Ca sopis obcine Kamnik, 18. decembra 2020,leto5,številka22 Za praznike le carobni svet luck Prihaja cas v letu, ko krajši dan v Arboretumu Volcji Potok nadomestijo s praznicnimi luckami, kar spremlja tudi pricakovanje, ki ga vsako leto prinaša to posebno obdobje ob zakljucku leta. A letošnji december je precej drugacen od preteklih. Ljudje ostajajo doma. Življenje nam kroji covid-19. Alenka Brun Volcji Potok – Decembrskih praznovanj ne bo, vseeno pa so se številna mestna središ-ca odela v praznicno vzdušje luck. Tudi v Arboretumu Volcji Potok so se letos srecali z razlicnimi preizkušnjami, a jim optimizma ne zmanjka. Ta veje tudi iz povabila na vecerni sprehod med lucka-mi. Ce bi bil obicajen de­cember, bi se verjetno na ogled svetlobne razstave v park pripeljali obiskovalci iz Osvetljeni jelencki obiskovalce pozdravijo že na zacetku vecernega sprehoda med luckami. vse Slovenije, tako pa bo to-krat obisk skromnejši, pri-obiskovalci seveda upošteva-cam iz luck ter svetlobnim kem casu. Zanjo so porabili meren okolišcinam, v katere ti ukrepe iz veljavnega vla-tunelom so se pridružili je-vec kot mesec dni. So bili pa nas je pahnila prisotnost no-dnega odloka za zmanjševa-lencki; zvezda letošnje okra-lani, ko je bil december cisto vega koronavirusa. Lucke so nje tveganja okužb z novim sitve pa je svetleca krogla obicajen in so razstavo prvic v parku prižgali minuli pe-koronavirusom. Ker pa se velikanka, ki ima premer pripravili v tolikšnem obse­tek, v carobnost vec kot mili-epidemiološke razmere pet metrov ter so zanjo upo-gu, nad obiskom prijetno jon in pol LED-luck pa naj bi spreminjajo tako rekoc iz rabili kar 15 tisoc luck. preseneceni. Ugotovili so, na skoraj 15 hektarih ostal dneva v dan, se temu prila-Privlacni so labodi, krogle in da gre za zanimivo izkuš­odet predvidoma do konca gajajo tudi v Arboretumu, jelka, ki plavajo na vodi, za-njo, saj ljudje ne pridejo le januarja 2021, vsak dan med tako da so in bodo aktualne nimivo je trideset metrov na ogled luck, temvec se pri­ 17.30 in 20.30. informacije glede razstave visoko drevo s pisanimi "ba-dejo sprehajat med luckami Za sprehod po parku posa-objavljene na njihovi spletni loni". Velika rumena krogla oziroma prizori iz luck. meznik potrebuje debelo strani. Pridržujejo si tudi je kot sonce, ki se vidi že od Nocni praznicni arboretum uro, je pa tokrat pot med šte-pravico do sprememb zaradi vhoda v park in nas s svojo so prvic dejansko gostili leta vilnimi kulisami luck, ki epidemiološke situacije. velicastnostjo spremlja sko-2012, vendar v precej manj­sestavljajo kar 24 prizorov, Lanskoletno svetlobno okra-raj po vseh poteh; za otroške šem obsegu, potem pa do izredno dobro oznacena. sitev so letos nadgradili in oci pa so še posebno zanimi-predlani bolj kot ne prever-Med sprehodom morajo zavesam, kroglam, smreci-ve skupine jelenckov. jali, ali je obiskovalcem všec, Prizori vzamejo dih, ko po-in glede na zanimanje so ga mislimo, koliko truda je bilo letos izpeljali v vecjem obse­vloženega že v samo idejo gu, bolj nacrtovano in v so-svetlobne vecerne razstave. delovanju s strokovnjaki s »Obiskovalci imajo Arbore-tega podrocja, še izvemo. tum radi v vseh letnih casih. Pogled na tolikšno kuliso Sprehod po parku je spre-luck je res velicasten. Najbolj hod po znanih površinah, uživajo otroci. Imajo tisoc na svežem zraku, po veli-vprašanj. Primerjajo kroglo kem prostoru, zato se nam velikanko s soncem ali luno, je tudi v teh razmerah ta sprašujejo, zakaj so jelke raz­zdel varen in je bil že v nacr-licnih barv in kje so ponoci tu dela za letošnje leto, z go-gosi in race, ce pa labod ne tovostjo pa od julija naprej, spi, saj je vendar »osvetljen« ko so bile epidemiološke … Vedo sicer, da so casi dru­razmere dokaj stabilne,« gacni, da gre bolj za družin­razložijo v Arboretumu. ski izlet oziroma sprehod, a Pou darijo, da se takšne po-to jih ne ovira, da domišljiji Rumena krogla velikanka sprehajalce privablja v svojo bližino. stavitve ne da narediti v krat-ne bi pustili proste poti. OBCINSKE NOVICE KULTURA ŠPORT ZANIMIVOSTI Sedežnico bo treba Križnikovi jezikovni Rada ima dolge klance Knjižni klub Mladih zamenjati orehi dam Kamnicanka Katarina Novak je letošnje leto zakljucila z Dvosedežnica na Veliki pla-Pri urejanju jezikovne podo-V Kamniku že drugo leto de­zmago v skupnem seštevku nini bo lahko vozila le še do be knjige Križnikovih pravljic luje knjižni klub, ki združuje Pokala Slovenije, v kolesar­leta 2025, zato so se v družbi Sveti Coprijan: pravljice, po­dvanajst ljubiteljic branja in stvu pa ima še veliko nacrtov Velika planina na Obcino Ka­vedke in drugo pripovedno knjig. Kako druženje poteka, in tudi motivacije, ki ji nikdar mnik obrnili s predlogom za izrocilo iz Motnika in okolice nam je pojasnila pobudnica ni delala težav. dokapitalizacijo, saj bo stro­je sodelovala slovenistka Kri- Maja Vtic. šek predvidoma znašal kar stina Jamšek. štiri milijone evrov. stran 7 stran 3 stran 10 stran 12 HOMAR D.O.O., TOMŠICEVA UL. 17, KAMNIK Nov vlak že vozi Jasna Paladin Prve vožnje sta se med drugimi udeležila tudi žu-Kamnik – Na prenovljeni pan Matej Slapar in minis-peron železniške postaje ter za infrastrukturo Jernej Kamnik Graben je v torek, Vrtovec, vec o tej pomemb­ 15. decembra, zjutraj pripe-ni in težko pricakovani na­ljal nov vlak, prvi tovrstni v ložbi Slovenskih železnic Sloveniji, ki bo potnike iz pa v prihodnji številki Kamnika vozil v Ljubljano. Kamnican-ke. Kamnican-ka v letu 2021 Jasna Paladin maj, 11. junij (priloga Kam cez poletje) in 24. junij, 16. Kamnik – Casopis Kamni-julij, 3. avgust (priloga Kam-can-ka bo tudi v letu 2021 fest), 3. september (priloga izšel dvaindvajsetkrat. Pred-ob Dnevih narodnih noš in videni datumi izidov so: 8. in oblacilne dedišcine) in 17. 22. januar, 5. in 19. februar, september, 8. in 22. oktober, 5. marec (priloga ob obcin-5. in 19. november ter 3. de­skem prazniku) in 19. ma-cember (priloga Kamnik de-rec, 2. in 16. april, 7. in 21. cembra) in 17. december. Želimo vam, da bodo prihajajoci prazniki napolnjeni z veseljem in vedrino, novo leto 2021 pa naj prinese veliko zdravja, smeha in uspeha. Kamnik-Schlenk, d. o. o., Fužine 9, 1240 Kamnik Tomšiceva 17, Kamnik, telefon: 01 839 18 88 Hvala za vaše zaupanje in se priporocamo tudi v prihodnje. Lepe božicne praznike in srecno 2021! Po ugodnih cenah nudimo: VSE ZA KOLINE – PVC-posode, kolofonija, špile, veliki lonci, PVC-prti za mize, posoda, gospodinjski aparati, žalne svece in nagrobni aranžmaji, porcelan, steklo, suho cvetje in še in še ... Cesar nimamo, za vas lahko narocimo. VSE ZA ŠIVANJE: ŠIVANKE, SUKANCI, ELASTIKE VELIKA IZBIRA ARANŽIRANIH DARIL DARILNI BONI Obišcite nas od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure! POHODNE DEREZE NOVOLETNI PROGRAM: smrekice, okraski, lucke, jaslice, pastircki ... Obcinske novice Znova branju prijazni Kamnik bo naziv branju prijazna obcina nosil še do leta 2023. Jasna Paladin Kamnik – Komisija za pode­ljevanje nazivov branju pri­jazna obcina pri Združenju splošnih knjižnic je Obcini Kamnik ta naziv podaljšala še za obdobje 2020–2023. Obcina je za podaljšanje na­ziva letos znova kandidirala, naziv pa je bil podaljšan na podlagi popolne in pravoca­sne vloge. In kako je komisi­ja svojo odlocitev utemelji-la? »Obcina Kamnik je v zadnjih treh letih z višino financiranja Knjižnice Fran-ceta Balantica Kamnik prib­ližala slovenskemu povpre-cju. V casu od prejetja nazi­va branju prijazna obcina so skupaj z drugimi obcinski-mi ustanovami, predvsem pa s Knjižnico Franceta Ba­lantica Kamnik, izvedli veli­ko projektov, ki presegajo lokalne okvire. Projekte, ki so nastali na podrocju knji­ge in branja, so smiselno vpeli v vsebinski okvir Stra­tegije razvoja trženja in tu­rizma v Obcini Kamnik 2016–2025 (Križnikov pra­vljicni festival, Kamniške pravljicne poti). Obcina so-deluje tudi pri razlicnih drugih projektih, ki so zelo inovativni in domiselni, na primer: City Walk, ki ga je Obcina Kamnik s pomocjo knjižnice oplemenitila s po­drocjem knjige in branja s projektom Po mestu s pra­vljico v žepu, sodelovanje pri mednarodnem projektu PlurALpsOs, ki povezuje regijo preko kulturnih vse-bin, ki obsegajo kulturno raznolikost, migracije in pluralizem, dokup Rojstne hiše Rudolfa Maistra, v ka­teri je muzejska zbirka, ki je posvecena tudi Maistro­vemu literarnemu ustvarja­nju, financna podpora izda­ji knjige – Kamniški zbor­nik, ki nastaja v lokalnem okolju.« Z gradnjo plocnika so pohiteli Obcina je plocnik na odseku Podhruška–Srednja vas sprva nameravala zgraditi prihodnje leto ali celo v letu 2022, a so se gradbenih del lotili že decembra, saj so svoje namere uskladili z Direkcijo RS za infrastrukturo, ki bo na tem odseku gradila meteorno kanalizacijo, pa tudi s Telekomom, ki prav tako obnavlja svojo infrastrukturo. Jasna Paladin Srednja vas – Vse prevec­krat smo že bili prica ra­znim gradbenim projektom, sploh na cestah, ko so se razlicni izvajalci neusklaje-no menjali eden za drugim, s tem pa prekopavali na novo asfaltirane površine in daljšali zapore cest. V Srednji vasi te dni poteka gradnja, ki je zgleden pri­mer sodelovanja med razlic­nimi investitorji. Konec no-vembra je Direkcija Repu­blike Slovenije za infra-strukturo zacela gradnjo meteorne (cestne) kanaliza­cije na odseku Podhruška– Srednja vas, na istem odse­ku, kjer je imela obcina v nacrtu gradnjo plocnika. Razmeram na terenu so se na obcini hitro prilagodili. Projekt prednosten zaradi nižjih stroškov »Obcina Kamnik je v letu 2019 narocila projektno do-kumentacijo za izgradnjo plocnika na omenjenem od­seku, in sicer med avtobu­snim postajališcem v Pod-hruški ter obstojecimi povr-šinami za pešce v Srednji vasi (pri trgovini), v dolžini približno 380 metrov. V le­tošnjem letu je bilo za ome­njeni odsek plocnika prido­bljeno tudi soglasje Direkci­je RS za infrastrukturo. V mesecu oktobru smo s stra­ni DRSI prejeli obvestilo, da bodo na lokaciji, kjer je predviden plocnik, urejali meteorno (cestno) kanaliza­cijo, saj imajo v kratkoroc­nem planu tudi preplastitev omenjenega odseka. Pozvali so nas, naj zaradi sosledja celostne obnove tega obmo-cja cim prej zgradimo nacr­tovani plocnik ter pripadajo-co javno razsvetljavo. Izgra­dnja plocnika je bila sprva predvidena v letu 2021 ozi­roma 2022, saj v letošnjem letu za ta namen ni bilo predvidenih financnih sredstev, pri pregledu pro-stih sredstev ter dolocenimi prerazporeditvami sta bila v novembru izvedena postop­ka za izbiro izvajalca del in izvajalca strokovnega grad-benega nadzora, pridobila pa so se tudi vsa potrebna soglasja lastnikov zemljišc. Izgradnja plocnika se je tako pricela v zacetku meseca de­cembra,« so nam pojasnili na obcini in poudarili, da bodo stroški zaradi socasne gradnje razumljivo nižji od sprva nacrtovanih – ocenje­ni so na približno osemde-set tisoc evrov. Državi in obcini se je pri in-vesticiji pridružil tudi Tele­kom, ki hkrati obnavlja svo­jo infrastrukturo, tako da so se vsi skupaj izognili more-bitnim nadaljnjim prestavit­vam telekomunikacijskih vodov. Predviden rok za dokonca­nje del je v zacetku leta 2021. OBCINSKI SVET OBCINE KAMNIK Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja JAVNI POZIV K PREDLOŽITVI PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBCINE KAMNIK ZA LETO 2021 Kandidate za obcinska priznanja lahko predlagajo posamezni­ki, podjetja, zavodi, politicne in druge organizacije, društva in drugi subjekti s sedežem na obmocju obcine Kamnik. Priznanja Obcine Kamnik so: – bronasto priznanje Obcine Kamnik, – srebrno priznanje Obcine Kamnik, – zlato priznanje Obcine Kamnik, – naziv castni obcan obcine Kamnik. Podrobnejša vsebina poziva z obrazložitvijo pomena posame­znih priznanj in obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati pred-log, je objavljena na spletni strani Obcine Kamnik (http:// www.kamnik.si/). Pisne predloge je treba predložiti oziroma posredovati v zaprti kuverti na naslov: Obcinski svet Obcine Kamnik – Komisija za mandatna vprašanja, volitve in ime­novanja, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, s pripisom: Predlog za podelitev obcinskega priznanja za leto 2021, in sicer do vkljucno 18. januarja 2021. Do term nic vec v temi Delavci Komunalnega podjetja Kamnik te dni zakljucujejo urejanje javne razsvetljave ob lokalni cesti do Term Snovik. Jasna Paladin delavci Komunalnega pod-jetja Kamnik, ki pa bodo dela koncali predvidoma Snovik – Obcina Kamnik pred rokom, ki je sicer dan bo Terme Snovik, najvecje www. kamnik.si Ivanka Ucakar PREDSEDNICA KOMISIJE pred božicem. prenocitvene kapacitete v V dolžini 960 metrov so obcini, za številne obisko­ postavili 26 jaškov in teme­ valce pa tudi domacine na­ ljev ter prav toliko ulicnih redila še prijaznejše, saj bodo po novem uvozu z svetilk, kabelsko kanalizaci­ jo pa so povezali z novim prižigališcem in novim od­ jemnim mestom za elektri­ ko v Potoku. Pogodbena vrednost del Foto: Jasna Paladin regionalne