Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. IL C/. — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani
nage	ra «T»	ti	i	Uredništvo In upraval Ljubljene, FranlUkanska ulica tli. Kokoplsov ne vračamo. Nefranktranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
J*MGSGClM&i ¡¡J A A JI O f/ C«	UafClU« fcc=s tO Din mm inozemstvo tO Din. Clanl sekcije J- V. V. plelaje Ust m članarine. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Polt. ček. rač. 11.1 iS. Telefon SI It
Različna mnenja
Slovensko časopisje je prinašalo zadnje čase skoro vsak dan poročila o poslovilnih večerih prestavljenih učiteljev in učiteljic. Članki, polni priznanja in slavospevov, so poročali o težkih slovesih odraslecev kakor otrok od svojih voditeljev in vzgojiteljev.
Težišče našega razmotrivanja niso toliko slavosnevi učiteljskemu delu, kakor pa skrite resnice, ki smo jih z najpreprostejšo logiko izluščili iz člankov v dokaz resničnosti svojega udejstvovanja med narodom.
Preprosti človek — narod — vidi pri či-tanju takih člankov veliko nasprotje med delovanjem učiteljstva in prakso oblasti, ki prestavlja tudi tako učiteljstvo, o katerem ima sam najboljše mnenje. Povzročen dvom v poštenost enega ali drugega je običajna posledica takega postopanja.
Izmed prizadetih je bilo mnogo takih, ki so dve tretjini svoje službene dobe ali pa še več prebili v enem in istem kraju in vendar jim dnevna politika ni prizanesla, čeprav so se tako navezali na kraj in ljudi, da so si postavili skromne domove. Neka tovarišica v Bohinjski Beli je delovala nad 30 let, ljudje so pri odhodu jokali in jo spremili celo k vlaku. Drugi so ustanovili in vodili celo vrsto-narodu koristnih društev. Koncu vseh koncev so morali potrgati na višji ukaz vse vezi in se preseliti v drug kraj.
Prepuščajoč ocenjevanje njihovega dela drugim, opozarjamo vse le na materialno in moralno škodo takega postopanja za stan, narod in državo. Če pa še omenimo, da so se ponekod poslavljali od učiteljstva celo vidni zastopniki javnosti, tedaj popolnoma ovrže-mo nujnost in potrebo večine učiteljskih prestavitev. Potreba in volja naroda sta si skočili v lase.
Bodi že tako ali tako, dejstvo je, da črpa učiteljstvo iz takih časopisnih poročil ne-ovrgljive realne dokaze svojega resničnega in koristnega udejstvovanja med narodom ter njegove tesne povezanosti z njim.
Članki v politično najbolj nasprotnih si časopisih potrjujejo brez vsakih statistik — tradicionalnost učiteljskega dela!, česar ne morejo izpodbiti najzagrizenejši nasprotniki našega stanu.
Končno je doprineslo dnevno časopisje popolnoma spontano dokaz našega vsestranskega udejstvovanja. V šoli in cerkvi, pri Sokolu in prosveti, pri gasilcih, RK, JS, gospodarskih društvih in drugod imamo svojo besedo in močno roko.
Učiteljski stan predstavlja tako neizčrpen rezervoar tvornih sil. Da se pa en del učiteljstva odloči za eno vrsto društev, drugi del pa za drugo, je odločilno osebno prepričanje in okus posameznikov, kar je po ustavnih določilih svobodna pravica vsakega državljana. Vsako društvo je po narodu itak »politično« opredeljeno po svojem trenotnem načelniku, predsedniku ali ustanovitelju in dnevna politika že tako povzroča pri takem opredeljenju pravcati kaos med državljani s tem, da izpreminja iz dneva v dan narodnosten in vrednosten pomen društev — v škodo dela samega. Taka merila javnega dela so seveda netočna in le za učiteljstvo škodljiva, ker ne ve, katero delo bi res ne imelo za posledico preganjanja.
bi se potem sistematično razvijalo, nikdar prekinjalo ali na ostalo celo nedokončano.
Rešitev?
Naša rešitev je v stalnosti, ki ni le gola zahteva učiteljskega stanu, temveč nujna potreba sistematičnega dela. Izvenšolsko delo zahteva v prvi vrsti najpodrobnejše poznavanje kraja samega; vendar je naše prizadeva-je brezuspešno in naša najboljša volja ne more prepričati merodajnih krogov o nujnosti tega vprašanja, t-...
Naša rešitev je v svobodni izberi izven-šolskega dela po načelu državljanske enakopravnosti. Razlog za to je na eni strani raz-noličnost dela, na drugi strani pa zmožnost, veselje, okus in osebno prepričanje posameznikov. Isti razlogi nasprotujejo tudi vprega-nju učiteljstva v odvratno delo, ki mu prinaša samo splošno škodo.
Naša rešitev je v delu — posameznika. Delati po glasu svoje poštene vesti in preudarnem razumu bodi geslo, a narod in njegove potrebe začetek in konec hotenja vsakega javnega delavca.
Naša rešitev je nadalje v močni organizaciji z aktivističnim članstvom. JUU je s
svojimi 20.000 člani najmočnejša stanov, organizacija v državi. Enotna in zmagovita bo tedaj, kadar bo močna tudi zavest njenega članstva, ki bo intenzivno sodelovalo pri vseh vprašanjih svojega stanu in kadar bo delalo po načelu skupnosti in soodgovornosti za moralni ugled vsega jugoslovanskega učiteljstva.
Končno je naša rešitev in osamosvojitev v deklaraciji iz leta 1926. in 1935., ki točno precizira točke nadstrankarskega stališča naše stanovske linije tako-le »... zato mora učiteljski stan obvarovati svojo neodvisnost na vse strani, da bo lahko paraliziral vse kvarne vplive dnevne politike na šolstvo ter mogel braniti in zastopati interese stanu in šole napram vsakemu režimu. V pogledu političnih in državljanskih pravic nušča udruženje članstvu svobodo opredeljevanja in dela izven organizacije. Toda tudi to delo mora biti v skladu s skupnimi interesi stanu.«
Zakaj potem še različna mnenja o našem delu?
Zakaj še cepljenje naših sil?
Postanimo resnični kovači svoje sreče!
Vir.
VSEBINA:
Prvi december
Osemnajst let je že minilo od onega trenutka, ko smo prvikrat proslavljali združitev vseh Jugoslovanov v enotno državo. Stoletni sen vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil končno uresničen.
Dolga stoletja je trajala borba Jugoslovanov za osvobojenje izpod tujega jarma, prav tako dolgo je tudi stremljenje po združitvi v enotni državi. Zgodovina nam jasno očrtava prizadevanja Sama, Ljudevita Posavskega, Dušana Silnega in kralja Tvrdka. Toda ostalo je pri prizadevanjih, ostalo je pri poizkusih. Kleno zrno in resno voljo po združitvi je vsejal šele Karadorde. Gojili so to nežno cvetko Ljudevit Gaj, Stanko Vraz, Obradovič, Karadžič, Strossmayer in Krek. Toda vse to ni moglo ustvariti našega zedi-njenja. Srbski narod je moral čez albansko Golgoto, da je končno zasijala zarja svobode vsem Jugoslovanom.
Že osemnajst let je minilo od našega prvega praznika zedinjenja, osemnajst let dela in prizadevanja, toda ne tudi osemnajst let uspehov. Mnogo vrzeli je še, mnogo prepadov, ki so na poti ustvaritvi enotnosti naše države. Nočemo obračati svojih pogledov na strankarsko-politične spore, na različna gle-
danja na ureditev naše države, pač pa se obrača naš pogled na prosveto, ki je temelj vsega napredka, ki je temelj boljše bodočnosti našega naroda in naše države. Prosveta je ona panoga našega političnega stremljenja, ki bi jo morali najbolj negovati, najbolj dvigati in ji posvečati največ pozornosti. Edino prosveta more ustvarjati in graditi najsigurnejše temelje naši boljši bodočnosti, našemu duhovnemu zedinjenju.
Enoten šolski zakon kraljevine Jugoslavije ni mogel osnovati tudi enotnega šolstva. Ustroj šolstva je bil po raznih delih naše države tako zelo različen, da tudi še po osemnajstih letih ne bomo imeli povsod tega, kar predpisuje naš enoten šolski zakon.
To je samo en primer, ki nam jasno kaže, kako nujno je potrebno naše prizadevanje in naše delo za ustvaritev pravega in resničnega zedinjenja vseh Jugoslovanov.
Dolžnost nas učiteljev je, kazati vedno in ob vsaki priliki na pomanjkljivosti na raznih straneh našega šolskega polja, in tudi danes, ko praznujemo že devetnajstič praznik zedinjenja, izražamo željo, da bi nam bodočnost prinesla v tem pogledu zboljšanje.
Weekend učiteljstva
Vzporedno s spreminjanjem političnih struj se je obračalo tudi ocenjevanje našega dela, kajti za danes zapovedano in vsiljeno delo so nas jutri kaznovali s prestavitvijo. Ne ozirajoč se na kvalifikacijo, na povezanost s krajem, natančnim poznavanjem njegovih potreb in željo naroda, so nas sodili le po političnem prepričanju, deleč nas ene na levo, druge na desno. Sodelovanje pri društvih, ki so bila sicer odobrena po vseh državnih zakonih, a trenotno na indeksu, je postopek še pospešilo. Tako so romali eni na boljša mesta, drugi na slabša in na sramotni oder. Vsakemu zdravemu razumu se taki procesi upro radi enotnosti stanu, popolni sličnosti dela in cepljenja naših tvornih sil v korist — drugim. Nas, naše delo in sile loči samo politični nož, samo ta nas trga na dvoje, zato tudi samo s tega stališča odvojena mnenja o našem delu, ki ga končno pripoznavajo vsi politični tahori, a najbolj ga potrjuje — narod sam.
