 7. marca so Izraelci izpraznili obe sporni področji. Arabska zveza zboruje Ko so se Amerikanci pogajali z Izraelci, so v Kairu zborovali arabski kralj Ibn Saud, jordanski kralj Hussein, egiptovski predsednik Nas-ser in predsednik sirijske vlade. Ibn Saud jim je poročal o svojih pogovorih z Eisenhowerjem, ki mu je obrazložil svojo politiko za Srednji Vzhod. Ibn Saud je nekoliko omehčal Nasserja in sirskega predsednika Kuvatlija, prepričal pa ju ni. Tako sta se postavila na ameriško stran samo Ibn Saud in Hussein. Nasser in Kuvatli sta se odločila za politiko čakanja. To pa že lahko označimo za rahel uspeli Zahoda in rahel poraz Sovjetov. Na Srednjem Vzhodu se je torej težišče rahlo spremenilo v korist Zahoda. Drugače pa je bilo na prav tako nemirnem Daljnem Vzhodu. Indonezija in Siam Seme sovražne in prevratne sovjetske propagande poganja v nekaterih državah Daljnega Vzhoda, ki so še delno pod zahodnim vplivom. Tamkajšnji politiki, ki so še prežeti s sovraštvom do bivšega zahodnega kolonializma, si delajo utvare, da bodo lahko vodili samostojnejšo politiko, če bodo v prijateljskih stikih s Sovjetsko zvezo in rdečo Kitajsko in če bodo vključili v svo- lia Zlati obali je vstala nova neodvisna država Na afriški Zlati obali se je opolnoči dne 5. marca porodila neodvisna črnska država z imenom Ghana. Nova država, ki meri 91.846 kv milj, šteje 4 milijone in 700 tisoč prebivalcev od katerih je 12.000 evropskih priseljencev. Nova država je doslej tvorila ozemlje britanske kolonije, sedaj pa bo vključena v britanski Commomveallh. Ministrski predsednik nove države je 47-letni Kvarne Nkrumah, ki se je šolal v katoliških misijonskih šolali in v inozemstvu. Ljudstvo daje duška svojemu veselju z velikimi manifestacijami in proslavami, kale-rih se udeležujejo tudi predstavniki 82 držav, med katerimi sta tudi a-meriški podpredsednik Nixon in pomočnik glavnega tajnika OZN. Ministrski predsednik Nkrumah je izjavil, da ho zunanja politika nove države Ghana temeljila na načelih miru, dostojanstva in prijateljstva. je vlade tudi domače komuniste. Tako skuša indonezijski predsednik Sukamo pritegniti v vladno koalicijo komuniste, ker upa. eji način nočejo storiti. Moilet v Washingtonu Nemirni Srednji in Daljnji Vzhod Poštnina plačana v foUvtna gtoližki Uredništvo in uprava: Polletna naročnina Lir 800 Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Letna naročnina . Lir 1.500 Podurednistvo: Letna inozemstvo . Lir 2.500 Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Poštno ček. račun: št e v. 24 12410 Spod. in »hbon. post. * II Gruppo NAS TEDEN V CERKVI 10. 3. nedelja, 1. postna: 40 mučencev 11. 3. ponedeljek: sv. Sofronij, šk. 12. 3. torek: sv. Gregor Vel., p. 13. 3. sreda: sv. Patricija. m. 14. 3. četrtek: sv. Matilda, kr. 15. 3. petek: sv. Klemen Dv., sp. 16. 3. sobota: sv. H Harij in Taci jan. m. ŠTIRIDESET MUČENCEV. Cesar hicinij in njegov namestnik Agrikolaj sla bila huda preganjalca kristjanov. Agrikolaj je v Mali Aziji, v mestu Sebaste hotel privesti 40 krščanskih vojakov k odpadu. Potem ko so jih mučili, jih je dal sleči bila je mrzla noč in jih postaviti na led. da bi jih mraz prisilil do zatajenja vere. Kdor bi bil izrazil željo, naj ga prepeljejo t' gorko čuvajnico, bi mu morali stražarji takoj ugoditi. Mučenci so pa molili: »Gospod. 40 nas je stopilo v boj (za vero), 40 naj dobi venec zmage.« Stražarji so pospali, le vra-ti.r ne. Naenkrat vidi svetlobo nebeško nad vojakov in 39 angelov, vsak je nesel venec zmage. »Čudno,« si je mislil vratar, »40 je vojakov, a vencev 39!« V tem se približa čuvajnici en vojak, ki se je splazil z leda. Vpadel mu je pogum. Hotel se je ogreti in zavreči vero v Kristusa. Vratarja je ta odpad zelo pretresel. Poklical je speče rekoč: »Jaz sem kristjan.« Slekel se je in stekel na led. Vojaki so pobili s palicami njega in 39 stanovitnih. Tako je molitev mučencev imela viden uspeh. Zdi se, da nasilneži in preganjalci zmagujejo. Pač, a le hipno. Končna zmaga gre veri in Bogu. Vsa preganjanja komunističnih nasilnežev bodo osramočena. IZ SV. EVANGELIJA isti čas je Duh Jezusu odve-V ŠJ del v puščavo, da ga je hu-dič skušal. In ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je bil naposled lačen. In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Ako si Sin božji, reci, naj bodo ti kamni kruh.k — On je odgovoril: »Ne živi človek samo od kruha, ampak tudi od vsake besede, ki izhaja iz božjih ust.a — Potem ga hudič vzame s seboj v sveto mesto in eu postavi vrh templju ter mu reče: »Ako si Sin božji, vrzi se dol. zakaj pisano je: 'Svojim angelom je zate zapovedal in na rokah te bodo nosili, da morda z nogo ne zadeneš ob kamen.'« — Jezus mu je rekel: »Pisano je tudi: 'Ne skušaj Gospoda, svojega Boga!'u — Iznova ga vzame hudič s seboj na zelo visoko goro, mu pokaže vsa kraljestva sveta in njih slavo in mu pravi: »Vse to ti dam, če predme padeš in me moliš.« — Tedaj mu pravi Jezus: »Poberi se, salan; zakaj pisano je: Gospoda, svojega Doga, moli in samo njemu služi!’