STE V.—NUMBER 11«. «4 J GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE m«ii ms t a. 1<157 Re U»b4»1« PBli DELAVSTVU OBČUTNO KLOFUTO. Predsednik Ssrdinf •• al oMral na ieljo islsralširih dslavoev ter imenoval S. Q KABLI I H. mt* n ur smiAB BARONOV t Jgashington, D. 0. (Federated prem.) — Prediednik Harding je unova priaolil občutno zsušnieo organiziranem^ delavstvu. Neori-raje »e na ieljo šelezničarskih u-„ij je imenoval odstsvljenega predsednike združene bratovščine prožnih delavcev in uslužbencev v žefcsniikih delavnicah E. H. Grsbla sa člana železniškega delavskega sveta namesto Alberte phillipss. Phillips si Js stekel mnogo sa-slug v imenovanem evetu. Štiri velike bratovščine eo ga nominira-le. To nominacijo eo odobrile vse železničersk* unije Ameriške delavske fedsrecije. Grabiš, ki ga je odklonila njegova lastna unjis, ker se ni osirsl na njene želje in ker je nepeljaral vodo na mlin železniikih baronov, ko ni maral okliesti stsvke jsdnje poletje, ni-ma prav nobene easlombe od stre ni zevednega delavstva. Herding je v tem slučsju postopal tako kskor tedaj, ko je imenovel W. M. McKenimena za naslednika J. J. Forreeteru. Ta je zsstopsl in predetevljtf tretj razred delsvsks skupine,1 in po pravilih, ki jih je določile meddržavne trgovska komisija glede nominscij za ielezniiki delsvskl svet, bi moral biti njegov nealed nik izbran is srede tretjega al četrtega razreda. NJIji želesniiki kikasilis i^ni sad liso jih or Uradno poročajo, de je biro za ženitvena dovoljenja v Chi-cegu izdal v prvih treh mesecih tege leta 7505 poročnih dovoljenj (licenc), istočasno pa eo čjkoška sodišče razporoeila 1588 zaklnskih parov. To po-meni, de je bila na vaakih pet porok ene rssporoka. Lata 1885. je bila ena rezporoka komaj na veekih 17 porok. —-Kaj je vzrok takemu raspsds-nju družint Juriati odgovarjajo: Glavni vzrok je vedno večje aaposlevenje žensk v industrija)*, vsied Česer žena ssne-marja dom in se čuti neodvieno od moža. — In socislisem, ki "raadira dom", ie ni tukaj! vmsnm t\nm nam ODKLANJA DELAVSKE ZAHTEVE. MHMSE PORAŽEN V ZIOMICI. Rksskuti vni načelnik rasglaia, da js njegova msfa nad nasprotniki DRŽAVNI PRAVD VIK JI VE laiL PUŠKO T KORUZO. zornlki in po unije, gsnidrsle Železnice, eo v četrtem razredu. Predsednik je imenoval MeKenimens, ki je iz sredo že-lezničsrjev, spadajočih v prvi rsz-red sli prsvosno skupino, ki je že imele svojega zastopnika v Phillipsu. McKenimen js bil ne-videzno in dozdevno lojslen unij-akemu delavstvu. Nominirele ge ps je kompsnijska unije. Njegovo imenovenje je bile negrada sa njegove politične zaaluge, ki si jih je stekel v zadnji kampanji za Hardinga. Všeč je bilo tudi železniškim baronom. Orablovo imenovenje je nagra da za to, de je pustil uslužbence po železniških delsvnicah v njih atsvki ns cedilu. Kskor previjo, je to všeč in zedovoljstvo želez niškim baronom, kskor je bilo i menovsnje McKenimenovo. Železniški delavski avet ima ae-daj samo enega moža, ki mu je v resnici kej se delevske interese, in aicer Whertone iz srede delavcev v železniških delevnieeh. V meddržavno trgovsko komisijo je Herding imenovel bivšege železničarja Frank MeMenemjrja. Ta je bil eden najegilnejših Her dingovih prietešev. Uptes Slnoloir aretlraal Socialistični pisatelj je bU stavkovni straži. Ix>s Angelce, Cel. — Upton Rinelsir, znani eocialistlčni piss t«lj, js bil v torek eretiren v Sen l>dru, pristsnišču Los Angelese. kjer je pomagal etavkejoH« rakim delavcem opravljetl službo piketa. Z njim vred so bili •retireni trije delevci. Bpringfield, SI. — Oovsmer Small je dobil odločilno smago nad držfvnim generalnim pravd nikom v končnem gieOovenju, pri katerem jo šlo sa to, ali naj obvelja njegov veto glede pravdni kovega sklsds, ali ne. Ko ss jo bojni dim nskoliko rssksdil proti vsČeru y torek, js bilo jssno, ds je govsrnerjev ve to obveljel v celoti, in da je pravdntk okrnjen približno za po miljona dolerjev