Različna mnenja o učiteljskem delu so slabi simptomi današnje dobe, ki nam morajo biti v resno opozorilo, da segajo v naše vrste roke z namenom, nas še nadalje deliti v pravičnike in krivičnike. Enako deio mora pa naše raztresene sile le združiti v korist stanu samega, ono nas mora le zliti v popoino celoto, nas dvigniti iz politične arene in tako le realizirati težnjo vsega slovenskega in jugoslovanskega učiteljstva. Delo med narodom
Nedelja, dan počitka, miru in oddiha, je oni dan, kateremu velja napor vsega tedna, ki krona pridno delo šestih delovnih dni. Služkinja se veseli že ves teden na nedeljo, ko se bo siva koprena vsakdanjega trdega dela pretrgala za nekaj kratkih ur in bo pri-svetilo v puščobno sedanjost vsaj za kratke trenutke zlato sonce prostosti. Rokodelec potrebuje po svojem delu počitka in si ne pusti kratiti pravice, da ga sme preživeti kjerkoli in kakorkoli ga je volja. Prav tako kakor ročnim delavcem in še veliko bolj pa je potreben nedeljski oddih duševnim delavcem. Živci, ki so napreženi ves teden, potrebujejo nujno vsaj en dan popolnega miru.
Največjo pažnjo pa morajo posvečati higieni svojega živčevja vsi oni, ki jim je^ poverjen vzgojni poklic, izvrševanje najvažnejše dolžnosti človekove. Otrok ima pravico do tega, da je oni, ki ga vzgaja, uravnovešena osebnost, da ima svoje živce trdno v oblasti, da ni suženj svojega trenutnega razpoloženja. Otrok, ki je izročen muhastim vzgojiteljem, nestalnim kakor aprilsko vreme, zapade najhitreje v čustvo manjvrednosti, saj ne ve nikoli, kaj ga čaka, božanje ali kazen.
Vzgojni in učni neuspeh posameznih vzgojiteljev koreninijo pogosto \ tem, ker dotični ne posvečajo potrebne pažnje higieni svojega živčevja. Da bi vsaj enkrat na teden korenito izpregli, da bi vsaj v nedeljo privoščili svojemu živčevju oddiha in spremembe, jim ne pade nikoli na um. Nasprotno, še obsojajo vse one, ki znajo bolje štediti s svojimi živčnimi silami, ki izprevržejo ob nedeljah ves svoj običajni življenjski način, ker čutijo za to potrebo, ki odhajajo včasih celo že ob sobotah popoldne polni pričakovanja tja, kamor jih vleče srce, eden v samoto, drugi v družbo, ta v hribe, oni v mesto. V nedeljo zvečer se vračajo nazaj, morda res utrujeni, toda kljub temu vedri in dobre volje. Sijaj nedeljskih ur jih krepi, da dele šest dolgih delovnih dni spet drugim naprej veselje, tudi če jim bo morda prinesel teden novih razočaranj in novih težav.
Ves ogromni pomen nedeljskega oddiha za vsakega duševnega in ročnega delavca so že spoznale oblasti drugih naprednejših držav, zlasti Anglije in Zedinjenih držav, ki skušajo omogočiti prav vsemu prebivalstvu nemoten weekend z uvedbo primernih^,železniških, avtobusnih in celo zračnih zvez, pa tudi z znižanjem prevoznine ob sobotah in nedeljah.
Pri nas smo se temu stremljenju približali že vsaj z uvedbo polovične voznine za nedeljski oddih. Učitcljstvu, ki potrebuje najbolj trdne živce, pa oblasti nasprotno otežujejo nedeljski oddih. Brez ozira na slučajne politične razmere se pojavlja ta tendenca že vseh zadnjih deset let vedno znova v raznih oblikah. Če bi bilo v interesu šole in vzgojnih prilik, da ostane učitelj tudi v nedeljo v kraju službovanja, bi ne smel temu nihče ugovarjati. Vzgojni poklic je najlepši in najvažnejši poklic, vsakdo si mora šteti v čast, če sme vzgajati deco, kdor bi se lotil te velike naloge, bi pač moral prevzeti tudi vse žrtve,
Različna mnenja.
Prvi december.
Weekend učiteljstva.
»Učiteljski pokret« in naša vas.
Klic iz tujine.
Naš glas: Urednik: V slovo! — »Učiteljski tovariš« in njegovo pisanje. — Vzgajajmo svoj ponos! — Pismo učiteljice začetnice.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Kaj vse pišejo o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Naša gospod, organizacija. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Inozemsko šolstvo in učiteljstvo. — Novosti na knjižnem trgu.
ki bi jih terjal ta poklic od njega in izvajati vse konsekvence. Ker pa ni v interesu otrok, da je učitelj priklenjen tudi v nedeljo med šolske zidove, da si po eni strani nikoli ne umiri dodobra živcev, po drugi strani pa počasi notranje ostari in otopi, ker njegova duševnost ne dobiva vedno novih pobud in dražljajev, tudi ne moremo priznati upravičenosti vseh teh odredb.
Z vsemi takimi odredbami, ki omejujejo svobodo učiteljstva, se tudi vedno znova deli učitelje na kaste. Namesto da bi bili učitelji drug drugemu po pravicah in dolžnostih vedno enaki, nas predpisi vedno znova cepijo.
Za presojo vsega učiteljevega življenjskega načina bi morala biti odločilna samo kakovost njegovega dela, v prvi vrsti njegovi uspehi v šoli, pa tudi njegovo ostalo delo za narod in med narodom. Na kak način je ugodni uspeh dosežen, je končno stvar vsakega posameznika, vseeno, če zapusti kraj svojega službovanja tudi dvakrat na teden, vseeno celo, če stanuje izven šolskega okoliša, zlasti če ima tehtne vzroke za to, če je stanovanje v šoli nezdravo, ali če pomaga vzdrževati starše in je zato zanj važno, da ima stanovanje in večerjo doma itd.
Vse te odredbe, ki se ponavljajo vsa zadnja leta in ki vedno bolj ozko določajo učiteljstvu, kje mora stanovati in kdaj sme kam oditi, pa zadenejo učiteljice še mnogo bolj kot učitelje. Ženska mladina je mnogo bolj privezana na družinski krog kot moška, kar seveda ni prirojena razlika med obema spoloma, ampak je samo posledica vzgoje, ki veže žensko mladino bolj na dom, moški pa dovoli več prostosti. Tako ni čuda, če postaja že v prvih letih svojega službovanja zagrenjena, če njeno živčevje ne more uspešno premagovati vseh nevšečnih dojmov in če imamo v nekaj letih v učiteljskem stanu spet eno nervozno duševnost več.
Nešteto mladih učiteljic, ki službujejo v obupnih prilikah, drži v duševnem ravnovesju edino le upanje na nedeljo, ki se blešči kot zlata kroglica med šestimi sivimi v rožnem vencu vsakdanjega življenja, da ne omagajo v borbi s trdo sedanjostjo. Mnogo več bo zgrešenih poti, mnogo več bodo imeli hinavci in licemerci obsojati, če oblasti tega odloka ne bodo omilile, oziroma če bi se ta sklep povsod rigorozno izvajal.
Vidi se, da nimajo učiteljice zastopstva v nobeni višji prosvetni ustanovi, dasi je učiteljic celo več kot učiteljev, da zavzemajo vsa odločilna mesta moški, ki uravnavajo ves življenjski način učiteljstva izključno z moškega stališča. Interesi učiteljev pa prav gotovo niso vedno v skladu z interesi učiteljic, dasi imamo res večino enakih teženj. Toda v duševnost učiteljice se moški predpostavljeni iz vseh nižjih in višjih oblastev le ne zna vživeti, potrebe, želje in težnje učiteljice bo lahko spoznala in pravilno tolmačila le ženska. Zato je naloga učiteljic, zastaviti vse sile v to, da si pribore enakopravnost v vsem, kar se nanaša na šolo in učiteljstvo, da za-dobe pravico do soodločevanja v vseh ustanovah, ki se tičejo tudi učiteljic, v učiteljski organizaciji prav tako kakor v vseh učiteljstvu nadrejenih oblastih.
Milica Stupan.
„Učiteljski pokret" In naša vas
Če se zavedamo tega odločilnega momenta, moramo priznati, da se glede našega šolskega in izvenšolskega dela ne moremo več deliti v stare in mlade, marveč, da moramo postati vsi mladi, ker so tudi stare razmere postale mlade in ne prenesejo več starih receptov. Kdorkoli ima dovolj duševne prožnosti, da se vživi v nov položaj in v novo duševnost našega kmetskega življa, je prestal z dobrim uspehom usposobljenostni izpit svoje mladosti. Kdor tega ne zmore, ostane kljub svojim morebitnim mladim letom star in okostenel.
Zato smo trdno uverjeni, da naši mladi »učiteljski pokretaši« ne bodo ostali osamljeni ter da bodo njihovi resni napori našli vsepovsod med našim učiteljstvom simpatičen odziv.
V »Učiteljskem pokretu« se zbirajo po večini naši mladi tovariši, ki stopajo s prvimi negotovimi koraki v svojo prakso, bodisi v učilnici, bodisi v prosvetnem prizadevanju izven šolskih zidov. Iz njihovega stremljenja zveni resna volja, vživeti se čimprej v razmere svojega novega delovnega okoliša ter se posvetiti proučevanju svojega vzgojnega in izobraževalnega torišča brez predsodkov in tradicionalnih vezi.
Predvsem se zavedajo enega važnega dejstva: da so prilike našega današnjega podeželja zelo zelo različne od onih, v katerih je delalo učiteljstvo pred svetovno vojno. Te prilike morajo proučevati in si jih v njihovi vzročni povezanosti in genezi objasniti tudi vsi starejši tovariši, ki so že osiveli v delu na n^fcši vasi, kajti načelo »naprej po začrtani poti« bi vodilo danes na stranska pota.
Tudi Vaš novi plašč od PAULINA
po znano solidnih cenah p. n. učiteljicam zopet na obročno odplačilo
Damska konfekcija PAULIN — Ljubljana, Kongresna trg 5
Naša vas postaja bolj in bolj »terra in-cognita«. Družbene sile so, ki ji izpreminjajo dan za dnevom njeno podobo in njeno notranjo strukturo. Moti se vsakdo, ki misli, da jo pozna, če živi nekaj let v njeni sredi. Lahko je v tem času mogoče spoznal vsakega posameznega vaščana, njegove gospodarske in duševne posebnosti, kljub temu mu bo ostala vas kot družabna t\orba v svojih razvojnih smereh in možnostih knjiga s sedmerimi pečati.