ceste, ki so ga uredili pred skoraj šestimi leti, zdaj uredili še javno razsvetljavo. To že od sre- dine novembra po desni ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: Mateja Žvižaj malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v obcini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središce; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Casopis Kamnican-ka bo naslednjic izšel predvidoma 8. januarja 2021, prispevke lahko pošljete najkasneje do cetrtka, 31. decembra 2020. strani lokalne ceste od iz­voza do samih term urejajo Idejni projekt za preureditev knjižnice Kamnik – V letošnjem letu je bil na podlagi strokovnih izho­dišc predstavnikov Knjižnice Franceta Balantica Kamnik in Obcine Kamnik izdelan idejni projekt za celostno prenovo knjižnice, ki je razdeljen na posamezne faze. Letos je bilo že zagotovljenih petdeset tisocakov za obnovo oddelka za od­rasle, a so zaposleni v knjižnici poudarili tudi problematiko citalnice. Obcina je zato pripravila idejni projekt temeljitejše obnove z dvema variantama, ki ga bodo obcinski svetniki obravnavali na seji 23. decembra. J. P. znaša sedemdeset tisoc evrov. Sanitarije v Maleševi galeriji so prenovljene Kamnik – Obcina je temeljito prenovila sanitarije v prvem nadstropju Galerije Miha Maleš, ki so namenjene obiskoval­cem. Zamenjali so tako dotrajane instalacije kot keramicno stensko in talno oblogo in seveda sanitarno opremo. Izrav­nali so tudi nivo tal in prostore na novo predelili. Manjša dela so izvedli tudi v servisnem prostoru – prirocnem skla­dišcu, kjer so odstranili obstojece predelne stene in staro stranišcno školjko. Vrednost izvedenih gradbeno-obrtniških del znaša dobrih 15 tisocakov. J. P. Obcinske novice Sedežnico bo treba zamenjati Dvosedežnica na Veliki planini bo lahko vozila le še do leta 2025, zato so se v družbi Velika planina na edinega družbenika, Obcino Kamnik, obrnili s predlogom za dokapitalizacijo, saj bo strošek predvidoma znašal kar štiri milijone evrov. Obcinski svetniki so že podprli predlog ustanovitve posebnega proracunskega sklada v ta namen. Nagovor župana Mateja Slaparja ob zakljucku letošnjega leta Spoštovane obcanke, spoštovani obcani, Jasna Paladin Kamniška Bistrica – Ceprav je bila v zacetku letošnjega leta izvedena zahtevna za­menjava nosilnih vrvi na ni­halki, ki vozi na Veliko pla­nino, vecjim investicijam na žicniški infrastrukturi še ni videti konca. Najkasneje v letu 2025 bo namrec treba izpeljati še in-vesticijo v novo sedežnico, saj obstojeca od takrat nap-rej ne bo vec smela obrato­vati. Kot je svetnikom na prejšnji seji obcinskega sve­ta pojasnil direktor družbe Mark Anžur, je bila zadnja vecja obnova sedežnice izve­dena leta 2015, ko so ji ži­vljenjsko dobo podaljšali za najvec deset let, saj je s stra­ni pristojnih inšpekcij na­prava takrat dobila zgolj sta­tus »še dopustno za obrato­vanje«. »Leto izdelave obstojece dvosedežnice sega v leto 1984, ko je zacela obratovati na Rogli. Leta 2000 je bila postavljena na Veliko plani-no na traso do takrat obsto­jece enosedežnice. Obrato­vala je do leta 2013, ko je bilo treba po zakonu o žicni­ških napravah izvesti izre­dne preglede, zato je žicnica obstala za eno leto. Stari se­dežnici se je leta 2015 po­daljšala življenjska doba za najvec deset let. Po enoletni zaustavitvi sedežnice se je število prevoženih potnikov na nihalki zmanjšalo za 35 odstotkov, po ponovnem za­gonu se je obisk povecal na prejšnje število in nato vse­skozi rasel. Obratovanje se-sredstva pa bo družba pri­dobila na kapitalskem trgu. Svetniki so namero po na­ložbi podprli, a hkrati od no-vega direktorja pricakujejo jasno strategijo razvoja, saj je – kot je pomenljivo dejal podžupan Sandi Uršic – družba Velika planina v ob­cinskem proracunu doslej vse preveckrat predstavljala jamo brez dna. »Na planini se razvija tudi elitni zasebni turizem in casi, ko bi vse in-vesticije placevala zgolj obci­na, so minili,« je še dejal. Direktor Mark Anžur je sve­tnikom zagotovil, da je priprava strategije že v delu. V predlogu proracuna za leto 2021, ki ga bodo svetni­ki v drugem branju (prav tako kot tudi drugo branje ustanovitve omenjenega proracunskega sklada) obravnavali na seji 23, de­cembra, je za sklad v prihod­njem letu predvidenih (prvih) 250 tisoc evrov. dežnice cez pet let iz varno­stnega razloga ne bo vec sprejemljivo ne s strani pri­stojnega inšpektorja za in-frastrukturo in ne Zavoda za gradbeništvo, ki je pooblaš-cen za izvajanje tehnicnih pregledov. Na tržišcu tudi ni odklopljive prižeme, bi bila hitrejša in bi cas vožnje s sedanjih dvajset minut skrajšala na šest minut, nova naprava pa bi brez vecjih stroškov obratovanja lastnikom služila nadalj­njih 25 let. A po prvih oce- Nova sedežnica bo stala predvidoma štiri milijone evrov. Da bodo naložbo lažje izpeljali, bo obcina prihodnja štiri leta denar namenjala v poseben proracunski sklad – že prihodnje leto 250 tisocakov, preostanek pa bo družba Velika planina pridobila na kapitalskem trgu. vec nobenih rezervnih de­lov, ki so pogoj za tehnicno brezhibnost in izdajo obra­tovalnega dovoljenja,« je še pojasnil Anžur. V družbi Velika planina so že v fazi pridobivanja infor­mativnih ponudb znanih proizvajalcev naprav, želijo pa si sedežnico, ki bi imela Šutno krasijo smrecice in zimske fotografije Jasna Paladin Kamnik – Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik je razstavo fotografij narodnih noš, ki je Šutno krasila v zadnjih mesecih, te dni za­menjal s fotografijami kam­niških turisticnih biserov v ledenem objemu zime in živahnimi fotografskimi utrinki preteklih decem­brskih dogodkov, ki so jih organizirali. Za praznicno vzdušje na Šu­tni skrbijo tudi okrašene smrecice, ki so jih tradicio­nalno okrasili otroci s svoji-mi starši in vzgojiteljicami iz kamniških vrtcev (Vrtec Soncek, Vrtec Peter Pan, Vr­tec Zarja, Vrtec Antona Medveda Kamnik) in šol (OŠ Marije Vere, OŠ Frana Albrehta, OŠ Toma Brejca, OŠ 27. julij in Podružnicne šole Vranja Pec). »Tako bo vaš družinski sprehod skozi praznicno okrašeno mestno jedro Ka­mnika postal prijetna pope-stritev dolgih zimskih vece­rov v pricakovanju najlepših družinskih praznikov v letu. Obiskovalce Šutne prosimo, naj pazijo na praznicno de­koracijo, za katero so se naj­mlajši tako potrudili,« pozi­vajo v Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik. leto 2020 je bilo zares prelomno. Zatreslo je temelje vseh nas. Imeli smo mnogo grenkih misli ob dogodkih, ki smo jim prica ob širjenju covida-19. Ob številnih ukrepih, ki jih podajajo pri­stojne institucije, smo spremenili svoj nacin življenja. A hkrati so vsake izredne razmere in velike spremembe tudi priložnost. Priložnost, da kaj naredimo drugace ter da pogledamo vase in v prihodnost na nov nacin. Tudi na Obcini Kamnik smo se glede na trenutne financne zmožnosti potrudili cim bolj vlagati v razvoj naše skupnosti. Letošnje leto so tako zaznamovali številni infrastrukturni pro-jekti. Ponosen sem, da smo s povabilom vec podjetij in s po­gajanji dosegli ugodnejše cene za posamezne investicije. As-faltiranih je bilo kar nekaj kilometrov cest, veliko takih, ki so cakale že dlje casa, zgradili pa smo tudi vec kilometrov javne razsvetljave in hodnikov za pešce. Vse to bo pripomoglo k vec­ji prometni varnosti na naših cestah. Obcina Kamnik se razvija in tudi naša nadaljnja vizija in strate­gija sta oblikovani z mislijo na zagotavljanje še kakovostnejše­ga življenja v naši lokalni skupnosti. Smo v fazi nakupa zem­ljišc in infrastrukture na južnem delu nekdanje smodnišnice, z racionalizacijo projekta izgradnje nove Osnovne šole Frana Albrehta pa smo dosegli nižjo oceno vrednosti investicije ter ustvarili resne temelje za realizacijo, saj bomo že takoj v zacet­ku leta 2021 lahko zaceli razpis za izvajalca, nato pa se bo gradnja po vec kot desetih letih le zacela. Vzpostavili smo prvo parkirišce P+R v obcini, in sicer pri postajališcu Kamnik Graben, kjer so Slovenske železnice uredile in naredile nov peron in sodobno železniško postajališce. V mesecu sep­tembru sta obcini Kamnik in Komenda s podjetjem Graditelj podpisali pogodbo za izgradnjo Zbirnega centra Suhadole, s katerim bomo v prihodnjem letu obcankam in obcanom omogocili prijaznejšo oddajo odpadkov. V prihajajocem letu bo izvedenih še mnogo projektov, katerih poslanstvo je razvi­jati našo obcino in nuditi kakovostno življenje našim obcan­kam in obcanom. V letošnjem letu smo okrepili zavedanje, da so prijetni trenut­ki v krogu naših najbližjih neprecenljivi, ter še bolj ponotranji­li pomembnost družine. Vam in vašim najbližjim zato v priha­jajocem letu na prvem mestu želim obilo zdravja, hkrati pa notranjo moc, da okolišcinam navkljub ujamete cim vec tre­nutkov, ki vas izpopolnjujejo. Tudi v prihodnjem letu bomo potrebovali pogumna dejanja, zato naj bo iztekajoce se leto odskocna deska za to, da zacne-mo postavljati temelje za nekaj novega, boljšega in trdnejše­ga za vse nas kot skupnost. V bližajocih se praznicnih dneh ponudimo medsebojno razumevanje in strpnost, predvsem pa toplino, povezanost, skrb za socloveka in milino tistim, ki bodo za praznike osamljeni ali z mislimi na težave in ovire tre­nutnega casa. Naj njim in vam sveti luc upanja. S skupnimi mocmi bomo šli naprej mocnejši in bogatejši za dragocene življenjske izkušnje. Ostanite zdravi. Vaš župan Matej Slapar Proslava ob državnem prazniku bo virtualna Kamnik – V soboto, 26. decembra, praznujemo državni pra­znik dan samostojnosti in enotnosti, a proslave, ki so jo minula leta ob tem dnevu pripravljali v Kulturnem domu v Šmarci, v živo letos ne bo, bodo pa Obcina Kamnik, Društvo Demos na Kamniškem, Društvo general Maister Kamnik in Društvo sv. Jakoba Kamnik pripravili spletni dogodek v živo na kanalu Obcine Kamnik na Youtubu. Virtualna proslava se bo zacela ob 18. uri. J. P. nah bo za to treba zagotovi-ti kar štiri milijone evrov. Svetniki so zato v prvem branju potrdili predlog od­loka o ustanovitvi prora-cunskega sklada za dokapi­talizacijo družbe Velika planina, kamor bo obcina vlagala naslednja štiri leta, manjkajoca potrebna www. kamnik.si Obcinske novice Prejeli smo Zahvala Hvala vsem, ki ste se spomni­li na našega Mitjo in nam na razlicne nacine priskocili na pomoc. Upamo, da bo tudi Mitja zacutil vso podporo in premagal to preizkušnjo. Družina Zabavnik Nova šola Tragedija nove Osnovne šole Frana Albrehta je, da bo Ka­mnik namesto napredne brezkoridorske šole Emila Navinška iz leta 1963, dobil razclenjeno stavbo, katere za­snova ne bo omogocala to-likšnega mešanja in druženja otrok kot obstojeca. Še vec, podzavestno jih bo privajala na delitve in ograje. Poleg tega bo objekt prilagojen ob­stojeci športni dvorani, ki bi jo nekateri (del obcinske ob-lasti) prav tako radi podrli. Nastali paradoks? Nova dvo­rana, prilagojena novi šoli, ki jo bomo zgradili prilagojeno stari dvorani. Maks Lavrinc, Kamnik Center za socialno delo Sedemindvajsetega novem-bra 2020 ob približno 10.20 sva prišla s sinom pred Cen­ter za socialno delo Kamnik. Pozvonim. Kmalu odklene in odpre vrata gospa, zaposlena na omenjenem centru. Sploh ne morem dokoncati stavka, da potrebujem na kopiji pri­nesenega dokumenta (napi­sanega na podlagi strokovne­ga mnenja pravnice zveze Sožitje) datum in podpis. Nevljudno me namrec posku­ša na hitro odpraviti rekoc, naj oddam dokument v nabi­ralnik pred CSD. Ker se ne pustim kar tako odgnati, sem za svojo vztrajnost koncno poplacan z žigom datuma, kakršnega imam tudi sam doma! Vztrajam, da naj se še podpiše. Ne, to pa sploh ne pride v poštev. Za namecek mi še zabrusi, kaj sploh ho-dim na CSD, ce jim ne zau­pam. Trajalo je kar precej casa, da sem vsaj deloma pre­bavil ta skrajno neprimeren odnos. Še zlasti ker sem imel do zdaj s CSD Kamnik same dobre izkušnje. Karol Herncic, Kamnik Opticno omrežje na kamniškem podeželju Gradnja opticnega omrežja med Motnikom in Bucem naj bi se predvidoma zacela spomladi. Jasna Paladin Kamnik – Obcinski svetnik Jože Korošec je na obcinsko upravo že drugic v zadnjih dveh letih zastavil vpraša­nje, kdaj bo tudi v odrocnej­ših krajih obcine Kamnik zgrajeno opticno omrežje. Prvotne obljube so bile na­mrec dane že za leto 2019. Kot je pojasnil pomocnik vodje oddelka za gospodar­ske dejavnosti, gospodarske javne službe in finance Ma-tjaž Srša, je obcina pogodbo za gradnjo javnega komuni­kacijskega omrežja visokih hitrosti v obcini Kamnik s podjetjem RUNE Enia, ko­munikacijska infrastruktu­ra, podpisala 2. novembra 2020. Pogodba zajema dela, ki se bodo izvajala v naseljih od Motnika do Buca. »Tre­nutno se dela izvajajo na ob-mocju Litije, Moravc in Za­gorja in se približujejo naši obcini. Ocenjujemo, da se bodo dela na terenu v naši obcini dejansko zacela v pri­hodnjem letu v spomladan­skem casu. Informacija, ki je bila s strani predstavnika podjetja RUNE podana na sestanku s krajevnimi skupnostmi v letu 2019, da se bodo dela zacela že v tem letu, je bila preuranjena, na kar je obcinska