v sklsdu sa svoje izdatka v prihodnjih dvsh letih. > Pravdnih Brundsgs imk is vedno kakih $800,000 na rsspolsgo,____ da bo mogel financirati iz^tkei^," ■tiifrpa u rada. 1 '»'1'"., "ffrv ■Njegovi ljudje bodo esdaj mobilizirali svoje sjle za Psrbourje vo predlogo, ki je t sonetu in ki PSA VI, D A IX nI POfl Z ZlLBZNlOARJI. Ohioago, 01. — Konferenca saed uslužbenci poulične in nadeeetne železnice pa vodstvom obeh ieies-niških družb je prišla v jako tičen stadij, ko sta predsednico o-beh železniških družb podaU is-jsvo, da njuni družbi na morete ustreči delovekim zshtevsm. kl streme sa deaetcentnim mezdnim po viškom. V torek je bila uvodna konfe renče a aastopnikl nadooatnih ia-leantoarjev. Na njej je povoda želeaniiki predsednik Britton I. Budd, da ie mialiti nI na potila nje delevake mezde, ker da pokrivajo dohodki komaj tekoč« Izdatke ia stroške. Zeetopnlki pouličnih železničar-deti kaj slabe velja, PRRMOO PRRRJO 1 RUDARJ1V. KRVJO Waahlngton, D. O. — (Fed. Preae.) — Število ubitih rudarjev pod aemljo bo letoa večjo kot je bilo lani. V prejšnjem letu eo bili ne vaških miljon ton nskopanege premo- R ubiti itirje ruderji, tods vilo irtsv r prvem četrtletju tega lete — ki ge iakazuje zvezni rudniški biro — je večje *ot je bilo Število v istem čosu preteklega leta. Biro izkazuje 611 smrtnih ponoetočb T premogovnikih od 1. januarja do 31 merca 1933. Samo v marcu ja 108 rudarjev izgubilo življenje. V letu 1MJ se je 1Q50 ru-derjev žrtvovalo so profit pre-mogovniških beronov. Anglija je umaknHa ultimat za prelom z Rusijo. Torijeks vlada Jo vtaknila frossto poet v Up in naznanilo, da podaljša rdi ultimata sa rasfovarjanja o spornih ' točkah. Lord Curson Ja aprojol nekoga sastopntka Kraeina. Valika opozicija ▼ zbornici proti protrfanju etikov s Rusijo* Uopd Goorgo Ja dajal, da bi bil prspfar s Rusijo najvsfcja • •> IEWIS0VA KUKA NA ROBU PADCA. tabelne gibanje med rudarji proti Levrlaovi mašini jo ia v. si izkuie prisvojiti $75,000 za sodno prsganjanjs governsrja Smsl-ls v civilni službi. To je posledice obtožbe, nsperjene proti gover-nerju, češ, de ei je pridržei obresti, ko je bil držsvni blagajnik. Pravdnikove sile so imsls na svoji strsni jborničnegs prsdsed-nika Shenahana. Zato ao mogle doaečl, de je zbornica glsaovsla o governerjevem vetiranju odata-vek sa, odstavkom, podrobnost ss podrobnostjo, postsvko zs postav-ko. Na prvem glaeovanju so pri-BtaH govsrnerjeve sdmini*traoije (Daljo sa 3. strsni.) jev biU vi . ..... ko eo odhajali a tretjega aoetšoke a predsednikom svoje žells- nies. I Ta jim je dejel, ds vodatvo vpoite„vati njih Bede v. U*. nijski voditelji eo ss zdržali vseh komentarjev, ali naredili eo človeka vtis, da je v kiStkem pri* čekovetl odprtege sloma med Sjt-ml in predsednikom Blsirom. 44 Pogajamo ae ie vedno", je iS* jal Blair. "To je vae, kar morem povedeti." * f "Kakšno amer ao aavaela po-gojenje f" je bil vpraiaa. "AM ata druibi podale kaka pretipre* »1" Druibi ata avezl, in unijo Js orgsniasoija," ss js glaail Blai-rov odgovor. "Ali ste odgovorili ielesniikim zsstopnikom, do niete druibi v stanu ugoditi delavskim zahtevam f" je bil sopst vprsšsn. "Pogajamo se še vedno," je odgovoril Bleir. Konferenca predsednike Bud-da s linijskim komitejem, hi mu nečeljuje John J. Bruce je bils označena kot "prijateljski ras-govor." Delaveks sahteva se uvedbo lsosks mssdas lsstviee je bile predioiena predsedniku Blairu in njegovim tovariiem, ali ničeser pa ni bilo rečenege o sshtsvl po onem proetem dnevu v tednu. Pitteburgh, Pa. — Zadnje ere teci je tik pred delavskim prasni kom Prvim majem ep1dokaz, ds tfOiriedvi* kliki4 v Penntflvaniji Lopo reši t Amsterdem. — (Fed. Prsee.) — Mednarodna sveža transportni! deleveev obtožuje ^koloodeko or ganizeeije teh dolaveev, da rekrn tire stavkokaee za Francose t upira nem delu Nemšije. Rudarji v Peimi protestirajo. Odbor naprednih rudarjev obaojs sedajo iapede r PitUbsrghn. PitUburgh, Ps., - Mednsrodni