Za to spoznanje je treba vendarle nekaj več kot samo bivanje na vasi in občevanje — četudi vsakodnevno in intenzivno — z va-ščani. V zvezi s tem, ki je vsekakor \ažen sestavni del našega vživljanja v vaško občestvo, se moramo potruditi, da se lotimo študija vasi po nekem določenem sistemu, ki nam bo — strnjen — šele nudil pravo sintetično sliko njene gospodarske in socialne zgradbe.
Najdragocenejši dar, ki nam bo vzklil iz tega dela, bo mogoče spoznanje, da vplivajo
na rast ali propadanje posameznikov družabne sile, ki delujejo izven območja posameznikov in da se ti ne morejo delati odgovorne za celo vrsto težkih peripetij v njihovem življenju. Presojati in obsojati življenje poedincev mimo in preko družabnih vplivov zavaja opazovalca v nestvarne podmene in zaključke, ga spravlja v nevarnost, da krivično obsoja, kjer bi moral le razumeti ter da na taki nestvarni, subjektivistični pro-gnozi izvaja nepravilne zaključke za svoje delo med narodom. Današnji razgiban tempo v razvoju našega podeželja postavlja nevarne čeri na vsak korak našega dela. Zato pozdravljamo namero učiteljskih pokretašev, lotiti se študija naše vasi z vso resnostjo in po smotrenem načrtu, ki jih bo končno pripeljal do pravilnega gledanja na razmere vasi in na sile, ki spreminjajo njeno lice in tvorbo.
Naj bi jih podpirali vsi mladi po volji in duši izmed našega učiteljstva.
Klic iz tujine
Nad milijon Slovencev je v tujini, nad milijon naših bratov se peha in poti po širnem svetu za borni kruhek, ki ga jim domovina ni mogla dati... Nad milijon naših duš bi skoro pozabili in milijon src bi prenehalo biti za domovino in za nas ...
Ogromno število naših izseljencev mora biti za nas ena sama velika skrb, skrb nad vsemi skrbmi, skrb za lastno kri.
Ako zgubimo še to kri, nas bo polovico manj; polovico naše krvi bo steklo in oslabeli bomo.
Dušam hrane, srcam tople ljubezni! Naši izseljenci kličejo, naši bratje prosijo in brez potrebe ni prošenj. Domovina ne sme preko zakona krvi, ki je najvidnejši izraz skupnosti in enakosti enega naroda.
Kakor smo se do sedaj vsako leto, se bomo tudi letos spomnili vseh naših izseljencev 29. novembra. Izseljeniška nedelja bodi posvečena skupni ljubezni in razmotrivanju o pomoči bratom v tujini.
Pomoč je nujna, število ogromno, za vsakega v domovini je dovoli dela, ker ima vsak izmed nas enega brata onkraj meje ...
Starejši rod, rojen v domači zibelki, sicer tudi v največjem trpljenju ne pozabi svoje domovine, govorice in njenih navad, le mladina je v nevarnosti, da bi utonila v vesolj-stvu. Ona nas najbolj potrebuje, ona zahteva od domovine svojih staršev pesmi in pravljic o kralju Matjažu in kraljeviču Marku, o Triglavu in Bledu, o Savi in Donavi, njej je treba pokazati veličino domovine, katero zastopajo v tujini njeni starši s tolikim ponosom.
Naš glas
Urednik: V slovo!
Iz prvotne namere, razgibati najmlajše ter jih zainteresirati za aktivno sodelovanje pri reševanju stanovskih problemov (»Glas najmlajših«), smo s prekrstitvijo rubrike v »Naš glas« prišli v novo, uspešnejšo fazo pozitivnega ustvarjanja.
Predvsem nam je bil namen, z vsemi sredstvi povečati medsebojno razumevanje in aktivnost vsega članstva; mu vcepljati vero v lastno moč in potrebo po enotnem nastopu ter končno s premagovanjem vseh ovir v sebi in izven sebe, dvigniti v vseh nas razumevanje za veliki smisel življenja ter ogromni pomen borbe in veselega dela, ki bosta potencirala našo odpornost proti vsem neprilikam življenja.
Hočemo, da bo naš program živo prepričanje in trden nazor, ki bo vzrastel iz življenja in našega skupnega hotenja. Zato ga nismo kot dogmatiki fiksirali v sistem, v rubrike po oddelkih, odstavkih in paragrafih.
Poleg reševanja konkretno ekonomskih in stanovsko političnih problemov, t. j. poleg praktične stanovsko-socialne borbe, smo se zavedali važnosti ustvarjanja in izkristalizira-nja lastne stanovske ideologije, globoke etične zavesti, na podlagi realistične filozofije. S pomočjo nakazanih problemov smo poskusili ustvariti potrebo po lastnem odgovoru na vsa življenjska in svetovno-nazorska vprašanja, zavedajoč se, da bomo le na ta način našli zvišen in pravilen smoter ter globljo usi-dranost vsega našega udejstvovanja. Da smo šli pravo pot, dokazuje novo gibanje, nov duh in večja aktivnost vsega članstva v mnogih sreskih društvih.
Moia specialna dolžnost kot prvega urednika ''obelTjjaLni^	ie bila. vzbuditL-S^ p ornffč j 6"tiskari e" besnele v_ č I a n s t v uJnteresz a
Učiteljski tovariš" in njegovo pisante
i»
Enkrat tedensko dobimo edini slovenski list, ki piše resnično za naš zaničevan učiteljski stan — »Učit. tovariš«. Z užitkom in veseljem ga jemljemo v roke, z zanimanjem ga prečitamo.
Obsežnost lista je omejena, zato pa moramo s tem večjo voljo posvetiti vsi, prav vsi slovenski učitelji, največjo pažnjo kvaliteti. To pa storimo s tem, da pomagamo vsi izpolniti strani in predalčke lista z vsestransko, za današnje razmere najpomembnejšo vsebino.
sko-politični, strokovno-borbeni, sodobni, tr-di-odločni. Kratka dejstva, ugotovitve, nakazani problemi. To bodo vsi prebrali, vsi premislili!
Vsi sotrudniki, posebno mi mladi: držimo se načela grobe stvarnosti. Poleg cankar-skega čustvovanja, poleg šavovskega izražanja (po Shavv-u), poleg realno-filozofskega spraševanja in ugotavljanja »zakaj in čemu«, prikažimo temeljito tudi naša blatna in prozaična tla.
Starejši tovariši, ne pozabite podlistkov, tako od ledvic povedanih. Takšne mi mladi radi čitamo, na koncu pa se prav krepko oddahnemo: »Dobro mu jo je zigodel!« Sem spadajo tudi popraste anekdote starih učiteljskih originalov. Takšne nas prijetno šče-gečejo. Geslo bodi: »Vsak teden eno!« Razumljivo je, da pridejo le takšne »šolske« v
poštev. Saj jih vsi nebroj doživljamo, v šoli drug drugemu pripovedujemo in nato — pozabimo. — Če se pri tem kakšna vesela resnično posreči, da se ji nasmeješ od srca, bo vsaj en sončni žarek v naši vsakodnevni puščobi, ki bo pomagal k boljši prebavi in prijaznejšemu licu.
Tovariši, tajniki! Napovedujte zborova-vanja kratko, jedrnato! Isto naj velja tudi za poročila o poteku zborovanj. Samo z izvlečki nas presenetite: krepki in možati sklepi, pametne resolucije in podobno. To bomo vsi prebrali, vsi vedeli!
Torej: uvidevnost in zopet uvidevnost, prostor je omejen. Itd., itd. in dovolj, da ne zapredem v dolgoveznost. Sicer jo dobim od kritičnih čitateljev še sam po buči.
Pa še drugi kaj!
Darevič.
Vzgajajmo svoj ponos!
S«
Zato je upravičena prošnja našega generalnega konzula v Diisseldorfu, ki želi še učiteljev in duhovnikov. Šola domače govorice in domačega petja je največja in najboljša zveza z domačo grudo. Mlado pokolenje spoznava v njej deželo svojih staršev, v njej se utrjuje v ljubezni do svoje sicer še nepoznane domovine, kakor pravi Ivan Tavčar »Sladka je vsaka prva ljubezen, ali najslad-kejša, najsrečnejša je tista prva, komaj zbu-jena, mlada ljubezen do domovine«.
Ob domači šoli se pomlajajo tudi starejši, obujajo se jim spomini na domači kraj, rosnih oči poslušajo mladino, ko deklamira pesem rodne grude..., s ponosom dvigajo zastavo svoje domovine in svojega kralja ... žalost je odjeknila tudi v njih srcih za Velikim kraljem... O, domovina, ti si kakor mati, izseljencem resnična mati v pravem pomenu besede, sveta misel, na katero se znova in znova povračajo v veselju in trpljenju in je za njih začetek in konec dejanja v tujini. Nam — v vzgled!
Ta klic iz tujine ni osamljen, pridružujejo se mu tudi drugi, obupnejši iz vseh delov sveta, je mogočen klic po rodni šoli in učiteljih, ki naj jim sladita težko borbo v tujini z veličino domovine.
Mati! Domovina! Vstani! Čut do Tebe nikdar ne umre, ker umreti ne more; v srcu zgubljenega sina čaka v najskritejšem kotičku le Tvojega klica, pa zopet vzplamti in Ti imaš zopet v njem — svoj oltar.
Domovina usliši!
Stoj, kot drevo brez zavetja! Višji si, bolj te pretresa vihar, višji si, bližji nebeški ti žar,
dalj gre, oko--—
Oton Župančič.
Ne prilizujmo in ne laskajmo se nikomur!
Ne uklonimo se nepravilnim zahtevam in nazorom!
Ne dajmo se zlomiti usodi, sovražnemu življenjskemu viharju!
Nikoli ne prelomimo dane besede!
Ne precenjujmo samega sebe in ne pod-cenjujmo drugih!
Zaničujmo vsako laž, vsako zahrbtno de-nunciacijo!
Postavimo se vedno iz oči v oči svojemu nasprotniku ter ne napadajmo nikdar strahopetno od zadaj!