« — Tedaj ga je hudič pustil in glej, angeli so pristopili in mu stregli. * Zveličar je svoje javno delovanje pripravil s postom. Preden je začel svoj misijon, je odšel v puščavo in se tamkaj postil. Po končanem postu ga je skušal hudi duh. Trikrat ga je napadel, a vsakokrat zaman. Zveličar, ne le, da ni skušnjavam podlegel, ampak je izšel docela zmagovit. Zakaj je satan Jezusa skušal? — Skušal ga je, ker je hotel dognati in se prepričali, ali je bil Jezus Odrešenik ali ne. Salan se je namreč napovedanega Odrešenika si!no bal, ker je vedel, da bo po Njem popolnoma premagan. Že v zemeljskem raju, takoj po izvirnem grehu, mu je Stvarnik napovedal kot kazen, da mu bo Odrešenik strl glavo. Iz pastirskega pisma soriškega nadškofa Sveti oče je z važno okrožnico »Haurietis aijuas — Zajemajte vode iz studencev Odrešenikovih« opozoril svet, naj ob stoletni proslavi, odkar je bil praznik presv. Srca Jezusovega raztegnjen na yso Cerkev, poživi in z novo gorečnostjo razplamti češčenje Srca Odrešenikovega. Potrebno je, da se predvsem zahvalimo Bogu za vse milosti in darove, ki nam jih je naklonil prav po tej pobožnosti. Nato pa skušajmo doumeli, kako važno je češčenje Srca Jezusovega za pokristjanjenje vsega sodobnega življenja in za zgraditev boljšega sveta. Zajemajmo zatorej žive vode krščanske vere, ljubezni, apostolske gorečnosti iz studencev Odrešenikovih, črpajmo luči in moči iz presv. Srca, ki je vir življenja in svetosti, da se bomo neustrašeno bojevali za zmago Kristusovega kraljestva na zemlji. POBOŽNOST PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Neposredni predmet te pobožnosti je ljubezen, s katero Kristus, Bog in človek, ljubi nebeškega Očeta in nas svoje brate. Sedež te brezmejne božanske ljubezni je Jezusovo človeško Srce, ki ga pa ne smemo jemati kot ločeno od njegove božje in človeške narave. Kristusovo fizično Srce je najlepši simbol in posoda božje in človeške ljubezni, ki iz tega Srca plamti k Bogu in ohjemlje človeka. In ta ljubezen je brezmejna, plameneča, ker hoče vžgati vsa srca: »Ogenj sem prinesel na zemljo . . .« Čeprav mi revni ljudje ne moremo doumeti in premeriti plamene božje ljubezni v notranjem življenju presv. Trojice, vemo iz razodetja, da se Bog Oče in večna Beseda razumeta in objemata v isti Ljubezni, ki je Sveti Duh. Sveta Trojica je zalo Življenje, ki vse ustvarja, Modrost, ki vse ve in pozna, in Ljubezen, ki vse prešiti ja in vlada. ČUDEŽI LJUBEZNI PRESV. SRCA Božja ljubezen presv. Srca se je po učlovečenju neprestano sklanjala nad človeka. Ce je ta ljubezen sijajna že po delih stvarjenja, ohranjevanja in vladanja vsega stvarstva, je ganljiva in zares očetovska po prisrčnosti in dobroti do človeka. Najplentenitejši dokaz te božje ljubezni je naše odrešenje. Večna božja Beseda je meso postala, rodila se je v uboštvu betlehemskega hlevčka, živela je vsa ponižna, skrita in nepoznana v tišini nazareške hišice, darovala se je na lesu križa. Ljubezen Srca Jezusovega se je v dobi javnega delovanja sklanjala do vseh, zlasti do otročičev, do preizkušenih, do bolnikov. Božje Srce Jezusovo je razumelo vsako bolest: »Kaj želiš, ,da storim?« — »Ne jokaj!« — »Pridem koj in jo ozdravim!« Božja Ljubezen se je posebno izkazala v Kristusovem odrešilnem delu. Jezus je prevzel nase grehe vseh ljudi in je kot veliki duhovnik daroval samega sebe Očetu kot žrtveni dar v krvavi daritvi na križu. »Bil je žrtvovan, ker je sam hotel.« In ko je Zveličarjevo telo na križu zažarelo v krvavih, žgočih bolečinah globokih ran, ko je razprostrtih rok zmagoslavno zaklical: »Dopolnjeno je!«, tedaj so mu s sulico odprli Srce, ki je tako postalo sprava za naše grehe, vir vse tolažbe, naš mir in varno zatočišče. Sveti‘Pavel vzklika: »Ljubil nas je in se je za nas grešnike dal v daritev in krvavo žrtev.« Srce Jezusovo je tako s križa zavladalo nad vsemi srci. Odrešilno delo Kristusovo se še vedno nadaljuje, ko se prenašajo po Cerkvi sadovi odrešenja v naše duše. Bilo je ljubeče Srce Zveličarjevo, ki nam je dalo kat. Cerkev za skupno duhovno mater, ki je postavilo papeža za čuvarja razodetih resnic, ki nam je darovalo duhovništvo, presv. Evharistijo, zakramente in astala sredstva milosti. In bilo je prav to ljuheče Srce, ki nam je darovalo v najboljšo mater Devico Marijo: »Glej, tvoja mati!« Zato pa lahko trdimo, da je božje Srce res studenec življenja, svetosti, milosti. In čeprav zmagoviti Kristus danes kraljuje na desnici Boga Očeta, njegovo Srce še vedno utriplje v brezmejni ljubezni do nas. »Ne bom vas zapustil sirot!