odbor nsprednih rudsrjev js izrekel oster protest proti slorsbi ustavnih pravic po vladnih organih v Pitteburgliu, ki so 27. sprils 1. vlomili v domove delsvskib organizacij in privatns stanovanja mnogih delavcev pod pretvezo, da preprečijo nekakšno "maj- niško zar00, ki je zehteveU Izdetkov v znesku pe IAšO^OO, In |iiO/WO pe je bile porabljenih aa •resideve Is poprove drlsvslh laik šol v Meokoti is Wl* Ranjeni Ujnik jo spremi trspU T T ' do Berlina. Uussafts, 1«. msjs. — Truplo umorjenege ruskegs ruskegs po-slsnlka Vprovskijs je bUo včeraj odpeljano v posebnem ieleani-škem vosn v Moskvo. Poelenlkov tejnik Ahrena, keterege js mori' Iss ranil v nogo, je kljub aaepro-tovanju adravnikov odpotoval • trnplom Izjavlvll, ds njegova pot nej elužl kot političen prpteet. Z njim je odšla bolniška poetralni-os. Ahrena apreml mrtvega Vo-rovskljo do Berlina, kjer oetaoe r bolnišnici. DA BODO ML ______J MADOMB0TI U loUHMRJIJIOE Sov Torfc, V. T. — Otroei današnjih šolskih otrok bedo vago-jeni v leloh, hjer bo nodomoššo-Io plotao klnomstograflšnih slik •H a njo šolsko teblo, In klnemo-t/»frafaks slike bodo pepotnoau iapadrisiio šoleke knjige, meni Ttasse A. Rdieos. Msrslksj, kor sem js dssee sekaj raakdenjege. ee Je odelo se-šim prednikom nemogoče, Rdioe-sovo prerekovesje, ki ae opira ss eedeoje ras^jenje kiaeautogrs-flčsih gledališč, se stegse asords ša prej. m, lijonalizacija zenlie. ■i-% ,. , i "Jernej, teko je navedla po-poetava: Jernej bo zidal In kadar bo dozidali goepo-na peč, Jernej čez prag j ■nej bo oral in bo sejal in bo ™|j goapodarjn letev In kruh, Jerneju kamen; Jernej bo koeil in Kgnej t »o mlati!, Jernej bo Spravljal »eno in alamo, in ko bo napolnil skedenj m |H,dstrešje in hlev: gospodar na mehko pozte-ljd, Jernej na trdo ceeto; poeta-rala ae boeu gospodar in Jernej; joepoder bo sedel pe zspečku in ai bo basal pipo in bo prijetno dremal; Jernej se bo skril za hlev in bo poginil na gnili stelji Tako je naredila posvetna poeteva. Božja zapoved pa je naredila: trpi krivico, Jernej, in kadar te i udari sosed na deeno lice, ponudi mu ie levo; in če ti ugrpbi suk-f njo, daj mu ie srajco!" Ivan Cankar; Hlapec Jernej. f. pota, po katerih hočejo ne socijslistične strsnke in sušni soeijslisti doseči cilj soci-jsliama, in detojlni načrti, po>a-terih as naj zgradi nova stavba soeijslistiČne driave, ao pri^aa-ličnih narodih včaaih različna. V okvirju največje enote, drla-ve, se bo vriila eocijalizacija v obliki komunalizacije. Ker ao demokratične drieve enonarodne, zato pomen ja vssko podržsvljenje obenem nacijonalizacijo. Kapital je danes večinoma v zasebni lsstl Imamo zasebni kapitalizem. Bocijslisem ni naperjen Bfoti kapitalu sploh, temveč le proti zssebnemu kspitslizmu, to je proti zssebnemu n«omejeno-mu razpolaganju s kapitalom. Socijslizem hoče aamo oni kspi-tal, Id proizvzjz, iztrgati iz rok zaaebnikov in ga podrulabiti, da prepreči a Um vaako zlorabo kapitala v sebične s vrhe posameznikov sli interesnih skupin. Zsto socijalizem ne nasprotuje osebni lsftnini vobče. , V aocijslistilnl Socijalizem je stremljenje, da a ae uveljavijo načela demokratiz-ma na goapodarakem polju. Od-■ithi hoče anarhijo kapitaliatič-nega gospodarstva in j d nadomestiti s znanstveno utemeljeno ko-' lektivno organizacijo goepodar-stva na ta način, da izvede po-druiabljenje vzeh proizvajalnih sredstev. To jc temeljno načelo zocijzlizma. CHj socijalizma jc na podlagi ^Jjssfiodarskc enakopravnosti smo-treno urejena človečka družba, v j kateri ao vsa proizvajalna sred-stvs, vea proizvsjslni kapital Skupna last. Ker jf pa človeika družba razdeljena na posamezne socijslne skupine, na narode in driave, in ker ao te družabne akupine na rpzličnih kfclturnlh I stopnjah, zsto ss podruisbljenje S ne morekvriiti v okvirju oelokup-ne človeike družbe, temveč ss t* vriilo v okvirju d ris v oziroma narodov. Bližnji cilj socijalizma js torej aocijaliatična