Ostajajmo vedno zvesti sami sebi in ne posnemajmo kot slabiči druge!
Nikomur se ne vsiljujmo, najmanj pa neplemenitim ljudem!
•
Stanovska zavest in stanovski ponos zahtevata. da vztrajamo neomajno na moralni zapovedi notranje časti. Vzgojujmo sebe in sotovariše! Le s trdnim prepričanjem in našim ponosnim postopanjem bomo vzbudili pozornost in priznanje pri ljudstvu, sova-ščanih in preko teh pri javnem mnenju. S pomočjo moralne sile javnega mnenja pa pri oblasteh in ostalih soodločujočih faktorjih.
To bodi naša gonilna sila, mogočna vzmet in značilen izraz naših osebnosti.
A.
•
Vstran s stremuštvom! Ne lovi se za prednostmi, za zvenečimi častmi in mesti, za katere nimaš sposobnosti. To je protekcija manjsposobnih, ki je pa zelo — klavrna in nesigurna. Bo-li v čakala jutršnjega dneva?
Pismo učiteljice začetnice
sodelovanje. Ta smoter je danes dosežen! Zanimanie za naš pokret je rastlo in še raste od tedna do tedna. Šlo je celo preko meja naše ožje domovine ter vzbudilo pozornost in odobravanje tudi v Beogradu.
V vseh nas dozoreva iz dneva v dan vedno bolj prepričanje, da živimo v času, v katerem le deca do 12. leta in starčki po 80. letu žive staro, brezbrižno in sentimentalno življenje, a vsi ostali ne pripadamo več sebi, temveč dajemo vse svoje najboljše in najplodnejše energije skupnosti, borbi za osvoboditev pred notranjimi in materialnimi ovirami, borbi za človeka dostojno življenje vseh nas in našega ljudstva.
S tem je moja pripravljalna uredniška naloga končana. Vsem, ki so me podpirali v stremljenjih in prizadevanjih s pozitivno kritiko, predvsem oa z aktivnim sodelovanjem in diskusijo o tukaj načetih problemih, izrekam iskreno zahvalo. Prosim vse, da tudi v bodoče vztrajajo pri skupnem delu. Novi uredniški odbor bo s primerno reorganizacijo nadaljeval začeto' 'delo v dosedanji smeri ter omogočil razmah pokreta, ki nastaja.
Resnica je na pohodu in nič je ne bo zadržalo! (Zola) Mi, mladi slovenski učitelji, smo z njo in z nami so vsi tisti, ki jim življenje ni prazna fraza, protekcijsko stremuštvo in egoistično izživljanje, ampak skupna borba za resnico, pravico in boljšo bodočnost vsega delovnega ljudstva.
Nove, sveže sile slovenskega učiteljstva so na pohodu in ne bo jih več zadrževalo ne hlapčevstvo, ne klečeplazenje, ne mehke hrbtenice in ne naše dosedanje polovičarstvo.
Tovariške pozdrave vsem
Tako tihi smo, nihče izmed nas ne pove ničesar. Kaj je vzrok naši molčečnosti? Morda bi kdo mislil, da smo srečni, zadovoljni — da smo se končno zabubili in s tem napravili križ nad svojim življenjem, ki je resnično životarjenje. Prepričana sem, da govorim v imenu vseh učiteljev-začetnikov. Le premilo bom orisala stanje, v katerem se nahajamo. Toda beseda bo spregovorjena in morda mi bo kdo sledil in spopolnil vrzeli, ki jih bo premnogo.
Pet let, kaj še, štirinajst let smo prebili v šolskih klopeh. Lepi cilji so blesteli pred nami, ko smo stopili na učiteljišče. Leta najhujšega premagovanja so minula. Ni nam bila not z rožami posuta vseh pet let. Trpljenja polni trenutki so bili pozabljeni, premagali smo jih zgolj iz ljubezni do zvišenega poklica. Biti učitelj, učiteljica, se nam je zdelo zajeti vso poezijo najčistejše ljubezni, ki jo bomo delili nam prepuščenim malčkom. Čustvovati z njimi, jim vzbujati v dušah samozavest in v srcih moč, da bodo smelo kljubovali vsem vihram življenja — kako sveta naloga!
Medtem pa so prihajala od doma pisma polna tožb in jadikovanja: — Ne morem ti več pošiljati denarja ... Kmečko dekle, ki je prišlo študirat v daljno mesto, je bilo izročeno na milost in nemilost doma. Stanovanje je morala iskati pri gospodinjah, ki so se zadovoljile s plačilom v živilih. Le redkokdaj so bile te »dijaške mačehe« zadovoljne. Z velikim trudom spravljena živila so se jim zdela kot miloščina. Doma so delale vse leto sestre in brat za gospodično, ki je seveda bila bolje oblečena in še delala ni. Kolikokrat je morala slišati trpko očitanje, češ: Vsi delamo samo za njo! Uboga mati, katero so največkrat
zadele take besede, je tolažila: Bo že povrnila. ko bo končala šolo in bo dobila službo.
Minila so leta, žrtve so bile pozabljene, toda ne brez vprašanj: Kdaj nam bo povrnila?
Končno se je njeno ime pomešalo med srečneže, ki so dobili službo. Hvala Bogu! Napočil je čas, ko bo lahko vrnila vse vsem, ki so jo podpirali, najbolj pa materi, ki je s tolikimi žrtvami pripomogla hčerki do kruha. Materi se je odvalilo veliko breme z ramen, hčerki pa je zrastla nova trdna zavest, da bo lahko vračala tem zgaranim rokam, ki so toliko let delale in skrbele za njo. V duhu si je slikala bodoče življenje v samotni gorski vasi z materjo pri sebi.
Pa ni bilo tako. Daleč od doma je. Srce se ji krči od bolečine, ko piše materi in se ji vedno in vedno opravičuje, da ta mesec ne more poslati. Vso revščino ji razodene, kdo drugi bi jo bolj razumel, kakor mati?! Upanje, ki je tako trdno stalo pred njo, se zdaj maje in ruši. Saj komaj vzdržuje sama sebe z borimi 850 dinarčki. Bije in tolče dan za dnem in šteje, kdaj bo prvi v mesecu.
Nahaja se pogostoma v pomanjkanju duševne hrane. Tako zapada v pasivni pesimizem. Samoizobrazba, katere potrebo občuti vsak dan, tiči na eni točki. Kljub najboljši volji ne gre naprej. Saj se mora odreči knjigam, ki so tolikim tihe, najzvestejše prijateljice, odreči se jim mora zato, ker nima dovolj sredstev, da bi si jih nabavila. Revije in časopisi niso zanj, ker so predragi.
Tako tičimo vsak v svojem kraju, daleč drug od drugega in vsak prenaša težo življenja z bridkim vprašanjem: Ali bo bolje?
K-a.
Splošne vesti
SNOVANJE PODPORNEGA FONDA SE NADALJUJE.
Skupščina sklene soglasno, da prispeva vsak član za podporni fond 10 din, ki naj jih plača kot enajsti obrok meseca julija.
Sresko društvo Brežice.
Soglašanje in dobra volja članstva, ki je vladala ves čas skupščine, se je pokazala tudi v tem, da se je brez debate in soglasno sklenilo darovati znesek 3 din mesečno za podporni fond.
Sresko društvo Konjice.
vejte nam kakšno pošteno, z debelimi ocvirki zabeljeno. Tam jih imate za ušesi, pa nikar jih ne hranite za boljše čase! Priskočite na pomoč našemu uredniku s kakšno krepko dogodivščino iz vašega socialnega okolja, ki bo vžgala in dala misliti, globlje — vsem.
Posebno pozornost posvečajmo uvodnikom. Ne dolgo! Kvečemu cel stolpiček, zato pa tem bolj udarno, brezobzirno resnično. Vstran rokavice in božajočo mehkobo! Kdor ne prenese trdih besed, naj se potuhne pod odejo. Za vsak primer pa naj pomoli na zrak samo nos, da ga lastni smrad ne zaduši.
Za uvodnikom pridejo drugi članki, reali-stično-filozofski, socialno-ekonomski, stanov-
Soglasno se sklene prispevati mesečno 2 din za podporni fond.
Sresko društvo Laško.
Sogl"asno je bilo sklenjeno, da plača vsak član mesečno 2 din v fond za zaščito članstva — 1 din se izroči sekciji, 1 din pa obdrži sresko društvo.
Sresko društvo Sv. Lenart.
Mase ne bodo nič manj pridobljene s poštenim političnim delom, nego so z demagoštvom.
Masaryk.
EKSKURZIJA UČITELJSTVA NA SVETOVNO RAZSTAVO V PARIZ
Ekskurzijski odsek JUU sekcije za dravsko banovino bo organiziral za učiteljstvo in po njih vpeljane sorodnike in znance 12 dnevno potovanje na svetovno razstavo v Pariz v prvi polovici meseca julija 1937. Tja grede bi potovali preko Švice, nazaj grede preko Italije. Med potjo si bomo ogledali posamezna mesta in njihove zanimivosti. Posebno pažnjo bo odbor pri organizaciji poklanjal pedagoškim in kulturnim ustanovam. Podrobnosti za enkrat še ne moremo objaviti, sporočamo pa približno ceno in upamo, da ne bo prekoračena. Stroški za potovanje, prehrano, stanovanje, ogled razstave itd. so preračunani na
2200 din.