« Trepetaje je torej čakal na Odrešenikov prihod. S trepetom in sovraštvom. Hkrati je pa tudi skušal, da ga uniči, da se ga čim prej iti za vedno znehi. Če ne bi bilo Jezusa Kristusa, božjega Sina, bi Lucifer mirno kraljeval in deloval, zavzemal in pogubljal duše. Oslal bi brez svojega najhujšega nasprotnika in večnega Zmagovalca. Kar je skušnjavec slutil in česar se je tako silno bal. je bilo res: Jezus je bil napovedani Mesija, ki je prišel, da poruši kraljestvo greha, da vzame hudiču oblast in da reši duše ter jih poveže z Bogom. To je bilo prvo direktno srečanje Zveličarja s hudičem. Sledila so še druga, a v drugačni obliki. Zveličar je z odličnimi odgovori salana ugnal in končno še premagal. Kolika je bila Njegova nioč! Ko bi hotel še danes pregnati vse hudiče z njihovim vplivom in močjo! Koliko uslugo bi nam napravil! A očividno želi, da poizkusimo še mi borbo s hudičem. Podobno kot Jezusa, skuša hudi duh tudi nas. Nekatere z mislijo, da je človeku potrebna samo telesna jed. medtem ko je treba skrbeti tudi in se bolj za dušo in njeno prehrano. Druge skuša s teni, da z gre nim življenjem skušajo Boga in pri tem Pričakujejo čudeže, izredna božja znamenja. Njegovo dobroto itd. Tretje naposled s pohlepom in sla-vohlepjem, medtem ko smo vsi dolžni iskati v prvi vrsti božjo slavo. Če hočemo biti zmagoviti proti hudičevim skušnjavam, potem je treba, da ljubimo post, zlasti duhovni post (t. j. brezgrešno življenje), pa tudi telesnega, zlasti zmernost v jedi in pijači. Nadalje, potrebna je opreznost in previdnost. Bodimo vedno in povsod previdni, da nas hudič ne ujame! Molimo vztrajno in hranimo se z božjim Kruhom —‘ sv. obhajilom! In točno ravnajmo se po nadvse modrih Jezusovih besedah: 1. Ne živi človek samo od kruha, ampak od vsake besede, ki izhaja iz božjih ust. 2. Ne skušaj Gospoda, svojega Boga! Ne bodi neveren in ne izzivaj z grehi božje jeze! 3. Gospoda, svojega Boga, moli in samo Njemu služi! Ne hlapčuj torej denarju, ugodju, mesu, grehu ali hudiču, ampak moli, živi pcšte-no in služi samo Bogu! »mm življenja RIMSKI ŽUPNIKI IN POSTNI PRIDIGARJI PRI SV. OČETU V torek ob 9.30 je sprejel sv. oče v posebni avdienci- rimske župnike in pc;tne pridigarje. V svojem govoru jim je podal smernice za postne govore. KONFERENCE O IRSKI Na Gregorijanski univerzi v Rimu je na sporedu vrsta konferenc o Irski. Konference so pod pokroviteljstvom dublinskega nadškofa Karla Me Quaid-a. II. SVETOVNI KONGRES LAIČNEGA APOSTOLATA Od 5. do 13. oktobra letos bo v Rimu drugi svetovni kongres za laični apostolat. Uvodni govor »Pričaiko vanje današnjega sveta« bosta imela dva ‘lovita govornika in sicer dr. John Wu, po rodu Kitajec, jurist svetovnega slovesa in Joseph Folliet, glavni tajnik francoskih Socialnih tednov. UMRL JE OČE DVEH FATIMSKIH PASTIRČKOV Pred kratkim je umrl v Fatimi 83 let star Manuel Pedro Marto, oče Jaeinte in Francka, ki sta 13. maja 1917 b:la priči prikazovanja Matere 'božje. Oba otroka sta že umrla. Njuna mati je umrla lam ko leto, sedaj se jima je ipridružil še oče. BOLNIKI V LURDU V zadnjih povojnih letih so pripeljali v Lurd vsako leto približno 30 tisoč bolnikov. Od leta 1888 do leta 1954 so posebni za to določeni zdravniki zaznamovali tri tisoč ozdravljenj. » KATOLICIZEM ZA BOLJŠO ARGENTINO Pod tem naslovom pripravljajo cerkvene oblasti posebno razstavo, ki naj bi pokazala, kako Cerkev podaja odgovore na različne probleme življenja. Pokazala pa naj bi razstava tudi, koliko je katoliška vera napravila za čimboljši razvoj argentinske dežele. PORAST AFRIŠKIH KATOLIČANOV V Belgijskem Kongu je že 39 procentov ljudi katoličanov. Cela ^pokrajina šteje 17 milijonov prebivalcev. Samo v zadnjem letu je število katoličanov naraslo za 400 tisoč. Katoliške šole obiskuje 1 mili’,::i 200 tisoč otrok. VPRAŠUJETE - ODflOUBJIlMO DOLINSKI CERKVENI ZBOR Prijatelj, ki je bil na Lovrihovem procesu v Trstu, mi je pravil, da se je komunistični advokat norčeval iz sedanjega dolinskega cerkvenega zbora. Baje je rekel, da so v tem zboru samo sestre in otroci. Ne moreni verjeti, da je to resnica, in zato vprašujem, kako je s tem zborom, ker tudi v člankih o dolinski aferi ni o tem nobene besede. Tržačan * V sedanjem cerkvenem zboru v Dolini ni nobenega otroka in nobene sestre. Zbor tvorijo samo mladi fantje in dekleta in skupno jih je 'petindvajset. Le pri onem pogrebu, pri katerem se je v cerkvi dolinski župan grdo obnašal, sta pomagali peti dve sestri: bil je delavnik in tako niso vsi pevci mogli priti. Znani adv: kat je še zaokrožil marsi/kako drugo popevk », ki pa njegovemu varovancu ni prav nič pomagala. Živimo v krajih, kjer ne zmagujejo tisti, ki znajo veliko govoriti, ampak tisti, ki govorijo resnico! CERKVENI OBREDI Naš dušni pastir je vpeljal navado, da pepeli vernike tudi na prvo postno nedeljo. Ali je to dovoljeno? Začel je tudi s posebno slovesno mašo za sv. očeta ob obletnici kronanja in to je sedaj vedno v postu. Zanima me. če je to vse v skladu s cerkvenimi predpisi. Praktičn i kri sl jan * Na obe vprašanji z lahkoto odgovorimo, da vaš dušni ipastir izvršuje te posebnosti v skladu s cerkvenimi predpisi. Kjer verniki ne morejo priti k sv. maši na pepelnico zjutraj, tam naj se pepel jen je vrši istega dne zvečer ali tudi na prvo postno nedeljo. Namen Cerkve je v prvi vrsti ta. da se blagoslovljeni pepel tro«i vernikom v začetku -postnega časa na glavo, zato da vsem priliko za to spokorno dejanje. Blagor krajem, kjer duhovniki slove-no obhajajo skupno z verniki papeški dan ali p^ipešiko nedeljo ob priliki obletnice kronanja. Ne samo v cerkvi, tudi v dvoranah naj se vršijo te spominske zahvalne proslave. V cerkvi je lahko slovesna sveta masa na tak dan, seveda v postnih nedeljah vedno v vijoličasti barvi. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI NOVOSTI V POSTONJSKI JAVII Sloves Postonjske jame se tudi po zadnji vojni vedno bolj širi. S svojimi Ariv-nostnimi in tajnimi lepotami postaja nekako obvezna točka številnih tujih obi ko-valeev, ki posečajo Jugoslavijo kot turi ti ali tudi kot diplomati. Tako »poročajo, da je lansiko leto obiskalo jamo 150 tisoč ljudi, med temi je bilo 48.500 tujcev iz 74 držav. Med njimi (prednjačijo Nemci z 11.500 obiskovalci, sledijo Avstrijci, Angleži ter Francozi. Nizko je število obiskov iz Italije, čeprav je bila včasih Po-stonjska jama priljubljena posebno pri Tržačanih. Lani so prvič po vojni obiskali postonjsko jamo tudi izletniki iz Sovjetske zveze (841). Jama je odprta vsak dan ipoleti in pozimi, vendar je velika razlika v številu obiskov med poletjem in zimo. Nekatere dneve pozimi ipride le kak posamezen o-bisk, dočim je poleti obiskovalcev na stotine in na tisoče vsak dan. Uradna sezona se začne vsako leto spomladi. Taiko jo bodo tudi letos slovesno odprli dne 6. a-prila. Ta dan bodo .prvič vozile nove lokomotive na električni pogon. Od njih si obetajo še večjo lagodnost .pri obisku jame, saj je znano, da se danes turisti najrajši poslužujejo jamske železnice pri svojem ob biku jame. Poleg tega so precej olajšali tudi dohod do jame. Razširili so cesto in uredili park za avtomobile prav blizu vhoda v jamo. V bližini jame nameravajo tudi odpreti poseben »Camping«-Končno hočejo posredovati lepote Postonjske jame v ^posebnem filmu »Zgodba h jame«, ki ga 'bo posnelo neko filmsko podjetje iz Beograda. Vsebina filma se bo opirala na partizansko akcijo med vojno, ‘ko je skupina fantov prodrla v jamo in tam zažgala skladišče bencina. Film hoče torej biti novo poveličevanje partizanskih let in ne umetnina. Verjetno je, da bo zato v zunanjem svetu težje prodrl, dočim bi utegnila prijetno naipeta zgodba, ki bi ne bila u-brana na že obrabljene motive iz parti- zanskih let, v resnici približati lepote Po' stonjske jame vsemu kulturnemu svetu« Vsekakor smo radovedni, kakšen bo ta film, ko bo končan. NOV PREŠERNOV PORTRET SO NAŠLI Naj večji slovenski pesnik France Pre-e-ren nam je zapustil bogastvo svojih pesmi, toda nobene slike svojega obraza, ko je leta 1849 legel v prezgodnji grob. Edina kolikor toliko verna -podoba največjesa pesnika je bil doslej znani Goldsteinov portret, ki pa je bil tudi narisan po pesnikovi smrti po spominu. Sedaj pa so v zapuščini slikarja Matije Koželja (1842-191 i) našli sliko našega na |-večjega pesnika, ki so jo prešernoslovci že dolgo iskali. Koželj jo je naslikal v starosti 21 let, ko se je odpravljal na dunajsko akademijo. Koželj, ki je bil doma iz Vodic, je kot deček zahajal večkrat v bližnje mesto Kranj, kjer mu je oče ipokazal takratnega ondotnega odvetnika in pesnika dr. Franceta Prešerna. Slika je nastftla sicer 13 let po Prešernovi smrti, pa vendar temelji na osebnem vtisu nada.rjenega dečka, ki je potem dozorel v pomembnega slikarja. Zato je po mnenju strokovnjakov Koželjeva slika najbolj verni prikaz obraza našega naj večjega pesni ka. Hitler — vojaški sluga Teodor Selbach, sedanji provincialni ravnatelj salezijancev v severni Nemčiji, je bil za časa prve svetovne vojne .poklican pod orožje, ko še ni dovršil teoloških Študij. Prestopiti je moral v vojaško šolo. S stopnjo častnika je bil nato poslan na zahodno fronto .proti Francozom. Za slugo mu je bil dodeljen desetnik Adolf Hitler. Stotnik Selbach in njegov slu^a sta na bojišču postala dobra prijatelja'1 PnTetiV' ju je življenje ločilo. Po končani vojni je stotnik Selbach nadaljeval bogoslovje, postal duhovnik in pozneje doktor. Njegov sluga se je pa vrgel v politiko ter se povzpel do nemškega Furerja. Eden prvih njegovih aiktov. ko je zasedel vladno palačo v Berlinu, je bil ta. da je svojemu predstojniku iz prve svetovne vojne poslal sliko s podpisom. Dr. Selbach, ki je med tem postal ravnatelj velikega salezijanskega zavoda, je sliko shranil med svoje dokumente, misleč, da mu zna še koristiti. Tako se je tudi zgodilo. Znana je Hitlerjeva gorečnost, s katero je preganjal vse, kar ni dišalo po nacizmu. Posebno pažnjo je seveda posvečal mladini, katero je bilo treba prevzgojiti za njegov veliki Reich. Tako so se ncikega dne Hitlerjevi fanatiki pojavili v mladinskem zavodu, kjer je bil dr. Selbach za ravnatelja. Iskali so kakršen koli povod, da bi zavod zaprli. In res se jim je .posrečilo ■ odkriti '»zločin« : v nobeni šolski sobi ni visela na steni Hitlerjeva podoba, kakor je bilo -trogo zapovedano. Pa jih dr. Sel-baeb prijazno povabi, naj mu