driava. Za-radi demokratičnega načela, ki sakteva enakopravnost vseh dru-, lahnih skupin, morsjo biti vsa sosijalističns stremljenja aa vas socijslne skupine enaju. Zato je sooijsliaem, kot splošna družsbns politično amer, mednaroden. Le 1 ■ ..... » i i laet jo bo treba na M gotovo nihče ne plačeval, če no bi imel upanja, da zasluži * državi ae izpremeni zazebni kapitalizem v komunalni, državni, ozi* roma v narodni kapitalizem. Kar označujejo dpnea za naroden kapital, v večini ni laet naroda, temveč last po rojstvu ali po stanu privi|igirenih posameznikov. Tz označba je neumeetna, nezmizelnzl Nikakor ni isto, aktf imajo* posamezni državljani, oziroma posamezni Člani naroda proizvajalna aredztva v rokah aU pa če jih im« driava, oziroma narod. Premoženje v narodu 'ie ni narodno premoŽenja. Kapital v državi ni ie državni kapital. Kar eana-čuje zaaebnokapitaliatičnU'' dHMk ya za mrpjo jnduatrijo, to večino-mi ni njena industrija; kar imenujejo narodna zemlja, ni laet naroda, temVeč last nekaterih. Le v toliko, v kolikor ja' vte to aoeija-lizirano, govori jdrlava Sli narod lahko o svojem kapitalu; o svoji induatriji, o avoji zemlji. ; Predpogoj vaake drŽave je državno ozemlje, to je zsmljs. Ker državo na tvorijo aamo posestniki zcmljiič, temveč vai državljani brez razlika ,zato js zaaebnokapi-taliztična driava takorekoč le najemnik onih prlviligiranih držav-ljanov, hi imajo avojo zemljo. Da poatgne zemlja v pravem pOmicnu laet države in ne asmometsforič-no, jo je treba podržavitl, da po-. na predstavlja ki ja 'la človeitvo neobhodfo potreben. To najval-nejie produkcijeko aredstvo je navezano na določeni proator^ no da namnožiti, ne prenesti, zamenjati. Le stavbno semljišče se da v gotovem oziru pomnožiti S stavbo nadstropij. Zsmljs je podloga vsem ostalim vrstam orodukeijskih sredstev, industrije in obrti.\ Poljedelske prod ukini je korenina ljudskega blagostanja. Od te ao odvisne vae druge panoge produciranjs. Zemlja je naetila brez eodekv vanje ljudi, brez ljudske zssluge. Ako izpremeni človek neplodno zemljiščer v plodno zemljo, ne more trditi, df je dotični kos zemlje njegovo lastna zasluga. La izpremembe ja njegova zaaluga. Po aocijalističrilm načelu, ki zahteva kot merilo odmene delo in zaalugo, ima dotičnik le pravico do eadov, katere je pridelal. Po nobeni logiki pa na more izvajzti ia tega oeebno laStninako pravico do dotičnega koza zemlje. Po naravnem prftvu bi morala, biti vea zemlja, površina kakor tudi pod zakladi, naravne zlle in sploh vse, kar ja naetalo brez ljudske zaaluge, kolektivna lastnina vseh. Zemlja je danes z malimi izjemami zzgabna last possmorulkov. Lastnik dela ž njo kar hoče. Zakoni omejujejo zzsebno zemljiiko lzztnino zelo neznatno. Ljudje, ki nimajo avoje zemlje, ao posredni ali nepoeredni najemniki zemlji-ikih posestnikov. Ker ja zemlja tudi proizvajalno aredetvo in celo tako, ki producira do gotove mere aamo, zato js dana tu možnost, da tisti, ki imajo zemljo, izkoriščajo ona, ki jo «imajo. Zemljiška lastninska prsvics tvori v^Hk privi-Jogi j. Tudi v najmanjšem obsegu tvori zemlja lshko vir bresdelnih dohodkov. To aa dogaja possbno pri aomljilkišpekulaciji. Neploden kos zemlje na periferiji mesta, aa katerega je dal poaestnik neznatno svoto, mu prinese brez dela tisočake, kakor, hitro . se prižene stavbno vrvenje do dotične parcele. . Za poaebno ugodno ležeča stavbiiča aa plačujejo v večjih mestih ogromne avote. Teh avot gova jomnini velike vsoto brez dela in ga dobe šestih truda. Lastnik stavbnega česal ji iča odere onega, ki kupi zemlji Ide. Knpca odere poleg tega tudi zasebni podjetnik, ki mu postavi ai odsotnosti v Združene države, SSBSS hišo. Hišni posestnik odirs najemnike, najemnik pa evojega podnajemnika. Tako nastane veriga odiranja. Ljudje, ki nimsjo ne somi je ne strehe, so ns milost in nemilost izročeni onim, ki imajo oboje. V interesu hišnih pocestni ki grade stsnovsnjcke hiše