uprava na tem sestanku tudi opozorila. Ne glede na vse lahko zak­ljucimo, da je prvi del tega projekta pripravljen za iz­vedbo, zato je obcinska uprava že imenovala delov-no skupino, ki bo vodila in koordinirala omenjeno iz­gradnjo opticnega omrežja. Poudariti je treba, da je v iz­delavi oziroma projektiranju tudi drugi del opticnega omrežja, ki zajema preosta-lo obmocje oziroma naselja, ki niso zajeta v predhodnem projektu. Ko bo projektna dokumentacija izdelana tudi za drugi del, bo sledil aneks k osnovni pogodbi,« je po­jasnil Matjaž Srša. stne projekte zacrtati jasno pro­ December nas obicajno navdihu­storsko vizijo razvoja obcine na je z veseljem, upanjem in pricako­vseh strateških podrocjih (turi­ vanjem. Letos bo na ulicah manj zem, gospodarstvo, šport, kultu­ veselja, delovno podrocje Obcine ra, infrastruktura) ter pripraviti in Nihalka znova vozi Jasna Paladin vkljucno 23. decembra, zato so za ta cas pripravili te-Kamniška Bistrica – Nihal-densko družinsko vozovni­ka na Veliko planino od sre-co. Vsak dan bo obratovala de, 16. decembra, znova tudi sedežnica, prav tako bo vozi, s tem pa na planini ves dan ter do vecera odprta zacenjajo tudi zimske aktiv-sankaška proga. nosti – odpirajo dnevno in Nihalka bo obratovala od 9. nocno sankanje ter snežni do 20. ure (vsako polno park za otroke. uro), sedežnica pa od 9.30 Trenutni veljavni odloki do-do 19. ure. Otroški zimski locajo, da se ukrepi sprošca-park bo odprt od 10. do 16. jo za dolocen cas, in sicer do ure. Mnenje obcinskega svetnika Nakljucja? Matija Sitar Mocnik, svetnik SDS Na zadnji seji obcinskega sve­ta je bilo potrjenih nekaj obšir­nih infrastrukturnih projek­tov, katerih izvedba se nacrtu­je v prihodnjih letih. Po vec kot desetletju je izgradnja nove osnove šole sedaj tik pred vrati. Z velikimi napori je podžu-pan Pogacar dosegel mili­jonsko racionalizacijo v okvi­ru obstojecega projekta, za vecje racionalizacije bi bilo treba projekt zaceti prakticno na novo, saj je bil obstojeci že v osnovi zastavljen nadstan­dardno, kar pa bi pomenilo milijonske stroške in izgublje­nih nekaj let, ce ne desetletje. Potrjen je bil tudi projekt na­kupa zemljišc in cest na obmo-cju nekdanje smodnišnice, kjer sta oba podžupana prav tako dosegla milijonske prihranke glede na izvorni nacrt naku-pa. Poraja pa se vprašanje, kaj bo obcina imela od tega z izje-mo velikih stroškov ureditve komunalne infrastrukture in stroškov vzdrževanja za bolj ali manj zasebne (špekulant­ske) namene. Zlata leta za racionalizacijo obeh projektov so bila žal zamujena in sedaj ostaja grenak priokus, še po­sebno pri smodnišnici, da mora obcina vskociti pri ureja­nju infrastrukture, saj lastniki niso zmožni dogovora ter zemljišca ustrezno komunal-no opremiti ali pa le tega ne želijo narediti na lastne stro­ške in želijo to prepustiti obci­ni pod pretvezo, da je obcina odgovorna za komunalno ure­ditev (ne nazadnje komunal-no neurejena zemljišca brez pravnoformalno urejenega do-stopa niso ravno donosna na­ložba). Zanimivo pri vsem skupaj pa je dejstvo, da vstop obcine v zgodbo smodnišnice (in to za vsako ceno) najbolj podpirajo ravno tisti, ki so imeli vsa ta leta v rokah škarje in platno in so si vsa ta leta zatiskali oci pred tem proble-mom. Zgolj nakljucje? Na omenjeni seji so bile potrje­ne tudi nekatere podražitve, pri cemer gre pri podražitvah kanalšcine in podražitvi vodo­oskrbe za uskladitev z veljav­nimi uredbami in obcina na to nima velikega vpliva, pri NUSZ pa se vrednost tocke usklajuje s stopnjo rasti infla­cije, cesar se ni naredilo že vrsto let. Omenjene uskladitve bi se lahko postopoma izvajale v preteklih letih, obcani bi to morda bolje sprejeli, predvsem pa bi si vsi skupaj prihranili burne razprave o tem, kako ni pravi cas za uskladitve — ob tem, ko bi ravno te osebe lahko to storile na nacin, ki ga zago­varjajo. Politicni oportunizem ali zgolj nakljucje? Pomembno pri vsem skupaj pa je, da bo denar porabljen namensko za izgradnjo ali ob-novo skupne infrastrukture. Potreb in želja je veliko, virov financiranja je malo, življenje pa je polno nakljucij. 2021 – leto premikov kolesarskih povezav Kamnik–Lju­bljana ter Kamnik–Godic, v letu 2021 pa bo zgrajen novi kolesar­ski poligon pumptrack. Garažna hiša in nogometno igri­šce z umetno travo nista pozablje­na projekta, toda vecina infra­strukturnih projektov naleti na te­žavo pri umešcanju v prostor, ker ni skladna z veljavnim Obcinskim prostorskim nacrtom. Dokument, ki smo ga cakali skoraj desetletje, torej ni izpolnil naših pricakovanj. Obcina Kamnik mora za predno­ Strategija opredeljuje pot in cilj, a brez implementacije je mrtva crka na papirju sem podal predlog, da bi kultura v Kamniku delovala v okviru samo­stojnega zavoda. S tem bi razbre­menili Zavod za turizem, šport in kulturo ter združili Javni zavod Mekinjski samostan in Dom kultu­re Kamnik. Veseli me, da je ob­cinska uprava predlog pozdravila in da so postopki za združevanje kulturnih ustanov v teku. Nikakor ne morem mimo športa, ki je v obravnavah kar malo podcenjen. Tudi podrocje športa potrebuje strategijo, ki bo narekovala razvoj športa v obcini. Opredeliti je tre­ ba vsebino in potrebno infrastruk­ turo. Ves cas, odkar delujem v politiki, zagovarjam, da so strate­ gije za posamezno podrocje nuj­ ne, saj dolocajo pot in cilj in kaj želimo doseci. Pri tem je najbolj pomembno, da se strategija upo­ števa in da se skozi mandatno obdobje ne spreminja. Edis Rujovic, vodja svetniške skupine LDP pozabimo biti cloveku ne Še vedno pricakujemo Leto 2021 kljub situaciji v državi veliko obeta prenavljal Dom kulture Kamnik, prav tako stavba, v kateri je Poli­cijska postaja Kamnik, center za ravnanje z odpadki Publicus bo tudi pridobil pomemben in potre­ben dodatek, napovedana je pro­tipoplavna ureditev Kamniške Bis­trice med Šmarco in Nožicami (ob tem pa tudi koncno povezava pešpoti med Kamnikom in Dom­žalami) in še bi lahko naštevali. Verjamem, da so nekateri obcani izrazili slabo voljo zaradi podražitev, ki so se sprejele na zadnji seji OS. Ob vseh zadevah, ki jih je v veliki obcini Kamnik treba urediti, smo z Pred kratkim sem pisal, kdaj zavedanjem podprli podražitve, da bodo vecji projekti, ki smo jih vsi obljubljali in jih z nestrpnostjo pri­ cakujemo. Veseli me, da tokrat bodo nujno potrebni infrastrukturni posegi prinesli vecjo kvaliteto življe­ nja. Ne želimo si obvestil, da je lahko pišem, da bo leto 2021, kljub negotovi situaciji v državi, za kamniško obcino precej obetav­ no in ambiciozno. Premaknilo se nekaj narobe z našo vodo, ceste, po katerih se vozimo, morajo biti urejene. Ce bomo vlagali toliko kot sosedne obcine, bomo tudi mi imeli enako kvaliteto storitev, kvali­ teto življenja, ki si jo zaslužimo. Vse se postavlja na svoje mesto in kmalu bo veliko za pokazati. je na vsem znanem projektu nove OŠ Frana Albrehta, saj je raciona­ lizacija uspela in v proracunu za prihajajoce leto bodo tudi financ­ ni temelji za zacetek gradnje. Ravno tako se aktivno dogaja na Mag. Šemso Mujanovic podrocju zemljišc na obmocju nekdanje smodnišnice, kjer bo Obcina Kamnik vstopila kot ena­ kovreden partner in bo lahko vpli­ vala na ureditev trenutno neureje­ nega obmocja. Energetsko se bo Kamnik pa bo decembra zazna­sprejeti obcinski prostorski plan, movalo pricakovanje sprejetja ki bo usmeritev za strateško nacr­ proracuna 2021. tovani razvoj poselitve, gospodar­ stva in lokalne javne družbene in­ Medijsko izpostavljen projekt iz­ gradnje nove OŠ Frana Albrehta frastrukture. nikakor ni edina investicija. V pro­ racunu so namrec sredstva za Gremo skupaj, zagnano naprej! energetsko sanacijo Doma kultu­ Bogdan Pogacar, re in Policijske postaje Kamnik, vodja svetniške skupine upoštevane so prioritete krajevnih NSi Kamnik skupnosti, podrocju vzdrževanja, ureditve in prenove cest je name­ njenih vec kot 1,5 mio EUR. Na­ daljujejo se aktivnosti za izgradnjo Aktualno Prejeli smo Advent Advent, cas pricakovanja na radost, nekaj lepšega, boljšega in plemenitejšega, me vsako leto prevzame in letos se še toli­ko bolj cutim odgovornega, da ga vsaj delno delim z vami, spoštovane obcanke in obcani obcine Kamnik. Pol mandata tega clanstva clanov Obcinskega sveta in tudi župana kakor tudi cla­nov delovnih teles je za nami in prav je, da si vsaj v dneh pred božicem in novim leto nalijemo cistega vina. Res smo delodajalci – to je vo­livke in volivci, dali izbranim našim delojemalcem – beri iz­voljenim clanom in tudi župa-nu, posebno zaupanje in jih nagradili, da odlocajo o bolj­šem in lepšem jutri nas vseh, ki živimo in delamo v obcini Kamnik. Kot obcana in tudi clana Odbo­ra za poracun in gospodarjenje z obcinskim premoženjem me je zmotilo v teh dneh sprejeto dra­sticno povecanje prispevkov v obracunu za vodo in njej pripa­dajoce postavke na obracunu, ki jih dobivajo gospodinjstva vsak mesec, in enako dajatev za stav­bno zemljišce, in to v prestop­nem letu 2020, za katero lahko z lahkoto recemo: prestopno leto veliko obljublja – a malo da! In prav tako se bo zacel polniti sklad za zamenjavo sedežnice na Veliko planino – res ne bom pisal številk in zneskov – a zame kot obcana je to zopet pol-njenje jame brez dna in mogoce me ob tem navdaja še misel, da vodo izpod Velike planine upo­rabljamo za humane namene in ne kot industrijsko vodo! Da, ta planina in žicnice so pa res vsaj po mojem skromnem mne­nju požrle v casu delovanja toli­ko denarja, da bi podjetnik kova Ivan Hribar (naj mi oprosti, ko uporabim njegovo ime – in to izkljucno v pozitivnem pome-nu) postavil še ene terme ali pa podoben objekt, ki bi tudi kaj dal v proracun, ne iz njega samo pobiral. In sedaj bi rada obcina posta-la še lastnik nepremicnin na podrocju nekdanje smodnišni­ce, in ko sem to opazoval, sem preprosto ugotovil, da bi radi na podrocju, ki je do konca uniceno in degradirano in mogoce celo v neskladju z za­konom, zgradili infrastruktu­ro (ceste in poti) in si s tem nakopali še eno breme vec (op­rostite mi, ker pac laicno raz­mišljam) – a s tem pozabili na ureditev podeželja, kamor gotovo spadajo tudi gozdne ceste, za katere prispevek pla-cujemo lastniki gozdov, a upo­rabljamo jih res prav vsi in so vcasih tudi rešilna bilka ob neprevoznosti javnih cest v tre­nutku intervencij. O pregrešno dragi gradnji šole pa imam samo en pomislek: ce je šola nevarna – zakaj poteka potem dejavnost v njej in je še niste zaprli? Ce pa je varna in potrebna samo sanacije, pa, prosim, zakaj tega ne storite? Dotaknil pa se bom samo še problema parkiranja pred jav­nimi zavodi in kje so pred dve-ma letoma obljubljena urejena parkirišca ob zdravstvenem domu (v programu je županski kandidat zapisal izgradnjo parkirne hiše), kjer je res živ obup najti parkirno mesto. Spoštovani naši delojemalci, to ste clanice in clani Obcinskega sveta Obcine Kamnik, prepros-to vam želim kot obcan mnogo vec modrosti in osebne zavze­tosti in treznih premislekov in mogoce tudi pogovora s prebi­valci in potem pravilno odloci­tev ob glasovanju, saj lahko prav vaša odlocitev izpelje nas vse iz trenutnega stanja ali pa nas pripelje v slabše stanje, kot ga imamo! Pa res srecno in modrosti polno leto 2021, da bomo vsi srecni in zadovoljni (ne samo vi, naši izbranci, ki ste pozabili na nas in na naš racun polnite svoj mošnjicek)! Jožef Romšak, Podjelše Novosti pri zavarovanju veteranov Veterani vojne za Slovenijo do pravic že pri petdesetih letih starosti Mag. Zvonko Cvek Kamnik – Po dolgoletnem trudu, obvešcanju in ozave-šcanju odgovornih na vla­dnem nivoju nam je uspelo vsaj delno spremeniti Za­kon o vojnih veteranih. Po-membna sprememba, ki stopi v veljavo s 1. januarjem 2021, je ponovno znižanje starosti za uveljavitev vete­ranskih pravic na dopolnje­nih petdeset let starosti. S tem datumom se za vse, ki so dopolnili petdeset let sta­rosti, sprošca možnost za placilo dodatnega zdravstve­nega zavarovanja. Postopek za uveljavitev pravice se iz­vede na upravni enoti, ki po­kriva obmocje vašega stalne­ga bivališca. Seveda je treba že imeti urejen status vojne­ga veterana, ce ga še nimate, se za pridobitev statusa vete­rana prav tako obrnite na Upravno enoto Kamnik – Oddelek za obco upravo. Ce si že sami placujete do-polnilno zdravstveno zava­rovanje, je pomembno, da predhodno ne prekinete se­danjega zavarovanja, pac pa pocakate na izdano odlocbo, na kateri bo naveden tudi datum pricetka sklenitve no-vega zavarovanja. Toda prizadevanja za popra­vo zakona se s tem ne bodo koncala. Še vedno v veteran-ski organizaciji ocenjujemo, da obstajajo skupine udele­žencev, ki so krivicno izvze­te iz dolocil za priznanje pravice do statusa vojnega veterana. Še naprej se bomo zavzemali, da se ta dolocila popravijo, res pa je, da so postopki silno dolgi in pot-rebno je nemalo truda za še tako majhne spremembe. Vse udeležence osamosvojit­vene vojne, ki imajo urejen status veterana, vabimo, da se pridružijo naši organizaci­ji, Obmocnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda. Doseg­ljivi