Ta znesek morejo prijav ljenci plačati v mesečnih obrokih a 275 din od decembra do vključno julija 1937. Prijavni rok je do 15. decembra t. 1. Naknadne prijave bomo upoštevali le po možnosti. Če se bo do najavljenega roka prijavilo zadostno število udeležencev, bomo vsem poslali v podpis prijavnico in čeke Učit. hranilnice in posojilnice v Ljubljani, kamor bodo nakazovali mesečne obroke. Istočasno s podpisom prijavnice bodo morali prijavljenci plačati tudi prvi obrok. Ostale podrobnosti bodo sledile v prihodnjih številkah »Učit. tovariša«. Prijave: EO pri JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
PEDAGOŠKA EKSKURZIJA JUU NA ČEŠKOSLOVAŠKO
Ekskurzijski odsek bo organiziral v drugi polovici meseca maja 1937, 10 dnevno pedagoško ekskurzijo na Češkoslovaško. Potovali bi v avtobusih na progi: Ljubljana, Maribor, Wien, Bratislava, Brno, Zlin, Olomouc, Pardubice, Praga, Plzen, C. Budjevice, Linz, Celovec, Ljubljana. Vožnja in vsa oskrba ca 1600 din. Prijave do 15. decembra 1936. Mesečni obroki ä 260 din od decembra do vključno maja. Za vsako prijavnico bo odprt konto pri Učit. posojilnici v Ljubljani. Prijavnico in čeke bomo poslali po 15. dec. 1936., ko bo ugotovljeno, če je dovolj prijav-ljencev. Prijave EO pri JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
— Smučarski tečaj. Slovensko Planinsko društvo priredi v sporazumu z JUU, sekcijo za dravsko banovino, smučarski tečaj za uči-teljstvo na Veliki Planini od 1. do 9. januarja 1937. Tečaj bo vodil učitelj JZSS. Stanovanje in hrana dnevno 25 din. Prijave sprejema do 25. decembra JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Velika Planina leži na najbolj prostrani planini in je lahko dostopna iz postaje Kamnik. Nudi najboljše smučarske terene. Je pravi smučarski raj, posebno za začetnike,
radi nešteto položnih pobočij. Snežne prilike so jako ugodne za vežbanje.
—	JUGOSLOVENSKOM UCITELJ-SKOM UDRUŽENJU, SEKCIJI BEOGRAD,
za fond svoje dece (pok. Radmile, Nadežde, Božidara i Srboljuba), osnivači fonda g-da Mara i gosp. Milan Rabrenovič, učitelji u penziji priložili su 25.000 din (dvadeset pet hiljada), te su ovom sumom fond podigli na sumu od 230.710 din od koje kamate ide na pomaganje učiteljske siročadi. — G-di Mari i gosp. Milanu Rabrenoviču najtoplije zahvaljuje, a pokojnicima želi rajsko naselje.
Uprava.
Ne sme se delati nikake razlike med politiko in moralo.
Masaryk.
—	Darilo: Ob svojem odhodu iz šole na Barju je darovala tovarišica Fani Žigonova barjanski šolski kuhinji 300 din. Za to lepo gesto iskrena zahvala! — Upraviteljstvo.
—	Ugodna prilika. Dobro ohranjen klavir (Stutzflügel) se proda za 10.000 din (deset-tisoč). Poizve se v upravi »Učiteljskega tovariša«.
—i Postavljeni sta učiteljici: Erbil Elizabeta v Hinje, Kok Lucija v Lohovec.
—i Sprejeta je ostavka na državno službo Mariji Seme, učiteljici v Jurkloštru.
—i Odpuščena sta iz državne službe v svrho odsluženja kadrskega roka Cereani Jože, učitelj pri Sv. Juriju in Marion Sikst iz Domaševcev.
—i Premeščeni so naslednji učitelji (-ice): Šaunik Renata iz Tržiča v Ljubljano, Vraz-Grilc Frančiška iz Rogatca v Trbovlje, Tere-ščenko - Šturm Kristina iz Mavrična, Črnomelj, v Indžijo, dunavska banovina, Hren Vojteh, Selnica, v Črešnjevec, Schvvar - Šu-šteršič Silva iz Drenovega griča v Zaplano pri Vrhniki, Dominko Aleksander iz Dolenje Nemške vasi v Trščišče.
—i Praktični učiteljski izpit na državnem učiteljišču v Mariboru, ki se je vršil od 6. do 21. novembra 1936. pred izpitnim odborom pod predsedstvom direktorja Frana Kadun-ca, so napravili sledeči gg. učitelji-pripravni-ki: Arko Miljutin iz Remšnika, Babič Matija iz Turnišča, Bolta Alojzij iz D. Lendave, Božič Anton od Sv. Duha na Ostr. vrhu, Cerkve-nik Franc iz Slivnice pri Celju, Černec Adolf iz Preval j, Culk Lea iz Sladke gore, Drovenik Božidar iz Zavodne, Fatur Vilko iz Bodon-cev, Golar Emanuel iz Križevcev, Grum Adolf iz Podgorja, Ilaber Alojzij iz Nove cerkve, Heric Tej a iz Žitečke vasi, Hinter-lehner Stanko iz Stogovcev, Hrabalek Janko iz Dramelj, Jagrovič Adolf iz Ljubečne, Jordan Janko iz Sv. Jurja ob Ščavnici, Kariž Olga iz Kapce, Kmetec Josip iz Sv. Marjete na Dravskem polju, Kobal Pavla od Sv. Duha na Otsrem vrhu, Kobolt Rudolf iz Selnice ob
Dravi, Kocipcr Peter iz Svetinj, Kolar Vili-balt iz Marcnberga, Kovač Genovefa iz Sv. Benedikta v Slov. goricah, Kozina Zlata iz Stoparc, Križanič Franc iz Velike Polane, Lah Antonija iz Sv. Benedikta v Slov. goricah, Lampert Karolina iz Mežice, Leben Gabrijela iz Ščavnice, Leder Mirko iz Črne, Masten Martin s Huma pri Ormožu, Milovanovič Nada iz Studencev, Nahtigal Marjeta iz Križevcev, Oman lgnatij iz Gančanov, Ouček Franc iz Tišine, Petrič Fran iz Petišovcev, Pihler Herbert iz Lokovice, Pinterič Danica iz Središča. Poljanec Olga iz Ljutomera, Porenta Stanislav iz Sv. Ane v Slov. goricah, Praznik Marija iz Sv. Tomaža pri Ormožu, Primec Marta iz Bodoncev, Puher Jožef iz Runeča, Radšel Alojzij iz Škal, Rajner Josip iz Sv. Barbare v Halozah, Rebernik Drago iz Voj-nika. Rojic Josip iz Šmarja pri Jelšah, Sawi-cki Oton iz Sv. Antona v Slov. goricah, Silvester Vladislava iz Št. Janža na Vinski gori, Slapar Štefanija iz Sv. Duha na Stari gori, Sodin Konrad iz Sv. Kunigunde, Stropnik Ivan iz Kapele, Škrabel Alojzij iz Crenševcev, Šnejdar Marija iz Sv. Petra na Medvedjem selu, Štante Rudolf iz Šmarja pri Jelšah, Šte-fan-Primc Rajnelda iz Križevcev, Švajger Viktor iz Polenšaka, Švarc Avgusta iz Sv. Jurija v Slov. goricah, Švegl Štefan iz Poti-šovcev, Turk Ida iz Zavodnje, Vipavec Viktor iz Sv. Lenarta v Slov. goricah, Zidarič Danica iz Sv. Miklavža, Zorko Anton iz Voj-nika, Zupane Franc iz Zibike, Zupane Leo-noldina iz Zibike, Žurman Janko iz Polja, Zemlja Gabrijel iz Tepanj. — 24 kandidatov je bilo reprobiranih. — Praktični zabaviljski izpit sta napravili dne 9. novembra 1936. otr. vrtnarici gdč. Počivavšek Zlata iz Črne in gdč. Spes Elizabeta iz Maribora. — Prihodnji izpitni termin bo 26. februarja 1937.
Kaj vse pišejo
o učiteljstva, šoli, prosveti in JVV
—1 Nova izpričevala bodo uvedli v nemških šolah. Ocene se bodo nanašale na značaj, na telesno in duševno vrednost. Pod značajem bodo ocenjevali voljo do dela, smisel za red, pokorščino, pogum, tovarištvo in sposobnost za vodstvo. Stara označba vedenje je zdaj namenoma spremenjena v pokorščino. (»Slovenski dom«, 20. XI.)
—1 Razpadanje družbe. V številki od 21. XI. prinaša »Slovenec« uvodnik »Razpadanje družbe«, kjer pravi, da se je, odkar se je pojavil marksizem z naukom, da je želodec edini skrbi in pažnje vreden del človeškega telesa — vsa družba pognala v to smer. Zdaj ne gre več za to, da bi se ljudje sorodnega vsakdanjega opravila združevali, da bi združeni čim bolj služili človeštvu ali narodu, da bi n. pr. učitelji z medsebojno podporo skrbeli, da bi šola čim bolj izobraževala in vzgajala otroke, da bi bili učbeniki čim cenejši in prikupnejši, da bi otrokom ne bilo treba zmrzovati, ko pridejo z mokrimi čevlji v šolo — ne stanovsko združenje za to ni, stanovsko združenje varuje samo »stanovske interese« interese otrok in staršev pa naj varujejo drugi, recimo stanovsko združenje otrok in staršev.
—1 S šole v Križevcih je dodeljena na šolo v Šafarsko poročena učiteljica Belčeva, ki je morala pustiti svojega petletnega sinčka samega pri očetu, ki še vedno čaka na premestitev. Na šoli v Križevcih še vedno manjka ena učna moč. (»Jutro« od 20. XI.)
—1 Nove učiteljske namestitve so objavljene v »Slovencu« od 18. XI.
—1 Na Španskem že 25 let ni verouk obvezen predmet na državnih šolah. Tisti, ki se hočejo učiti verstva, morajo plačevati posebno šolnino in morajo položiti ob koncu leta izpit iz tega predmeta. (»Naša zvezda«, 15 XI.)
—1 O obljubah raznih osebnosti, ki so jih morali sprejemati državni nameščenci in šolska mladina, piše »Ujedinjeni železničar« od 15. XI. ... Gospoda z obljubami ni bila skopa. Kopica tajnikov je beležila želje in zahteve. »Želimo stalnost« so ponižno govorili javni nameščenci in učitelji. Seveda jo dobite, se je oglasil odgovor, in čez par mesecev, ali še preje so frčali državni nameščen-
ci in učitelji iz kraja v kraj, ker istočasno z intervencijami prizadetih državnih nameščencev so predložili svoje predloge in zahteve oni «ospodie, v dotični pokrajini, na kateri je slovel režim.
—1 Celjska pisma o šolah prinaša »Mariborski večernik« od 18. in 19. XI.