lo v lsatno potrebo in zirsdi pro-flts, je, da je stanovsnj malo, kljti manj čs jik je, tem dražja ae in tem večji dobiček ae jim o-beta. « • > ■4 • i B*' (Dsljo prihodnjič.) i r odhoda, inozemec po, ki je oto-noval v Združenih dzdavak tek;,m sedmih let in ae povrne po zalaz- Na krvavih poljanah« _ , (Dalje.) Kali bombaii ao ugibali, da so se najbrže vžgala njih ročne granata. In rea, ko ao bile vae razgnana, je bil. aopet mir. Na naie veliko čudo pa ni btl nihče ranjen. Zgorelo je le nekaj nahrbtnikov, plaičev in nekaj islll*. . Bali amo aa sumljivega molka In tsano nam je bilo pri areu, ker vedeli amo, da ai vlači sovrstnik novih kupov munieije in novik žrel, ki nam zapojo aatanako pesem ... Mimo mrljaikih grobelj ao nesli atarega fsni-tajsa od tretjega bataljona. Mol je bil nepreata-ko na fronti, od prvega dne, ie eela tri leta, a nikdar ni plaal domov, nikdar nI maral dopuata. Doma je bil nekje s Gorenjskega. Ae tisti dan aem govoril z njim in krotko In dobroduino ae ja amebijal, odatavil pipo od uat in rekel, da ksj mu bodo pizma, ko je ie čisto pozabil na avoje dozu-čc ia na dom, kaj mu bo dopuat, ko pa ga nočejo pustiti za smerzj domov. Njegov dopust da bo to-Aaj, ko ga bo krogla zadela. In nocoj* mu jf siromaku predrla trebuh in oncsvcščeaega so od-neali v zaledje. Ko ae je na obvetovalllču zavedel, ao bile edine njegove beecde: "Oh, ali je pa pobral kdo mojo fajfoot" — Nato se je iznova onesvestil. — Enajsta ofenziva ni imela pravega početka. Basbijajoči ogenj je naraičal še konec julija meoeca in ae Širil v aaledje, dosegel Opčine In ae-gal daleč v Vipavsko dolino. Dnevi ao postajali vedno bolj nemirni in vroči, e nikakor nicmo vedeli, kje aovrainlk najbolj zagrabi. Zabeenelo je adaj na Grmadi, zdaj pri Fajtjem hribu, adaj na gori av. Marka pri Gorici, potem je bučalo zopst od deane proti levi, a pravih naakokov nI še bilo. Tisti dnevi in tedni ao bili neanoani. Neprestano so bili ns preti naši srtiljerlsti. kdaj švignejo alarmne rakete aH kdaj izpremene na kotah se-|saksstobe|i svetilniki svojo barvo sli kdhj'ss-vreMe sirene. Teiko pričakovanje je tiščslo prsv as možgane In tabesnelo je na Sveti gori — in konec avguste meseea se je temeja in kapitulirala, a v aaČetku septembre mesece se je pričel at rezati IBv. Gabrijel. In naš polk. ki ga ni resdejeta do-aeta ofenziva, je moral na pomoč. Sveti Oabrtjel. Sv. Gabrijele gore, nema priča največja gro-aa, atrašnejle od {tekla, nečloveških etrakot. naj-graanejše moniče, kjer se je agrudUo sa deset polkov ljudi, kjer je raaaajal najbeenejii orkan, kar jih je divjalo preko naie raahičaae aemlje ... Sveti Oebrijel. najvišji irtvealk elave ia pokle-pa in krvave krone pobeenole vojake. Hveti Oe-r brljel. e ketereg« sa je trgal protrSaljiv krik. kjer ? sls si razbijali dve ermadi avoje aile, kjer si ja ■ raztrgale trideset polkov avoje prapore, kjer je dosegla višek vsa sila pekla. Sveti Uebnjel. gora hoeti la mrtvaških glav ... m O Gabrijel, razbičana gora, v katero ja bruhalo tiaoč žrl, ob katero je treičilo miljon uda-' rov . . . o Gabrijel, Gabrijel, kako al aa atresal v groki rjovečega pekla, kako ao te nalili po-iaztnl plameni, kako no te obletovale poiaatne ptice, ksko jo aikala vate všfaa smrt . . i Kako jo drla s tebe kri, kako so ta pfetreaali kriki umirajočih trum . . . Trije kori zo bili pognani na tvojo grudi, trije kori ljudi neusmiljeno pahnje- __ _________ ______ ni pred Mjuvajoča žrela, za deaet polkov fantov ^vračijočVinVzimec^omči, zko in mož položenih na krvavi irtvenik v dokaz ne- d^tše pfigeij6„Ukim oblaatim, r.maganega junažtva, v ovekovečenje triumfa la- Za iMZMet sa obisk v stari kr»J. M$w York, M. T. (Jugoelovan-ski oddelek P. L. L S.) — Ako ty6jiemec, ki se je priselil v Združene države in se tukaj nastsnil, odpotuje v stari kraj na zača-sen obisk, on mora ob svojem po-vratku plačati glavarino (head tax), podvreči ae pregledu ns pri-aeljeniiki