smo v društveni pisarni v zgradbi Obcine Kamnik (pritlicje desno), in sicer vsak cetrtek od 16. do 18. ure. DVORIŠCNA IN GARAŽNA VRATA, ZAPORNICE, OGRAJE , KONTROLA PRISTOPA ... DORMAN, d.o.o. Zaprice 10, 1240 Kamnik Ob prazniku Božica in Novega leta 041 812 178 info@dorman.si www.dorman.si SOCIALNI DEMOKRATI, LEVSTIKOVA 15, LJUBLJANA LTS, VEGOVA ULICA 4, KAMNIK www.calcit.si Vam želimo obilo lepih trenutkov ter veliko srece v letu 2021. Spoštovani Kamnicanke in Kamnicani! Leto, ki se izteka, bomo želeli cim prej pozabiti. Zato v leto 2021 vstopajmo z veliko optimizma, novimi željami, da bomo premagali vse ovire, spet našli svojo osebno in skupno sreco! Vse lepo vam želijo clani LTS – Liste Toneta Smolnikarja Predsednik Tone Smolnikar Aktualno V spomin Matevž Košir (1929–2020) V 91. letu starosti se je v novembru poslovil naš dolgole­tni predsednik tovariš Matevž Košir. Predsednik Zdru­ženja zveze borcev NOB Kamnik je bil od leta 2002 do 2018, torej štiri mandate, ki so bili zaznamovani z nje­govo srcnostjo in predanostjo. Bil je predsednik Odbora Šlandrove brigade in pobudnik ustanovitve Združenja veteranskih in domoljubnih organizacij Obcine Ka­mnik. Spominjali se ga bomo tudi kot soustanovitelja Pokrajinskega odbora ZB NOB osrednje Slovenije. Clan naše organizacije je bil 72 let, in sicer od leta 1948. Na slavnostni seji ZZB ob 75. obletnici ustanovitve OF v Ljubljani 26. aprila 2016 je potekala podelitev listin ter zlatih plaket ZZB za vrednote NOB Slovenije. Med desetimi dobitniki zlate plakete je bil tudi dolgoletni in neutrudni predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik tovariš Matevž Košir, ki je zlato plaketo prejel za predano, aktivno in zelo uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB sloven-skega naroda, spoštovanje žrtev in ohranjanje kulturne dedišcine NOB ter vkljucevanje mladih rodov v uresni-cevanje programskih nalog Zveze. Vse življenje se je po­svecal, poleg svojega rednega dela v tovarni KIK, delova­nju na družbeno-politicnem podrocju in v društvih. Bil je dolgoletni vodnik v Planinskem društvu Kamnik, de­loval je tudi v Društvu upokojencev Kamnik. Kot clovek je bil izredno priljubljen in cenjen med svojimi sodelavci in prijatelji, prav tako pa tudi v našem Združenju bor­cev za vrednote NOB. Tovariš Matevž Košir je dobro sodeloval s krajevnimi odbori ZB, saj jim je skupaj uspelo skrbeti za 104 spo­minska obeležja in letno pripraviti trinajst svecanih proslav. Za spominski slovesnosti v Cešnjicah in na Pre­vojah v Tuhinjski dolini se je povezoval tudi s predstav­niki Veleposlaništva ZDA v Ljubljani. Še v zacetku letošnjega leta, pred prvim valom epidemi­je, nam je bil pripravljen pomagati in svetovati, žal tega ne bomo vec deležni. Spominjali se ga bomo s spoštova­njem in ponosom. Dušan Božicnik, Združenje zveze borcev NOB Kamnik www.gorenjskiglas.siSplaca se biti narocnik Gorenjskega glasa Poklicite 04/201 42 41 ali pišite: narocnine@g-glas.si Urejajo prostore za upravo V Zdravstvenem domu Kamnik urejajo nadomestne prostore uprave. Naložba je vredna dobrih dvesto osemnajst tisocakov, dela pa bodo koncana do konca februarja. Jasna Paladin Kamnik – V Zdravstvenem domu Kamnik se v zadnjem obdobju ne ukvarjajo le s te­ stiranjem na novi koronavi­ rus in drugimi zdravstveni- mi storitvami, ampak tudi gradijo. »V našem zdravstvenem domu smo del novih ambu­ lant v drugem nadstropju uredili v prostorih uprave, zaposlene v upravi pa pre­ selili v že tako prenatrpane prostore ožjega dela upra­ ve, in sicer smo v pisarne preuredili sejno sobo. Sedaj urejamo nadomestne pro- store uprave na trenutno neuporabljanem (in neizde- l a n e m ) p o d s t r e š j u zobozdravstva v severnem V Zdravstvenem domu Kamnik urejajo nove prostore za upravo, ki se zdaj spopada z traktu, in sicer sejno sobo, veliko prostorsko stisko. / Foto: Jasna Paladin pisarno, kopirnico ... in po­ vezovalni prehod s sedanjo morajo gradbena dela zara­ zunanji dostop, veliko del evrov, bo v celoti pokril upravo,« nam je naložbo di epidemije potekati tako, pa poteka ob koncih tedna, Zdravstveni dom Kamnik, predstavil direktor Zdra­ da se izvajalci, bolniki in ko je zdravstveni dom za rok za dokoncanje pa je de­ vstvenega doma Kamnik dr. zaposleni ne srecujejo, zato bolnike sicer zaprt. Nalož­ vetdeset dni, kar pomeni Sašo Rebolj in poudaril, da so za izvajalce uredili locen bo, ki je ocenjena na 218.355 konec februarja. Abonmaji bodo, a drugace Dom kulture Kamnik, ki deluje pod okriljem Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, je za abonmajsko sezono 2021 pripravil pester abonmajski program, ki pa bo drugacen od prejšnjih sezon. Jasna Paladin oziroma marca do junija ekipi Doma kulture Ka­ 2021 in se bo prilagajal tre-Vpis abonmajev bo za mnik, kjer so za prihodnjo Kamnik – Kulturne ustano-nutnim ukrepom. Vecino sezono sestavili program, ki dosedanje abonente, ki ve, vkljucno z Domom kul-predstav nacrtujemo v spo-je kombinacija izbranih gle- bi radi obdržali sedež, ture Kamnik, so v tem casu mladanskem casu, ko se bo daliških del, režiserjev in še vedno zaprte, a zaposleni – upamo tako – trenutna si-potekal od 11. do 22. avtorjev predstav, ki ponuja­ne pocivajo, ampak zagna-tuacija nekoliko sprostila in januarja, za nove jo tako institucionalno kot no snujejo nacrte in progra-bodo kulturne ustanove pos-tudi neinstitucionalno pro- abonente pa od 25. do me za naprej, tako da bodo topoma zacele ponovno od-dukcijo. takoj, ko bodo razmere to pirati svoja vrata,« pojasnju-29. januarja. Razpisali bodo Maistrov znova omogocale, lahko na je Franci Kramar, vršilec abonma, Abonma Kam'ncek široko odprli svoja vrata dolžnosti Zavoda za turi-in Abonma Kam'na'smeh, obiskovalcem. zem, šport in kulturo Ka-skladu z aktualnimi napotki prav tako bodo v prihod-»Abonmajski program v gle-mnik. »Novo sezono bomo v in priporocili NIJZ. Vpisali njem letu nadaljevali tudi dališki sezoni 2021 bo izje-celoti prilagodili novim raz-bomo lahko le omejeno šte-priljubljeni projekt Glasba z moma potekal od februarja meram in jo organizirali v vilo abonentov,« dodajajo v okusom. Kultura Križnikovi jezikovni orehi Pri urejanju jezikovne podobe knjige Križnikovih pravljic Sveti Coprijan: pravljice, povedke in drugo pripovedno izrocilo iz Motnika in okolice je sodelovala slovenistka Kristina Jamšek. Breda Podbrežnik izdaji zelo trdi, saj smo se Vukmir znašli pred dilemo, koliko in Po transkripciji Kristine Jamšek: Enkrat je bil en kako posegati v besedilo, da oce, ki je imel tri sinove, zdaj pa niso imeli kje Kamnik – Letos poleti je bo jezikovno ustrezno in živeti. Je šel pa enega bogatega soseda prosit, da izšla knjiga Sveti Coprijan, tudi vsebinsko razumljivo, ki sta jo v soizdajateljstvu iz-obenem pa upoštevati Kri-bi mu nekaj denarjev posodil, pa sosed mu je dali Knjižnica Franceta Ba-žnikove zapise ter pristnost. dejal: »Imam jih, pa za take lumpe in potepuhe lantica Kamnik in Inštitut Vsa besedila smo precej ne.« Cunjar je pa šel žalosten domov. Je pa dejal za slovensko narodopisje popravili z namenom, da bi svojim sinovom: »Zdaj boste morali iti po svetu, ZRC SAZU, uredili pa sva jo bila bolj razumljiva širši jav-Breda Podbrežnik Vukmir nosti. Vendar je dilema, ali ker nimamo vec kje živeti.« in Monika Kropej Telban. ostati blizu originalnosti ali Izdaja knjige je bila velik besedila narediti bolj berlji­podvig, saj je terjala kar ne-va, ostala nerešena in zdelo sovalca pripovednega izroci-sledno transkripcijo Križni­ kaj let prepisovanja, pregle-se nam je, da jezikovna po- la iz Motnika in okolice, je kovih besedil in je zvesto dovanja in urejanja pretip-doba ne odseva Križnikovih prvic slišala na Slovenskem sledila originalu: »Besedila kanih zapisov Križnikovih zapisov dovolj avtenticno. slavisticnem kongresu sredi sem se za pokušino lotila od rokopisov, ki so v Štrekljevi K sodelovanju smo povabili devetdesetih let prejšnjega zacetka, na novo, od stavka zbirki na Narodopisnem in-slovenistko Kristino Jam- stoletja na predavanju lite-do stavka, od povedi do po­ štitutu na SAZU. To delo je šek. Po njenem prihodu in rarne zgodovinarke in etno-vedi, od vrstice do vrstice, z bilo opravljeno v Knjižnici po posvetovanju z Moniko loginje dr. Marije Stanonik. obilo potrpljenja in domi- Franceta Balantica, poma-Kropej Telban smo se odlo- V okviru strokovnega izpo-šljije, znanja narecja in gali pa so tudi prostovoljci, cili za minimalne posege v polnjevanja je napisala se-predvsem znanja transkrip­ študentje in zaposleni prek besedilo, kar pomeni, da minarsko nalogo na temo cije. Posegov v originalno javnih del. Najdlje in najvec smo morali zaceti znova. interpretacije Križnikovih besedilo pri moji transkrip-nekorigirani narecni podo-ce 19. stoletja, v njegov svet casa je s Križnikom preži-Kristina Jamšek je profeso­ pravljic in povedk iz knjižice ciji skoraj ni oziroma naj jih bi, »cim bolj« tako, kot mu in svet njegovih informa- vela Marica Drolc, ki se je rica slovenšcine na Gimna- Slovenske pripovedke iz ne bi bilo; moj cilj je bil, da je povedal informator, neka-torjev,« pripoveduje Kristi- lotila tudi jezikovnih po-ziji in srednji šoli Rudolfa Motnika. se ohrani vse, tako kot je za-tera pa so zapisana v že sko-na, »obenem pa mi je omo­ pravkov in slovarja. Maistra Kamnik. Za Gašper- »Zacela sem brati po tihem, pisal Gašper Križnik, vendar raj v knjižnem jeziku s kon-gocil vsebinski vpogled v Jezikovni orehi so bili pri tej ja Križnika, zbiralca in zapi- a nisem vsega razumela, ko da se za bralca 21. stoletja ca 19. stoletja. Hkrati je v slovensko in srednjeevrop-pa sem brala na glas, sem besedilo prilagodi sodobne-njegovih tekstih veliko ger-sko mitološko preteklost, ki kar naenkrat zaslišala znano mu knjižnemu jeziku, s manizmov, narecnih in sta-se je ohranila v ustnem iz-Izvirno Križnikovo besedilo: Enket je biu en oce govorico, domaco melodijo, preprostim namenom, da rinskih besed, ki so razlože-rocilu in zapisu, v moje do-kje imev tri sine, zdej pa niso mel kej za žvet. Je to je govor vzhodnogorenj-ga sodobni bralec lahko bere ne v slovarcku na koncu mace kraje in kraje naših ske narecne skupine, ki se in razume.« knjige. prednikov v Motniku in šou pa anga bogat'ga soséda prosit dëb mo govori od Kamnika do Mot-Kot pravi, je transkripcija s »Kot strastni bralki z bujno okolici, v Tuhinjski dolini nekaj dnarjev posdu, pa sst mu je djau: 'mam nika, od Domžal do Trojan, korekturami vred z daljšimi domišljijo, v otroštvu pred-in Crnem grabnu, in v neki jeh, pa za take lumpe in potčpuhč ne, cnar je torej svoj materni jezik. Kar in krajšimi presledki trajala vsem pravljic, mi je Križnik cas, ki je bil in je pustil svo-pa šou žávst dam. Je pa djau svojim snovam: naenkrat sem vse, kar sem skoraj dve leti. kot pravi coprijan podaril je sledi v pravljicah in po­slišala, tudi razumela in Križnikova originalna bese-neizmerno bogastvo: dovo-vedkah in z njimi v ljudski Zdej bte mogI jët po svet ko nímamo vec kej delo je steklo, kot je treba,« dila se med seboj jezikovno lil mi je, da sem za skoraj modrosti, ki rafinira vse ne­žvet. pravi o sodelovanju pri knji-precej razlikujejo – nekatera dve leti, v tisoc urah dela potrebno in ohranja misel­gi, kjer se je odlocila za do-so zapisana v popolnoma vstopila v svet druge polovi-nost naših prednikov.« Želimo vam mirne in blagoslovljene božicne praznike v krogu vaših najdražjih! Dan samostojnosti in enotnosti – rojstni dan naše države – naj bo prežet z ljubeznijo do domovine in naj celotno Slovenijo preprede ponosno plapolanje slovenskih zastav! Leto 2021 pa naj vam nakloni poguma, moci, hrabrosti za vse izzive, ki so pred nami, vsi dnevi v prihajajocem letu pa naj bodo ožarjeni s plamenom slovenske pomladi! Obcinski odbor SDS Kamnik Naj bo leto 2021 leto pogumnih dejanj, iskrenih dogovorov, medsebojnega spoštovanja in ustvarjalnega sodelovanja, saj … Dobro je tisto, kar združuje. Vsem privošcimo zdravo insrecno leto 2021. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, TRSTENJAKOVA ULICA 8, LJUBLJANA; OO KAMNIK NOVA SLOVENIJA, OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11 A, LJUBLJANA LISTA DUŠANA PAPEŽA, PODJELŠA 2, KAMNIK Podjetništvo Polovicna cena dnevnih vstopnic v Arboretumu Volcji Potok – Do 28. februarja je cena rednih dnevnih vsto­pnic za park Arboretum polovicna, a to ne velja za sezonske vstopnice, darilne vstopnice ali vecerni sprehod med lucka-mi. Sezonska vstopnica velja do 15. januarja 2021. J. P. Dne 23. decembra 1990 je bil v Sloveniji izveden plebi­scit za odlocitev, ali naj Slo­venija postane samostojna in neodvisna država. Za mojo generacijo so bile to prve volitve, saj smo v letu 1990 postali polnoletni. Spo­minjam se, s kakšnim zano­som smo vsi tedaj šli na voli­tve, kajti odlocalo se je o zgodovinski poti za naš na-rod. Z ustanovitvijo naše lastne države Republike Slo­venije smo pricakovali nekaj velikega, zgodovinskega. V Slovencih je težnja po osa­mosvojitvi tlela, že od kar obstajamo, kar se je vseskozi izražalo tudi v slovenski lite-raturi. Pricakovanjem, želji in sanjam Slovencev je bila pri­merna tudi takratna, zgodo­vinska, 93,2-odstotna volilna udeležba. Za samostojno in neodvisno republiko Slove­nijo je glasovalo kar 88,5 od­stotka vseh volivcev. Saj ne more biti res, a je bilo še kako res! Ko se danes ozrem po zado­voljstvu državljanov Repu­blike Slovenije, kakšnega vzhicenja in zadovoljstva nad našo lastno državo ni vec cutiti. To ljudje tudi jasno pokažejo ob volitvah, kjer je volilna udeležba v Sloveniji sramotno nizka, ena najniž­jih v EU. Toda treba se je predramiti. Kje so vrednote, ki so od nekdaj odlikovale slovenski narod: pridnost, marljivost, poštenje, vera, družina, lju­bezen do domovine? Spomnim se naših babic in dedkov, kako so sanjali o lastni domovini; mi pa jo imamo, pa delamo z njo kot »svinja z mehom«. Naši predniki so, kadar so imeli možnost soodlocanja, ob-lekli "takmašni gvant", za klobuk so si pripeli rdec na­gelj, rožmarin in roženkravt. Mi pa sedaj živimo v takem ugodju, tako zelo nezainte­resirani, tako macehovsko nastrojeni do lastne države, da se na volitve sploh ne odpravimo. Ob državnih praznikih niti ne izobesimo slovenske zastave, niti ob dnevu državnosti, rojstnem dnevu naše države! Toda vsak po svojih moceh lahko vendarle spremenimo stvari na bolje, le skupaj mo-ramo stopiti ter se zavzeti za prave vrednote; pa naša dr­žava Slovenija lahko spet postane bolj naša, bolj po meri ljudi, ki živimo v njej, v naši prelepi Sloveniji. Tako kot s skupnimi mocmi in skrbjo za socloveka sedaj premagujemo koronavirus, tako lahko le s skupnimi mocmi in vrednotami spet vzljubimo našo državo ter tvorno sodelujemo. Vsak po svojih sposobnostih in zmo­žnostih torej lahko spet postavimo Slovenijo na pot, o kateri so sanjali naši pred­niki. Na nas pa je, da to ures-nicimo. Pri tem seveda Slo­venija pricakuje našo po­moc, naše zaupanje, vero, družino, vrednote, spošto­vanje drug drugega, torej pomoc vseh, ki živimo v naši lepo Sloveniji, ki ji v svetu po unikatni lepoti ni para. Še vedno je cas, da se prebudijo tudi naši mladi, ki jim je mar za jutri, ki znajo misliti s svojo glavo, spoštu­jejo zgodovino, naše pred­nike ter želijo in sanjajo, da se še vedno da pospešiti korak ter stopiti ob bok na­prednim evropskim drža­vam. Kot spomin na razglasitev izi­dov plebiscita o samostojno­sti in neodvisnosti Sloveni-je,praznujemo 26. december kot državni praznik, dan sa­mostojnosti in enotnosti. Stopimo skupaj, saj brez setve ne bo žetve! Cestitke vsem državljanom Republike Slovenije ob dne­vu državnosti! Nežka Poljanšek, OO SDS Kamnik December 2020 V Danfossu praznujejo V podjetju Danfoss Trata, ki ima svojo enoto tudi v Kamniku, te dni praznujejo petindvajsetletnico delovanja. Prav kamniška enota, ki je pravzaprav Center odlicnosti za lotane izmenjevalnike toplote, sodi med najuspešnejše. Jasna Paladin Duplica – Podjetje Danfoss Trata letos obeležuje 25-le­tnico delovanja. V cetrt sto­letja je podjetje z dvesto za­poslenih in pet milijonov evrov prometa zraslo do vec kot sto milijonov evrov le­tnega prometa in šeststo za­poslenih na dveh lokacijah v Sloveniji – v Ljubljani in v Kamniku oziroma na Kore-novi cesti na Duplici. Kamniško enoto, kjer je za­poslenih 120 delavcev, je ta danska korporacija vzposta­vila pred desetimi leti. »Dan­foss je leta 2010 prepoznal prednost kljucnih inženir­skih znanj v Sloveniji ter konkurencne cene dela ter vzpostavil Center odlicnosti za lotane izmenjevalnike to-plote v Sloveniji. Proizvodnja se je preselila iz daljne Fin-ske v Kamnik in tako se je povsem na novo odprlo 120 delovnih mest za ljudi razlic­nih profilov in znanj,« nam je povedala Jerica Budic, di­rektorica proizvodnje v Ka­mniku, in naštela, kateri kljucni oddelki so v Kamni­ku: razvojni center za izme­njevalnike, v katerem razvija­jo nove tehnologije, materia­le in kljucne kalkulacije pre­nosa toplote v izmenjevalni­kih, kakovostni center za Evropo, ki vkljucuje analize produktov ter delovanja iz- Foto: Danfoss Trata menjevalnikov v aplikacijah ogrevanja in hlajenja, upravljanje globalne verige in planiranje, vodenje pro-dajnega portfelja in pa sama proizvodnja. Njihov center odlicnosti v Kamniku se je z leti osredo­tocil in specializiral zgolj na posebno tehnologijo izdela­ve s pomocjo lotanja. »Lota­ni izmenjevalniki so sesta­vljeni iz stisnjenih plošc, ki se v peceh s pomocjo tempe­rature tudi to 1100 stopinj Celzija spojijo v izdelek s kanali, po katerih se preko vode ali plina za hlajenje iz­menja temperatura. V Ka­mniku imamo tako vec sti-skalnic za izdelavo plošc iz nerjavecega jekla ter peci, iz katerih letno naredimo vec kot 120 tisoc izdelkov,« nam je še povedala Budiceva in ponosno dodala, da se proi­zvodna enota v Kamniku lahko pohvali z izjemno rastjo prodaje v zadnjih de­setih letih – tudi letos – s cimer so rasle tudi investici­je v proizvodnjo. Samo v le­tošnjem letu so pridobili novo digitalizirano testno napravo, pec za lotanje in novo stiskalnico za oblikova­nje plošc, iz katerih je izme­njevalnik sestavljen. V družbi Danfoss Trata si­cer ustvarjajo inženirstvo prihodnosti, v okviru katere­ga želijo do leta 2030 doseci ogljicno nevtralnost. »S po­nosom tudi sredi nepredvi­dljivih casov, v katerih smo se letos znašli, kažemo spri-cevalo dosežkov. Za to je bilo treba vložiti veliko zna­nja, dela, denarja kakor tudi podpore vodstva danskega Danfossa. Nastalo je podje­tje, na katero smo lahko po­nosni,« poudarja generalni direktor podjetja Aleksander Zalaznik in dodaja, da s svo­jimi izdelki postavljajo iz­ložbo globalnih trendov za pametne stanovanjske in poslovne zgradbe ter me-stna omrežja daljinskega ogrevanja. Kot vodilni sve­tovni dobavitelj tehnologij in ponudnik energetsko ucinkovitih rešitev za stav-be, infrastrukturo, kmetij­stvo ter okolje sodelujejo s partnerji v vec kot 45 drža­vah sveta. Izdelki Danfossa Trata se sicer po vsem svetu uporabljajo v aplikacijah da­ljinskega ogrevanja in hlaje­nja, regulaciji ogrevanja in klimatizacije stanovanjskih ter poslovnih stavb. Praznovanje 25-letnice so si v družbi zamislili nekoliko drugace, a jim je nacrte prekrižala epidemija, zato so te dni pripravili 25-dnev-no virtualno praznovanje z razlicnimi aktivnostmi predvsem za zaposlene. Mladi Virtualni Drejcek na Marsu V ponedeljek, 30. novembra, je na odru Doma kulture Kamnik ob 18. uri potekal spletni dogodek oz. »hibridna vesoljska predstava« Drejcek z Marsa, ki je bila predvajana v živo na virtualnih kanalih Doma kulture Kamnik. Vanja Hocevar Duplica – Gledališka skup­nost Šolskega kulturno--umetniškega društva (ŠKUD) Verine zvezdice, ki deluje v okviru Osnovne šole Marije Vere, je znana Verine zvezdice / Foto: posnetek zaslona po muzikalih, ki jih priprav­lja skupaj s svojimi ucenci. Predstava je kot živa tvorba Že v preteklem šolskem letu bi morali na oder posta­viti predstavo po knjižni predlogi Vida Pecjaka Drej-cek in trije Marsovcki, ven­dar jim je nacrte prekrižal koronavirus. Tako je bila prestavljena na zacetek le­tošnjega šolskega leta, ven­dar je drugi val epidemije unicil kakršno koli mož­nost, da bi predstava zažive-la na odrskih deskah Doma kulture Kamnik še v letu 2020. Ker je bilo veliko pri­zorov narejenih že pred pr-vim valom in ker z ucenci še vedno potekajo virtualne vaje, kar pomeni, da predstava ni v mirovanju, temvec je kot živa tvorba, saj se ves cas porajajo nove ideje, so se odlocili, da po­kažejo sadove svojega dela oziroma ponudijo vpogled v dogajanje. Vpogled v delo gledališke skupnosti Spletni dogodek v živo je omogocil Mladinski center Kotlovnica Kamnik z Zavo­dom za turizem, šport in kulturo Kamnik, projekt pa je nastajal s pomocjo Vecge­neracijskega centra Ljublja­na, Obcine Kamnik in Knji­žnice Franceta Balantica Kamnik. Dogodek je omo­gocil vpogled ne le v nastaja­nje predstave Drejcek na Marsu, temvec tudi v delo­vanje gledališke skupnosti same, ki deluje že skoraj de-set let. Šest predstav, tristo ucencev V tem casu so na odrskih deskah Doma kulture Ka­ mnik uprizorili šest gledali­ških predstav (Kresnicek, Želvica Bara gre na morje, V deželi Oz, MartinKrpan. com, Mali princ in Desetni-ca), pri katerih je skupno sodelovalo vec kot tristo ucencev, s predstavo Mar-tinKrpan.com pa so osvojili celo zlato priznanje na dr­žavnem Kekcevem srecanju otroških gledaliških skupin, ki ga podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Projekt Drejcek na Marsu je delo ucencev OŠ Marije Vere, ki so obiskovali mla­dinski pevski zbor in gleda­liški klub, v sodelovanju z nekdanjimi ucenci šole. Glasbo je ustvarila Manca Berlec, graficno podobo Kaja Judež, pri samem sple­tnem dogodku pa je poleg Primoža Jerasa, ki je skrbel za tehnicno podporo in ka­mero, za zvok poskrbel Blaž Flerin. Vsi trije (Manca, Kaja in Blaž) so nekdanji ucenci OŠ Marije Vere. Pri projektu še vedno sodeluje­jo tudi lanskoletne deveto­šolke, ki so obiskovale gle­dališki klub, pa zaradi koro­navirusa niso doživele pre­miere pred zakljuckom osnovnošolskega izobraže­vanja. V omenjenem spletnem do-godku, katerega posnetek si je še vedno možno ogledati na Youtubu, je mogoce vide-ti, da so mentorice Mojca Fuchs Lukežic, Alenka Mar­kus in Vanja Hocevar ter zunanja mentorja Anja Bezlova in Goran Završnik bolj koordinatorji kot men-torji, saj otroke ves cas usmerjajo in spodbujajo, da stopijo iz cone udobja in po­kažejo svoje inovativne in-terpretacije besedila, ustvar­jajo svojo glasbo, ples ... Tudi sam projekt se je zacel tako, da jim je na pomoc pri­skocila Knjižnica Franceta Balantica Kamnik in jim priskrbela odpisane izvode knjige Drejcek in trije Mar­sovcki. Vsak izvod je v roke prejela skupina po štirih do petih otrok, med katerimi je knjiga krožila. Vanjo so lah­ko zapisovali svoje opombe, misli, podcrtali njim po­membne stvari. Mentorjem je bilo zanimivo opazovati, kako otroci knjigo doživljajo drugace, kot so jo ob branju doživljali sami. V duhu se­danjega dogajanja se vidi, da je tematika še vedno aktual­na. Sama situacija s korona­virusom pa je zgodbo pred-stave zapeljala drugam, kot je bilo prvotno mišljeno. Mladi pogrešajo druženje v živo Še pred prvim valom epide­mije so otroci sestavili kar nekaj besedil na posamezne dogodke iz knjige, Manca Berlec pa jih je oblikovala v celoto in uglasbila. Nastale so štiri skladbe – nekatere se je ucencem uspelo nauciti še pred drugim valom, ne­katere pa virtualno na Zoo-mu, s pomocjo katerega še vedno potekajo vaje in se še vedno porajajo nove ideje. V spletnem dogodku je prika­zan tudi posnetek virtualnih vaj, kjer se vidi in zacuti, da je otroke trenutno stanje, ko so doma zaradi koronaviru­sa, precej zaznamovalo, saj pogrešajo druženje v živo in jim trenutno ni všec na Zemlji. Mogoce pa je Mars boljša ideja … Kam bo pot odpeljala Drejcka in ali bodo to kmalu odrske deske, pa bo pokazal le cas. Vsi upajo, da bo to cim prej. Zaupni pogovori za mlade Vsem mladim iz obcine Kamnik je v okviru Mladinskega centra Kotlovnica do nadaljnjega na voljo terapevtska posvetovalnica, ki poteka individualno na platformi Zoom. Jasna Paladin Kamnik – Spletna terapevst­ka posvetovalnica v okviru Mladinskega centra Kotlov­nica Kamnik je zacela delo­vati z decembrom, mladim pa bo na voljo vsak ponede­ljek med 17. in 20. uro – vse dotlej, ko bodo za to cutili potrebo. Terapevt ni nasprotnik, ampak poslušalec Delavnice vodi Iztok Zver, mladinski delavec in certificirani psihoanaliticni psihoterapevt, ki ima s tovr­stnim delom vec kot desetle­tne izkušnje. »Na posveto­valnico se lahko obrneš, ko se znajdeš na pomembnem življenjskem razpotju, v di­lemi glede sprejemanja ka­kšnih zate pomembnih ži­vljenjskih odlocitev, v doži­vljanju stiske, povezane z aktualno življenjsko situaci­jo, v doživljanju obcutij, ki so res težka za 'hendlat', v odnosu, ki te navdaja z ob­cutkov 'površinskosti', ce cutiš potrebo po bolj poglob­ljenem pogovoru in podob-no. Prav vsak izmed nas se kdaj znajde na tocki 'spopa­danja' s cim za nas res zah­tevnim in vcasih se je ob tem lahko tudi težko zaupati osebam, ki so naši najbliž­ji,« Zver nagovarja mlade, ki jim je ta posvetovalnica na­menjena. Ob tem nam je še povedal, da strokovnjaki pri mladih v tem drugem valu epidemije zaznavajo bistveno vecje sti­ske kot pa spomladi. »Za razliko od spomladanskega vala, ki ga je marsikdo lahko 'jezdil' tudi na krilih napeto­sti in vznemirljivosti, pa je izkušnja jesensko-zimskega vala zdaj sprico svoje vecje obširnosti, intenzivnosti in množicnejše tragicnosti ne­kaj povsem drugega. Ob ob­cutjih žalosti, jeze, negoto­vosti ... in že tako napornih šolskih oziroma študijskih nalogah, ljubezenskih tur­bulencah ter iskanju svoje identitete je lahko res napor-no imeti še obcutek, da ti je odvzet manevrski prostor za eksperimentacijo, ki ti ga v mladosti nepredvidene oko­lišcine neposrednega druže­nja lahko nudijo. Tudi to je nekaj, kar terapevtska pos­vetovalnica lahko nudi – ('online') prostor za miselno eksperimentacijo in premiš­ljevanje o dilemah v dvoje, pri cemer je druga oseba bolj v vlogi stene za odbija­nje lastnih idej kot v vlogi nasprotnika na drugi strani igrišca, ce uporabim teniško metaforo.