sledijo. \r svoje pisalne mize vzame sliko in jo pokaže obiskovalcem. Na precej stari sliki je bil častnik v uniformi, pred njim .pa njegov sluga v strumni vojaški drži. Ni jim bilo težko prepoznati v častniku navzočega ravnatelja, v slugi pa svojega Fiirerja. Dr. Selbach jim je pokazal še drugo veliko sliko, 'ki je imela tudi Hitlerjev podpi-. Obe sliki sta na nbiskuvalcr močno učinkovali. Oprostili so se in za enkrat je imel dr. Selbach mir pred njimi. Toda nacistična gonja se je iz dneva v dan stopnjevala, zlasti proti cerkvenim u-stanovam in njenim osebam. Dr. Selbach .pripoveduje, da so ga SS-ovei še enkrat počastili s svojim obiskom. To pot je prišel sam gauleiter s skupino svojih biričev. Tedaj je bil oče Selbach ravnatelj zavoda v Ratisboni. Vdrli so v zavod nenadoma in takoj ločili gojence od predstojnikov. Zasliševali so vsakega gojenca posebej, da bi tako zvedeli, kakšen duh vlada v zavodu in kakšen je odnos duhovnikov do nove hitlerjansko politike. Prišel je na vrsto bister deček, ki se pištol in uniform ni prav nič ustrašil. Vprašajo ga: »Povej, kaj misli tvoj ravnatelj o našem velikem vodji Hitlerju?« Deček nekoliko pomisli, potem pa z veliko .prostodušnostjo odgovori: »Hm. ne more biti kdo ve kaj ta Hitler... Našemu ravnatelju je čevlje snažil...« Za štirideseturni delavnik (Dopis iz Rajhi ja) Novi duh Združenih držav Evrope je ■dahnil tudi v to našo obmejno vas. Pri mladini je hilo že precej časa opaziti sanje o novi Evropi. Le starejši so živeli in še žive brezbrižno in apatično v odnosu do nove evropske ideje. Tega pa ni opažati samo v Rajblju, nego tudi drugo-d. Mladina kaže več razumevanja za nove (potrebe kakor starina. To bi veljalo tu-dii za go-riški mestni in pokrajinski svet. Demokr-scanski vodstvi v obeh svetih sta absolutno zastareli v svojih nazorih. Vendar upati, da se bodo vsi počasi začeli zavedati, da je Združena Evropa zahteva ljudi širokih idej, ki so pokopali enkrat 2a zmeraj ozkosrčni šovinizem v zavesti, da v Zd ruženi Evropi mora biti mesta za vse njene narode, naj bodo veliki ali uiajh ni. Tu v Rajblju je vodstvo svobodnih sindikatov (CISL) dne 19. fehr. sklicalo splošen sestanek. Na njem se je razpravljalo o poročilu, ki ga je tajništvo odbora Jeklarske in premogovne skupnosti (CECA) izdelalo na svojem zasedanju 10. in 11. jan. t. 1. V tem poročilu je podan 'pregled položaja dela veev-ru dar jev v raznih državah članieah Jeklarske in premogovne skupnosti (CECA) Evrope. DELOVNI TEDEN Položaj glede delovnega časa je naslednji : V Zaipadni Nemčiji: delovni čas pod zemljo 7,30 ur; delovni čas zunaj 8 ur. Tedensko 45 oziroma 48 ur. V Belgiji: pod zemljo 8 ur; zunaj 8. Tedensko 48 ur. V Franciji: pod zemljo 7,45 ur. Vendar je že v večini rudnikov vpeljan skrajšani delovni urnik in sicer 38 do 10 ur tedensko za delo pod zemljo, 40 ur za zunanje delo. Na Nizozemskem: dnevno 8 ur, ob sobotah 6 za vse delavce, skupno 46 ur tedensko. V Luksemburgu: dnevno 7,45 ur' pod Zemljo; 8 ur zunaj. Italija: za vse delavce 8 ur dnevno ali 48 ur tedensko. Iz tega poročila je torej razvidno, da , imata le Italija in Belgija še vedno poln 48-urni teden za delo v rudnikih, dočim Pov-ud drugod urnik krčijo. Ce pamHimo, da rudarji v Belgiji živijo v dosti boljših go-ipodarsikih razmerah nego mi tu v Italiji. ker so njih iplače boljše, ugotovimo, da je položaj rudarjev v Italiji najslabši. In vendar jih v primeri z ostalimi delavci ni veliko: 72 tisoč, dočim je vseh delavcev 16 milijonov. Potreba po zmanjšanem delovnem tednu je torej kričeča. Iz omenjene okrožnice je tudi razvidno, da je Paul Finct. član visoke oblasti pri Jeklarski in premogovni skupnosti, stavil delodajalcem predlog, naj bi v vseh šestih državah članicah CECA uvedli 40-urni delavnik pri nezmanjšani dosedanji plači. Po dolgem prerekanju so delodajalci odgovorili, da ne morejo dati nobenega dokončnega odgovora, češ da niso pooblaščeni in da se zato morajo prej posvetovati s svojimi narodnimi organizacijami. Trdili so tudi, da se jim čudno zdi. da so začeli ■delavci zahtevali svoje pravice na mednarodni ravni, ko imajo svoje narodne delavske organizacije v vseh državah članieah. Z velikim naporom se je Finetu 'posrečilo, da ni prišlo do prekinitve razgovorov in #da so zastopniki delodajalcev obljubili, da dajo odgovor do konca me- seca februarja. Naj bo odgovor delodajalcev kakršen koli. so na seji sindikalnih organizacij v Luksemburgu sklenili, da vztrajajo na zahtevi, da se vpelje v vseh državah članieah 40-urni delavni teden namesto dosedanjega 48-urnega pri nezmanjšani plači. Če tega ne bo mogoče doseči s pogajanji, da se bodo zatekli tudi k stavki v vseh državah članicah CECA. RESOLUCIJA V zvezi s tem .poročilom smo torej imeli tudi v Rajblju sestanek rudarjev. Na tem sestanku smo soglasno sprejeli in odobrili naslednjo resolucijo: Člani Svobodnih sindikatov, odsek rudarjev v Rajblju, združeni na občnem rboru dne 19. 2. 