postaji in dobiti od priseljeniških oblaaU dovoljenje u vstop v zemljo, ravno tfko kakor vszk drugi prizeljenec, ki prihaja prvič v Ameriko. Ako pa je tak po vračajoči ae inozameo imel ob avojem odhodu rea namen pomiti ae in nadaljevati zvojo na-atanjenoat v Združenih državah, oh ne bo izključen radi tega, ker je kvota njegove rojetne zemlje izčrpana. Da dokaže, da je imel tak na-men, je priporočljivo, da $ inozemec pred odhodom v atari krzj priskrbi zzpriaožano izjavo Caffi-dsvit), v kateri naj izjavi, da namerava povrniti aa, in navede druge podatke glede,uvojega premo-ženja, družine ali kaUri)t>oH o-kolnoati, Id utegnejo podpreti do kaz o tem njegovem namenu. Tak affidavit naj inozemec vzame a seboj, da ga pokale, kjerkoli bo treba, zlasti pa prlaeljeniikim oblastim za čaaa povratka. Zakon teh "affidavita" ne zahteva. Pač pp ao umeaten dokument v dokaz nameravanega povratka, in . pa-metivo ravna, kdor ai ga priskr bi. . A morilke priaeljeniške oblaati ama{rajo kot začaani oblzk odsotnost, ki naj he preaega iest maae m.jod dneva odhods is Združenih drŽav. Ako inozemec oatane v inozemstvu več kot ielt mesecev, domneva so, da je'dodobra zapu sme biti pnpuačen po UV eekreterja dela, tu*i če bi moral biti izključen na podlagi priaeije-nlikih zakonov. Bazun teh dveh alučajev in razun tega, da ja izvzet iz kvote, je inozemec, ki se vrača v Združene driave po za-čzsnem obisku v atari krsj, pod vržen vaem drugim eploinlm red-piaom priseljeniških zakonov. Za gori omenjeni "affidavit" ni predpieana nikska posebna oblika. Zadostuje primerna izjava, navajajoča potrebne podatke, potrjena od javnega notarja. "Por-eign Lauguage Information Barvice" pa je z odobren jem priaelje-niških oblasti sestavil •posebni formulsr, ki vsebuje vae, ksr pri-saljeniike oblaati smatrajo sa potrebno. Interesenti morejo dobiti kopije tek formularjev, ako za o-brnejo na naslov: Foreign Lang-uage Informalion Service, Jugo-alav Bureau, 119 West 41st St, New Tork City. ;fi vorjeve alave ... Strašna sila je mfela žive ljudi, curljala ja kri v podnožje, a na vrku gore je bil aaaajen i zmes ila in mess okrvavljen, raztrgzn prapor ... O Gabrijel, Gabrijel! Tam je mnital nai polk ieat dni in ieet noči, tsm je gmll v mrlilkam smradu, krčil ee v atrahu, trepetu, zvijal v krvi, v bolečinah, pojemal In izdihal v duiljivem plinu, ob neuguani žeji, umiril v večnem ognju, dimu in plamenu, blaanel ob raaŽganem kljuvanju živčevja ... Na vrh Oabrijela je bil pognan polk, pakttjen v Žrelo nenaaltna vojne zveri, darovan brezplodno na krvavi oltar propadsjoče, izmoz-gane driava . . . . < Kaj ai bili Pfemjrslanl napram temu peklu, kaj Novo mjaato. zameti v Karpatih, vrh Kaate-lik, kaj Sv. Martin, Sv. Mihael, Monto Cengio, Potok Carnjr, kaj višina SNI Tudi Hudi log js ie daleč sadi. In divno gorovje, divje Čeri, prepadi, plaaovll VI sts bili pravs nsbsss nsprsm Gabrijelu 1 Pa galiike poljane, po kstsrik emo tollkrat bežali, pa faliiko Mato, ki smo ga gaaili do kolen — tam ao bile le počftnioe in navadni is-prehodi • « . ,4 C zhičana gora. grobOUfe trpljenje, kjer ao pokopana največje grozote blazne vojne, kjer ae ja odigralo etraino enajsto dejanje veliko žalo-igre, kje% ni bilo človeka, ki bi bil ie oatal pri zdravi aaveatl Sveti Gabrijel, gora lobanj in etra*' hov ... v * % e Trnovaki gozd ae je redčil. Ob raSbijajočem ognju ao ae ruiila debla, podirali ae atari orjaki, v krišlslam tresku polagali avoje atare veje na raateptana zemljo . . . Trnovo aa js tiste dal aru Silo v razvaline. Bljuvajoča žrela ao obvlgdovala vso Trnovako planoto, ki aa je etreeala pod razbijajoče silo. V amrt jo peljala raasekana eeta, nsvzdol po njej so drvele Čete in tropi plsktih ljudi v hran as Sv. Gsbg|jels gsro. Ta se js Is pri- stil svoje bivsliičo v Združenih drŽavah. To domnevo ps more čeajal pekel, tu eem js treskal ogenj nsprestano, tu sam as padale viigslne granate, pliaovs bom- be ia