« Varno, strokovno in zasebno Terapevtska posvetovalnica je brezplacna, poteka pa na platformi Zoom (tako, da udeleženec prejme zasebno povabilo ob dogovorjenem casovnem terminu sreca­nja). Vsi, ki bi želeli pogovor oziroma terapevtski posvet, lahko pišejo na kotlovnica­posvet@gmail.com in se tako tudi prijavijo. Šport Policijska kronika Tatvina sreck V trafiki v centru Kamnika je neznani storilec s police odtujil vecje število sreck in s tem oškodoval lastnico. Sledi pregled video nadzorne kamere v zvezi izsleditve storilca in kazen-ska ovadba na okrožno državno tožilstvo. Lažna naznanitev intervencije Na obmocju obcine Komenda je obcanka med spanjem oci­tno sanjala dogodek, ki jo je prebudil, saj je mislila, da jo je partner pretepel in ga zato prijavila policiji. Prijaviteljici je bil zaradi lažne naznanitve prekrška na kraju izdan placilni na-log po zakonu o javnem redu in miru in opozorilo po zako-nu o nalezljivih boleznih. Trcil v svecomat Na Žalah je prišlo do prometne nesrece z materialno škodo zaradi neprilagojene hitrosti voznika, ki je trcil in poškodo-val svecomat. Vozniku je bil izdan placilni nalog. Druženje na javnem kraju kljub prepovedi Policisti so v Kamniku obravnavali tri obcane, ki so prišli na omenjeno lokacijo z namenom druženja. V postopku je eden izmed njih izrocil tudi PVC vrecko z neznano rastlin­sko snovjo zeleno rjave barve. Sumi se, da gre za prepove­dano drogo. Po analizi bo zoper kršitelja uveden postopek o prekršku. Kršitelji so bili seznanjeni s kršitvijo odloka o za-casni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih. Na kraju so kršitelji prejeli placilne naloge. Glasna glasba, hišna preiskava in pridržanje Policisti so v Kamniku na istem naslovu kot v preteklosti po tekocem traku obravnavali kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru zaradi predvajanja glasne glasbe v stanovanju kršitelja. Ta se tudi tokrat ni odzval na zvonjenje in trkanje na vrata stanovanja policistov. Iz stanovanja pa se je slišalo nera­zumljivo vpitje in še glasnejša glasba. Ker na kraju ni bilo mo­goce vzpostaviti javnega reda, so policisti tega dne na podlagi pridobljene odredbe sodišca vstopili v stanovanje in opravili hišno preiskavo. Kršitelju so zasegli vso tehnicno opremo za predvajanje glasbe in zvoka, ki je povzrocalo motenje nocnega miru in pocitka ostalih obcanov v stanovanjskem bloku. Zoper kršitelja je bilo odrejeno tudi pridržanje. Poleg tega je prejel še placilni nalog po zakonu o javnem redu in miru zaradi žaljenja policistov, njegov prijatelj pa placilni nalog zaradi kršitve odlo­ka o prehajanju obcin. Tatvina slik Neznani storilec je izkoristil priložnost in med prenovo sta­novanjske hiše izkoristil odsotnost lastnika in iz omare od­tujil slike višjega cenovnega razreda. Lastnika je oškodoval za vecjo vsoto denarja, slike pa imajo za lastnika tudi nepre­cenljivo spominsko vrednost. Sledi zbiranje obvestil in ka­zenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Povozila divjega prašica Obcanka je obvestila policiste, da je izven naselja Pšajnovi-ca povozila divjega prašica in poškodovala vozilo. Voznica je izpolnjevala vse pogoje za vožnjo v cestnem prometu, zato ji je bilo na kraju izdano obvestilo o odstopu od ogleda prometne nesrece. Dimniški požar Policisti smo bili obvešceni o dimniškem požaru na stano­vanjski hiši, kjer je bilo ugotovljeno, da je do požara prišlo zaradi segretega dimnika, ki je bil preblizu lesene konstruk­cije strehe. Požar so pogasili gasilci PGD Kamnik, Motnik in Trojane. Sledi porocilo na okrožno državno tožilstvo. ODBOJKARSKI KLUB KAMNIK, CANKARJEVA CESTA 3, KAMNIK Rada ima dolge klance Kamnicanka Katarina Novak je letošnje leto zakljucila z zmago v skupnem seštevku Pokala Slovenije, v kolesarstvu pa ima še veliko nacrtov in tudi motivacije, ki ji nikdar ni delala težav. Jasna Paladin Kamnik – Triindvajsetletni-ca uspešno usklajuje trenin­ge in študij matematike in fizike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Treningi za novo sezono so se že zaceli, na nove tekme pa se zagreto pripravlja tudi v novem klu-bu – BikeRepublic je zame­njala za Tuš Team. Leto ste zakljucili s prvim mestom v skupnem seštev­ku Pokala Slovenije. Vas je ta uspeh presenetil? Zmaga v skupnem seštevku Pokala Slovenije mi veliko pomeni in je res lepa nagra­da za ves trud, ki ga vlagam v kolesarstvo. Vsaka zmaga je zgodba zase, mi pa verje­tno najvec do sedaj pomeni­ta oba naslova državne prva­kinje, ki sem ju dosegla v preteklih dveh sezonah. V uspehe, ki jih dosegam, je vpletenih vec ljudi z mojo družino na celu. Redkokate­ra tekma mine, da me ne bi prišli spodbujat tudi starši. Kdaj ste se navdušili za kole­sarstvo? So za to zaslužni prav starši? Ta šport sem vzljubila proti koncu osnovne šole. Takrat še nisem imela cestnega ko­lesa, ampak sem se vozila s treking kolesom. Najvec za-slug za moje kolesarske za-cetke ima prav moj oce, ki je bil odlicen v sestavljanju atraktivnih tras. Spomnim se, da sva, ko sem imela ko­maj enajst ali dvanajst let, skupaj odšla od doma do Kopra in naslednjic od doma do meje z Madžarsko. Pa še kar nekaj takšnih pod-vigov je bilo, ko je na koncu dneva na števcu pisalo vec kot dvesto prevoženih kilo-metrov. Seveda sem takrat na ta šport gledala drugace kot sedaj. Številke so bile zadnja stvar, ki bi me zani­mala. Toda nekaj je bilo sku­pnega: nikoli nisem pomis­lila, da bi odnehala, pa tudi z motivacijo nisem imela ni­koli težav. Od nekdaj sem imela rada izzive. Potem sem zacela razmišljati, da bi se prijavila na kakšno tek-mo. Pred šestimi leti sem kupila svoje prvo cestno kolo in že prvo leto, ko sem imela 'specialko' sem prevo­zila slavni prelaz Stelvio, ki velja za drugega najvišjega v Evropi. Takrat me je ta šport zasvojil. Želela sem si, da bi postala boljša in hitrejša in vleklo me je, da bi zacela resneje tekmovati. Kako potekajo vaši treningi? V zadnjih letih mi je pri napredovanju z nekaj nasve-ti za trening pomagal eden od sotekmovalcev iz kluba BikeRepublic. Ceprav ni šlo za strukturiran plan in je bilo kljub temu še veliko »voženj za dušo«, se je poz­nal napredek. Takrat sem sama pri sebi zacela verjeti, da lahko postanem konku­rencna tudi najboljšim. Že-lela sem si postati še boljša in bolj vsestranska in tako sem pred enim letom zacela sodelovati z osebnim trener­jem. Treniram po strukturi­ranem planu, ki mi ga sesta­vlja Simon Cirnski. Te-densko vsebuje pet trenin-gov, eno aktivno regeneraci­jo in en dan pocitka. S sode­lovanjem sem zelo zadovolj­na in veliko zaslug za uspe-he lahko pripišem prav Si-monu. Kateri so vaši najljubši klan­ci v naši okolici? Moj najljubši domaci klanec je Krvavec. Uporabljam ga za vse intervale, teste in tudi takrat, ko se je kam treba za­peljati samo za veselje. Ne-kako se ga ne morem naveli-cati. Za najlepšega v Slove­niji pa bi brez dvoma izbrala Mangart. Pa najljubša tekma? V splošnem imam rada dol­ge maratone z veliko vzpo­nov. Pri nas mi po profilu tako zelo ustreza Maraton Alpe, ki ga gosti prav Ka­mnik. Kar se pa vzdušja in organizacije tice, pa se mi zdi, da je Maraton Franja številka ena pri nas. Druga-ce pa zelo rada dirkam tudi v Italiji, kjer je ogromno res spektakularnih maratonov z dolgimi vzponi in hitrimi spusti. Tekem je bilo letos malo … Žal je bila letos po zaslugi koronavirusa tudi naša sezo-na precej okrnjena. Od ma-ratonov je bila organizirana Franja, drugace pa so bolj ali manj izvedli le dirke na vzpon. Udeležila sem se ve-cine tekem, ki so jih izvedli, pri tem pa mi je uspelo zma­gati na Starem vrhu, Pokalu Bleda, Svišcakih in Arehu. Drugace pa mi dosti pomeni tudi ponovitev lanskega us-peha – drugega mesta v ab-solutni ženski konkurenci na Franji, a obenem po ti-hem sanjam, da bi mi enkrat uspelo tudi zmagati. Deklet na cestnih kolesih ni veliko (ceprav vedno vec). Kakšen je po vašem mnenju razlog? Se mi zdi, da gre za precej krut šport že z vidika napo­rov in tudi padci niso prav prijetni. Mogoce kolesarstvo že v mentaliteti marsikoga velja za bolj moški šport. Ampak razveseljuje dejstvo, da se tudi žensko kolesar­stvo razvija in da v zadnjih letih na cestah srecujem vedno vec deklet. H kolesarjenju sodijo tudi pocene zracnice. Jo znate zamenjati? Haha, servisiranje kolesa pa je žal ena mojih šibkejših tock. Mislim, da se moje znanje konca že pri »pum-panju«, tako da imam sreco, da imam zelo blizu doma odlicen kolesarski servis Špica Šport, kjer so mi ved-no pripravljeni priskociti na pomoc. So zelo hitri, ustrež­ljivi in prijazni. Po njihovi zaslugi doslej še na nobeni tekmi kolo ni zatajilo. Sezona je koncana, a prav dolgega pocitka ni bilo. Ali kolo pozimi nadomestite de­nimo s hojo ali ga preprosto preselite na trenažer? Tako je. Pod sezono 2020 sem že potegnila crto. Kljub situaciji, v kateri smo se znašli, bo ostalo kar nekaj lepih spominov. Vzela sem si en teden premora, nato pa zacela priprave na novo se­zono. Sama sem ena izmed tistih kolesarjev, ki jim tre­nažer ni blizu. Ce sem iskre­na, ga sploh ne maram. Z mrazom nimam težav, in ce so temperature okoli lediš-ca, se pac bolj oblecem in odtreniram zunaj. Tako da trenažer pride v poštev samo, kadar je zunaj sneg. Kakšni so vaši športni nacr-ti, želje? Tudi profesionalno kolesarstvo? Na zacetku niti nisem imela tega nacrta, letos pa priz­nam, da sem veckrat razmi­šljala tudi o tem. Vcasih imam obcutek, da med mar-sikatero žensko, ki sodi v vrh amaterskega kolesar­stva, in med kakšno profesi­onalko ni tako velike razlike, kot je recimo pri moških. Tako da pušcam odprto tudi to možnost. Po eni strani me zelo vlece v profesional-no kolesarstvo, da bi dobila realno sliko, kako se peljem v primerjavi z najboljšimi na svetu, po drugi strani pa mi je v amaterskem kolesar­stvu všec, ker lahko vedno dirkaš zase – in kolikor imaš v nogah, takšen bo tvoj re-zultat. Imate v kolesarskem svetu kakšno vzornico? V Sloveniji sta moja vzorni­ka Primož Roglic in Tadej Pogacar. To, kar sta nam le­tos prikazovala na Touru pa tudi na drugih dirkah, je bilo res nekaj neverjetnega in zgodovinskega. Poleg tega pa ju cenim tudi zaradi njune osebnosti. Sta odlicna športnika, a tudi veliki oseb­nost. In vsi dosežki, ki so jima uspeli, ju niso prav nic spremenili. V ženskem ko­lesarstvu pa je moja vzorni-ca Annemiek van Vleuten. Sledim ji na Stravi in vedno znova navdušuje s svojo zagnanostjo in ogromnimi obsegi treningov, ki jih je sposobna absorbirati. Kaj v življenju še radi pocne­te? Zelo rada potujem in si gla­vo in telo spocijem na ka­kšnem izletu. Poleg tega pa se rada na kakšni kavi po­družim tudi s prijatelji. Vaše novoletne želje? V trenutni situaciji si najbolj želim, da bi se stanje z epi­demijo cim prej umirilo ter da bi v prihodnji sezoni spet imeli možnost dirkati na cim vec tekmah. Šport V Trevisu osvojile niz V svoji drugi sezoni v ligi prvakinj so odbojkarice Calcita Volleyja na turnirju skupine B prišle do svojega prvega osvojenega niza, vendar so se pred »mehurckom« v Trevisu nadejale tudi svoje prve zmage. Žal se jim ni izšlo. Miha Štamcar Kamnik – Pred turnirjem v Trevisu so imele slovenske državne prvakinje veliko te­žav, kajti do zadnjega dne niso vedele, ali bodo sploh lahko odšle na pot. Na sreco so bili zadnji testi na koro­navirusu negativni, tako da so Kamnicanke v Italijo odšle na dan prve tekme proti domaci ekipi Imoco Conegliano, ki je bila za va­rovanke Aljoše Jemca prica­kovano premocna. Svojo premoc so Italijanke potrdi­le tudi v nadaljevanju turnir­ja, na katerem so brez vecjih težav premagale še Nantes in nekoliko presenetljivo tudi turški Fenerbahce. »Zame je Conegliano ne samo prvi favorit v naši sku­pini, pac pa tudi za osvojitev lige prvakinj. V svoji ekipi ima odlicne igralke, ki so nosilke igre v razlicnih re-prezentancah. Prav na vsa­kem igralnem mestu je vrhunska igralka, ki ima na klopi odlicno menjavo. Res-nicno ne vidim ekipe, ki bi ji letos lahko parirala v ligi pr-vakinj,« je moci tudi v letoš­nji sezoni najboljše italijan­ske ekipe navdušena Eva Pogacar, kapetanka Calcita Volleyja, ki je navdušil na drugi tekmi proti Fenerbah-ceju. Z nepopustljivo igro so Turkinje v drugem nizu pre­magale s 25 : 20, tretjega so izgubile na razliko, medtem ko je v prvem in cetrtem ka­kovost vendarle bila na stra­ni ekipe, ki je leta 2012 osvo­jila ligo prvakinj. »Obcutki po tekmi s Fener­bahcejem so bili neverjetni, kar smo resnicno prikazale svojo najboljšo odbojko. Predvsem to velja za drugi in tretji niz, v katerem so na koncu odlocale njihove vecje izkušnje. Žal tako dobre igre nismo ponovile proti Nante­su. Želja je bila res velika, a tega nismo dokazale na igri-šcu. Francozinje so nas pre­magale v igri servisa in spre­jema, na roke