1957 potem ko so pregledali položaj kategorije rudarjev na narodnem in mednarodnem polju (držav članic CECA) ugotavljajo potrebo, da se zniža delavni urnik za to kategorijo na 10 ur tedensko pri dosedanji plači 18 urnega dela: Dvigajo glasen in odločen protest zoper izrabljanje delavcev, kaikor se je uvedlo z novimi sistemi dela v rudnikih: Poudarjajo nujno potrebo, da se še bolj zaščitijo in upoštevajo pravice in zahteve rudarjev v Rajblju. v Italiji in v Evropi. Nalagajo zato vsem narodnim in mednarodnim organizacijam svobodnih sindikatov. naj odločno nastopijo zoper nepopustljivost rudarskih industrijalcev, domačih in mednarodnih, tako da ibo vsem rudarjem zagotovljeno pravično priznanje za njih dnevni trud. Z gotovostjo, da bodo narodne in mednarodne organizacije svobodnih rudarskih sindikatov v najkrajšem času dovedle rudarje do zmage, če potrebno tudi z bojem, SE RESOLUCIJA SOGLASNO ODOBRI. Gospodarske zadeve v marcu Pustna nedelja na Tržaškem... Čudna reč, kaj starega človeka spravi v dobro voljo! Na pustno nedeljo sem slučajno poslušal opoldanska radijska poročila. Na koncu me je prijetno presenetila dolga vrsta prireditev v naših slovenskih katoliških dvoranah. Vsaj šest ali sedem sem jih naštel, če se prav spominjam: Rojan, ulica Risorta, Bazovica. Dolina, Sv. Kriz, Gorica in še gostovanje Slov. kluba na Kontovelu. A gotovo niso to vse prireditve, ki so se preteklo nedeljo vršile, saj vemo, da vsi ne pošiljajo obvestil na radio. Torej še živimo, le premalo se eden za drugega brigamo. Človek komaj slučajno ob radijskih obvestilih opazi, da le nismo tako blizu niča, če šest, sedem katoliških skupin vabi na isti dan ljudi v svoje dvorane. Če bi imel čas in možnost, bi se na zadri jo pustno nedel jo vozil od ene dvorane do druge in tako bi vam lahko povedal, koliko občinstva je bilo pri naših prireditvah. Ker vam tega ne morem poročati, pa zapišem nekaj drugega, kar vsi čutimo in splošno vemo brez tekanja od dvorane do dvorane. V naštetih in drugih dvoranah nastopa sama katoliška mladina. To je prva ugotovitev in ta je še najbolj vesela. Mladina pač prinaša upanje na gotovo spremembo v mnogih naših vaseh in krajih na Primorskem. Slišal sem, da so nekje dekletu same pripravile takšno pustno zabavo, da so na pustni ponedeljek vse ženske pri Rdečem mostu v Trstu o tem govorile. Drugod so zopet fantje skoro iz nič napravili lepe nove kulise in veliko ur zabavali mlade in stare. Podobno je bilo povsod. Čujte, prijatelji »Kat. glasa«, takšno našo mladino je treba veliko bolj podpirati, veliko več za takšno mladino žrtvovati, kakor smo doslej navajeni. Delavec, ki je prišel iz tujine, mi je pravil, kako drugod pravi katoličani podpirajo svojo katoliško mlailino. Začnimo tudi mi in sicer vsi! Pravim, začnimo vsi, ker mnogi sicer to že delamo, a vsi še daleč ne in to je slabo! Na Goriškem in Tržaškem smo zaradi poplave komunizma v takšni manjšini, da se moramo prav vsi dobro-misleči katoličani zganiti in odslej več delati, žrtvovati in prispevati za našo katoliško mladino! POTREBUJEMO PROSVETNIH DVORAN Poznam vse naše dvorane na Primorskem. Razen v Bazovici in v Dolini so vse naše katoliške dvorane veliko premajhne in skoro neprimerne. Hvala Bogu. da imamo po zaslugi naših prednikov, kar pač imamo, toda s tem se nikakor ne smemo zadovoljiti. Če so naši predniki mogli v veliko težjih razmerah toliko napraviti, smo mi dolžni veliko več, ker živimo v boljših razmerah. Velika škoda je, da nismo na Tržaškem bolj izrabili zlatih časov tam pred petimi leti. Z veseljem slišimo, da sedaj resno mislijo na nove dvorane v Rojanu, v Gorici, pri Sv. Ivanu; tudi pri Sv. Križu se sliši o povečanju sedanje premajhne sobe, ki služi za farno dvorano. Prvi pogoj za farno prosvetno izven cerkveno življenje je poleg mladine dvorana, skratka prostori predvsem za mladino. Kjer odrasli to prevažno delo opuščamo, je vsako tarnanje nad starimi časi zastonj in odveč. V Italiji imajo duhovniki nad 5.500 farnih in cerkvenih dvoran skupno s kinom. Ta številka je zadosten dokaz, da tudi za našo mladino nujno potrebujemo dvoran in sicer lepih, svetlih dvoran in še drugih prostorov, v katerih preživlja mladina svoj prosti čas in se organizacijsko udejstvuje. Kjer že delate za novo farno dvorano, tam nadaljujte in sicer sodelujte vsi, ki vam je mar naše krščanske kulture! Kjer še niste začeli, se odločite in nikar ne čakajte, sicer bo vlak odpeljal vso mladino brez vas in ostali boste v svojih družbah in kongregacijah sami h rez na rašča ja. In še tretji problem vstaja in tudi ni prvič napisan na teh straneh. Sedem igralskih skupin je nastopilo samo na pustno nedeljo na naših katoliških odrih. (Dejansko imamo vsaj skupno -5 do 20 »odrov<(). Ali so ti »odri«, krožki med seboj bratsko povezani? Ali imajo kakšno skupno vodstvo v Trstu ali v Gorici? Ali so sploh pripravljeni stopiti v kakšno zdravo katoliško prosvetno zvezo? Ali pa se zadovoljijo s svojo stoletno tradicijo in nočejo tujega vmešavanja v svoje notranje zadeve...? Kakor