bomks s višav, vsa eesU js bils polaa strupenega d lasa. Se tu je bilo treba nadeti ai naa-eke, ki ao rešile cele polko ljndl Tu m ja le čuk sat enaka paeem s Sv. Oahrijsla. tu js is udarjal smrad arlu-r ia mrhovino. To je bfla eesU smrti, hjor je viselo življenje vodno na pajievinit ta so pojesaali nesrečniki v asdajih utripih, troh-nell mrliči, vsi črai od plina, koaji. tu so ležali rssbitl hotU. zaboji munieije. raSbiti vozovi. So. povl. čelado, opreme s ta aa kUl krvavi ia vai strašni sledovi rasdlvjans vojak«. (Dalja prihadnjtf.) . da ao ga le nujni U tehtni razlogi zzdržali .v inozemstvu čez Ieat mesecev. Z drugimi beaedami; a ko ee inozemec povrne teliom le atik mesecev, predpoatzvlja Se aa moobaebi, da je imel tak namen ob avojem odhodu In da je oatal veš Saaa v inozemztvu le radi vzrdkov, ki zo ga v tO prisilili mi mo njegove fblje. čredno inozemec odpotuje lz Združenih držav, on mora dohiti potrdilo, da je vzadoetil avoji dav koplačevalčcvi dolžnosti. Naj ae poda na davčni urad (eolleetor of internal revenue) onega okraja (diatriet), kjer ima avoje bivali ŠČe, In naj tam plača vea dohod ninaki davek (ineome tas), ki ga dblguje z ozirom nz avoj dohodek do vltevii koledarakega meaeca prod nameravanim odhodom. Naj pri tem plača svoj davek kot "re sfdeut" in ne kot "non-resident alien" (ne nastanjeni inozemec), kajti inozemec, ki ae je enkrat nadtanil v Združenih državah, o-atane "naatenjcnee", tudi ako ae odloči povrniti p v atari kraj. Nastsnjeni inozemec ps plsčuje le sa polovico toliko davka kolikor "fcon-resident alicn." Ko inose mee plača dolini davek osiroms dokaže, da ni dolien plsčati dsv ka, mu "kolektor" isda primer na potrdilo. To potrdilo treba po kaaati davčni oblaati v pristani iču odkoda, ki ee v New Torku pakaja na "Cuatom houae" sa potnike v kabini in v4'bargeof Mee*' aa potnike tretjega razreda Tam dobi dovoljenje aa odhod, ki ga mora Izročiti na pomolu' tik pred vkrcanjem. Prodno m inoaemee povrne ia starega krsja v Združene drieve, ss mors prijaviti pri smeriikem koasnlstn ia dobiti viso ns svoj potni Ust. a Od Inozemec, ki je etanoral v Združenih državah vas j pet let pred svojim odkodom v stari kraj, aa ab njegovem povratka v Edru-Seae države ns aaktova. da zaa čitati, pod pogojem pa, da aje G|»p««s|lilotNU| Uporaba mdrih gob. Suhe goba ae pri kuhi ukoro ršvno tako uporabljajo kakor pa sveže. Treba jih jo samo na-močiti prejinji večer, potem naj se dobro omijejo in poparijo, na kar so v redu zs pripravljanje. Zapomniti si je tudi trebs, da se rabi euhih gob patkraf manj kakor pa avežih, to as pravi, da funt suhih gob petkrat toliko zk-leže kakor pa svežih. - Gobova juha. Namočene gobo operi in popari tor zreži v primerng koščke. Deni ponem maala (putra) ali dobre maati, drobno zrezanega pcttšilja in čebule. Npto prideni goba, popra in aoll, in jih praži, d^ popi jo-jo vso mokroto, ki ao jo dale od aabe. Potem jih potresi z moko, zalij a juho, oeoli in malo okissj. Malo Čaaa, predno jih dai na mi-ao, prideni malo kiale smetane in jih pusti, da že nekoliko prevro. Skupno z juho daj qa mizo žgzn-oe ali opralene žemljc. 't. Druga gobova juha, Skuhsj nekaj v kocke zrozane-ga% krompirja, prideni lorberjevo pero, drobno zrezanega peterlUja, Česna in iatraja. Deni v ponev kaki dve Žlici maala ali maati, in ko ae to aegreje, prideni dve žlici moke, in ko ta zrumeni, prideni ie drobno zrezzne čebule, in ko ie ta zrumeni, prideni kake štiri peati gob, katere zi prej na-močila, oprala, poparila, okla in zrezala. To mešzj^ da se malo o-suši, prideni malo joaiha in nato vae akupaj atrezi v kuhan krompir. Dobro premeiaj, pridelni nekoliko kiale smetano in popra ter A-, j pridem aaltnega k«tere namočila, oprala, ponarUa u Adao imaš hmjlfrn * dobro aži in ^poS^m^ mešaj in zalij z^^o^li vodoma-ko da bo stalf čez in to pusti po. čaai vreti. 