nam ni šlo tudi nekaj cudnih sodniških odlocitev. Vsekakor je bila to dobra izkušnja za nas,« pa je Pogacarjeva dejala po koncu turnirja, ki so ga kon-cale s porazom proti franco-ski ekipi. »Za nas je bila zmaga že to, da smo po vseh pripetljajih v zadnjih dneh sploh igrali v Trevisu. Najboljšo igro smo prikazali proti Turkinjam, Italijanke so bile preprosto premocne za nas, pa ne samo za nas, medtem ko nam je na tekmi z Nante­som manjkalo energije. Ob tem so nas nasprotnice s servisom oddaljile od mre­že, tako da smo imeli še te­žave v napadu, veliko bolje pa bi morali odigrati tudi nekatere t. i. lahke žoge. Žal v tem nismo bili najbolj us-pešni, tako da bomo morali na svojo prvo morebitno zmago pocakati do turnirja v postal podpredsednik. Robert Prosen Kamnik – Športna zveza (ŠZ) obcine Kamnik je osrednja športna organizacija v obcini, ki združuje športne klube in društva s sedežem v obcini Kamnik, ki so sklenili Pogod­bo o ustanovitvi Športne zve­ze obcine Kamnik ali so se kasneje vclanili s podpisom pristopne izjave. Vsaka štiri leta clanice Špor­tne zveze Kamnik izbirajo novo vodstvo zveze. V zad­njem mandatnem obdobju je zvezo uspešno vodil Dušan Papež. Na nedavni volilni skupšcini so clanice izbirale novo vodstvo. Predsednik zveze je postal Robert Prosen, sicer clan Košarkarskega klu­ba Kamnik, novi podpredse­dnik je Dušan Papež (KGT Papež), preostali clani pred­sedstva pa so še Anita Berlisk (Plavalni klub Kamnik), Boris Božicnik (Teniški klub Ka­mnik), Dare Homar (Va-terpolsko društvo Kamnik), Gregor Hribar (Odbojkarski klub Kamnik), Jaka Komocar (Lokostrelski klub Kamnik), Uroš Poljanšek (Kegljaški klub Kamnik) in Boštjan Ve­inhandl (Boksarski klub Hayat). Skupšcina je izvolila še nadzorni odbor v sestavi Dejan Gjurin, Ciril Grkman in Tomaž Zemljic ter disci­plinsko razsodišce v sestavi Peter Hribar, Blanka Štrajhar in Igor Zamljen. Pripravili bodo novo strategijo športa v obcini Clani predsedstva so se na svoji prvi seji že dogovorili o nacinu dela in si razdelili ne­kaj nalog. Med prioritetami so si zadali spremembo obstojecega sta­tuta zveze in predvsem pri­pravo nove strategije športa v obcini Kamnik, ki je v prete­klosti že bila na mizah kam­niških obcinskih svetnikov in svetnic, a zaradi dolocenih interesov na žalost umaknje­na z dnevnega reda. Prav dej­stvo, da nekatera društva še vedno želijo individualno vplivati na vodstvo Obcine Kamnik pri njihovih odlo-citvah vlaganja v šport, je eden od razlogov, da si clani predsedstva želijo tudi bliž­njega srecanja z vodstvom Obcine Kamnik. Predsedstvo zveze je na prošnjo Obcine Kamnik tudi podalo pozitivno mnenje k Letnemu progra-mu športa za leto 2021, ven­dar le v primeru, da višina sredstev za šport ostane ena­ka ali višja, kot je bila sprejeta pri prvi obravnavi proracuna Obcine Kamnik za leto 2021. Predlaga tudi, da se sredstva za sofinanciranje športa v letu 2022 dvignejo vsaj na tristo tisoc evrov. Predsedstvo Obcini Kamnik prav tako predlaga, da se sredstva za šolski šport in vzdrževanje bazena povišajo na raven iz prejšnjih let, pred­vsem zato, da ne bi ogrozili udejstvovanja otrok v športu in obratovanja bazena zunaj kopalne sezone (maj, septem­ber). To je izredno po­membno za vse otroke, ki va­dijo v plavalnih športnih dru­štvih. Predsedstvo prav tako predlaga Obcini Kamnik, naj takoj pristopi k strategiji grad-nje športne infrastrukture, pri kateri mora imeti pred­nost gradnja nove športne dvorane in pokritega bazena. V Športni zvezi Kamnik si že­lijo, da bi Obcina Kamnik zo-pet spoznala, da je zveza re-prezentativni organ vseh športnih društev v obcini, ki mora skupaj z Obcino Ka­mnik in Zavodom za turi­zem, šport in kulturo Kamnik skrbeti za razvoj kamniškega športa. Nantesu,« je o dogajanjih na prvem turnirju skupine B lige prvakinj dejal Aljoša Je­mec, trener kamniških od­bojkaric, ki so pred odho­dom v Italijo proti moštvu SIP Šempeter doživele prvi letošnji poraz v domacem prvenstvu. Kljub temu so še vedno na prvem mestu. Mariborcani prihajajo v Kamnik z Alenom Šketom V Italiji so prejšnji teden ig­rali tudi odbojkarji Calcita Volleyja, ki so na tekmi os-mine finala pokala Challen­ge izgubili z domaco ekipo Allianz Milano, ki je samo potrdila, da se v Italiji še vedno igra najboljša klubska odbojka. Ob Janu Kozamer­niku je za Milancane zaigral tudi kapetan slovenske re-prezentance Tine Urnaut, tako da je bila naloga Kamni-canov za morebitno prese­necenje še toliko težja. »Milano je zelo dobro servi­ral, cesar za svojo ekipo ne morem trditi, in tu se je de­lala najvecja razlika. Doma-cini so bili tudi boljši pri sprejemu, tako da je bilo nji­hovemu organizatorju igre lažje razigrati svoje soigral­ce. Ampak to tekmo mora-mo vzeti kot dobro popotni-co, primerjati njihovo igro s svojo in popraviti napake, ki smo jih delali,« je z mislimi že v nadaljevanju sezone Gregor Jeroncic, ki prvo se­zono vodi kamniške odboj­karje. Minulo soboto so Kamnica­ni v državnem prvenstvu slavili v Novem mestu proti Krki. V sredo so v srednje­evropski ligi gostili avstrij­sko ekipo Raifessein Wald-viertel, danes pa se bodo v Sportklub prvi odbojkarski ligi za moške pomerili z Merkurjem Maribor, ki bo v Kamnik prišel z Alenom Šketom, dolgoletnim slo­venskim reprezentantom. »Sobotna tekma v Novem mestu je bila za pozabo. No-coj bomo morali proti Mari-boru prikazati veliko boljšo igro, ce bomo želeli priti do zmage,« pa je pred derbijem z Mariborcani, ki bo v veliki meri odlocal o koncnem drugem mestu po rednem delu prvenstva, dejal Jeron-cic. Princeske na težavno gostovanje v Ljutomer Nocoj bo v Ljutomeru izred-no pomembno tekmo v 1.B DOL za ženske igrala tudi druga ženska ekipa Calcita Volleyja. Kamniške prin­ceske so minulo soboto pro-ti Braslovcam prekinile seri­je treh zaporednih porazov, tako da so trenutno na tret­jem mestu prvenstvene le­stvice. Ce bodo želele ostati v igri za prvi dve mesti, bodo morale premagati Ljutomer-canke, ki so do zdaj v prven­stvu izgubile le enkrat. Športna zveza z novim vodstvom Za novega predsednika je bil izvoljen Robert Prosen, dosedanji predsednik Dušan Papež pa je Zanimivosti Knjižni klub Mladih dam V Kamniku že drugo leto deluje knjižni klub, ki združuje dvanajst ljubiteljic branja in knjig. »Kot strastno bralko me je vedno zanimalo, kaj drugi mislijo o isti knjigi, ker razlicni bralci razlicne stvari opazimo, razlicni žanri pustijo v nas razlicne vtise,« pravi pobudnica Maja Vtic. Jasna Paladin Kamnik – »Ste že kdaj držali v rokah knjigo, ki vas je tako vsrkala vase, da ste pozabili na cas, lakoto, vse okoli sebe in se popolnoma potopili v zgodbo? Nekoga ista knjiga popolnoma navduši, druge­ga pa se sploh ne dotakne. Prav zato je lansko pomlad nastal naš knjižni klub, ki smo ga kasneje soglasno po­ imenovale Knjižni klub Mladih dam. Resnica je, da smo razlicne po starosti in prihajamo skoraj iz cele Slo­ venije,« pravi pobudnica Maja Vtic iz Volcjega Poto­ ka, ki jo Kamnicani poznajo tudi kot lastnico trgovine KIM. Clanice so razlicno stare in izobražene, a prav vse druži neizmerna strast Verjetno bodo povabile tudi moške clane A zakaj le ženske? »Že ne­kajkrat smo prišle na skup-no misel, da bi bilo drago­ceno pridobiti tudi mnenja, vtise in poglede na prebra-no literaturo z moškega vi-dika. In verjetno bomo v prihodnje tudi to kdaj stori­le – povabile v našo sredo moškega clana –, ali bo to ne prijateljice, zaveznice Doza romantike Duet Uroš in Tjaša je izdal prvi album. Posnela sta ga s pomocjo množicnega financiranja. Ana Šubic Kamnik – Kamnican Uroš Steklasa in njegova žena Tja­ša Hrovat Steklasa, ki sta pred dobrima dvema letoma stopila na skupno glasbeno pot, pred tem pa sta se kalila predvsem na odrih narodno­zabavne glasbe, sta novem-bra predstavila svoj prvi al­bum Doza romantike. Glas­benik in pevka, ki delujeta pod imenom Uroš in Tjaša, sta se ustvarjanja albuma lo-tila na precej drugacen na- cin – s pomocjo zbiranja sredstev na spletni platformi za množicno financiranje Adrifund. Na to idejo sta Foto: osebni arhiv prišla, ko sta delala oceno stroškov, povezanih z albu- mom, poleg pa sta se prav Uroš Steklasa in Tjaša Hrovat Steklasa takrat lotila tudi urejanja no- vega stanovanja v Tjašini do-romantike," sta pojasnila in maci hiši, tako da sta se pred dodala, da je zelo raznolik. druga drugi, svetovalke, kratkim iz Kamnika preseli-Na njem je trinajst pesmi, opora, vzrok za smeh in za-la v Dob pri Domžalah. od tega šest novih, avtor ve-do branja. bolj pomembno, da se na izbira žanrov mocan pove­bavo, epidemija pa je vse to "Nabralo se je prevec stro-like vecine pa je Uroš. Na srecanje, ki potekajo enkrat zovalni, spoznavni clen. Ne le še okrepila. škov. Takrat sva se spomni-albumu so tudi njuna prva mesecno – v teh casih na želimo se omejevati, odkri­pesem Boš znal naprej me Na bralna srecanja se dobro pripravijo la, da bi se albuma lahko lo- platformi Zoom –, dobro vamo namrec globine litera- Knjiga je zdravilo za dušo pripravijo. »Na vsako sreca­ ljubiti, ki sta jo predstavila tila v obratnem vrstnem ture, vsakic znova smo pre­ redu – da ga lahko ljudje leta 2017, skladba Odgovor Idej in volje jim ne manj- »Deliti svoje vtise o prebrani nje pridemo 'oborožene' s senecene, kaj vse lahko pisa­kupijo, še preden je posnet, že poznaš, s katero sta bila knjigi pravzaprav ni eno-predlogi, ki jih nato 'preseje-na beseda podarja. V branje ka. V prihodnje si branje in stavno. Ne veš, kako se bodo mo' in izberemo, kar nam vkljucujemo tudi slovenske pogovore o knjigah želijo drugi odzvali na tvoj pogled, tisti trenutek najbolj ustre-pisce in pesnike, tudi to je obogatiti tudi z ekskurzija­ ne veš, ali bodo razumeli, za, vedno pri tem gledamo, velik izziv. Ugotavljam, da je mi v rojstne kraje naših pi- kaj jim hoceš povedati, in da so žanri razlicni. Prav to ogromno knjig, ki jih ne sateljev in pesnikov. In še pravzaprav si v enakem po-je ena velika dodana vred-poznam, a so vredne, da jih Majina zakljucna misel: ložaju tudi sam, ko poslušaš nost, da prebiramo tako psi-preberem. Rdeca nit našega »Branje je nujno potreben nekoga, ki govori o knjigi, ki hološko literaturo kot pe-pogovora so vedno vpraša-odklop od vsakdanjih zgod si jo prebral, obcutek pa smi, potopise, pravljice, tudi nja, ki jih vsaka dama prej-in nezgod, ce pa imaš še imaš, kot da je nisi ali pa si kak roman nam zaide v me vsaj nekaj tednov pred koga, s katerim o knjigi bral cisto drugo knjigo,« roke, res vsak mesec nekaj srecanjem,« pojasni Maja spregovoriš, potem posta­ opiše izzive, s katerimi se drugega. Ker pa smo si zelo Vtic, ki najraje bere biograf-ne knjiga zdravilo za soocajo. Prav zato je toliko razlicne, je ravno ta barvita ske in kriminalne romane. dušo.« s tem pa nama omogocijo predlani na Slovenski po­ osnovni kapital za snema-pevki, pa tudi ganljiva Pe­ nje. Cilj je bil doseci 10 tisoc sem za mami, ki jo je Tjaša evrov, ceprav sva že takrat posvetila svoji materi, ki je vedela, da bodo stroški pre-marca letos izgubila dolgo­ cej višji," sta pojasnila Uroš letni boj z rakom. Z odzivi in Tjaša, ki sta zbrala dobrih na album, ki sta ga izdala na 11 tisoc evrov, ki jih je pri-CD-ju in tudi na USB-ju, sta spevalo 327 poslušalcev. zelo zadovoljna, sicer pa že Album sta posnela poleti. težko cakata, da bosta spet "Dejansko je ena velika doza lahko nastopala. Samostanski kivi bogato obrodil Jasna Paladin samostan, ki objekt upravlja. Poleg kivija so obrali tudi na Mekinje – V Mekinjskem sa-desetine kilogramov jabolk mostanu so se letos razvese-sorte vošcenka in iz njih lili odlicne letine kivija, ki so iztisnili odlicen sok, dobro ga na samostanskem vrtu pa je obrodil tudi oreh. Sadni zasadile še sestre uršulinke, vrt bodo spomladi v sodelo­dolgo preden so objekt poda-vanju s Sadjarsko-vrtnarskim rile Obcini Kamnik. Za bo-društvom Tunjice še pomla­gato zapušcino zdaj skrbijo v dili, tako da si obetajo še veli-Javnem zavodu Mekinjski ko plodov. Zanimivosti Sladki spletni advent Alenka Brun Kamnik – V slašcicarni Ca­robni vrticek so se odlocili, da osladijo december s po­sebnim spletnim adventom, v okviru katerega ob nede­ljah na Facebooku predstavi­jo izbrano sladico, obenem pa vas tako tudi spomnijo, da si kljub dokaj neobicajne-mu decembru lahko poslad­kate dneve. Obrnili smo se na slašci­carno in jih povprašali, od kod ideja za sladki in ca­robni adventni vencek na spletu. »Ideja je ženina, ona po na­vadi napiše tudi tekste, za fotografije pa najveckrat poskrbita hcerki. Na ta na-cin želimo tudi na družbe- v BELA IN CAROBNI GOZD (21.del) delil z nikomer. Ali ste vedeli: medve­di zelo dobro slišijo. Podobno kot Božicek in Dedek Mraz. Namesto novega hi-fi sistema, ki sem ga nameraval kupiti, pa bom raje poslušal pticje petje. Dušim se! Ta kraj je uklet! Kresnica! Placal sem ti mastne denarce, da o meni pišeš lepe resnice, ne pa da me blatiš. Civ civ!* Civ civ!