—1 »Odmevi Fakinovega pouka«. Pod tem naslovom dodaja »Gorenjec« od 21. XI. še, da prinravljajo no gorenjskih občinah protestno akcijo proti taki vzgoji na gimnaziji. Starši so vložili posebno pritožbo na prosvetno ministrstvo.
—1 O nuini potrebi gradnje novega šolskega poslopja v Šenčurju niše »Gorenjec« z dne 21. XI.
—1 Dobra šola. Kot piše »Slovenec« od 24. XI., so ustanovili v Barceloni 80 šol za otroke anarhističnih družin. List »La Voz«, ki izhaja v Madridu prinaša tudi nekaj primerov, kako se učijo v teh šolah računstva. Nekaj primerov: V ječo smo vrgli 50 umazanih buržujev, 15 smo jih postrelili, koliko jih moramo še postreliti? — Za revolucijo je treba 20.000 revolverjev, vsak stane 45 pezet; koliko nezet je potreba za revolucijo. — Peter izdela 30 bomb, tri bombe da Janezu; koliko bomb mu še ostane. Itd.
—1 Protest proti omalovaževanju verouka na jeseniški osnovni šoli priobčuje list »Na mejah« z dne 15. XI. Tu čitamo, da je bil neki učenec iz prvega razreda višje narodne šole spoznan za sposobnega v drugi razred, čeprav je imel iz enega glavnega predmeta slabo in iz verstva nezadostno. Proti temu omalovaževanju verstva se glasi tudi rešitev banske uprave.
—1 Občinski odbori in krajevni šolski sveti. Na vprašanje sreskega načelstva, ali v občinah, kjer je razrešen celokupni občinski odbor in je postavljena začasna občinska uprava, avtomatično preneha tudi funkcija krajevnih sol. odborov, je odgovorila ban-ska uprava: Izvoljeni člani šol. odbora ostanejo na svojih položajih vse dotlej, da jih občinski odbor razreši in na njihova mesta izvoli druge. Vprašanje, ali ima začasna občinska uprava pravico, razrešiti stare oziroma voliti nove člane šolskega odbora, se mora zanikati. (»Jutro«, 22. XI.)
Naša gospodarska organizacija
RAZPIS
Načelstvo Učiteljskega doma Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Ljubljani, je ustanovilo v svojem dijaškem internatu eno prosto mesto. Pravico do njega imajo učiteljski sinovi-sirote, ki študirajo na kaki srednji ali strokovni šoli v Ljubljani, so marljivi in lepega vedenja. Ako takih prosilcev ni, se mesto odda revnemu in res potrebnemu dijaku, čigar starši so učitelji. Primerno opremljene prošnje naj se vlože na upravo Učit. doma v Ljubljani, Žibertova ulica 27, do 25. decembra 1936.
—g Načelstvo Učiteljskega doma v Ljub-liani se najiskreneje zahvaljuje tovarišici Josipini Miheličevi. učiteljici v Ljubljani, ki je podarila domu dve lepi nastenski sliki.
—g Tovariš Julij Mayer, šolski upravitelj v Dobu pri Domžalah, je poslal Učit. domu v Ljubljani 20 din kot zbran kamen v počastitev spomina tovarišice Marte Mrakove. Hvala in posnemajte!	Blagajnik.
—g Zadružnikom Učit. samopomoči. V
teh dneh Vam je zadružna uprava poslala položnice za nakazilo enega članskega prispevka (394. smrtni primer: Repovš Friderik, Ljubljana) in upravnino ter rezervni fond za 1. 1937. (§§ 12. in 15.). Samski člani nakažejo s poštnino 16 din, zakonski pari 31 din. Vsi zamudniki z večjimi zaostanki so prejeli opomine. Vse zadružnike vljudno prosimo, da nam v decembru nakažejo vse potrebne zneske in to takoj po prejemu mesečnih prejemkov. —• Nadalje obveščamo vse prošnjike, ki se obračajo na zadružno upravo za podpore iz podpornega sklada, da imamo že toliko nerešenih prošenj, da se ne more pred mesecem marcem 1937. nikogar upoštevati. Vsakdo naj to upošteva; seveda v drugi vrsti tudi to, da načelstvo rešuje prošnje po vrstnem redu, kakor so bile vložene.
Mladinska
matica
ZA MIKLAVŽA
nudimo našim naročnikom vse knjige naše založbe, razen letošnjih publikacij, s 25% do 50% popustom. V zalogi so še naslednje knjige:
Kresnice I., broš. 3'50, vez. (pošle).
Pipan: Kako smo delali radio, broš. 2'50, vez. 5 din.
Kresnice IV., broš. 2'50, vez. 5 din.
Ribičič: Miškolin, broš 2'50, vez. 5 din.
Skulj: Vrtnaričice, broš. 2'50, vez. 5 din.
Bevk: Lukec in njegov škorec, broš. 2'50, vez. 5 din.
Kresnice VI., broš. 3'50, vez. 6 din.
Kmetova: Lovci na mikrobe, broš. 3'50, vez. 6 din.
Magajna: Brkonja Čeljustnik, broš. 3'50, vez. 6 din.
Kresnice VIL, broš. 3'50, vez. 6 din.
Bevk: Tovariša, broš. 3'50, vez. 6 din.
Kardelj: Potovanje skozi čas, broš. 3'50, vez. 6 din.
Kresnice VIII., broš. 3'50, vez. 6 din.
Bevk: Pastirci, broš. 3'50, vez. 6 din.
Bambič-Ribičič: Kralj Honolulu, broš. 7, vez. 10 din.
Dr, Andrejka; Po lepi Sloveniji, broš. 3'50, vez. 6 din.
Kresnice IX., broš. 5, vez. 8 din.
Ribičič: Čurimurci, broš. 7, vez. 10 din.
Milkovič: Barake, broš. 5, vez. 8 din.
Hudales; Postelja g. Fibriha, broš. 5, vez. 8 din.
Dr. Lovrenčič: Tiho življenje, broš. 6, vez. 9 din.
Ribičič: Mihec in Jakec, broš. 8, vez. 10 din.
Dr. Cermelj: Nikola Tesla, broš. 20, vez. 24 din.
Ribičič: Miklavževa noč, broš. 12, vez. din 16'50.
Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba, bro-širina 10, vezana 15 din.
»Naš rod«, I. letnik, v polpl. vez. 21, v platno (pošel).
»Naš rod«, IV. letnik, v polpl. vez. 21, v platno 30 din.
»Naš rod«, V. letnik, v polpl. vez. 21, v platno 30 din.
»Naš rod«, VI. letnik, v polpl. vez. (pošel) v platno 30 din.
»Naš rod«, VIL letnik, v polpl. vez. 21, v platno 30 din.
Celotna garnitura 1935./36. z »Našim rodom« in s 4 knjigami, broš. 22'50, vez. din 47'50. Pri naročilih najmanj 20 knjig, dajemo na itak znižane cene še 10% popust.
—mm Za revne šole oddajamo posamezne številke nekompletnih letnikov »Našega roda« po 20 par, seveda pri naročilu najmanj 20 izvodov.
—mm Zakaj se je dvignila naklada »Našega roda« od 16.000 na 21.000 takoj ko so prejeli učenci prvo številko? Zato, ker je letos list tiskan na boljšem papirju. Ker ima 40 strani vsaka številka, torej 8 strani več kot prejšnja leta. Ker je list letos izredno bogato ilustriran. Ker je vsaka številka vsebinsko izredno zanimiva in je ena cela pola pisana tudi za naše najmlajše.
Učiteljski pevski sz'ibor JUU Emil Adamič
EDICIJE
Pred božičem izide prva številka edicij UPZ. Učiteljstvo, ki ljubi glasbo, posebno ono, ki nima skrbi, kako bo preživelo jutrišnji dan, vabimo, da se naroči na prvo učiteljsko glasbeno edicijo. V naši ediciji bodo izšle še neobjavljene slovenske kompozicije, dostopne tudi podeželskim, tehnično manj izvežbanim zborom. Cena edicijam se bo ravnala po njenem obsegu. Cena strani je 1 dinar. Omogočite izdajo prve učiteljske glasbene edicije.
—pev Tečaj. Kot smo že poročali, se bo vršil prihodnji pevski tečaj 4—7. januarja 1937. Pevci(-ke), ki reflektirajo na prenočišče, naj to javijo tajništvu zbora do božičnih praznikov.
Šolski
—r X. teden. Torek, 1. decembra, bo ob
9. uri oddajala I. drž. dekliška meščanska šola v Ljubljani ob priliki našega narodnega praznika sledeči program:
1.	Slavnostni govor; ga. ravnateljica Iva Kobalov a.
2.	E. Adamič: Prvodecemberska molitev; troglasni dekliški zbor.
3.	S. Sardenko: Kralja Zedinitelja nesmrtni klic; deklamacija.
4.	E. Adamič: Sonce za goro gre; troglasni dekliški zbor.
5.	O. Župančič: Cul sem, kako je zvenelo moje srce; deklamacijar-
6.	E. Adamič: Oj, le sijaj sonce; troglasni dekliški zbor.
7.	E. Adamič: Jesen; dvoglasni kanon.
8.	Državna himna. I. - III,
Petek, 4. decembra, bo ob 11. uri predaval g. Ljudevit Mrzel »O življenju in smrti Ljubija Bartola, junačka - rešitelja iz Drage.« Je to zgodba o preprostem kmečkem fantu, ki ga je narava v najtežjih okoliščinah — najbolj siromašna pokrajina naše ožje domovine — obdarovala z izrednimi umskimi in moralnimi sposobnostmi. S svojo veliko žrtvijo in z vsem svojim življenjem in delom je vsej svoji generaciji in nam vsem za vzgled. — II.-III.
—r V kmetijskem radiu bo predaval v nedeljo 29. novembra ob 17. uri gosp. Ludvik Puš: Nasveti za kmetovalce.
Stanovska organizacija JUU
Odobravanje stališča novosadske skupščine — Zahteve po stalnosti
1.	Na občnem zboru sreskega učiteljskega društva za srez Laško dne 24. oktobra 1936. na Zidanem mostu učiteljstvo soglasno in v polnem obsegu odobrava stališče in delo glavne skupščine v Novem Sadu, izreka zahvalo in priznanje centralni upravi ter jo poziva — kakor tudi sekcijo JUU v Ljubljani — da odločno vztraja na dosedanji začrtani poti ter se vztrajno bori za učiteljsko neodvisnost.