4ko se ti zdi riž pre-trd, ga zalij ie enkra.t s juho, to« ds manj kot prvič, a mešati ne A To naj vre, da je riž zadosti mehak. ^ Lahko pri depeš tudi malo naribanega aira. Gobova omaka (sos). j Deni dve Žlici maala ali maati v ponev. Prideni nekoliko aeaek-ljanega peteršilja.. Ko ae razgre-je, prideni eeaekljane gobe, katere ai prgj namočila, oprala, poparila in ožela, prideni popra in aoli ter par kapelj lemonovega doka. To prali in ko zgine vpda, prideni nekoliko juhe ali vode. Ko voda zgine, potrezi z moko, prideni juhe ali vode in kuhaj. Prideni tudi dve žlici ldzle zmetana in puzti, da vre ie kakih 15 minut To ja izvraten pridatek k mesu. Gobova obara (sjmobt). Zreži teletino na primarno majhne kose ter jo deqi kuhat. Prideni korenjs, lorberjevo pero, majarona. Posebej vzemi dve Žlici maala ali maati, prideni sesekljanega petriilja in nato gobe. Ko poide voda, jih nekoliko zalij z juho ali Vodo ter jih potem praži kakih petnajat minut. Nato jih stresi k mesu. Napravi preŽganje {ajnbren), kakor pri navadnem ajmohtu in potem vse akupaj pu-ati vreti, da je meao kuhano. Gobova kaša. Kašo namoči in deni kuhat in potem gobo pripravi kakor za "ajmoht" in jih atreai v kašo. Ko ja kaša kuhana, jo zabeli z mzatjo in ocvirki, dobro premešaj in jo puati, da ae zgoatl Goba v zaleti Goba namoči, operi in kuhaj 10 minut v primerno slani vodi. IS-to jih stresi na cedilo, da m odte-čejo. Med tam pa zavri vinskega jesiha, deni vanj nekoliko poprovih srn, lorberjevo pero in malo muškatovega 'cveta. Za tem desi ocejenc gobe v jeaih in jih puzti, da na Še parkrgt prevro. Ng(o jih odatavi in puzti, da v ohlade. Ohlajene deni v zkledo, zalij zrs-ven nekoliko jezika in prideni olja in solata je gotova. Ksko očistimo c'nas to posodo. — Cinaata posoda ae očiati takole: Umij najprej posodo v lugu in jo očedl^a pepelom od drv, potem pa zelo na drobno zdrobi sol, dobro presušeno v peči. To zdrobljeno eol deni na volneno krpo in drgni z njo poaodo. • - IIKAZ PRISPEVKOV ZA POUOtSO IJOBBAfEVALNO AKCIJO J. V MESECU APRILU 19tS. S. I\ Vplačala so društva la socialistični klubi kakor sledi*, štev. društva In kraj S-A 5NPJ, Clevelend, O..... 14—209 SNPJ, Nokomis, IU. ... 15—929 SNPJ, Urne, Pa...... 29—11» S5PZ, KenTlworth, Ltah ...... ......... 33—109 SNPJ, Fltz Hcnrv, Pe.........................«..,.. 86—IM «NPJ, Muddy, IU. ... ............................. 88—120 SNPJ 40— a,irj, (iallup, New Mežico.......................... SNPJ. Homer Clty. Pa......................v.. ...'.'.. SNPJ, CarllnvIUe, 111............................... — SNPJ, Madrid, Iowe ................................ SNPJ, Chicago, 111. . ................................ Vsots S ®.oo. « 1.0(1 2.0S 1JS 2.50 2.00 4.0«i 17 SSPZ, Aurora, Mlnn. 00 382 SNPJ. Acoste. Pa.................................... 16 SNPJ. M!!waukee. Wia................v; 00-259 SNPJ. Meadowlanda. Pa. ,....;...................... 08-412 SNPJ. Prederlck. Col^......7.................%..... 71— 1 SNPJ, Chicago, lil. ............................... 73—246 SNPJ, Lavrrence. Pa. ...............t.............. 76—266 SNPJ, Fredericktown. Pe. . . . ...........'.......... 82—178 SNPJ. Clevelend. Ohio ..i......................>•- — 83—287 SNPJ. Burgeltstovvn. Pa;........................... 84—114 SNPJ. Roundup, Mont............................... 96—352 SNPJ, Klncald. IU................................. ton— S SNPJ. Yale. Kana. .........i.................*...... 100—361 SNPJ. Mrlntjre. Pa. ............................... 100 434 SNPJ. Arma. Kansas ............................... 1 10 447 SNPJ. Nentieoke. Pa:............................... 113— 96 SNPJ, Oglesbjr, III, ................................. Klubi J. S. Z.: . i. 69 Hermlnie. Ps. .............■».,,.•,........,....,.*• • 1 Chicago. lil................... | Potamtzniki: Praak Llpar, Parsona, PU .......i M9 2.60 iS! 1.20 1.00 2.13 2.00 4.00 ljoo IJS 3JHI 1.00 2 00 2.S0 IS 136 Skupaj v aprila • • • ........................ TaJnUtvc J. S. Z*