je nujno potrebno skrbeti za mladino, kakor je nujno potrebno zidati in širiti dvorane, tako je nujno potrebno, da se vsi naši obstoječi kulturni krožki povežejo in podredijo enemu osrednjemu vodstvu! Če se zopet kdo ali katera tega v celoti ne zaveda, naj ve, da stoji ob prazni zibelki, ki jo bo kmalu pajek prepredel. Mladina, dvorane, skupno vodstvo, to so le nakazani trije veliki problemi, o katerih bi morali v bodoče veliko več pisati. V marcu je treba začeti s pomladansko setvijo. Najprej pridejo na vrsto rastline, ki potrebujejo mnoigo vlage: grah. leča. detelja in tiste, ki morajo uiti pozni slani; rž, ječmen, oves, zgodnji krompir. Letos pri nas ni mraz privzdignil ozimnega žita, če pa se je to le ikje zgodilo, je treba setev prevaljati. Potrebno bo pa povsod gnojiti žitu z 10 do 15 kg kalcijevega nitrata na 1000 m-. Travnike z redko rušo bomo dobro pre-branali in nato podsejali z dobrimi travami. Trte bomo obrezali in povezali predno začno poganjati. Breskve, če še ne brste, je treba zadnjič škropiti z 4 odstotno brozgo modre galice in apna. Drugo sadno drevje škropimo malo pred cvetjem z 1.5 odstotno raztopino svinčenega arzenata in to škropljenje ponovimo večkrat v razdobju 8 dni. Vino ne sme priti v tople mesece na droižje, zato ga bomo v drugo pretočili. Sode stalno dolivamo do vrha: če posoda ni polna, prazen prostor zažveplamo. V kleteh ne hranimo jesiha, poljskih pridelkov in predmetov, ‘ki radi plesnijo. Škodovalo bi kakovosti vina. Živina bo sedaj mnogo delala, treba jo je dohro krmiti, hleve zračiti, vendar pazimo. da v njih ne bo prepiha, kadar je žival v hlevu. Marec je najvažnejši mesec za podsaja-nje jajc a izbrali bomo le ona dobrih jajčarie —. Pazimo, da se jajca med valjenjem ne umažejo, da se pišče v jajcu ne zaduši, ker bi ne moglo dihati. GOSPODARSKE SKRBI V EVROPI Gospodarske skrbi zapadnoevropskih držav so bile zadnje mesece in so še prav velike zaradi bivših vojnih dogodkov v Egiptu. Vele važni Sueški prekop, glavna žila, po kateri so petrolejske ladje vozile petrolej s Srednjega Vzhoda, je bil zaprt s potopljenimi ladjami in zaipadnja-koin je manjkal redni dovoz tega dragocenega pogonskega sredstva, trgovsko brodov-je je ostalo ohromljeno, promet v lukah je obstal, delavci so o.Uali brez dela, rav-notako velike rafinerije, ki pretvarjajo petrolej v bencin. V Angliji in Franciji so morali zmanjšati tovarnam in prevoznikom obroke bencina in tega znatno podražiti. Najmanj je bila od tega nedostatka prizadeta Italija, ki si je kot neprizadeta na vojni znala pomagati in je imela gotovo že od prej velike zaloge bencina v rezervi. Evropa se je obrnila na Ameriko za pomoč in je od tam začela dobivati petro- lej za drag denar. Toda petrolejske družbe v državi Texas, kjer so v rezervi še bogati petrolejski vrelci, se 'kljub prošnji Za-padne Evrope niso odločile za povečanje proizvodnje v zadostni meri. češ da bo promet skozi Suez kmalu spet odprt in da tudi ni na razpolago dovolj petrolejskih ladij za ta prevoz. Zapadne evropske države hi potrebovale zdaj 250.000 sodov predvsem pa delati! Naj se oglasi še kdo drug in pove svoje misli. Zapišite svoje misli, kakor morete, članek za list bomo že mi pripravili. Pišite o tem na uredništvo v Gorico, ali v Trst. Samo nikar zopet z nasmeškom ne odi ožite teh dragocenih predlogov, ker čas beži... Sedaj beži tako, da je zopet nam v korist. Nova zmešnjava v rdečem taboru odbija vso zdravo mladino in prav zato ne izgubimo že druge povojne prilike, ki nam jo pošilja Previdnost. (po 147 litrov) dnevno, a ker predvidevajo, da bo v prihodnjih letih svetovna potrošnja petroleja zahtevala 21 milijonov sodov na dan, je treba varčevati z rezervami, ki so še skrite v zemlji. Tako odgovarjajo iz Amerike. Pa še drugo gospodarsko posledico je izzvala vojna v Egiptu. Pomorski tehniki študirajo, kakrt bi se izognili odvisnosti od plovbe skozi Sueški prekop. Vzbudila se je tekma med brodarji, kako bi zgradili čim večje petrolejske ladje, ki bi sicer vozile 8000 km daljšo pot okrog Južne Afrike, a bi zaradi velikega tovora in hitrejših motorjev prepeljale brez posebne izgube časa in po večanj a cene več petroleja v Evropo kakor 10 navadnih ladij. Seveda bo za to treba povečati tudi razne naprave v ladjedelnicah in pomorskih pristaniščih. kar bo zaposlilo ‘pet visoke tisoče delavcev, a bi rešilo Evropo -krhi, da bi jo kdo odrezal od petroleja, ki ga njeno gospodarstvo in promet nujno potrebujeta. — Kakor so pretekle vojne prisilile ljudi do novih iznajdb in velikanskega napredka v vseh panogah tehnike pomislimo le na razvoj na pr. zrakoplovstva. podmornic, celo atomske energije itd. tako bo tudi sueška kriza prinesla poleg prvotnega pomanjkanja le še kaj napredka na pomorskih poteh. Eisenhovver o komunizmu Eisenhovver je v ponedeljek govoril o svoji doktrini, ki skuša rešiti Srednji Vzhod pred komunizmom. »Komunizem,« je dejal predsednik, »nasprotuje vsaki obliki omikanega sožitja med narodi ter je največja ovira za napredek in neodvisnost držav. Ljudstva na Srednjem Vzhodu je treba zavarovati pred mednarodnim komunizmom, če naj se tvorno razvijajo. Komunizem bi namreč utegnil čez noč uničiti pridobitve. do katerih so se omenjena ljudstva v potu svojega obraza dokopala.