2.	Učiteljstvo laškega sreza, zbrano na svojem občnem zboru, poziva sekcijo in izvršni odbor JUU, da posveča vso pažnjo in skrb premestitvam *..	.
3. Radi težke preizkušnje in udarcev, ki jih je učiteljstvo doživelo, odkar je izgubilo stalnost, pozivamo sekcijo in centralno upravo JUU, da zastavita vse .sile za dosego stalnosti učiteljstva, da se zaščitijo z zakonom ne le naši osebni, ampak tudi obči narodni prosvetni in državni interesi.
Sresko društvo Laško.
»Učiteljstvo, zbrano na občnem zboru JUU sreskega društva v Slov. Konjicah dne 7. novembra 1936., soglasno in povsem odobrava stališče centralne uprave Jugoslovenskega
učiteljskega udruženja ter ji izreka polno vsestransko zaupanje s prošnjo, da vztraja na sedanji strogo stanovski poti.
Obenem izjavlja, da odločno odklanja namere izvenstanovskih vplivov s katere si bodi strani in zahteva, da se spoštujejo zakonite pravice učiteljskega stanu pri delu v šoli za narod in državo.«
Sresko društvo Konjice.
Soglasno so bile sprejete sledeče predlagane resolucije:
1.	Učiteljstvo, zbrano na svojem občnem zboru JUU sres. društva Sv. Lenart v Slov. goricah dne 14. novembra 1936., soglasno odobrava stališče glavne skunščine v Novem Sadu in poziva centralno upravo JUU, da vztraja na dosedanji poti učiteljske nezavisnosti.
2.	Pozivamo sekcijo in centralno upravo JUU, da delujeta na to, da se učiteljstvu zopet pridobi stalnost. Zato predlagamo, da naj bo na vsakem zborovanju sres. učit. društev tudi točka dnevnega reda: »Naša stalnost«.
3.	Šolska uprava naj se loči od politične.
4.	Vsebina »Učiteljskega tovariša« sedaj popolnoma ustreza in želimo, da taka tudi ostane.
5.	Tov. Ivanu Dimniku izrekamo popolno zaupanje!
Iz izvršnega odbora
—iz Pretsedniku Glavnog odbora JUU, Beograd. — Uroševac, 13 XI 1936. — Na da-našnjoj skupštini ovoga društva aklamaeijom je izabrana nova uprava po novim Statutima. Skupština je jednoglasno odobrila Vaš rad, kao i rad Vaših saradnika, pa osudujuči svaki pokušaj cepanja učiteljskih redova pozdravlja Vas i daje Vam svoju punu sarad-nju. — Uprava.
—iz Gosoodinu Ivanu Dimniku, pretsedniku JUU, Beograd. — Sisak, 14 XI 1936. — Učiteljstvo sreza sisačkog sa redovne jesenske skunštine pozdravlja Vas i odobrava rad centralne uprave uz punu drugarsku solidarnost. Ustrajte na putu odbrane za načela organizacijske autonomije, 'slobodu učiteljske savjesti, njegov ugled i čast Jugoslovenskog učiteljskog udruženja. — Uprava.
—iz Izvršnom odboru JUU, Beograd. — Gospič, 15 XI 1936. —- Odlučne pobornike učiteljske svijesti i demokratskih načela po-zdravljaju učitelji Like sa svoga jesenjeg zbora. — Uprava.
—iz Jugoslovenskom učiteljskom udruže-nju, Beograd. — Bosan. Petrovac, 15 XI 1936. — Učitelji sreza bos. petrovačkog na svojoj godišnjoj skupštini odobravaju Vaš stav sa željom da ustrajete do pobjede. —- Odbor.
—iz Izvršnom odboru JUU, Beograd. — Vel. Orašje, 17 XI 1936. — Učitelji sreza oraškog izabrali su novu upravu koja odobrava Vaš rad. — Uspravno gazimo preko svih prepona koje nailaze kako bi zaštitili staleške i školske interese. — Uprava.
—iz Centralnoj upravi Jugoslovenskog učiteljskog udruženja, Beograd. Trstenik, 17 XI 1936. — Svesno učiteljstvo sreza trste-ničkog pozdravlja svoje vode i odobrava rad verujuči da vodi konačnoj pobedi za staleška prava. — Uprava.
—iz Gospodinu Pretsedniku Jugoslovenskog učitelj, udruženja, Beograd. — Na svojoj sreskoj skupštini učitelji in učiteljice iz srezova: mileševskog i pribojskog spontano su odobrili stav i rad XVI glavne skupštine, održane u Novom Sadu, pa uz zahvalnost Vama i Vašim saradnicima na nesebičnom radu za dobro učiteljstva, jednoglasno po-zdravljaju Vas i ceo Izvršni odbor pozivajuči Vas: da istrajete u započetom radu na povra-čaju naših izgubljenih staleških prava. — Uprava.
—iz Jugoslovenskom učitelj, udruženju, Beograd. -— Učiteljstvo sreza ariljskog, na svojoj godišnjoj skupštini u svemu se pot-puno solidarišalo sa radom Glavnog odbora JUU i zahteva da i dalje odlučno zastupa interese celokupnog učiteljstva a oštro osuduje postupke »nosioca učiteljske situacije« i budno prati svaki njihov potez. — Uprava.
Iz društev
Vabila
—	JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ
bo zborovalo dne 12. decembra v Ptuju v dvorani Mladike. Prosimo, bodite pravočasni, ker bomo začeli tokrat res točno od pol 9. uri, da bo lahko zborovanje pravočasno končano za tiste, ki so vezani na avtobuse. Tovariši, brezposelni abiturientjj pridite vsi zagotovo, ker ste naši in med nas spadate. Vi, tovariši upravitelji, pa ja ne pozabite 8 dni pred zborovanjem javiti imena udeležencev na sresko načelstvo, ker se ga po novi uredbi ne bodo mogli tisti udeležiti, ki bi se pozneje prijavili. Prosim, spomnite svoje tovariše i — Dnevni red je običajen, toda zelo pester, zato pridite vsi in pokažite, da smo še! — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO CELJE
bo zborovalo v soboto 5. decembra s pričet-kom ob pol 9. uri dop. v mestni narodni šoli v Celju. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. Ekskurzija Pedagoške centrale v ČSR, predava tov. B. Gerlanc. 3. Dopisi. 4. Proračun društva 1936./37. 5. Predlogi in slučajnosti. Vabljeni so tudi brezposelni tovariši(-ce). Društvena knjižnica bo poslovala že ob 8. uri.
Odbor.
—	JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ bo imelo svoje redno zborovanje v soboto, dne 5. decembra 1936. \ narodni osnovni šoli v Velenju s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo in obravnava došlih dopisov; 2. Poročilo blagajničarke; 3. »Naše narodno - obrambno delo«, predava Vreže Jurij; 4. »Učiteljski pokret«, referira Mencej N., in 5. Slučajnosti. — Začetek točno ob yi 10. uri. — Brezposelni abiturienti vabljeni. — Kdor še ni poravnal članarine, naj to do zborovanja izvrši. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG bo zborovalo v soboto 12. dec. t. 1. ob % 10. uri dopoldne v drž. nar. šoli v Krčevini pri Mariboru. Razen običajnih točk je na sporedu: predavanje o Češkoslovaški in razgovor o pedagoškem delovnem načrtu v društvu za 1. 1936./37. Za razgovor pripravimo vsi predloge! Do 10. dec. t. 1. morajo biti plačane vse dolžne članarine! Člani uprav, in nadzor, odbora naj pridejo že ob pol 9. uri k seji! Vsi točno in polnoštevilno k zborovanju! — Odbor,
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG bo zborovalo v ponedeljek dne 7. decembra t. 1. na dekliški osnovni šoli v Studencih. Pred zborovanjem se bo konstatiralo poimensko prisotnost članov. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo; 2. Dopisi; 3. Učiteljski gospodarski pokret - poroča tov. E. Vrane; 4. Učiteljska stalnost kot potreba šole, naroda in države —■ poroča kot dopolnilo poročila novosadske skupščine tov. M Ledinck. Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD vabi na zborovanje, ki se bo vršilo dne 5. decembra 1936. na Rečici ob Savinji z začetkom ob H11. uri. Če do tega dne še ne bomo prejeli plač, se zborovanje preloži na 12. dec. Pred zborovanjem bo odborova seja. Dnevni red: 1. Dopisi. 2. Situacijsko poročilo. 3. Predavanje iz psihologije. 4. Društvene in stanovske zadeve. 5. Slučajnosti. — Udeležite se polnoštevilno! — Odbor.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LITIJA
je zborovalo drugič 7. novembra 1936. v Ljubljani. Ob 10. uri smo se zbrali v Trgovskem domu na razstavi češkoslovaške povojne knjige. Uvodoma nas je pozdravil predsednik J. Č. lig g. dr. Egon Stare, ki je v daljšem govoru razpravljal o potrebi sodelovanja med Čehoslovaki in Jugoslovani, nato pa se je zahvalil našemu sreskemu društvu ter predsedniku tov. Župančiču, ki je organiziral skupen učiteljski ogled.
Predsednik tov. Župančič se je zahvalil za nepričakovano pozdravnico predstavnika J. Č. lig, nato je predstavil učiteljstvu konzula ČSR g. inž. Minovskega, predavatelja g. Božidarja Borka, predsednika Akademskega odseka JČ lig g. Prohazko ter je izrekel iskreno dobrodošlico ljubljanskemu učiteljstvu, ki se je priključilo na čelu s predsednikom tov. Mlekužem, našemu ogledu, ter članstvo iz domačega sreza. Vseh učiteljskih oglednikov je bilo okrog 200.