** Precudovito. *V kljun me piši, svetlogrivi opicnjak! **Ob prvi priliki se ti pokakam na lasuljo! nih omrežjih obiskovalce spomniti, da imamo odprto in da se lahko oglasijo, ka­dar si zaželijo kaj sladke­ga,« nam je razložil Tomaž Vrtacic. Cokoladna pita je bila prva, ki so jo predstavili prvo ne­deljo na Carobnem adven­tnem vencku. Za drugo adventno nedeljo so izbrali ravno tako pito, a vaniljevo. Tretja slašcica pa je bila do­maca kremna rezina. Rahla in puhasta, kakršno znajo pripraviti le v njihovi kuhi­nji, so zraven zapisali. Ka­tera pa bo zadnja, bomo morali pogledati na profilu Carobnega vrticka na Face-booku, a dokler ne bo obja­ve, lahko o sladki dobroti le ugibamo. Jaz sem le zmerno podkupljiv medij! Tole so prevelika odkritja celo za mojo integriteto. Grrr! Pošten clovek se ne more na nikogar vec zanesti! Odhajam, kmetavzi zarukani. To je nagrada za to, da sem vam skušal prinesti napredek in razvoj? DRUŠTVO UPOKOJENCEV KAMNIK DRUŠTVO UPOKOJENCEV KAMNIK ŽELI VSEM OBCANOM IN OBCANKAM LEPE, TOPLE BOŽICNE PRAZNIKE, OB PREHODU V NOVO LETO 2021 PA OBILO ZDRAVJA, VESELJA IN MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA. SRECNO! DRUŠTVO UPOKOJENCEV KAMNIK, KOLODVORSKA ULICA 5, KAMNIK Kamniški sudoku LAŽJI SUDOKU Rešitev: 4 7 8 5 6 5 3 1 2 9 3 4 8 6 9 2 5 3 7 9 4 8 4 9 1 4 5 7 9 7 6 3 2 1 9 4 7 TEŽJI SUDOKU Rešitev: 8 5 6 1 2 3 8 9 5 6 2 2 4 9 1 8 4 6 7 2 5 7 1 6 5 2 9 6 3 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. Bela @volkuljaBela Prireditve, zahvale Prireditve v decembru in januarju Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Ce želi­te, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesecniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v obcini Kamnik naj­dete na uradni spletni strani Obcine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v decem­bru? ter tudi v elektronskem mesecniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elek­tronski predal. Prijave preko obrazca Ostani-mo v kontaktu na dnu spletne strani www. visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Cetrtek, 17. decembra, ob 9. uri, v živo na kanalu Doma kulture Kamnik na Facebooku in Youtubu Šola zdravja s šarmantno Heleno Sterle Športna vadba Petek, 18. decembra, ob 9. uri, v živo na kanalu KUOD Bayani na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Orientalski ples – zares! Zacetni tecaj orientalskega plesa Sobota, 19. decembra, ob 18. uri, v živo na kanalu PK Šinšin na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Plesna predstava Novoletni Šinšinov ples Torek, 22. decembra, ob 9. uri, v živo na kanalu PK Šinšin na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Jutranja telovadba s Plesnim klubom Šinšin Vstop na spletni dogodek je brezplacen! Torek, 22. decembra, ob 19.30, v živo na kanalu Doma kulture Kamnik na Facebooku in Youtubu Uroš Peric – božicni koncert Vstop na spletni dogodek je brezplacen! Sobota, 26. decembra, ob 18. uri, v živo na kanalu Obcine Kamnik na Youtubu Obcina Kamnik, Društvo Demos na Kamniškem, Društvo general Maister Kamnik in Društvo sv. Jakoba Kamnik Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Vstop na spletni dogodek je brezplacen! JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN Petek, 18. decembra, ob 18. uri, Mekinjski samostan Manca Izmajlova in Benjamin Izmajlov: Praznicni koncert Koncert si boste lahko ogledali v živo na strani Samostan Mekinje na Facebooku in na kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu. Dogodek organizirata Javni zavod Mekinjski samostan in Javni sklad za kultur­ne dejavnosti OI Kamnik ob pomoci Zavoda za turizem, šport in kul­turo Kamnik ter Zavoda mladinski center Kotlovnica Kamnik. Sreda, 23. decembra, ob 18. uri, Mekinjski samostan Slovenski Barocni Orkester in consort: Božicni komorni koncert barocne glasbe V samostan Mekinje, ki je letos praznoval 720. obletnico ustanovitve, prihaja barocna glasba. Slovenski barocni orkester pod vodstvom umetniškega vodje in dirigenta Egona Mihajlovica nam bo pripravil božicni koncert barocnih kantat znanih skladateljev barocne glasbe. Orkester sestavljajo Theresa Plut, sopranistka, Barbara Jernejcic Fürst, mezzosopranistka, ter Nevenka Tršan Hocevar na kljukasti flavti in Egon Mihajlovic na cembalu. Vabljeni, da se nam pridružite v živem prenosu iz samostana na strani Samostan Mekinje na Facebo­oku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu. Torek, 29. decembra, ob 18. uri, Mekinjski samostan Ana Marija Krajnc: Koncert S svojim programom na tokratnem koncertu želi Ana Marija Kranjc predstaviti dve plati ene najbolj razširjenih barocnih oblik – suite za solo inštrument. Vabljeni, da se nam pridružite v živem prenosu iz samostana na strani Samostan Mekinje na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu. ŠTUDENTSKI KLUB KAMNIK Sobota, 26. decembra, ob 20. uri Prednovoletni online standup vecer K sodelovanju smo povabili Tina Vodopivca, ki nas bo zabaval skupaj z Jušem Milcinskim, Vidom Sodnikom in Petrom Franklom. Cela predsta­va je kombinacija standupa, skecev in improviziranih predlogov. Dogo­dek je brezplacen, prijave ne bodo potrebne, saj bomo link z dostopom objavili na našem profilu in dogodku na Facebooku. Ponedeljek, 28. decembra, ob 20. uri Online prednovoletni Matter koncert Matter je slovenska trap glasbena skupina iz Kamnika. Sestavljajo jo Dario Nožic Serini - Dacho, Luka Lah - Levanael in Matej Tunja -Tunja. Koncert se bo v živo pretakal iz dvorane Doma kulture Kamnik in je odprt ter brezplacen za vse! Povezavo do dogodka pa boste naš­li na naši spletni strani in profilu na Facebooku ter Instagramu. MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Nedelja, 27. decembra, ob 19. uri, MC Kotlovnica Zgodba nekega cloveka (A Story About a Man) Premiera kratkega filma s spletnim koncertom Nagrajenci nagradne križanke, objavljene v casopisu Kamnican-ka dne 4. 12. 2020, z geslom Sladki užitki so: 1. nagrado, darilno kartico želja v vrednosti 15 EUR, prejme Žana Repanšek iz Kamnika, 2. in 3. nagrado, knjigo Zdrav­je in jaz – Prijatelja, pa prejmeta Danica Kern z Golnika in Zdenka Jevnikar z Visokega. Nagrajencem iskreno cestitamo. Zahvale JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 K omunalno podjetje Kamnikd.o.o. ODPADNE VODE: 041 326 256 Cankarjeva 11, 1241 Kamnik VZDRŽEVANJE OBCINSKIH CEST: 031 625 524 24 UR NA DAN POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 Merilo naše uspešnosti jezadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK Miklavž tudi letos našel pot do otrok Obisk prvega od treh dobrih decembrskih mož je že za nami, in ce se je kdo bal, da Miklavža zaradi epidemije letos ne bo, se je motil. Kulturno društvo dr. Franceta Steleta je letos pripravilo že 33. Miklavževanje – resda pa na drugacen nacin. Foto: Franci Sedušak, Kulturno društvo dr. Franceta Steleta Jasna Paladin Kamnik – Tradicionalno kamniško Miklavževanje, ki ga že vec kot tri desetletja pripravljajo clani Kulturne­ ga društva dr. Franceta Ste- leta, se je izpod Malega gra­ du preselilo pred ekrane, saj so organizatorji skupaj z Javnim zavodom Mekinjski samostan in Zavodom za tu­ rizem, šport in kulturo Ka­ mnik Miklavža otrokom približali s spletnim javlja­ njem v živo. Najmlajši so ga Foto: Franci Sedušak, Kulturno društvo dr. Franceta Steleta ocitno težko pricakovali, saj Tehnicna ekipa, ki je poskrbela za nemoten prenos v živo je imel virtualni dogodek vec kot tri tisoc ogledov. Javljanje je v živo potekalo tualno doživetje, ki so ga ob nicna ekipa Doma kulture Foto: Franci Sedušak, Kulturno društvo dr. Franceta Steleta Obisk Miklavža v casu epidemije kom (slednji je bil tudi reži-ljem, je spoznal to, kar je ser dogodka) in mnogimi nekoc že vedel in scasoma drugimi. pozabil. In sicer da sta upa- Otroke in starše je s spod-nje in zaupanje zelo po­ budnimi besedami najprej membna. nagovoril tudi župan Matej Manjkala ni niti glasba – za- Slapar, predno pa je svoje njo je z igranjem v živo pos­ mesto zavzel Miklavž, so si krbela skupina The Castlers, otroci lahko ogledali še ki jo sestavljajo Samo Mi- predstavo Miklavž in kuš, Anton Špenko, Krištof štorklja, v kateri so zaigrali Špenko in Ariana Kupšek, Zarja Prosen, Katarina ob klavirski spremljavi Mar- Romšak, Jure Kavcic, Rok jete Cimžar pa so zapele Puhan, Boštjan Jelovcan in tudi sestre Karmen, Nuša in Miha Zabret. Igra je tudi le-Lucija Vrhovnik. tos nosila lahkotno zgodbo, Kljub casom, ko so druženja ki ne moralizira in ne graja prepovedana, je organizator­ otrok. V ospredju je sv. jem v naše domove uspelo mnik na Youtubu (kjer si proti širjenju virusa posneli centra Kotlovnica s Primo-Miklavž, ki se je znašel pred pripeljati nekaj praznicnega posnetek še vedno lahko v Mekinjskem samostanu, žem Jerasom, Blažem Fleri-težavo. Skozi pogovor in s vzdušja in otrokom pricarati ogledate), za nemoteno vir-pa je poskrbela utecena teh-nom in Goranom Završni-tem, da je prisluhnil prijate-vsaj del zimske pravljice. na kanalu Doma kulture Ka-upoštevanju vseh ukrepov Kamnik in Mladinskega Igor Kern AVTOSERVIS KERN JE DOBRO POZNANO PODJETJE S KLANCA PRI KOMENDI, KI MU ZAUPAJO TAKO VOZNIKI IZ DOMACEGA OKOLJA KOT TUDI ŠIRŠE OKOLICE. LASTNIK PODJETJA IGOR KERN JE NAMREC STROKOVNJAK S SKORAJ TRIDESETLETNIMI IZKUŠNJAMI S POPRAVILI VOZIL, VRSTO LET PA TEKMUJE TUDI V AVTOKROSU, KJER SE OB ŠTEVILNIH USPEHIH LAHKO POHVALI TUDI Z NASLOVOM DRŽAVNEGA PRVAKA. ZATO JE ZAGOTOVO PRAVI NASLOV ZA VPRAŠANJA O PRIPRAVI VOZILA NA ZIMO IN IZBIRI KVALITETNEGA GORIVA V HLADNEJŠIH MESECIH. N a kaj moramo biti vozniki še po­sebej pozorni v zimskih mese­cih? Poleg menjave pnevmatik je dobro pre­veriti delovanje svetlobnih teles, žarome­tov, seveda pa tudi naprave za cišcenje stekel. Na našem servisu opažamo, da pri marsikaterem avtomobilu te ne delujejo brezhibno, imajo dotrajane metlice za bri­salce ali pa vozniki tudi v hladnejših me­ koc velik problem, danes pa z razvojem kvalitetnejših nadstandardnih goriv, kot je denimo Petrolov Q Max, teh težav prak-ticno ni vec, še posebej pri avtomobilih novejše generacije s kvalitetnimi sistemi. Za še boljše delovanje motorja lahko po­skrbimo tudi sami. Našim strankam ved-no svetujemo, da naj ne obremenjujejo mrzlega avtomobila. Tudi pri vžigu velja po kontaktu pocakati nekaj sekund, pre-den zaženemo motor, nato pa ga še kakšno minuto pustiti v prostem teku, preden speljemo. To še posebej velja za vozila starejšega letnika, saj pri novejših modelih takšnih težav skoraj da ni vec. Kaj pa vozila z bencinskim motorjem? Bencinski motorji niso tako problematic­ni, ceprav velja tudi v tem primeru izbrati kvalitetno gorivo. Vedno namrec lahko težave povzroca kondenz v rezervoarju. Že kapljica vode lahko povzroci okvaro. S kvalitetnimi gorivi, ki vsebuje potrebne aditive, pa lahko to težavo rešimo, saj z njim ucinkovito odpravimo morebiten kondenz in necistoce, ki se scasoma lah­ko naberejo v rezervoarju. Prav tako sve­tujemo, da se vozniki ne vozijo s prevec izpraznjenim rezervoarjem, saj to poveca možnost nabiranja kondenza, pa tudi ne-cistoce se vedno nabirajo na dnu. Ce se vozimo z malo goriva, je torej vecja verje­tnost, da bodo zašle v vbrizgalni sistem, zaradi cesar lahko pride do okvar. Kakšna je sicer kakovost slovenskih goriv na bencinskih servisih? OGLASNO SPOROCILO Kakovost goriv se v zadnjih letih ves cas izboljšuje. Predvsem tiste stranke, ki pre­vozijo veliko kilometrov in so zaradi tega bolj pozorne na porabo, opažajo, da ob uporabi kvalitetnega goriva, kot je deni-mo Petrolov Q Max iQ Diesel, lahko pri­varcujejo tudi okoli štiri odstotke, kar je veliko. Poleg tega ob uporabi kvalitetne­ga goriva skrbimo tudi za boljše delova­nje motorja in njegovih sestavnih delov, ki so bolj cisti, ne nazadnje pa manjša poraba in cistejša goriva prispevajo tudi k cistejšemu okolju. Sam se ukvarjam z motošportom, kjer odlocajo malenkosti, tako da lahko iz prve roke povem, kaj po­meni izbira kvalitetnega goriva za dober rezultat. So vozniki pozorni na izbiro goriva? V zadnjih letih vedno bolj, saj vedno vec pozornosti namenjajo skrbi za svoje vozi-lo, ki jim ob kvalitetnem vzdrževanju slu­ži dlje, zaradi cesar bodo na dolgi rok za­gotovo privarcevali. Smo torej Slovenci dobri skrbniki svo­jih avtomobilov? Pred leti smo dokaj slabo skrbeli za avto-mobile. Precej strankam je bilo važno le to, da avto opravi tehnicni pregled, za kaj vec pa se že niso zmenili. Od takrat se je stanje zelo popravilo. Stranke so pozorne tudi na to, da ne kupujejo najcenejših re-zervnih delov, kar poudarjamo tudi pri nas. Vec pozornosti namenjamo temu, da se vozimo z brezhibnimi avtomobili, kar zagotavlja tudi vecjo varnost. secih uporabljajo neprimerno tekocino, ki ne zdrži nizkih temperatur. To je lahko tudi nevarno. Sicer pa bi moral biti ob re-dnem servisiranju avto pripravljen tudi na varno vožnjo v zimskih razmerah. Zakaj je treba v zimskih mesecih vec pozornosti nameniti izbiri goriva? Pri dizelskem gorivu ob nizkih tempera-turah lahko nastaja parafin, kar je bil ne­