« »Če bodo komunisti,« je nadal jeval Eisenhovver, »ogrožali ljudstva na Srednjem Vzhodu ter Združeni narodi ne bodo mogli priskočili na pomoč, bo podporo dala Amerika. Seveda, če bodo prizadeti zanjo prosili. Združene države se trudijo za svel svobode, pravice in neodvisnih narodov, a poglavarji mednarodnega komunizma hočejo la svet na vsak način uničiti.« »Komunizem,« je rekel ameriški predsednik, »po svojem bistvu nasprotuje vsaki narodni in verski ideji. Jasno izpoveduje, da namerava uničiti vere, vlade ter izročila krščanskega, mohamedanskega, židovskega ali katerega koli drugega življa. Komunistični voditelji bi radi zamenjali to omiko z novim načinom mišljenja in življenja, ki bi ga narekovalo osrednje partijsko vodstvrt. Po njihovem lahko nekaj partijskih teoretikov odloča, kaj je dobro ali zlo za vsakega človeka. Vso človeštvo želijo zavleči v svet, ki so si ga zamislili. »Mednarodni komunizem je pogoltnil številne male države. Tem zatiranim narodom ameriško ljudstvo izreka naklonjenost in vzajemnost,« je zaključil Eisenhower. »cAieddobje« III., št. t-2 Literarno glasilo Slov. kulturne akcije v Buenos Airesu »Meddobje« je nastopilo 6voje tretje leto življenja. Prvi zvezek novega letnika oblega št. 1-2, skupno 96 strani. Po treh letih je Meddobje med nami že f>reeej znano, vsaj kdor se zanima za kulturo, ga pozna. Kot glasilo SKA je poleg Vrednot nosit el j hotenj in ciljev, ki si jih je ta zastavila pri svojem delovanju. Tudi ta zadnja številka »Meddobja« priča o tem. Zato prinaša prozo, poezijo in razna poročila ter razprave, ki hočejo vse doprinesti svoj delež k razvoju sodobne slovenske kulture v zamejstvu, posebno med begunskimi Slovenci. Vendar moramo reči, da je, kar se tiče literarnih prispevkov, ta številka nekoliko revna. Samo Mirko Javornik objavlja svojo slušno igro Rdeči mak, ki jo je priredil za. radio po svoji istoimenski noveli iz časov pred drugo vojno. Vsa ostala literatura so le prevodi nekaterih Eliotovih pesmi; prevode je pripravil France Papež. Zato je močneje zastopan esejistični in razpravni del v reviji. Na čelu stoji uvodna Ta^prava Karla Truhlarja »Preobražene sveta in beg pred njim«. Karel Truhlar je profesor na papeški univerzi Gre- goriani, /kjer predava asketično in mistično teologijo. V tej teološki panogi je priznan strokovnjak. Tudi njegovim razpravam sc pozna, da ga zanimajo vprašanja človeškega odnosa do Boga ,in do sveta. Toda tega ne dela samo kot teolog, temveč tudi kot literat, saj je nekoč sam skladal pesmi in se literaturi tudi danes ni odrekel. Zato so njegove razprave vedno zanimive tudi za literata, iki je pripravljen nekoliko misliti. Izmed ostalih esejev in razprav omenimo še Papežev esej o »T. S. Eliotu in »nerazumljivem« pesništvu« ter Tineta Debeljaka »Spomine na Narteja Velikonjo«. Debeljaik nam v sličnih esejih rešuje predvsem za literarno zgodovino važne in zanimive podrobnosti iz življenja piscev okrog »Dom in sveta« v zadnjih letih pred drugo vojno in med njo. To so stvari, ki največkrat ve zanje samo on, in povrhu še take, da jih v domovini še dolgo ne bodo smeli omenjati. Zato je prav, da Tine Debeljaik tudi o takih stvareh piše. Temu prvemu sledijo že ustaljena poglavja, ki i liilo prav, ko bi jo še tretjič, saj je občinstvo odhajalo od nje nasmejano do solz. Tretje ponovitve seveda ni bilo, lker smo medtem pust pokopali, zato je lahko res žal vsem onim, ki koimedije niso videti. Molierove Scapinove zvijače je že staro delo, kot je pravilno poudaril predsednik SKPD. vendar je kot vsi resnični umotvori še vedno tako sveže, da ga tudi sodobni človek uživa v ne manjši meri kot Molie-rovi sodobniki, posebno še ko ga režija primerno prilagodi odru in našim časom. Vloge v komediji so zasedli nekateri že znani igralci SKPD, drugi pa so bili novi, posebno oba sinova in pa Silvester, ki so bili dijaki iz Slov. Alojzijevišča. Glede izvedbe bi mogli pohvaliti vse glavne igralce, a tudi nosilce stranskih vlog, vsi so se potrudili, da so igrali kar moči doživeto in značaju vloge primerno. Čestitamo SKPD v Gorici k tako usipeli pustni prireditvi in režiserju Kumrovu. da je znal iz mladih igralcev izoblikovati tako žive osebe in obenem sam odigrati glavno vlogo Scapina. Nov zarod postrvi v Soči Ker se je ribji zarod v Soči zadnja leta zelo razredčil, je pokrajinska uprava prejšnji teden spustila v Sočo okrog 90.000 majhnih postrvi, ki so jih prinesli iz valilnice pri Rivignanu. Ribice so spustili v Sočo pri Gradiški in v Gorici. Stavka poštnih uslužbencev V petek 1. marca so poštni uslužbenci stopili v 48-uirno stavko, ki se je končala v soboto opolnoči. Stavko so napovedale tri sindikalne organizacije za vso Italijo.