Predavatelj g. književnik Borko je v markantnih potezah prikazal razvoj češkoslovaške zgodovine in kulture ter prizadevanje mlade republike, da se osamosvoji tudi na literarnem in strokovnem polju. Nato je po-vedel zborovalce k posameznim oddelkom
Uporabljajte šolski
sviȣniU
ker je zelo dober in poceni
razstave, kjer je opozarjal na značilne smeri, posamezne avtorje in njih dela. Vešči literarni cicerone, ki je gotovo eden naših najboljših poznavalcev slovanske kulture in literature, češkoslovaške pa še prav posebej, je povsem dosegel svoj namen ter je žel za svoja poročila toplo zahvalo vnetih poslušalcev.
Tov. Jože Župančič je pojasnjeval mladinsko in šolsko literaturo, ki je bila prikazana v posebnem razstavnem oddelku. Čehoslovaki imajo obilico šolskih priročnikov, ki lajšajo delo v učilnicah in omogočajo ponavljanje doma.
Nato so se zborovalci še v prostem ogledu pobliže spoznali z razstavljenimi knjigami. Oficielni del ogleda je bil nato zaključen.
Naše društvo je nato zborovalo v učilnici trgovske gremijalne šole v istem poslopju. Razpravljali smo o tekočih zadevah in dopisih iz poslednjega časa (zapuščanje službenega kraja itd.). Urednik »Učiteljskega tovariša« tov. Mlekuž Vekoslav je seznanil zborovalce z načinom urejevanja stanovskega glasila in nas je vabil k sodelovanju.
Tov. blagajnik Kopriva je predlagal uvedbo poverjenikov JUU na vseh šolah. Prvenstveno naj bodo to tov. šolski upravitelji, ki naj redno pobirajo članarino za JUU. Sklenjeno je bilo, naj poroča v teku meseca vsaka šola, kdo je izbran za šolskega poverjenika.
Tov. Adamič Netko je predložil več resolucij, ki so izzvale živahno debato, in so očrtale naše stališče k prosvetnim in stanovskim vprašanjem.
Potem, ko so bile obravnavane še nekatere stanovske zadeve in je pristopilo nekaj novih članov, je bilo zborovanje zaključeno.
Župančič J., preds. Klovar Štefanija, taj.
Inozemsko šolsivo in učiieljstvo
NARODNO-SOCIALISTIČNA VZGOJA V NEMČIJI.
(Nadaljevanje in konec.)
Krieck je pristaš tako imenovane nenamerne vzgoje (vzgoja po drugih), katere smoter je v zajednici. Gojenec se mora asimilirati zajednici, s katero je organsko spojen in sprejema od nje obliko in funkcijo. Njegovo geslo: »Vom Volke aus« kaže socialno usmerjenost nemške vzgoje.
»Vse narodne sile se morajo usmeriti vzgojno, dokler ne dosežejo svojega prvega smotra, ki je v spoznanju vsakega Nemca, da je njegova osebna blaginja neločljivo spojena z blaginjo narodne ceiote, da edino nje povzdig in svoboda zagotavljata tudi poedine-mu članu naroda možnost nastojanja in uspe-vanja. Le v celoti in z njo morejo biti po-edinci svobodni, mogočni, veliki in srečni« je nauk njegovega novega evangelija nemške pedagogike. Jasno je, da so to povsem nova načela vzgoje, ki pomenijo konec individu-alizma ter uvajajo poedinca v povsem nov življenjski način, kj zahteva, da se razvije in dozori v povezanosti in službi celote po Krieckovih besedah, da je narod varnejši od po edina h članov in poedinih življenjskih območij. Zato se branijo vsakega tujega vpliva, vzgoja mladega nemškega rodu se razvija s povsem novo teorijo in prakso,
Zakon nar. soc. vzgoje je osnovno rasno vzrejanje in zavestno narodno obrazovanje, njen princip pa asimilacija vseh zajedniških članov, ki postanejo drug drugemu enaki, dobe enoten tip in slično življenjsko smer. Dasiravno je Krieck nasprotnik individualne vzgoje, mu služi osebnost za premostitev med poedincem in zajednico. Poedinci lahko vplivajo na zajednico, ti so določeni za vodje naroda. Fiihrer je tako dvignjen v območje simbola in pokazuje usodo nemške narodne celote. Kakor že rečeno, je njegova misija, narod dvigniti. V boju s starejšo generacijo je
Mali oglasi
Mali oglasi, ki služijo t posredovalne in socialne namene Občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 —
FR. P. ZAJEC
Izprašan optik L/ublJana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
zmagal naraščaj sam, ki je stal na strani vodje in dobil svoje težišče ne več v šoli, temveč v mladinskih organizacijah. Vsaka poedina socialna oblika (rodbina, občina, cerkev, itd.) ima svoj posebni smoter relativne vrednosti, zato ga ena sama tudi ne more docela vzgojiti in šele v narodni celoti pomagajo k dopolnitvi zajednice. Zato zahtevajo Nemci največjo sklenjenost in enotnost vseh vzgojnih faktorjev, ki služijo v obrazovanje celote. Nemška šola je tako samo en faktor poleg drugih, ona je narodna za-jedniška šola pod nadvlado in vodstvom totalne države, ki obrazu je v popolni soglasnosti z ostalimi vzgojnimi ustanovami kot sicer važen, toda ne še najvažnejši vzgojni činitelj.
Glavne tendence sedanje nemške vzgoje so, vzgoja otroka k nesebičnemu in požrtvovalnem sodelovanju za narodno celoto, katero mora ljubiti. Otroka je treba vzgojiti za državljana, ki žrtvuje svoje življenje za brate v Rajhu in izven njega. Otrok se mora naučiti reda, spoštovati Boga in iracionalne vrednote. Deklice Se vzgoje v resnične žene in matere in jim je dostop do visokih šol zelo omejen (samo 10%), dočim imajo vstop v srednje ali visoke šole samo oni abiturienti, ki so duhovno in telesno zreli, značajni in narodno zanesljivi. V celoti naj vodi vzgoja mladino k negovanju rase! To je slika, ki kaže vsekakor nasprotje s prejšnjo intelektualistično šolo.
Nove zahteve so prevrgle vse nemško šolstvo in ustanovile povsem nove vzgojno ustanove, ki izobražujejo skupno narod k enotni celoti. Šola se je povsem podredila narodnemu socializmu, vsem njegovim smotrom in pričela sodelovati z drugimi ustanovami. Od teh je najvarnejša zveza državne mladine, ki ima svoj dan ob sobotah, dočim pripada ob nedeljah mladina staršem. Tega dne imajo prosto vsi otroci med 10 in 14. letom. Nadalje sta važni ustanovi narodna politična vzgajališča (že samo ime pove smoter ustanove) in nemško podeželsko leto. Abiturienti v dovršeno šolsko izobrazbo odidejo na deželo k pristnemu narodu, da se zakore-ninijo v domačiji, katero spoznajo z delom, opazovanjem in potovanji. »Prostovoljna delovna služba« druži v skupnih taboriščih kmete, delavce in študente v skupnem delu za narodno zajednico. Prebiti čas se vračuna za napredovanje v državni službi ter je naravnost pogoj za gotove poklice. Vojaški duh in utrditev telesa nudi šolanje mladine v terenskem športu. Skupna šolska potovanja seznanjajo deco z domovino in inozemskimi h:ati. Vse naštete ustanove streme za poglobitev v germanske kulturne dobrine in za pravilno umevanje rase.
Učiteljstvo se izobrazuje v dveletnih pedagoških akademijah s posebnim oziroin na narodopisje, brambni in obmejni zemljepis.. Take akademije bodo ustanovili tudi na podeželju, ker samo tak učitelj, ki je najtesnejše spojen s prirodo, zgodovino in kultur> podeželja, bo postal pristen vaški učitelj.
Brez dvoma ima sedanja nemška vzgoja slabe in dobre strani, kar bo pokazala bodočnost. Želimo le, da bi ta posebna vzgoja nemške narodtae zajednice dosegla res popolnost nemškega naroda, ki bi ne bil več preDotenten Herrenvolk, temveč po sedan jih skušnjah —- da je le v miru dana možnost sistematičnega dviga naroda — propagator svetovnega miru.	Vir.
Novosti na Knjižnem trgu
—k Priročnik za proslavo sv. Save. Biblioteka Jugoslov. škole, ki izhaja v Zagrebu kot revija za narodno prosvecivanje, je izdala številko posvečeno proslavi sv. Save. Ta številka vsebuje: a) Tropov sv. Savi, b) Himno sv. Save. Život i rad sv. Save, pesmi za recitacijo: Caru Nebesnu (A. Šantič), na vračaru (St. Lazič), Bogu jedinome (J. Hirc), sv. Sava (J. Kraljic), Sv. Savi (Ž. D. Karič), Sinčad pred ikonom sv. Save (igrokaz J. Milojeviča), Rastko Sv. Savo (narodna), Uskliknimo (za zbor). Igrokaz v enem dejanju: Put u Svetu Godu (Z. Perlič) itd. — Ta številka stane 6 din, s poštnino 7 din, kar se lahko pošlje na čekovni rač. št. 38.917, ali v znamkah na naslov: Biblioteka Jugoslov. škole (Zagreb, Sinkovičeva ulica 6).
—k Težko vzgojljivi otroci. Spisala Milica Stupan. — Maribor 1936. Založba »Žena in svet« v Mariboru. Cena 30 din. Knjiga obsega 156 strani in je razdeljena \ dva dela: A. Splošno o težko vzgojljivih otrocih. B. Posamezne vrste težko vzgojljivih otrok. Opozarjamo učiteljstvo na to važno in aktualno knjigo o vzgoji.
FABI ANI - JUR JO VEC
LJUBLJANA / STRITARJEVA ULICA
priporoča veliko
izbiro damskega
in moškega blaga
Zimski plašči,
kostumi, kompleji, obleke in bluze samo zadnje novosti v največji izbiri pri
ELITE
Prešernova ulica št 7-9
Ljubljana
»
■NJIGARNI
UČITELJSKE TISKARNE
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. — Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov — Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. — Velika izbira pisemskega papirja, r azglednic in slik. Velika izbiral — Cene solidne! — Postrežba točna! — Zahtevajte cenik!
Ljubljana, Frančiškanska ulica 6
Telefon štev. 3397 — Račun poštne hranilnice štev. 10.761
Maribor, Palača banovinske hranilnice
Telefon štev. 2628